Stran 117.
Novice.
—   Osebne vesti. Za okrajne šolske nadzornike na Kranjskem so za prihodnjo funkcijsko dobo imenovani gg: nadučitelj Ivan T hum a v Postojni za postojnski in logaški okraj, ravnatelj Anton Žumer v Ljubljani za kranjski in radovljiški okraj, profesor Vilibaid Zupančič v Ljubljani za kamniški okraj in ljubljansko okolico, izvzemši nemške šole v Domžalah, Vevčah in Groričanah, vadniški učitelj Anton Maier v Ljubljani za krški in litijski okraj, nadučitelj Anton Jer-šinovic v Črnomlju za slovenske in utrakvistične šole v novomeškem, črnomaljskem in kočevskem okraju, profesor Fran Leveč v Ljubljani za slovenske in utrakvistične šole v Ljub-bljani in gimnazijski ravnatelj Peter Wolsegger v Kočevju za nemške šole v Črnomaljskem, kočevskem in novomeškem okraju. — Deželnosodni oficijal v Logatcu, gospod Ivan Maj ženo vi č je šel v pokoj — Svoji službi sta menjala sodna oficijala gg. Fran Darovec in Ivan Novak. Prvi pride v Novo mesto, drugi v Trebnje. — Za poštna asistenta sta imenovana poštna praktikanta gg. Bogumil Šorli in Albin Železni k v Ljubljani. — Tajnikom dež. odbora goriškega je imenovan bivši davčni nadzornik gosp. dr. A. Pester in. — Začasni okiožni zdravnik na Brdu, gospod dr Albert Rohlik je imenovan definitivnim zdravnikom.
—   Promociji. Na graškem vseučilišču sta bila promovirana za doktorja prava gg. Vladimir Leveč in Fran Skabrne iz Ljubljane.
Stran 118.
—    Častno občanstvo je podelila občina Šlosberg pri Lučanah na Štajerskem uredniku „Sfidsteirische Presse" gosp. F. S. Šeg uli
—    Odvetniška zbornica kranjska je izvolila na mesto umrlega dr. Moscheta svojim predsednikom gosp. dr Danila M a j a r o n a , zborničnim pravdnikom pa gosp. dr. Frana Tekavčiča.
—   Slovenska šolska Matica priredi dne 25. mar-cija v flzikaličnem kabinetu nove gimnazije v Ljubljani predavanja o rudečem snegu in krvavem dežju. Predaval bo profesor gosp. Macher.
—   »Slovenska šolska Matica«. Vplačalo je 540 rednih in 7 ustanovnih članov 2340 K; stroškov je bilo 10.306 K; torej ostane v blagajnici 223.694 K. Eazen prejšnjih je oglašenih Še 108 društvenikov, ki so letnino še na dolgu. Za 1. 1901 izda društvo dve knjigi, ki izideta proti* koncu leta, in sicer: 1. „Pedagogični letopis", najmanj 10 tiskanih pol obsežen. V njem se priobčijo poročila o posameznih predmetih, statistika slovenskih šol, teme in teze konferenčnih in društvenih referatov, pouk o prvi pomoči pri nezgodah z ilustracijami in druge razprave, zadnja publikacija se bode kot ponatis tudi posebej prodajala. 2. Knjiga za re-alije, 1. del: Zgodovina. Spisal prof. Josip Apih. Tudi ta knjiga bode obsegala najmanj 10 tiskanih pol. Določijo, oziroma nasvetujejo se poročevalci za latinščino in grščino, za matematiko, stenografijo, filozofijo, lepopisje in ženska ročna dela. Zanaprej izda društvo: Letopis, knjige za realije 2. del: Zemljepis, didaktiko in morda še kaj druzega. Ker ima „Šolska Matica" poleg izdavanja knjig tudi to nalogo, da prireja po različnih krajih javna predavanja in temeljne razgovore o teoretičnih in praktičnih pedagogičnih vprašanjih, zato se je sklenilo, da bodo ljubljanski odborniki po možnosti skrbeli za predavanja na Kranjskem, zlasti v Ljubljani, mariborski na Štajerskem in goriški na Primorskem.
—   Nov list. Politično društvo „Jednakopravnost" v Idriji je začelo izdajati svoj list, ki se tudi imenuje „Jednakopravnost". List stoji na narodni in socialni podlagi.
—   Nova hranilnica. Mestna občina Krško je dobila dovoljenje za ustanovitev mestne hranilnice v Krškem. Vlada je pravila in poslovnik že potrdila.
—   Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani je kupilo Krajčevo tiskarno v Novem mestu.
—   I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani je pred kratkim razposlalo vsem drž. poslancem spomenico o gospodarskem položaju hišnega posestva, trgovcev in obrtnikov v Ljubljani s posebnim ozirom na državno potresno posojilo leta 1895. s prošnjo, da blagovoli pri glasovanju o podelitvi olajšav glede vračanja državnega potresnega posojila uva-ževati navedene momente, ter glasovati za najizdatnejše olajšave. Spomenico sestavil je predsednik dr. V. Gregor ič, in ker stoji na temeljiti statistiki, bo gotovo podpirala izdatno akcijo naših državnih poslancev.
—   Kreditno društvo kranjske hranilnice je imelo v nedeljo izredni občni zbor, da se posvetuje zastran even-tuvalne likvidacije. Davčna administracija je namreč nategnila davčni vizjak v taki meri, da mora to društvo propasti. Davčna administracija je društvu za 1. 1898 in 1. 1899 predpisalo 8400 kron davka, dasi je društvo dokazalo, da je imelo v teh letih izgubo. Likvidacija tega društva bi bila za Ljubljano prava katastrofa. Sklenilo se je, opustiti likvidacijo, dokler ministrstvo v tej zadevi ne izreče zadnje besede.
—   Koliko Ljubljana na leto potrebuje. Po uradnem izkazu se je leta 1900 v mesto Ljubljano vpeljalo dacu podvrženega blaga:.689 hI ruma, rozolje in likerjev; 762 hI špirita, 862 W žganja; 18.295 hI vina; 5184 hI vinskega mošta, 112« sadnega mošta; 19.715« piva; 1490« kisa; 4255 volov, krav in telet čez jedno leto starih; 9097 telet; 3097 ovac, koštrunov, ovnov   in   kozlov, 3600  jagnjet, kozličev in
prašičkov pod hkg\ 381 prašičkov od 5 do 191/2 kg; 7534 prašičev čez 19^2 kg; 1085 met. stot. svežega, prekajenega in suhega mesa, klobas, salam; 10.469 gosi, puranov in ka-punov; 33.365 parov kokošij, piščet in golobov; 465 srn in divjih koz; 2297 zajcev, 720 kg razsekane in črne divjačine; 425 fazanov, divjih petelinov in divjih kokošij; 534 gozdnih jerebic, kotornov, divjih gosij, divjih rac, gojzdnih kljunačev. jerebic in divjih golobov, 146 met. stot. rib in školjk iz morja, rek in potokov, ribjih iker, sardin in sardel; 145 met. stot. klinov, navadnih morskih rib, slanikov, pole-novk, rakov, polžev, ostrig in žab; 1800 met. stot. riža; 56.972 met. stot. moke vsake vrste, pšena, škrobe, sladkarije, malega in prepečenega kruha; 9501 met. stot. ovsa v zrnji; 29.049 met. stot. otrobov, sena in slame; 754 met. stot. zeljenave, zelenega graha, boba in kumar; 8858 met. stot. svežega sadja in vseh užitnih jagod; 757 met. stot. masla, stearina in stearinove kisline, lojenih in stearinovih sveč; 152 met. stot. loja, elaina, masti od kostij in parkljev; 564 met. stot. svinjske masti in slanine; 822 met. stot. mila; 605 met. stot. sira; 1,361.260 jajc; 822 met. stot. konop-nenega, lanenega in repičnega olja; 974 met. stot. oljkinjega, mandelnovega in orehovega olja; 33.919 kubičn. metrov trdih drv borovega in brinjevega lesa; 6058 kub. metrov mehkih drv in butaric; 3162 met. stot. oglja; 383 263 met. stotov premoga in koaksa;  367 met.  stot. suhega  sadja.
—   Poziv slovenskim učiteljem! Na jednorazrednici v Pernicah, pošta Muta — Hohenmauthen — na Štajerskem, je v II. plačilni razred uvrščeno mesto učitelja in šolskega vodje razpisano do 1. aprila. Prošnje se vložijo pri krajnem šolskem svetu. Prosilci morajo biti v slovenščini izprašani. Kolike važnosti je ta, na skrajni slovenski meji ležeča šola za slovenski narod, razvidi se že iz tega, da je marnberški nemški okrajni šolski svet to službo samooblastno razpisal, in v tem razpisu pozabil (!?) omeniti, da morajo biti prosilci slovenščine zmožni. Slovenski gosp. učitelji se zato po-zivljejo najprijazneje, da se oglase za to službo, sosebno, ker so Pernice prijazen kraj, in so vse tukajšne razmere (stanovanje itd.) učiteljem jako ugodne.
—   »Slovenski Gospodar« pred sodiščem. Dne 13. marcija je bil bivši odgovorni urednik „Slovenskega Gospodarja" pri mariborskem porotnem sodišču obsojen na 14 dni zapora in sicer radi notice, s katero je „Slovenski Gospodar" dolžil ptujske Nemce požiga. Pri tej obravnavi se je zgodil nezaslišani škandal, da je toženi urednik izdal pisatelja dotične notice.
—   Slovenska kmetska društva se snujejo na Štajerskem in sicer za šmarski, za vranski in za kozjanski okraj.
—   Umrl je v Gorici odlični rodoljub in veletržec gosp. Ivan Dekle v a. N. v m. p!
—   162 ljudij se je odpeljalo dne 15. marca po noči z ljubljanskega kolodvora v Ameriko. Policija je zajela več fantov, ki so še podvrženi vojaški dolžnosti, a so hoteli pobegniti v Ameriko.
—   Svatbe v ječi. Nedavno se je poročilo v Odesi v ječi pet kaznjencev, ki so izgnani v Sibirijo. Z njimi gredo prostovoljno neveste v Sibirijo.
—   Moža prevarila. Neka Marija D., stanujoča v Trstu, hotela je svojega soproga čvrsto k sebi privezati; ker sama ni imela otrok, je hotela soproga prevariti ter mu predstaviti tujega kot lastnega otroka. V to svrho mu je uže pred več časa povedala, da je nosna in bode kmalu porodila. Da jej goljufija uspe, zahajala je večkrat v ondotno bolnišnico, da bi dobila primernega otroka. Ta priložnost se ji je pokazala sedaj, ko je neka slabotna ženska v bolnišnici povila dete in 8 dni nato umrla. Otroka so morali oddati kaki ženi, v kar se je pripravno   izjavila   Marija D. in   otroka   tudi do-
Stran 119
bila. Soproga je nato možu naznanila, da mora k neki svoji znanki v Grorico, in da se vrne še le za nekaj dni domov. Ko je bivala dva dni v Gorici, je od tam brzojavila soprogu, da je povila hčer, s katero se v nekoliko dneh povrne domov, kar se je tudi zgodilo. Soprog je držal za gotovo, da mu je soproga porodila hčer in je bil zelo vesel. Ta prebrisana in romantična dogodbica pa ni mogla dolgo tajna ostati, ker se je prikazal na pozorišču pravi oče otroka, kateri je znal, da mu je soproga v bolnišnici rodila hčer in potem umrla; zato se je pripeljal v Trst in zahteval svojega otroka. Povedali so mu, da je otrok oddan neki ženski v prehrano, pri kateri ga naj poišče. Pravi oče se je torej predstavil Mariji D. in njenemu soprogu, zahtevajoč svojo hčer. Seveda je ta nenadni prihod provzročil v družini D. neugodnih prizorov in je imelo opraviti tudi redarstvo, pred katerim je Marija D. izjavila, da je mislila otroka pohčeriti, a da bi ga soprog rajše imel, se mu je zlagala, da je otrok njen. Eeiarstvo jo ni kaznovalo, otroka pa je vzel pravi oče.
—   Oporoka skopuha. 25. januvarja so našli v Budimpešti 811etnega vpokojenega kanclista Fr. Grjurgoviča obešenega v njegovem stanovanju. Kanclist je živel beraško, nosil je raztrgano obleko ter prebival v slabi sobici, v kateri ni bilo skoro nič pohištva. Svoj čas je bil odličen odvetnik v Požunu. Ker pa je bil oderuh, se mu je odvetništvo vzelo. Na to je postal pri trgovski zbornici v Budimpešti kanclist ter bil končno upokojen s 120 gld. na leto. Jemal je rad najslabše jedi in zahajal v najumazanejše beznice. V svoji sobi je imel staro postelj in dragoceno knjižico. Sprejemal pa ni nikogar. Ko pa se je početkom januvarja zgrudil na cesti od lakote, je. prišla k njemu soseda. Tej je velel, naj pokliče njegovega nečaka, realnega profesorja Szepligetvja. Temu je kanclist povedal, da je izročil svojo oporoko in svoje premoženje nekemu odvetniku. Nečak, ki kanclista niti poznal ni, je odšel, misleč, da se starcu meša. Crez tri dni pa se je kanclist obesil. Sodna komisija je našla v knjigah vrednostne papirje za 120.000 kron V oporoki pa je skopuh določil za vseučilišče v Požunu 400.000 kron, ker si je premoženje pridobil v Požunu nepoštenim načinom. 100 000 kron pa je zapustil nečaku, profesorju Szeligetvju. Vrednostni papirji, katere so našli v stanovanju, pa so dedščina ostalih sorodnikov kanclista.
—   Rontgenovi žarki v poštni službi. V Buenos Ayres-u so opazili poštni uradniki, da prihajajo iz Evrope v Ameriko v vrednostnih pismih stvari, katere so podvržene carini Amerikanski poštni uradniki ne smejo odpreti takih pisem, akoravno se jim zde sumljiva, in tako se vtihotapi marsikatera stvar. Slednjič so pa prišli na misel, da bi se dala taka pisma preiskovati z Rontgenovimi žarki in dosegli so sijajen uspeh:  V enem   tednn   so   dognali, da   je prišlo v
Buenos Ayres na tak tihotapski način za 20.000 dolarjev carini podvrženih stvari.
—   Nesreča s telefonskimi žicami. V Liwerpoolu se je zgodila velika nesreča s telefonskimi žicami, katere žrtva je postalo mnogo ljudij. Ko je namreč zapadel tam velik sneg, je njegova teža na več mestih pretrgala telefonične žice. Te so padle dol in se zvezale z žicami električnega tramvaja. Ta zveza jih je napolnila z močnim električnim tokom in postale so jako nevarne za ljudi, ki so hodili po ulicah. Največja nesreča se je zgodila v ulici London Read, kjer se je naenkrat dvanajst oseb zaplelo v žice. Kdor se je dotaknil žice, dobil je močan električni udarec. Iskre, ki so švigale iz žic, palile so ljudem obleko. Konj, ki je stopil na žico, se je zvrnil in ni več vstal. Tako je padla nezavestna na tla tudi neka gospa. Redar, ki jo je hotel vzdigniti, je dobil udarec in se takoj zgrudil v sneg. Slednjič so avizirali tramvajsko centralo, ki je nato elektriko ustavila, da so mogli žice razmotati.
—   Kako je nastal red hlačne podveze. Lord Ro-berts je dobil za svoja južnoafričanska junaštva najvišji angleški red, in kralj Edvard je podelil isti red svoji ženi, novi kraljici Aleksandri. Zato se zanima časopisje sedaj bolj za postanek tega najvišjega reda — hlačne podveze. Poroča se, da je leta 1350. na novo leto pozval tedanji kralj Edvard III. vse viteze in plemiče iz vse Evrope, naj se zbero v Wind-sorju na tekmovalno borbo. Darila so bila velika. In res so prišli vitezi in plemenitaši iz vseh evropskih krajev na to borbo. 20. aprila 1530. pa se je vršila slavnostna gostija. Okrogla miza, za katero so sedeli gostje, je imela 210 čevljev v premeru. Po gostiji pa je bil sijajen ples. Kralj sam ga je hotel otvoriti s krasno grofico Salisburv. Ko jo je hotel odvesti na plesišče, je zapazil, da je odpadla lepi grofici svilena nogavična podveza. Da bi ga nihče ne prehitel, se je kralj hitro sklonil in pobral podvezo. V naglici pa je prijel za rob grofične toalete ter tako dvignil groflČno krilo prav visoko . . . Splošna zadrega in smejanje! Kralj pa je izgovoril poslej splošno rabljeni stavek: „Honni soit qui inal y pense" ! (Sram ga bodi, kdor misli kaj slabega!) In kralj je dvignil noga-vično podvezo ter dejal: „Ta podveza postane najčastnejši znak, da se bode čutil najponosnejši izmed vas srečnega, ako ga bo smel nositi!" Red hlačne ali nogavične podveze je v istini tudi postal najčastnejši in najvišji red na Angleškem.