Naše šolstvo v Trstu in okolici. Kot prvi gcvornik na izrednem občnem zboru društva »EdMosti« v Trstu dne 18. pret. meseca, ki je poročal o naših šolskih razmerah v Trstu in njegovi okolici, je nastopil tajnik dr. Mikuletič. Podal je obširno poročilo, iz katerega navajamo sledeče: Če bi mi Jugoslovani v zasedenem ozemlju verovali obljubam, bi bili glede našega šolskega vprašanja lahko popolnoma mimi; zakaj obljub nam res ni manikalo in nam jilrše danes ne manjka. Že tedaj, ko je po evropskih frontah divjala železna smrt, so se vsipale na nas objube z letal. Mi smo jlJti pobiraii, jih skrivaj čitali in jim verovali. Z novim zaupanjem in pogumora smo nadaljevali na cesti in pri ognjišču, v zaledju hx na bojnem polju svoje vztrajno delo.ki je izpodjedalo temelje stari, gnili Avstriji. Prišla je nato za.scdba našili pokrajin in ž njo nove obljube.* Prcdsednik urada za zasedeno ozemIje je obljubil zastopniku našega naroda, ki je bil slučaino pri njeni v Rimu, da se narn odpro vse §ole. Ministrski predsednik Nilti je izjavil 6. avgusta 1. 1919 v rhnski poslanski zbornici: »Dal sem obema governerjema jasne in točne instrukcije, da zaneseta med odrešeno prebivalstvo čut nepristranosti in zaupanja in čut simpatije napram skupinam drugih narodnosti, kjer lahko prihaja do prepirov in kjer vladajo ostra nasprotstva, tako da se te narodnosti prein-ičajo, da Italija, dežela svobode in deltiokracije, noče izvrševati nikakršnega nasilnega raznarodovanja.« Toliko o obljubah; šedaj pa k dejstvom in dejanjem! Pred zasedbo smo imeli v Trstu in okolici naslednje slovenske šole: Občinske ljud. šole v Škedtiju, pri Sv. Ivanu, v Rojanu, Barkovljah, na Katinari, v Bazovici, v Trebčali, Oropadi, "^ Opčinah, na Proseku in v Sv. Križu; oo-I:::1 e otrošlce vrtce v Rojanri, pri Sv. Ivanu in b\. v<du; zasebne otroške vric? pri Sv. Jakobn, v Škednju, pri Sv. Mariji Ma^.^aleni Spodmi, .* Vocolu, na Kolonji, Vrdeli u. v Barkovljah; zascbno ij/dsko in mešciiiio!.': f'»Io za dečke in zasebno I:'idsko šolo za deKu.. pri Sv. Jakobu, z lju_ckoŠolskimi vzpoicdnicami na Acc-uedottu; državno pripravnico za sreJiie šole; zasebno dvorazrednico, nižjo u7ovsko šolo s pravico javnosti; državno obrtno šolo; moško in žensko ifčiteljišče ter realno gimnazijo. Yi,ega skupaj 30 učnih zavodov. Od te!i jih je danes odprtih 12 in sicer občinske Ijudske šole po okolici ter zasebna IJudska šola pri Sv. Jakobu. Prosili smc', da se nam otvori učiteljišče in gimnazija. prošnja je bila odbita: prosili smo za otvoritev trgovske šole, do danes nimanio ( govora; prosili smo, naj se nam dovoli, da snienio otvoriti zasebne vrtce v odgovar imamo, da se stvar študira. K temu še nekoliko statistike: Ob za~ četku Istošnjega' šolskega leta se je prijavilo za obisk gimnazije oziroma realne gimnazije 182 dijakov; od teh jih je bilo 149 iz Trsta. Pri tem je opomiiiiti, da se jih je za prvi razred, ki je vedno lujmočneiši, prijavilo le raalo, ker so bili starši v dvomu, da se odpre srednja šola in so poskrbeli na drug način za izšolanje svo-jih ctrok, ki so že bili izgubili eno šolsko leto. Namesto srednje šole v Trstu snio dobili 3 ginmazijske razrede v Idriji, od katerili pa poslujeta le dva; prvi in tretji. Ni se upoštevala naša želja, ni se upoštevalo to, da ste dve srednji šoli za Idrijo preveč, ni se upoštevalo, da je za vzdrževanje otrok v Idriji za stariše, posebno za Tržačane predrago, ni se upoštevalo dejstvo, da smo do zasedbe imeli popolne srednje šole z vserni razredi, ampak dali so nam samo tri gitnanzijske razrede, tako da dijaki \i višjih razredov sploh niso imeli možnosti nadaljevati svojih naukov, in uspeh je bil ta: Sto in sto naših otrok, ki naj bi ostaH v domovini in uživali dvojno vzgojo, s strani starišev in učiteljev, je moralo proč od doma iskat gostoljubnosti po učilnicah v Jugoslaviji, mnogo ctrok je moralo opustiti študije, ker stariši ne bi zmogli vzdrževanja otroka izven dmžine, a idrijska gimnazija šteje danes celih 30 obiskovalcev in sicer ima I. razred 27 dijakov, II. razred 3, a drugi je zaprt, ker se je tisti edini dijak, ki je predlanskim zahajal vanj, naveličal samevanja. Za učiteljišče se je priglasilo iz sameaa Trsta 40 dijakov za vse štiri letnikc. Tudi ti morajo opustiti nadejo, da bi bili kedaii učitelji, ker stariši nimajo sredstev, da bi jih vzdrževali na novoustanovljenem učiteljišču v Tolminu in ker ima to učiteIjišče samo I. razred, tako da so dijaki \z višjih letnikov takorekoč obviseli v zraku. Za trgovsko šolo se je prijavilo v začetku tega šolskega leta 86 dijakov; od teh jih je 73 iz Trsta. To je več kot zadostno število za dva tcčaja, in vendar prošnja za otvoritev te šole še danes ni rešena, skoro štirf mesece po začetku šolskcga leta. To nemarnost oblastev bodo v kratkem drago plačevali italijanski trgovci v Trstu, ki bodo, če bodo hoteli trgovati z Jugoslavijo, potrebovali uradnike vešče jugoslovanskega jezilca. • Tu je omenjal govornlk med druglm, kako se je spomlad-i Ieta 1919. vozil po dežell okrcg nek laški polkovnik ter trosfl med našim ljudstvom letak, čegar vseblno Je na§ list že omenjal v svoj! letošnji 1. številkl, str. 18. Ta letak se Je razdajal med ljudstvo, nabijal na zldove, ponekod ga ?e duhovnik moral razglaslti celo na prJft-!-:!. P. P. ¦ "¦¦'* ( i, -.i* ^iirn* ki ie sm*p'^1;"' ** " ¦¦_Cfc- valčeva izv^ z'na.večiim " zmiima- lljem, ponovilO l?-rr"Uioc SVOJO globoKO Pri tej šolski mizeriji ie umevno, da so se tržaški Slovenci res veseliii, lio se jiin je 5. decembra 1919. dovolilo, da si smejo iz lastnih sredstev vzdrževati Ijudsko šolo pri sv. Jakobu. Naša prosnja se ie glasila, nai se nain dovoli otvoritev 8 razredne ljudske in meščanske šote pri Sv, Jakobu z vzporediiimi razredi na Acquedottu. Podpirali smo to prošnjo s številom — nad 1700 otrok — stanujočih izključno v mestu. Po dolgem obotavljanju in po ueštetih posredovanjili smo končno v decembru 1. 1919. dobili dovoljenje za otvorilev 5 razredne Ijudske šole pri Sv. Jakobn. Na tej šoli je danes 1325 otrok; preko 400 slovenskih otrok se še pote])a po tržaških ulicah ker pri Sv. Jakobu zu n,|e ni prostora. Šola je preuapolujena; imamo razrede, ki štejejo po 112 otrok. Ni treba, da je človek strokovnjak-pedagos;, da uvidi, da nčitelj ne more obvladati \n uspešno učiti takih ogromaiih razredov, ni treba, da je človek zdravnik, da uvidi, da take razmcrc ne odgovarjajo zahtevam zdravstva. Ni to naša krivda: šolsko poslopje na Acquedottu je še vedno praz.no in na razpolago; vsako jutro gredo otroci iz spodiijega mesta mimo njega ter se ob burji in zimi vzpenjajo na šentjakobski Inib v prenapolnjene razrede. Tisti, ki so poklicani skrbeti za to, da otroci uživajo temeljito šolsko vzgojo, tisti, ki drugače kaznjujejo prestopke proti javnemu zdravstvu. naj napravijo konec tenin neztiosnemu stanju tem boli, ko jih to stane le nav^.-ien podpis. ogorčenje nad kričečin,' krivicami. .iC( vzel poročilo z odobravanjem z? znanjc.1