^NOVI TEDNIK
B	direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek,
■ odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič. odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
n, september 1990 • številka 39 • leto XUV • cena 10 tlinarlev
Razorožena pokrajina
Dosedaj so morale teritorialne enote tudi na našem
območju potrebe po orožju in strelivu za usposabljanje
napovedovati vsaj štirinajst dni prej, po novem pa do
svoje oborožitve sploh ne morejo več. Tako je po nalogu
svojega republiškega šefa zaukazal komandant pokrajin-
skega štaba teritorialne obrambe v Celju. Stran 2.
Kraj, ki ga niti
bogovi ne ilubijo
Plavčakova domačija v Stojnem Selu 34
je ena tistih, ki neusmiljeno propada.
Živina, ki je še do nedavna muke muči-
la, je zdaj na varnem. Za varnost avtor-
jev reportaže (na strani 16) je skrbel mi-
ličnik iz Rogaške Slatine.
Novo v Mariboru
HUJŠANJE BREZ LAKOTE
•	v novem salonu za hujianje po metodi Ryodoral(u na Gregorčičevi ulici 27
•	shujšate od 8 do 10 kilogramov mesečno
•	za zdravo hujšanje skrbi zdravnik specialist
Za naročila in informacije se oglasite po telefonu 062/24867
V roicometu podicupujejo,
mar ne? Po pričakovanjih so se iz Rokometnega kluba
^^^^^^^^^^^^^ Pivovarna Laško vodilni možje oglasili na naš
^^^^^^^^^^^^^ komentar v prejšnji številki. Pisemce boste
našli na str. 14, kjer tudi odpiramo na roko-
metne strune ubrano polemiko.
^ ne gre s pogovori, pa gre s stavico
v Unioiju je že precej časa po malem vrelo, v torek pa je delavcem
prekipelo. Odločili so se za generalno stavko, saj niso mogli drugače doseči
odgovora na svoje zahteve. Več na 3. strani.
Najboljša pot do novega
avtomobila in hitrega
servisa:
AVTO BRANCE
SERVIS BRANCE
LAŠKO
Opel Ida
VW - Audi - Tas
Chevrolet
-	tudi staro za novo
-	prodaja rezervnih delov
-	rent a car
-	vsako soboto dopoldne
avtomobilski sejem
telefon: (063) 731-282
Potrebujemo
bogate ljudi
»Potrebujemo bogate ljudi, k^jti samo
z revnimi bo tudi država revna,« je v intervju-
ju za NT povedal predsednik celjske vlade
Mirko Kranj c, ki smo ga na pogovor povabili,
da bi predstavil delovanje nove občinske vla-
de po stotih dneh vladavine. Str. 4.
Golovcu tudi Šport
Biiiv ne pomaga
v celjskem Zavodu Golovec se gredo priva-
tizacijo družbenega premožer\ia, sprejemajo
podkupnine, in urej^o lokale svojim otro-
kom. Vse to so govorice v Ce^ju, ki jih je pred
tednom zabelealo Delo, tokrat pa lahko pre-
berete, keU na vse to pravi vodstvo Golovca.
Stran 8.
Kjer hranijo
tone denarja
še do pred kratkim je manipuliranje z de-
narjem v celjskem SDK poteklo na način, ki
je lahko razveseljeval ljubitelje poceni akcy-
skih filmov in morebiti tudi westemov. Sed^
tega veselja ne bo več, s^ so predali namenu
novo poslopje SDK. O tem na 17. strani.
i.. stran - 27. september 1990
DOGODKI
Celiski večeri
Končno - tudi v Celju Štihovi večeri, le da jih bodo
imenovali nekoliko drugače. To bodo Celjski večeri.
Prvi večer bo V petek, 5. oktobra. Vodstvo Hotela
Evropa je že lani razmišljalo, da bi se pridružilo Ljubljani,
Mariboru, Zemonu, Kranju in še nekaterim drugim slo-
venskim krajem, kjer so vsaj enkrat mesečno priredili
zanimive, privlačne družabne, kulturno-politične
pomenke pri večerji in to z znanimi osebnostmi. V Slove-
niji jih je prvi uvedel kot novost v družabno in politično
kroniko današnjih dni kulturni delavec Bojan Štih, in
sicer v Hotelu Slon v Ljubljani. Z nimi je požel ne samo
odobravanje, pač pa takoj številne posnemovalce.
Celjski večeri so si za prvega gosta izbrali dr. Janeza
Drnovška, člana Predsedstva SFRJ. Tema je nadvse aktu-
alna: Jugoslavija na razpotju. Pogovor bo potemtakem
namenjen vsemu istemu, kar ta čas daje pečat gospodar-
skim, političnim in mednacionalnim razmeram v Jugosla-
viji. Ker je dr. Janez Drnovšek kot član državnega pred-
sedstva sam v precejšnje zagati, kako naj ravna glede na
načrtovane ustavne spremembe Slovenije in njen željni
konfederalni status, bo pogovor toliko bolj privlačen. Celj-
ske večere bo Hotel Evropa priredil po znanem vzorcu-
najprej se bodo udeleženci pogovora »ogrevali« oziroma
spoznavali (z aperitivom ali kavo), nato bo pogovor
z gostom, potem pa večerja. Hotel želi poprejšnjo rezerva-
cijo zainteresiranih, saj bo velika restavracija v Evropi
najbrž premajhna za ljubitelje tovrstnega družabnega
pomenkovanja. Moderator prvega večera bo Jože Volfand,
komentator dnevnika Delo.
Organizatorji Celjskih večerov nameravojo v Celje pova-
biti več zanimivih jugoslovanskih osebnosti, gospodar-
stvenikov, politikov in kulturnikov, med njimi tudi neka-
tere nekdanje in sedanje Celjane. Vsekakor bodo Celjski
večeri dajali nov utrip občini, pomenijo pa lahko tudi novo
afirmacijo Celja v širšem slovenskem prostoru.
J. V.
Razorožena pokrajina
TeritoNalci ne morejo do lastnega orožja
Enote teritorialne obram-
be v vsej zahodnoštajerski
pokrajini, ki zajema osem
občin celjskega območja, so
tako rekoč razorožene. Si-
cer je še do nedavnega ve-
ljal republiški ukaz, da mo-
rajo poveljstva vseh terito-
rialnih enot svoje potrebe
po lastnem orožju in streli-
vu javiti vsaj štirinajst dni
prej, zdaj pa je tudi to pre-
klicano z novim ukazom, ki
do nadaljnjega prepoveduje
teritorialnim enotam ka-
kršnokoli usposabljanje
z orožjem in pravim stre-
livom.
Na Celjskem bo ukaz upo-
števan najmanj tam, kjer so
orožje že spomladi oddali
enotam JLA ali pa so skla-
dišča teritorialcev v sklopu
skladišč JLA. Ivan Gore-
nak, poveljnik pokrajinske-
ga štaba teritorialne obram-
be je sicer pred časom, ko je
prejel navodilo iz republi-
škega štaba, izdal občinskim
štabom ukaz, da naj se zaen-
krat izvedejo le usposablja-
nja, ki so bila že poprej načr-
tovana in za katere so zago-
tovljena materialna in denar-
na sredstva, kasneje pa je
moral tudi to spremeniti. Ta-
ko ta in prihodnji mesec na
Celjskem ni pričakovati res-
nejših manevrov teritorial-
nih enot, povsem mogoče pa
je, da bo trmasta samovolja
republiškega štaba za terito-
rialno obrambo obveljala vse
do konca leta. Celjska skupš-
čina je sicer pred nedavnim
zahtevala od predsedstva re-
publike, da enkrat dokončno
razčisti odnose z republi-
škim komandantom teritori-
alne obrambe, ki povsem
očitno upošteva le navodila
iz Beograda, ne pa odločitev
slovenske skupščine.
V začetku tedna seje v Ce-
lju sestal tudi občinski svet
za SLO in DS. Med drugim
so se odločili, da kljub vse-
mu izvedejo 12. oktobra
usposabljanje občinskega
vojnega vodstva, saj zanj
strelivo in orožje zagotavlja
občinski sekretariat za ljud-
sko obrambo.
BRANE PIANO
Foto D. MEDVED
Vili Skrt, komandant Občinskega štaba teritorialne
obrambe v Celju. Kd^ bomo slovensko vojsko spet lahko
pričeli učiti streljanja?
Še nikoli ni biio tako siabo
v ponedeljek je bila v Ve-
lenju druga seja odbora Ob-
močne gospodarske zborni-
ce. Članici te zbornice sta
občini Velenje in Mozirje,
na seji pa so sodelovali
predstavniki gospodarske
zbornice, podjetij in velenj-
skega izvršnega sveta.
Delegati so se na seji pogo-
varjali predvsem o gospo-
darjenju v regiji, aktualni go-
spodarski problematiki in
novih programih v podjetju
Veplas v Velenju.
Predstavniki nekaterih po-
djetij iz mozirske in velenj-
ske občine so predstavili de-
lo in težave v teh podjetjih,
strinjali pa so se, da je gospo-
darsko stanje v regiji in celi
Sloveniji precej kritično.
Krivdo za tako stanje so
iskali predvsem v prezapo-
slenosti, neurejenih lastnin-
skih razmerjih, preobreme-
nitvi gospodarstva, izvozu in
tečaju, strinjah pa so se tudi,
da je zakonska politika na
mnogih področjih nedore-
čena.
Za podjetja v Območni go-
spodarski zbornici velja, da
so polletni rezultati gospo-
darjenja najslabši, odkar ve-
lja novi obračunski sistem in
da so izgube skoraj 10 krat
presegle ustvarjeno akumu-
lacijo. Značilnost podjetij je
tudi upadanje fizičnega ob-
sega industrijske proizvod-
nje in nelikvidnost, ki je ti-
pična lastnost polletnega po-
slovanja.
Člani odbora Območne go-
spodarske zbornice so po-
udarili, da je potrebno čim-
prej razbremeniti gospodar-
stvo, ovrednotiti socialne in-
stitucije in lastnino, ter ure-
diti zakonodajo na področju
ustanavljanja malih podjetij.
Menili so, da je potrebno
urediti enakopraven položaj
med družbenim in zasebnim
sektorjem, poudarih pa so.
da bo tudi v Sloveniji začela
veljati podjetniška misel-
nost, v kateri velja, da naj se
podjetje ukvarja z ekonomi-
jo, s socialo pa naj se ukvarja
kdo drug.
Za podjetje Veplas iz Vele-
nja so povedali, da ima v pri-
pravi več novih programov,
nekatere pa tik pred realiza-
cijo. Za posamezne progra-
me se povezujejo s tujimi
partnerji, kljub temu pa jim
za končno realizacijo manjka
kar precej sredstev. Člani
odSora Občinske gospodar-
ske zbornice so povedali, da
bodo podjetje Veplas podpr-
li na republiki za pridobitev
dela denarja, da pa bodo mo-
rah v Veplasu podrobno iz-
delati programe poslovanja.
URŠKA KOLENO
podpora podjetništvu
Občinska skupščina v Celju
je na zadnjem zasedanju
obravnavala vrsto prostor-
skih ureditvenih načrtov.
V aktualnih informacijah, ki
jih pripravijo na začetku vsa-
kega zasedanja, pa so tokrat
govorili o usmeritvah izvrš-
nega sveta v prihodnje, o pol-
letnem gospodarjenju v obči-
ni in o odnosih s Singenom ter
pobratenim Dobojem.
Predsednik celjskega izvrš-
nega sveta Mirko Krajnc je od-
bornike seznanil z glavnimi
usmeritvami občinske vlade,
ki želi predvsem izboljšati go-
spodarske razmere v občini.
Za to naj bi si prizadevali stro-
kovnjaki v vseh podjetjih, na
pomoč pa naj bi priskočila tudi
republika s finančnimi spod-
budami. Izvršni svet si bo pri-
zadeval pridobiti svež kapital,
podpiral bo razvoj podjetni-
štva in obrti in se zavzemal, da
bi Celje .postalo njun center.
Spodbudil naj bi njun razvoj
tudi z zagotavljanjem prosto-
rov in ustrezno davčno politi-
ko. Omenil je še prizadevanja
izvršnega sveta pri reševanju
problema pitne vode in drugih
ekoloških problemov ter pri
urejanju prometnih povezav
mesta s Slovenijo.
Poslanci skupščine so dobili
tudi informacijo o zadnjem
obisku delegacije mesta Sin-
gen v Celju. Ob izjavi, ki so jo
prejeli iz Doboja in v kateri
tamkajšnja skupščina poziva
k zoperstavljanju poskusom
rušitve Jugoslavije, pa so me-
nili, da je nadaljnje sodelova-
nje možno na novih osnovah
ob spoštovanju suverenosti
narodov.
Ob informaciji o novih zaple-
tih v zvezi z orožjem teritorial-
ne obrambe v Celju pa so po-
slanci zahtevali, da republiško
predsedstvo uredi vprašanje
vodenja teritorialne obrambe
v Sloveniji in problem orožja.
TC
Državna
odlikovanja
z ukazom Predsedstva So-
cialistične federativne repu-
blike Jugoslavije so včeraj,
v sredo popoldne v celjski
Poročni dvorani podelili dr-
žavna odlikovanja zaslužnim
občanom in delovnim lju-
dem občine Celje. Sprejem
za odlikovance je pripravil
celjski župan Anton Roječ.
Red zaslug za narod s sre-
brno zvezdo sta prejela Ja-
nez Domitrovič iz Čelja in
Anton Drev iz Dobrne, Red
dela s srebrnim vencem Ka-
rel Brajlih iz Šmartnega
v Rožni dolini, Jožefa Drob-
ne iz Šentjurja, Marija Ja^er
iz Celja, Ivan Naraks iz Žal-
ca, Ivan Preložnik iz Šentvi-
da, Alojz Vehovar iz Celja ter
Ivan Zavšek iz Šmartnega
v Rožni dolini. Medaljo za-
slug za narod Drago Ramšak
iz Šmartnega v Rožni dolini
ter Medaljo dela Elizabeta
Kresnik iz Podplata.
IS
Borci v Narodnem domu
Celjski občinski odbor Zveze borcev NOV pripravlja 4.
oktobra ob desetih v Narodnem domu zbor svojih članov.
Na njem naj bi župan Anton Roječ spregovoril o aktualnih
problemih v občini in o razvojnih možnostih občine. Bojan
Skrk iz borčevske organizacije pa bo spregovoril o nekate-
rih temah, ki še posebej zanimajo prav borce. Sicer pa
celjska organizacija zveze borcev ta čas šteje več kot dva
tisoč sto članov, po svoji usmerjenosti pa je, kot trdijo borci,
nadstrankarska, saj so člani včlanjeni v mnoge stranke.
Obnova spomenikov
v marčevskem republiškem skupnem programu na
področju kulture so na področju šmarske občine v pro-
gramu obsežena dela na gradovih Podsreda, Podčetrtek in
Olimje, na Kalvariji v Predenci, Rotovžu v Lembergu, pre-
užitkarski bajti v Rogatcu in v cerkvi v Olimjem. Iz občin-
skega dela morajo prispevati 20 odstotkov sredstev, 80 pa jih
zagotovijo na republiški ravni. Za doseženo 20 odstotno
soudeležbo iz občinskega deleža primanjkuje zaradi zniža-
nja prispevnih stopenj 194 tisoč dinarjev, v občini pa morajo
zagotoviti skupno 828 tisoč din. Zato so v komiteju za razvoj
predlagali dvig sedanje prispevne stopnje za kulturo od 1.
oktobra do 1. decembra za 0,08 odstotka. V šmarski občinski
vladi so sklenili, da bodo program v celoti udejanili, vendar
bodo skušali sredstva najprej zagotoviti v okviru proračuna
in bi se šele potem odločili za dvig prispevne stopnje.
BJ
Magistralni vodovod
Porabniki vode v šmarski občini plačujejo manj kot leto
dni prispevek za izgradnjo magistralnega vodovoda, ki
znaša toliko kot je vodarine. Sredstva bi se morala zbirati na
posebnem žiro računu, vendar pa so si z zbranim denarjem
v komunali pomagali pri likvidnostnih težavah. Zato so
v občini ustanovili novo komisijo, ki bo vestneje nadzoro-
vala gradnjo magistralnega vodovoda, saj je bilo z zbranim
denarjem doslej kupljenega le malo potrebnega materiala.
BJ
TRAČ NICE!
Izjava tedna: SiJvesu
Drevenšek pred sesta
kom s tuniki celjSi
krajevnih skupnosti ^
jim tudi zaradi nap^f.^
strankarske pripadnoH
grozi, da se bodo znašli^
cesti: »Za lepe tajnice h
ko ne bo problema, ku.
zaslužijo kaj z ritko!«
je v celjskem izvršn^l
zadolžen za zvodništvo^
Janez Lampret, vod,.
celjskih krščanskih T
mokratov, v sobotne^
Delu: Čeprav ni
vlade v senci, pa je mm
sikateri sedanji
skupščine in vlade neK
svojih let življenja pr^,-
vel v zaporih, ker si aj
pustil prati možganov
ni hotel misliti z možg^
ni vladajočega diktator,
skega režima...« Točno
Danes je povsem drugi,
če. Obsojanja vred^
smo le tisti, ki si še ved-
no ne pustimo prati
možgan.
Od zahodne Evrope se
moramo učiti, vpijejo da-
nes levi in desni. Svetle
tradicije zahodnih oJcupa
torjev nadaljuje celjski
komunala. Izgub nimata
le njihova pogrebna služ-
ba in plinarna.
Nagradno vprašanje,
k^ radioaktivnega je iz-
ginilo iz celjske bolnišni-
ce, kateri celjski doktoi
hodi v službenem času
fušat, zak^ občinski po-
slanci iz bolnišnici
o vsem molče kot ribel
Nagrada: rentgenizint
nje jezika brez participt
cije.
Gospod župan Celja,
gospod Anton Roječ, po-
izveduje za avtorjem
Tračnic. Viki Krajnc, za-
sebni občinski detektiv,
še ni dobil predujma.
Demos je tudi v celjsit
skupščini zatrl opoziS^
jo. Najprej jim je v pai-,
zah zmotil metabolizea
in socialistične hreno^^
ke zamenjal z demokn-
tičnimi obloženid
kruhki. Od žalosti je po-
tem crknilo še skupščin-
sko ozvočenje. Poslanci
se morajo zdaj dreti
v živo.
Celjsko Kinopodjetje
pa živi v nekem svojem
tilmu. V razpisu za direk-
torja še vedno zadošča, ds
ima kandidat srednjo šo
lo in da je družbenopoli-
tično aktiven. Ti bogcai^
vse Kristusove skušnjave
s Kung-fujem.
Prenoviteljska
jesen
Jutri popoldan bo na Tof
šičevem trgu prireditev P
dravljena jesen, ki jo r
pravlja ZKS-Stranka deij
kratične prenove iz Celja „
kratkih govorniških n^
pih vidnih predstavni^
stranke bo nastopil a^^
bel Don Mentoni
Band. Prenovitelji iz Celj^}
že pred časom napove^ i
da bodo jutri ustanovili
celjsko vlado v senci.
Tudi tišina se sliši
v soboto, 29. septembra praznujejo gluhi in slušno P^
deti svoj praznik, mednarodni dan gluhih. Lani na ta o^n
se srečali v Ljubljani, letos pa so se člani celjskega Mej
činskega društva slušno prizadetih na javnost obrnili s
kim pismom, v katerem zase zahtevajo uresničevanje
kovih pravic.	^
Slušno prizadeti v skladu z demokratičnimi sprei^J
bami, ki so se doma in v svetu zvrstile v minulem letu,
v boljši, svetlejši jutri. Osnova za takšno prihodnost paJ^
jim družba priznava pravico do lastnega, znakovnegaJ^
njihov^ kulture, ki mora biti enakovredna kulturi
v katerem živijo, izobraževanja na vseh stopnjah,
nja ter polnega in enakovrednega vključevanja v dru^^j
življenje.
Celjsko popoldne
POZDRAVLJENA JESEN
v PETEK, 28. 9. od 15.30 dalje na
TOMŠIČEVEM TRGU
pridite, se poveselite in pogostite
•	Za odlično obloženo mizo in dobro slovensko
vino skrbi GOSTILNICA FRIDERIK
•	Za glasbo in ples DON MENTONV BLUES
BAND
•	Za duhovno kulinariko STRANKA
DEMOKRATIČNE PRENOVE
•	želite mikrofon - NI PROBLEMA
Celjanke, Celjani: VIDIMO SE
DOGODKI
27. september 1990 - stran 3
če ne gre s pogovori, pa gre s stavko
^lavci zreškega Umorja so se odločni za generalno stavko.
Oelavci zreškega Uniorja
jg v torek zjutraj odločili
generalno stavko. Stav-
je zrasla iz jutranjega iz-
* Lega zbora delavcev, ne-
J^jreden povod zanjo pa je
fl dolgo čakan odgovor
ldstva podjetja na zahte-
\ Uniorjeve podružnice
[fodvisnih sindikatov SIo-
jjije. Odgovor so sindika-
'j ki so pred pričetkom
IJjvke šteli 600 članov (med
'jjvko se je članstvo strmo
Ljvečalo), prejeli dan pred
IJIjvko, žal pa v njem ni bilo
^govorov na zahteve. Sin-
dikat je bil. tako kot že ne-
kajkrat pred tem, obtožen
jasilnega delovanja in raz-
bijanja podjetja, njihove
jj}jteve pa označene kot ne-
upravičene.
pravi razlogi za stavko so
jeveda globlji. Na kratko bi
jjjiko zapisali, da delavci
i;[iiorja zahtevajo ne le ma-
.^alne pogoje za življenje
.^inveč tudi - kolikor se čud-
00 sliši - spoštovanje svoje-
jadela in osebnosti. Do stav-
ke verjetno ne bi prišlo, če bi
bilo v nekaj preteklih mese-
cih vodstvo podjetja priprav-
ljeno na tvorne pogovore.
Vodstvo Uniorja pa se je
bilo očitno pripravljeno po-
govarjati in tudi dogovarjati
šele pod prisilo generalne
stavke. Skupen pogovor
vodstva in stavkovnega od-
bora (delavci so za pogovore
pooblastili vodstvo podruž-
nice Neodvisnih sindikatov)
je bil dokaj strpen. Delavci
niso vztrajali na uresničitvi
vseh petnajstih stavkovnih
zahtev, odločni pa so bili pri
prvih petih, najpomemb-
nejših.
Vodstvo se je strinjalo, da
bo spoštovalo sindikalne
pravice delavcev iz splošne
kolektivne pogodbe. O čud-
nih sklepih delavskega sve-
ta, ki posegajo v človekove
pravice, podjetja in njegovih
članov, se bodo dogovorih.
Oblikovan bodo tudi skupno
delovno telo, v katerem bo
sodelovalo vodstvo podjetja
s predstavniki obeh sindika-
tov. Brez hujših zapletov je
minil tudi odpoklic članov
delavskega sveta in zahteva
delavcev, da v ta organ v bo-
doče sami (in ne vodstvo) de-
legirajo člane. Zapletati pa
se je začelo pri osebnih do-
hodkih. Povprečni osebni
dohodek izplačan ta mesec
v Uniorju, je bil 4300 dinar-
jev, z dodatnim regresom pa
5100 dinarjev. Delavci so
sprva terjali minimalni neto
osebni dohodek v višini 6000
dinarjev, a so kmalu popusti-
li interjaU .4200 dinarjev, kot
določa branžni sporazum za
kovinarje.
Ker v vodstvu niso bili
prepričani, da bi zaradi lik-
vidnosti in drugih težav
zmogU tak osebni dohodek,
se je začelo zapletati. Ko so
skušali najti dogovor, so de-
lavci, mirno zbrani na dvo-
rišču poslaU sporočilo, da
zahtevajo odstop petih vodil-
nih delavcev: direktorice ka-
drovske službe Lojzke
Šprajc, vzdrževanja Mirka
Klemena, gostinstva in tu-
rizma Maksa Brečka, oro-
djarne Edija Meglica, ko-
vačnice Slobodana Baksa in
investicij Stanka Makovca.
S tem je bilo pogovorov v to-
rek konec, stavka pa se je
nadaljevala cel dan in noč ter
v sredo do 8. ure zjutraj. Ta-
krat je vodstvo sprejelo se-
daj že sedem delavskih zah-
tev. Poleg prvih štirih še naj-
nižje osebne dohodke v viši-
ni 4200 dinarjev in razmerje
med najnižjo in najvišjo os-
novo 1:3, odstop vseh šestih
vodilnih delavcev, ki morajo
delovna mesta zapustiti
v mesecu dni ter zahtevo, da
ne bodo na člane stavkovne-
ga odbora izvajali pritiska ne
zaradi stavke ne zaradi sindi-
kalnega dela.
Stavka je minila brez iz-
gredov. Delavcem v Zrečah
so se pridružili delavci v Vi-
tanjskem obratu, stavkovni
odbor pa je svetoval delav-
cem RTC Rogla in učiteljem
kovinarske šole v Zrečah, da
ne prekinjajo dela.
MILENA B. POKLIC
KOMENTIRAMO
Kostanj
Spet je prišla jesen, enostavno napišejo otroci v šoli
in pri tem že mislijo na pečen kostanj, odrasli pa vemo,
da zadeva ni kar tako od muh. Nekdo bo razpihal novo
žerjavico, drugi ga bo že prej nabral, tretji bo pazil kds^j
je pečen, najbolj trapasti bo šel pa ponj - v žerjavico.
Čeprav bo hladneje in bomo na kostanjevih piknikih
sedeli že krepko bliže ognju, se nam na Celjskem obeta
vroča politična jesen. Toleranca stotih (ali tisočih, če
hočete) dni do regijskih občinskih vlad gor ali dol,
privoščljiva zloba občinskih opozicij sem ali tja, ljud-
stvo hoče službe, čistejše okolje, boljše plače in cenene
in dobre komunalne servise. Pa ne bo kruha iz te
moke. To jesen se bodo vlade pričele prepirati z repu-
bliko in prav zanimivo bo spremljati, če tudi demo-
sovci iz kakšne svojih strank znajo zabrisati neposluš-
nega občinskega župana.
Vaša pozornost naj bo jeseni usmerjena še na nasled-
nje: ali bodo nekateri nesposobneži dobili v izvršnih
svetih nogo, ah bodo občinski premierji kos gospodar-
skim polomom, ko pa za sabo nimajo rdečih bankirjev,
koliko komunalnim direktorjem so štete ure, kdaj
bodo občinske opozicije nehale počivati v povolilni
melanholiji in ah bodo potem samo proti oblastem, ali
pa bodo imele tudi kaj tehtnega povedati ...Pa saj niti
ni pomembno. Gornji so bolj tiste sorte, ki naberejo
malo kostanja, razpihajo veliko žerjavice, po kostanj
pa se ve, kdo bo šel. Jaz, pa ti, pa še brez židane marele.
Pa lepo jesen. Če smo preživeli okupacijo, komuniste,
bomo tudi tole jesen.
BRANE PIANO
Dan miru v Gornjem Gradu
v nedeljo, 30. septembra, bo v Gornjem Gradu vse-
slovenska Slomškova slovesnost.
Kulturni program, v katerem bodo predstavih delo
in življenje škofa Slomška, se bo začel ob 14. uri, uro
kasneje pa bo somaševanje slovenskih škofov.
Škof Slomšek je eden izmed tvorcev slovenskih
temeljev, saj je prenesel sedež škofije iz Avstrije, iz
St. Andraža, v Maribor in okvirno začrtal slovenske
meje. Vseslovenska Slomškova slovesnost naj bi pri-
spevala k edinosti vseh kristjanov in Slovencev, pred-
vsem pa naj bi bila nedelja dan miru.
V kulturnem programu, ki ga pripravljajo duhovniki
in drugi Zgornjesavinjčani, bodo poleg Slomškovega
življenja predstavih tudi njegovo povezanost z dolino
ob Savinji in Gornjim Gradom, ki letos slavi 850-let-
nico obstoja.
U.K.
V zdraviiišča bolni in socialno ogroženi
Večji del težav, ki tarejo
slovenska naravna zdravi-
lišča, bo treba sistemsko re-
šiti, pri čemer zahtevamo
enakopravno obravnavo
z ostalimi gospodarskimi in
v okviru teh tudi turistični-
mi organizacijami, so prejš-
nji teden dejali predstavni-
ki poslovodnega odbora slo-
venskih naravnih zdravi-
lišč v razgovoru z republi-
škim ministrom za turizem
Ingom Pasem in namestni-
kom republiške ministrice
za zdravstvo dr. Tonetom
Koširjem.
Na razgovoru so se pred-
stavniki obeh strani seznani-
li s trenutnim položajem ter
z vizijami razvoja zdraviliške
dejavnosti. Za slovenska na-
ravna zdravilišča velja, da še
vedno ostajajo eden najpo-
membnejših členov sloven-
skega turizma. V vrhu so ta-
ko po nočitvah kot tudi po
kvaliteti uslug. Rezultat le-
tošnje sezone bo po besedah
Staneta Bizjaka, predsedni-
ka poslovodnega odbora
skupnosti slovenskih narav-
nih zdravihšč, glede na tre-
nutne razmere dober in celo
nekoliko boljši od ostalega
turizma. Vendar pa se ob
tem v zdraviliščih zavzema-
jo, a se čimprej uredijo pred-
vsem vprašanja turistične
takse in infrastrukture, še
posebej komunalne dejavno-
sti, ki jo naj vodijo tisti, ki bi
jo morah. Pereč je tudi pro-
metni režim in vsa ostala
ureditev krajev, za katere naj
bi veljalo, da so turistični.
Republiški minister za tu-
rizem je s tem v zvezi napo-
vedal nekaj novosti, pri če-
mer pa si v vladi niso izmisli-
li kaj izvirno novega, temveč
so vzeli za model izkušnje
sosednje Avstrije, kjer brez
morja ustvarijo s turizmom
petkrat več ko vsa Jugosla-
vija.
V pripravi je zakon o po-
speševanju turizma v Slove-
niji, v katerem bodo med
drugim posebej opredeljeni
kriteriji, kateri kraj je lahko
turistični in po kakšnih kva-
litetnih zahtevah se lahko
v takšnih krajih opravljajo
vse vrste storitev. Jasno je
tudi, da bodo poslej morali
za razvoj turizma prispevati
vsi, ki imajo od te dejavnosti
tudi kako korist. Mišljeni so
seveda 'tudi gospodarski
subjekti, vse vrste storitve-
nih dejavnosti, trgovine itn.
Pripravlja se tudi zakon
o turistični taksi, ki naj bi
bila s strani države določen
fiskalni vir za financiranje
turizma. Poleg tega vlada iš-
če tudi dodatne možnosti fi-
nančnega spremljanja razvo-
ja turizma, pri čemer ima še
posebej v mishh možnosti za
regresiranje previsokih
bančnih obresti.
Nekaj sprememb se zdra-
viliščem obeta tudi z novim
zakonom o zdravstvenem
varstvu, pri čemer zaenkrat
ni upati, da se bo število ti-
stih, ki prihajajo v zdraviliš-
ča z napotnico, kaj povečalo,
pač pa naj bi bili bistveno
drugačni kriteriji za pošilja-
nje v zdravilišča.
Najpomembnejša kriterija
' naj bi bila predvsem gmotni
položaj in zdravstveno stanje
zavarovanca, medtem ko bi
bilo bistveno manj tistih, ki
so si zdravilišče zaslužili
zgolj z zaslugami v prete-
klosti.	R. PANTELIČ
Stanarine bodo
Izterjali
Po podražitvi stanarin in
s tem povezanim prehaja-
njem na ekonomske stanari-
ne šentjurski občinarji vse
pogosteje dobivajo pisma
hišnih svetov, ki se odločajo,
da stanarin ne bodo plačeva-
li. Podobno je tudi v Ve-
lenju.
Po novem letu se na stano-
vanjskem področju obeta vr-
sta novosti, zato so se tako
Velenjčani kot tudi Šentjur
čani odločili, da bodo stana
rine izteijali. Pravijo, da je
blagajna šentjurskega stano
vanjskega fonda tako praz
na, da uspejo zagraditi le št
kakšno podstrešno stano
vanje.
BJ
Hočejo cenejšo občinsko upravo
šentjurska komunala bo postala javno podjetje
Program dela šentjurske
vade, predlog reorganiza-
cije upravnih organov,
jstanavijanje javnega po-
letja na področju komuna-
^ in analiza kriterijev pri-
lodnjega zakona o pospeše-
razvoja manj razvitih
»bmočij to so bile osrednje
seje šentjurskega iz-
^nega sveta.
Sprejeti program dela
Njurske občinske vlade,
^ga je njen predsednik dan
^meje predstavil na poseb-
^ tiskovni konferenci, so
j^ni brez bistvenih pripomb
posredovali v obravnavo
skupščini. Po sprejeti odlo-
čitvi o reorganizaciji šentjur-
ske občinske uprave naj bi
drago občinsko administra-
cijo zmanjšali in počenih.
Imajo pa tudi projekt organi-
ziranja krajevnih uradov
v Gorici pri Slivnici, na Pla-
nini in v Ponikvi, kjer bi ob-
čani opravljah nekatere
upravne zadeve. Želijo si
čim manj vmesnih stopenj
odločanja, ki upravo dražijo,
zato bi jo poenostavih in na-
redih prilagodljivejšo. Tako
bi že do novega leta zmanjša-
li število zaposlenih v šent-
jurski občinski upravi za pri-
bližno 15 odstotkov, prihod-
nje leto pa za nadaljnjih 15.
Rečeno je bilo, da gre tudi za
uresničevanje volilne oblju-
be, ko so občanom obljubili
cenejšo upravo. Sklenih so
tudi, da naj bi šentjurska ko-
munala, ki je prvo polletje
zaključila z izgubo in jo pre-
tresajo notranja nesoglasja
med zaposlenimi, čimprej,
(zaradi postopka do novega
leta) postala javno podjetje.
Program, ki so ga izdelah
v komunah so v občinski
vladi ocenih bolj kot dekla-
racijo, zbir želja. Občinska
vlada bo imela v prihodnjem
javnem podjetju svoje pred-
stavnike. Te je sicer imela tu-
di prejšnja vlada, vendar se,
ker ni bilo interesa na nobe-
ni od obeh strani, niso sestah
nobenkrat. Občinska vlada
namerava do prihodnje seje
pripraviti predlog za organi-
ziranje javnega podjetja in
razpisati vodilno delovno
mesto.
Člani šentjurske občinske
vlade se po prvi analizi niso
strinjali, da bi po prihodnjih
merilih ostala manj razvita
slovenska občina le še lenar-
ška, v šentjurski občini pa
naj bi bil manj razvit le še
južni del občine. Menili so,
da je Lenart razvitejši. Za-
kon je sicer še v fazi predlo-
ga za izdajo. Na seji so opo-
zorili na pomanjkanje pro-
gramov v gospodarstvu, z iz-
jemo Alposa. Tudi banke so
naklonjene, zato je treba iz-
delati dobre programe, je
menil predsednik Ladislav
Grdina.
BRANE JERANKO
LožnIčanI pri Šešerku
^[edstavniki vaškega
Ložnica so se minuli
ITm*^ pogovarjali s pod-
vj^^^ednikom slovenske
(de dr. Leonom Šešer-
oiiK pogovora je bilo
{^.^•^aževanje okolja na
ki se je po oceni
sij^^^ov povečalo po pre-
»bih ' Juteksa na njihovo
pri podpredsed-
H(Jei .^^ovenske vlade so se
feJ^^Ui tudi Vane Gošnik,
tofj °liška sanitarna inšpek-
Aleksandra
^Utel	ki je ocenjevala
ij^fj-^^ovo proizvodnjo. Po
besedah so pri proiz-
Hin	oblog uredili
^ napravo, ki pa deluje
Nadzora. Povsem neu-
strezno je po oceni Kornha-
userjeve stanje pri proizvod-
nji avtomobilskih oblog.
Montirane niso čistilne na-
prave, prekoračene so meje
onesnaženosti ter prekorače-
ni vsi roki za sanacijo. Zelo
kritična je bila tokrat repu-
bliška sanitarna inšpektori-
ca, ki je Juteks označila kot
primer »tipično barabinsko
urejene tovarne.« Ob tem pa
inšpekcija ostaja nemočna,
ker v republiki ni sprejeta
ustrezna zakonodaja.
Predstavniki vaškega sve-
ta Ložnica so se v Ljubljani
s predstavniki vlade dogovo-
rili, da bodo od Juteksa po-
novno zahtevali ureditev raz-
mer, tako da bo življenje na
Ložnici vsaj znosno za tam-
kajšnje prebivalce.
Kaj hoče šentjurska vlada?
Po programskih Izhodiščih so predstavni svoj program
Po osnovnih programskih
izhodiščih, ki jih je šentjur-
ska občinska vlada predsta-
vila parlamentu, ko je na-
stopila, je na zadi^i seji
sprejela obljubljeni pro-
gram dela. Tega so včer^,
po zaključku redakcije,
obravnavali še v parlamen-
tu. Predsednik šentjurskega
izvršnega sveta Ladislav
Grdina ga je na tiskovni
konferenci predstavil še šir-
ši javnosti in odgovarjal na
postavljena vprašanja.
Ocenjujejo, da se obdobje
začenja z velikimi neznanka-
mi na gospodarskem in ne-
gospodarskem področju,
hkrati pa je to tudi čas priča-
kovanih reorganizacij, spre-
minjanja lastništva in načina
financiranja negospodarstva
ter gospodarskega prestruk-
turiranja. Grdina meni, da
bo program zahteval sprotno
dopolnjevanje in spreminja-
nje. Petletnega plana ne bo-
do sprejemali. Nadomestil
ga bo program s strateškimi
cilji, ki pa jih bodo spremi-
njali glede na položaj. V pro-
gramu poudarjajo področja,
kjer imajo za razvoj največ
možnosti. Posebno sklad za
pospeševanje obrti bo
z ugodnimi krediti pospeše-
val odpiranje večjega števila
delovnih mest predvsem
v deficitarnih dejavnostih.
Obrtne cone bodo za določe-
no dobo oddajah interesen-
tom. Podpirali bodo tudi raz-
voj mešanih podjetij. V ob-
činskem izvršnem svetu pri-
pravljajo projekt urejanja va-
si, z izbrano vzorčno vasjo pa
bi radi ugotovili, kakšen mo-
del razvoja je za južni, naj-
manj razviti del občine naj-
primernejši. Z dobrimi pro-
grami želijo kar najbolj po-
spešiti razvoj manj razvitih
območij v občini. V bližnjem
srednjeročnem obdobju na-
meravajo končno asfaltirati
vse regionalne in magistral-
ne ceste, saj so že vse sosed-
nje občine asfaltirale ceste
do šentjurskih mej. Načrtu-
jejo tudi ugodne stanovanj-
ske kredite, da bi tako zadr-
žali dobre kadre doma. Pred-
sednik je menil, da program
ni dokončen, in pričakuje od
odbornikov v skupščini pre-
cej dopolnitev.
Glede delavcev, ki so zapo-
sleni v celjski občini in bi
lahko izgubili delo, je dejal,
da je najboljši socialni pro-
gram odpiranje novih delov-
nih mest. V občini je veliko
neizkoriščenih objektov,
kjer bi lahko uredili primer-
ne delavnice in z razmeroma
nizkimi stroški delavce pre-
zaposlili. Predsednik je tudi
obljubil, da bodo cesto med
Planino in Sevnico uvrstili
v program in jo usposobili
do zime. Na tiskovni konfe-
renci ni bilo slišati doseda-
njega tarnanja in zanašanja
na pomoč širše družbe.
BRANE JERANKO
4. stran - 27. september 1990
intervju - gospodahsi.
Potrebujemo bogate ljudi
Mirko Kranjc: »Ne manj zaposlenih, temveč več tlela In pravi iztielkh-
Sredi septembra je, nekaj kas-
neje kot republiški vladi, pote-
klo tudi sto dni vladavine novih
občinskih vladnih garnitur in to
je tudi čas, ko naj bi izvršni sveti
že pripravili načrte za reševanje
najbolj perečih problemov. Teh
ni malo, še posebej v občini Celje
ne, zato smo celjskega predsedni-
ka izvršnega sveta prvega prosili
za razgovor.
Kakšna je bila pravzaprav za-
puščina, ki jo je nova (v bistvu ne
veliko spremenjena) vlada dobila,
kaj je počela teh sto dni in kaj
lahko že položi na mizo, to je bilo
prvo vprašanje, zastavljeno pred-
sedniku izvršnega sveta občine
Celje Mirku Kranjcu.
Kranjc: »Vlada je seveda prev-
zela precejšnje breme. Stanje, ka-
kršno je v gospodarstvu, ni od da-
nes, temveč je posledica napačnih
odločitev, ki so bile vezane na do-
govorno ekonomijo skozi desetlet-
ja. Prehod v tržno gospodarstvo
zahteva žrtve. Presežek zaposle-
nih, prisilni dopusti, nelikvidnost,
umetno vzdrževan tečaj dinarja in
tako visoke obresti, kijih ne more
prenesti niti najučinkovitejše go-
spodarstvo, to je seštevek skoraj-
da nerešljivih problemov. V svetu
se suče akumulativnost najuspeš-
nejših med 10 in 18 odstotki, pri
nas pa bi morali ustvarjati od 40
do 50 odstotkov akumulativnosti,
kar je seveda nemogoče.«
»Store in Emo sta le dva od
trenutno največjih problemov
v občinskem gospodarskem pro-
storu. Kaj je možno narediti na
tem področju? Znana je vaša iz-
java, da bank, ki niso pripravlje-
ne prevzeti svojega dela rizika
v stanju, kakršno je, ne rabimo?«
Kranjc: »Banke so res nujno po-
trebne preobrazbe. Sedanje banke
so sicer delniške družbe, vendar
gre zaenkrat le za videz. Potrebne
so konkurenčne banke, pri čemer
se sam ogrevam tudi za tuje banke
in tuj kapital. Tudi domače banke
bodo namreč prisiljene uporablja-
ti metode dela tujih bank. Krediti
v tujini se plačujejo z 8-12-odstot-
no obrestno mero, kar lahko go-
spodarstvo še prenese. Banke sa-
me seveda niso krive za sedanje
stanje, v ozadju so obvezne banč-
ne rezerve, kar je tudi posledica
preteklih desetletij.
Seveda pa niso banke krive za
sedanje stanje. Krive so predvsem
napačne globalne usmeritve v raz-
voju, ki je temeljil na gigantih. Ve-
liki kolosi bi morali le sestavljati
proizvode manjših proizvajalcev,
pri nas pa smo mislili, da mora
vsaka tovarna proizvajati vse. Ena
bistvenih napak je bila tudi, da
nismo znali pravilno usmerjati ka-
pitala prebivalstva. Ta se je spre-
minjal v mrtev kapital, v zidanje
preštevilnih vikendov, v zaprav-
ljanje denarja in seveda tudi v na-
laganje v tujino, ker domači si-
stem ni zbujal potrebnega zaupa-
nja. Če se bo to zaupanje vzposta-
vilo in se bo kapital prelil v proiz-
vodnjo, če bodo ljudje spoznali, da
tudi s takšnimi naložbami lahko
zagotovijo sebi in potomcem pri-
merno življenje, se bodo zadeve
v gospodarstvu obrnile.«
»In kaj lahko ob takšnem stanju
celjska občinska vlada da na
mizo?«
Kranjc: »Pravzaprav malo. Na
mizo lahko položimo programe, ki
so v fazi usklajevanja. Vsi ti pro-
grami pa se seveda z lastnimi sila-
mi ne morejo speljati. Pri vseh
večjih programih, kot so na pri-
nter programi reševanja železar-
stva, Ema in nekaterih drugih bo
morala sodelovati republiška vla-
da. Ta se bo morala odločiti, ali
ima železarstvo v Sloveniji strate-
ški pomen, in mu v tem primeru
zagotoviti tudi primerno podporo,
če pa se bo odločila drugače, po-
tem kaže za železarstvo v celjskem
bazenu slabo.«
»Kakršen koli ta scenarij že bo,
v vsakem primeru imamo vse
večjo nezaposlenost. Kam z viški
delavcev?«
Kranjc: »Upam, da do razsula
niti v železarni niti v Emu ne bo
prišlo. Zadnji razgovori z vlado
dajejo upanje, da bosta obe dejav-
nosti lahko živeli v celjskem baze-
nu še naprej, vendar ne v takšnem
obsegu in s takšnim programom.
Najbolj žalostno je dejstvo, da oba
bolnika zaposlujeta skoraj 50 od-
stotkov preveč delavcev. Kam
z njimi? Ti delavci niso in ne bodo
samo problem Celja, breme se bo
razdelilo tudi na šentjursko, šmar-
sko, laško in ostale občine, ki bo-
do imele verjetno z viški delavcev
še večje težave kot Celje. Povsod
bomo seveda morali poskrbeti, da
bomo našli denar in nova delo>>na
mesta.
Pričakujemo, da bo republika
pripravila socialni program, ki naj
bi nakazal glavne smernice za te
rešitve. V Celju pa računamo še na
razvoj drobnega in srednjega go-
spodarstva, ki mora postati glavna
dejavnost regije...«
»To se govori že deset let in mor-
da še več...?«
Kranjc: »Se strinjam, a vsa ta
leta privatnemu kapitalu in hote-
njem niso bile dane možnosti za
razvoj. Vemo, kam seje ta kapital
odlival in tudi, kakšen je bil odnos
do zasebnega denarja. Vsak zaseb-
nik, ki je v naših razmerah navi-
dezno obogatel, je bil v preteklih
desetletjih takorekoč sovražnik
ljudstva, v zadnjih letih pa tudi ni
bilo kaj dosti bolje, saj seje večini
pripisovalo, da bogatijo na račun
ljudstva. Ta država potrebuje bo-
gate ljudi, bogate posameznike,
saj z revnimi ljudmi tudi država ne
more biti bogata. Vemo pa, če se
samo ozremo na minuli obrtni se-
jem, kaj vse naši ljudje zmorejo.
Da pa ljudje lahko delajo, rabijo
tudi pomoč. Pri tem ima pomemb-
no vlogo občina z dodelitvijo
ustreznih parcel, z davčnimi olaj-
šavami, s strokovno pomočjo,
z raznimi valilnicami ali inkuba-
torji razvojnih programov, pa se-
veda s pomočjo vrhunskim stro-
kovnjakom, ki so pripravljeni so-
delovati pri razvoju.«
»Vse skupaj je povezano s si-
stemskimi spremembami. Pri
tem mislim na vprašanje lastni-
ne, kjer je trenutno precejšnja
anarhija. Zadnji tak primer v Ce-
lju je Golovec, tudi v Obnovi, ki
je šla v stečaj, si verjetno marsi-
kdo mane roke, tudi v nekaterih
drugih manjših ali večjih podjet-
jih bi direktorji, radi prikrojili
zadeve sebi v prid.«
Kraiyc: »Kvazi samoupravni
lastniki so v dolgih letih neznane
lastnine ustvarjali tak položaj.
Mnenja, kako najti pravega lastni-
ka, sp različna, vendar pa bo treba
hitro ukrepati. Tudi ta neznani ka-
pital namreč med drugim iz dneva
v dan izgublja svojo vrednost. Ste-
čaji, ki smo jih že imeli, so bili po
mojem preuranjeni in morda celo
nepotrebni, saj se s tem izgublja
ogromno vrednosti. Tako Obnova
kot Lik Savinja bi lahko v spreme-
njenih razmerah uspešno poslova-
la. Nekateri direktorji menijo, da
bodo samo z zmanjševanjem šte-
vila zaposlenih reševali obstoj.
Moje mnenje je drugačno. Ne
zmanjševati števila zaposlenih,
potrebno je pridobiti več dela in
prava tržišča. Seveda pa morajo
biti tudi proizvodi pravi.«
»Drugo pa je s tem v zvezi vpra-
šanje sedenja na dveh stolih.
Skupščina je zadolžila izvršni
svet, da zadevo prouči. Kako da-
leč ste prišli? Ob tem je treba
tudi povedati, da ste vi prišli na
sedanjo funkcijo kot podjetnik,
lastnik podjetja in tudi delničar.
Koliko je to vaše delo ovira tiste-
mu delu, ki ga opravljate ,za na-
rodov blagor'?«
Kranjc: »Žal dejavnosti, ki sem
jo pričel opravljati, preden sem
sprejel to funkcijo, ne morem pe-
ljati v smeri, ki sem si jo zastavil.
Mislim celo, da bom zaradi seda-
nje funkcije zamudil pravi trenu-
tek. Kdor prvi pride, pač prvi me-
lje. Vendar, odločil sem se sam in
to zahteva tudi svoj davek.
Kar pa se tiče podjetništva, so
danes vsekakor takšne možnosti,
da bo vsaj del tistih, ki so šli v tve-
ganje in morda s tem uresničili
dolgo zatajevane želje, tudi uspel.
Tega pa si vsi skupaj želimo.«
»Pa vprašanje sedenja na dveh
stolčkih?«
Kranjc: »To zadevo rešuje za-
kon o podjetjih s svojo konku-
renčno klavzulo. Zvezni zakon je
po mojem mnenju popolnoma
zgrešil svoj cilj. Če bi se namreč
držali te zakonodaje, potem smo
podjetništvo že v kali zatrli. Kon-
kurenčna klavzula bi morala velja-
ti za takšne, kot pravite, ki sedijo
na dveh stolih in opravljajo enako
dejavnost. Drugo vprašanje pa je,
če si zapustil delovno mesto neke-
ga realsocialističnega podjetja,
ker nisi mogel izpolniti svojih am-
bicij. V tem primeru ne more biti
upoštevana konkurenčna klavzu-
la, saj bi moral biti dve leti brezpo-
seln. Če ta klavzula ne bo spreme-
njena na nivoju republike, lahko
95 odstotkov novoustanovljenih
podjetij kar odpišemo.«
»Toliko o gospodarstvu, kakšni
pa so načrti v negospodarstvu,
infrastrukturi?«
Kranjc: »Celje ima tudi prastare
probleme s komunalno infra-
strukturo. Prvi korak smo naredili
z izgradnjo industrijskega \,J
voda iz Medloga, ki naj bi v pr^'
ni meri ali morda v celoti rešil n?
blem nitratov v celjski pitni
Tudi tej rešitvi sicer mnogi op^
kajo, vendar je to po mojem m^
nju najhitrejša pot do čiste vod?
Tudi komunalnih problernovi
cel kup. Od prometa v stare!
mestnem jedru do čiščenja odpL
in onesnaženega zraka, vendar»
to potrebuje ogromna sredstvai
postopnost pri reševanju, vj
v okviru možnosti.«
»Trenutna aktualna zadevaj
tudi vračanje nacionalizirane^
Kako se boste lotili tega?« '
, Kranjc: »Zanimanje je velil«
Zal je v veljavi še vsa zakonod^
od fočanskih do avnojskih sli
po v in zadnjih zakonov iz
1958, tako da sedaj opravljamo]
registracijo ter s tem v zvezi daj]
mo ljudem vse potrebne d
potke.«	I
»Za konec še vprašanje, kal
ste zadovoljni z lastnim di^
v teh stotih dneh vladanja!
z delom posameznih občinsn
ministrov. Četudi se vlada i
premočno spremenila, me zaj
ma, koliko ste morali kot mani
tar upoštevati strankarske id
rese in ali bi bila sestava vli|
drugačna, če jih ne bi upoj
vali.«
Krai^c: »S seboj v glavnem i
sem nikoli zadovoljen, predvsa
zato, ker mi ure in dnevi polzijo
rok, tako da imam vedno občute
da sem naredil premalo. Karj
zadeva sodelavce, menim, da sii
dokaj dobro uigrana ekipa, klj
temu da so bila pri sestavi prisi
na hotenja političnih strank, ki
sem jih le delno upošteval. Men
pa, da sem s tem, ker nisem v ce
ti vztrajal pri svojem koncei«
naredil napako.«	t
RADO PANTELl
Elkroj na
japonskem
tržišču?
Prejšnji teden je skupina
japonskih poslovnežev obi-
skala podjetje Elkroj na
Prihovi pri Nazarjih. Ja-
ponci so si ogledali proiz-
vodnjo in izrazili zadovolj-
stvo nad hlačami, ki jih iz-
deluje Elkroj, vendar pa se
za konkreten posel še niso
dogovorili.
V Elkroju pravijo, da tudi
sami ne vedo, kako se bodo
odločili japonski poslovneži,
saj je znano, da Japonci raje
sprašujejo kot odgovaijajo.
Vsekakor pa so v tem po-
djetju zainteresirani za sode-
lovanje, saj je to ena izmed
možnosti, da bi vsaj deloma
zmanjšali 13 milijonov din
izgube, ki so si jo prigospo-
darili v prvem polletju letoš-
njega leta.
U. K.
Zlatarnina prizadevanla za vstop v Evropo
v četrtek je bila v celjski Zla-
tarni tiskovna konferenca, na
kateri so vodilni delavci želeli
seznaniti javnost s poslova-
njem in z načrti Zlatarne. Po
besedah predsednika poslo-
vodnega organa Zlatarne Sta-
neta Seničarja poslujejo v za-
pletenih gospodarskih razme-
rah uspešno, pospešeno pa se
pripravljajo za prodor na ja-
ponski in nato še na britanski
in ameriški trg.
V Zlatarni načrtujejo, da bodo
postali mednarodno podjetje,
prizadevajo pa si tudi za trans-
formacijo v delniško. družbo,
kar naj bi Zlatarna postala že
prihodnje leto. Tako naj bi 30
odstotkov vrednosti delniške
družbe kupili delavci Zlatarne,
20 odstotkov bi vložili inozem-
ski partnerji, 20 domači, za preo-
stali del pa bi si prizadevali do-
seči neke vrste sporazum z drža-
vo, v smislu, kako vstopati v po-
slovne odnose doma in v tujini.
»V treh letih moramo doseči
evropsko produktivnost z vidi-
ka tehnologije, trženja in fizične
produktivnosti,« je dejal Seni-
čar. Prizadevali si bodo doseči
blagovno znamko doma in v tu-
jini, trenutno pa ocenjujejo, da
imajo kvaliteten proizvodni pro-
gram, dobre tržne možnosti in
primerne poslovne partnerje,
primanjkuje pa jim operativnih
managerjev za trženje na zuna-
njetrgovinskem področju. Za-
dali so si tudi nalogo, da mora
v prihodnjih petih letih 70 od-
stotkov Zlatarnine proizvodnje
v izvoz, trenutno na tujem tržiš-
ču prodajo polovico izdelkov,
tudi v bodoče pa nameravajo
ustanavljati podjetja in zastop-
stva Zlatarne v tujini.
V prizadevanjih za evropsko
produktivnost vodstvo Zlatarne
poudarja, da bo poskrbelo tudi
za evropske plače delavcev. To
naj bi storili v prihodnjih treh
letih. Trenutno je povprečni
osebni dohodek v Zlatarni 6 ti-
soč dinarjev, do konca leta pa
naj bi ga povečah še za tisoč
dinarjev.
V Zlatarni skušajo biti inov
tivni tudi na področju pro(^
in izobraževanja. Tako so uvd
naročniško proizvodnjo, sode*
vanje z zasebniki ter prodi
v duty free trgovinah, pripra*
Ijajo pa še izobraževalni cen«
v katerem naj bi poleg zlatai;^
pridobivali znanje s podrog
marketinga, tehnologije in {"j
na vanj a stroke tudi trgovci j
zainteresirani zasebniki. ^
Trenutno so v Zlatarni '
pred otvoritvijo podjetja v
tesne stike navezujejo z JaP^
sko, v načrtih pa imajo osv^
še britansko in ameriško tržf
Slednje je zaradi konkurencB
Latinoameričanov pristalo
tretjem mestu Zlatarninih pri*
devanj.
Tiskovni konferenci so pi"'-
stvovali tudi predstavniki
ponskega podjetja Miura fa^
ry ter direktor podjetja
Miura. Gospod Miura, ki z/J
tarno sodeluje že dve leti, J^,
njen račun izrekel veliko P^
valnih besed in dejal, da
nin proizvodni program
tudi japonskemu tržišču. ^^
krat Miura s sodelavci še ^
skuje, kateri nakit celjskih ^
tarn bo tam najprodornejsi-
prav Japonke najraje segaJ.^
uhanih. V prihodnosti, je n
Miura, si bo prizadeval, 'j.j,
skupaj z Zlatarno oblikova' .
kit, podprl pa je tudi Zlata^J^
zamisli o preoblikovanju ^
niško družbo.
NATAŠA GEgfJ
Foto: EDO EINSPl^^^^
Gospod Akira Miura (v sredini) občuduje Zlatarnine izdelke in si
prizadeva za prodor le-teh na japonski trg.
DOGODKI
27. september 1990 - stran 5
na senčni strani Trojan
Avtocesta bo bo - če ne drugače, /o bomo z lastnim denarjem zgradili sami, so
sklenili župani In republiški poslanci Iz severovzbodne Slovenije
v žalski občini bodo prihodnji me-
! začeli reševati zemljiško lastni-
|f vprašanja v zvezi z odkupom
mlje»	tekla trasa avtoceste
''jj vas-Ljubljana, vsa severno-
,hodna Slovenija pa se bo povezala
^ gnotno nastopila v republiškem
lamentu z zahtevo, da se avtoce-
itod Panonske nižine do severnega
Jadrana zgradi v prihodnjem sred-
tročnem obdobju. To sta najvzpod-
"(jnejša sklepa ponedeljkovega sre-
inja županov in poslancev republi-
L skupščine iz vse severnovzhodne
Slovenije, ki ga je sklical žalski žu-
Milan Dobnik.
Sklicatelji seje so pripravih za vse
delujoče gradivo, v katerem so alter-
^tivno predlagali dve možnosti za re-
^•anje slovenskih cestnih zagat. Po
j^i ki jo bodo v sodelovanju z repu-
jjiško vlado in parlamentom poskuša-
li oživiti v naslednjih tednih, naj
vgradnji slovenske cestne mreže ne bi
pnšlo do drastičnih sprememb, druga
L predvideva ločeno zbiranje cestne-
ja denarja (severnovzhodna Slovenija
jnspeva v republiško vrečo kar tretji-
j) vsega denarja) in samostojno grad-
ijo avtocest ter regionalnih in magi-
(ralnih cest v tem delu Slovenije. Na
ponedeljkovem srečanju so ustanovili
ydi delovno skupnost občin in klub
joslancev, ki bodo enotno nastopali
irepubhškem parlamentu. Zahtevam
a izgradnjo avtoceste Panonska niži-
na-severni Jadran pa so se ob sever-
novzhodnih slovenskih občinah pri-
družih tudi v Kamniku, Domžalah in
obalnih občinah, kjer poudarjajo zain-
teresiranost italijanskega kapitala za
izgradnjo avtoceste do Madžarske in
ostale vzhodne Evrope.
»Na izgradnjo slovenskih avtocest
moramo gledati skozi gospodarski raz-
voj samostojne in neodvisne Repubh-
ke Slovenije, pri tem preseči občinsko
zaplankanost«, je menil predsednik re-
publiškega zbora združenega dela Jo-
že Zupančič, ki je še poudaril, da v re-
publiki imamo cestni denar, ki pa ga
žal negospodarno trošimo. Kako sicer
razumeti začasne cestne rešitve, kot
so, denimo, gradnja tretjega pasu čez
Babo, in krpanje oziroma moderniza-
cije kilometrskih odsekov slovenskih
cest, ki pomenijo le drobljenje cestne-
ga denarja.
Predstavniki občin severnovzhodne
Slovenije od Slovenj Gradca do Gor-
nje Radgone in Lendave, Ptuja ter Tr-
bovelj so se načelno strinjah, da pod-
prejo ljudi s Celjskega v zahtevah za
izgradnjo avtoceste. Enotni so bili tudi
v zahtevah do republiške vlade, ki bi
morala v tem času že imeti jasne po-
glede na to, kako se bo Slovenija
s cestno mrežo povezala z deželami
tržno zanimive Vzhodne in razvojno
žanimive Zahodne Evrope. Od repu-
bliških ministrov pristojnih resorjev
s premierom Peterletom na čelu ter
Republiške uprave za ceste zahtevajo.
da do 20. oktobra predstavijo priorite-
to izgradnje avtocest v Sloveniji, sami
pa ne odstopajo od 18 km avtoceste
Sentilj-Maribor, 40 km drugega pasu
Maribor-Arja vas, 18 km Arja vas-
-Vransko ter nadaljevanja do Trojan
in Blagovice, 56 km magistralne ceste
Lendava-Maribor in magistralne
13 km povezave od Tepanja do Doliča,
ki bi na avtocesto pripeljal tudi pro-
met s Koroške.
Na današnjem (četrtek, 27. septem-
bra) zasedanju vseh treh zborov repu-
bliškega parlamenta bodo poslanci
sprožili vprašanje gradnje avtocest
v Sloveniji in prioritet kot pogoj za
gospodarski razvoj, od predsednika
republiške skupščine dr. Franceta
Bučarja pa zahtevali odgovor, kaj je
s pobudo o razrešitvi direktorja Re-
publiške uprave za ceste Andreja Le-
vičnika, ki jo je na zadnjem skupščin-
skem zasedanju spontano podpisalo
53 poslancev.
Glede financiranja cestne mreže
v Sloveniji pa so ob prerazporeditvi
deležev bencinskega dinarja ter red-
nih dotokov denarja v cestni in cest-
ninski sklad na srečanju omenjali še
prispevke iz občinskih proračunov,
pomoč gospodarstva (ki bi s takšnim
vlaganjem pravzaprav odpiralo lastne
perspektive in možnosti razvoja), raz-
pis obveznic ter tuja vlaganja.
IVANA STAMEJČIČ
Bo Celje prestolnica Slovenstva?
Kandidatura za pripravo Svetovnega slovenskega kongresa pribodnje leto
Na zadnjem zasedanju vseh
Kil zborov občinske skupšči-
ttso Celjani razpravljali tudi
moji kandidaturi za pripra-
I Svetovnega slovenskega
Mp-esa, ki naj bi se prvič
«al prihodnje leto. Celje,
slovenske državotvor-
Kti za časa Celjskih knezov,
>j bi ponovno odigralo po-
*mbno vlogo v združevanju
'povezovanju vsega Sloven-
iia.
Pri republiški skupščini že
^aj časa deluje posebna ko-
®sija za pripravo Svetovnega
^venskega kongrdsa, ki se
"^utno ukvarja z njegovo
l^binsko zasnovo, hkrat pa
?iratudi kandidature mest, ki
fielela pripraviti kongres. Ob
«ju, ki ga je za mesto vseslo-
Fskega zbora predlagala
Pina Slovencev iz kanad-
skega Toronta, sta resna in edi-
na preostala kandidata še
Ljubljana in Pariz. Za Pariz
lahko že kar zdaj zapišemo, da
ima zelo malo možnosti, ScO
Slovenci v svetu in doma
vztrajajo, da se morajo prvič
sestati tleh matične domo-
vine. Iwko bi se v dvoboju
z Ljubljano odrezalo mesto ob
Savinji, je trenutno še prezgo-
daj napovedovati, vendar pa
ima Celje po informativnem
glasovanju na zadnjem sreča-
nju pobudnikov Svetovnega
slovenskega kongresa v Dragi
prav toliko možnosit kot slo-
vensko glavno mesto.
Glavna odlika Celja, ki je
najbrž tudi sprožila kandidatu-
ro, so Celjski knezi, avtohtono
plemstvo slovenskega prosto-
ra, ki je pod svojo oblast pove-
zalo ljudi iz Savir\jske doline.
Koroškega, Goriškega in
vzhodno vse do Zagorja. Knezi
Celjski, ki jih zgodovina še vse
premalo jasno in natančno
obravnava, so imeli pravice dr-
žavotvorne institucije, kar po-
meni po Karantaniji drugo slo-
vensko državnost.
V Celju je Knežja palača (sta-
ra vojašnica na Trgu svobode),
ki bi jo v primeru, da postane
sedež Svetovnega slovenskega
kongresa obnovilr in uredili
z denarjem vseh Slovencev, tu-
di tistih iz tujine. Pred kratkim
so na Dunaju odkrili tudi pri-
bližno 700 listin, ki pričaj o de-
lovanju in življenju Celjskih
knezov, te listine pa naj bi po
preureditvi Kne^e palače iz
Ljubljane vrnili v te prostore.
Materiala, ki priča o pomemb-
nosti Celjskih, je torej dovolj,
vendar pa naj bi Knežja palača
služila tudi kot prostor, v kate-
rem bi bila prikazana zgodovi-
na vsega Slovenstva, tudi do-
godki polpreteklih časov.
Seveda pa bi se moralo Celje
na organizacijo Svetovnega
slovenskega kongresa, za kar
je izredno malo časa, temeljito
pripraviti. Če bi republiški
parlament potrdil kandidaturo
Celjanov za pripravo Svetov-
nega slovenskega kongresa, bi
prihodryo jesen prišlo več kot
2 tisoč Slovencev iz vsega sve-
ta. »Nočitvenih zmogljivosti,
pravi celjski župan Anton Ro-
ječ, imamo na ožjem celjskem
območju, vključno z zdravili-
škimi kr^i v okohci, dovolj,
poskrbeti pa bi morali za infra-
strukturno ureditev ter pripra-
vo kongresnih prostorov, za
kar bi bil verjetno najprimer-
nejši SRC Golovec.«
IVANA STAMEJČIČ
Velenjska drama se nadaljuje
y torek popoldne so se pri predsedniku Skupščine
občine Velenje sestali predstavniki občinskega
izvršnega sveta, odbora za komunalno in stahovai^-
sko dejavnost, občinskega sindikalnega sveta in
Neodvisnih sindikatov, sodelovali pa so tudi pred-
stavniki sindikata v podjetjih Gorenje Koncem in
"udnika lignita Velenje.
Na dnevnem redu je bil le dokončni dogovor glede
^^ine stanarin in komunalnih storitev, pogovorili pa
bi se še o plačilu stroškov bivanja za meseca julij,
®^gust in september.
Poročali smo že o zapletih, ki jih je povzročil julijski
klep velenjskega IS o povišanju stanarin in komunal-
storitev ter tudi o predlogu sindikata, naj delavci
^ plačujejo povišanih stroškov.
, Na skupnem sestanku v torek se o rešitvi problemov
^ Vedno niso dokončno dogovorili, saj so vsi sodelu-
vztrajali pri svojih stališčih in zagova^ali svoje
Podloge. Tako so, na primer, svobodni sindikati pred-
®Sali, da za tri mesece nazaj podražitev ne bi veljala,
Pivim oktobrom pa naj bi se stroški bivanja povečah
^ 40 do 50 odstotkov. Odbor za stanovanjsko in
°iiunalno dejavnost ter izvršni svet sta vztrajala pri
^°^išanju, ki velja od prvega julija.
■ Predsednik velenjske skupščine Pankrac Semečnik
^^ko predlagal, da naj vsi še enkrat premislijo svoje
^aloge in napovedal pOnovno srečanje, ki bo prihod-
/ Ponedeljek. Takrat naj bi se trimesečna velenjska
^^fna dokončno zaključila.
URŠKA KOLENC
Šentjur bo mesto
Osrednje letošnje praznova-
nje občine Šentjur bo, kot je
že znano, za 80-letnico kmetij-
ske šole, ki bo 6. oktobra. Ta-
krat bodo slovesno razglasili
Šentjur za mesto.
Prve prireditve so se že zače-
le. Drevi ob 17. uri bodo v šent-
jurski knjižnici predstavili
pesniško zbirko Anice Hvaleč,
jutri, v petek ob 15, bo v šent-
jurskem Športnem parku tek-
movanje v košarki - igra trojk,
v soboto ob 9. uri v Dramljah
turnir v malem nogometu ter
v nedeljo ob 8. uri na Blagovni
tekmovanje lovcev v stre^anju
na glinaste golobe in tarčo sr-
njaka.
Na praznični 6. oktober, na
soboto, bo znova več športnih,
kulturnih prireditev in razstav:
teniški turnir, otvoritev razsta-
ve slikarja Josipa Ipavca in
razstav za 80-letnico kmetijske
šole, kolesarska dirka na Pla-
nino in mednarodni dvoboj
šentjurskih šahistov s koroški-
mi iz Wolfsberga. Ob 18. uri bo
slovesna proglasitev naselja
Šentjur za mesto. Tega dne bo-
do v kulturnih programih na-
stopili tudi pevec Jurij Reya in
New Swing kvartet, ki izvirajo
iz Šentjurja. Novo mesto bo tu-
di blagoslovljeno.
Razglasitev Šentjurja za me-
sto je dolgoletna želja večine
krajanov. Za botra so zaprosili
mesto oziroma občino Celje.
Na razglasitev so povabili tudi
predstavnike slovenskega po-
litičnega vrha. S pomočjo stro-
kovnjaka univ. prof. Boža Oto-
repca so izbrali mestni grb sve-
tega Jurija na konju. Po stari
ljudski krajevni legendi je
v šentjurski dolini gospodaril
zmaj, ki so mu morali darovati
device. Rešil jih je sveti Jurij.
Podoben grb s tem svetnikom
imajo v Ložu na Notrajskem,
vendar z devico. Zanimivo je,
da so predpisi glede grbov in
podobnosti strogi. Za mestno
himno so izbrali prvo in tretjo
kitico Ipavčeve Domovini, ki
je za izvajanje najprimernejša.
Izbrali so tudi mestno zastavo.
V nedeljo, 7. oktobra, bo na-
to na slivniškem jezeru medru-
žinsko ribiško tekmovanje in
finale teniškega turnirja čla-
nov v Športnem parku, v sobo-
to, 13. oktobra, pa maša na Rif-
niku in otvoritev razstave
»Šentjur na stari fotografiji«,
ki bo v šentjurski knjižnici.
BRANE JERANKO
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
JLA - ostanek partijske trdnjave
Strasti v Jugoslaviji se vse bolj razplamtev^o. Skorjo ni
več dela, v katerem ne bi imeli kakšnega »cirkusa«, t^o
da je trenutno - če izvzamemo gospodarske težave - Slo-
venija še pravi »otok miru«.
Sporna vprašanja so že v federaciji. Janez Drnovšek kot
član predsedstva SFRJ iz Slovenije ugotavlja, da se
v kolektivnem šefu države sploh ne da več konstruktivno
delati. »Načelna koalicija«, ki jo vodi predsednik dr. Bori-
sav Jovič, ima zagotovljeno premoč v glasovih, tako da
noben pameten predlog ne more biti sprejet. Hrvaška je
»oslabljena«, saj je član predsedstva dr. Fraryo Tudjman le
gost, novega člana predsedstva SFRJ Stipeta Mesiča pa
Jovič ne pripusti na seje, ker ga skupščina SFRJ še ni
potrdila. Kosovska srbska partija, ki jo vodi še edini
»pošten Albanec« Rahman Morina, pa že zahteva, da
odpokUčejo iz državnega predsedstva Riza Sapunxhiuja,
češ da »se ni angažiral pri razkrinkavanju pravih ciljev
albanskih separatistov, kar bi upravičeno pričakovali od
kosovskih kadrov na nc^bolj izpostavljenih funkcijah
v državi«. Po mnenju partijskega vodstva (to je praktično
ostalo brez članstva, razen tega se »komunisti« levijo
v socialiste tudi na Kosovu) Kosova je tudi Sapunxhiu
»eden od krivcev, da so se razmere v pokrajini poslab-
šale«.
Zvezni izvršni svet se pod vodstvom inž. Anteja Marko-
viča obnaša, kot da se v Jugoslaviji nič ne dogaja ali pa
sprejema stališča, ki jih diktira Srbija (primera: obsodba
albanskih delegatov, ki so sprejeli ustavo Kosova v Kača-
niku, zahteva ministra za pravosodje Vlada Kam bovškega,
da se mora Demokratična zveza Kosova - 700.000 članska
organizacija - izreči zoper kačaniško ustavo, sicer bo pre-
povedana), razen tega Markovič ustanavlja svojo stranko
in računa, da bo z njo zmagal na volitvah v skupščino
SFRJ, če bodo sploh možne!
Hkrati tečejo zadnji dnevi osnovnim organizacijam
zveze komunistov - te dejansko ni več - v organih federa-
cije. Do 5. novembra morajo razpustiti vseh 15.000 (!)
komunistov v državnih ustanovah, notranjih in zunanjih,
zadevah, ZIS, zveznih upravnih organih. Izjema je le JLA,
v kateri si še niso upali razpustiti »partije«, ampaik bo za to
potreben poseben zakon.
Pri tem razpuščanju je več navodil, in sicer da je treba
organizacije razpustiti »organizirano in dostojanstveno na
partijskem sestanku, na katerem člani dobe tudi vrnjene
svoje partijske dokumente«, »dostojanstveno je treba
sneti partijske zastave na stavbah zveznih organov«, par-
tijski dencir, ki je ostal, pa bodo namenili »reševanju pro-
blemov pri zaposlovanju partijskih delacev«.
Tako je v federaciji, nič manj vroče ni v republikah.
Dvoboj med Črnogorci
v črni gori se ostro spopadajo Črnogorci in tisti, ki
menijo, da Črnogorcev ni, ampak so le (bojevitejša, krep-
kejša in lepše raščena) veja Srbov. Na eni strani se črno-
gorsko partijsko vodstvo krčevito bori za federacijo in
vztraja pri njej, nič pa ga ne bi motilo, če bi bila Črna gora
del Velike Srbije. Na drugi strani pa nekdanji komunisti,
ki so zdaj soci^isti, poudarjajo zgodovinsko izkušnjo in
dolgoletno državnost Črne gore, ki bi jo s priključitvijo
Srbiji Črnogorci izgubili. K temu je treba dodati še vse bolj
napeto protititovsko (namesto Titograda n^ bi spet dobili
Podgorico) in protikomunistično ozračje, pri čemer
nasprotniki ZK Cme gore (ta je ostala še edina ortodoksna
komunistična partija v Jugoslaviji) upravičeno trdijo, da
so rezultati »protibirokratske revlucije«, kije naplavila na
vrh Momiija Bulatoviča in druge »mladorevolucionarje«
porazni, saj vse več Črnogorcev živi že v pravi bedi.
Trese se tudi BiH
Močno se zapleta tudi v Bosni in Hercegovini, kjer n^
bi šli na volišča 18. novembra. Medstrankarski boj se je
razplamtel, tri glavne stranke (muslimanska Stranka
demokratske akcije, hrvaška HDZ in srbska SDP) so
dobile konkurenco tudi v Markovičevi Zvezi reformskih
sil Jugoslavije. Bosanskohercegovsko partijsko vodstvo
sicer trdi, da so glavni krivci za napete razmere v republiki
- v ryej imajo Muslimani, Hrvati in Srbi približno tretjin-
ski delež v prebivalstvu, torej bo nekdo z nekom moral
skleniti koalicijo na račun tretjega - »mešetarji od drugod,
ki pustošijo po BiH«, da za »destabilizacijo BiH skrbita
posebna štaba v Zagrebu in Beogradu«. Kritiki bosanske
oblasti pa trdijo, da so za napete razmere krivi Bosanci
sami, pri tem pa naštevajo politične procese, afero Kecma-
novič, Agrokomerc, funkcionarske vikende v Neumu, rod-
binske vladavine itd.
Če k temu dodamo še medstrankarske boje (odstavili so
voditelja HDZ za BiH, ker je zatajil, da je Srb; Muslimani
so se razbili na dva dela zaradi spora o prihodnosti SDA;
tudi Raškovičeve SDP pretresajo notraryi obračuni),
potem je jasno, da v BiH še dolgo ne bo mimo.
Pretresi v bivši »južni Srbiji«
Med seboj in s Srbi se kregajo tudi Makedonci, ki naj bi
šli na volišča prihodnji mesec. Po zadnjih anketah sicer
vodi pri potencialnih volilcih ZK Makedonije - Stranka
demokratične preobrazbe, vendar ji je tesno za petami
vsemakedonsko gibar\je. Makedoncem gre zlasti za obstoj
federacije - čeravno bi bili v skrajnem primeru priprav-
ljeni živeti tudi v konfederaciji - saj imajo bridek zgodo-
vinski spomin na nekdanjo Jugoslavijo, ki obstoja make-
donskega naroda ni priznala in je bila Makedonija le južni
del Srbije. Zato tudi taka občutljivost za vsako ped make-
donske zemlje, ki si jo prilaščajo Srbi.
Vse hujše razprtije so tudi v Srbiji, saj v medstrankar-
skih obračunih ne poznajo mej dostojanstva, poštenosti,
strpnosti in človečnosti, vse stranke pa si kujejo kapital
s Kosovom oziroma s protialbansko gonjo. Tako Alban-
cem, ki jih »podpirajo separatisti s severozahodna
države«, kot trdijo Srbi, ne preostane nič drugega, kot da
računajo na usmiljenje in razumevanje tujine - borcev za
človekove pravice Evrope in zlasti Združenih držav Ame-
rike.
Uboga Jugoslavija, kolikor jo je še ostalo...
6. stran - 27. september 1990
naši kraji in tj.
Pol manjši davek obrtniku
Žalski poslanci spreiemajo nov odlok o davkih ohčanov
v žalski občini je v teh dneh
v javni razpravi predlog odlo-
ka o spremembah in dopolni-
lih odloka o davkih občanov.
Če bodo odlok potrdili po-
slanci na zasedanju skupščine
četrtega oktobra, bodo velja-
le nekatere spremembe. Pred-
vsem to velja za področje obr-
ti, od koder so prišli tudi
predlogi za nekaj olajšav.
Spremembe odloka so se
v žalski občini lotih predvsem
zato, da bi posodobili sedanji
sistem, ga naredili dostopnej-
šega ljudem in konec koncev
tudi cenejšega za samo davčno
službo. V občini je ljudem, ki
delajo na tem področju, po-
vsem jasno, da je delež, ki ga
morajo zavezanci odšteti v ob-
činski proračun, razmeroma
majhen v primerjavi s tistim,
kar zahteva republika, in pred-
vsem s tistim, kar je treba od-
šteti za prispevke. Pa vendar
se da tudi v posamezni občini
veliko storiti.
Predlog odloka so doslej že
obravnavali člani izvršnega
sveta, vrsta konkretnih predlo-
gov pa je prišla tudi iz Obrtne-
ga združenja. Med drugim raz-
mišljajo o tem, da bi razširili
krog ol^šav za tiste, ki se šele
začenjajo ukvarjati z obrtno
dejavnostjo. V občini trenutno
velja stoodstotna olajšava pri
odmeri davka iz dejavnosti za
vse nove obrtnike, razen za ne-
kaj izjem. V drugem letu je ta
ol^šava petdesetodstotna,
v tretjem letu pa znaša petind-
vajset odstotkov od odmerje-
nega davka. S spremembo od-
loka želijo te olajšave razširiti
tudi na dejavnost avtoprevoz-
ništva in gradbene mehaniza-
cije, saj te dejavnosti upadajo,
ljudje pa jih potrebujejo. Na-
dalje predlagajo stimulacijo za
vse tiste obrtnike, ki bodo od-
pirali nova delovna mesta.
Vsakemu obrtniku, ki bo na
novo zaposlil delavca, bodo
priznali olgjšavo v višini dese-
tih odstotkov od odmerjenega
davka, največ pa do petdeset
odstotkov. Torej obrtnik, ki bo
na novo zaposlil pet delavcev,
lahko zniža svoj davek za polo-
vico. Za obrtnike, ki redno
opravljajo svojo dejavnost, naj
bi stopnjo davka znižali s tride-
set na devetindvajset odstot-
kov. Res je to samo en odsto-
tek, toda v dveh letih, pravijo
na Obrtnem združenju, znese
ta skupaj šest odstotkov, s tem
pa bi se počasi približali zahte-
vi po dvajsetodstotnem razbre-
menjevanju. Žalčani predlaga-
jo spremembe tudi pri obdav-
čevanju sive ekonomije, kjer
naj bi tiste, ki dejavnost oprav-
ljajo brez dovoljenja, obdavčili
s sto odstotki doseženega do-
hodka. Z davčno odločbo bi
mu torg zasegli ves dobiček.
Povišan n^ bi bil tudi odsto-
tek davka na popoldansko
obrt. Največ sprememb bi to-
rej prenovljeni odlok prinesel
klasični obrti. Na potezi so
zdco poslanci oziroma občinski
parlament.
O predlaganih spremembah,
novostih in novem odloku - če
bo seveda sprejet - pa so pove-
dali predstavniki občine ter
obrti takole:
Jože Borak, načelnik občin-
ske uprave za družbene pri-
hodke: »Glavni cilj je vsekakor
približati davčno politiko ob-
čanom. Tri kriterije smo si po-
stavili pri našem delu oziroma
pri predlagani spremembi.
V	vsebinskem delu gre pred-
vsem za afirmacijo ekonomske
in fiskalne funkcije davkov.
V	občini želimo urediti stvari
okrog pavšalnega obdavčenja,
predvsem za tiste, ki imajo
manj zaposlenih, ki delujejo
v manjšem obsegu, predvsem
želimo stvari pri teh poenosta-
viti. Najpomembnejše je to, da
želimo večjo jasnost, pregled-
nost in ekonomičnost. TVetji
segment je formalen, gre za
upoštevanje nekaterih novih
zakonov in spremembo termi-
nologije tudi v občinskem od-
loku.«
Vinko Vučanjk, predsednik
obrtnega združenja Žalec:
»Dejstvo je, da predstavljajo
davki trideset odstotkov vseh
dajatev, kar sedemdeset od-
stotkov pa znašaoo prispevki.
Teh trideset odstotkov zajema
sprememba občinskega odlo-
ka in prav je, da stvari tudi
v občini uredimo najbolje.
Prav gotovo želi vsak obrtnik
tak sistem, da bo lahko sam
ugotovil odstotek davka v svo-
jem poslovanju. Mislim, da se-
danji odlok, če bo sprejet, to
zagotavlja in da bo sistem pre-
prostejši. Čaka pa nas delo pri
prispevkih, kjer pa doslej bi-
stvenih sprememb obrtniki ne
občutimo.«
Danilo Basle, član izvršnega
sveta za področje obrti: »Pred-
lagane olajšave prav gotovo še
niso tisto, kar nekateri obrtni-
ki pričakujejo, in niso takšne
kot drugod po svetu. Toda
v tem trenutku je takšna pot
edina možna in verjetno bodo
te olcgšave prispevale k razvo-
ju obrti v občini. Predvsem se
mi zdi pomemben predlog
o zaposlovanju in ol^šave
v zvezi s tem. Sicer pa je do 4.
oktobra še čas za razne dodat-
ne predloge v zvezi z davčno
politiko v žalski občini.«
IRENA BAŠA
Jože Borak
Vinko Vučajnik
Danilo Basle
Več pozornosti duševno prizadetim
V soboto je bilo pri lovski koči v Založah pri Polzeli srečanje vredno pozornosti. Zbrali so se
namreč duševno prizadeti otroci s svojimi starši in skrbniki. Srečanje je organiziralo Društvo za
pomoč duševno prizadetim osebam v žalski občini. Namen srečanja je bil strokovni posvet
staršev in skrbnikov in veseli del, ki je bil morda še pomembnejši, ScO so se prizadeti skup^
s svojimi n^bli^imi v družabnih igricah in na pikniku poveselili in razvedrili. Gotovo pa imajo
taka srečanja tudi namen opozoriti širšo javnost na prizadete osebe, ki pogosto, kljub nepresta-
nemu ponavljanju in poudarjanju humanosti naše družbe, živijo v ryej na robu in so pogosto
odvisni le od ljubezni ter duševne in materialne moči svojih staršev ali skrbnikov. Še vedno jih
vsaj v praksi ne priznavamo kot enakopravne in enakovredne člane naše družbe. Pa si to zaslužijo
in potrebujejo! Dajmo jim torej to tudi v praksi, ne le na papirju, ScO našega pomilovanja ne
marajo!	T. TAVČAR
Se bomo ogrevali s plinom?
V občini Velenje, Žalec in
Mozirje razmišljajo o obsež-
nem projektu plinifikacije,
ki bo namenjen predvsem
široki potrošnji.
Pobuda za plinifikacijo je
prišla predvsem iz velenj-
skih krajevnih skupnosti,
v idejni projekt pa so vklju-
čeni tudi nekateri zaselki
v mozirski in žalski občini.
Po projektu, poleg tega je iz-
delan tudi elaborat, naj bi
uredili glavni plinovod in pa
štirinajst krajevnih omrežij.
Plin, predvsem za toplotne
namene in za potrebe gospo-
dinjstev, bi napeljali do 4058
objektov v velenjski občini,
mozirski ter žalski občini.
predvem na območju Vinske
gore. Idejni projekt je zdaj
v razpravi v štirinajstih kra-
jevnih skupnostih po vseh
treh občinah. Deset krajev-
nih skupnosti je projekt že
podprlo. Če se bodo za plini-
fikacijo odločih tudi v osta-
lih krajevnih skupnostih, bo-
do o projektu razpravljali še
občinski organi, zatem pa
imenovali gradbene odbore.
Pri uresničitvi tako obsežne-
ga projekta plinifikacije ra-
čunajo po občinah predvsem
na lastna sredstva, morda
bodo del denarja lahko dobi-
li tudi v republiki iz energet-
skih virov. Posamezniki, ki
se bodo odločili za plinifika-
cijo, naj bi dobih tudi ugod-
ne kredite, nekaj denarja pa
so pripravljeni prispevati tu-
di pri Petrolu. Po sedanjih
izračunih znašajo investicij-
ski stroški 95 tisoč dinarjev
na eno gospodinjstvo, ven-
dar bodo stroške precej
zmanjšali na račun udarni-
škega dela, ponekod pa bodo
plinifikacijo vključili tudi
v program krajevnih samo-
prispevkov.
Če bo šlo vse po načrtih,
bo projekt plinifikacije ures-
ničen v dveh do treh letih.
Po zagotovilih strokovnja-
kov naj bi bil takšen način
ogrevanja v gospodinjstvih
cenejši, predvsem pa manj
obremenjujoč za okolje.
IB
PISMO Z OBALE
»Jaz, suhozemna kreatura,
objubijam...«
Le še nekaj phm in osek se bo zamenjalo na našp
letos kar čudežno čistem morju, pa bodo gostin'L
delavci dokončno zaprli senčnike na terasah, pos^
vili svoje roštilje, skupčkali prigarane devize in optf^^
stično zabrundali tisto: »Saj po . novem letu Ui^
bo...«	>
Optimistično so pričeli z novim šolskim letom t^
obalni šolarji, saj njihovim staršem letos ni ^
potrebno panično dirjati po knjigarnah in »izpL^
pulta« kupovati razprodane učbenike. Kot kaže ■
tokrat šolnikom končno uspelo vsaj približno preš^fi
koliko naših nadobudnežev si bo letos v šolskih ^
peh polnilo glave z znanjem. Le kdo bi pri vsem temi
drznil tarnati nad nemogočimi cenami, glavno je, da^
bodo v šoli tudi kaj koristnega naučili!
Prav gotovo pa so se nekaj koristnega že nauči
dijaki prvega letnika piranske srednje pomorske šok
ki so prejšnjo soboto temeljito preizkusili mokrost^
slanost morja. V Portorožu je bil namreč prejšni,
soboto tradicionalni Neptunov krst za novopeče^
bodoče mornarje, ki pa je dobil letos po zaslugi spo^
zorjev Splošne plovbe Piran, hotelov Bernardin intre^
zasebnikov širši, turistični pomen, saj se je gledale^
kar trlo.
Sobotni krst z bogom vseh morij, rek in mlakužjf
letos doživelo 162 vklenjenih »sužnjev«, ki so jih p^
povorkah v Portorožu na Bernardinu kar oblečent
neusmiljeno pometali v morje. Zelenega Neptuna j
uprizoril dijak 4. letnika pomorstva, za katerim so no^f
podaniki ponavljali slovesno zaobljubo (obiskovalcisi
jo prejeli natisnjeno tudi v tujih jezikih): »Jaz, suha
zemna kreatura, koprnim, da bi bil sprejet med podloi
nike boga Neptuna... obljubljam, da bom v štirih letij
končal to šolo..., se skrbno varoval aidsa, zaščit^
obiskoval le preizkušena dekleta...« Smeha in zabav(
ob domiselnih družabnih igrah ni hotelo biti konca i
organizatorji so si za izvedbo te prireditve resnično
zaslužili čisto petico!
Vsekakor je lahko Neptunov krst za zgled organizj
torjem Portoroške noči in ostalih kulturno-zabavnil
fešt, katerih glavni namen je privabiti čimveč lačno
žejnih in zabave željnih obiskovalcev!
VLASTA CAH-ŽEROVNU
Praznile KS Polzela
v prihodnjih dneh se bodo v KS Polzela zvrstile števi
prireditve ob 2. oktobru, prazniku KS Polzela. Tako b|
v soboto 29. septembra ob 15.30 uri odprh razstavo likd
sekcije DPD Svobode Polzela, kjer bodo svoja dela raz
Ijali Anja Maček, Irena Pevnik, Anica Tamše, Regina
tinkovič, Anka Pinter, Jože Vaš, Peter Bizjak, Marjani
man. Srečko Ferlež in Adi Orešnik. 2. oktobra bo ob 1|
srečanje s pesnico Nežo Maurer, ob 18. uri bo slavni
seja skupščine KS in nato otvoritev računalniškega!
neta na OŠ Vere Šlander na Polzeh. 5. oktobra bo v cerk
Polzeli koncert ansambla Musica Tibicinie iz Maribora.'
pravili bodo tudi športne prireditve.	
Rodbinsko srečanje Rožičevih
v soboto je bila Gora Oljka v znamenju potomcev Rožičevih, po domače PreglJ^^^^jj
Topolšice. Štarša Rožičeva sta imela 13 otrok, ki so se že razselili po okoliških
pozneje pa so imeli nekateri tudi številne družine in njihovi otroci so se razselili.
rekh, po vsej Sloveniji. Dokler sta stari oče in mati še živela, seje družina pogosto sr^^ jj
pozneje, po materini smrti, pa prav poredko. Prav zaradi tega je nekje vzniknila
bi se potomci te vehke družine srečevali vsaj enkrat na leto, saj seje že dogajalo, da se |
sploh niso poznali. Kot je povedal Rudi Koželjnik, tudi član te številne družine, si m
župnik, so se na taka srečanja že večkrat pripravliali, vendar je vedno prišlo kaj
tremi leti pa so se prvič zbrali v Zavodnjah nad Šoštanjem, lani na Šmarni gori in
soboto na Gori Oljki. Vsakič imajo najprej mašo v spomin na pokojne sorodnike, P^ ^^iii
se skupžO poveselijo, pogovorijo in tako utrjujejo rodbinske vezi. Na zadnjem sreca
jih je zbralo okrog sedemdeset.
toneta^
kraji in ljudje
27. september 1990 - stran 7
Ajdovčki
v »štuka dva«
časi se tudi pri gobah
spreminjajo. Včasih so aj-
dovčlci za rast potrebovah
zemljo, dandanes pa rastejo
kar iz klobuka drugih aj-
dovčkov. Tole nenavadno
gobarsko najdbo, ki je na sli-
ki, je odkrila Nina Čolig iz
Gotovelj. Nina gobari že od
majhnih nog, vendar pa mo-
ra zaradi svoje strasti vstajati
zelo zgodaj zjutraj, drugače ji
poberejo vse gobe. Nabira
vse vrste gob, »zajedalca« pa
sta prva med letošnjimi aj-
dovčki, ki ju je našla. Ampak
Nina je prepričana, da jih bo
našla še veliko. In kaj bodo
Čoligovi storili z nenavadno
najdbo? Podarili jo bodo.
U.K.
Foto: E.E.
Gobarske
trofeje
Sodeč po številu po-
nudb za fotografiranje go-
barskih trofej, ki prihaja-
jo zadnje čase v naše
uredništvo, bodo gobaiji
letos nazadnje le prišh na
svoj račun. Tudi goban na
fotografiji, ki ga je na Hu-
mu našel Vinko Močnik
iz Z vodnega 16 c pri Ce-
lju, je bolj trofeja (tehta
več kot kilogram), zato pa
je bilo v košari še precej
manjših, čvrstih ajdovč-
kov, ki bi vzbudili zavist
v vsakem pravem go-
barju.
SŠ
Oj ta mlinar
Med Frankolovim in Stra-
nicami so vodni mlini, ki so
bili skoraj pri vsaki domači-
ji, v petdesetih letih počasi
jačeli ugašati. Voda, katere
[noč je bila vse slabša, je vze-
la kruh tudi Kraljevim iz Bu-
l(Ovja, v bližini današnje ri-
bogojnice.
Velike) željo, da bi se tam
ponovno vrtela mlinska ko-
lesa, je prejšnji teden uresni-
čil zet Gusti Jevšenak, ki je
po petintridesetih letih po-
novno pričel mleti pšenico.
Namesto vode, ki predvsem
odteče v vodne pipe Celja-
nov, mlin sedaj poganja
električna energija. Gre za
veliko investicijo, saj bodo
velika mlinska kolesa v eni
uri zmlela do 800 kilogramov
moke, večino sestavnih de-
lov pa je moral Gusti uvoziti
iz sosednje Italije.
EDI MESNEC
Bančna tajnost? Ha, ha.
Koliko zasluži znanec? Koliko penzije uživa soseda?
Koliko deviz za hude čase hrani izven nogavice Pepca ?
Koliko dinarjev je vezal Miha in za koliko časa ? Koliko
elektrike plačajo Mirnikovi? Kje vse to zanesljivo izve-
deti v naših malih mestih ?
Najboljšo možnost za javne skrivnoti ponujajo gneče
pred našimi bančnimi okenci, ravno tam, kjer je zaseb-
nost posebej zajamčena. Bančni opravek posameznega
KOZERIJA
občana je skupinska zadeva večje ali manjše skupine,
ki se prav takrat drenja pred okencem sicer velikih
prostorov. Novi časi bodo slej ko prej zahtevali tudi
drugačen odnos po meri stranke in ne nazadnje tudi
varnosti. Mogoče se bo tudi pri nas pojavila tako pre-
prosta rešitev, kot jo je opaziti v severnejših tržnih
gospodarstvih, kjer je včasih tudi večja ali manjša
gneča. Toda stranko, kije trenutno na vrsti, ločuje od
vseh naslednjih občanov vsaj en meter razdalje.
Tudi naši arhitekti so možnosti za takšno (brez-
plačno) rešitev problema večinoma predvideli že vna-
prej, saj so načrtovan takšne prostore, da bi lahko
stranke, ki še niso na vrsti, za kratek čas še zaplesale.
BRANE JERANKO
ZAPLEMBE NA CEUSKEM
V LETIH 1945-1948
Piše
MILKO MIKOLA
^ nadaljevanje '
Da pri izvajanju zaplemb
^moženja državljanov nemške-
i^rajha in oseb nemške narodno-
^ne bi prišlo do nepravilnosti, je
komisija za upravljanje narodne
jnovine pri predsedstvu SNOS
30. junija 1945 izdala posebno
^rožnico, v kateri je natančno in
^nkretno pojasnila, katere osebe
^iiogoče šteti za državljane nem-
rajha, oz. za osebe nemške
Rodnosti in jim kot takšnim za-
jniti premoženje. Navedena
^ožnica je glede tega določila:
i' Med državljane nemškega raj-
^ prištevati vse one osebe, ki
^Dile njegovi državljani do kapi-
^^^ije Hitlerjeve Nemčije in niso
'Stali državljani prisilno zaradi
'"^Pacije med vojno. Med nem-
® državljane je tedaj prištevati
^ijske in sudetske Nemce, ka-
!' tudi vse one osebe, ki so med
optirale za nemški Reich.
^^ Sodijo zlasti vse one osebe, ki
bivše »Ljubljanske pokraji-
optirale za nemški Reich in ki
jjj^^vidne iz seznama nemških
Pj^^^ jencev, ki ga je izdal nemški
Selitveni pooblaščenec v Ljub-
•V.' julija 1942 pod naslovom
l^geichnis der Volks und
šuf pSdeutschen Umsiedler, die
3l ^rund des Abkommens vom
l^if^gust 1941 aus der Provinz
umgesiedelt wurden.«
jftj^a osebe nemške narodnosti
lie^^^se one državljane Jugoslavi-
ok^.^^^ke narodnosti, ki so pod
/ot^^^ijo izjavljali ah pa so vehah
^f) ne oziraje se na to, ali
Hs Vojno kot taki nastopali ali
Vi	kot prilagojeni Slo-
bjj "rvati in Srbi;
. oni državljani Jugoslavije
nemške narodnosti, ki so se že
v Jugoslaviji ob priložnosti ljud-
skih štetij priznavali za pripadni-
ke nemške narodnosti;
c)	prostovoljni člani nemškega
Kulturbunda pred okupacijo,
v Ljubljani pa tudi po okupaciji in
sicer po individualni oceni, dalje
vsi oni, ki so se prijavih kot Volks-
deutscher;
č) vse one osebe, ki so se prosto-
voljno udinjale nemškim SS for-
macijam, nemški oboroženi sih in
nemški policiji;
d)	državljani nemške narodnosti
onih držav, ki so v vojni sodelova-
le s Hitlerjevo Nemčijo
Kdo je bil izvzet?
Okrožnica je nadalje natančneje
pojasnjevala, katere osebe nem-
ške narodnosti in državljni nem-
škega rajha so izvzeti iz zaplembe-
nih postopkov in sicer:
a)	osebe nemške narodnosti in
nemškega državljanstva, ki so so-
delovale kot partizani ali vojaki
v Narodnoosvobodilni borbi ali
pa, ki so aktivno sodelovale v Na-
rodnoosvobodilnem gibanju;
b)	osebe, ki so se pred vojno
prilagodile kot Slovenci, Hrvatje
ali Srbi in v času vojne niso vsto-
pile v Kulturbund, niti niso nasto-
pile kot člani nemške narodnost-
ne skupine;
c)	osebe, bodisi moški ah žen-
ske, četudi nemške narodnosti, ki
so sklenile mešan zakon z oseba-
mi ene izmed jugoslovanskih na-
rodnosti ali pa z osebami židov-
ske, slovaške, rusinske, madžar-
ske, romunske ali katere druge na-
rodnosti;
d)	državljani nemške narodnosti
zavezniških in nevtralnih držav, ki
se niso sovražno obnašah v času
okupacije.
Po določihh 30. člena Zakona
o zaplembi imovine in o opravlja-
nju zaplembe z dne 9.6.1945, so za
izvedbo zaplembe premoženja
nemškega rajha in njegovfR držav-
ljanov ter premoženja oseb nem-
ške narodnosti pooblastili za-
plembne komisije. Zaplembne ko-
misije, ki so predstavjale upravne
organe, so ustanovih pri predsed-
stvu SNOS, pri okrožkih in okraj-
nih narodnoosvobodilnih odborih
in pri narodnoosvobodilnih odbo-
rih tistih mest, ki so imela položaj
okrožja, oz. okraja. Tako so poleg
zaplembne komisije, ki so jo usta-
novili pri predsedstvu SNOS za
celotno federalno Slovenijo (fede-
ralna zapl. komisija), obstajale še
okrožne, okrajne in mestne za-
plembne komisije. Zaplembne ko-
misije so obvezno sestavljah trije
člani in sicer: dva predstavnika
pristojne uprave narodne imovine
in en predstavnik notranjih zadev.
Zaplembne komisije
Zaplembna komisija, ki je, kot
sem že navedel, predstavljala
upravni organ, je v skladu z drugo
točko 30. člena Zakona o zaplembi
imovine in o opravljanju zaplem-
be z dne 9. 6. 1945 izvedla zaplem-
beni postopek tako, da je sprejela
odločbo o zaplembi premoženja.
En izvod odločbe so vročih osebi,
ki so ji premoženje zaplenih, en
izvod upravi narodne imovine, en
izvod pa ustreznemu okrajnemu
sodišču, ki je na osnovi zaplemb-
ne odločbe izvedlo prepis zaple-
njenega premoženja v korist drža-
ve. Zoper odločbe zaplembne ko-
misije se je prizadeti lahko prito-
žil. Okrožna zaplembna komisija
je obravnavala pritožbe na za-
plembne odločbe, ki so jih izdale
okrajne zaplembne komisije, za-
plembna komisija pri predsedstvu
SNOS pa je obravnavala pritožbe
na zaplembne odločbe, ki so jih
izdale mestne zaplembne komisi-
je. Zoper odločbo druge stopnje
pritožba ni bila mogoča in so tako
odločbo takoj izvršili.
Zaplembne komisije so na ob-
močju fed. Slovenije formirah 20.
avgusta 1945 in bi svoje delo mo-
rale končati do 15. septembra
1945, vendar so jim rok delovanja
podaljšali do 15. novembra 1945.
Zaplembne komisije nekaterih za-
dev niso uspele rešiti niti do 15.
novembra 1945, zato so le-te mora-
le izročiti pristojnim okrajnim, oz.
okrožnim sodiščem. Na območju
celjskega okrožja so zaplembne
komisije tako kot v vsej fed. Slo-
veniji ustanovih 20. avgusta 1945,
njihovi člani pa so že 24. avgusta
1945 slavnostno zaprisegh. Usta-
novili so šest okrajnih, eno mest-
no in eno.okrožno zaplembno ko-
misijo. Člani posameznih za-
plembnih komisij so bili:
1.	okrožna zaplembna komisija
Celje: dr. Franc Juhart, Jože Maj-
hen, Marjan Bele;
2.	mestna zaplembna komisija
Celje: Hinko Kamnikar, Rudi Ci-
lenšek, dr. Ervin Mejak;
3.	okrajna zaplembna komisija
Celje-okolica: Martin Jesenek,
Cenko Jančič, dr. Ervin Mejak;
4.okrajna zaplembna komisija
Gornji grad: Karel Natek, Jože
Žuntar, Anton Mohorič;
5. okrajna zaplembna komisija
Slovenske Konjice: Alojz Libnik,
Jurij Primožič, dr. Vladimir
Kraut;
_ 6. okrajna zaplembna komisija
Šmarje pri Jelšah: Ivan Luskar,
Radoslav Tomažič, dr. Vladimir
Kraut;
, 7. okrajna zaplembna komisija
Šoštanj: Jože Brunšek, Marjanca
Klavžar, dr. Ivan Šketa;
8. okrajna zaplembna komisija
Trbovlje: Anica Vodiškar, Alojz
Škrbenc, dr. Ivan Šketa.
Celotna razprava Milka Mikole
je objavljena v Celjskem zborni-
ku, ki izide konec septembra
1990.
Evidentiranje
nemškega
premoženja
Vse zaplembne komisije so ta-
koj po ustanovitvi začele z eviden-
tiranjem nerhškega premoženja
v posameznih okrajih in začele
z izdajanjem zaplembnih odločb.
Evidentiranje nemškega premože-
nja so opravili krajevni odbori OF
in krajevni narodnoosvobodilni
odbori. Pri delovanju posameznih
zaplembnih komisij so se dogajale
tudi nepravilnosti. Največje ne-
pravilnosti so ugotovili pri delova-
nju mestne zaplembne komisije za
okraj Celje-mesto. Ta komisija je
delala v sestavi: dr. Ervin Mejak,
Rudolf Cilenšek in Hinko Kamni-
kar. S poslovanjem je začela 20.
avgusta 1945, dala pa je napačna
navodila krajevnim in četrtnim
narodnososvobodilnim odborom
okraja Celje-mesto. Šlo je za evi-
dentiranje oseb nemške narodno-
sti, oz. državljanov nemškega raj-
ha. Komisija je zahtevala, da kot
osebe nemške narodnosti eviden-
tirajo tudi tiste, za katere je bilo
znano, da so po narodnosti Slo-
venci, vendar so med okupacijo
veljali za nemškutarje in so se ta-
ko prekršili zoper narodno čast.
Za obravnavanje takšnih oseb pa
dejansko ni bila pristojna za-
plembna komisija, ampak Sodišče
slovenske narodne časti. Večina
teh oseb so bili delavci, predvsem
iz Westnove tovarne emajlirane
posode. Te nepravilnosti so prisili-
le okrožni odbor OF Celje, da je
septembra 1945 imenoval poseb-
no preiskovalno komisijo, ki je
raziskala delovanje mestne za-
plembne komisije Celje in ga oce-
nila »kot načrtno reakcionarno de-
lo v škodo obstoječega pravnega
reda in v škodo ugleda naših na-
rodnih organov.« V svojem poro-
čilu je kot primer nepravilnega
ravnanja mestne zaplembne ko-
misije navedla dva tipična pri-
mera.
Nadaljevanje prihodnj
8. stran - 27. september 1990
VROČA TEMA
igre brez klavirja
v celjskem Golovcu
Vsa namigovanja so brez osnove, trdijo odgovorni
Delo je pred tednom dni
objavilo prispevek, ki je
precej razburil Celjane in
sprožil številne razprave.
Neznani avtor je v tekstu
navedel govorice, ki krožijo
med ljudmi in katerih tarča
je Zavod ŠRC Golovec z vo-
dilnimi. Gre za namigova-
nja o privatizaciji družbene
lastnine, o nepravilnostih
pri poslovanju in postran-
skih prejemkih za sejemske
usluge. Govorice, ki niso od
včeraj, so celotno tematiko
pripeljale tudi na zasedanje
občinskega izvršnega sveta.
Zanimalo nas je, kako na
vse to odgovarjajo v Golov-
cu. Kot je bilo pričakovati,
je njihova skupna ugotovi-
tev, da gre za nesramna
podtikai^a in laži in da bo-
do avtorja prispevka, ko ga
bodo odkrili, tožili.
In kaj je tisto, kar je tako
razburilo Celjane in zaposle-
ne v Golovcu? Prispevek
v uvodu navaja nekaj dejstev
o tem, kdaj in s kakšnim na-
menom je bil objekt zgrajen.
Prvo halo so začeli graditi
sredi sedemdesetih le% de-
nar za gradnjo pa so zbirali
v okviru interesne skupnosti
za izgradnjo objektov poseb-
nega družbenega pomena.
Vir za prispevno stopnjo je
bil čisti dohodek v podjetjih
in zaradi tega je bilo z leti
denarja vse manj. Kasneje so
zgradili še bazen in kegljišče
z restavracijo, v zadnjih letih
pa še dve hali z zunanjimi
igrišči. Zavod naj bi skrbel
' za zabavno in športno-rekre-
ativno dejavnost, pa tudi za
organizacijo sejmov, pri če-
mer pa se je kmalu izkazalo,
da so zadeve neurejene tako
organizacijsko kot pro-
storsko.
Do tod pravzaprav ni če-
mu oporekati, v nadaljeva-
nju prispevka pa gre po
mnenju vodilnih Golovca za
blatenje kolektiva, ki zapo-
sluje 65 ljudi. Očitajo jim na-
mreč, da so, namesto da bi
opravljali svojo dejavnost,
vse večji del prostorov odda-
jali v najem zasebnikom. Ob
tem naj bi bile najemnine
simbolične, hkrati pa se nji-
hovo lastno gostinstvo ob
vse večji konkurenci zaseb-
nikov utaplja v težavah. Vi-
šek naj bi bila nova zasebna
trgovina pod stopnicami ba-
zena, ki so jo zasteklili in
uredili na račun Golovca,
lastnik pa je sin vodilnega
delavca Zavoda.
Medtem so se v Golovcu
kar nekajkrat sestali in pri-
pravili posebno izjavo kot
odgovor na očitke. Glavno
besedo v Golovcu ima tre-
nutno Ernest Maguč, ki je
sicer direktor prireditev, ker
pa je direktor zavoda Mitja
Pipan zaradi bolezni že ne-
kaj časa odsoten, ga nado-
mešča tudi pri vodenju ce-
lotnega Golovca. Pri sestav-
ljanju odgovora pa je imel
očitno pomembno vlogo
pravnik Andrej Starman, ki
je pri tem ugotovil, da je bil
Golovec v pretežni meri res
zgrajen z družbenimi sred-
stvi, hkrati pa tudi z denar-
jem zaposlenih. Za opravlja-
nje dejavnosti so si morali
večino sredstev zagotavljati
sami, iz proračuna so dobili
le delež za sofinanciranje de-
lovanja zimskega bazena. Ta
delež je lani znašal 12 odstot-
kov celotnega prihodka, le-
tos, pa le še sedem. »Kljub
temu nismo poslovali z izgu-
bo, pač pa smo bili tako
uspešni, da smo lani celo ku-
pili garsonjero za svoje de-
lavce,« poudarja Starman.
Izpad .prihodka so nado-
meščali s sejemskimi prire-
ditvami in gostinsko dejav-
nostjo in menda tudi na ra-
čun nizkih osebnih dohod-
kov. Po besedah Starmana
jih je gospodarska situacija
prisilila v tržno usmeritev in
tako so potegnili vrsto po-
slovnih potez, ki so bile do-
hodkovno uspešne. Tako so
se iz koncertnih prireditev
preusmerili v plesno-družab-
ne. Del prostorov so oddali
za dejavnosti, ki so po mne-
nju vodstva Golovca dopol-
nile in obogatile njihove os-
novne programe. Gre za
klub Casablanco, Fitness
klub. Plesni studio in Plesno
šolo, športno ambulanto. Bi-
ljard klub, športni servis in
trgovino ter gostinske lo-
kale.
»Zagotavljam, da so bili
odnosi z najemniki pravno
urejeni s pogodbami in da ne
gre za privatizacijo družbe-
nega premoženja,« trdi
Starman.
Šport Billy in klavir
In kako je v posameznih
primerih izgledala oddaja
prostorov? Pri Casablanci je
šlo menda za edino tovrstno
ponudbo zasebnika Romana
Jeretine, ki je bil pripravljen
vložiti v ureditev kluba pre-
cej denarja. S tem je po bese-
dah vodstva Golovca oboga-
til ponudbo, ne ovira pa de-
javnosti Zavoda. Mesečno
mu plačuje 2 tisoč mark na-
jemnine, v dinarski proti-
vrednosti. Pri biljard klubu
je šlo za licitacijo, v kateri so
izbrali Aleša Hlačarja kot
najboljšega ponudnika. Za
prostore v avli pri bazenu
plačuje protivrednost 400
mark mesečno. Pri najbolj
sporni oddaji prostorov - pri
novi trgovini s športno opre-
mo in servisom Šport Billy
- pa naj bi lastnica trgovine
Darja Jager uredila povsem
neuporaben prostor pod
stopnicami hale z bazenom. -
kjer je bilo prej »javno stra-
nišče«. To, da je omenjena
gospa žena Magučevega sr-
na, je pri tem menda zgolj
naključje. Samo ona je bila
namreč pripravljena urediti
omenjeni prostor, športno tr-
govino in servis pa so na Go-
lovcu že dolgo potrebovali.
Vodstvo zagotavlja, da so go-
vorice o tem, da je Golovec
plačal material za ureditev,
povsem izmišljene in da ima-
jo vse račune in dokaze, da
temu ni tako.
Sicer pa naj bi bili tudi vsi
gostinski objekti ob teniških
igriščih še kako dobrodošli.
Najemnik Simon Jezernik
naj bi za prostor plačeval
protivrednost tisoč mark na-
jemnine, v času sejma pa mu
jo zvišajo na pet tisoč mark.
In zakaj se vsega tega ni loti-
lo njihovo gostinstvo, ki red-
no zaposluje devet ljudi! Po
besedah direktorja sejmov
Cveta Lorgerja niso imeli
denarja, da bi se lotili tolikš-
nih naložb. Predvsem pa ob-
stoječi lokali niso nikakršna
konkurenca lastnemu go-
stinstvu, ki bd ga o nekaterih
projektih reorganizacije že
zdavnaj morali dati v najem.
Očitke, da je treba v času
sejma vsako posebno uslugo
posebej plačati, pa Cveto
Lorger zavrača z besedami:
Sporna trgovina Šport Billy, ki je prilila olja na ogenj govoric med Celjani.
»Če kdo kaj ve, naj dokaže,
sicer ga bomo tožili zaradi
blatenja!« Kjer ni tožnika,
tudi ni sodnika, pa pravi
ljudska modrost, vendar go-
vorice ostajajo.
Zanimiva je tudi zgodba
o klavirju, ki so ga shranili
pri svoji delavki Anici San-
kar. V Golovcu namreč ni-
majo zanj ustreznega prosto-
ra, ona pa ga je lahko spravi-
la v svojo hišo, kjer ga vestno
čuva in ko ga Golovec potre-
buje, ga dobi pri njej doma.
To pa se zgodi približno štiri-
krat na leto. Za domnevno
izginulo ozvočenje pa vod-
stvo Golovca pojasnjuje, da
ga lahko vsak vidi v njiho-
vem skladišču, kamor so ga
spravili zaradi zastarelosti.
Vodstvo Golovca ima torej
za vse svoje akcije dokaze
o legalnosti poslov, kar naj
bi dokazoval tudi zadnji in-
špekcijski pregled SDK, ki
ni ugotovil ničesar nepravil-
nega. Ob tem pa se kljub te-
mu zastavlja kar nekaj vpra-
šanj.
Če je bil celotni Zavod Go-
lovec zgrajen s prispevki de-
lovnih organizacij in gre to-
rej za objekt posebnega
družbenega pomena, potem
nikakor ni sprejemljiva logi-
ka Golovca, da lahko prosto-
re oddaja po lastni presoji.
Ne morejo se namreč enačiti
z drugimi podjetji, kjer so
del svojih prostorov prav ta-
ko oddali zaradi manjših
stroškov pri poslovanju.
V primeru Golovca bi bii
treba določiti racionalen ol
seg organiziranosti za opnn
Ijanje dejavnosti, zaradi ia
terih je bil prvotno ustanoi
Ijen, temu pa prilagoditi pj
storske zmogljivosti. S tB
se že ukvarja tudi nova ol
činska vlada, ki je k sodel
vanju pritegnila dve nai
visni strokovni ustanovi,
naj bi izdelali študijo bodi
organiziranosti Golovi
Verjetno bo ta potegnila)
sabo tudi kadrovske spi!
membe, ki bi bile nujne i
zaradi znanega mnenja, da|
Golovec že vrsto let odl4
lišče celjskih kadrov.
TATJANA CViff
Foto: EDO EINSPIElU
Hvde Park na Planini
Nova olilast z voliici iz oči v oči
član slovenskega pred-
sedstva in predsednik SKZ
Ivan Oman, minister za ure-
janje prostora in varstvo
okolja Miha Jazbinšek,
predsednik ljubljanskih so-
cialdemokratov in podžu-
pan Miha Vengust, predsed-
nik šentjurskega občinske-
ga izvršnega sveta Ladislav
Grdina, Franc Kovač iz do-
mačega Demosa - šentjur-
ski župan in drugi šentjur-
ski predstavniki strank De-
mosa in oblasti, so na sreča-
nju na Planini pri Sevnici
povabili zbrano občinstvo,
da jim postavljajo tudi na-
jostrejša in provokativnej-
ša vprašanja.
Planinčani so ob priliki
predstavili svoj manj razviti
kraj, poudarili vse svoje teža-
ve, želeli pojasnila, sicer pa
so zbrane, večinoma Demo-
sove volilce, zanimala tudi
vsa druga vprašanja, ki ta
čas usodno zanimajo Sloven-
ce. Franc Kovač je pozval naj
se srečanje ne izgublja v na-
čelnem antikomunizmu ter
da zaradi šentjurske manj
razvitosti ne bi zgolj tarnali.
O čem so razpravljali to ne-
deljsko popoldne, ko je izza
oblakov nepričakovano po-
sijalo sonce? O Omanovi
funkciji v slovenskem pred-
sedstvu, kmetijstvu, lastnini,
lovstvu, gozdovih, slovenski
suverenosti, o odpuščanjih
'delavcev, razvoju Planine in
šentjurske občine: telefoniji,
cesti med Planino in Sevni-
co, prihodnosti praznih
družbenih objektov na Pla-
nini pa do plač šentjurske
uprave, možnostih sloven-
ske vlade za pridobitev sred-
stev iz zveznih deviznih re-
zerv in Teritorialni obrambi.
Ivan Oman je govoril, daje
funkcija republiškega pred-
sedstva preživela in ga v no-
vi ustavni ureditvi naj ne bi
bilo več. Menil je, da bomo
zelo težko našli sistem, ki bo
čim hitreje pomagal iz seda-
njih zagat ter dejal, da je bre-
me povojnih krivic na seda-
nji vladi. Lastnina je prav go-
tovo ena najaktualnejših
tem. Minister Jazbinšek:
»Čez mesec dni bomo dali
javnosti vse odgovore o ne-
lastnini oziroma kolektivni
lastnini«. Predsta\fnik nove
šentjurske zadruge je pove-
dal, da imajo težave tudi za-
radi neustrezne pravne ure-
ditve in hkrati pokaral mle-
karno. Ivan Oman mu je od-
govoril, da pričakuje zakon
o vrnitvi premoženja, ki je"
z reorganizacijami prešlo
v last podjetij, do konca leta.
O slovenski suverenosti je
član republiškega predsed-
stva dejal, da se bomo po
sprejetju nove ustave o njej
odločali na referendumu.
Opozoril je, da bo slovenska
osamosvojitev povzročila
v začetku še večje gospodar-
ske težave. Minister Jazbin-
šek je menil, da je suvere-
nost potrebna tudi zato, da
se nobena slovenska struk-
tura ne bo izgovarjala na
zvezno. Predsednik social-
demokratov iz Ljubljane Mi-
ha Vengust je menil, da bo
nezaposlenost še večja ter je
krivdo pripisal dosedanji po-
litiki intenzivnega zaposlo-
vanja. »Za tista podjetja, ki
so primerna, da odmrejo, je
boljše da odmrejo čimprej in
se na novih temeljih zgradi
novo«, je tudi dejal. Ivan
Oman pa se zavzema za naci-
onalno zavarovanje, za sta-
rostne pokojnine za vsakega
občana.
Prava razprava se je razvi-
la šele na temo o prihodnosti
lovstva. Minister za urejanje
prostora in varstvo okolja je
bil do sedanje ureditve lov-
stva zelo kritičen in omenil
možnost, da bi bila koncesija
za lov v prihodnje pogojena
krajevno. Predstavnik lov-
cev je menil, da je lovstvo
dobro urejeno in so tisti, ki
.so delali napake, redki. Se-
danjo ureditev je kritično
ocenil tudi Ivan Oman. Iva-
nu Pevcu iz domače SKZ je
Oman odgovoril, da bo goz-
darska služba javna služba,
z enotno svetovalno službo
in državno inšpekcijo. Glede
pospeševalne službe imajo
v ministrstvu zamisel javne
in od države plačane sveto-
valne službe. Lahko jo bodo
imele tudi zadruge, vendar
jih država ne bo plačala.
Obenem bo razreševanje te-
žav kmetijstva dolgotrajno.
Dokler ne bo ozdravljeno
ostalo gospodarstvo, ne bo
bogatih kmetov.
Temperaturo je nekoliko
dvignilo mnenje Gregorja
Bezenška iz šentjurskega
Demosa, ki je bil z odgovori
izrazito nezadovoljen, ker da
so premalo konkretni. Tudi
spremembe so zanj prepo-
časne.
Minister Jazbinšek je od-
govoril, da potrebujejo šest
mesecev; tri za sestavljanje
zakonov, naslednje tri za
proceduro, ko pride do vzpo-
stavitve novega sistema. Čez
devet mesecev rezultati bo-
do, je dejal in dal za primer
nastajanje zakona o po-
djetjih.
Različni mnenji o poviša-
nju plač šentjurske uprave
sta imela Franc Zabukotf
pobudnik šentjurskega »
mosa, in predsednik šentji
skega izvršnega sveta, La
slav Grdina. Prvi je menil,!
jih je mogoče dvigati le če'
dela več in boljše ne gledel
zakonitost. Izzvani pa je «
govoril, da s plačami zaoss
jajo za drugimi občinstf
upravami v Sloveniji za W
jino ter da Šentjurčaiii'
gubljajo dobre kadre tud^
radi prenizkih plač. Na^
šanje o telefoniji je G^
odgovoril, da je ugotovil.'
celjska PTT za prihodnji^
leti ni predvidela za vso ^
no nobene številke. P^v^
so mu, da so krivi v Seny^
ju, ker tako kot v žalski^
ni niso bili med podpi^n
sporazuma. Napako bo^
skušal popraviti. Glede ^
ne zapore ceste rned
in Sevnico, ki so jo I^ji
kratkim postavili krajaHJJ
povedal, da bo cesta dp K
urejena za varno vožnjo-^
de asfaltiranja pa bo odg®
ril, kot je že obljubil, v
cu in pol. Na vprag
o praznih družbenih stav^
na Planini je dejal, da^^^j
po novem zakonu stavD^
činska last in jih bodo
tudi prodali. Z dobritni^
grami bi lahko tam or^^
rah gospodarsko deja^ ,
za nezaposlene. Glede s ^
prispevka pa je ni^^^^Lo^
brez njega ne bo šlo, ^a^^
morajo v občini hitro p^
voriti za programe, ^a
bliški ravni bodo po "^
prispevali petino ali tr
sredstev.
BRANE JERA' ^
kraji in ljudje
27. september 1990 - stran 9
Kje je zadnje Hermanovo domovanje?
najmogočnejši CeUan Je umrl v Bratislavi 1U35, ko Je šel po knežji naslov
u cesarju In zetu SlgmunUu
tf do danes ni pojasnjeno,
kie je pravzaprav grob celj-
ke&a grofa Hermana IL
fnano je, da je v začetku 15.
toletja dal pozidati kartu-
iiaDski samostan v Pleter-
% kjer je bil tudi pokopan
in znano je tudi, da je bil
nozneje prekopan. Ni pa no-
Lfiega trdnega dokaza za
L kam je bilo prenešeno
njegovo truplo.
2a oživitev spomina je
orav, če za hip sledimo kro-
Ltii, neznanemu avtorju
Kronike grofov celjskih
(domnevno celjski minorit,
3 tudi domnevno celjski
grajski duhovnik), ki je zapi-
si, da je po obdobju treh let,
odkar je postal kralj Sig-
jpund tudi rimski cesar
(1410-1437), povabil svojega
tasta grofa Hermana Celjske-
ga, naj bi prišel k njemu
v Bratislavo, kjer ga je hotel
povzdigniti za pokneženega
grofa.
»Grof Herman se je podal
na pot k njemu in je doma
pustil svojega sina Friderika.
Ko je prispel v Bratislavo
h kralju in ni bil še dolgo
tasa tam, je zbolel tako hu-
do, da mu ni mogel več po-
magat niti zdravnik niti kdo
drug, in je umrl v Bratislavi,
ko se je šfelo po Kristuso-
vem rojstvu štirinajstoštiri-
intrideseto leto, (to je pomo-
ta. kajti letnica njegove smrti
je 1435, op. D. M.) na dan
svetega Kolomana. Iz Brati-
slave so ga prepeljali v Ple-
teije, v njegov samostan, ki
ga je on ustanovil, in bil je
tam pokopan... Ko se je to-
rej to zgodilo, je spoznal
nadvse presvetli knez cesar
Sigmund, da sta oba Celjana,
njegov svak, grof Friderik in
tega sin, grof Ulrik, poštena
in razumna gospoda, ter ju je
po nasvetu drugih svojih
knezov, duhovnega in svet-
nega stanu povzdignil za po-
knežena grofa...«
Torej, grof Herman II. je
bil pokopan v Pleteijah, po-
grebne svečanosti so trajale
osem dni. Znano je tudi, da
kartuzijani praviloma niso
pokopavali pokojnikov
v cerkvi, razen ustanovite-
ljev, torej tistih, ki so dah
kartuzijo zgraditi, sicer pa so
svoje prioije, patre in kon-
verze - brate laike pokopa-
vali na samostanskem poko-
pahšču, kije bilo vedno v ne-
posredni bližini samostan-
ske cerkve, osrednjega sa-
mostanskega objekta.
V Pokrajinskem muzeju
v Celju so lobanje znameni-
tih celjskih grofov. Nekateri
jim oporekajo njihovo avten-
tičnost (vsaj nekaterim med
njimi), pa tudi za Marijino
cerkev je znano, da so bile
v njej tri grobnice in sicer
pod velikim oltaijem grobni-
ca Celjskih grofov, zadaj na
levi grobnica očetov minori-
tov in na desni ob vhodu
grobnica gospodov Sote-
ških. Ko so leta 1813, ko so
obnavljali cerkev, odprli
grobnico pod vehkim oltar-
jem, so 19 lobanj, ki so jih
smatrali za lobanje celjskih
grofov in njihovih svojcev,
dali v stekleno omaro za veli-
kim oltarjem, leta 1954 pa so
jih prenesli v Pokrajinski
muzej.
Iz Kronike celjskih grofov
je razvidno, da je bil v ome-
njeni grobnici pokopan Ul-
rik II., ni pa nobenega doka-
za za to, da je v njej našel
svoje zadnje domovanje tudi
Herman II, ki naj bi ga po
nekaterih navedbah prenesli
sem iz Pleterij. V knjigi kar-
tuzijanskega prioija iz Plete-
rij Josipa Edgarja Leopolda
Lavova iz leta 1938 (Katuzija-
ni in kartuzija Pleterje) je za-
pisano: »Pozneje so njegove
zemeljske ostanke odkopali
in jih baje (?) prenesh v Ce-
lje.« Toda istega, 1938 leta pi-
še zgodovinar Pirkovič
v časniku »Slovenski dom«
z dne 24. decembra v članku
»Skrivnosti prastare sloven-
ske srednjeveške cerkve«
naslednje: »V kartuziji sem
pa shšal, kar bi utegnilo biti
s Hermanovimi ostanki
v zvezi. Pred časom so odko-
pali v stari cerkvi pred glav-
nim oltarjem, ki danes nič
več ne stoji, neke kosti, kate-
re ,so prenesli k podružnici
v Šmarje in jih tu pokopali
ob cerkvi na severni strani
pod podobo Matere božje.
V srednjem veku je bil obi-
čaj, da so pokopavah pred
glavnim oltarjem le ustano-
vitelje. Vendar pa krste, ki
naj bi bila primerna bogate-
mu celjskemu mogočniku,
ni bilo s kostmi najti. Vseka-
kor smemo domnevati, da je
imel Herman dragoceno kr-
sto. Ah je bila ta pozneje pre-
peljana v Celje, ah pa je mor-
da kdo od svetnih gospodar-
jev Pleterjev dragocenost iz-
vohal, si jo prilastil, nadležne
kosti pa pustil na mestu? Ali
naj bodo te kosti brez krste
morda celo opora za tako
domnevo? Komu jih naj si-
cer prisodimo in čemu n£y bi
jih pokopali na tako odhč-
nem mestu...?«
Tako še vedno ostaja
skrivnost, kje so zemeljski
ostanki Hermana II., mogoč-
nega grofa, ki je živel burno
življenje evropskega plemi-
ča in bil pokopan v svojih
tihih Pleterjih. A kakor tudi
kartuzijanom ni bilo vedno
prizanešeno, da bi v miru
v kontemplaciji sledih duhu
sv. Bruna, tako tudi najmo-
gočnejšemu Celjanu ni bilo
usojeno, da bi njegove kosti
počivale v miru. Kakor da
delijo usodo njegovega ne-
mirnega življenja.
DRAGO MEDVED
Marijina cerkev v Šmarju, majhnem kraju med Šentjerne-
jem in Pleterjami, kjer je tudi ena od domnevnih lokacij
posmrtnih Hermanovib ostankov. Foto: D. Medved
Štipendije nadarjenim
Samoupravni sporazum o štipendiranju opredeljuje že
nekaj let tudi štipendiranje tistih učencev in študentov, ki
s svojimi izrazito nadpovprečnimi rezultati in sposob-
nostmi dokazujejo svojo nadarjenost. Zanje so v tem
tednu v občinah našega območja pripravili posebne pogo-
vore.
Razgovori, na katere so ob nadarjenih učencih povabili
tudi njihove starše, so se ta teden že zvrstili v ponedeljek
v Žalcu, v torek v Celju, včeraj v Šmarju ter Laškem, danes
v četrtek, 27. septembra ob' 15. uri se bodo sestah v Domu
Teritorialne obrambe v Slovenskih Konjicah, jutri v petek
pa,se bodo ob 15,30. uri sestah v sejni sobi Doma DPO
v Šentjurju. Na razgovore, ki jih pripravljata Republiški
sekretariat za delo ter celjska enota Zavoda za zaposlovanje,
so vabljeni tudi učenci in študenti, ki bodo v letošnjem
šolskem letu dobivali kadrovske štipendije.	IS
Kakšna
glasila?
Seminarja o obveščanju,
ki je bil v petek in soboto
v Vodnikovi domačiji
v Ljubljani, smo se udele-.
žile samo tri CeUanke, di-
jakinje Gimnazije Celje.
Seminar je organizirala
Zveza kulturnih organiza-
cij Slovenije, na njem pa
smo pod vodstvom profe-
sorja Miha Mohorja ocenje-
vali srednješolska glasila,
ki so jih dijaki naredili
v minulem šolskem letu,
nato pa glasilo tudi izdelali.
V soboto se je seminarja
udeležila tudi doktorica
Manca Košir.
Na seminar so jo povabih
zato, da bi govorila o razno-
vrstnih glasilih, zato smo jo
tudi povprašali, kako si
predstavlja idealno šolsko
glasilo. »Idealno šolsko gla-
silo bi po mojem moralo bi-
ti živahno, zanimivo, pestro
in, kar se mi zdi bistveno
tako, da bi bilo všeč tistim,
ki jim je namenjeno, manj
všeč ali pa ne všeč pa učite-
ljem in ravnateljem, zato
ker imate vi igemen privi-
legij, da si lahko v šoh pri-
voščite, da ste to, kar ste,
da pišete tako, kot pišete,
govorite, tako kot govorite,
to pa pomeni, da se lahko
uporablja tudi neknjižni je-
zik, slang, lahko si izmišlja-
te stvari, ki jih »resen« ča-
sopis ne prenese (hecne ho-
roskope, lušna ocen^jevanja
tovarišev in tovarišic, žele-
la bi si več humorja, kot
sem ga do sedaj videla, in
seveda tudi tisto dimenzijo,
ki govori o neki globini du-
ha). Zdi se mi, da mladi lju-
dje veliko premišljujejo, da
se želijo zelo veliko pogo-
varjati o resnih, usodnih
življenjskih vprašaryih, da,
imajo nek odprt dialog
s psihologi, s^ši, sami
med seboj, recimo, zakaj se
toliko ljudi drogira, zakaj je
alkohol tako priljubljen...«
SIMONA BRGLEZ
J^ščica na fotografiji kaže Kopinškovo pot, ki že petdeset
" Vodi planince na vrh Ojstrice.
Petdeset let Kopinšiiove poti
. ^potica gorskih poti
j-^avinjskih Alpah, Kopin-
"In K	^ minulih
Zaznamovana z jubile-
y Petdeset let je minilo
Uj fakrat, ko se je prvič po
vJjJ proti Ojstrici povzpel
Dj,;} planinec Andrino Ko-
"'jj^ek.
/\^?^tetokrat poprej se je
tla preko Škarij podal
tlela " Ojstrice, v njem pa je
lov ^'^^očitev, da bi poiskal
sj ° pot, ki bi ga vodila na
trek^rh, ne da bi bilo po-
pri tem izgubljati na
^'^orski višini. Po temelji-
•"aziskovanju in neiz-
merni volji ter vztrajnosti je
na Celjskem planinskem
društvu pridobil dovoljenje
za izgradnjo nove poti. Po
dolgi naporni graditelj ski
poti so leta 1940 planinci po-
nosno stali na vrhu Ojstrice
pri znameniti piramidi, med
njimi pa je imel vsekakor
največ zaslug Andrino Ko-
pinšek, po katerem se še da-
nes imenuje pot, ki jo je na
žalost že pošteno načel zob
časa.
Malo je danes takšnih za-
nesenjakov, ki bi lahko brez
dodatne finančne podpore
oskrbovali Kopinškovo pot
in vse ostale, ki ostajajo pre-
puščene same sebi. Meddru-
štveni odbor Savinjka je si-
cer ob 50-letnici želel obno-
viti in urediti Kopinškovo
pot, toda nekje se je kljub
izraženi želji zataknilo. Tako
ostaja akcija urejanja poti
v planu za prihodnje leto.
V ponos ah grajo Sloven-
cem pa ostaja Kopinškova
pot takšna ah drugačna in
tudi zanamcem bo verjetno
ostala, če drugega ne, v spo-
min na človeka, ki je velik
del svojega ustvarjalnega
elana zapisal gorništvu.
SANDRA KOJNIK
Dobrota ne pozna meja
Tudi duševno prizadetim
otrokom, ki preživljajo svo-
jo mladost v Zavodu Miha
Pinter na Dobrni je potrebo
ponuditi dobrine, ki jih
imajo normalni otroci.
Zlasti mishmo pri tem na
igrače, šolske potrebščine,
posteljnino in oblačila. Toda
kako bo družba, ki ima veh-
ke finančne težave, oskrbela
vse zavode in otroke z mot-
njo v razvoju s stvarmi, ki
lahko polepšajo in obogatijo
že sicer skopo odmerjeno
življenjsko srečo takšnih
otrok. Ce ne družba, pa so se
našli dobri ljudje, ki poma-
gajo prizadete otroke na Do-
brni osrečiti in jim pomagati
koliko je v njihovi moči.
Nekaj gostov iz Nemčije,
ki so bih na zdravljenju
v zdravilišču, je že lani pre-
stopilo vrata Novega gradu
v Dobrni in odločih so se or-
ganizirati akcijo zbiranja
oblačil in igrač, ki je niso
prekinili nit v času poletnih
počitnic.
Največja pridobitev zavo-
da pa je vsekakor videoka-
mera, ki jo je pred dnevi po-
darila duševno bolnim otro-
kom na Dobrni gospa Katha-
rina Zewe iz Zvezne republi-
ke Nemčije (na sliki). Ze lani
je prijazna gostja prinesla
v zavod videorekorder, kar
je pomenilo veliko pomoč za
starše prizadetih otrok, s^
so jim delavci zavoda z živi-
mi posnetki podrobneje
predstavili usposabljanje
otroka in jim posredovali na-
vodila za delo z njimi doma.
S. KOJNIK
Petica pri novem lastniku
Tudi drugi avtomobil, ki smo ga izžrebah v naši akciji Avto za 15 din je pri svojem
lastniku. Ljubo Zehč ml. gaje ob koncu tedna prevzel v Avtotehniki, ob tem pa povedal, da
mu je sedaj prva naloga narediti vozniški izpit, ki ga dosedaj še ni imel. Avtomobil mu bo še
kako prav prišel, saj se Ljubo vsak dan vozi na delo z avtobusom v Dobrno.
EDI MASNEC
10. stran - 27. september 1990
kultura
Slovenska pesem vžigala nemška ušesa
v nedeljo so se iz gostova-
nja v nemškem Dudenhof-
nu, gre za kraj v okolici
Frankfurta, vrnili pevci
MPZ France Prešeren iz Ce-
lja. Tam so se udeležili med-
narodnega koncerta, pri-
pravil ga je dudenhofenski
pevski zbor, ki letos praznu-
je 95 letnico delovanja.
Enak jubilej letos proslav-
ljajo tudi Prešernovci.
Poleg Celjanov so na kon-
certu, kije bil v petek zvečer,
nastopili še člani mešanega
pevskega zbora z Rige, fil-
harmonični moški pevski
zbor iz vzhodnonemškega
mesta Suhi ter trije zahodno-
nemški pevski zbori.
S svojim nastopom, za ka-
terega je pesmi, odlično iz-
bral zborovodja, Edvard
Goršič, so Celjani pred pol-
no Dudenhofensko dvorano
navdušili tako domače ob-
činstvo kot tudi ostale nasto-
pajoče. Še posebej so ogreli
dlani s slovenskimi pesmi-
mi, ki so se očitno prilegale
zahodnonemškim ušesom.
Pevci so stanovali pri pre-
bivalcih Dudenhofna, kjer
so bili izredno gostoljubno
sprejeti, organizatorji pa so
se potrudili, in vsem gostom
pripravili tudi izlet z ladjo po
Renu, ter v soboto zvečer še
družabno srečanje s plesom.
V prihodnjih mesecih bodo
člani pevskega zbora Germa-
nia iz Dudenhofna obisk Ce-
ljanom vrnili, po besedah
Edvarda Goršiča, pa se Pre-
šernovcem v prihodnje obe-
ta obisk pri pevskem zboru
iz Rige. Celjski pevci so na
poti v ZRN slavili tudi svoje-
vrsten jubilej, namreč 20.
prehod čez mejo, kar pomeni
že dvajseto mednarodno go-
stovanje.
V prihodnjih dneh se bodo
pevci pričeli pripravljati na
Božični koncert, za katerega
pripravljajo nov program,
nocoj pa bodo nastopili na
Dobrni, kjer bodo imeli pr-
vega od mesečnih koncer-
tov, ki jih nameravajo v tem
zdraviliškem kraju prirejati
v prihodnjih mesecih.
NATAŠA GERKEŠ
Izzvenelo je
Rogaško glasbeno poletje
z nastopom moškega pevskega zbora Zdravih«
Rogaška Slatina, se je v petek zvečer v tem mlade
mestu končalo Rogaško glasbeno poletje. Letošnje •
bilo že četrto po vrsti in organizatorji, ZdraviiiJ^
Rogaška Slatina, ugotavljajo, da tudi zelo uspešno^
Kako tudi ne, saj se je od 21. junija do danes zvrstii
44 glasbenih prireditev, ki jih je odlikovala predvsem
kakovost izvedbe in izbire izvajalcev. Dobršen del 1
teh je prišlo v Rogaško Slatino iz tujine, nastopali pa^
tudi domači glasbeniki in zbori. Slišalo jih je okgf
sedem tisoč poslušalcev, kar je več kot lani in w
poprej. Tudi ta podatek je lahko merilo kakovost
Rogaškega glasbenega podjetja, ki ga pripravljaj^
v oddelku za glasbene in kulturno zabavne prireditv
v Zdravilišču. Veliko zaslug za to ima Franc Plohi v-
tudi vodi moški pevski zbor Zdravilišča, in kije zakiju
čil koncertno sezono v Rogaški Slatini.
Prireditve v Rogaški Slatini pa s prihodom jeseni ne
bodo zamrle, zatrjujejo organizatorji in napovedujejo
jesenske ter zimske prireditve. Med prvimi bo na vrsti
tradicionalni Večer šansonov, ki bo 26. in 27. oktobra
Izbor šansonov in pevcev je že pripravljen, znano pajg
tudi, da bo en večer posvečen Bojanu Adamiču.
Mp
Hlapci v Celju
Vsak čas ima svoje HLA-
PCE in vsaki HLAPCI imajo
svojega JERMANA. Kdo so
hlapci in kdo je Jerman
v Sloveniji Anno domini
1990, so se vprašali celjski
gledališčniki v uvodu pova-
bila na otvoritveno predsta-
vo jubilejne gledališke sezo-
ne 90/91.
Cankarjeve Hlapce v režiji
Mileta Koruna bodo v Slo-
venskem ljudskem gledališ-
ču vCeljupremierno uprizo-
rili v petek, 28. septembra ob
19.30 uri. Scenografka in
oblikovalka luči v predstavi
je Janja Korun, kostume je
izdelala Alenka Bartl, lektor
predstave pa je Marjan Puša-
vec. Zahtevno predstavo so
pod Korunovim vodstvom,
ki se je Hlapcev lotil že četr^
tič, a je vsaka njegova postap
vitev hkrati tudi krstna upri-
zoritev znanega Cankarjeve-
ga dela, pripravili: Janez
Bermež, Jože Pristov, Miro
Podjed v vlogi Jermana (na
sliki), Marjan Bačko, Stane
Potisk, Anica Kumer, Mila-
da Kalezič, Jana Šmid, Bo-
gomir Veras, Marko Boben,
Borut Alujevič, Vesna Jevni-
kar, Nada Božič, Zvone
Agrež, Mija Mencej, Bojan
Umek, Drago Kastelic, Irena
Mihelič k.g. in Igor Sancin.
IS
Mladi Napotniki v Zavodnjah
v soboto se je v Zavod-
njah nad Šoštanjem konča-
la dvodnevna Mala Napot-
nikova kiparska kolonija.
Na tej tradicionalni koloni-
ji, že 17. po vrsti, ki jo prire-
ja Zveza prijateljev mladi-
ne iz Velenja, je letos sode-
lovalo 11 osnovnih šol.
Učenci od 5. do 8. razreda so
v dveh dneh prikazali moj-
strstvo v oblikovanju in ki-
parjenju v lesu, ustvarili so
kar 16 novih del.
Letos so osnovnošolci
oblikovali les na temo, ki so
si jo sami izbrah. Nastale so
Čveke, Starke, Jata ptic v le-
tu in še druge reliefne plasti-
ke ter skulpture. V soboto
dopoldne, ko smo mlade
umetnike obiskali pri delu,
marsikje še ni bilo vidno, kaj
bo les predstavljal. Tudi
marsikateremu učencu je bi-
lo oblikovanje lesa popolna
neznanka, vendar pa se je
pozneje na končni razstavi
izkazalo, da so v delo vložili
veliko truda in ustvarili res-
nično kvalitetne izdelke. Ne-
kateri od učencev so prišli
v Zavodnje zato, ker jih ki-
parjenje veseli, drugi zato,
ker so si želeli ogledati in po-
izkusiti, kako se kipari, spet
tretji zato, ker so jih navduši-
li likovniki na šolah. Med
vzroki za udeležbo na Napot-
nikovi galeriji je bil tudi ta,
da si lahko v petek manjkal
v šoli. Ampak nič ne de
- enako navdušenje nad
oblikovanjem lesa je zajelo
prav vse sodelujoče.
Gotovo je v teh 17 letih,
kar traja kolonija, veliko
učencev odneslo lepe vtise,
predvsem pa je pomembno
to, da se osnovnošolci in tudi
njihovi učitelji naučijo in
spoznajo vsaj nekaj osnov
kipaijenja. Na občinski Zve-
zi prijateljev mladine pravi-
jo, da se bojijo, kako bo z or-
ganizacijo kiparske kolonije
naslednje leto, vendar pa
upajo, da bodo izbrskali do-
volj denarja za 18. srečanje.
Letošnjo Malo Napotniko-
vo kiparsko kolonijo je mal-
ce zmotil dež, vendar to na
mlade ustvaijalce in tudi
obiskovalce ni preveč vpli-
valo. Kipaske nadobudneže
in njihovo delo so si ogledali
tudi priznani likovniki, v pe-
tek popoldne pa so pripravili
strokovno predavanje, na
katerem so predstavili novo-
sti v likovni umetnosti.
Vsa novoustvarjena dela
in najboljše dosedanje izdel-
ke sije mogoče ogledati v ga-
leriji v osnovni šoli v Zavod-
njah. Organizato^i Male Na-
potnikove kolonije se trudi-
jo, da bi našli ustrezen pro-
stor v Šoštanju ah Velenju,
kamor bi prenesli vse te kipe
in reliefne plastike, da bi jih
lahko videlo čimveč ljudi.
Vseh 16 del, ki so jih učenci
naredili letos, pa bo še pose-
bej razstavljenih v velenjski
občinski skupščini.
Upamo lahko samo, da bo
tudi 18. Mala Napotnikova
kiparska kolonija prinesla
nove kiparske izdelke in da
bodo osnovnošolci ponovno
spoznavali vse veščine ki-
paijenja.
URŠKA KOLENC
Osnovne šole, ki so sodelovale na Napotnikovi koloniji, so dobile priznanja, obiskovalci
so si ogledali razstavo novih del pred šolo v Zavodnjah, nato pa so mladi kiparji skrbno
shranili svoja dela v galeriji.
Tudi v mestih živijo ljudje
Etnologi o načinih življenja v mestih
Na nedavnem mednarod-
nem posveto etnologov, ki
je bil v Mariboru v organi-
zaciji oddelka za etnologijo
ljubljanske Filozofske fa-
kultete in Pokrajinskega
muzeja v Mariboru, so etno-
logi ugotovili, da so se do-
slej premalo ukvarjali
s proučevanjem življenja
v industrijskih naseljih in
mestih. To sicer ne pomeni,
da so na to obliko življenja
povsem pozabili, temveč
pomeni, da je problematika
tega življenja v omenjenem
okolju tako kompleksna in
pomembna, da bo treba za-
mujeno dohiteti.
Slovenska etnologija se je
omenjenega problema hote-
la lotiti že pred petnajstimi
leti, ko je, največ po zaslugi
univerzitetnega profesorja
dr. Slavka Kremenška, na-
stal projekt etnološke tipo-
grafije slovenskih mest ozi-
roma občin, ki pa žal ni dal
želenih učinkov. Predolgo je
nastajal in zaradi tega izgubil
stik z aktualnimi pojavi, ki
so sproti podirali metodolo-
ške kriterije.
Značilnost posvetovanja je
bila v tem, da so predvsem
referenti iz nekdanjih vzhod-
no blokovskih držav (Polj-
ska, ČSFR) poudarjali po-
men proučevanja življenja
v industrijskih naseljih v po-
vezavi s tradicijo življenja na
podeželju, pri tem pa več ali
manj osvetljevali to življenje
le z vidika problematike de-
lavskega razreda ali delav-
stva. In to je značilno za
mnoge proučevalce, da so se
lotevah teh vprašanj izključ-
no ali pa z izrazitim poudar-
kom na delavstvu, ki se je
znašlo v mestih in je tu v ka-
pitalističnem industrijskem
kolesju zgolj »predmet« iz-
koriščanja. Mnogo manj ali
nič nismo slišali o drugem
segmentu mestne strukture,
torej o meščanstvu sarpem,
o tistem, ki živi v vilah, salo-
nih in kavarnah, torej o ti-
stem, ki izkorišča prej ome-
njene.
Pri nas se je o teh prizade-
vanjih bolj malo govorilo.
Tudi pri nas so bili ideološki
zadržki, saj je bil pojem meš-
čanskosti z mnogimi drugi-
mi atributi načina življenja
in njegovih simbolov, potis-
njen v nomenklaturo škod-
ljivih in nekoristnih, da ne
rečem sovražnih pojavov
proti napredni stvarnosti, ki
jo je prinesla revolucija. Na
rob so bile potisnjene oblike
življenja, ki so tvprile mest-
ne funkcije, ki so tvorile ti-
sto, kar daje mestu njegovo
značilno podobo in utrip, du-
šo! Led je pred leti prebil
Damjan Ovsec. Zato smo se
znašli v paradoksalni situaci-
ji, ko so nam zlasti v revirjih
ostale kolonije in to še v pol-
ni funkciji kot spomenik ne-
ustreznosti sistema današ-
njim potrebam človeka,
v ZRN in v Švici pa so z et-
nološkim proučevanjem živ-
ljenja v mestih prišli mnogo
dlje od nas, ker se niso spre-
nevedali in frlozofirali o tem,
kako jim je človek največja
dragocenost. Tam so delav-
ske kolonije posodobili in
dvignili bivalni standard, na
zunaj pa so jih ohranili kot
zgodovinski spomenik in
vse skupaj s sociologi si-
stemsko postavili na mesto,
kamor spada.
Ker pri nas dolgo ni nihče
poslušal ne etnologov in ne
sociologov, smo pozabili tu-
di na dejstvo, da je mesto ti-
pičen kraj, kjer se rojevajo
inovacije v načinu življenja,
predvsem zaradi tega, ker
prevladujejo neformalne
oblike nad formalnimi oziro-
ma institucionalnimi. Vr<
zakonov in predpisov je
mreč napačno postavljaij
po zamišljenih oblikah inj
po dejanskih tokovih, fc^
življenje v urbaniziral^
okoljih narekuje. V Slovenj
se mlajše generacije etnoli
gov vedno bolj ukvarjajo s)
problematiko, kar so poti^
tudi nekateri referati \
omenjenem posvetovanjal
Mnoga mesta iščejo svJ
staro identiteto, mnoga]
spremenila celo svoja imea
Mnoga imajo na obrobju«
re, pa tudi nove delavske k
lonije, stare delavske četi
z opuščenimi tovarnami. Z
savski revirji predstavljaj
svojevrsten industrijski sp
menik sredi izrazito pod^
skega, da ne rečem kmed
skega okolja.
Z vsem tem bo treba n^
storiti in vse to je velik i^
za več strok in njihovo soi
lovanje, če hočemo ta d^
stva spremeniti v novo kai|
vost življenja in dati prosa
novemu, ne da bi degradifll
ali celo zanikali staro.
DRAGO MEDVB
Gledališki
abonma tudi
v Žalcu
V	prostorih kultii
skupnosti v Žalcu so ko"
prejšnjega tedna začeli pl
dajati vstopnice za letfli
gledališki abonma.
V	Savinjski dolini bodo
sezono gostovali gledališč
ki iz Kranja, Jesenic, Ij"
Ijanske Drame, slovenski
mladinskega gledališča '
igralci celjskega gledali^
Cena vstopnic je od 450
500 dinarjev, prodajali P^'
bodo do sredine oktobra
Muhovič na Dunaju
Likovni salon Celje je v sodelovanju s Kleine GaJ^
rie in Jugoslovanskim informativnim centrom ^
Dunaju pripravil razstavo akademskega slika«
Jožefa Muhoviča.	, . ^
Razstava Muhovičevih najnovejših del (slika, risD •
grafika), katero je 13. septembra 1990 odprla "
Dunaju avstrijska ministrica za prosveto in
dr. Hilda Hav^^lickova, bo dunajski javnosti na ogle"
4. oktobra.
Izbor avtorja za razstavo v Kleine Galerie, s L
smo v letošnjem letu navezali prve konkretne sti^ ^
sloni na dveh izhodiščih: Jožef Muhovič izhaja iz
skega Društva likovnih umetnikov in drugo, porne^.
nejše, je ustvarjalec, ki nosi v sebi vse značilno^
sodobnega umetnostnega raziskovalca. Obsežnej.^
interpretacija o delu Jožefa Muhoviča (tekstovna ^^
fotografska) je izšla tudi v »Wiener Kunsthefte«, ka
rih 4. letošnja številka je posvečena umetniko^p
Jugoslavije.
kraji iN ljudje
27. SEPTEMBER 1990 - STRAN 11
pouk V bolnišnici
Na pediatričnem oddelku celjske bolnišnice naj bi s 1. oktobrom uvedli pouk za
svoje šoloobvezne paciente
v celjski bolnišnici naj bi
1 oktobrom na otroškem
^delku uvedli vzgojno izo-
^aževalno delo s šoloob-
Lnimi pacienti, predlog,
ki so ga pripravili dalavci
Jljiatričnega bolniškega
Udelka, celjske Prve os-
jvne šole, enote Zavoda za
Llstvo in občinskega komi-
Lja za družbene dejavnosti,
' je včeraj obravnaval tu-
l celjski izvršni svet.
Pouk na pediatričnem od-
delku bi v celoti organizirala
in izvajala Prva osnovna šo-
la, ki bi zagotovila tudi po-
trebne pedagoške delavce,
celjska bolnišnica bi morala
nakupiti potrebna učila in
didaktične pripomočke, iz-
peljava vzgojo-izobraževal-
nega dela s šolooveznimi pa-
cienti pa bi občinski prora-
čun obremenila za 7 stotink
odstotka denaija namenje-
nega za programe osnovnega
izobraževanja, ki bi se zago-
tovili v okviru zdajšnjih
sredstev za družbene dejav-
nosti.
Na vseh večjih in sodob-
nejših bolnišnicah v Sloveni-
ji imajo pouk za svoje šolo-
obvezne paciente organizi-
ran že nekaj časa, Celjani pa
so se ob pripravi predloga
opirali na »Zakon o osnovni
šoli« iz leta 1980 in »Navodi-
la za vzgojo-izobraževalno
delo s predšolskimi in šol-
skimi otroki, ki so na zdrav-
ljenju v bolnišnicah,« ki jih
je izdal Zavod za šolstvo, po-
trdil po strokovni svet Repu-
blike Slovenije za vzgojo in
izobraževanje maja 1988.
Predlog Prve osnovne šole
o izvajanju pouka v bolniš-
ničnih prostorih, ki so ga
včeraj obravnavali na celj-
skem izvršnem svetu, pred-
videva za otroke, hospitalizi-
rane za krajši čas, več spro-
stitvenih dejavnosti in neko-
liko ^manjši poudarek uče-
nju. Šolarji, ki bodo v bolniš-
nici več kot 14 dni, pa bodo
v tem času dobili tudi nekaj
ocen, ki jih bodo ob vrnitvi
v matično šolo njihovi učite-
lji prepisali v redovalnice. Za
šolarje med 1. in 4. razredom
bi na pediatričnem oddelku
pripravili kombiniran pouk
s stalno učiteljico, ki bi hkra-
ti skrbela tudi za povezavo in
sodelovanje s Prvo osnovno
šolo, za učence višje stopnje
pa bi v bolnišnici zagotovili
dopolnilni pouk slovenšči-
ne, tujega jezika, matemati-
ke, fizike in kemije.
Lani je bilo v celjski bol-
nišnici hospitaliziranih
2386 šoloobveznih otrok
med 7. in 14. letom, od tega
nekaj manj kot 60 odstot-
kov učencev do 4. razreda.
V strukturi pacientov je bi-
lo največ takšnih, ki so
v bolnišnici ostali manj kot
10 dni, vseeno pa je kar 15
odstotkov, šolarjev v bol-
nišnici preležalo več kot 15
dni.
Za največ 16-članske sku-
pine otrok, ki se lahko giblje-
jo, bodo pouk izvajali
v skupnih bolnišničnih pro-
storih, za otroke, ki so v času
zdravljenja priklenjeni na
posteljo, pa bi učiteljica pri-
pravila individualne učne
programe.
IVANA STAMEJČIČ
ru-foto v Celju
Po dvanajstih letih imamo v Celju spet priložnost spoznati
.-goslovansko umetniško fotografijo.- Vse kaže, daje v Foto-
imo društvu zapihal nov veter, ki daje upati, da bo takšnih
Ureditev, kakršnih je mesto ob Savinji beležilo celo v med-
pTodno priznanem merilu v šestdesetih letih, spet zelo
Razveseljivo je predvsem to, da so se s trdim delom spo-
^li mladi člani društva, ki danes šteje preko 70 članov.
Razveseljivo tudi v pogledu njihovega umetniškega ustvar-
.^nja, saj je selektor razstave, ki ima mesto prvega razreda,
a predstavitev Celja izbral kar sedem avtorjev domačega
iluba: Igorja Martinška, Radivoja Klincova, Aljošo Leskov-
šek, Mateja Karničnika, Vinka Skaleta, Gorazda Goloba in
Alberta Ograjenška.
V izbranih delih za razstavo je čutiti vpliv selektorja,
aanega mojstra fotografije Stojana Kelbrerja, ki s široko-
iotnim objektivpm beleži in dokumentira človeka in
^vo, njihov pretekli čas in tegobe. Lahko bi rekh, da
Ustava ne pokaže nič vsebinsko novega, povezanega
;današnjim časom, ki ga tudi razveja znanost in tehnika.
Oljska razstava očitno še nima zaupanja priznanih avtorjev,
'■ei]etno pa bo že naslednje leto povsem drugače.
EDI MASNEC
Drugačno Celje?
Pred časom se je skupini-
ca treh mladih arhitektov
Evgen Čargo, Boštjan Bren-
čič in Andrej Kalamar na-
črtno lotila urbanističnih
problemov mesta Celja.
Kasneje so k sodelovanju
pritegnili še Matejo Doležal,
strokovnjaka za urejanje
krajine in nastal je smel pro-
jekt ureditve obvoznice oko-
li mestnega jedra, tako ime-
novanega ringa in pa Šlan-
drovega trga v povezavi
s celjsko tržnico in na drugi
strani z mestnim parkom ter
območjem okoli gimnazije.
Pri svojem načrtovanju so
arhitekti izhajali iz prepriča-
nja, da je staro mestno jedro
svojevrstni kulturni in arhi-
tektonski biser vsakega me-
sta, ki ga je treba zaščititi in
smiselno povezati z novejšo
okolico. Po njihovi zamisli
naj bi tako Šlandrov trg z ga-
ražno hišo, hotelom, kultur-
nim centrom in trgovskim
bazarjem postal nekakšen
predprostor mestnega sre-
dišča, kjer bi obiskovalcu
postregli tudi z vsemi po-
trebnimi informacijami, ki
jih o mestu in svojem biva-
nju ali obisku v njem potre-
buje ali žeU dobiti.
Pobudo so z zanimanjem
sprejele tudi mestne oblasti
in celjski Zavod za planira-
nje in izgradnjo, rezultat so-
delovanja pa je razstava, ki
jo bodo v četrtek, 4. oktobra,
odprU v celjskem Likovnem
salonu. Na ogled so vabljeni
vsi, ki jih zanima vizija dru-
gačnega, lepšega in boljšega
Celja.	NK
Hošič, predstavnica PTT podjetja in Franc Gorjup ter Bogomir Ulbing iz Gasil-
društva Dramlje
^'iNdesettisoči telefonski naročnik
ij^^^iTiaknjenem Klenovem v krajevni skupnosti Sedraž pri Rimskih toplicah so z manjšo
priključili 40 tisočega telefonskega naročnika v celjski regiji, kmetovalca
pfjj,^^ Košiča. Košičevim, ki imajo 20 hektarov zemlje in 10 glav živine, bo zdaj marsikaj
tel^pf^ejše. PTT podjetje ima običaj da za priložnosti, kot je priključitev 40 tisočega
ap^ °^skega naročnika, nagradijo tudi prvega pred njim in za njim. Tako so s telefonskim
v Sj^^om in imenikom nagradili tudi Gasilsko društvo iz Dramelj in Miha Krašovca iz Sešč
do j^.^.^jski dolini. V laški občini bi naj po dogovoru z nekaterimi krajevnimi skupnostmi
^'ija 1991 priključili še 800 od dogovorjenih tisoč priključkov.	BJ
Foto: EM
NA KRATKO
Srečanje v Mariboru
Odbor Skupnosti borcev L brigade NOVJ, ustanovljene
v ZSSR, pripravlja za vse svoje člane 3. srečanje, ki bo
v soboto, 29. septembra ob 10. uri v Domu JLA v Mariboru.
Borci bodo na svoji skupščini ocenili dosednje delo
odbora, sprejeli program za nadaljnje aktivnosti ter izvolili
nov odbor. Spregovorih bodo tudi o dopolnitvah pravilnika
skupnosti, borcem, ki so se borili v enotah Rdeče armade pa
bodo podelih odlikovanja ZSSR. Po uradnem delu skupš-
čine bo v Mariboru družabno srečanje, na katerega so vab-
ljeni tudi sorodniki in družinski člani borcev I. brigade
NOVJ, ustanovljene v ZSSR.	is
Klic 916
V	Celju je že pet let posebna telefonska številka 916
namenjena vsem v duševni stiski, svetovalci, ki so doslej
odgovarjali na klice v sili, pa so se letos povezali v Dru-
štvo svetovalcev v duševni stiski.
Predsednica društva, psihiatrinja dr.Cvijeta Pahljina je
v teh petih letih zbrala vrsto strokovnjakov, ki so na prosto-
voljni in humanitarni osnovi dežurali ob telefonu in poma-
gali ljudem. Glede na število klicev, je takšna pomoč še
kako potrebna. Ker pa so težave in duševne stiske ljudi na
Celjskem vse pogostejše in zahtevnejše, zahteva delo sveto-
valcev dodatno izobraževanje, nakupe strokovne literature
ter udeležbo na srečanjih in okroglih mizah tovrstnih stro-
kovnjakov. Društvo svetovalcev v duševni stiski je zato
odprlo poseben žiro račun za Klic 916, na katerem bodo
zbirali prostovoljne prispevke za svoje" delo. Jim bomo po-
magali?	IS
Letos praznik na Tešovi
Minulo soboto so krajevni praznik slavili na Vranskem
oziroma v gasilskem domu na Tešovi.
Praznik je tokrat minil brez večjih prireditev. V domu na
Tešovi so se zbrali na slavnostni seji skupščine krajevne
skupnosti, v okviru praznika pa so tudi letos pripravili
srečanje starejših krajanov ter nekaj športnih prireditev. Za
krajane Vranskega pa je gotovo vehkega pomena otvoritev
novih cest in napeljava vodovoda. V začetku septembra so
otvorili cesto med zaselkoma Ločica in Brdce, pred slav-
nostno sejo v soboto pa še dober kilometer ceste med
Tešovo in Čreto. Letos so v tej krajevni skupnosti dokončali
tudi gradnjo vodovoda Praperče-Merince, obenem pa zgra-
dili nov rezervoar pitne vode.	IB
Gobarski piknik
V	soboto bo gobarska družina Sinji goban iz Laškega, ki
šteje 56 članov, pripravila 4. gobarski piknik na lovski
koči na Šmohorju.
Za obiskovalce se bo piknik pričel ob 12. uri, za gobarje, ki
bodo gobe nabirali, pa bo zbor ob 8. uri pred Zdraviliščem
Laško. Posebni gostje gobarjev bodo člani celjskega koro-
narnega kluba, ki jih laški gobarji že drugič zapovrstjo
vabijo medse.	n. G.
Srečanje značkarjev
V	nedeljo bo v Velenju vsejugoslovansko srečanje zbi-
ralcev značk, starega denarja in znamk.
Spet ga pripravlja velenjski klub, ki ima v svojih vrstah
zdaj tudi slovenskega rekorderja z največ kemičnimi svinč-
niki, Ivana Urana.
Z logiko v novo tisočleUe
Razvijanje učenčeve
ustvarjalnosti in samoinici-
ativnosti, hkrati pa iskanje
odgovorov na življenjska
vprašanja, sta glavna povo-
da, da je komisija za logiko
pri Zvezi organizacij za teh-
nično kulturo Slovenije
pred časom začela s pripra-
vo tekmovanj osnovnošol-
cev in srednješolcev v reše-
vanju nalog iz logike.
Minulo soboto je bilo takš-
no tekmovanje na celjski
Gimnaziji in odziv med
učenci je bil kar precejšen.
Reševali so naloge, ki jih je
sestavila posebna komisija
z dr. Izidorjem Hafnerjem na
čelu, precej pa so si pomaga-
li z zbirko »Z logiko v leto
2000«. Te naloge so med
srednješolci sicer zelo pri-
ljubljene, mladi pa radi sega-
jo tudi po ostalih revijah in
zbirkah nalog iz logike. V so-
boto so se na tekmovanju
celjskih gimnazijcev med pr-
vošolci najbolje odrezali Ša-
ša Bamezovič, Janez Podpe-
čan, Gabrijela Prelog, Bran-
ka Petkovič in Žiga Krelj,
med drugošolci Estela Žutič,
Darja Boršič, Katja Kos in
Rok Vukmanovič, med tret-
ješolci Luka Rojšek, Boštjan
Leskovar in Sebastijan
Ašenberger ter med četrto-
šolci Greta Senič, Olga Je-
zernik in Saša Stopinšek.
Ekipa najboljših bo sodelo-
vala tudi na republiškem
tekmovanju, ki bo v drugi
polovici oktobra v Ljubljani.
IS
Foto: EDO EINSPIELER
12. stran - 27. september 1990
kmetijstvo
Cveti fico Dromet
s trgatvijo poznih sort naj bi vinogradniki počakati do oktobra
Konec minulega tedna so
vinogradniki na Šmarskem
začeli obirati grozdje.
V	kmetijski zadrugi Šmarje
pri Jelšah ocenjujejo, da bo
pridelek podpovprečen, a še
vedno boljši kot lani. Tik
pred odkupom do določene
tudi cene, ki so na Šmar-
skem nekoliko višje kot
drugod po Sloveniji.
V	kleti so zgodnje
sorte
Konec minulega tedna so
vinogradniki pripeljali
v Imeno zgodnje sorte groz-
dja, predvsem beli pinot in
muškat silvanec. Nekateri
vinogradniki bodo v teh
dneh začeli tudi s trgatvijo
poznih sort, vendar strokov-
njaki menijo, da je pametne-
je počakati še nekaj dni, ker
bo tako bistveno boljša kva-
liteta. Z obiranjem naj bi po-
čakali zlasti tisti vinogradni-
ki, ki gojijo laški rizling, ši-
pon in žametno črnino. Po
ocenah strokovnjakov je bilo
letos vreme vinogradnikom
dokaj naklonjeno, nekatere
sorte je prizadela ediho suša.
To velja za laški rizhng, ki
zaradi suše nekoliko zaostaja
v zrelosti, zato pa lahko za-
mujeno vinogradniki nado-
knadijo s poznejšo trgatvijo.
O letini v kmetijski zadrugi
ne govorijo v številkah, na-
povedujejo pa, da bo nekoh-
ko boljša kot lani. To velja
zlasti za količine, meritve
sladkorja pa kažejo na dokaj
dobro kvaliteto.
S cenami skušajo
spodbuditi odkup
Poslovna skupnost Slove-
nije je letos določila razme-
roma nizke odkupne cene
grozdja, prvi podatki govori-
jo o desetih in enajstih dinar-
jih. Na Šmarskem so se za-
vestno odločili za nekoliko
višje cene, ker želijo odkupi-
ti čimveč,grozdja. V dogovo-
ru z Ero-Šmartno ob Paki so
določih takšne odkupne ce-
ne: za sorto chardoray in
souvignon 16 dinarjev, me-
šano belo 10 dinarjev, modra
frankinja 8,5 dinarjev, laški
rizling 12 dinarjev in žamet-
na črnina 7 dinarjev. Pogo-
vori o teh odkupnih cenah so
bih dolgotrajni, v šmarski za-
drugi pa menijo, da ni pro-
blem v tem, da vinogradni-
kom ne bi hoteli plačati viš-
jih cen. Problem ostaja pro-
daja vina in negotovost na
tržišču. Vinogradnikom pa
obljubljajo, da bodo denar
dobih v petnajstih dneh.
Novosti v imenem
Na Šmarskem bodo tudi
letos prevzemali grozdje
v kleti v Imenem, kjer pa so
uvedli nekaj novosti. V pri-
merjavi z lanskim letom bo-
do večji poudarek dajah kva-
liteti. Grozdje bodo prevze-
mali po sortah, natančen raz-
pored pa bodo sproti določili
v Imenem. Novost je tudi
v tem, da bodo ob prevzemu
skušali še posebej nagrajeva-
ti kvaliteto in tudi na ta na-
^ vzpodbudili ljudi k poz-
nejši trgatvi.
Sicer pa so letos na Šmar-
skem obnovili 25 hektarov
vinogradov, vse z belimi sor-
tami, po katerih je še vedno
največ povpraševanja. Pred
nekaj leti je bilo razmerje
40:60 v korist rdečih sort, za-
radi povpraševanja po belih
sortah pa želijo v zadnjih šti-
rih letih to razmerje spreme-
niti v korist belih sort. Vino-
gradniki dobijo za obnovo
nepovratna sredstva in pa re-
gres za cepljenke, ki je letos
znašal polovico nabavne ce-
ne. Te ugodnosti naj bi po
zagotovilih poslovne skup-
nosti veljale tudi prihodnje
leto. V kmetijski zadrugi
Šmarje pa se tudi letos uba-
dajo s problemom, ker se vi-
nogradniki ne držijo po-
godb, vse bolj pa je popular-
na prodaja posameznim ku-
pcem oziroma kot temu pra-
vijo na Šmarskem - cveti fi-
čo promet, kar je po svoje
tudi razumljivo, saj dobi vi-
nogradnik denar na roko,
včasih pa tudi kakšen dinar
več.	jg.
Čas za naiiup
iconjev
Strokovnjaki v kmetij-
stvu so čedalje bolj prepri-
čani, da konj oziroma kobi-
la sodita na vsako družin-
sko kmetijo. Jesenski čas pa
je tudi najbolj primeren za
nakup.
V jesenskih mesecih je
namreč naprodaj večje števi-
lo žrebičk, ki se rodijo v spo-
mladanskern času in se v let-
nih mesecih najbolje razvija-
jo. Ker se povečuje zanima-
nje za konjerejo, pričakujejo
letos veliko povpraševanje,
obenem pa strokovnjaki pri-
čakujejo, da bo primanjko-
valo žrebic iz A rodovnika.
Rejcem zato priporočajo na-
kup žrebičk hladnokrvne pa-
sme. Vsem, ki se bodo odlo-
čili za vzrejo teh žrebičk, pri-
pada premija v višini 420
din. Cena žrebičk se giblje
med 10 in 13 tisoč dinarji.
Vse informacije o nakupu so
na voljo v zadrugah ali zavo-
du za živinorejo in veterinar-
stvo Celje. Rejci, ki se odlo-
čajo za rejo haflinške pasme,
pa lahko kupijo živali tudi na
današnjem sejmu v Kranju.
Kmetje siiirajo
Siliranje krme je sodobno shranjevanje krme za zimo, ki je, spravljena na tak način, bolj
hranljiva od sušene. Sedaj siiirajo koruzo, ki mora biti zato primerno zrela, tako, da zrnje še
ni povsem trdo in je rastlina še zelena. Nekateri siiirajo tudi travo. Ponavadi jo mešajo med
koruzo. Delo je naporno, zanj je potrebno dovolj ljudi in mehanizacije.
Na sliki: Pri drobljenju koruze za siliranje pri Okornovih s Polzele.	rp TAVČAR
Cepljenje kuncev
Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje obvešča
vse rejce kuncev, da je končno možno izvršiti preven-
tivna cepljenja proti hemoragični bolezni kuncev.
Mnogi rejci so že spoznali pogubnost te bolezni, kije
ogrozila slovensko kunčjerejo. Med splošnimi veteri-
narskimi sanitarnimi ukrepi pri preprečevanju kužnih
bolezni ima cepljenje poseben pomen. Izkušnje
kažejo, da ima razpoložljiva vakcina dobre lastnosti in
zaščiti kunca za dobo osmih mesecev po cepljenju. Na
zavodu priporočajo, da zaradi manjših stroškov pripe-'
Ijejo rejci cepit kunce na veterinarske postaje. Cena
cepljenja za enega kunca je 30 dinarjev. Rejci naj bi
zaščitili predvsem plemenite živali, ki jih nameravajo
pripuščati spomladi. Cepijo lahko vse živali, starejše
od 30 dni.
Veterinarska postaja Celje bo na svojem sedežu
vršila cepljen^je za območje občine Celje danes ter 4
oktobra in sicer med osmo in deseto uro ter med
petnajsto in sedemnajsto uro. Rejce opozarjajo, daje
možno cepljenje samo pri zdravih kuncih. Vakcinacijo
pa izvajajo tudi vse veterinarske postaje na Celjskem.
IB
Kli€ v sHsId
»Klic 916« za vse v duševni stiski, na drugi strani telel
ske žice se vam oglasi nekdo, ki vam zna svetovati.
Žiro račun: 50700-620-16-05-1375113-184365 s pripisom
»Klic 916« za prostovoljne prispevke, ki bodo člani
Društva svetovalcev pomagali pri njihovem delu. i
glasba
27. september 1990 - stran 13
• V Šempetru bi moral na-
stopiti Bajaga z Inštruktor-
ji, vendar so nastop preloži-
li na kasnejši datum. Vzrok
je bil napovedan pompozni
koncert nekaterih domačih
skupin v istem času v Žal-
cu. • Koncert je dobro
uspel - vs^ po naslovu Sa-
vinjska se prebuja. Nekate-
ri Žalčani, namreč zaradi
preglasne glasbe niso zatis-
nili očesa vso noč.m V Kr-
škem je bil otroški festival
vedrih pesmi. Kot solistka
se je predstavila tudi Ce-
Ijanka Andreja Jazbinšek,
nastopila sta še Sanja in
Andrej Mlinar iz Velenja.
• Ansambel Slovenija od-
haja na enomesečno turne-
jo v Argentino, Urugvaj in
Brazilijo. Člani ansambla
se najbolj bojijo, da bodo
po turneji ostali brez svojih
delovnih mest. Za vsak slu-
čaj sije vodja Jože Galič že
poiskal honorarno zaposli-
tev v reviji Stop. • Starejši
ljubitelji domače glasbe se
vsekakor spomnijo ansam-
bla Rudija Bardorfeija, ki
je skrivnostno izginil s slo-
venske glasbene scene. Le-
tos se je po več kot 15 letih
ansambel zopet pojavil
v prvotni zasedbi s kvarte-
tom Zvonček. Trenutno
pripravljeno material za no-
vo kaseto z nekaterimi sta-
rimi uspešnicami. • An-
sambel Francija Zemeta je
s skladbo. »N^lepše je do-
ma« že več kot tri mesece
tik pod vrhom Lojtrce. do-
mačih. Prav na vrh sicer ne
bo mogel, s^ pravila dovo-
ljujejo eni skladbi sodelo-
vati na lestvici le štiri mese-
ce. Zato ima v ognju novo
železo, ki prihaja na lestvi-
co ta teden. S prihodom ki-
tarista Jožeta Žlavsa k Ze-
metovim fantom je ansam-
bel nekaj pridobil, Jožeto-
va žena Jelka, ki je mislila,
da bo Jožek sed^ doma, pa
spet nekaj izgubila. Zato se
je lotila pisarija besedil in
skladba »Vabilo v gore« je
bila na ptujskem festivalu
odlično ocenjena. • Naš
najbolj cenjen izdelovalec
diatoničnih harmonik še
vedno ne more pozabiti
Ljubečne, s^ so si nekateri
naši proizvajalci na razstavi
prisvojili celo njegovo bla-
govno znamko. Kazen mo-
ra biti vzgojna in Zupan se
je s pravnimi sredstvi takš-
nemu odnosu odločno
uprl. Nekateri zlobneži na-
, tolcujejo, da potrebuje de-
nar za novo hišo in kovnico
denarja, ki jo bo v kratkem
odprl v Mengšu. • Skupna
pogodba še vedno obvezu-
je člane ansambla Avsenik,
da so na voljo za snemanja
glasbenega materiala. Tako
so pred kratkim posneli no-
vo ploščo za nemško tržiš-
če, pripravljajo pa tudi ma-
terial za domači trg. • Alfi
Nipič pa ne more brez na-
stopov in je ustanovil svoj
ansambel z imenom Alfi
Nipič in njegovi muzikanti.
EDI MASNEC
Oto brez narodne noše
yest, o kateri se je sušlja-
Ij je pred meseci, se je v teh
jjjeh razširila kot blisk. Oto
festner odhaja iz Alpskega
kvinteta.
Seveda bi si marsikateri
^odno zabavn ansambel
jelel imeti v svojih vrstah
^asbenika kot je Oto, ven-
dar po preteku pogodbe
z Alpskim kvintetom, pri-
ljubljeni pevec ne namerava
več v narodno nošo. Verjet-
no razmišlja le še o metuljč-
ku, ki si ga nadane, ko nasto-
pa s kolegi iz New Swing
Quarteta, s katerimi se je
pravzaprav začela glasbena
pot tega priljubljenega Celja-
na. Njihov manager Stane
Sušnik ima namreč priprav-
ljene nove smernice za pro-
dor na evropsko glasbeno
sceno.
Na sliki: Oto Pestner samo
za Novi tednik s prijateljico
Eriko (ansambel Šlovenija).
EDI MASNEC
^ harmoniko na preži
: ^'ne Lesjak iz Oplotnice
J oian harmonikar, ki je
"'ga leta nastopal na tek-
lj®j'anju za Zlato harmoni-
^ubečne in prejemal le-
ji^a tem si je omislil ansam-
sljjoratje iz Oplotnice, ki že
"melodije za tretjo sa-
^."^tojno kaseto, pred krat-
J Pa je Tine izdal še samo-
JIJo kaseto, na kateri so
v^J^te skladbe samo v iz-
Vt	harmonike,
jp®^ so k temu vzpodbudi-
Uf J^.2aprav njegovi številni
•^kth^^' ^^ ^^^ pripravlja na
iHlj^^ovanje za Zlato harmo-
Jtjf jih navdušuje za ta
ljudski inštrument
- frajtonarico. Nekje je treba
začeti in ker notnih zapisov
za frajtonarico zaenkrat še
ni, je dobrodošla vsaka takš-
na kaseta, saj se mladi učijo
predvsem preko tistega, kar
slišijo.
Skladbe za kaseto je Tine
izbral s pomočjo Hinka Ser-
neca, lanskoletnega dobitni-
ka plakete Avgusta Stanka
na tekmovanju za Zlato har-
moniko ljubečne. Popestril
jo je tudi s samostojnimi
skladbami, ki se jih mladi
nadobudneži z veseljem uči-
jo in tako izpolnjujejo svoje
znanje v igranju frajtonarico.
BŠ
!'oe Lesjak ni le dober muzikant S frajtonarico poučuje
^^fvilne mlade talente, med drugim tudi Janija Vodov-
'"'^a, ki mu je občinstvo na Zlati harmoniki Ljubečne
^bolj zaploskalo. Uspeha se veselita oba.
CLUB CASABLANKA
vabi ljubitelje glasbe in plesa
vsak konec tedna v njihove prostore
v Zavodu Golovec
Lestvici Radia Ceije
Zabavne melodije:
1.	U CANTTOUCH THIS-M.C.HAMMER	(5)
2.	DRŽAVA - ANDREJ ŠIFRER	(6)
3.	RELEASE ME - VVILSON PHILLIPS	(3)
4.	KILLER - ADAMSKI	(8)
5.	BLAŽE OF GLORY - JON BON JOVI	(3)
6.	LJUBAV JE MOJ GRIJEH - TEREZA	(9)
7.	NANCY IZ LJUBLJANE - BIG BEN	(6)
8.	STILL GOT THE BLUES - GARRY MOORE	(9)
9.	TOM S DINER - DNA AND SUZANE VEGA	(2)
10. GIPSY VVOMAN - CARLOS SANTANA	(1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsalto
soboto ob 17.30.
DomaČe melodije:
1.	NAJ TI NAZDRAVIMO-
CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET	(4)
2.	PRSTAN - NAGELJ	(8)
3.	JOJ, KAKO BOLI - PREROD	(4)
4.	KOŠNJA - SPOMIN	(4)
5.	PRIŠLA SEM DOMOV - MARELA	(3)
6.	NESREČNO DEKLE-ZEME	(10)
7.	S HARMONIKO NA PREŽI - TINČE LESJAK	(3)
8.	ZVEZDE POVEJTE - EDVIN FLISER IN PRIJATELJI	(9)
9.	ZALJUBIL SEM SE - ŠTIRJE KOVAČI	(2)
10. NA ZDRAVJE ŠTAJERCI - KLAVŽAR	(1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.30.
14. STRAN - 27. SEPTEMBER 1990
ŠPORT
ŠPORT VČERAJ...
... je bil na celjskih športnih
igriščih minule dni v znamenju
mrtvila. Razen rekreativne kole-
sarske prireditve Hura na RGglo
namreč ni bilo na Celjskem po-
membnejših športnih tekmo-
vanj.
V	6. kolu slovenske nogomet-
ne lige so nogometaši Ingrad
Kladivarja gostovali pri Muri in
srečanje izgubili z 1: 2. Neuspeš-
ni so bili tudi žalski nogometaši,
ki so doma izgubili srečanje z vo-
dilno-ekipo na lestvici, to je ljub-
ljanskim Slovanom, z 0:2. Ve-
lenjski Rudar je v gosteh ugnal
Svobodo s 3:1, Steklar pa doma
Trboveljskega Rudarja s 3; 0. Na
lestvici še vedno vodi Slovan, ve-
lenjski Rudar je tretji, Ingrad
Kladivar šesti. Steklar osmi in
Partizan Hmezad še vedno
zadnji.
V	športni dvorani Golovec so
se v prijateljski tekmi pomerili
rokometaši Pivovarne Laško
z ekipo Slovenj Gradca in sreča-
nje dobili z 29:22. Obe ekipi sta
prikazali povprečen rokomet, pri
Celjanih sta bila najuspešnejša
Ivandija s šestimi in Pungartnik
s štirimi zadetki, kolikor jih je
dosegel tudi najboljši igralec go-
stujoče ekipe, Doberšek, poroča
Jože Kuzma. Včeraj so Celjani
odigrali še prijateljsko srečanje
s Slovanom.
V	nedeljo je bil v Rogaški Slati-
ni konjeniški turnir, na katerem
je nastopilo 53 konjenikov iz Slo-
venije in Zagreba. S Celjskega
sta se najbolje uvrstila Tomaž
Laufer iz gotoveljskega konjeni-
škega kluba, ki je bil tretji, in
Tomaž Seško iz celjskega konje-
niškega kluba, ki je bil četrti.
V	Celju je bilo odprto teniško
prvenstvo za mladince in mla-
dinke, stare do 16 let. Nastopilo
je več kot petdeset tekmovalcev,
pri fantih pa sta polfmalno sreča-
nje odigrala Celjana Furlan in
Dobršek. Zmagal je Furlan.
V	odlični organizaciji Šaleške-
ga teniškega kluba Velenje je bil
minuli vikend v Velenju ma-
sters-zaključni turnir Celjske
teniške podzveze za pionirje in
pionirke do 12 let. Nastopilo je
osem nzgboljših pionirjev in štiri
pionirke, ki so se na masters uvr-
stili na podlagi rezultatov na šti-
rih regijskih turnirjih v Velenju,
Trbovljah, Šentjurju in Sloven-
ski Bistrici. Nastopili so tekmo-
valci iz osmih klubov. Prvo me-
sto je pri pionirkah osvojila Si-
mončičeva iz teniškega kluba
Zlatarna Celje. V polfmale se je
uvrstil tudi njen klubski sotova-
riš Sagadin, ki je moral premoč
priznati končnemu zmagovalcu
Juraku iz Slovenske Bistrice.
V	četrtfmalu pa je nastopil še Ce-
ljan Valant, ki je ižgubil dvoboj
s Črešnikom iz teniškega kluba
Velenje. Pri pionirkah je iz teni-
škega kluba Zlatarna Celje zai-
grala v polfmalu še Gluvičeva, ki
je morala premoč priznati klub-
ski soigralki Simončičevi, poro-
ča Tone Sagadin.
Na teniškem masters turnirju,
ki ga je v soboto v Šempetru pri-
pravil Teniški center Golovec, je
zmagal Celjan Branko Tanjšek,
drugi je bil Mariborčan Ludvik
Travner in tretji Celjan Marjan
Poznič.
V	nadaljevanju delavskih šport-
nih iger v žalski občini so se
mlajši in starejši člani pomerili
v malem nogometu. Nastopilo je
16 ekip. Pri ml^ših je zmagala
ekipa Ferralita Žalec pred Stroj-
no Žalec, pri starejših članih pa
šempetrski SIP pred Garantom
iz Polzele in Žalskim Juteksom.
Naslednje tekmovanje bo v ko-
šarki, poroča Tone Tavčar.
V	Ž^cu so v soboto pripravili
slovesnost in mednarodni karate
turnir ob 15 letnici karate kluba
Žalec. Ob tej slovesnosti je zbra-
nim naprej spregovoril ustano-
vitelj kluba Silvo Maric, podelili
pa so tudi več priznanj zaslužnim
članom. Nato so pripravili med-
narodni karate turnir, na kate-
rem je zmagala ekipa Šoštanja, ki
je v finalu gladko s 3:0, premaga-
la žalsko ekipo, poroča Tone
Tavčar.
V	soboto je bilo v Novem Me-
stu republiško tekmovanje
v vrtnem kegljanju za slepe in
slabovidne ženske. Udeležile so
se ga tudi Celjanke Frasova, Re-
beršakova, Rezarjeva in Mramor-
jeva, ki so ekipno zasedle šesto
mesto, med osmimi nastopajoči-
mi ekipami. Med posameznicami
sta bih najboljši Rezaijeva in
Frasova, ki sta, vsaka v svoji ka-
tegoriji, osvojili sedmo mesto,
poroča Matej Žnuderl.
Rekreativni tek za lovoriko
Celjski kerlc, ki bi moral biti mi-
nuli torek, so organizatorji, celj-
ska ZTKO. prestavili zaradi sla-
bega vremena na torek, 2. okto-
bra ob 14.30, s štartom v Novi
vasi.
V	Ljubljani je bil košarkarski
turnir, na katerem so se pomeri-
le ekipe Celja, Slovana in Come-
ta. Celjani so po dveh podaljških
dobili srečanje s Slovanom
s 108:100, izgubili pa so ga s Co-
metom, s 85:86.
V	petek je bil v Grižah nogo-
metni turnir, ki se je pričel ob
17. uri, zaključili pa so ga v sobo-
to ob enakem času. Nastopilo je
več kot 20 nogometašev, ki so se
zamenjavali vsaki dve un. Naj-
boljši strelec je bil Bojan Vogler
s 56 zadetki, poroča Vojko Žu-
pane.
V Rečici pri Laškem je bilo
v soboto tekmovanje v strelja-
nju z vojaško puško. Letos je bi-
lo že šestnajstič zapovrstjo, na-
stopilo je 14 ekip oziroma 52 po-
sameznikov, iz Slovenije. Prvo
mesto so osvojili strelci iz Celja,
ki so postavili tudi nov rekord
strelišča, v postavi Jager, Frece
in Kočevar, drugje bila Strelska
družina Kovinar Store, pete Bra-
slovče in šesta Strelska družina
Dušana Poženela iz Rečice. Pri
posameznikih je bil prvi Celjan
Tone Jager, ki je nastreljal 189
krogov. Drugi je bil Frece, prav
tako iz Celja.
... IN JUTRI
... ko bo na športnih igriščih pre-
cej živahno.
Tako bodo nogometaši v Slo-
venski nogometni ligi v nedeljo
odigrali srečanja 7. kola. Ingrad
Kladivar se bo doma pomeril
s Svobodo, velenjski Rudar bo
gostoval v Novi Gorici pri Vozi-
lih, Partizan Hmezad pri Nafti in
Steklar pri Medvodah.
Te dni bo mimo leto dni odkar
je preminul eden od ustanovite-
ljev celjskega povojnega keglja-
nja Viki Vanovšek. V njegov spo-
min so se v kegljaškem klubu
Eno Celje odločili, da bodo pri-
pravili prvič spominski turnir, ki
bo postal tradicionalen, posve-
čen Vanovšku, za najboljše slo-
venske moške kegljaške ekipe.
Prvi Vanovškov memorial bo
tako v soboto ob 15. uri na keg-
ljišču Golovca v Celju, na njem
pa bodo sodelovah kegljači Gra-
disa iz Ljubljane, Konstruktorja
iz Maribora ter republiški moštvi
Donit iz Medvod in Emo Celje.
Pomerili se bodo v disciplini
6 X 200 lučajev, poroča Jože
Kuzma.
Od 4. do 6. oktobra bo svetovni
kegljaški pokal za ženske, ki se
ga bodo udeležile tudi kegljavke
Ema in branile prvo mesto, ki so
ga osvojile lani na Dunaju. To-
krat bo tekmovanje v zahpdno-
nemškem mestu Ogersheim. Le-
tos bo konkurenca mnogo moč-
nejša kot lani, saj bodo nastopile
tudi tekmovalke iz NDR ter Bol-
garije. V celjski ekipi žal ne bo
nastopila Jožica Šeško, kije lažje
poškodovana, tako da bodo
v Ogersheim odpotovale: Tkalči-
čeva, Kardinarjeva a.
Gobčeva, Petakova, GroC^
va, Zupančeva in Lesjako
pa, ki jo vodi Lado GobJ^J
pot odpotovala s ciljen^'''"i
eno od medalj, poror!^1
Kuzma.	^^ ij
V	soboto bo v Sar^evi, ►
jugoslovanskega pokala S
Ijanju s standard zračniJ^
jem - mednarodni proer» ""l
stopili bosta tudi mladin^J
ske družine Dušan Požen! ^t«
čice, Ksenja Maček in
Kufner. Pred finalom, ki
r^evu, je Mačkova trenu?^'
sta, Kufnerjeva pa širinajs^
V	soboto bo v dvorani v
ške šole v Celju mladinsko^
bliško prvenstvo v judu ^
pripravlja celjski judo kluhi
Reya. Organizatoiji pričanj
okoli 150 tekmovalcev, cj
pa računajo predvsem na v,
tetne posameznike, medteJ*
menijo, da za večji ekipni ua
v mladinski vrsti še niso pi^
Ijeni.	™
Uspešna sezona kolesarjev
v Kolesarskem klubu Merx
Celje so v nedeljo pripravili
še zadnjo letošnjo rekreativ-
no prireditev Hura na Roglo.
Udeležilo se jo je 119 sloven-
skih kolesarjev, ki so nastopi-
li v štirih kategorijah. Naju-
spešnejši Celjan je bil Aco
Ibraimov, ki je osvojil med
veterani prvo mesto.
Na prireditvi so nastopili tu-
di kolesarji z hcenco, ki pa jih
organizatorji niso po rezultatih
uvrščali med rekreativce. Ko-
lesarji so nastopih predvsem
zato, da so opravili neke vrste
trening za nastop na državnem
prvenstvu, ki bo od sobote do
torka v Zagrebu. Udeležila se
ga bo tudi celjska kolesarska
vrsta, ki bo prvič letos nastopi-
la v popolni postavi, na čelu
z Valterjem Bončo, ki sicer ko-
lesari v Avstriji. Poleg njega-
bodo celjske barve zastopaU še
Šmerc, Melanšek, Baloh, Lam-
pič in Galof. V soboto in nede-
ljo bodo v Zagrebu discipline
na pisti, v ponedeljek bo vož-
nja na kronometer posamezno.
v torek pa še gorska dirb
Sljeme.
Letošnja tekmovalna sea
je za kolesarje Merxa i^en
uspešna. Tako so ekipn^
sedh tretje mesto na dirki
pe-Jadran, kar je največjiJ
ski uspeh doslej, moška ^
ska vrsta je osvojila naslovi
venskih prvakov, med pJ
mezniki pa se je Sandi Šra
uvrstil na drugo ter Markoj
loh na tretje.
Čeprav se kolesarska sezq
šele izteka, pa v klubu že um
jo na novo. Tako razmiij
o reorganizaciji upravnega)
bora, pripravljajo finanj
konstrukcijo za prihodnje i
okrepiti pa se nameravajo!
z novimi kolesi, saj je starii
ni park dotrajan. V kratk
bodo dobih tudi novi ko«
stari je namreč odslužen, do
h pa so tudi prostor za dd
nico.	JI
Del jurišnikov na Roglo.	Foto: EDI MASNEC
Mati Sloveniia^ tvoii so (tudi) zapori
4. nadaljevanje
Realsocialistični vpliv izključuje demo-
kratičnost duha tudi v zaporu. Zaradi nje-
gove kategoričnosti: nadrejen - podrejen
ter moralno - politične togosti, tudi razum-
na tolerantnost izgubi na svoji življenjsko-
sti. Delovanje tega je čutiti tudi v hierarhič-
nosti domske oblasti, kjer bi bilo moč pri-
čakovati večjo ekvivalenčnost delovanja
komandirja in vzgojnega. Seveda velja tudi
tu zakonitost močnejšega (ne fizično!).
Oblastnost enega nad drugim je bilo več-
krat moč tudi zapornikom čutiti, celo nad
domskim zdravnikom, ki pa se ji je znal
vešče izmikati. Žrtve maskiranih konflik-
tov so bili seveda vedno zaporniki. Več za-
menjav osebja ali pa vsaj razporeditev bi
korigiralo te razmere. Posebno na skupi-
nah je bila Vzpodbujana demokratičnost,
odkrito izpovedati stvari tako, kot jih vsak
posameznik vidi in čuti sam. Vedno pa je
bilo potrebno svoje izpovedi koregirati toli-
ko časa, da so bila identične z mnenjem
vzgojnega. Zavračanja bi bila posledična.
Tako se človeku privzgoji elastičnost in pri-
lagodljivost ter obrusi togost. Noben nadre-
jeni ni maščevalen, razlika pa le je kako
veliko »kajlo« bodo vrnili ter po kakšnem
ovinku in kolikšnem času. V zaporništvu
nobena stvar ni tako brezhibna, kakor je
spomin. Bolj izkušeno zaporništvo je vsaj
mesec dni pred večjimi prazniki neopazno
previdnejše.
Ker so praznične »ugodnosti« formalno
dostopne vsem, vseh pa ni moč spustiti
skozi ograjo (odpreti arest!), je nujna selek-
cija. Predpostavljeni in drugi je vedno ime-
lo nesluten izbor pravokacij (»banane«) na
katerih večini zaporniikov spodrsnilo. Naj-
famoznejše so tiste provokacije, ki jih za-
porništvo še odkriti ni bilo sposobno. Pred-
postavljeni so ob takšnih priložnostih odpi-
rali tudi beležke in po potrebi pogreli »ar-
hivske grehe«, kajti pogretim običajno ni
bilo moč braniti. Rezultati rešetanj so od-
krili srečneže za ugodnosti. Ker ZIKS-a
praktično ni (Zakon o izdrževanju kazen-
skih sankcij), so t. i. ugodnosti skoro po-
vsem odvisne od nadrejenih, komandirja in
vzgojnega, »blagoslov od zgoraj« je redkej-
ši, raje kakšna prepoved. Osnovni red naj
bi se ravnal po »hišnem redu«, vendar pa je
tega vedno še dopolnjeval (v gl. nepisani)
»hišni dogovor« (»jegulja v hlačnici«), smi-
selno zelo podoben enosmerni cesti. Po teh
napotkih so se delile »ugodnosti«, ki pa jih
je več kategorij. Najnižja je bila skoro vsa-
kemu zaporniku dovoljen tedenski obisk
svojcev v posebnih, za to namenjenih pro-
storih in to kot obisk pod nadzorstvom,
obisk brez nadzorništva, obisk na prostem
(za zidom domskega bifeja). Naslednja
ugodnost so bili obiski (zaročenke ali žene)
v »posebni sobi« s ključem za dve uri, še
višja kategorija pa je obisk s svojci v okoli-
co zavoda (do bližnjega naselja) do popol-
danskih ur. Največje ugodnosti pa so v do-
voljenju za izhode na dom, mesečno ali te-
densko, kot izhod za dva dni ali kot vikend
za en dan. Zaradi človekove čustvenosti
kajpak so bile vedno »ugodnosti« najhujše
orožje nadrejenih v ovladovanju (!) zaporni-
štva (palica in korenček). Za primer: obso-
jenec, ki je že leta čakal ugodnost izhoda,
da se sreča z najdražjimi doma, je bil že
preoblečen zavrnjen - preobleči se v cape
in pod ključ - do nadaljnjega. Temu slični
primeri niso redki.
Kazni v naših zaporih praktično ni ali pa
so sila redke. Obstajajo le »izgube ugodno-
sti«. Kako to zapornik dojema sam je njego-
va zadeva, imenovati to »kazen« pa ni spre-
jemljivo in dovoljeno reči, ker »to ni ka-
zen«. V zvezi z ugodnostmi je skoro toliko
nejasnosti, kolikor je ugodnosti. Za mnoge
ugodnosti se zaporništvo dogovarja na
»skupinah« demokratično, kdo vse ima
možnost in kdo ne. Morasto je kadar je bilo,
kadar je bilo podati, »predlog« na kandida-
ta, ki naj bi šel na izhod. Predlog je bilo
nujruo vedno »utemeljiti«, le to pa ni veljav-
no, če bi kandidata pohvalil za njegovo
marljivost, kajti »delo ni merilo prevzgoje«.
Izreči se je pozitivno (ne kategorično), brez
pohvale. Svojčas so si zaporniki pomagali
s tihimi dogovori, jaz tebe, ti mene, če ni
bilo utemeljenega predloga, tudi ugodnosti
ni bilo. V bistvu je šlo za formo demokratič-
nosti, kar dejansko niso imeli nobenega
vpliva na pozitivno rešitev pač pa na nega-
tivno. Ugodnosti so se namreč že predtem
določile v nadrejenem kolegiju. Dokler za-
porništvo tega ni spregledalo so bile ugod-
nosti vir intrig zla in pekla, kar je vodilo
v krvave spore in nemalo zastrupitev.
Kako se prestaja zaporniška kazen, kakš-
ne so zaporniške dolžnosti in pravice ter
odnosi do nadrejenih, lepo piše v ZIKS-u,
zakon o izvrševanju kazenskih sankcij. Za-
deva ni enostavna in pred leti zapornikom
sploh ni bila dostopna. Ravnati se po »sta-
rem« ZIKS-u, ki je po mnogih določilih že
zastarel, nesodoben, je anahronizem. Pred
tremi leti je dala oblast vedeti, da se ni več
po vsem ravnati po njemu ter, da je v pri-
pravi novi ZIKS, uprave zaporov da že ima-
jo nova navodila za ustrezna ravnanja. To-
rej stari ZIKS je bil izven, novi v pripravi,
novi v delu, novi narejen, novi dopolnjen
- samo še ne potrjen. V spornih zadevah
prevzgoje se torej zaporniki že tri leta nima-
jo kaj upreti, razen na vsakokrat drugače
tolmačena navodila od zgoraj (predpostav-
ljeni, domski pravnik). V vzorčni -zvezi
s tem je bila splošna in individualna prevz-
goja. Mnogi so jo smatrali za represivno, te
besede pa uradno seveda ni slišati od za-
porništva pred osebjem. Za represijo sma-
trajo da je dosledno zahtevanje strogo
sankcioniranega pokoravanja ne le s pre-
majhno toleranco še zmernih odstopanj
pač pa celo nasprotno: namerno povečanje
zahtev, ki so miselno same sebi namen.
Služijo pa zadostitvi že sadističnih hotenj
nadrejenega. Torej zloraba danih možnosti
izvajanja določenih sankcij nad podreje-
nim. Represija je tudi v maksimalnem kaz-
novanju z dvojimi ali celo trojimi posledi-
cami, običajno sicer nevidnimi pa morda še
bolj bolečimi. Represija sčasoma vseli
v človeka strah, kolikor bolj rafinirana toli-
ko bolj posledična. Le te pa so stalna du-
ševna napetost, ki je vir splošne živčnosti,
prestrašenosti, kronične nezaupljivosti do
vsakogar in do vsega. To pa povzroča oseb-
nostno neodločnost in onemogoča normal-
no vklapanje v povsem življenjske situaci-
je. Človek postane vase zaprt, nesproščen,
nerazpoložen. Včasih zapade v nasprotja,
torej v razgrajaška razpoloženja in nekritič-
na verbalno-fizična izvajanja. V svoji nepri-
lagodljivosti menja taktike od napadalnega
nastopaštva do hlineče se podrejenosti.
Spoprijema z življenjsko realnostjo ni spo-
soben, postaja oprezen biciklist (klanjajoč
navzgor - nastopaško ciničen navzdol).
Represivnost je bilo čutiti v obsojena
kazni, kjer je bila (opravičljiva) pritožbi
teoretična možnost, ki pa je v praksi p«
la smešen nesmisel. Če obsojenec ni di]
smisla kazni, pač pa le represivnost, p«
kateri je povsem nemočen, ga je to bej
zatekal seje v zlobo in maščevalnost. Va
je bilo najti v KPD-jih v premišljenih spi
karskih intrigah med zaporništvom, ks
ustvarjalo materialno in moralno škodo
Izživljali so se tudi nad dosegljivimi žrt
mi (mačkami, golobi), nad kolegi in koni
tudi sami nad sabo. Pa so zaporniki, ki
sposobni prenašati krivice medsebojne
presije pa jih logična razumnost pi<
v obrambo s povračili, ker se sicer zap^
ška represivnost ne bi zaustavila pred ®
nim uničenjem osebe, torej zaradi najM
strasti po zakonu fizično močnejšega. E®
izmed vzrokov represije je tudi v tem.
povprečje ne prenaša splošno urejenej«
posameznika (človeka brez napak). B^
bire sredstev ga prisilijo v enakost. Oo*
no nadrejeni tudi pri tem ne posreduje^
dizem). Tudi sami ne marajo preveč^
nih zapornikov, kajti zanj nimajo priJ^^
Takšen si mora (če je elastičen) po'^
zaščito sam (kupovati) in je tudi pi^^^
odstopiti od morda dobronamernega. Pj
tivnega vpliva na okolje, sploh pa zat"
gorevati«, kar pa nadrejenim ugaja.
Ena izmed začetniških zaporniških.
pak posameznika je disciplinirana ^^
vost za delo in red. Reakcije okolja so
ne, nadrejeni pa ne marajo tudi ^^
morebitnega »paravana« izza katere^^
ne bi bilo moč spoznavati resnično zar ^
kovo naravo (mentaliteto). Zaporn'
resnične reakcije je namreč moč sp® «
šele po reakciji na čim grše provokacu .
pa daje nadrejenim tudi možnost ^
nja«. S tem pa se »umiri« tudi človeka. ^
morda znal v delu in uspehu pokaza ^
kot je temu ah onemu nadrejenernii ^
Zapornikov je večina zaposlena,
da je izkoriščen njegov čas, energija
nje. Dela se v tovarni, v pomožnih d
cah, na lesnem obratu, na poljih i^.^i^scj
Izplačani mesečni honorar naj bi " >
četrtino zunanjega mesečnega P^' .
Nadaljevanje prJl"V
Piše DUŠAN GREGL
ŠPORT
27. september 1990 - stran 15
počastiii stoietnico športa
Minuli petek so pri Partiza-
; fiaberje počastili stoletni-
n športa v Celju. To telovad-
n društvo, ki ima korenine
letu 1909, je na svojem telo-
ladišču pripravilo najprej
kOP"® telovadnega dru-
•fva i" krajevne skupnosti
f.aberje, ki se je je udeležil
tudi član celjskega izvršnega
veta Silvester Drevenšek.
^Osrednji del prireditve je
[•edstavljala svečana otvori-
y večnamenske asfaltne
ološčadi za odbojko, košarko,
rokomet, mali nogomet in te-
^s To pa je le prvi korak pri
.jesničevanju začrtanih ciljev
(jruštva. Nameravajo namreč
,graditi še dodatne zunanje
jportne objekte, za katere že
jin^o rezervirano zemljišče.
Na prireditvi so razvili tudi
nov društveni prapor. Starega,
|yje bil razvit leta 1952 ob usta-
novitvi organizacije Partizan,
so namreč pred leti predali
Muzeju revolucije. Poleg nove-
ga praporja imajo v društvu tu-
di novo telovadno orodje.
Prireditve v Gabeiju se je
udeležil tudi celjski župan An-
ton Roječ, v imenu telesnokul-
tume skupnosti pa je zbrane
pozdravil še Bojan Planinšek,
predsednik Odbora za obeleže-
vanje stoletnice športa v Celju.
Pripravili so tudi tekmovanje
v igrah spretnosti, pokale pa so
osvojile ekipe Vizura, Partizan
Gabeije in mažoretke. Podelih
so še pokale za dosežke
v športnih disciplinah, ki so bi-
le v obliki turnirjev na igršču
v Gabeijah že ves teden. Pri
odbojkaricah je zmagala ekipa
Partizana Frankolovo pred
Partizanom Gabeije in Klimo,
pri moških pa Vizura pred
Emom in Partizanom Gabeije.
Vizura je bila najboljša tudi
v košarki.
Ob otvoritvi igrišča je pred-
sednica TVD Partizan Gaber-
je. Stana Tilinger, dejala: »Že
dolgo smo si v našem društvu
želeli asfaltnega igrišča. Letos
nam je cilj uspelo uresničiti.
Za nas je to velika naložba, ki
bi jo brez pomoči drugih težko
uresničih. Krepko so nam po-
magali predvsem v celjski Ko-
munali-enoti ceste kanalizaci-
je, komiteju za urejanje prosto-
ra in varstvo okolja oziroma
enota za stanovanjsko in ko-
munalno iz^adnjo ter Zavod
za planiranje občine Celje.
Društvo je imelo že prej asfalti-
rano ploskev za igranje odboj-
ke. Zdaj smo igrišče povečali
in preplastili, tako da imamo
dve igrišči za odbojko, igrišče
za košarko, rokomet, mali no-
gomet, uredili smo igrišče za
tenis, čeprav vemo, da so peš-
čena igrišča privlačnejša. Ta
pridobitev bo gotovo vzpodbu-
da vsem za nadaljnje delo
v TVD Partizan Gabeije.«
METOD TREBIČNIK
IRENA BAŠA
Foto: EDI EINSPIELER
Da bi se vsaj delno oddol-
žili tistim, ki so prispevali
največ sredstev za obnovo
in razvoj društva, krasi no-
vi prapor kar 102 imen na
srebrnih in zlatih lipovih li-
stih. Na prireditvi so pri-
pravili tudi žrebanje na-
grad sponzorjev ter podelili
42 nagrad. Izžrebane so bile
naslednje številke: 165, 425,
947, 428, 406, 915, 735, 645,
510,351,142,861,59,508,126,
1067, 52, 653, 4, 57, 734, 54,
966, 114, 174, 770, 134, 504,
451, 6, 417, 19, 157, 146, 170,
22,257,136,723,501,490,494.
Dosedanji praporščak Konrad Končan predaja nov prapor v varstvo sinu Andreju.
Zadnja vest
Celjska atletinja Renata
Strašek, je minule dni nasto-
pila na tekmovanju pokala
evropskih mladinskih prva-
lunj v Manchestru. Nastopila
je izjemoma za beograjski
Partizan in vrgla kopje 56
metrov daleč. S tem si je pri-
dobila posebno priznanje
icot najboljša mladinka po-
kda mladinskih prvakinj.
HOPSAJDI
Še nekaj cvetk je ostalo
s Turnirja v malem nogo-
metu, za pokal NT-RC in
iied Boogiea. Ko vam bo-
mo pojasnili kako okreplje-
ni so bili naši tekmeci bo-
ste uvideli, zakaj smo bili le
i šesti. Resnica vedno pride
na - to stran.
Za ekipo Doktorjev je
zaigral poba, ki se mu je
žoga kar lepila za noge,
star pa je bil toliko, da
dalj kot do srednje medi-
cinske šole ni mogel prile-
sti. Zadnji hip je vskočil
še Peter Milovac-Pero, at-
let v letih, sicer bolj znan
kot dopisnik Sportskih
novosti. Ker so ga pravi
doktorji v začetku posadi-
li na klop, je glasno medi-
tiral proti nam: »Zaka mi
nis prej reko? Pa jaz bi
igrao za vas!«
Ko smo izgubili z Dok-
torji, nas je v borbi za 5.
mesto ugnala ekipa Paxa.
Kakšen Pax! Kaplan ali
dva, študentje Teološke fa-
kultete in m^ojster malega
nogometa, Šarlo Manche-
ster po imenu, sicer Ijubi-
^Ij krščanske vere. Šarlo je
zadevo komentiral: »Če ni-
časa Lojze, ga imam pa
jaz.«
Rokometaši nimajo lige,
^ošarkarji denarja, odboj-
karice dvorane... Keg-
Ijavke imajo vse, in tako
ie tudi prav, saj porabijo
Zares malo. Trening na te-
^^n, morda dva, in že so
'l^boljše. Najboljše v keg-
^^nju.
TOP FOTKA
Ob stoletnici športa v Ce-
lju: »Če obraz bi videli go-
spe, katere so noge, gotovo
bi spoštljivo zasijal, ko let-
nico na zastavi bi prebral.«
Foto: EDO EINSPIELER
''ovo nogometno igrišče v Preboldu
.y Preboldu gradi tamkajš-
telovadno društvo Parti-
y J ?Portne objekte. Tako so
j^Pnčetku letošnjega poletja
oj) Pobočju Žvajge uredili,
in otvorili stezo za
oh.^ kolesarjenje, prvo na
"•^očju Slovenije.
iigj. ^'^ako vnemo so se lotili
Pri K nogometnega igrišča
j^^enu Prebold. Iz močvir-
pfg" v slabem letu z obilico
ttiof.^^oJjnega dela in ob po-
SveA^f^ila Vedenika, Marjana
Uredi,-Damjana Galavška,
k nogometni igrišči. Več-
Seti^ H '^^'"enjeno nogometa-
tiasj^oniačega Partizana, ki
Pajo v medvaški nogo-
metni ligi, drugo pa treningom
in učencem bližnje osnovne
šole.
Nogometni igrišči so otvorili
minuli četrtek. Predsednik
TVD Partizan Prebold Jani
Laznik je obljubil pomoč dru-
štva šoli, slednja pa seje obve-
zala, da bo okrog igrišč zgradi-
la atletsko stezo. Pripravili so
tudi otvoritveno tekmo, v kate-
ri sta se pomerili ekipi doma-
čega Partizana in PH Žalec.
Srečanje je bilo končano pri
rezultatu 4:4.
Jeseni nameravajo prebold-
ski Partizanovci opraviti veči-
no zemeljskih del za izgradnjo
dveh dodatnih teniških igrišč.
JANKO NAPOTNIK
Koga moti Pivovarna Lašlco?
Ob vrsti podtikanj, govoric
in pisanja o celjskem rokome-
tu nas tudi to zadnje izpod pe-
resa Nataše Gerkeš v vašem
tedniku ni presenetilo. In ker
smo po njenem »žrtve« vedno
»le« mi, bomo tudi to krivico
zlahka preživeli! Saj smo ven-
dar ;>Kalimerčki«, ali ne?
V ocenjevanje strokovnosti,
organizacijske in tekmovalne
sposobnosti ter napredka ali
stagnacije našega kluba se
zNatašo Gerkeš ne bomo spuš-
čali! Za to je v Celju mnogo več
kompetentnih ljudi, bivših tre-
neijev, igralcev, sodnikov in
funkcion^ev, ki pa žal bolj ali
manj pasivno stojijo ob strani
rokometnih dogajanj. Zakaj je
tako, se sprašujemo tudi mi?
Odgovor bo treba poiskati pri
njih samih, mi pa smo več kot
pripravljeni sprejeti njihove
želje, predloge in rešitve. Tudi,
če bo kdo od nas v sedanji
upravi kluba, v dobrobit celj-
skega rokometa, zato moral
oditi!
Nataša Gerkeš v svojem ko-
menteiju namiguje na neureje-
nost in nesoglasja v našem klu-
bu. Strinjamo se z njo, da tudi
pri nas marsikaj »škripa« (kje
pa ne?), da smo marsikdaj pre-
malo učinkoviti, premalo pro-
dorni, tudi marsikdaj premalo
strokovni. In predvsem, da nas
je za volontersko delo prema-
lo! Strinjamo se - odraz vsega
tega so tudi naši rezultati! Ven-
dar, Nataša Gerkeš jih v svo-
jem komentapu ne navaja.
Vsaj informativno in primer-
jalno na ostale športne panoge
v Celju! Očitno je za njo in še
marsikoga naš edini pravi re-
zultat - uvrstitev članske ekipe
v I. zvezno hgo. Tu smo si edini
in soglasni! Vendar, za to nam
bo treba pomagati - mnogo
bolj učinkovito, z manj podti-
kanji, »foušije« in še česa.
Mnogo več, kot tistih nekaj po-
sameznikov iz TKS in ZTKO
Ceije, podjetja AERO in še kje.
Za tem bi, vsaj po naše, morali
stati tudi ali pa predvsem vo-
dilni politiki in gospodarstve-
niki Celja. Pa ne samo verbal-
no, ampak tudi dejansko in se-
veda po predhodni »marketin-
ški« oceni, ali se v rokomet
splača vlagati in koliko ter kaj
to pomeni za mesto Celje in
njegov »image«. O prioriteti
ce^skega športa imamo že ne-
kaj časa svoje poglede in pred-
loge, a žal ne uspemo! Zago-
varjamo merila glede na rezul-
tate, polož^ panoge v svetu,
zanimanje in obisk gledalcev,
tradicijo, strokovno in organi-
zacijsko sposobnost, možnosti
napredovanja, ipd. Očitno na-
mreč v Celju že nekaj časa ni-
smo več toliko bogati, da bi
uspešno financirali celo vrsto
športnih panog. Ali ne bi bilo
torej bolj učinkovito, da se od-
ločimo za »tisto ta pravo« eki-
po in nekaj posameznikov, ki
bodo Celju in Celjanom največ
koristili in nudili ter jih maksi-
malno podpremo in sfinancira-
mo!? Zgledov za to je veliko:
čez mejo v »gnilem kapitaliz-
mu« ali pa še bolje v nekaterih
naših rokometnih centrih
(Umag, Vrbas, Doboj, Kač, Cr-
venka), ki so manjši in manj
razviti od Celja, z mnogo kraj-
šo in revnejšo rokometno tra-
dicijo ter mnogo manj zanima-
nja med someščani. Pa imajo
ekipo v I. zvezni ligi!
Če ne verjame nam, ker smo
pač »Kalimerčki«, naj Nataša
Gerkeš povpraša tistih nekaj
redkih Celjanov, ki so dovolj
strokovni in kvalificirani za to,
da ji razložijo, kaj je »menjalna
vrednost« v rokometu in na-
šem športu nasploh. DENAR
in še enkrat DENAR! Iz tega
denarja šele nastane ustrezen
rezultat, na takšen ali druga-
čen način. Na »način« Istratu-
rista, Vrbasa, Sloge, Chromos
Zagreba. Ali pa na naš »celjski
način«! Kakšen je ta zadnji, ji
bodo morda ali pa predvsem
znali povedati naši igralci I.
ekipe, ki so jim kolegi »sotrpi-
ni« iz ekipe »Istraturista« na
moiju v Umagu razlagali:
»Kdo vam je kriv, ko pa je vaše
vodstvo vlagalo predvsem
v ekipo, ne pa v še kaj drugega,
tako kot naše!« In mi smo zato
»Calimero klub«, oni pa »klub
v I. ligi«! Kdo nam je kriv? Sa-
mi!! Sami zato, ker nismo mo-
gli, znali ali pa hoteli pravilno
ovrednotiti »menjalne vredno-
sti« v našem rokometu, oziro-
ma ker smo jo razumeli na na-
čin, ki nam ga vsevedno ponu-
ja Nataša Gerkeš. Pa še nekaj
o »pristranskih« sodnikih, de-
legatih, publiki, ipd. Videla in
»okusila« jih je nemalokrat tu-
di Nataša Gerkeš - morda naj-
bolj očitno, ko je bila z nami na
mladinskem državnem prven-
stvu januarja 1987 v Banja Lu-
ki. V poročilu o finalni tekmi
z domačini je v »Novem tedni-
ku« takrat med drugim zapisa-
la: »..., na sceno sta stopila tu-
di sodnika, ki sta se borila za
A-listo, kar pomeni sojenje v I.
zvezni ligi, Celjani so se zmedli
in doživeli poraz 17:16.« Cali-
mero, Nataša! Ali res?
Nismo pričakovali, da bo naš
novi pokrovitelj Pivovarna La-
ško že na začetku deležen takš-
nega »ognjemeta«! Še posebej
ne na tako neokusen način,
s primerjanjem alkohola in
športa ter namigovanji o ote-
panju z alkoholom. Hvala, Na-
taša Gerkeš za tako »učinkovi-
to« predstavitev našega nove-
ga pokrovitelja! Kdo in zakaj
stoji za tem, si verjetno ni tež-
ko zamišljati, o »žrtvah« pa bi
sedaj mi lahko zapisadi kakšno
besedo. Pa raje ne, ker to ni
naš namen, niti cilj!
Po letu 1978, ko nam je
z AEROM uspel »vehki met«
in ko smo po dvanajstih letih
uspešnega sodelovanja žal
spoznali, da bo te podpore slej
kot prej konec, smo se v klubu
letos spomladi lotili pospeše-
nega iskanja novega pokrovi-
telja. Pivovarno Laško smo že
od samega začetka najbolj snu-
bili, vendar izgleda ne dovolj
prepričljivo! Kot prva se nam
je zato najbolj realno ponudila
varianta z zasebnim podjetjem
YU STIP Načeta Krumpaka,
s katerim smo uspešno sodelo-
vali že prejšnjo sezono in ki
nam je za ime in pokrovitelj-
stvo nad vsemi mladimi selek-
cijami dalo celo več denarja
kot AERO. In to, kar na tem
mestu moramo zapisati, nav-
kljub vsem »stricom«, ki so
nas svarili, naj se v to sodelo-
vanje ne spuščamo! Mi pa smo
se zaradi nuje letos poleti kljub
temu dogovorili za razširitev
tega sodelovanja in namero
o ustanovitvi podjetja ROKO-
MET CELJE. Deleži financira-
nja celjskega rokometa naj bi
bili po tem predlogu naslednji:
YU STIP 50%, ZTKO Celje
25% ter Aero, Pivovarna Laško
in Zlatarna Celje po 8%. Na
sestanku dne 1. 8. 1990, na ka-
terem so bili žal prisotni le
predstavniki YU STIP ter TKS
in ZTKO Celje, je bil takšen
predlog potrjen, vendar z isto-
časno zadolžitvijo, da se o tem
izjasnijo še ostali predvideni
sponzorji z možnostjo tudi
drugačnega vlaganja sredstev.
Kot prvi se je o tem izrekel
AERO z ugotovitvijo (direktor
Zvone Hudej), da po takšnem
deležu vlaganja sredstev
AERO pač ne more biti več
glavni pokrovitelj celjskega ro-
kometa, da pa bo morda še so-
deloval kot sponzor!? Medtem,
ko so pri tem razgovoru sode-
lovali tudi predstavniki YU
STIP (Krumpak, Barborič), pa
smo pregovore v Pivovarni La-
ško na njihovo izrecno željo
opravili sami iz kluba (Privšek,
Šušterič). Pri tem je prišlo'do
za nas nepričakovanega preo-
brata, kar je po določenem ča-
su za premislek končno pripe-
ljalo do tega, da smo se obe
strani dne 13. 9. 1990 sporazu-
meli - Pivovarna Laško bo naš
novi pokrovitelj, naše novo
ime pa RK Celje Pivovarna La-
ško! Formalno pa je bila po-
godba s strani Pivovarne La-
ško potrjena 21. 9. 1990, torej
en dan po objavi komentarja
Nataše Gerkeš.
Zakaj smo se odločih za Pi-
vovarno Laško namesto YU
STIP nam verjetno ni treba po-
sebaj pojasnjevati!? Edina na-
paka, ki jo vsekakor priznamo,'
je, da smo bili o pogovorih
s Pivovarno Laško do Načeta
Krumpaka in YU STIP prema-
lo odkriti, vendar vse to le za-
radi bojazni, da nam bo ponov-
no spodletelo in da nas pri
iskanju novega pokrovitelja
nihče več ne bo jemal resno.
Za to se Nacetu Krumpaku in
YU STIP iskreno opravičuje-
mo, z istočasno zahvalo za vso
dosedanjo pomoč! Podjetje
ROKOMET CELJE pa bomo
slej kot prej morali ustanoviti
tudi sami, ob dobronamerni
pomoči in sodelovanju Načeta
Krumpaka in YU STIP pa toli-
ko preje!
Na koncu pa Nataši Gerkeš,
ki je v svojem komentarju na
naš račun zlila toUko kritik in
zlonamernih besed, predlaga-
mo, da vodilne može v Pivo-
varni Laško povpraša, zakaj se
je tako uspešno podjetje odlo-
čilo za pokroviteljstvo našega
kluba in ne koga drugega!?
Upamo, da bo svoje ugotovitve
s tako vidnim naslovom obja-
vila na isti strani »Novega ted-
nika«, kar upravičeno in zaradi
enakopravnosti do bralcev pri-
čakujemo tudi za ta naš od-
govor. ANDREJ ŠUŠTERIČ
predsednik 10 kluba
P.S. Predlog Nataše Gerkeš,
da se preimenujemo v »Cali-
mero klub«, bomo z navdu.še-
njem sprejeli, seveda če nam
bo ob tem Nataša zagotovila še
več sredstev kot Pivovarna La-
ško. »Business« je »business«,
pa še Calimero je kot maskota
mnogo bolj prisrčen kot ko-
zorog!
Odpiramo polemiko
Po pričakovanjih sem preje-
la odgovor rokometnega kluba
Pivovarna Laško na komentar,
ki sem ga napisala minuli te-
den. Namenoma ga uvrščamo
na športno strain, saj navsezad-
nje pričakujemo na to temo
polemiko tudi s strani roko-
metnih navdušencev, ki jih
v Celju ni malo, bivših roko-
metašev (ali celo še aktivnih),
športnih delavcev... Seveda,
če to koga mika. Vse to n^ ne
bi počeli zato, da bi simpatične
Kalimerčke blatili, tega gotovo
ne zaslužijo, pač pa da bi jim
skušali vliti kanček samokri-
tičnosti.
Ob pisanju Andreja Šušteri-
ča me je zbodla predvsem trdi-
tev, da je zame, in še za marsi-
koga, edini pravi rezultat celj-
skega rokometa vrnitev v I.
zvezno ligo. Tu se, Andrej, po-
šteno motite! Že zdavnaj mi je
namreč jasno (in zopet bom
vsevedna, kot smo ženske obi-
čajno), da tja še ne sodite in
tudi kmalu ne boste. Žal ste
vedno v klubu tisti, ki pred pri-
četkom prvenstva zagotavljate
prehod med najboljše, mene
pa od tega, verjemite mi, že bo-
lijo ušesa.
Tudi tisto, kar ste zapisali
o denarju, je zelo zanimivo.
Sprašujem se namreč, zak^
ste vendar tako vztr^ni, če je
vse to kar ste zapisali res? Za-
kaj trobite v isti rog z očitno
skorumpirano športno srenjo
(da ne rečem mafijo)? Mar ni-
ste del nje potem tudi vi? Za-
kaj se preprosto ne odločite, da
se boste trudili biti v vrhu II.
zvezne lige? Tekme bi bile
prav tako dokaj dobro obiska-
ne, vi pa bi lahko več pozorno-
sti namenili temu, da bi k živ-
ljenju obudili nekdaj za oko
atraktiven ce^ski rokomet? Če
brez ogromnih količin denar-
cev napredovanje med najbolj-
še ni mogoče, potem rokomet
ni več rokomet, pač pa je veli-
ka umazana godlja, ki ne zaslu-
ži, da bi si jo s tribune sploh
kdo ogledal!
Zamisel, da bi se imenovali
Calimero klub je seveda zares
genialna, toda sredstva, tudi če
bi jih imela, po vsem kar ste
zapisali, gotovo ne bi poklonila
vašemu klubu. Da bi se denar
oblatil s podkupovanjem sod-
nikov in kdove koga še, prav
gotovo ni moj namen. Tako ga
bom raje porabila kar zase, vi
pa bodite raje Pivovarna La-
ško. Pa na zdravje!
NATAŠA GERKEŠ
P.S.: Da je pisati kritično
o celjskem športu izredno tež-
ko, sem na lastni koži že isku-
sila. Toda včasih grem z glavo
tudi skozi zid, pa če si jo pri
tem tudi razbijem. V bolnici
imajo namreč sukanec in ši-
vanko ter ustrezne pripomoč-
ke, da mi jo zašijejo, še vedno
na razpolago.
16. stran - 27. september 1990
Kraj, Ifi ga niti
bogovi ne ljubijo
Je Playčakava živina zdaj rešena pred poginom?
Ondan je bil vladni go-
spod Peterle v Rogaški Sla-
tini. To je bilo tistikrat, ko
so ta slovenski in v širni
svet odprti ter zazrti turi-
stični biser prekrstili v me-
sto. Bilo bi, kajpak, sila ne-
ugledno, če bi se na slovitih
turističnih borzah Rogaška
še kar naprej omenjala kot
naselje z dičnimi in ličnimi
hoteli, butiki, savnami,
»Slovenija open« teniškimi
turnirji in jahalnimi žrebci
in kobilami najimenitnejše
krvi.
Gospod vladni predsednik
se je takrat čudil lepotam in
napredku in pohvalil živelj
tega kraja. Veselega srca je
potem odpotoval v našo pre-
stolnico, ne da bi slutil, da se
le za dober Krpanov lučaj
stran nahaja kraj z imenom
Stoj no Selo. Bogsigavedi za-
kaj in komu seje ta svet tako
zelo zameril, da so nad njim
celo bogovi obupali.
Na vrhu okrogle otekline ob
cesti
je pribit na velikem križu
Kristus
z najrazličnejšimi oblikami:
V megli kakor pošastna zver,
v viharju kakor pijan mož,
v soncu kakor hieroglif,
ponoči kakor temen ptič...
Prejšnji teden smo bih
v Stoj nem Selu na obrobju
Kozjanskega, v šmarski fari.
Tja nas je ponesel firbec, za
katerega je kriva govorica,
da tam pri neki bajti živina
strada, žejo trpi, da jo poleti
vročina zdeluje in pozimi
mraz napada. V tisti kočuri
naj bi živela šestinsedemde-
set let stara mati s svojim si-
nom Abrahamovih let. Da
z njima ni dobro češenj zoba-
ti, smo še izvedeli. Zato smo
se zavarovali in zaprosili za
spremstvo pomočnika ko-
mandirja enote šmarske po-
licijske postaje v Rogaški
Slatini. Bili smo trije: go-
spod Janez Ilek, naš fotore-
porter Edi Masnec in moja
malenkost, ki vam bo pove-
dala zgodbo, ki bo veliko
bolj resnici dopadljiva od
Kijavljeve izpred dobrih sto
let zapisane.
Zvečer, kadar se obzorje už-
ge v rdeči luči,
ko se križ spremeni v dva
navzkrižna curka
trepetajoče krvi, stopim
k njemu, da se ž njim
pogovorim...
Grapasta, gričevnata in
blatna vas je Stojno Selo, po-
sejana s kmetijami, tako zelo
med sabo različnimi, kot so
najbrž različni ljudje, ki tod
živijo. Malo jih je takšnih, ki
bi ljudem ponujale blaginjo,
kajti zemlja je skopa z ravni-
cami. Tu in tam kakšna krpa,
zato pa po bregovih kraljuje
šmarnica. Ta je že marsikate-
ri hiši hudo storila. Tudi tisti
s številko 34, kamor smo se
namenih: k Urški in Ignacu
Plavčaku.
»Če si, Kristus, božji sin,
če si tisti veliki zdravnik.
kije bolnika ozdravil gob,
poljubi še našo dolino! -
Križani pa, kot da se za ta
del slovenske zemlje še zme-
ni ne. So se mu ljudje tako
zelo zamerili? Na poti smo se
srečah z njim. Stal je postra-
ni, ves s šavjem obdan in za-
puščen, zdaj zdaj bo s križem
vred treščil na tla.
Po slabih cestah se pripe-
ljemo v bližino Plavčakove
domačije. Po bregu se od-
pravimo peš in se do glež-
njev pogrezamo v blato. Ru-
ševine na levi, podrtija na
desni, na vrhu pa hiša, ki ji
živa duša ne zna določiti sta-
rosti. Občutek dobiš, da se
bo zdaj zdaj sesula in pod
sabo zakopala dvesto ali več
let staro zgodovino. Zreš
v staro kozjansko domačijo
in hudo ti je pri duši ko vidiš
njeno skorajšnjo smrt. Če je
ne bo v kratkem sesul čas, jo
bo uničil ogenj. Njena no-
tranjščina je prav takšna, kot
ob rojstvu, edina pridobitev
civilizacije je žarnica in, se-
veda, star radijski sprejem-
nik, ki ga je treba od časa do
časa udariti s pestjo, da bi
dal spet glas od sebe. Pro-
stor, ki je kuhinja in spalnica
obenem, je črn od saj. V tem
delu bajte je suho, v sosed-
njem, ob vhodu, imata dež in
sneg prost vstop. Hišna stre-
ha je na prenekaterem kon-
cu razkrita, slama gnije.
Plavčakova hiša že zelo dol-
go ni bila deležna nikakršne-
ga popravila. Žal v teh krajih
ni edina tako zelo zapuščena.
Zakaj, glej, kako neznansko
žalostna je v
tej svoji bolezni, tako žalost-
na, da je vsak
vesel klic, ki zaide v njo, po-
doben	škripanju
z zobmi.«...
Iz hiše stopita mama Ur-
ška in njen sin Nace. Res je,
to ni hiša prijaznih ljudi.
S srepimi, hudobnimi pogle-
di nas »pozdravita« in brez
ovinkov povesta, da nimamo
tu kaj iskati. Če bomo še teč-
narili, se nam zna kaj hudo
neprijetnega zgoditi. Edi pri-
tisne na sprožilec fotograf-
skega aparata. Kaj hujšega!
Nace se zapodi za njim, pa ga
prisotnost miUčnika le odvr-
ne od zle namere. Ker začne
rositi, si izprosimo vstop
v b^to. Mati in sin nas nadi-
rata, kolneta. »Kaj za en vrag
vas je prinesel sem. Ko so
nam telico ukradli pa ni bilo
nikogar, ki bi nam jo pripe-
ljal nazaj. Še vedno ne vemo,
kdo jo je ukradel,« se jezi Ur-
ška. Po prostoru se zabliska
in Edi je spet v nevarnosti,
miličnik mora miriti srbori-
tega Ignaca.
Z mamo Urško in sinom
Ignacem se ni dalo dosti po-
govarjati. Kar bogokletno je
bilo vprašanje, kam gre de-
nar, okoli pet tisočakov me-
sečno, saj bi se s to vsoto
vendarle dalo kako reč v hiši
popraviti ah vsaj za silo pre-
kriti zidovje bližnjega hleva,
ki je zdaj prazen. Se pred šti-
rinajstimi dnevi je pod ruše-
vinami bivala goveja živina,
štiri glave: mokra v deževju
in od sonca izmučena v po-
letni vročini. In lačna. Nace
ni pokosil niti travo prve niti
druge niti tretje košnje.
S čim bo pozimi hranil živi-
no, mu je bilo figo mar. Se je
pa hudo razjezil, ko mu je
nekdo iz »hleva« ukradel te-
lico. Krajo je prijavil, prišh
so miličniki, potem pa še ve-
terinar in občinski inšpek-
tor. Soočenju s primerom tr-
pinčenja živine, ki mu ni pa-
ra, je sledil ukrep, odvzem
živine. Ta je zdaj na varnem
pri bližnjem sosedu. Še ved-
no si ni opomogla od strada-
nja. Molznica ima izsušena
vimena, štrleče kosti na osta-
U živini so dovolj zgovorne.
Plavčkov Ignac pa se zdžg še
bolj jezi in grozi, da bo neke-
ga dne živino spet pripeljal
na svoje. To kani storiti,
a mu še na misel ne pride, da
bi hlev vscy za silo popravil.
Na dvorišču je večja gmota
opeke, gozda ima okoU tri
hektare. Opeka propada, do
sečnje in spravila lesa mu ni.
Prepoln je edinole sovraštva
do vsega in do vsakogar.
Z materjo se v tem prav lepo
ujemata. Edino, kar jima le-
po uspeva, je šmarnica, ta
stalna spremljevalka, ki je
ugonobila prenekatero slo-
vensko kmetijo, sprla ljudi
med sabo, otroke odgnala iz
šol in napravila še veliko
drugega gorja. Šmarnica je
najhitrejša pot do pozabe,
odžene bolečino duše in laj-
ša gorje. Stojno Selo ni kraj,
kjer bi bili ljudje lahko sreč-
ni. Pozabljen je, odrinjen, od
krivic preteklosti užaljen.
Po dolgem presledku sem
slišal vzdih,
ki seje izvil iz njegovih ran:
»O, človek, ali ne veš, da bi
me farizeji še enkrat
križali, če bi stopil na svet -«
Zajokal sem in zaklical do-
lini:
Ali še premalo trpiš, da ne
požreš farizejev!
Tone Seliškar
Ob povratku smo se sreča-
li z istim Kristusom. Zdelo
se nam je, da je tudi on jezen,
najbrž pa je bil samo zelo ža-
losten.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Mati in sin sta nam dovolila vstop v razpadajočo bajto
Pod ruševinami je še pred štirinajstimi dnevi »domovala« živma
Še Križani bi se zjokal...
Se je
Toničova druik
»S^ ne, da bi tako
družino načrtovali, i
bil še enkrat mlad, t
ravno tako šest otrol
sla sva v veliki dm
imava rada otroke. S(
zadovoljen z njimi,«
veliki hrastovi mizi
42-letni Slavko Ograj
po domače Toničovj
Oče šestih otrok. iJ
Živijo na ne prevelik
tiji. Toliko zemlje imi
redijo kravo in 9 pq
»Vsi radi jedo meso, šf
bej pečenko,« mi je nI
Slavko. Drugače paj
njihovo družino velja,
zelo družabni in da rai
dravljajo. Prvi stikzjj
vedno nekaj posel
Otroci, ki se vedno ig^
pred hišo, so pozornii
mohiteče avtomobil
vsem, če tudi jih ne g
veselo pomahajo. 9
mlajši Robi, šestletni
ki je prava slika svoj^
ta-ne bi ga mogel zataf
nosno dvigne roko vp(
kot pravi možakar.
Oče Slavko je bolj a
polti, tako da so tui
nekohko temnejši ali'
rekel sam: »S sonček
res nimamo problerii^
leti se njihova koža R
Velika Toničova
oče Slavko, v naro^'
27. september 1990 - stran 17
Kjer hranijo tone denarja
v Celju so odprll novo palačo Službe družbenega knjigovodstva
v Celju so v soboto ob pri-
sotnosti številnih gostov
predali namenu novo po-
slovno zgradbo Službe
družbenega knjigovodstva
Celje. Četudi se prejšnja nu-
ja po čimprejšnji izgradnji
nove stavbe danes pojavlja
kot dilema, je regija z njo
veliko pridobila. Se posebej
to velja za službo družbene-
ga knjigovodstva, ne glede
na to, kako bo ta v bodoče
organizirana in kako se bo
imenovala.
Še do pred kratkim je ma-
nipuliranje z denaijem
v celjskem SDK potekalo na
način, ki je lahko razveselje-
val ljubitelje poceni akcij-
skih filmov in morebiti tudi
vesternov. Predajo denarja
so pred očmi flrbcev in seve-
da ob budnem oboroženem
spremstvu opravljali kar na
uhci, denar preštevali v pro-
storu za stranke, shranjevali
pa so ga v trezor, ki ni ustre-
zal potrebam. Časi, ko so za-
radi hiperinflacije popuščali
amortizerji na tovornjakih,
naloženih z bankovci, so si-
cer (začasno?) mimo, a kljub
temu stari prostori SDK še
zdaleč niso in ne zadoščajo
za normalno poslovanje z de-
narjem.
Tudi Dušan Drofenik, di-
rektor SDK je zato ob otvori-
tvi poudaril najprej to, da no-
vih prostorov niso gradili,
ker bi rabili nove pisarne,
temveč predvsem zaradi ne-
mogočih pogojev pri oprav-
ljanju denarnih poslov:
»Res, da smo se gradnje lotih
v najneugodnejših časih,
vendar je treba povedati, da
je bila pred tem gradnja, na-
črtovana s srednjeročnim
planom, že dvakrat prestav-
ljena. Kljub težkim gospo-
darskim časom in tudi pred-
pisom, ki so v minulem času
odrejali pogoje za gradnjo
negospodarskih objektov pa
smo jo skupno s projektan-
tom RC Celje, ter glavnima
izvajalcema Ingardom in
Gradisom zgradili le z mini-
malno zamudo,« je dodal
k temu direktor SDK...
Cena lepotice, ki se arhi-
tektonsko lepo vklaplja
v okolje, seveda ni majhna,
vendar je bila izgradnja po
mnenju investitorjev raci-
onalna. Cena kvadratnega
metra je (z opremo in zem-
ljiščem) okrog 2600 zahodno-
nemških mark, celoten ob-
jekt pa meri 4000 ml Polovi-
co dena^a so zbrali s prodajo
treh objektov (dveh, kjer je
imela prostore SDK in še hi-
šo v Gubčevi, ki je bila tudi
v njihovi lasti), polovico pa
so zbrali iz sredstev amorti-
zacije.
Seveda se, kot je ob otvori-
tvenem govoru poudaril celj-
ski župan Anton Roječ,
prejšnja nuja po izgradnji se-
daj pojavlja^kot dilema, saj je
jasno, da se bo morala sklad-
no z ostalimi spremembami
v novo kožo preleviti tudi
SDK, pa vendar nikakor ne
moremo govoriti, da gre za
investicijo, ki bi ne bila po-
trebna.
»Ti posh bodo vedno po-
trebni. Službe sicer v takšni
obliki dolgoročno gotovo ne
bo več. Tako kot se bo spre-
minjala družbena lastnina in
davčna pohtika, se bomo
spreminjali tudi mi. Hiša je
zasnovana po bančni tehno-
logiji. Za vsakršno manipuli-
ranje z denaijem je potreben
trezor, za opravljanje plačil-
nega prometa so potrebni ra-
čunalniki,« je povedal Du-
šan Drofenik in k temu do-
dal, da bo po reorganizaciji,
kakršna ta pač bo, posle pla-
čilnega prometa, ki so v pre-
cejšnjem porastu, potrebno
opravljati vedno. V okviru
tega vidijo tudi nove posle.
Organizacije namreč danes
vse bolj sprašujejo po zdrav-
ju poslovnih partnerjev, zato
je potrebna bonitetna služ-
ba. Pravtako v ZRN že izo-
bražujejo svoje strokovnjake
za ocene premoženj, po če-
mer bo vse več povpraševa-
nja, še naprej bodo potrebne
tudi raznorazne gospodarske
analize. Nasploh velja, da je
v javnosti SDK preveč znana
le po inšpekciji, ki pa jo med
250 zaposlenimi (od tega
tretjina z visoko in višjo izo-
brazbo) opravlja le 15 revi-
zorjev.
In kaj je tisto najpomemb-
nejše, kar so služba in stran-
ke pridobili z novo investici-
jo? Najprej sodobno in kul-
turno urejen prostor, kjer
bodo poslej na enem mestu
opravljali plačilni promet in
ostale posle z denaijem - po-
seben pečat temu prostoru
dajeta slika in risba na temo
celjske zgodovine, deh sli-
karke Jane Vizjak. Za večje
dvige so v avh postavili tudi
prostor, ki zagotavlja ustrez-
no »intimnost« pri tem opra-
vilu. Vse štetje denarja bo po
novem očem strank skrito.
Najpomembnejši je seveda
trezor, ki je zadostnih zmog-
ljivosti, da lahko prenese še
kakšen hiperinflacijski udar,
še pomembneje pa je, da je
s tem (in tudi dovozom de-
naija) povezan varnostni si-
stem, ki bi se ga ne sramova-
h tudi pedantni švicarski
banldiji. Srce stavbe pred-
stavlja računalniški center,
povezan z šestimi občinami
in republiko, kjer, za primer,
22 delavk na prav toliko ter-
minahh dnevno v povprečju
vnese 42 tisoč nalogov. No-
vost za stranke je seveda tu-
di nov dnevno nočni trezor
predlački za izpiske, kjer bo-
do podjetja tudi zvečer lahko
preveijala, kakšnega zdravja
so.
Dokler bo pa bodo podjet-
ja in dokler bo denar, pa bo-
do ti posh vsekakor potreb-
ni, zato je stavba, ne glede
kakšna napisna tabla bo na
njenem pročelju, vsekakor
potrebna.
R. PANTELIČ
Foto: E. MASNEC
Vbod v trezor. Pred njim Majda Berkovič in Elica Frank. Kakšna je šifra, pa nismo uspeli
izvedeti...
Denarja, da te kap. Že sam pogled nanj te stane najmanj
podpisa...
Nova celjska lepotica...
i bati za Slovence?
ski
spove m spije Ko-
da bi pogovor laž-
li današnjem času
rti veliko družino,
je tako, da jih je
iin nikoli ni bilo
iruje in skuša go-
?da pravilno slo-
Doma so namreč
v žalski občini in
ulj po savinjsko,
-kdo mish, češ,
b, otroci nimajo
»bleči. Vendar pri
koli ni bilo. A ste
Sli, da nimate če-
ugi imajo, ali ste
čni?« prosi za po-
ižest naslednikov,
odkimavajo. Kaf
^ndar velja, kaj-
nitako hudo, vsi
^ ima svojo po-
®iiso, le morja in
ne morejo ved-
fi- »Včasih že pri-
češ, ti boš šla
^ pa ne, a skuša-
^diti enako, koh-
pripoveduje
^^^^^ Z eno samo
kmetijo res
^na moije ah na
>prav vsi znajo
*«učati, če pa je
kdo od prija-
s sabo na počit-
nice. »Morda pa bomo tudi
mi čez nekaj let odšli leto-
vat,« razmišljata starša
»morda naju bodo otroci
kdaj kam peljali, če jih že
midva nisva mogla.«
Mama Slavka malo poja-
mra zaradi denaija, ki ga ni-
koli ni, saj s takšno plačo,
kot jo dobiš danes pri osem-
članski družini res ne gre.
K sreči imajo doma toliko
zemlje, da pridelajo najos-
novnejšo zelenjavo sami pa
še živino lahko redijo, druga-
če bi zelo težko shajali. Toni-
čovi so tudi zelo družabni,
tako da je okrog njihove do-
mačije vedno parkiranih ne-
kaj avtomobilov. Pa tudi kdo
s starejšimi otroki se vedno
najde, da jim odstopi prera-
slo obleko. Saj ne, da bi bih
slabo oblečeni, vendar pa za
doma vsak kos obleke še ka-
ko prav pride. Največji pro-
blem je pranje. Sedaj imajo
kar 3 pralne stroje in dva
skoraj vedno pereta, pove
Slavka in potarna, kako dra-
gi so pralni praški.
Najstarejši sin Damjan je
star 18 let in je že zaposlen
kot natakar. Zanj pravijo, da
zelo rad kuha, še posebno
rad pripravlja sladice. Je pa
tudi zelo natančen in ne ma-
ra nereda v kuhinji. Pravo
nasprotje je leto mlajši Bo-
ris, za katerega oče pravi:
»Ko bi le enkrat pospravil po
garaži!« Boris je namreč hiš-
ni serviser, rad popravlja
motorje in druge zapletene
stroje. Če ga iščeš, ga vedno
najdeš v garaži z orodjem
v roki. Tudi on bo čez dobrih
14 dni že opravljal pripravni-
ško v kovinarski stroki. Re-
nata, prva izmed deklet, je
simpatična trinajstletnica in
se je te dni namakala v mor-
ski vodi. Je namreč gasilka
in žalska gasilska zveza jo je
vzela s sabo na Debeh rtič.
»Malo bolj pubertetna je,« jo
strokovno oceni oče. Karoh-
na je leto mlajša od svoje se-
stre in je znana kot domača
gospodinja. Najraje je v ku-
hinji, kjer pripravlja hrano,
pospravlja, le učiti se ji ne da
najbolj. Pa saj povsod tudi
ne moreš biti najboljši! Bri-
gita pa je med vsemi najbolj
živahen deklič. Stara je de-
vet let in je med puncami
najmlajša. Ima še mlajšega,
šestletnega bratca Robija, ki
bo letos prvič odkorakal
v pravo šolo.
Živijo v stari, prestari hiši,
katere gradnje še Slavkova
mama ni pomnila. Gradijo
pa tudi novo, ki bo, »če bo
šlo vse po sreči,« drugo leto
le pripravljena za vselitev.
Največji problemi, s kateri-
mi se srečujejo, so seveda fi-
nančni. »Saj ne rečem, da so
otroški dodatki premajhni,
le plača bi morala biti višja.
S 3 tisoč 700 dinaqi ne bomo
več dolgo vzdržah. Vsaj tisoč
mark bi moral dobiti, pa bi
bilo vse lepo in prav,« se hu-
duje Slavka in kritizira si-
stem, ki dela preveliko razli-
ko med vodilnimi in navad-
nimi delavci. »Se tudi zgodi
včasih, da kdo kaj pod nos
vrže, zakaj nas je toliko, pa je
vseeno malo takih,« še doda
in zatrjuje, da dokler bo on
lahko delal, njegovi otroci ne
bodo stradali. Ob veliki dru-
žinski mizi se pogovarjava še
o staranju Slovencev in oba
mi zatrdita: »Vsaka Sloven-
ka bi lahko imela po dva ali
tri otroke, tako bi število Slo-
vencev kmalu naraslo. Seve-
da, če jih le lahko preživjjo!«
MARJANA ARNSEK
Soj.
\	proti desni: Renata (spodaj), Boris,
^^ka z Brigito, Damjan in Karolina.
18. STRAN - 27. SEPTEMBER 1990
pisma bralcev
ODMEVI
V občinski
upravi so si
povečali plače
v Novem tedniku 30. 8.
1990 sem v pismu bralcev
prebral članek gospoda ZA-
BUKOVŠKA s podobnim
naslovom, v katerem je go-
spod Zabukovšek utemelje-
val, da so si v šentjurski
upravi neupravičeno poviša-
li plače.
Želel bi ta članek dopolniti
z nekaterimi dejstvi: da v ko-
likor kot občan Šentjuija
poznam zakonodajo in odgo-
vornost za izvedbo te zako-
nodaje v državni upravi viso-
ki, da bi bili zaskrbljujoči,
tudi s tem povišanjem mor-
da ne.
Plat zvona vidim drugje.
Takšni osebni dohodki so
določeni za izobražene' ka-
dre, katerih pa je v Šentjur-
ski upravi zelo malo, ki bi
izpolnjevali pogoje za oprav-
ljanje delovnih mest in prav
za te smatram, da naj bi bile
plače previsoke.
Če sem dobro seznanjen je
gospod Zabukovšek Franc
eden od glavnih v občinski
kadrovski komisiji, zato bi
mu predlagal, da v bodoče
krepko preveri popolnitev
vseh delovnih mest v občin-
ski upravi po izobrazbeni
strukturi in potem smatram,
da za kvalitetne kadre tudi
takšni osebni dohodki ne bo-
do previsoki.
Kajti na spisku skupnosti
za zaposlovanje čaka ogrom-
no število šolanih kadrov, in
tudi oni bi želeli znanje
v praksi uresničiti.
Prav bi bilo, da če v upravi
že določajo po novi zakono-
daji nazive (višji upravni de-
lavec, strokovni sodela-
vec ... svetovalec), da bi mo-
rali pri tem dosledno upošte-
vati izobrazbo, ki je po zako-
nu predpisana za zasedbo ta-
kih delovnih mest in vsa de-
lovna mesta razpisati.
Prav tu mislim, da bi go-
spod Zabukovšek lahko odi-
gral pomembno vlogo.
Če bodo kadri izpolnjevali
vse kriterije, potem po mo-
jem tudi kakšna povišica ne
bi smela biti problem.
DARJAN LOVRAN,
Šentjur
Vaše zasluge
Odmevi na moj prispevek
v NT-RC z dne 6. 9. 1990
v zvezi z asfaltirarijem cest
v KS Vrh nad Laškim so bili
tako bučni in polni erupcije,
da sem pravzaprav dolžan
pojasniti nekatere zablode
tamkajšnjih krajevnih funk-
cionarjev. Opojnost oblasti
jim je zamračila razsodnost,
da so namesto odgovora ogo-
ljufanim krajanom Malih in
Vehkih Grahovš raje brskali
po mojih osebnih podatkih
in privlekli na dan vse svoje
zasluge iz preteklosti.
Teh zaslug vam, dragi go-
spodje, nikakor ne odrekarn,
vendar pa vam te zasluge iz
preteklosti nikakor ne dajo
nikakršne pravice za samo-
voljo in napake v sedanjosti.
Če tega niste sposobni doje-
ti, pač ne morete biti kr^ev-
ni funkcionarji ampak osta-
jate na vaškem nivoju. Prak-
tično ste ignorirali soodloča-
nje tretjine krajanov, vi pa se
s svojimi osebnimi interesi
skrivate za sklepi Sveta in
Skupščine krajevne skupno-
sti. Priporočam vam, da brž
poiščete te sklepe, ker vam
znajo še zelo prav priti.
S svojim načinom vodenja
interventnih sestankov, ki
jih opisujete v svojem dolgo-
veznem članku, sploh niste
opazili, da se vas ljudje ne
bojijo več in daje doba »pre-
pričevanja« v imenu socializ-
na minila. Še enkrat po-
darjam, da ne zanikam va-
zaslug. vendar mati, ki ne
nahrani vseh svojih otrok
ampak dela izjeme, ni dobra
mati. Očitate mi vikenda-
štvo, kot »veliki« poznavalci
svoje krajevne skupnosti pa
niti ne veste, da živim med
vami že osemncgst let in gra-
dim svoj bodoči dom. Res-
nično predvsem ob koncu
tedna, vendar delovno in
v utripu s krajem. Vendar vi
tega ne veste, ker so vsi vaši
»neplačani«	kilometri
usmerjeni drugam in pozab-
ljate, da so tudi v oddaljenih
zaselkih člani vaše Krajevne
skupnosti. Tako tudi ne mo-
rete vedeti, da je predvsem
moja zasluga, da je deset go-
spodinjstev v zaselku Leše
končno dobilo svoj vodovod,
ki ste ga vi samo obljubljali
polnih šest let. In tako se va-
ša pravljica o direktorju z as-
faltom do vikenda sesuje
v prah kot se je mračna pre-
teklost v kateri ste avtorita-
tivno in gospodovalno vlada-
li. Na vaše grožnje pa se pož-
vižgam, saj je čisto možno,
da se bo pravzaprav kdo iz-
med vas pojavil tam v dvojni
vlogi.
Gornji članek sem name-
nil g. Seliču in vodstvu KS
Vrh nad Laškim kot odgovor
na njihove usklajene članke
v NT-RC z dne 20 t. m., ki so
verjetno nastali na ist' pisal-
ni mizi. Istočasno pa bi rad
poudaril korektno sodelova-
nje bivšega predsednika
Sveta KS g. Deželaka v zak-
ljučni fazi gradnje vodovoda
v zaselku Leše brez »obvez-
nega« blagoslova g. Seliča.
Zahvaljujem se tudi za jav-
ni odgovor, ki ga je v isti šte-
vilki NT-RC posredoval
predsednik IS SO Laško,
njegovo vsebino pa naj pre-
sodijo krajani sami.
Vili Jazbinšek
Iziava
Skupaj zbrani krajani Veli-
kih in Malih Grahovš (priza-
detih krajanov) se strinjamo
z vsebino članka, ki je bil ob-
javljen v NT 6. 9. 1990 pod
avtorstvom Jazbinšek Vili-
ja in jo v celoti podpiramo.
V imenu podpisanih v izja-
vi Resnik Stanislav, Laška
vas 7, ki izjavo tudi pose-
duje.
Pripis: Z omenjenim član-
kom se strinjajo tudi krajani
ostalih zaselkov, ki so vezani
na cesto Vrh-Velike Gra-
hovše.
PREJELI
SMO
Slovencem doma
in po svetu
Napočil je nujni - in mor-
da skrajni - čas, da pogleda-
mo svoji polpreteklosti v oči,
predvsem pa da zapišemo in
shranimo vse spomine in
pričevanja ljudi o našem
travmatičnem polpreteklem
času. Čas strahu je minil, na-
stopil je čas za besedo.
Skupščina Republike Slo-
venije je na sejah zborov 18.
in 19. julija 1990 sprejela Od-
lok o ustanovitvi, nalogah in
sestavi ter številu članov Ko-
misije Skupščine Republi-
ke Slovenije za raziskavo
povojnih množičnih pobo-
jev, pravno dvomljivih pro-
cesov in drugih nepravil-
nosti.
Komisija se je zavezala, da
bo opravljala naloge, za kate-
re je bila ustanovljena, s pol-
no mero etičnega posluha,
strpnosti in nepristranosti
ter ideološke neobremenje-
nosti. Njena naloga je razi-
skava povojnih dogodkov,
vendar bo Komisija verjetno
morala seči tudi v dogajanja
med vojno, kolikor se bo iz-
kazalo, da so neposredno po-
gojevala povojno dogajanje.
Raziskava povojnih pobo-
jev, pravno dvomljivih pro-
cesov in drugih nepravilno-
sti je nujna pot k resnični
spravi na Slovenskem ter
pogoj za pisanje dopolnjene
zgodovine polpretekle dobe,
ki bo temeljila na dejstvih in
ne bo prilagojena ideolo-
škim gledanjem na tedanji
čas.
Da bi komisija lahko do-
bro opravila svoje delo, prosi
za pomoč Slovence v domo-
vini in po svetu. Prosimo
vas, posredujte republiški
komisiji, ali pa tudi ustrez-
nim komisijam po občinah,
ki so jih ali pa jih še bodo
ustanovile, vse znane podat-
ke (kraji grobišč, število žr-
tev, okoliščine, v katerih so
bih poboji in podobno, po-
datki - pričevanja o pravno
dvomljivih procesih in nji-
hovih posledicah za posa-
meznike ali skupine ter dru-
ge nepravilnosti).
Komisija bo ugotovljena
relevantna dejstva posredo-
vala pristojnim organom, da
bodo storjene krivice tudi
moralno, politično, pravno
in materialno popravljene.
Komisija bo delovala tako,
da bo vsem pričevalcem za-
gotovljena osebna integrite-
ta in varnost.
Komisija se obenem že
vnaprej zahvaljuje vsako-
mur za dragoceno pomoč pri
njenem odgovornem delu, ki
je naša skupna dolžnost.
Komisija Skupščine repu-
blike
Slovenije za raziskavo
povojnih množičnih po-
bojev,
pravno dvomljivih procesov
in drugih nepravilnosti
Skupna iziava
gibanja za
odcepitev
»SAMO« in
Liberalne .
stranke
Na skupnem sestanku
smo člani vodstev obeh or-
ganizacij ugotovili:
1. Smo za odcepitev, torej
za popolno samostojnost dr-
žave Slovenije vključno
s svojo vojsko, denarjem in
diplomacijo.
2. Smo za ohranitev slo-
venske zemlje v lasti držav-
ljanov Slovenije.
3. Smo za razdelitev slo-
venskega premoženja (pred-
vsem proizvodnega) sloven-
skim državljanom v obhki
delnic.
4. Smo za z zakonom
omejeni delež tujega kapita-
la v naših podjetjih, ki naj ne
bi presegel 40%.
5.	Smo za takojšnje spre-
jetje zakonodaje, ki bo pre-
prečila propad slovenskega
gospodarstva in smo za za-
časno uporabo paralelne
obračunske enote.
6.	Smo za točno definicijo
državljanstva Slovenije.
V Kranju in Mariboru 13.
9. 1990.
Iniciativni odbor
»SAMO« - gibanje za odce-
pitev
zanj Drago Cartl
Liberalna stranka
zanjo predsednik:
Franc Golija
To Je ta-pravo!
Mnogo je besed o novih
slovenskih državnih znakih,
pa si oglejmo še en predlog.
Pred vsem ne moremo mimo
ugotovitve, da ima tudi
zdajšnji grb nekaj v sebi. Od-
straniti bi bilo le socrealistič-
ne sestavine (klasje, zvezdo),
pa bi bil ta-isti grb uporaben
še naprej. Modro morje, bela
gora, starodavni kamen, ze-
len lipov venec, rdeč svilen
trak in ščit iz domače ovčje
kože. Nobenih tujih plemi-
ških primesi, nobenih me-
čev, nobenega ognja, nobene
krvi, to je ta-pravo! Himna,
ki bi se lepo prilegala temu
grbu je tista ponarodela: Li-
pa zelenela je! Lipa naj poso-
di svoje ime tudi slovenski
valuti, ki bi se delila na 100
listov. Še najmanj sporna je
zastava (bela, modra, rdeča),
ker se je že globoko vtisnila
v slovensko zavest, edino, če
bi zastavo spremenili v pra-
por (pokončne proge), pa bi
se s tem ognih zdajšnji po-
dobnosti z rusko in srbsko
(kar ni nič slabega, pa ven-
dar). Pa imamo vse: grb,
himno, prapor in denar; kaj
bi si želeU še več!
SAMO MEZE,
Ljubljana
iz logov domačih
v imenu znancev sem se
odločil, da se prikradem
v gnezdo: »Pisma bralcev«.
Ze kar precej let je minilo,
ko sem srečal Abrahama.
Vendar se še mnogi spomi-
njamo svojih mladih let,
z njimi tudi razne navade.
Veliko le-tefi je že pozablje-
nih. Zlasti ne vemo več za
običaje iz naše daljnje prete-
klosti. Za danes, takratna
skoraj nepojmljiva vražever-
nost je tudi zanimiva.
Te vrstice, kot majhen
uvod.
V	mislih imam Radio Celje
ob nedeljah popoldan, ko se
kazalca ure bližata dvanajst
in trideset minut. Nikjer, tu-
di iz drugih postaj še nisem
zasledil oddaje, ki bi tako na-
zorno prikazala življenje na-
ših daljnih prednikov nas-
ploh. Sprašujemo se, le kje
povsod je treba brskati in
vso gradivo najti iz tako za-
starelih časov, stare kulture.
Izgledi so taki, da je o tem
kos le veteran, upokojeni no-
vinar Jure Krašovec iz La-
škega.
Priznamo, da sestava take
oddaje zahteva veliko truda.
V njej je zajeto domala vse:
stari običaji (strogost), vraže,
življenje svetnikov in še
marsikaj. Takrat je vremeno-
verstvo le redkokdaj zatajilo.
Danes skoraj to ne drži \^eč.
Bržkone zato, ker našo oblo
preveč neusmiljeno mu-
čimo.
Vsi kličemo: mojster Jure,
vaša oddaja nam je zares zelo
všeč! V prvi vrsti vaša pri-
kupna domača izgovorjava,
pripovedovanje vpliva na
nas blagodejno. Obrekujemo
vsakogar, kateremu teh bo-
rih trideset minut na teden
ni po volji. Priznanje izreka-
mo vam, istočasno tudi vsem
vašim sodelujočim, posebno
pevkam, pevcem in godbeni-
kom iz laške okolice.
Mojster Jure, še veliko pri-
jetnih nedelj hočemo biti
z vami, zato vam želimo še
trdnega zdravja!
S.M.
Dobrno
O vzdušju
v vrtcih
že ob zaključku šolskega
leta 1989/90 smo razmišljali
o tem, kako drugače, še bolj
pestro organizirati dejavno-
sti za vse novince v novem
šolskem letu, pa tudi za vse
ostale že vključene otroke, ki
pa bodo novo šolsko leto
morda preživeli v drugi enoti
- pri drugi tovarišici.
Naloge smo si začrtali ta-
ko, da čimbolj omilimo za-
četne težave otrok, ki jih
imajo le ti ob vstopu v orga-
nizirano obliko dnevnega
varstva, njihovo bojazen in
stisko pred novim okoljem,
in neznanimi ljudmi.
V	ta namen smo preko ra-
dia predstavili staršem mo-
rebitne probleme, ki nastaja-
jo ob vstopu otroka v vrtec,
pa tudi načine, s katerimi
lahko pomagamo omiliti nje-
govo stisko.
Z vabili in oglasi preko ra-
dia pa smo vabili starše in
cicibane na skupno srečanje
in druženje, ki smo ga v vseh
naših enotah izvedU 31. 08.
1990.
Skupno preživeto popold-
ne, pa tudi le ura ali dve, kjer
otroci spoznavajo svojo
igralnico, igrišče, tov.
je prav gotovo po^^
delež k ublažitvi ot" fi
težav. V ta namen
teljice in varuhinje pJ^
le bogato ponudbo sr^
igrač, kotičkov v igr^p
skupnih prostorih in o
igrišču. Ponujena srJJ
so kar sama vabila ttia
in cicibana, da skupno^
dita veternico, medvlu
ropotuljo, avtomobil
poigrata v peskovniC,
tičku dom, ugotovit^
zna bolje ciljati z žogo J
Dobrodošla pa je bilji
izmenjava informacij
starši in vzgojitelji
o otrokovih posebnosti)^
vadah.	'
Hkrati smo starše p^.
no povabili, da so ob vsi
času dobrodošli v vrtc^
se bodo z otrokom poji
v	igralnici, na igrišču f
sprehodu.
Odziv staršev, s katei>
nas prijetno presenetili i
na skrb in željo, da bi
hov ciciban čimprej in^^
manj težav privadil ntn
okolja.
Kako varno in prijetm
se počutili otroci, ko ^
igrali skupaj z mamico ii
varišico, pa so izražali njj
vi	zadovoljni obrazi, pa|
pogosto izražena prt*
»Mamica, še se igrajva!.
Vsekakor smo jim ob|
li še več podobnih sreQ
druženj in skupnih dožid
Tovarišicel
Rogaška Sl^
Ostati nekadili
Kaditi ali ne kaditi, bil
danski princ. Ker pa v
mletovih časih še niso ki
Danska dežela ni imela <
na boja proti kajenju«.®
se vedno znova sprašuj
zakaj kajenje, kaj komui
reta pomeni, vprašanj
ne zmanjka.
A danes se ne spraši^
o kajenju. Danes je naš(
mišljanje namenjeno i
jenju. Kaj storiti, da bi
ne kadih? Da bi mladi
nekadilci.	^
Zakaj nekajenje? f
sto zato, ker cigareta
ravna potreba človeka.'
bila, bi zanjo vekali že
jenčki. Dojenčki pa so
sikdaj primorani kaditi
sivno«. Doživljajo If?
staršev in znanost veij
ne bo nikoli natančno H
vila vseh vzrokov in rad
za poseganje po cigar«
najbolj množičnem ml
sodobne družbe. Ali n*
to mamilo res potrebna
res nimamo zamenjave I
Kaj pa če je na znamo
skati? Mogoče tiči i
v nas, da ji ne znam"
prostora in časa, da bi(
razila. Ali so sreča, m
in radost samo prazne i
de? Niso mogoče to ž^
be dojenčka, ki jih izi«
svojstven način? Mol«
ne znamo prisluhniti^
otroka, ljubezni mlaa»
in reči odraslega. Ne*
z njim podoživeti vesCT
ga čuti in izraža na svo?
način. Besede so pre^^
bi vse to izrazili. Da bi«
h«, moramo prisluhni"
in s srcem. To pa je z®
česar se sramujemo, ^^
ne upamo, ker to m .
slo«. Ah res? Ali ne
vzroki kje drugje? ,|
Biti odrasel in doras^^
in razmeram, ki jih
zahteva »novo odra
drugačno in dosedanj j
ne bomo spraševali-
odraslo, da kadimo,
mišljajmo, kako
otrokom in mladim
da bodo odrasli na^
čin, bolj zdravo m
kot je bilo to dano n^
neracijam. Dovolimo^
poletijo v življenje ^
način, da bodo »i^ J
se hočejo učiti, da D^gi^
vse višje, a bodo ^
krili moč in zaupa^gjn
Zaupanje vase ^^
vest pa ne potrebU) jjj
rete. Ta moč v člove
sta ko gradi, in neru;^
in mladostnik hoče^^
pisma bralcev - roman
27. september 1990 - stran 19
gtvarjati novo in boljše,
i?, pa še ne vemo, kaj je
K^Lijše za jutri, nas današ-
dan opozarja, da sta
rt' yje in humanost tisti
trebi i" vrednosti, ki ju
P^Lna družba ne zna zane-
""riti- P^ hočemo naprej,
^nioramo dati na prvo
'"^ekajenje in »borba proti
jgnju« tako ne moreta biti
^Ijeni in enkratni akciji,
"je proces, je aktivnost, če
•"l bo uspešna. Zato mora
Ilostati vsebina humanizaci-
^in zdravstvene vzgoje in
Lra biti vključena v vsa na-
« vzgojna prizadevanja.
^ ANTONIJA MARINČEK
Skrivala je
pobeglega
ilomobranca.
j(ot je znano, o povojnih
pobojih slovenskih domo-
jj^cev zaenkrat še ni na
^polago pisnih virov, zato
^vsak dokument, ki kakor-
priča o teh krvavih do-
^^h, še toliko bolj drago-
ma. Med arhivskim gradi-
jioin okrožnega sodišča v Ce-
Su sem naletel na zanimiv
^ni spis, ki posredno potr-
gje reničnost pričevanj ne-
iaterih preživelih domo-
brancev, da je bilo junija
^945 določeno število domo-
brancev iz teharskega tabo-
jišča prepeljanih tudi v bliži-
10 Hrastnika, kjer so bih
v opuščenih rudniških ja-
^ pobiti.
7. junija 1946 je bila pred
okrožnim sodiščem v Celju
»dna obravnava proti M. K.
izKovka pri Hrastniku, kate-
ro je obtožnica bremenila,
»da je v juliju in avgustu
1M5 skrivala in oskrbovala
jvsem bivšega domobranca
Wtola Franca, o katerem ji
|e bilo znano, da je bivši do-
mobranec in da je pobegnil
našim oblastem, tedaj pod-
prla materialno aktivnega
člana protinarodne organiza-
cije s tem, da mu je dajala
zatočišče, hrano in drugo.«
V preiskovalnem postopku
je obtoženka o tem povedala
sledeče: »Dne 26. junija 1945,
ko se je že delal mrak, je pri-
šel neznanec v moje stanova-
nje v Kovku in zaprosil za
prenočišče in hrano. Tarnal
je, da je utrujen in izmučen
ter da bi se rad malo odpočil.
Po nekaj dneh bivanja pri
meni mi je povedal in razlo-
žil, zakaj in od kod je prišel
ter ji dal na znanje, da je do-
mobranec in da se piše Bar-
tol Franc. Pri meni je bil ne-
kaj čez dva meseca, nakar
sva bila skupaj aretirana od
hrastniške milice in odpelja-
na v zapore v Celje...
Sodišče je obtoženko spoz-
nalo za krivo in jo, na osnovi
ZKLD obsodilo na šest mes-
cev prisilnega dela brez odv-
zema svobode, kar je bila za
tisti čas dok^ mila kazen.
Sodišče je pri izreku kazni
kot olajševalno okoliščino
upoštevalo med drugim tudi
to, »da je le kot ženska pod-
legla vphvu človeka, ki jo je
znal pridobiti s tem, da je
sprva zbudil v njej čut usmi-
ljenja, potem pa jo je premo-
til z ljubezenskimi objubami
in z obljubo, dajo bo poročil,
ko se vrne iz zapora...«
Nedvomno je bil Franc
Eartol, ki je bil sicer doma iz
Loškega potoka na Notranj-
skem, eden tistih domobran-
cev, Ici mu je uspelo pobeg-
niti med prevozom domo-
brancev z teharskega tabo-
rišča na morišče v okohci
Hrastnika.
Kakšna usoda ga je dolete-
la potem, ko so ga ujeh iz
sodnega spisa ni razvidno.
Čeprav je bil po navedbi ob-
tožene M. K. skupaj z njo
aretiran in odpeljan v celjske
zapore, pa je le malo verjet-
no, da bi ušel usodi, kakršna
je doletela njegove tovariše.
M. M., naslov v uredništvu
ABCČ-za
dvojezično šolo
v Celovcu
A B C č je društvo staršev,
ki se zavzema za dvojezično
javno šolo v mestu Celovec.
Ti starši imajo otroke šolarje,
prvošolčke in še manjše, ki
bi jim radi zagotovili pouk
tudi v materinem sloven-
skem jeziku. Privatna dvoje-
zična šola pri Mohorjevi
družbi v Celovcu ima že od
lani svoje učence. Toda v Ce-
lovcu bi morala biti javna
dvojezična šola, saj je dovolj
otrok, ki bi jo z veseljem obi-
skovali. Zakonski predpisi
zvezne avstrijske vlade na
Dunaju to tudi dovoljujejo.
V ponedeljek, 10. septem-
bra sta tudi starša Tatjana in
dr. Jože Messner želela vpi-
sati svoja dva otroka Iljo in
Eleno k dvojezičnemu po-
uku v osnovni šoh - vadnici
pri Pedagoški akademiji
v Celovcu. Vpisa pa jima ni-
so dovohli, ker tam ni javne
dvojezične šole z učitelji, ki
bi obvladali tudi slovenšči-
no. To je bil že tretji poskus
Messneijevih, da bi vpisali
svoja otroka v javno dvoje-
zično šolo v Celovcu, kjer tu-
di stanujejo. Tretji otrok, Zo-
rica pa bo tudi kmalu goden
za šolo. Deklico Eleno poz-
nam in reči moram, da je ze-
lo bistra in ljubka. Mamica
Tatjana Messner in njena
prijateljica - tudi mamica,
Rosina Faschning, sta v po-
nedeljek dne 10. septembra
1990 začeli z gladovno stav-
ko v predsobi pisarne dežel-
nega glavarja Haiderja za
uvedbo javne dvojezične šo-
le v Celovcu. Rosina Fasc-
hing je nemško govoreča.
vendar bi svoji hčerkici An-
geli rada omogočila dvoje-
zično šolanje v Celovcu, kjer
obe tudi stanujeta. V taki šo-
li vidi veliko prednost za
otroka, ko se že od malega
uči tudi tuj jezik. Svoje slo-
venske prijateljice Tatjane
ne niore pustiti same v tem
težkem času. Torej je v stav-
ko stopila tudi ona.
V torek 11. septembra sem
poslušala slovensko oddajo
celovškega radia. Seveda so
poročali o gladovni stavki
obeh mamic. Tudi nemški
mediji so o tem poročali. De-
želni glavar Haider je rekel:
»Oni dve lahko ostaneta tu
do nadaljnjega« češ, da ga to
nič ne moti. Koliko je bilo
v tem resnice, se je izkazalo
prav kmalu, ko so ju v sredo
12. septembra, Tatjano z zvi-
jačo, da lahko gre telefonirat,
Rosino pa s silo spravili iz
deželne palače. Vročili so ji-
ma namreč tožbo o motenju
posesti, čeprav je stavba,
kjer je sedež deželne vlade,
javni prostor. Naj nadalju-
jem o obvestilu v torkovi slo-
venski radijski oddaji, kjer
so pozvali poslušalce ob
koncu oddaje, nekaj minut
pred 19. uro k solidarnostni
manifestaciji ob 19.30 uri
pred palačo deželne vlade.
Bil je že kar jesensko hladen
večer, pa sem vseeno sedla
na kolo in se odpeljala z na-
šega konca mesta v središče
pred vladno palačo. Tja sem
prišla še ob pravem času.
Zbranih je bilo že precej lju-
di obeh narodnosti. Prihajali
pa so še vedno novi. Sprego-
voril nam je dr. Jože Mess-
ner, Tatjanin soprog, o na-
menu gladovne stavke obeh
mamic. Na ploščadi pred de-
želno palačo so stah policisti
v uniformah in v civilnih
oblekah. Bil je že mrak in
naše prižgane bakle so raz-
svetljevale obraze navzočih
in transparente z gesli o boju
za javno dvojezično šolo
v Celovcu. Potem je sprego-
voril še dr. Marjan Štrum in
pa univerzitetni profesor
Gštetner, velik prijatelj ko-
roških Slovencev. Oba go-
vornika in pozneje še ljudje
iz množice, so podprli priza-
devanja za uvedbo take šole
in izrazih solidarnost z obe-
ma stavkajočima materama.
Bilo nas je vedno več in več,
tudi nemško govorečih prija-
teljev Slovencev. Vsi so od-
krito izražah sohdarnost
s Slovenci. Mah, Antonija in
Valentina Zajchnovi, sta tu-
di protestirali in v malih ro-
čicah držah prižgani bakli.
Tu so bih tudi vsi Vakovni-
kovi otroci z očkom in ma-
mico Olgo. Vsi ti otroci bodo
čez eno leto, ah več let, šolar-
ji, ki bi radi bili v dvojezični
šoh v Celovcu, kjer so tudi
doma. A to pravico si morajo
kot malčki šele priboriti.
Tatjanin soprog Jože je po-
udaril predvsem to, kako
obema stavkajočima mami-
cama pomaga, če vesta da ni-
sta sami. Več kot en dan sta
že brez vsake hrane in tudi
obiskati ju je prepovedano.
Prošnji, če jima sme odnesti
nekaj steklenic kisle vode, ki
jo edino lahko zaužijeta, da
ne omagata še prej od žeje,
so ugodili. V spremstvu poli-
cajev jima to odnesejo v pa-
lačo. Vsi pa gledamo na dvo-
je razsvetljenih oken in naše
misli so pri Tatjarii in Rosini.
Nekdo od navzoMh predla-
ga, da naj zapojemo. Naša pr-
va pesem »Lipa zelenela
je...« je ubrano zadonela
v hladen večer. Mogoče se je
naše petje slišalo tudi v de-
želno palačo? Zapeli smo po-
tem še več pesmi in na željo
navzočih tudi pesem »Na
oknu glej obrazek bled...«
Domov sem prišla ob 21.
uri zadovoljna, da sem vsaj
z manifestiranjem podprla
borbo za uvedbo dvojezične
šole. Mojima dvema vnučko-
ma pa sem z veseljem kupila
od odbora črni majici z veli-
kimi črkami A B C Č ter
s Pickom in Packo^ na
sprednji strani.
Danes, 14. septembra, ko
sem tole napisala, pa so spo-
ročili po radiu, da sta Tatjana
in Rosina gladovno stavko
končali. Bilo je namreč le
delno ustreženo zahtevi po
javni dvojezični šoh v Celov-
cu in sicer tako, da se otroke
lahko poučuje doma na stro-
ške države ah pa, da obisku-
jejo privatno dvojezično šolo
pri Mohorjevi družbi v Ce-
lovcu. Ne sme se pozabiti, da
smo v Avstriji pred volitva-
mi, ki bodo 7. oktobra in ta-
krat se marsikaj obljubi. Če
ne že prej, pa se bo drugo
leto ponovno postavila zah-
teva o uvedbi te šole. Predo-
bro je namreč znano, da
oblast na Koroškem ničesar
velikodušno ne pokloni slo-
venski manjšini. Vse si je
treba priboriti, ah kot je bilo
letos - tudi pristradati. Štiri
dni gladovanja je obe mami-
ci precej izmučilo, saj to ven-
dar niso mačje solze. Bravo
Tatjana in Rosina!
V.A.O., Celovec
PRITOŽNA
KNJIGA
Pojasnilo
K pismu, ki je bilo objav-
ljeno v NOVEM TEDNIKU
13. 9. 1990 v rubriki PRI-
TOŽNA KNJIGA, želimo
posredovati naslednje pojas-
nilo.
V času, ko je na avtobusih
zaradi znanih vzrokov še na-
raščalo število potnikov
(omejitve voženj z osebnimi
avtomobili zaradi naftne kri-
ze), smo uvedh precejšnje
število novih avtobusnih li-
nij, med katerimi je bila tudi
primestna linija CELJE-
ANTON KOMAR
ZA SIVIMI ZIDOVI
. V celici je bil tokrat sam. Pričel je premišljevati in
^lati načrte za prihodnje dneve. Vedel je, da bo proces
^oig in temeljit. Morda mu bodo res skušali dokazati še
^šno dejanje, ki ga ni storil, vendar bo to lahko tudi
^sneje zanikal. Po zaslišanjih Franca, Toneta in Vinka
^''po pripovedovar^u sodnika je vedel, da bodo njemu
^ili nazadnje. Vsi drugi bodo nastopili kot obreme-
^ne priče in bodo s pričevanjem proti njemu skušali
koristiti sebi. Nanj pa bodo preiskovalci pritisnili tudi
da mu ne bodo dovolili obiska domačih. Upal je,
bosta mati in sestra vztrajali pri svoji zahtevi, dokler
obiska ne bodo dovolili. Tega se sicer ni veselil,
Vendar je želel vedeti, kako so domači sprejeli njegovo
''^janje, kako jih je prizadelo in kako so mu pripravljeni
^^agati. Ni pričakoval pomilovanja, ampak tople
^sede, ki bi mu vlile upanje v prihodnje dni. Z materjo
^ sicer nista najbolje razumela, njegove težave pa je
J^io znala dobro analizirati in postaviti na pravo
Jesto. Sestra je bila nekaj let starejša od njega in je že
^kla kot trgovka v eni od celjskih prod^aln. Z njo seje
obro razumel, včasih mu je dala tudi denar, da si je
kupil kakšno drobnarijo. Vedel je, da ga ne bo
Mila na cedilu, pa naj se zgodi, kar se hoče. Le malo
realno bo najbrž odslej gledala nanj.
J^ata celice so se odprla in prinesh so kosilo. Vojko je
sed^' ugotovil, da je zaslišanje trgalo cel dopoldan,
skozi okno in po soncu je sklepal, da bo kmalu
oji^^ist. Vzel je porcijo in ko je sedel za mizo, je zaslišal
'dansko zvonjenje, kije prihajalo od cerkve v bližini.
^^trto poglavje
so hitro minevali, jesen je bila lepa in sončna,
j^poje vsak popoldan lahko šel na sprehod. Običajno
hjj ''O to med 13. in 15. uro, včasih pa seje zgodilo, daje
krajši, ker je bilo v zaporu preveč ljudi.
(jjg^^^je bilo dvorišče obdano z dok^ visokim obzi-
^^ vrhu okrepljeno z bodečo žico, ga je vedno
iop da bi se poskusil povzpeti in pogledati, kaj se
na drugi strani.
"bjf^-^^J^ prišel paznik po njega nekoliko pozneje kot
in sama sta šla po stopnicah navzdol. Prijetno
kiii^^^uje posvetilo v oči in čutil je olajšanje, ker je
5 ° Shboko zajel sapo in svobodno zadihal,
tii^j^^^sjajte se sami in ne nadlegujte drugih! je dejal
^^ sedel na stol poleg izhodnih vrat. Ta so vodila
sprehajališče, obdano z obzidjem.
Preiskovalci so korakali trumoma po dva, trije skup^,
tu in tam tudi posameznik. Sprehajalna steza je bila
shojena od grobih čevljev in se je ostro ločila od trav-
nate površine, ki je bila v sredini. Vojko se je vključil
v ta sprehajalni krog, ne da bi želel navezati stike s tova-
riši. Korak sprehajalcev je bil zelo hiter, očitno niso
hoteli zapravljati časa z lenarjenjem, kajti v celicah
rekreacija ni bila mogoča. Vojko je spočetka komaj
zmogel ujeti korak, ko pa seje ogrel, mu je ta tempo
prijal. Opazil je, da si nekateri nagajajo, stopajo si na
pete in se spotikajo.
Ko je natančneje pogledal, je videl, da se to zgodi, ker
nimajo zavezanih čevljev. T^di njemu ni bilo udobno
v visokih in trdih čevljih in že je razmišljal, kako bi
stopil iz kroga, sijih sezul in sprehod nada^eval bos, ko
je opazil, da to skušajo napraviti tudi drugi. Toda paznik
je vsem ukazal, da se morajo ponovno obuti. Ni maral
izgubljati časa še^ tem, zato je r^e potrpel, saj je vedel,
da sprehod ne bo trajal dolgo. Zaradi hitre hoje ga je
pričel oblivati znoj, zato sije odpel bluzo. Svež in topel
zrak mu je izredno prijal. Opazoval je okolico. Videl je le
strehe hiš, pa nekaj ljudi na balkonih sosednjih višjih
zgradb, ptice in golobe, ki so se v blagem letu spuščali
na ploščad. Okolico zaporov je dobro poznal, ker je
večkrat hodil tod mimo, kadar je z mamo moral na
tržnico. Le-ta se je razprostirala vzdolž severne strani
zaporov. Vedel je tudi, daje v popoldanskem času tam
malo ljudi, morda le kakšen kasen prodajalec sadja.
Južno od zaporov je stala Marijina cerkev in šele sedaj je
spoznal, daje to tista, v kateri je bil pri svetem obhajilu
in birmi. Kadar koli je slišal udarce ure v zvoniku, se mu
je zvok zdel znan, sedaj pa je vedel, zakaj.
Sonce seje počasi spuščalo in sprehajališče je bilo že
v senci. To je bil znak, da bo sprehoda kmalu tudi
konec. Paznik je vstal in odprl vrata.
»Dovolj bo za danes! je spregovoril z močnim gla-
som. « Odprl je še prehodna vrata, drugi pa je priganjal
zadnje sprehajalce, naj zapustijo dvorišče. Dnevne
rekreacije je bilo konec.
Sedaj je Vojko opazil, da sta bila istočasno na spre-
hodu tudi Franc in Tone, Vinka pa tokrat ni bilo med
spreh^alci.
Ko je prišel do svoje celice, sije sezul čevlje in poča-
kal, da je prišel paznik, jo odprl in za njim ponovno
zaklenil. V sobi je zagledal novega jetnika. Medtem ko je
bil na sprehodu, somu ga očitno podtaknili. S tem ni bil
zadovoljen. Nihče ga ni vprašal za mnenje. Ko si je
prišleka podrobneje ogledal, je ugotovil, da je že v letih
in da so ga morda spravili v njegovo celico, da bi kaj več
zvedeli o njem. Dobro je vedel, da menjavajo pripornike
samo zato, da bi potem v medsebojnem in križnem
zaslišanju izvedeli kaj več, kot se da ugotoviti na urad-
nih zaslišanjih. Za to je skrbel nadzornik paznikov, kije
imel poleg preiskovalca, upravnika in načelnika uprave
javne varnosti zelo pomembno vlogo.
Nenadoma so se odprla vrata in v celico je stopil
paznik.
Cerar, z menoj pojdite. Dobili ste obisk!
Vojko je bil začuden, saj je preiskovalec vendar izja-
vil, da mu obiska ne bo dovolil.
Kdo pa je prišel? je vprašal.
Kmalu boste videli. Vaš angel varuh!
Tokrat sta zavila na desno in človek visoke postave je
odprl vrata, tako da sta lahko takoj vstopila.
Pustite naju sama do večera. Ko končam, vas bom
poklical. Boste v dežurni sobi?
Da. Kar tale tretja vrata levo. Gotovo bo kdo tu, ko
boste končali! je dejal paznik, odhajajoč iz sobe.
Jaz sem Kralj! se je predstavil zagovornik, ko je videl,
da Vojko ni pripravljen na sodelovanje. Zavedam se
vloge, ki so mi jo naprtili, in rešil jo bom v svoje zado-
voljstvo in vašo korist, če boste pri tem tudi sami sode-
lovali. Presneto se bova morala potruditi oba, da bo ta
stvar pripeljana v varen pristan. Danes sem dobil sklep
o podaljšanju vašega pripora in obtožnico. Ste vi to že
dobili?
O tem je danes nekaj govoril sodnik na zaslišanju, je
izdavil Vojko, ko je sprevidel, da vsak razgovor pomeni
tudi korak naprej v vsej stvari.
ste sprejeli sklep in obtožnico? je drezal vanj in ga
gledal s strani.
Do sedaj mi niso dali ničesar razen sklepa, da moram
v pripor, in kot vidite, sem zato tudi tu, je pričel Vojko
odgovarjati izpraševalca, ki je imel pripravljen tudi
papir in pero, da bi lahko zapisal kakšno pomembno
izjavo.
Izpraševalec je spoznal, da bo najprej treba premagat
medsebojno nezaupanje.^Prebral sem listine, ki so mi
jih o vas dostavili. Razmišljal sem, kako bi najlažje
pričela obravnavati zadevo. Predlagam, da sami dolo-
čite vrstni red stvari, o katerih mi boste pripovedovali.
Lahko pripovedujete o sebi, o svojem življenju in tudi
o svojih znancih, starših, dejstvih in vzrokih, ki so vas
v preteklosti napeljah na storjena dejar\ja. Sami veste,
daje tega dovolj. Bolje je, da časa ne zapravljava z med-
sebojnimi zavrnitvami, ampak da najdeva neko skupno
pot. Zagotavljam vam, da bom skušal stvari jemati
objektivno. Skušal vas bom pravno ščititi, kolikor bo
pač mogoče in v moji pristojnosti. Z druge strani moram
povedati, da bom tudi vaš zagovornik na glavni obrav-
navi, če do takrat ne boste zahtevah uradne menjave
svojega zastopnika.*
20. stran - 27. september 1980
pisma bralcev
-ŠENTJUR in obratno.
V promet sta bila vključena
dva mestna avtobusa, od ka-
terih smo enega zaradi na-
raščajočih potreb kmalu za-
menjaU z zglobnim avtobu-
som. Sčasoma pa se je takš-
no gibanje potnikov ustavilo
in njihovo število je pričelo
hitro padati. Zaradi tega je
bilo nujno ukrepati in tako
smo pričeli na osnovi podat-
kov o zasedenosti avtobusov
ukinjati najslabše zasedene
vožnje oz. linije. Med slednji-
mi je bila tudi linija CELJE-
-ŠENTJUR, kjer je drastič-
no padlo število potnikov
predvsem v popoldanskem
času. Tako smo z novim pro-
metnim obdobjem, ki velja
od 1. 6. 1990 do 31. 5. 1991
ukinih popoldne tri vožnje iz
Celje (ob 16.15,18.15 in 20.00)
in štiri vožnje iz Šentjurja
(ob 15.45,16.45 in 20.45). Nov
vozni red je bil objavljen
v knjižici »VOZNI RED
- MESTNI PROMET CE-
LJE«, ki smo jo brezplačno
deUli potnikom ter na obve-
stilnih tablah z odhodi avto-
busov na avtobusnih posta-
jaUščih v Celju in Šentjurju.
Po podatkih s katerimi
razpolagamo, sedanje število
avtobusov na tej relaciji za-
došča številu prepeljanih
potnikov, povečan zasede-
nost smo z novim šolskim le-
tom zabeležili le pri vožnjah
po 18. uri. kar bomo skušah
čimprej urediti z uvedbo do-
datnega avtobusa.
Popolnoma soglašamo
s trditvijo bralke, ki opisuje
kršitve voznega reda pri
ustavljanju na vmesnih po-
stajališčih med Šentjurjem
in Štorami. Dodajamo pa, da
je bila že do sedaj vsaka neo-
pravičena vožnja mimo po-
stajališča, ki smo jo ugotovi-
li, ustrezno sankcionirana,
tako pa bo tudi v bodoče. Za-
to je očitek o nesmiselnosti
sporočanja tovrstnih nepra-
vilnosti povsem odveč, na-
sprotno, potnike vabimo, da
nas tudi v prihodnje obveš-
čajo o morebitnih kršitvah
voznih redov (po možnosti
čimbolj konkretno), s^ jih
bomo z njihovo pomočjo tu-
di hitreje odpravljah.
IZLETNIK CELJE
Pustošenje pod
značko urejanja
v tednu od 19. do 26. avgu-
sta tega leta je komunalno
podjetje v SI. Konjicah pod
značko »čistoče in urejanja«
posekalo dvoje lepih, viso-
kih in vitkih cipres, dvoje
smrek, vsajenih v intimen
spomin kulturnim delav-
cem, pri ostaUh cipresah pa
je klestilo vrhove, obsekova-
lo pokončno rast, da zdaj ža-
lostni ostanki zelene poko-
pališke lepote štrlijo kot
pokvečene osmice.
To deformiranje pa velja
samo za stari del pokopališ-
ča. Na novem se smejo ne-
moteno vzpenjati v poljubno
višino smreke, breze in tudi
ciprese se smejo nemoteno
razvijati.
Utemeljitev, da »rastje re-
cimo smreke ovira mimoido-
če, da korenine, ki si iščejo
življenjskega soka levo in
desno motijo grobaije«, je
popolnoma nerealna. Poz-
nam primere, da se ob ka-
kem zidarskem preurejanju
odreže smreki celo do polo-
vice korenin, pa drevesa ra-
stejo - dalje.
Samo bežen sprehod po
pokopališču prepriča sleher-
nega, da estetika in smisel za
zeleno okolje, da o pieteti in
spoštovanju do umrUh in do
osebnega okusa preostalih,
pri sedanjem izvajalcu ko-
munalnih del ne veljajo in da
so mu sploh povsem tuje.
Ne ve niti tega, da je teloh
(Heleborus niger) po zakonu
povsem zaščiten in je lahko
kaznovan, kdor trga cvetje;
potrgal je namreč ob nekem
grobu, er se je teloh zasejal
z gozdno zemljo, celo vrsto
tega rastja. Vsi prizadeti, ni
jih malo, prosijo, da bi se
bolj spoštovalo zelenje, saj
vsi živimo v času velike za-
skrbljenosti, kako si bomo
z zelenilom zagotovili zdrav-
je in življenje. Ce sme nemo-
teno rasti drevje po maribor-
skem, žalskem in ljubljan-
skem pokopališču, zakaj ne
sme rasti v - Slov. Konjicah?
Ne velja isti uradni list, na
katerega se KUP sklicuje?
Zakaj na drugi strani skrb-
ni občinski dejavniki ne po-
gledajo griča s tisočletno raz-
valino Tattenbachovega gra-
du, kjer vlada zares divje
rastje dreves, ki letno uniči
dobršen kos zgodovinsko-
umetniškega objekta, na ka-
terega bi nujno bilo treba
budno paziti? Saj se pod nje-
govim enkratnim zidovjem
sploh more kraj pokazati
z zgodovino!
prof. ZDENKA SERAJNIK,
Slov. Konjice
Evropa zdaj po
PTT-jevsko
v 35. številki Novega ted-
nika sem prebral članek
o razpisu obveznic PTT po-
djetja Celje. Pismonoša pa
mi je istočasno prinesel pro-
pagandni material o razpisu
obveznic. Tako sem se odlo-
čil kupiti te vrednostne pa-
pirje in jih 6. 9. na pošti v La-
škem tudi dobil. Do tu vse
lepo in prav. Doma sem za-
čel natančneje pregledovati
obveznice in ugotovil nepra-
vilnosti. Obveznice se začne-
jo obrestovati šele od 1. 12.
1990. Iz tega sledi, da bom
moral za čas od 6. 9. do 1. 12.
1990 brezobrestno kreditirati
PTT podjetje. Vse skupaj
smatram kot zavajanje stran-
ke, če ne kar goljufijo. V gla-
vi obveznice (prava stran),
kjer so pogoji, po katerih je
izdana obveznica, nisem nik-
jer zasledil te nepravilnosti.
Sele na drugi strani v amorti-
zacijskem načrtu je to ome-
njeno, pa še to le posredno.
Sam amortizacijski načrt je
zelo nepregleden in prime-
ren za skritje raznih presene-
čenj.
Vprašujem podpisnika ob-
veznice gospoda Janeza Gri-
la in Izidorja Sodjo, zakaj ni
jasno predočeno to brezo-
brestno kreditiranje. Vsem
bodočim kupcem teh obvez-
nic pa priporočam, da poča-
kajo do 1. 12. 1990 ali še bo-
lje, da jih ne kupijo. Pri PTT
podjetju opažam pomanjka-
nje poslovne morale. Kako
pa preprosti ljudje pravijo
takim dejanjem, pa tudi ni
potrebno posebej omenjati.
Ker sem pred meseci kupil
obveznice Pivovarne Laško,
sporočam zgoraj omenjeni-
ma gospodoma, da se gresta
učiti strokovnosti, pošteno-
sti in poslovne morale v Pi-
vovarno Laško.
Novinarjem Novega tedni-
ka bi pa priporočil malo več
previdnosti pri komunicira-
nju z monopolisti, kot je
PTT.
R. I.,
Laško
Učitelji naj ne
tepejo
Tudi v šolstvu se zadnje
čase marsikaj spreminja, to-
da navade nekaterih učite-
ljev ostajajo stare. Še vedno
tepejo otroke, jih vlečejo za
lase in se derejo na njih.
Eden izmed njih je tudi uči-
telj telovadbe na OŠ Nade
Cilenšek v Grižah Janko Ve-
ligovšek. Na to smo se lahko
prepričali na lastne oči v so-
boto, 22. 9. med nogometnim
maratonom v Grižah.
Če se ne moreš zadržati
vFaj pred množiCO ljudi, naj
raje pusti službo, ki ji ni kos
in naj si poišče kakšno drugo
delo, kjer bo njegova moč
bolje izkoriščena. V šolstvu
so namreč nujne bolj »prefi-
njene<- oblike sankcioni-
ranja.
Udeleženci nogometnega
maratona Griže 90
Evropski sejem
- evropsko
mesto
Celje naj bi imelo izgled
evropskega mesta, bilo naj
bi urejeno in s čisto okolico.
Da ni tako se lahko obisko-
valec Celja prepriča, če le po-
kuka malo iz strogega mest-
nega jedra. Neurejenost in
nesnaga okoU stanovanjskih
blokov, predvsem v primest-
nih naseljih kot je »plava la-
guna«, Nova vas, Hudinja
itd., je vidna na vsakem ko-
raku. Posebno zanemarje-
nost kaže KS Dečkovo nase-
lje, kjer je polno »oaz« nepo-
košene trave, ki kvarijo iz-
gled okohce. Stanovalci KS
Dečkovo naselje ne moremo
razumeti, kako je mogoče,
da »komunala« v sosednji
KS Nova vas, skrbi za zeleni-
ce in jih redno kosi, v KS
Dečkovo naselje, ki je samo
preko ceste, pa tega ne izvr-
šuje, ampak moramo stano-
valci sami poskrbeti za koš-
njo. V stanovanjskem kom-
pleksu Pod kostanji, je ure-
janje okolja prepuščeno do-
bri volji stanovalcev, zato je
jasno kot beli dan, daje oko-
lje skrajno zanemarjeno; ne
samo glede košnje zelenic,
ampak tudi glede javne sna-
ge. Ni ga človeka, ki bi kon-
stantno skrbel za čisto okoli-
co, čeprav ima stanovanjski
kompleks Pod kostanji for-
malno svojega hišnika
novanjska skupnost \ ^
mreč za hišnika »poif D
la« človeka, ki tega dip^
opravlja, čeprav je 2a J
hišnika dobil hišniško »
vanje. Kljub temu, da h?
že dve leti ne opravlja p
ških opravil, pa StanoT^
ska skupnost ne ukren "
česar, da bi se moral do^
nji hišnik izsehti in da j?
nadomestili s človekom?
bi hišniška dela tudi (j!'
sko opravljal. Nekaterji®
samoupravljanje še v^
priročni izgovor za svojl;
delo, čeprav smo sah^
pravljanje sedaj dokoS
spravili na smetišče. PgL
ko je ostalo še polno dm
nesnage.	™
MATEVŽ NOV|
ZAHVALE -
- POHVALE
Vsa čast 1
predsedniku
Podpisana se javno za^
Um našemu mlademu pig
sedniku hišnega sveta
ska cesta 4 Laško, ki mj
znosil 19. septembra zv^
1.900 kg premoga v kletki
brez oken (napaka gradbi
ga podjetja). Pred tem ^
vom sem imela naproii
Bosance - obljubiU so, a a
prišli, čeprav gredo iz delil
nega mesta že ob 15. uri.B
lo ne diši danes nikomur,i
ti ne za plačilo. Dovolj zasi
žijo na rednem delov«
mestu. Tudi naš dobri
sednik je v službi - ima j
žino - a bogato srčno kulti
za starega osamljenega I
veka, bolanega in brez loi
A. BABNI
Lai
otroški vrtiljak
27. september 1990 - stran 21
Moje počitnice
rr jein na počitnicah pri
• martii- Pomagal sem gra-
^.etio- Igral sem se s kuž-
ii" pobiral sem jajca. Krmil
»""'kokoši- Doma sem gledal
fti]0- Včasih sem se učil.
sem se s kolesom. Hodil
' po kruh. Počitnice so hi-
PETER RAVNJAK
mitnice sem večinoma pre-
] doma. Za dva dni sem šel
>lie k stricu Petru in teti
' lil Bilo je lepo. Doma smo
jiišo. Smo tudi suših se-
•otavo in otavič. Doma je
^^EKSANDER KUZMAN
ued počitinicami sem bila
-molju- Bila sem pri teti Jo-
il v Piranu. Doma sem gleda-
'jelevizijo. Igrala sem se
^punčkami. Vozila sem se
s kolesom. Z mamico sva se
hodile kopat v bazen.
JASMINA GRM
Vozil sem se s kolesom. Igral
sem se z Lesijem. Z Mihijem
sva hodila na igrišče. Igrala sva
košarko, tenis in nogomet. Šli
smo tudi na bazen. S kolesom
sem šel k stari mami. Pri njej
sem bil nekaj dni. Pomagal
sem sušiti seno. Njihovemu
psu sem nosil hrano. Stari ma-
mi sem pomagal krmiti praši-
če. Doma sem pomagal mami-
ci in atiju. Mamici sem poma-
gal kuhati in delati na vrtu. Po-
magal sem, ko smo polagah
tlakovce. Zalival sem rože.
Praznovah smo atijev rojstni
dan. Počitnice so bile lepe,
vendar sem se veselil šole.
MATJAŽ PESJAK, vsi 3.b
OŠ 3. bataljon VDV
VITANJE
Tudi jaz sem bila na moiju,
imeh smo se lepo. Tam smo
bili deset dni. Vozih smo se
s čolnom in veliko plavah.
Tam so imeli konje, ki si jih
lahko jezdil. Teh deset dni smo
preživeli v počitniškem domu
v Maredi. Vreme je bilo lepo,
edino v torek je bila nevihta.
Drugi dan se nismo šli kopat,
ker je bilo vse mokro in blatno.
Vsak večer smo šli na sprehod
za obalo. Voda je bila čista kot
biser, skoznjo si videl kamenje
in mivko. Nekega večera pa
sem našla v vodi školjko, ki se
je še odpirala. Ko se je odprla,
se je znotraj svetila. Bila mi je
zelo všeč, pokazala sem jo atiju
in mamici. Ati je rekel, naj jo
vržem nazaj v vodo, ubogala
sem ga in jo vsa želostna vrgla
nazaj.
Počitnice sem preživela le-
po, čeprav so tako hitro minile.
Upam, da bom naslednje po-
čitnice preživala tako ali še
lepše. MAJA KLODNIK
5. a OŠ Frana Roša
CELJE
jitkina zanka
živeli!
Saj me še niste pozabili. Jaz
sem Atka, tista navihanka, ki
vam vsak teden zastavim kakš-
no vprašanje. Za nagrado, seve-
da. Tokrat se pozabavajmo
z ljubko uganko. Takole gre:
nese dedek
ves bodeč
hrušk, da v nos
je čisto rdeč.
Seveda veš, kdo je tale zasopihani dedek. Njegovo
pravo ime vpiši namesto tistega dedka. Potem pa:
podčrtaj prvih PET črk v prvi vrstici in jih preberi
nazaj. (Lahko si pomagaš tudi z ogledalom). Tisto, kar
si prebral je geslo Atkine zanke. Zdaj ti preostane
samo še, da rešitev napišeš na dopisnico in jo pošlješ
na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje.
Med rešitvami, ki bodo v našem uredništvu do torka, 2.
oktobra 1990, bomo izžrebali nagrajenca Atkine zanke.
Živeti zani
Večer. Skozi okno veje prije-
ten hlad. Večer kot vsi drugi.
Pa se vendar razUkuje od vseh
prejšnjih. Težki, svinčeni obla-
ki, ki so zakrili popoldansko
sonce, so v varno zavetje preg-
nali tudi zvezde.
Nebo je pusto, temno... Ve-
čer. Zopet se pripravlja k ne-
vihti. Debele kaplje padajo
z neba v praznino pod njim. Tu-
jih posrka žejna zemlja. Vdale
so se v usodo. Usoda vseh je
enaka.
Sama sem. Sedim sredi so-
be. Okrog mene se razliva te-
ma, ki jo razsvetljuje medla
svetloba sveče. Njen plamen
se dviga pa usahne in zopet
zaživi v vsej svoji vehčini. Živi,
kot živim jaz. Diha, v njej bije
srce. Divje razbija kot razbija
v mojih prsih. Hoče zbežati ne-
kam v višine, a je ukleščen.
S topljivim voskom je povezan
z drobno vrvico - virom svoje-
ga življenja. Je kot drobna ke-
pica mesa v materinem trebu-
hu, ki želi v prostost, v beli
dan. A v njem ga veže popkovi-
na. Varuje ga pred valovi, ki
butajo vanj in ga hočejo odtr-
gati od dna kot školjko iz peš-
čenega dna. Kmalu bo rojeno
novo bitje. Sad ljubezni med
moškim in žensko.
Zori, postaja večji, raste. Ra-
ste tudi ljubezen. Ljubezen do
fanta o katerem sanjam. Sa-
njam o njem, ki rni je všeč, že
dolgo, predolgo! Živim za dan,
ko se bova srečala, ko si bova
izpovedala svojo - najino lju-
bezen, zapisano v nekem genu,
ki ga bo sprožila hipofrza.
Jočem, pijem, jem! Vse to
delam zanj, zanj živim in
upam. Upam, da me bo opazil!
Upam in živim dalje. Živim
v negotovosti, kot plamti v ne-
gotovosti plamen, ki se dviga
kvišku. Plamti in usiha. Poča-
si, počasi... Ne, ne sme usah-
niti. Ne!
Krik! Jedka bolečina se mi
zajeda v srce, v dušo, v možga-
ne. Konec ljubezni. Nič več
prijetnih spominov, neskonč-
nih sanjarjenj. Vsega tega je
konec. Konec! Ostaja le spo-
min in jedka bolečina. Odprem
oči. Kako sem srečna. Plamen
se zopet dviga, visoko, više, vi-
še, še više... Moja ljubezen ni
umrla. Gori, plamti in raste.
Kd^ bo dovolj vehka, da iz-
bruhne kot vulkan, da preplavi
vse moje telo? Kdaj se bo izlila
v slapu besed do njega?
Do njega, o katerem sanjam
vse noči, do njega, zaradi kate-
rega jočem, zaradi katerega so
moje oči rdeče, žareče...
vlažne.
Kdaj bo rojena, za naju dva,
ki še zbirava pogum, da si priz-
nava, kar čutiva, ko se srečuje-
va na cesti... bo sploh kdaj?
BRANKA
Kuponov vse več
Kot veste, smo Alfove ovojnice začeli polniti na novo, a so
že po dveh tednih kar zajetne. Vaša sreča je, seveda, najbolj
odvisna od številke, ki jo vpišete v kupon. Tokrat je ta
prinesla srečo URBANU PEVNIKU iz Celja, Ljubljanska
31. Njegovo število pa je izžrebala prva nagrjenka ROMANA
OGRAJŠEK iz Šmartnega v R. D., Otemna 14.
Sejma ob tednu otroka
Prvi teden v oktobru, med
1. in 8. oktobrom bo name-
njen otrokom, letos pa ga
obeležujemo z geslom Otro-
ku zdravo in varno okolje.
V tem času bo v Ljubljani
srečanje otrok, ki se ga bo-
do udeležili tudi predstav-
niki občin našega območja,
v Celju pa pripravljajo bo
gat program zabavnih pri-
reditev.
Od ponedeljka, 1. oktobra
do petka, 5. oktobra bodo
otroške zabavne prireditve
na dvorišču stare vojašnice
na Trgu svobode, v četrtek
in petek pa na Tomšičevem
trgu še sejma rabljenih igrač
in otroške športne opreme.
V ponedeljek bodo na zabav-
nem odru na Trgu svobode
zaplesali šolarji osnovne šole
Ivana Kovačiča-Efenke, v to-
rek bo otroška modna revija
manekenske skupine celj-
skega Studia za ples, v sredo
in četrtek predstavi celjske-
ga Plesnega foruma Krava
v cirkusu in Rockereta, v pe-
tek pa lutkovna igrica Dol-
gin na zvezdi lutkovnega gle-
dališča Pionirskega doma
Cvetke Jerinove.
Za oba sejma, prodajo rab-
ljenih igrač in otroške šport-
ne opreme, potekajo pripra-
ve do ponedeljka, 1. oktobra,
ko na sedežu Občinske zveze
prijateljev mladine v Gregor-
čičevi uhci 6 v Celju zbirajo
in ocenjujejo izdelke, ki bi
jih želeli prihodnji četrtek in
petek prodati. Semanja dne-
va pa bosta na Tomšičevem
trgu med 16. in 18. uro.
Vesoljske prigode
nabritih zemiiančicov
Pišeta Urša in Josip Jesih, riše Mojca Viiar
II Leteča cigara se je neslišno prema-
^■•knila in hipec zatem že pristala na
J^anski krogh. »Poglejta to čudo!« je
^^ zanosno rekel Cicek, ko je zapazil bleš-
Kroglo. »To je gotovo matična ladja!«
^co cigaro z našimi ujetniki so nato skozi
r spustih v notranjost vesoljske ladje ve-
"Ke. »Čudim se, da te vehkanke ne vidi-
Jle!« je tiho rekel Piko. »Saj se vendar
tep °'®šči!« »Gotovo so okoh otoka spustih
to^^ojno magnetno zaveso!« je bil pre-
Cufek.
^^^^ Pred njimi se je nenadoma pojavil
^■^■•vesoljček. Njihove vehkosti, le gla-
vo je imel oglato z nekohko zašiljenimi ko-
smatimi ušesi. »Komandant vas pričakuje!«
je rekel odsekano in nato še ukazal, naj mu
sledijo. »Saj govori po naše!« seje navdušil
Piko. »To je naravnost fantastično!« Dečki
so nato sledili vesolj čku na drseče stopnice,
ki so jih popeljale v osrednji prostor z veli-
kanskim računalnikom.
^^ "To je naš komandni prostor!« seje
^Jvijjf ^biTiil k prišlekom neznanec, pre-
"li, od njihovega vodnika, ter v unifor-
"Jlil^^ je kar bleščala od najrazhčnejših
^Je. »Jaz pa sem Urah, poveljnik te
Vj Jl^leteli smo s planeta Rudisa, ki je
SS^jši kot vaša lepa Zemlja.« Dečki
m P^^imi usti strmeli v velikanski raču-
\ tia^ ^ številne ekrane ter v pravo po-
^•irazličnejših gumbov in vzvodov.
M »Vidim, da ste presenečeni nad te-
• mi lepimi in uporabnimi aparatu-
rami!« se je samovšečno nasmehnil Urah.
»Lahko si pač predstavljate, da ne bi mogli
kot za šalo popotovati po vesolju, če bi ne
imeli vsakovrstnih dosežkov naše vrhunske
tehnologije.« »Že, že,« je končno izjecljal
Piko, »samo, kako pa gre to, da vsi govorite
v našem jeziku. Nekateri žive pri nas deset
let, pa se tega nikoli ne privadijo!«
22. stran - 27. september 1990
INFORMACIJE
Gostišče »Savinja«
PLEVČAK - Prebold
Lega: v prijetnem naravnem okolju ob Savinji in cesti
Celje-Ljubljana
Nudimo:
-	pršut, sir, olive
-	morske sadeže (lignje, zobatec, morski list, morski
pes)
-	postrvi
-	žabji kraki
-	jedi z žara (kotlet, ražnjiči, mešano meso, pleskavica)
-	zrezki na več načinov
-	razne priloge (pomfrit, solate)
-	sladice (banana split. sadna kupa »Savinja«, bela
dama, sladoled, palačinke)
-	napitki (čaj, kava, ledena kava)
-	zaščitena in buteljčna vina, pivo (Laško-Zlatorog,
Union - svetlo in temno)
-	brezalkoholne pijače
Pripravljamo kosila in večerje za različne priložnosti
-	poroke
-	obletnice
-	poslovilne večere
-	izletniške skupine
Odprto od 13. do 22. ure
Nedelje od 14. do 22. ure
Ponedeljki in druga nedelja v mesecu zaprto.
Prodaja ribolovnih dovolilnic.
Telefon: 063 701-030
»HMEZAD«
KMETIJSKA ZADRUGA
SAVINJSKA DOLINA
ŽALEC
OBJAVLJA
licitacijo
vozila Zastava 101,
letnik 83, po izklicni ceni 11.500,00 din.
Licitacija bo v ponedeljek, 1. 10. 1990 ob 12. uri na
dvorišču Hmezada v žalcu, Žalskega tabora 1. Intere-
senti plačajo varščino 10% od izklicne cene. Promet-
ni davek plača kupec.
Informacije 714-141.
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH
SLUŽB
ponovno objavlja dela in naloge za nedoločen čas
PROGRAMER ORGANIZATOR II
- eno delovno opravilo
Pogoji:
VI/1 stopnja strokovne izobrazbe z organizacijsko,
računalniško, ekonomsko, elektrotehnično in po-
dobno smerjo, opravljen strokovni izpit
9 mesecev delovnih izkušenj
3-mesečno poskusno delo
Osebni dohodek po pravilniku o osnovah in merilih
za razporejanje dohodka DSSS ZC Celje.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi je treba poslati
v roku 8 dni po objavi na naslov: Zdravstveni center
Celje, kadrovska služba, Gregorčičeva 7, Celje.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po
sklepu Komisije za delovna razmerja DSSS.
STEKLAR CELJE p.o.o.
KOSOVA ULICA 6
objavlja
s področja komerciale delovno mesto
vodja komercialnega sektorja
-	za dobo 4 let
Vabimo vas, da se prijavite če imate komercialne
izkušnje v tehnični stroki, sposobnosti za organiza-
cijo in vodenje ter ste dinamični, komunikativni in
uspešni pri komercialnem poslovanju
Pogoji:
-VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske
smeri
-	5 let delovnih izkušenj
Če vas zanima delo v našem podjetju, pošljite svojo
prijavo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev
(diploma in življenjepis z opisom delovnih izkušenj)
v 8 dneh po objavi na naslov:
STEKLAR CELJE, Kosova ulica 6, razpisna komisija
O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestil: v 30
dneh po končanem zbiranju prijav.
ZDRAVSTVENI CENTER
TOZD ZDRAVSTVENI DOM
SEVNICA
Na podlagi 123. in 124. člena Statuta TOZD,
delavski svet ponovno razpisuje dela oz. naloge f
delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
za 4 leta in sicer:
DIREKTORJA TOZD
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, mora
kandidat izpolnjevati še naslednje:
-	da ima visokošolsko izobrazbo medicinske, eko
nomske, pravne ali politološke smeri
-	da ima 5 let delovnih izkušenj v stroki
Od kandidatov za razpisana dela oz. naloge polec
navedenega zahtevamo še:
-	da so s svojim dosedanjim delom dokazali, di
imajo ustrezne organizacijske sposobnosti,
-	da predložijo opredelitev svoje vloge pri realizadj
razvojnega programa v TOZD.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z zahtevanimi podat
ki in dokazili ter programom v zaprti kuverti v 8 dnel
po objavi razpisa na naslov:
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE - Kadrovska službj
63000 CELJE, Gregorčičeva 7.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po prej
mu sklepa o izbiri.
V knjigi, ki smo ji zaradi
velikega zanimanja lahko
povečali naklado in. jo
s tem pocenili, boste našli:
- več tisoč podatkov o me-
stu, prebivalcih, upravnih,
kulturnih in drugih usta-
novah...
-	seznam trgovin, hotelov, gostiln, pošt, črpalk,
zasebnih podjetij...
-	opis mestnega in primestnega prometa z voz-
nimi redi...
-	koristne nasvete, kako do stanovanja, službe,
dokumentov...
-	koš turističnih informacij...
-	kratko zgodovino razvoja mesta...
INFORMACIJE
27. september 1990 - stran 23
IZID ŽREBANJA NAGRADNE
PRODAJE NA MEDNARODNEM
OBRTNEM SEJMU '90
AERO COPY d. o. o.
Ipavčeva ulica, CELJE
Novoustanovljena družba AERO COPY d. o. o.
v slovensko-nemškem lastništvu
VABI K SODELOVANJU
POSLOVNO TAJNICO
ki si želi dinamično, samostojno in kreativno, stro-
kovno in tajniško delo s pogojem aktivnega znanja
slovenskega in nemškega jezika.
Pričakujemo znanja in izkušnje iz ekonomskega, ko-
mercialnega ali jezikovnega področja.
Delo bo vključevalo tudi uporabo programskih pake-
tov na osebnem računalniku.
Pišite nam, pokličite nas - dogovorili se bčmo za
osebni razgovor.
Svojo odločitev nam sporočite v 8 dneh po objavi na
naslov: AERO p. o. CELJE, Kocenova ul. 4, 63000
Celje, Kadrovsko-socialna služba.
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV
IN AVTOMEHANIKOV ŽALEC
ima vsako nedeljo od 7. do 13. ure
sejem rabljenih vozil na avtopoligonu
Ločica pri Polzeli.
Vstopnine ni.
AVTO ŠOLA - ZŠAM ŽALEC
organizira v začetku vsakega meseca
tečaj o cestno prometnih predpisih za A in
B kategorijo.
Za vse tečajnike organiziramo tudi tečaj iz prve pomoči
in organiziran zdravniški pregled.
Takoj po končanem tečaju nudimo praktičen pouk
z vozili RENAULT - 5 in GOLF.
NAJOŽJI sorodniki članov ZŠAM ŽALEC (zakonec, otroci), pa
imajo pri praktični vožnji 5% popusta. Vsak kandidat ima pri naši
avto šoli prvo uro vožnje brezplačno.
Tečaji in praktična vožnja so po ugodnih, konkurenčnih cenah.
24. stran - 27. september 1990
ZA RAZVEDRILO
Nagradni razpis
1.	nagrada 250 din
2.	nagrada 100 din
3 nagrade po 50 din
Pri žrebanju bomo upoštevali i i
ne rešitve, ki bodo v naše uredn'!^
spele do torka, 25. 9.1990 do 9
dan. Rešene križanke lahko
di osebno. Na kuverto obveznn ^
NAGRADNA KRIŽANKA in
naslov.
Rešitev icrižanice
Vodoravno: SPLAV, BUDA Pt,
OPIJ, HARMONIKA, V.D., LJlml
D.J., ZAK, ANEKSIJA, KORAri
SASSARD, URAGAN, OKOL
GALATI, SRNA, ERICA, AN^
SNOV, RE, AL.	^^
izid žrebanja
1.	nagrado 250 din prejme: Peterfi
vič, Miklošičeva 3, Celje.	^
2.	nagrado 100 din prejme: Maitj
še, Aškerčev trg 6, Laško.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeh po pošti!
Črni prebiisifi v temi
Glede na razvoj situacije pri nas lahko v krat-
kem pričakujemo sprejem amandmajev k Murp-
hyjevem zakonu.
In Bog je ustvaril človeka po svoji podobi. Za to
bo slejkoprej odgovarjal!
Nova oblast je veliko med ljudmi. Že res, ampak
včasih bi lahko šla tudi med tiste, ki ne hodijo
k maši!
Ni ga labirinta, v katerega mi ne bi našli - vhoda!
Naša pot v Evropo je res izvirna. Nikomur ne
pade na pamet, da bi jo posnemal...
Če nam ne bodo prekrižali načrtov, bo Slovenija
prvi suvereni bantustan na svetu!
Bodice
Kaj ko bi se namesto
»čudežnega zdravljenja«
vernikov raje lotili
- »čudežne terapije« go-
spodarstva?
Kdor zajema s proračun-
sko žlico, temu ni dosti
mar - če pljuva v lastno
skledo.
Največji vzrok za potop
gospodarske ladje - »te-
ža« predpotopnih na-
zorov.
Ali tisti na vrhu slučajno
pričakujejo, da bo »višja
sila« - rdeče številke
spremenila v dobiček?
Širjenje »politične kuhi-
nje« pomeni - oženje de-
lavskega krožnika.
Če bi računalnik lah-
ko deloval samodej-
no, bi pri nas verjetno
vsi računaliki začeli
- politizirati.
Še večji križ bo z gospo-
darstvom, če se bodo od-
govorni preveč ukvarja-
li - s cerkvenimi križi.
Mnogi odgovorni bi za-
služili - črni pas za bor-
bo z nizkimi udarci.
Kako naj najdemo
skupni imenovalec, če
se tisti zgor^ niso še
naučili - niti pošte-
vanke.
Takoj po letu 1945 smo
za vzor izbrali sovjetski
»model« socializma, da
bi lahko pozneje - sku-
paj s sovjeti »brcnili
v temo«.
Gnilobe v gospodarstvu
in politiki ne bomo pre-
prečili - z ideološkimi
»konzervansi«.
MARJAN BRADAČ
SPOŠTOVANI KUPCI!
MERCATOR - ZGORNJESAVINJSKA
KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
vam v vseh svojih 29-tih trgovskih
poslovalnicah, posejanih po območju občin
Mozirje
nudi nakup ozimnice in kurjave -6
višine 8.000 din za:
-	svinjske polovice
-	krompir, papriko, zelje
-	vloženo zelenjavo...
-	rjavi premog in lignit
NA 4 OBROKE BREZ POLOGk
IN BREZ OBRESTIH
Za nakup ozimnice - pohitite, kupite ugodn
v prodajalnah MERCATOR - ZKZ Mozirje!
HOROSKOP
•	OVEN_
Ona: Živiš v popolnem kaosu, vendar pa te lahko
tudi takšen življenjski stil kco hitro privede do
nepričakovanega dobitka - predvsem na ljubezen-
skem področju. Prijateljice ti bodo poskušale ne-
kaj podtakniti...
On: Izogibanje obveznostim pomeni včasih tudi
sprijaznitev z osamljenostjo. Namesto, da se sam
sebi smiliš, se raje odpravi v veselo družbo in...
Nekdo že precej časa čaka na svojo priložnost, da
se ti pridruži.
•	BIK
Ona: Nekdo iz tvoje stalne družbe si že dalj časa
vztrajno prizadeva, da bi našel področje, kjer bi ti
lahko kar najbolj škodoval. Poglej malo okoh sebe
ali pa se kar najbolje zaščiti pred neljubimi prese-
nečeriji.
On: Tista, ki te je že popolnoma omrežila, ti
enostavno ne da miru. Sicer ti bo malo nagajala,
vendar pa soji tvoji nameni še kako všeč. Nikar se
ne obotavljaj, saj lahko zamudiš še veliko več, kot
si pa misliš.
•	DVOJČEK_
Ona: Pusti zlobna obrekovanja in se posveti r^e
pametnejšim stvarem, kot je na primer prijatelj, ki
te že dalj časa opazuje. Ljubezen bo prišla vse
prehitro, pa četudi se boš na vse kriplje poskušala
»upirati«.
On: Obeta se ti enkratna priložnost na področju
tvojega hobija. zato jo nikar ne zamudi. V začetku
delovnega tedna pa se posveti predvsem de-
narnim zadevam, kijih že dalj časa prav nesramno
zanemarjaš.
•	RAK_
Ona: Preživela boš prav prijetno avanturo, ven-
dar pa se nikar ne zanaš^ na trenutno razmerje.
Kakor je prišel, tako bo tudi odšel, tebi pa bo ostal
prijeten spomin in predvsem dober ter iskren pri-
jatelj.
On: Spoznal boš, da niso vse predstavnice žen-
skega sveta iz istega testa, kajti srečal boš njo, ki te
bo popolnoma očarala. Ne smeš se preveč prena-
gliti, s^ se ti lahko sicer ugodna priložnost sprevr-
ne v katastrofo.
•	LEV_
Ona: Kot se je zadeva začela, tako se bo tudi
končala. Vprašanje je le, ali boš iz vsega tega poteg-
nila kakšen nauk za prihodnost. Neke sanje se ti
bodo mogoče le uresničile in postale realnost.
On: Vse prehitro boš pozabil na svoje obveznosti
in se prepustil lahkotnemu življenju. Res je, da
v tem načinu ne boš našel nikakršne sigurnosti,
vendar se boš zabaval kot še nikoli doslej.
•	DEVICA_
Ona: Trenutna situacija ti sicer omogoča lenarje-
nje in zabavo, vendar pa boš kuj kmalu občutila
negativne posledice takšnega ravnanja. Še dobro,
da ti bo partner stal ob strani in ti svetoval pravilno
odločitev. PoslušcU ga!
On: Naletel boš na nasprotnika, ki ti bo v marsi-
čem kos. Vse skupaj boš vzel kot še enega izmed
izzivov. Za partnerja pa nikar ne skrbi, saj se bo
koncem tedna vse skup^ izteklo presenetljivo
ugodno - predvsem zate.
•	TEHTNICA_
Ona: Prenagljena odločitev ti lahko prinese celo
kopico problemov in zapletov v ljubezni. Izkoristi
svoje adute in na enostaven način zagotovi pred-
nost. Toda vprašanje je, ali bo to partnerju všeč.
On: Prišel boš v obdobje, ko boš kvasil takšne
neumnosti, da nihče ne bo mogel ločiti, ali je to
napuh ali pa le gola naivnost. Prevelika odkritost
se ti lahko še maščuje, zato raje popazi na svoje
besede.
•	ŠKORPIJON_
Ona: Prijatelj te že dalj časa pozorno opazuje, a si
vse preveč zaverovana v svoje delo, da bi to tudi
spregledala. Stopi mu vs^j korak nasproti in mu
tako olajšc^j delo. Odkrila boš nekaj povsem nove-
ga in nepričakovanega.
On: Imaš srečo, da z lahkoto pozabljaš vse, kar je
v tvojem življehju neprijetnega in preživetega. Več
pozornosti pa boš posvetil radovednim očem. ki že
dalj sledijo tvojim včasih celo smešnim avan-
turam.	>
•	STRELEC_
Ona: Še vedno boš čakala na ugodno priložnost,
vendar pa je vse to le pretveza za tvoj strah in
neodločnost. Prijatelji te bodo povabili na noro
zabavo, kjer bo tudi on. Prepusti se občutku in
prav lahko ti uspe...
On: Lepo je, da si se povsem posvetil novim
dolžnostim, ki so pred tabo, toda ni ti treba pretira-
vati. Imaš še dovolj časa, da si poiščeš smisel življe-
nja še v čem drugem, ne pa samo v trenutnih
zaDoslitvah.
•	KOZOROG___^
Ona: Neko povabilo bo sicer zanimivo
no, a vendar to ni edina pot, da si zagoio^.
prijateljstvo. Sprejmi povabilo, pa
četku nekoliko zmedena, predvsem
iz preteklosti.
On: še vedno se nisi popolnoma
tičnega poslovnega položna, zato je potre
ti na sleherni korak konkurence. Invesf%
povrnila šele sčasoma, zato samo brez P^
•	VODNAR_^^
Ona: Spregledala boš precej pomernb"',
ki te lahko stane veliko več, kot pa si rfO^^
sama. Zato nikar ne bodi površna,
rokave, saj je to edini način, da se rešis i
On: V ljubezni boš postavljen pred ^
tvijo, odločitev pa lahko v veliki
na tvoje poslovne načrte. Nekdo ti bo s'^ j
pomoč, vendar te bo tvoj ponos ponovni
•	RIBA_
Ona: Nekdo, ki ga prav dobro
poskušal vriniti v tvoje osebno življenji ,, I
marsik^, da bi ga opazila in ohrani
spominu. Zakaj ne bi enkrat tvegala in ^ ^
tudi kaj novega?	. ^
On: Poskusi se skoncentrirati na
bolj v smeri prijateljstva kot pa poslo^- ^
v prihodnosti še zelo koristi. Glede P (t
tvoje skrbi povsem odveč in dobro bi "
ji opravičil.	- j
NASVETI
^OBMACIJE	27. september 1990 - stran 25
ZA OBLAKI SIJE SONCE
mama in laz
^tfa Ema. Brala sem, kaj
P^Lla o šoli. Kar v redu.
" lii so včasih res tako
lif^Jjii, da enostavno ne
•'''^š biti pri vseh enako do-
■'^Hodim v 8. razred in niti
toliko problemov
^itelji kot s starši, pravza-
^zrnamo. Najbolj me jezi
me nikamor ne pusti.
^Svorišču ne smem biti ni-
'^poldne, ko vse pospra-
f^ naredim naloge. Ma-
-'■jjoae, da se kar naprej
Ampak tudi, če se
mi ne verjame, da
fo je najbrž zato, ker
Ovijam razred, pa tudi
Opravičene ure že imam.
5a sem jo že velikokrat,
pusti ven, pa me kar
Lg. Sploh se samo dere
L. Bratu pa vse pusti.
^ zvečer je lahko zunaj,
Jl^vje star šele 16 let. Raz-
Ijam o tem, da bi ji neha-
pospravljati stanovanje, če
tne bo pustila ven. Kaj naj
^im? Svetuj mi. Lep
drav,
JASNA
Draga Jasna. Izgleda, daje
pričetek pouka res prinesel
v naša življenja med drugim
tudi nekaj težav. Občutek pa
imam, da je pri tebi doma
ostalo nekaj neodgovorjenih
vprašanj še od lanskega leta.
Nič mi namreč nisi napisala
o tem, kakšne načrte si nare-
dila za letos, da boš v šoli
uspešnejša. Ali ti bo kdo pri
tem pomagal? Kaj pravi tvoj
šolski svetovalec?
Videti je; kot da ti mama
ne zaupa preveč, jo skrbi za-
te in te zato tako sili k uče-
nju, da zmanjka časa za dru-
ge stvari. Kaj praviš - kako
bi si bilo možno čim hitreje
pridobiti mamino zaupanje?
Jaz namreč mislim, da starši
več dovolijo otrokom, če jim
zaupajo. Ti bo bolj zaupala,
če opustiš še pospravljanje?
(Mimogrede: verjetno je za-
radi tega kar ponosna nate,
pa še razbremeniš jo pri nje-
nem delu.) Ah bi bilo morda
bolje, če se dogovorita, naj
vsak dan preveri tvoje zna-
nje in če je zadovoljna, ti do-
voli oditi na dvorišče? Jo
lahko pregovoriš, da vsak te-
den pokliče g. razredničarko
in jo povpraša, kako je z oce-
nami in z neopravičenimi
urami? Se ti zdi to prehudo?
Naj te spomnim, da si želiš
biti čimbolj zunaj (s tem se
tudi jaz močno strinjam) in
da ti to do sedaj ni uspelo.
Zanima me, če si za uresniči-
tev želje pripravljena tudi
kaj narediti. Pomisli tudi na
to, če ti pri dogovarjanju
z mamo lahko kdo pomaga
- oče, šolski psiholog, kakš-
na teta, soseda? Tudi meni
še lahko pišeš. Lepo poz-
dravljena,
EMA
P.S. Naj spomnim vse bralke
in bralce, ki se bodo odločili,
da mi pišejo, naj sporočijo
tudi, če želijo spremenjeno
ime.
PRAVNA POSVETOVALNICA
Vprašanje
Ker se je sorodnik preselil,
je ostalo prazno njegovo
družbeno stanovanje. Sorod-
nik me je prijavil kot sosta-
novalca, pa tudi sam je še
prijavljen na stari naslov. Za-
nima me, kakšne pogoje mo-
ram izpolnjevati, da posta-
nem lastnik tega stanovanja.
Odgovor
Lastnik stanovanja bi po-
stali z odkupom tega stano-
vanja. Ker pa imate v mishh,
kako bi postali imetnik sta-
novanjske pravice na ome-
njenem stanovanju, vam od-
govarjamo takole.
Da bi lahko uporabljah
stanovanje po izselitvi vaše-
ga sorodnika, bi morah biti
uporabnik stanovanja. Upo-
rabniki stanovanja po Zako-
nu o stanovanjskih razmer-
jih pa so imetniki stanovanj-
ske pravice in naslednje ose-
be, ki z imetnikom stalno
stanujejo: zakonec ali izven-
zakonski partner, otroci, po-
svojenci, starši in posvojite-
lji imetnika stanovanjske
pravice in njegovega zakon-
ca, tisti, ki jih je imetnik sta-
novanjske pravice dolžan
vzdrževati po zakonu in tisti,
ki najmanj dve leti živijo
z imetnikom stanovanjske
pravice v ekonomski skup-
nosti. Šele po tem, ko bi naj-
manj dve leti živeh z vašim
sorodnikom, ki je imetnik
stanovanjske pravice, bi ob-
držah pravico uporabljati
stanovanje v primeru, da vaš
sorodnik preneha uporablja-
ti stanovanje, pa še ta pravi-
ca uporabljati stanovanje
vam ne bi pripadala v prime-
ru, da bi vaš sorodnik prene-
hal uporabljati stanovanje
na podlagi odpovedi stano-
vanjskega razmerja ali na
podlagi pogodbe o zamenja-
vi stanovanja, kakor tudi
v primeru, če si je vaš sorod-
nik kupil ali zgradil družin-
sko stanovanjsko hišo oz.
stanovanje in se vanj vselil,
če je to stanovanje oz. stano-
vanjska hiša primerna zanj
in za vas oz. da se lahko vse-
hta oba.
Šele ob izpolnitvi vseh na-
vedenih pogojev, bi lahko
pri stanodajalcu podali pred-
log, da stanodajalec določi
imetnika stanovanjske pra-
vice, stanodajalec pa lahko
po svoji presoji določi enega
od uporabnikov za novega
imetnika stanovanjske pra-
vice, če pa meni, da nobeden
od uporabnikov, ki so ostali
v stanovanju ne izpolnjuje
pogojev, da postane novi
imetnik stanovanjske pravi-
ce, pa lahko v dveh letih od
izselitve vašega sorodnika
zahteva izselitev vseh, ki so
ostali v stanovanju.
Bralce vabimo, da pošljejo
vprašanja za pravno posveto-
valnico na naslov: Trg V. kon-
gresa 3 a, Celje in vprašanju
priložijo kupon za posveto-
valnico.
Možnost več
za zdravo spanje
Vsak človek ima vsaj en-
krat v življenju težave
s spalnem. Nespečnost pov-
zročajo različne težave, ena
izmed njih pa je tudi poste-
lja. Medicinski sistem ALG
pa omogoča zdravo, varno
in udobno spanje.
Medicinski sistem ALG
ima tri prednosti: terapevt-
sko polje, anatomsko obliko-
van vzglavnik in pregrinjalo
štirih letnih časov. Terapevt-
sko polje, ki je nadgradnja
navadnega jogija, se prilaga-
ja hrbtenici in podlagi, pose-
ben vložek omogoča masažo
med spanjem in preprečuje
zaležanine. Anatomsko obli-
kovan vzglavnik omogoča
idealen položaj vratnih vre-
tenc, pregrinjalo štirih letnih
časov pa omogoča spanje
v toplem in naravnem obje-
mu ter preprečuje nihanje
temperature.
Medicinski sistem je izde-
lan iz volne Merinos, ki je
izredno higienična, negorlji-
va, vpija vlažnost in je tudi
regulator vlažnosti v prosto-
ru ter ne vpija tekočin. Dlaka
je kratka in nakodrana, notri
pa je živalski vosek, ki je pri-
meren za človeško kožo. Dla-
ka je v volneno mrežo vtka-
na pokončno kot na ovci, si-
stem pa je narejen iz vratne-
ga in oprsnega dela ovce po
prvem striženju.
Medicinski sistem ALG ne
bo nikogar pozdravil, lahko
pa ohranja zdravje in prepre-
čuje nove bolezni.
U. K.
Razstava psov
Kinološko društvo Žalec
pripravlja v nedeljo 30. sep-
tembra s pričetkom ob 8. uri
na stadionu v Žalcu medna-
rodno razstavo nemških ov-
čarjev. Na njej se bodo pred-
stavili psi iz cele Jugoslavije,
iz Avstrije, Italije in Češke
ter slovaške republike. So-
delovah bodo tudi člani do-
mačega kinološkega društva
s svojimi psi, lepoto psov pa
bo ocenjeval znani nemški
sodnik Erik Oschler.
T.T.
RECEPT TEDNA
KrapovI cmočki
Potrebujemo: enega krapa, težkega 2 kg, žlico črnega
piva, 200 g surovega masla, 30 g medenjakov, žlico sesek-
ljanega peteršilja, eno debelo čebulo, en del sladke sme-
tane.
Krapa razpolovimo na dva fileja in očistimo koščic in
kože. Iz glave, kosti, zrezane čebule, peteršilja in nekaj zrnc
popra skuhamo malo ribje juhe. Krapovo meso zmiksamo
v mešalniku in dodamo sladko smetano, vse dobro začinimo
in iz mase oblikujemo žličnike. Te kuhamo 5 minut na
majhnem ognju v že vnaprej zavreti mešanici ribje juhe,
piva in 200 g surovega masla. Nato žhčnike poberemo iz
mešanice in pustimo, da se odtečejo. Mešanico v posodi pa
zgostimo z medenjakom, ki smo ga prej namočih v pivu
i vanjo položimo žhčnike in jih počasi kuhamo še 10 minut
pri 90 °C. Nato zložimo krapove cmočke na ploščo in jih
polijemo s sokom, v katerem so se kuhah in jih potresemo
s sesekljanim peteršiljem. Zraven postrežemo riž ali pa slan
krompir.
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Zakoračih smo v jsen in
zdaj pravzaprav nismo več
tako v zadregi, kako se obla-
či,da bo času in vremenu kar
najprimernejše. Zase poskr-
bimo z nogavicami, toplej-
šim blazerjem ali morda jo-
po, spet pa se zatika pri naj-
mlajših.
Najtežje je pravzaprav za
tiste v vrtcih in prvih razre-
dih osnovne šole. Starši se
vedno znova sprašujejo, ah
je bila trenerka dovolj, ah bi
morali svojemu malčku na-
takniti še vetrovko? Bodo
superge vzdržale pred mo-
kroto, če bo slučajno čez dan
deževalo? Bi bili škorenjci
primernejši, ali je še prezgo-
daj zanje? No, vprašanj je se-
eda še več in tudi naša mod-
na svetovalka Vlasta Cah-
Žerovnik na vsa nikakor ne
bi mogla odgovoriti. Nekaj
namigov, nasvetov pa ven-
darle objavljamo.
Zdaj pa smo že pri septem-
brskem Modnem»klepetu na
valovih Radia Celje. V sobo-
to, 29. septembra pp 11. uri
bo Vlasta Cah-Žerovnik
v Opoldanski mavrici govo-
rila o jesensko-zimski modi
za tiste s krepkejšo postavo.
Strah, da se odvečni kilogra-
mi, naloženi okoli pasu in
bokov v debelejših oblačilih
še bolj vidijo, ni čisto odveč,
res pa je tudi, da se jih da
prikriti. Kako - nekaj nasve-
tov bo pripravila Vlasta sa-
ma, vi pa jo boste spet lahko
spraševali na telefonsko šte-
vilko studia Radia Celje 21-
250. In tudi na žrebanje v so-
botnem Modnem klepetu ne
bomo pozabili. Uredništvo
Za v vrtec in šoio
Modna Jesen za najmlajše
v eni prejšnjih številk NT smo govorih o otroških pleteni-
nah in možnostih kombiniranja, ki jih ponujajo ostanki
volne.
Zdaj, ko smo se že dokončno poslovili od toplega polet-
nega sonca, pa bo kar primerno, če rečemo še besedo, dve
o novi modi, ki jo za naše najmlajše prinašata jesen in zima.
Ob prvih mrzlih deževnih kapljah, bodo turoben dan raz-
veselila žareče-barvasta oblačila, na katerih se bodo poigra-
vali folklorni vzorci, pisane aplikacije junakov iz otroških
risank, mnogo ljubko oblikovanih gumbkov, zadrg, pred-
vsem pa žepkov, kamor naši malčki tako radi spravljajo
svoje dragocenosti.
Nepogrešljiva bo podložena vetrovka, največkrat prešita
in spominj^oča na »patchwork«, včasih podaljšana do
kolen, vselej pa z obvezno kapuco.
Široke hlače in balonasti kombinezoni so letos sešiti iz
gladkega ali še bolj praktičnega rebrastega žameta.
Seveda bodo deklice težko pogrešale plisirana krilca in
pisane pletene nogavičke. Zmagovita štiriperesna deteljica
na otroškem modnem prizorišču pa so: oker, zelena, mor-
narsko modra in ijasta barva.	VLASTA
26. STRAN - 27. SEPTEMBER 1990

RADIJSKE KUMARICE
Piše:
Nada Kumer
Lokalno prijateljstvo
Zakaj je trženje na lokalnih radijskih
postajah uspešno?
S takšnim vprašanjem so se na letoš-
njem sejmu Marketing klub 90 na Go-
spodarskem razstavišču v Ljubljani
prejšnji teden pod streho skupnega pa-
viljona predstavile slovenske lokalne ra-
dijske postaje. Retoričnemu vprašanju
je, seveda, sledil odgovor: ...tudi zato,
ker so poslušalci naši znanci in prijatelji.
Kdo od neprizadetih je trditev lahko
vzel kot reklamno samohvalo, ki ji ne
gre čisto verjeti. Zgolj naključje je bilo,
da je telefonsko kramljanje v popoldan-
skem programu Radia Celje prav prejš-
nji teden, na dan otvoritve Marketing
kluba 90, takšno mnenje samo po sebi
potrdilo, čeprav niti približno nismo
iskali odgovora na v začetku zastavljejno
vprašanje.
Na svoj rojstni dan smo namreč dali
besedo poslušalcem. Tokrat ne zato, da
bi nas hvalili ali grajali, niti zato, da bi
govorili o sporedu Radia Celje, pač pa
smo poslušalce poprosili, da nam odkri-
jejo svoj odnos do radijskega medija
nasploh. O tem so po svetu in nekaj
malega tudi v Sloveniji narejene ogrom-
ne znanstvene študije, ki nakazujejo, da
lokalni mediji dobivajo prednost pred
nacionalnimi.
In kaj smo odkrili mi (na sicer stati-
stično povsem nereprezentativnem
vzorcu)?
Najprej to, da je radio (katerikoli že)
svojim poslušalcem v prvi vrsti informa-
tor, medij, ki najhitreje prinaša vesti in
novice. Te so toliko bolj dobrodošle iz
kolikor bolj znanega (in za poslušalca
dornačega) okolja prihajajo. Tu si torej
lokalni radio nabira točke pred konku-
renco. Pri tem ne gre samo za informaci-
je, ki jih prištevamo v rubriko »poroči-
la«, ampak prav tako za tržne informaci-
je, med katerimi so domače še toliko
bolj dobrodošle. Celjana bo, denimo, le
malo zanimala razprodaja v ljubljan-
skem Maximarketu, precej bolj pa
ugodne ponudbe v celjskih trgovinah.
Lahko bi rekli tudi takole: lokalni medij
je za potrošnika bolj uporaben.
Zanimivo je, da naši poslušalci tudi
sicer - kadar ne poslušajo Radia Celje
-	raje prisluhnejo kakšni drugi lokalni
postaji kot vseslovenskemu radiu. Kot
nam je zatrdila ena od naših poslušalk,
so lokalne postaje poslušalcu bUžje, bolj
domače in bolj prijazne.
Skratka, dobili smo dobesedno enak
odgov or, kot so ga za vprašaj zapisali
propagandisti lokalnega trženja: lokalna
radijska postaja je svojim poslušalcem
ne samo informator in zabavnik, ampak
tudi prijatelj.
Nekaj torej je na tem...
Seveda še vedno ostaja kup nezadovo-
Ijenih poslušalcev. Za te je odgovor po-
nudil neki slabo prebujeni poslušalec
v ljubljanskem jutranjem programu:
vsak radio ima vsaj eno dobro zadevo
-	gumb, s katerim ga lahko ugasneš.
Poslušalci in tržniki, izbirajte!
RC in radijske igre
Slovenski gledališki in
filmski muzej v Ljubljani je
izdal knjigo Radijske igre
in priredbe za radio - gre za
drugo knjigo načrtovane
trilogije o gledaliških, ra-
dijskih in televizijskih
igrah in priredbah v sloven-
skem kulturnem prostoru.
Radiu Celje je lahko v čast.
da ima svoje mesto v ome-
njeni knjigi in je edini med
lokalnimi in regionalnimi ra-
dijskimi postajami, ki se po-
stavlja ob bok radijskim po-
stajam Ljubljana, Maribor,
Koper, Trst in Celovec v zah-
tevni radijski zvrsti - radij-
ski igri.
Pregled slovenskih radij-
skih iger in drugih radijskih
priredb oziroma oddaj sega
od začetkov slovenske radio-
fonije, z nastankom Radia
Ljubljana pred dobrimi šest-
desetimi leti, do leta 1985.
Do tega časa je pod avtorsko
in izvedbeno streho celjske-
ga radia zabeleženih 11 radij-
skih iger in priredb. Pri tem
je treba poudariti, da smo sa-
mo v jesensko-zimskem ob-
dobju od lani do letos pripra-
vili še štiri radijske igre ozi-
roma priredbe radijskih iger,
zadnjo v okviru spomladan-
skih volilnih vrtiljakov in si-
cer Petra Božiča priredbo
I.Cankarja Jaz, bratje, pa
vem za domovino. Tudi z ra-
dijskimi igrami in priredba-
mi je Radio Celje zanesljivo
potrdil zlasti kulturne raz-
sežnosti svojega medijskega
poslanstva na Celjskem in
Slovenskem.
MITJA UMNIK
Obeta se nam nova oprema
Radijska tehnika se stara hitreje kot avtomobih. Ta, ki smejo
v naš studio montirali pred šestimi leti, je že preskromna za
potrebe našega programa in produkcije. Če pa računamo še na
to. da je naš glavni studio v pogonu kar trinajst ur na dan, potem
je jasno, da je že zdavnaj odslužila svojemu namenu. Na veselje
vseh sodelavcev in tudi naših poslušalcev se nam v kratkem
obeta nekaj nove tehnike: mešalna miza, magnetofoni, gramo-
foni. Seveda pa tudi ta, ki jo imamo, ne bo končala na odpadu.
Izkoristili jo bomo v rezervnem studiu, kjer je zdaj več kot
petnajst let stara Iskrina mešalna miza. Na fotograf^iji je naš
najbolj izkušeni tehnik Janez Klanšek. V tridesetih letih dela na
Radiu Celje je zamenjal že nekaj mešalnih miz.
Foto: EM
POZNATE GLAS -
SPOZNAJTE OBRAZ
Z atletske steze
za mikrofon
Obraz Betke Šuhel pravza-
prav že poznate z malega
ekrana. Betka je ena naših
najmlajših sodelavk, sočasno
dela tudi kot napovedovalka
na slovenski televiziji, poma-
ga pa tudi na Radiu Maribor.
Betka je tako nenehno na poti
med tremi slovenskimi mesti:
Ljubljano, Celjem in Maribo-
rom, a najbolj pripada prav
nam. Radiu Celje.
Tu je začela svojo uspešno
napovedovalsko pot. Eden od
naših novinarjev jo je odkril na
neki prireditvi in jo pripeljal
v radijski studio. Kmalu se je
znašla v vlogi čisto prave napo-
vedovalke. S prijetnim glasom
je na mah osvojila radijsko ob-
činstvo, z vedrino in optimiz-
mom pa svoje sodelavke in so-
delavce.
Še štiri leta nazaj se ji ni niti
malo sanjalo, da bo pristala za
mikrofonom. Takrat je bila do-
kaj obetavna atletinja, mladin-
ska republiška prvakinja v te-
ku na 400 metrov. Potem pa jo
je življenje zaneslo v povsem
drugačne vode. Mikrofon je
vzljubila, športno kariero pa
obesila na klin.
Betka ni samo napovedoval-
ka, dostikrat del radijskega
programa oblikuje tudi sama
kot moderatorka. Ti dve vlogi
sta ji najbolj pri srcu, čeprav
od časa do časa pripravi tudi
kakšen novinarski prispevek.
V nasprotju z mnogimi vrstni-
ki se živo zanima za narodno-
zabavno glasbo. Tudi na na-
šem radiu pripravlja in vodi le-
stvico domačih viž, na televizi-
ji pa Borisu Kopitaiju pomaga
pri vodenju Videomeha.
Radijsko in televizijsko delo
ji vzameta toliko časa, da nima
več časa vzeti v roke kitare, ki
jo je včasih rada igrala. In pela
zraven. Tisti, ki so jo slišali na
javnih nastopih, pravijo, da
uspešno.
Betka pa zagovaija načelo,
da se moraš posvetiti le eni
stvari in tisto dobro opravljati.
Ona se je posvetila napovedo-
vanju.	nk
ŠKRATKI
Poslušalci že nekaj časa
pogrešajo glas Janeza Vede-
nika. Vsem, ki se jim toži po
prijetnem Janezovem radij-
skem kramljanju sporoča-
mo, da naš kolega uspešno
okreva po operaciji komolca,
in da ga kmalu spet pričaku-
jemo v redakciji.
★ ★ ★
Po skoraj štirimesečni od-
sotnosti se je ozdravljen in
svež vrnil tudi naš odgovorni
radijski urednik Mitja Um-
nik. Zdaj že štirinajst dni
spet krmari barko, ki je po
poletnih dopustih in dveh
sejmih za kratek čas zaplula
v nekoliko mirnejše vode.
★ ★ ★
Bolezni in poškodbe letos
resnično niso prizanašale na-
ši uredniški hiši. Direktor in
v.d. glavni urednik Jože Ce-
rovšekjoje skupil pri popol-
danskem športu. Za delo je
že sposoben, za šport pa še
ne. Gripa je položila Matejo
Podjed, bolezen se je lotila
tudi Toneta Vrabla. Vsem, ki
jih takšna ah drugačna bole-
zen ni zaobšla, želimo uspe-
šen sanacijski podvig in sko-
rajšnjo vrnitev v uredništvo.
★ ★ ★
Ker je pri nas vsaka novi-
narska moč še kako dragoce-
na in potrebna, smo se ob
nekaterih izostankih še kako
razveselili vrnitve Milene
Brečko-Poklič, ki je po letu
in pol znova med nami. Mla-
da mamica je že prvi dan
pognala svoj pisalni stroj in
kasetofon s polno paro.
★ ★
Zasluženi počitek pa si je
privoščil Franček Punger-
čič, ki je v času Mitjeve od-
sotnosti odgovarjal za radij-
ski program. Ko je uspešno
spravil pod streho še sejem-
ski radio, povečerjal z^nagra-
jenkami Vrtiljaka v Špitalu,
sije šel nabirat moči pod Mr-
zlico.
★ ★ ★
Radijski kolegij ugotavlja,
da v hiši vlada splošno po-
manjkanje moških napove-
dovalcev. V kratkem je torej
pričakovati novo avdicijo.
Moški na dobrem glasu, pri-
pravite se!
RADIO CELJE	J
četrtek, 27. 9.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvp
Pogled v De.o, 8 45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10
11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos rS
Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 D
odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, IT.on^^"'
osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - disco ala^k'
Zaključek sporeda.	^
Petek, 28. 9.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve«
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Nagradna uganka, ioni'l
čila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (orB -
13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročn"'^'
Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdr/^
Kronika, osmrtnice, 17.30 Vroče Ce, 19.00 Zaključek spore '
Sobota, 29. 9.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8'l5 Obvesn
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, lO.Oop
10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 ha^''
13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes^
Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Cesi '
pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinska
čem - Lestvica zabavnih melodij - LZM, 19.00 Zaključek sn"^''
Nedelja, 30. 9,: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvest?
Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska I
12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.050^
in pozdravi.	^
Ponedeljek, 1. 10.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Oh.
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno dopoldne i
Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih(a
RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila 1
Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Lov na Neptunovo ^
17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim
-	Lestvica domačih melodij, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 2. 10.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvesti;
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop. 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Pa,
10.15 Glasbene novosti, 11 00 Opoldanska mavrica, 13.00DaT(
13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes')
Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 LovnaH
novo majico, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violin,
ključem, 19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 3. 10.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte,'^
Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (p^
RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila,]
Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Lov na Neptunovo [m
17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem-?
gverila, 19.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedelj
8.00 do približno 15.00, na UKW frekvencah 100,3 in 95,9
-	stereo.	i
RADIO ŠMARJE^bM«
Četrtek, 27. 9.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 D
do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, Iz našega arhiva - narodi
bavna glasba, EPP, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), i
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Pogovor v živo (star:
čaji), 17.00 Poročila, obvestila. Lestvica šopka domačih,'
Novice, obvestila. 19.00 Zaključek sporeda.	\
Petek, 28. 9.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Da«
13-tih (prenos RS) Nove in stare glasbene uspešnice, 14.00 No
Instrumenti in glasbila, EPP, Mladi za mlade, 15.30 Dogod
odmevi (prenos RS), Moč glasbe, 17.00 Poročila, obvestila,!
Nagradna uganka, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sp«
Sobota, 29. 9.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 D
do 13-tih (prenos RS), obvestila, EPP, 15.30 Dogodki in od
(prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, M
za delo na vrtu in v sadovnjaku ter pri rožah, 17.00 Pof
obvestila, 17.30 Marjanca, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaki
sporeda.	<
Nedelja, 30. 9.: 8.05 Napoved sporeda, vreme, obvestila
Minute za najmlajše, 10.00 Poročila, obvestila, 11.00 Krnel
oddaja, 11.30 Rubrika iz zdravstva, 12.00 Naši poslušalci častiti
pozdravljajo.
Ponedeljek, 1. 10.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP,
Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila, šport,.
Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestital
pozdravljajo, šport, 18.00 Danes se vam predstavlja... 18.30Noi!
obvestila, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 2.10.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Dam
13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila, kultura, EPP."'
Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestita
pozdravljajo, turizem, kultura, 17.00 Poročila, obvestila, turil
kultura, 18.00 Danes se vam predstavlja ... 18.30 Novice, obveS
19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 3.10.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 DarX
13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila. 15.30 Dogodki in orf
(prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo,®
nja tedenska aktualna oddaja, 17.00 Poročila, obvestila.]
Danes se vam predstavlja... 18.30 Novice, obvestila, 19.00Za
ček sporeda.	.il
Radio Šmarje oddaja na frekvenci 93,7 MHz, ob nedeljah Pj.
na frekvenci 1566 kHz.	|
RADIO VELENJE^^MI
Radio Velenje oddaja na ultrakratkovalovnem območju na
vencah 88,9 in 97,2 MHz.	f
Petek, 28. 9.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luk!!
Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Ekologi imajo besedo..
Za konec tedna, 17.00 Vaše čestitke in pozdravi, 17.30 V imeni
(oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub), 18.00 Vi izb"^
vrtimo.	J
Nedelja 30. 9.: 11.00 Začetek sporeda, 11.15 Od Hude lu^"]
Rinke, 11.25 Kdaj, kje, kaj?, 11.30 Z mikrofonom med vamS
Konec opoldanskega javljanja, 14.45 Vaše čestitke in po^^^^g
Ponedeljek, 1.10.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude"
do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Kdaj, kje, ka) 1
Minute z domačimi ansambli, 17.00 Ponedeljkov špoi^'
Lestvica Radia Velenje.	|
Sreda, 3. 10.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude lu^]
Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj?,
v našem studiu (Predsednik velenjske občinske skupščine p 1
jemal vaše pobude, želje, pripombe in odgovarjal na vpra^
telefonu 855-963).	»ji
Radio Velenje oddaja na UKW območju na frekvencan
97,2 MHz.	^
RC na Valu 202	,
Radio Celje za svoj rojstni dan (prejšnji teden) ^^^
torte, pač pa mnogo lepše darilo: polurno medijsko P^
vitev na - gotovo najbolj razširjenem slovenskem P^ jj,
- Valu 202. Seveda nas je to darilo stalo kar nekaj P" ■
so Nada Kumer, Theo Bostič in Mitja Tatarevič sK^^'^
torkovo noč sestavljali lepljenko oddaj, ki so nas pr®
po vsej Sloveniji.	J
televizijski  spored
27. september 1990 - stran 27
SLOVENIJA	...M
8.05 - 12.00 in 14.30 - 1.20 TELETEKST TV SLOVENIJA;
8.20 VIDEO STRANI; 8.30 NEMŠČINA - ALLES GUTE, 14.
lekcija; 9.00 MUZZY, angleščina za najmlajše (1/20); 9.10
RADOVEDNI TAČEK; LUC; 9.20 ZLATA PTICA: O POVOD-
NEM MOŽU; 9.25 ZBIS; M. GOLAR; ŽE KLOPOTEC SE
OGLAŠA; 9.40 PROMETNA VARNOST; 10.00 ČEBELICA
MAJA: MAJA IN PAJKOVKA, 10.25 ČUDEŽNA LETA; 10.45
ZGODBE IZ ŠKOUKE, 12. oddaja; 11.20 CICIBAN, DOBER
DAN: VOJNA JE VOJNA; 11.35 UNICEF, oddaja o unicefu;
11.50 VIDEO STRANI; 14.45 VIDEO STRANI, 14.55 KRŠKO
1990: 6. FESTIVAL OTROŠKE VEDRE PESMI, posnetek;
15.45 KARAVANA ZAPRAVUlVČKOV: BOHINJ, ponovitev
zabavnoglasbene oddaje (3/8) (ČB); 16.20 SOVA, ponovitev:
DRUŽINSKE VEZI; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 VRAŽJI
KVARTET; 18.30 ZBIS: REPICA; 18.35 ZDRAVILA, izobraže-
valna oddaja (3/7); 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30
TV DNEVNIK 2; 19.59 UTRIP; 20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.35
KOLO SREČE; 22.10 TV DNEVNIK 3; 22.30 SOVA: ZLATA
DEKLETA, UUBEZEN PA TAKA, EDWIN; 1.10 VIDEO
STRANI
SLOVENIJA II	M
17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
18.20 KAKO BITI SKUPAJ, oddaja tv Novi Sad; 18.50 KLIC
V SILI, dokumentarna oddaja o nasilju nad otroki; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.15 FILMSKE USPEŠNICE: NEPRIMERNO VE-
DENJE, angleški film; 22.00 Split '90: VICE VUKOV, oddaja
HTV; 23.00 DP V NOGOMETU: Rijeka - Crvena zvezda,
reportaža; 23.30 KONJENIŠTVO, reportaža iz Karadjordje-
va; 0.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI
(do 1.30)
HRVAŠKA I '
9.25 TV KOLEDAR; 9.35 ČEBELICA MAJA, risana serija;
10.00 IZBOR ŠOLSKEGA PROGRAMA; Naredi sam. Zgodbe
iz muzeja; Naši likovniki: Blaž Jurjev Trogiranin, Nemščina
- Alles gute, 2. lekcija; 11.35 RISANKA; 11.40 LOV ZA
SREČO; 12.30 TELEVIZIJSKI DRUŽINSKI MAGAZIN; 14.30
CIKLUS FILMOV O LASSIE: LASSIEJINA VELIKA DOGO-
DIVŠČINA, AMERIŠKI MLADINSKI FILM; 16.10 RISANKA;
16.20 FOLKLORNA REVIJA 1990; 16.50 POROČILA; 17.00
TV DRAŽBA, 1. del; 17.30 ULICA STRAHOPETCEV; 18.20
SEDMI ČUT, oddaja o prometu; 18.30 TV DRAŽBA, 2 DEL;
19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.15 VOHUNSKA RAZ-
PRODAJA; 21.45 TV DNEVNIK; 22.00 ŠPORTNA SOBOTA;
22.20 POROČILA V ANGLEŠČINI; 22.25 PROGRAM PLUS:
NEUNIČUIVI, SANTA BARBARA, PROFESIONALCI; 0.25
POROČILA; 0.30 EKSTRA PROGRAM PLUS, EMMANUEL-
LEI
HRVAŠKA
14.20 TEST; 15.40 TV KOLEDAR; 15.50 PROGRAM PLUS,
ponovitev; 18.00 GLASBENA ODDAJA, 18.30 VSOTA; otro-
ška oddaja; 19.30 DNEVNIK; 20.00 SLIKARJEVA POT: Širne
Peric, 20.30 POROČILA; 20.40 UNO, DUE, TRE... RAI VELA
60R0 1990; 23.00 DP V NOGOMETU: Reka - CZ; 23.30
Karadjordjevo: KONJENIŠTVO - DIRKA ZA POKAL JNA
KOPER
13.00 ASSIST (ponovitev); 14.00 TENIS - ATP TOUR, Basel
polfinale (nep. prenos); 17.30 NOGOMET Angl. prv. (posne-
tek); 19.15 TV NOVICE; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 VSE
O NOGOMETU; 20.30 NOGOMET, Špansko prv.: ATLETICO
BILBAO-ATLETICO MADRID (pos. prenos); 22.15 TV NOVI-
CE; 22.30 OFF SHORE, Svetovno prv.; 22.45 MOTORJI:
Kanada - Prototipi; 23.45 TENIS - ATP TOURi 00.45 NO-
GOMET, špansko prv.: ATLETICO BILBAO-ATLETICO M.
(ponovitev)
AVSTRIJA
9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev;
9.30 ANGLEŠČINA ZA ZAČETNIKE; 10.00 FRANCOŠČINA
ZA ZAČETNIKE; 10.30 RUŠČINA; 11.00 KDOR SE ZADNJI
SMEJI, SE SMEJI NAJSLAJE, ponovitev (Nemški film,
1970); 12.20 NOČNI STUDIO, So mestu šteti dnevi?; 13.20
POROČILA: 13.30 Ml, ponovitev; 14.00 TEVJE IN NJEGOVIH
SEDEM HČERA (nemško-izraelski film, 1967); 16.00 OTRO-
ŠKI VVURLITZER; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 COUNT-
DOWN, oddaja o našem okolju; 17.30 KAPITAN SMODNIK
NA ČRNI SVINJI, Gusarski piknik, risanka, 17.35 MUPPETS
SHOW, gost: Beverly Silis; 18.00 KUHARSKE DOBROTE;
18.24 VPRAŠANJA KRISTJANOV, odgovarja pater dr Bert-
hold Mayr; 18.30 NOGOMET; 19.00 MILIJONSKO KOLO,
vodi Peter Rapp; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00
ŠPORT, 20.15 IN POŠTA GRE NA POT, Ob 500-obletnici
pošte, prenos iz Kongresnega centra Berlin; 22.05 JOKER
(Nemški film, 1987); 23.40 POROČILA; 23.45 PROSTA DIV-
JAD (Folle a tuer - francosko-italijanski film, 1975); 1.20 EX
LIBRIS.
AVSTRIJA II	^^
14.40 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Marc Adrian; 14.45
BORZNA POROČILA; 15.00 BAVARSKO-AVSTRIJSKO
GLASBENO SREČANJE NA FRAUENINSLU, reportaža;
16.00 OZRI SE PO DEŽELI; 16.45 KOLEDAR AVSTRJSKIH
OBIČAJEV. 17.00 UUBA DRUŽINA; 17.45 KDO ME HOČE?
- ŽIVALI IŠČEJO DOM; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE.
Ločitev je boleča; 18.30 AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS
V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 VOHUNSKI
POKER (Hopscotsch - ameriški film, 1980); 21.55 POROČI-
LA; 22.00 ŠPORT; 22.30 OH, SRČEK, najboljše iz zadnjih
oddaj; 23.00 CHECKPOINT LIVE, Pop made in Austria; 0.15
JAZZ INTERNATIONAL, Adam Makowicz v dunajskem Me-
tropolu, maja 1990; 1.05 EX LIBRIS
SLOVENIJA I	M
8.15-0.20 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.30 VIDEO STRA-
NI; 8.40 ŽIV ŽAV; 9.30 HOV!; 9.55 GRADOVI: GRAJSKE
KAPELE, ponovitev (3/13); 10.30 ALO, ALO; 10.55 VIDE-
OMEH V AMERIKI, 2. oddaja J1.30 KMETIJSKA ODDAJA
HTV; 12.40 PRISLUHNIMO TIŠINI; 13.20 TITANIC, ponovi-
tev; 14.40 M. BRAUTIGAM: ROSOVVSKI; 15.30 SOVA, pono-
vitev ZLATA DEKLETA, UUBEZEN PA TAKA; 17.00 TV
DNEVNIK 1; 17.05 NA OBMOČJU KOLORADA; 18.35 ROČK
KONCERT: ZEBRA IMAGO; 18.45 RISANKA; 19.00 TV MER-
NIK; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 Abdulah
Sidran-Slobodan Praljak: VRNITEV KATARINE KOŽUL, 3.
- zadnji del nadaljevanke hrvaške TV; 21.10 ZDRAVO;
22.30 TV DNEVNIK; 22.55 SOVA: DOKTOR DOOGIE HOW-
SER, UUBEZEN PA TAKA; 0.10 VIDEO STRANI
SLOVENIJA II--M
10.00 DANES ZA JUTRI, oddaja za JLA in G. Stepanovski:
SOJENJE ŽELEZNIČARJEM, tv drama; 13.00 ŠPORTNO
POPOLDNE; 13.30 Jerez: FORMULA 1 - ZA VELIKO NA-
GRADO ŠPANIJE, prenos; 15.40 NADAUEVANJE ŠPORT-
NEGA POPOLDNEVA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ČUDEŽNA
ČUTILA: ČUTILO ZA ZVOK, angleška poljudnoznanstvena
serija (3/7); 20.30 HUGO WOLF, dokumentarna oddaja;
21.15 FORMULA 1 ZA VELIKO NAGRADO ŠPANIJE, posne-
tek iz Jereza; 21.45 ŠPORTNI PREGLED; 22.35 FESTIVAL
FILMSKE KAMERE: MILTON MANAKI - BITOLA, reportaža
HRVAŠKA l^^a^^^
9.30 POROČILA; 9.35 SMRKCI, ponovitev risane serije;
10.00 NEDEUSKI ZABAVNIK, program za otroke; 11.00
KMETIJSKA ODDAJA; 12.00 PREDSTAVUAMO VAM: BAS
BARITONIST GIORGIU SURIAU, oddaja resne glasbe; 12.40
UPOR OBEŠENCEV; 13.55 POROČIU; 14.00 UMRLI SO
V ŠKORNJIH; 16.20 SVET NARAVE, angleška poljudnoz-
nanstvena serija (3/10); 17.15 VRNITEV FRANKA CANNO-
NA; 18.45 SMRKCI, risana serija; 19.10 TV SREČA; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 M. Materič-E. Kusturica: STRATEGIJA
SRAKE; 20.55 SKUPINA »JAZZV« IN BABY DOLL, zabavno-
glasbena oddaja; 21.25 TV DNEVNIK. 21.45 ŠPORTNI PRE-
GLED; 22.30 POROČILA V ANGLEŠONI; 22.35 PROGRAM
PLUS: ALF, SIN Z OTOKA, ROŽNATA NANIZANKA; 0.45
POROČILA
HRVAŠKA II-
10.20 TEST; 10.40 TV KOLEDAR; 10.50 PROGRAM PLUS,
ponovitev; 13.00 ŠPORTNO POPOLDNE: DP V VATERPO-
LU- Partizan : Jadran, DP V PADALSTVU; 19.30 DNEVNIK;
20.00 VELIKE PUSTOLOVŠČINE, 5/10 del dokumentarne
serije; 20.50 POROČILA; 20.55 TV RAZSTAVA; 21.05 OD
NAŠEGA DOPISNIKA: VVashington, 1. del
KOPER^^m^^^^M
10.45 RAZISKOVALNA BAZA - posebna oddaja (ponovi-
tev); 12.30 TENIS - ATP TOUR (ponovitev); 13.30 NEDEU-
SKI SPORTIME; 14.30 TENIS-ATP TOUR, Basel, finale (nep.
prenos); 17.45 SUPER VVRESTLING; 18.45 TV NOVICE;
19.00 OB RINGU (ponovitev); 20.00 FISH EVE (ponovitev);
20.30 RAZISKOVALNA BAZA - posebna oddaja; 22.00 TV
NOVICE; 22.15 OFF SHORE, Svetovno prv.; 22.30 EURO-
GOLF; 23.30 TENIS - ATP TOUR, Basel. finale (ponovitev)
AVSTRIJA I----^M
9.00 POROČILA; 9.05 Teleskop: EKO-ŠERIFI IZ NEW JER-
SEYA, ponovitev BBC oddaje; 9.50 Univerzum: TONG TA-
NA, 2. - zadnji del potovanja v notranjost Bornea; 10.35
TEDNIK, z vremensko napovedjo za prihodnji teden; 11.00
EVROPSKI STUDIO; 12.00 HELLO AUSTRIA, HELLO VIEN-
NA, tedenška oddaja o Avstriji v angleškem jeziku; 12.30
• ORIENTACIJA, ponovitev; 13.00 KUHARSKE DOBROTE;
13.25 TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev; 13.50 ŠEPETA-
NJE NA BLAZINI (Pillovv Talk - ameriška komedija, 1959);
15.30 HIŠA V JERUZALEMU, 17. del; 15.35 HELMI - OTRO-
ŠKI PROMETNI KLUB; 15.40 ENA, DVA ALI TRI, otroška
oddaja; 16.25 MINI ČAS V SLIKI; 16.35 MAPETKI, risanka;
17.00 X-LARGE, oddaja za mlade z X-Charts; 18.30 FALCON
CREST, Volila; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.48 ŠPORT; 20.15
UNICEF - GALA 1990, Audrey Hepburn in Roger Moore
bosta vodila letošnjo UNICEF slavnostno prireditev; 21.45
GLAS ISUMA; 21.50 CARMEN, opera Georgesa Bizeta;
0.30 POROČIU.
AVSTRIJA II— —^^
9.00 POROČILA; 9.05 KULTURNI TEDNIK; 9.30 KATOLIŠKA
MAŠA, prenos; 10.15 BLIŽNJI POSNETEK, ponovitev; 10.55
OZRI SE V JtZI (Look Back in Anger - angleški film, 1959);
12.30 IZ MOJE KNJIŽNICE; 13.00 DOBER DAN, KOROŠKA,
Oddaja za koroške Slovence; 13.30 ŠPORTNO POPOLDNE;
17.15 KLUB ZA SENIORJE, sestanek z vsemi, ki so po srcu
ostali mladi; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE, serija; 18.25
DRAGOCENOSTI IZ AVSTRUE; 18.30 SLIKA AVSTRIJE;
18.55 KRISTJAN V ČASU; 19.00 AVSTRIJA DANES; 19.30
CAS V SLIK11; 19.48 PRIMER ZA TOŽILCA; 20.15 MOŽJE IZ
K3, V kritje, glavo dol; 21.50 POROČILA; 21.55 MLADI
FRANKENSTEIN (Voung Frankenstein - ameriški film,
1974); 23.40 BELLAMV, Umor po napovedi, 1. del ; 0.30
ŠPORT - POROČILA.
SLOVENIJA I	M
8.35-11.05 in 15.05-0.40 Teletekst TV Slovenija; 8.50 VIDEO
STRANI; 9.00 MITI IN LEGENDE ISLAMSKIH UUOSTEV:
NASTAJA PREROK, oddaja za otroke (2/13); 9.15 MAČKON
IN NJEGOV TROP, risana serija (2/13); 9.40 MLADINSKI
PEVSKI FESTIVAL CEUE '83: MEDNARODNO TEKMOVA-
NJE, 4. oddaja; 10.10 UTRIP; 10,25 ZRCALO TEDNA; 10.40
TV MERNIK; 10.55 VIDEO STRANI; 15.20 VIDEO STRANI;
15.30 SOVA, ponovitev DOKTOR DOOGIE HOVVSER, UU-
BEZEN PA TAKA; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 ZDRAVO,
ponovitev; 18.30 RADOVEDNI TAČEK: JEZERO; 18.45 ČE-
BELICA MAJA: MAJA IN GOZDNI POŽAR, risana serija;
19.10 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2;
20.05 M. Cihlar Nehajev-M. Peakič Mikuljan: DOKTORJE-
VA NOČ; 21.10 OSMI DAN; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.20
MEGLA VOJNE, dokumentarna oddaja; 23.10 SOVA: AL-
FRED HITCHCOCK VAM PREDSTAVUA, UUBEZEN PA
TAKA; 0.30 VIDEO STRANI
SLOVENIJA II	M
17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
19.00 KULTURNA DEDIŠČINA; ŠIPANJ, izobraževalna od-
daja Hrvaške TV; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30
PO SLEDEH NAPREDKA; 20.55 SEDMA STEZA, oddaja
o športu; 21.15 KARAVANA ZAPRAVUlVČKOV: PREDJAM-
SKI GRAD, zabavnoglasbena oddaja; 21.50 CAMEL TROP-
HY '90, dokumentarna oddaja (1/3); 22.20 SATELITSKI
PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI (do 0.00)
HRVAŠKA I
9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 ROČK BAJKE:
SNEGUUČIČA, serija za otroke; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM:
Poštni nabiralnik; Likovna umetnost; TV gledališče: Igralec
in lutka; Evropa danes; TV leksikon: Misal; 12.00 POROČI-
LA; 12.05 TELETEKST; 12.20 SATELITSKI PROGRAM: SU-
PER CHANNEL; 13.45 TELETEKST; 13.55 ROČK BAJKE:
SNEGUUČIČA; 14.30 POROČILA; 14.35 PROGRAM PLUS,
ponovitev; 16.45 POROČILA; 16.55 ŠOLSKI PROGRAM: IZ
ZGODOVINE GLASBE: JACOBUS GALLUS, renesansa;
17.25 HRVAŠKA DANES; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.45
MORJE, dokumentarna oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK, 20.00 CIKLUS MLADI AVTORJI: Zoran Peso: Nl-
NJA, TV film; 20.50 ARGUMENTI, oddaja o zunanji politiki;
21.20 TV DNEVNIK; 21.40 POROČILA V ANGLEŠČINI; 21.45
PROGRAM PLUS: CHEERS, MONTE CARLO, DOBER VE-
ČER, JAPONSKA, potopis, PREVAJALEC STOLETJA; 23.55
POROČILA; 0.00 EKSTRA PROGRAM PLUS: HOROSKOP
HRVAŠKA M	^
16.25 TEST; 16.45 TV KOLEDAR; 16.55^V§UKE PUSTO-
LOVŠČINE, ponovitev 5/10 dela; 17.45 SEDMI ČUT; 17.55
RAZPRODAJA VOHUNOV; 19.30 DNEVNIK; 20.00 SVET
ŠPORTA; 20.55 FLUID; 21.40 CIKLUS KINOTEKA: ORKAN
KOPER
18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JEZIKU; 19.00 TV DNEV-
NIK; 19.30 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM,
- RIN TIN TIN, tf; 20.00 KONCERT: »LE GUATRO COLON-
NE«, Iz Rovinja prvi del koncerta vokalnega kvarteta »LE
OUATTRO COLONNE«; 20.30 ŠPORT OB PONEDEUKIH:
TIBETANSKE IMPRESIJE, dok. oddaja
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev;
9.30 SLIKA AVSTRIJE; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 TEVJE IN
NJEGOVIH SEDEM HČERA, ponovitev (nemško-izraelski
film, 1967); 12.30 DIAGNOZA; 13.15 POROČILA; 13.20 PRI-
MER ZA TOŽILCA, ponovitev z odmevi gledalcev; 13.50
TEDNIK, ponovitev; 14.20 OČARUIVA JEANNIE, serija;
14.45 ANGEL NA ZEMUl; 15.30 Otroški program; 16.00 AM,
DAM. DES; 16.20 MINI ODER; 16.30 MINI SREČANJE; 17.05
GUSARJI Z REKE SPREE, berlinske zgodbe; 17.55 OKOLI
SVETA V 80 DNEH; 18.00 Ml; 18.30 FALCON CREST, Zaple-
ti; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VRE-
ME; 20.00 ŠPORT; 20.15 ŠPORT V PONEDEUEK; 21.08
KUHARSKI MOJSTRI IN NJIHOVE SPECIALITETE; 21.15
MAGNUM, Beg pred smrtjo; 22.00 POGLEDI S STRANI;
22.10 ROSA LUXEMBURG (Nemški film, 1985); 0.05 PORO-
ČILA; 0.10 BELLAMV, Umor po napovedi, 2. del.; 0.55
POROČIU.
AVSTRIJA
AVSTRIJA 1116.55 LEKSIKON UMETNIKOV, Grafik Erich Ste-
ininger; 17.00 FRANCE A U CARTE, 5. del: Jean in Sophie
Bardet; 17.30 LIPOVA ULCIA, družinska serija; 18.00 TRI IZ
OKREPČEVALNICE, serija; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LO-
KALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME;
20.00 KULTURA; 20.15 TEKMECI NA DIRKALIŠČU, Preiz-
kušnja; 21.00 NOVO V KINU; 21.15 KUHARSKI MOJSTRI IN
NJIHOVE SPECIALITETE; 21.10 ŠILING, gospodarski maga-
zin; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 OTROCI VOJAKI, Kambod-
ža; 23.10 ČOLN UPANJA; 23.55 POROČIU.
SLOVENIJA I	M
8.35-12.05 in 14.05-23.55 TELETEKST TV SLOVENIJA;
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 ZGODBE IZ ŠKOUKE, 28. oddaja;
9.30 PORTRET ZNANSTVENIKA; 9.55 BOJ ZA OBSTANEK:
ZALJUBLJENI PTIČKI; 10.20 NEMŠČINA - ALLES GUTE
(16/26); 10.50 SEDMA STEZA, ponovitev oddaje o športu;
11.55 VIDEO STRANI; 14.20 VIDEO STRANI; 14.30 NEMŠČI-
NA - ALLES GUTE, ponovitev (16/26); 15.00 ŽARIŠČE,
ponovitev; 15.30 SOVA, ponovitev ALFRED HITCHCOCK
VAM PREDSTAVUA, UUBEZEN PA TAKA; 17.00 TV DNEV-
NIK 1; 17.05 PORTRET ZNANSTVENIKA; 17.30 BOJ ZA
OBSTANEK: Zaljubljeni ptički; 18.00 LONČEK, KUHAJ:
KREMNI KROFKI; 18.10 EX LIBRIS: SPOMIN NA UUBUAN-
SKI TRAMVAJ, ponovitev; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO;
19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 P. Mugia: ZMAGA; 21.00 MEST-
NE ZGODBE: VRNJAČKA BANJA, zabavnoglasbena oddaja
TV NOVI SAD (1/5); 21.50 TV DNEVNIK 3; 22.15 SOVA:
DEKAMERON, UUBEZEN PA TAKA; 23.45 VIDEO STRANI
SLOVENIJA II	^
17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
18.15 SVET ŠPORTA, oddaja HTV; 19.05 ANCIENT AIRS
AND DANCES, nastop učencev baletne šole iz Ljubljane;
19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 ŽREBANJE LO-
TA; 20.35 GRADOVI: PAUCIJ (4/13); 21.05 UMETNIŠKI VE-
ČER: SERGEJ PARADJANOV, sovjetski dokumentarni film;
21.35 AŠIK KERIB, sovjetski film (do 22.50)
HRVAŠKA I
9.15 POROČIU; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 MALI SVET, odda-
ja za otroke; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM: Zares, samo igrač-
ka; Dan na pašniku; Mali tv koncert; Stari Grki v naših
krajih; Divje živali - indikatorji onesnaževanja; 12.00 PO-
ROČIU; 12.05 TELETEKST; 12.20 SATELITSKI PROGRAM:
SUPER CHANNEL; 13.45 TELETEKST; 13.55 MALI SVET;
14.30 POROČIU; 14.35 PROGRAM PLUS, ponovitev; 16.45
POROČIU; 16.55 ŠOLSKI PROGRAM: IZ VAŠEGA ČTIVA:
ANTUN VRAMAC IN NJEGOVO DELO; 17.25 HRVAŠKA DA-
NES; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.45 ZNANOST IN Ml;
19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽREBANJE LO-
TA; 20.05 LORCA, SMRT PESNIKA; 21.05 V VELIKEM PU-
NU, kontaktna oddaja; 22.35 TV DNEVNIK; 22.55 POROČI-
U V ANGLEŠČINI; 23.00 PROGRAM PLUS: Midva, Monte
Carlo, Skrivnostna Indija, dokumentarna serija. Prevajalec
stoletja; 0.10 POROČIU
HRVAŠKA II
16.50 TEST; 17.05 TV KOLEDAR; 17.15 SVET ŠPORTA;
18.20 ČE NEKOČ POTRKAŠ NA MOJA VRATA; 19.30 DNEV-
NIK; 20.00 ZABAVNI TOREK; 21.00 POROČIU; 21.10 ŽR-
TEV KOKAINA; 22.50 ALPE JADRAN
18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JEZIKU; 19.00 TV DNEV-
NIK; 19.30 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM
-	UUREL AND HARDV, risanke; 20.00 UUDJE IN NARODI
XX. STOLETJA, dokumentarna oddaja Alana Whicker-ja;
20.30 POSEBNA EKIPA, policijski tf
AVSTRIJA I
9.00 POROČIU in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev;
9.30 ANGLEŠČINA ZA ZAČETNIKE; 10.00 ŠOLSKA TV;
10.30 VOHUNSKI POKER, ponovitev (Hopscotch - ameriški
film, 1980); 12.10 ŠPORT V PONEDEUEK, ponovitev; 13.00
POROČIU; 13.10 Ml, ponovitev; 13.40 OD INFUCIJE DO
STABILNOSTI, 1. del: Denar zgodnjih let; 14.10 USODA
GRE SVOJO POT, risanka; 14.20 OČARUIVA JEANNIE,
Lovska zabava; 14.45 ANGEL NA ZEMUl, Pozdravi s pasje-
ga neba; 15.30 Otroški program; 15.35 ODDAJA Z MIŠKO,
zabavne in poučne zgodbe, 16.00 AM, DAM, DES; 16.30
MINI ATEUE; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 RAMONA,
Sramota pa taka - Po knjigah Beverly Cleary; 17.30 14
-	KAJ ZDAJ? Pred izbiro poklica; 17.55 OKOLI SVETA V 80
DNEH; 18.00 Ml; 18.30 FALCON CREST, Channing proti
Channingu; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1;
19.5a VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 Univerzum: NASMEH
AFRIKE, Ženske pod žgočim soncem; 21.00 TV KOTIČEK
ZA ŽIVALI; 21.07 CESIRA - ŽENSKA PREMAGA VOJNO (2.
zadnji del italijanskega TV filma, 1989); 22.40 POGLEDI
S STRANI; 22.50 SREČNEŽ (The Fortune Cookie - ameriški
film, 1966); 0.50 POROČIU.
AVSTRIJA II	—
16.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Thomas Reinhold;
17.00 SOLSKI TV; 17.30 ORIENTACIJA; 18.00 TRI IZ
OKREPČEVALNICE, Preplah; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LO-
KALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME;
20.00 KULTURA; 20.15 TISTA STVAR, kviz; 21.00 TV KOTI-
ČEK ZA ŽIVALI; 21.07 REPORTAŽE IZ TUJINE, oddaja zuna-
njepolitične redakcije; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 KLUB 2,
POROČIU.
SLOVENIJA I	M
8.35-11.50 in 14.25-1.50 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.35
VIDEO STRANI; 9.00 ŽIV ŽAV; 9.50 M. Cihlar Nehajev-M.
Peakič Mikuljan: DOKTORJEVA NOČ, drama hrvaške TV;
10.50 P. Mugia: ZMAGA; 11.40 VIDEO STRANI; 14.40 VIDEO
STRANI; 14.50 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.20 SOVA, ponovitev
DEKAMERON, UUBEZEN PA TAKA; 17.00 TV DNEVNIK 1;
17.05 HUGO WOLF, dokumentarna oddaja; 17.50 PO SLE-
DEH NAPREDKA; 18.20 ZBIS: ZUTOROG; 18.35 LOLEK IN
BOLEK, risanka; 18.45 NAŠ NASLOV: PLANET ZEMLJA;
19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2;
20.05 FILM TEDNA: MOULIN ROUGE, angleški film; 22.00
TV DNEVNIK 3; 22.25 KONCERT JOHNA MC UUGHLINA,
glasbena oddaja TV Skopje; 23.10 SOVA: ALF, PUUSKI,
ZGODBA O HOLLVVVOODU; 1.40 VIDEO STRANI
SLOVENIJA II	g
17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
18.30 MOSTOVI; 19.00 ZDRAVlU, izobraževalna oddaja (4'
7); 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE, 20.25 Zagreb: NO-
GOMETNA TEKMA ZA POKAL UEFA: Atlanta - Dinamo,
prenos; 22.00 NOGOMETNA TEKMA ZA PEP: Grasshoppers
- Crvena zvezda, posnetek iz Ziiricha; 22.45 SVET POROČA
(do 23.45)
HRVAŠKA I
9.20 POROČIU; 9.25 TV KOLEDAR; 9.35 BENJI, ZAX IN
MALI PRINC, otroška serija; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM:
Poštni nabiralnik; Tradicionalno gradbeništvo; Topograf-
ske karte; Vulkani; 12.00 POROČIU; 12.05 TELETEKST;
12.20 SATELITSKI PROGRAM: SUPER CHANNEL; 13.50
TELETEKST; 14.00 BENJI, ZAX IN MALI PRINC, otroška
serija; 14.30 POROČIU; 14.35 PROGRAM PLUS, ponovi-
tev; 16.45 POROČIU; 16.55 ŠOLSKI PROGRAM: REVOLU-
CIJA V MUZEJU; 17.25 HRVAŠA DANES; 18.25 ŠTEVILKE IN
ČRKE,18.45 POTOPIS; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK;
20.00 ČLOVEK BREZ DOMOVINE; 21.35 TV DNEVNIK; 21.55
POROČILA V ANGLEŠČINI; 22.00 PROGRAM PLUS: SMEJ-
MO SE NAPREJ, MONTE CARLO, ABRAHAM LINCOLN;
1.10 POROČIU
HRVAŠKA ll~
17.00 TEST; 17.20 TV KOLEDAR, 17.30 OKNO, ponovitev;
18.30 LORCA, SMRT PESNIKA; 19.30 DNEVNIK; 19.55
ŠPORTNA SREDA; 23.00 POROČIU
KOPER=^	^g
18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JEZIKU; 19.00 TV DNEV-
NIK; 19.30 ČAROBNA SVETILKA - otroški program - U-
UREL AND HARDV, risanke; 20.00 UUDJE IN NARODI XX.
STOLETJA, dokumentarna oddaja Alana Whicker-ja; 20.30
POSEBNA EKIPA, policijski tf
AVSTRIJA
9.00 POROČIU in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev;
9.30 FRANCOŠČINA; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 TEKMECI NA
DIRKALIŠČU, Prezkušnja, ponovitev; 11.15 NEIZPROSNA,
A PRISRČNA, Kosmetične operacije; 12.001000 MOJSTRO-
VIN, Gotthard Graubner: Črna koža; 12.10 REPORTAŽE IZ
TUJINE, ponovitev; 13.00 POROČIU; 13.10 Ml, ponovitev;
13.40 DRUŽINA ČLOVEK, Rastline in letina, ponovitev;
14.10 VIU BROCKELSTEIN, risanka; 14.20 OČARUIVA JE-
ANNIE, Moja strašna sestra; 14.45 ANGEL NA ZEMUl, In ne
skušaj nas; 15.00 Otroški program; 15.35 DUCK TALES,
Invazija, risanka; 16.00 ŠARLOTINO VESELO ŽIVUENJE,
lutkovna igrica; 16.30 GUSBENA DEUVNICA; 16.35 MINI;
17.05 DAN V OTROKOVEM ŽIVLJENJU... Bali; 17.30 MINI
KLUB; 17.55 OKOLI SVETA V 80 DNEH; 18.00 Ml; 18.30
FALCON CREST, Kriva pota; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30
ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 SAVO-
NARA (Ameriški film, 1957); 22.35 POGLEDI S STRANI,
22.45 DVIGALO NA MORIŠČE (L ascenseur pour l echafaud
- francoski film, 1957); 0.10 POROČIU; 0.15 BELUMV,
Carverjeva tolpa; 1.00 POROČIU.
AVSTRIJA II
16.35 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar in risar Hans Hoff-
mann-Vbbs; 17.00 KOMUNIKACIJA MREŽA, 2. del: Orodja
medijev; 17.30 ZEMUA IN UUDJE, 18.00 TRI IZ OKREPČE-
VALNICE, Vse je jasno; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI
PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00
KULTURA; 20.15 ČETRTI ČLOVEK, 3. del: Težave; 21.10
BISMARCK, 2. del: Železo in kri; 22.10 ČAS V SLIKI 2,22.35
ŠPORT - NOGOMET - EVROPSKI POKAL - POROČIU,
28. stran - 27. september 1990
televizijski spored - informacije
SLOVENIJA!
8.35-11.50 in 13.55-0.20 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50
VIDEO STRANI; 9.00 GRIZLI ADAMS, 25. del ameriške nani-
zanke za otroke; 9.25 ODDAJA ZA UČITELJE; 9.40 KRUH
SKOZI STOLETJA, 5. zadnja oddaja; 10.25 ZAKON V LOS
ANGELESU; 11.40 VIDEO STRANI; 14.20 MUZZV, anglešči-
na za najmlajše (3/20); 14.30 MOSTOVI; 15.00 ŽARIŠČE,
ponovitev; 15.30 SOVA, ponovitev PULASKI, angleška nani-
zanka (1/8; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 ODDAJA ZA UČITE-
UE; 17.20 KRUH SKOZI STOLETJA, 5. zadnja oddaja; 18.00
TELESKI '90: PRIPRAVIMO SE NA SMUČANJE; 18.35 ČU-
DEŽNA LETA. ameriška nanizanka (16/18); 19.00 RISANKA,
19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 O. Osetin-
ski-L. Nehorošev; MIHAJLO LOMONOSOV; 21.30 TEDNIK;
22.30 TV DNEVNIK 3; 22.55 SOVA; VSE RAZEN UUBEZNI,
PULASKI; 0.10 VIDEO STRANI
SLOVENIJA II :
17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - STUDIO
UUBLJANA; 19.00 /LO ALO, angleška nanizanka; 19.30
TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 SLOVENIJA; POLETJE,
dokumentarna oddaja (3/6); 20.55 MALI KONCERT NAGRA-
JENCEV 19. TEKMOVANJA UČENCEV IN ŠTUDENTOV
GLASBE SLOVENIJE; KVARTET POZAVN SREDNJE GLAS-
BENE IN BALETNE ŠOLE MARIBOR; 21.05 AFERA PRISLU-
ŠKOVANJA, dokumentarna oddaja TV Sarajevo (5/6); 21.35
VEČERNI GOST; MARIO BOGATAJ; 22.10 RETROSPEKTI-
VA; »KOMEDIJA NA SLOVENSKEM ODRU«; L. Pirandello;
NOCOJ BOMO IMPROVIZIRALI; 23.40 GOLI Z EVROPSKIH
nogometnih igrišč, oddaja TV Beograd (do 0.10)
HRVAŠKA
9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR, 9.30 SMOGOVCI, na-
daljevanka za otroke (4/7); 10.00 ŠOLSKI PROGRAM: Spoz-
najmo gledališče; Iz sveta narave: Mačke; Onesnaževalci
organskega in anorganskega izvora; Priče preteklosti; Mlin
na vodo; Obnašanje živali; Nemščina - alles gute, 3. lekci-
ja; 12.00 POROČILA; 12.05 TELETEKST; 12.20 SATELITSKI
PROGRAM; 14.15 TELETEKST; 14.35 PROGRAM PLUS,
ponovitev; 16.45 POROČILA; 16.55 SMOGOVCI, nadalje-
vanka za otroke (4/7); 17.25 HRVAŠKA DANES; 18.25 ŠTE-
VILKE IN ČRKE; MASTERS TURNIR OPATIJA '90, prenos
polfinala; 19.05 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 SPEK-
TER, politični magazin; 21.05 ERIKINI PODVIGI, angleška
humoristična serija; 21.50 TV DNEVNIK; 22.10 POROČILA
V ANGLEŠČINI; 22.15 PROGRAM PLUS: MONTE CARLO,
POPOTOVANJE PO AMERIŠKEM ZAHODU, potopis, AL-
FRED NOBEL, dokumentarni film; 0.25 POROČILA
HRVAŠKA II—
17.00 TEST; 17.20 TV KOLEDAR; 17.30 ČLOVEK BREZ
DOMOVINE; 19.00 ALPE JADRAN, ponovitev; 19.30 DNEV-
NIK; 20.00 VARAŽDINSKI BAROČNI VEČERI, prenos; 21.30
POROČILA; 21.35 TV RAZSTAVA; 21.45 REŠITELJ
KOPER
18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JEZIKU; 19.00 TV DNEV-
NIK; 19.30 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM
- VVoobinda, tf; 20.00 AKTUALNA TEMA: »LA BATTANA«
AVSTRIJA \ --- ^ —
9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev;
9.30 ZEMUA IN UUDJE; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 ROSA
LUXEMBURG, ponovitev (Nemški film, 1985); 12.25 KLUB
ZA SENIORJE, ponovitev; 13.10 POROČILA; 13.20 Ml, po-
novitev; 13.50 OD INFLACIJE DO STABILNOSTI, 2. del;
14.20 OČARLJIVA JEANNIE, Diamantni zaliv, zadnji del;
14.45 ANGEL NA ZEMUl, Ljubezen zaceli rane; 15.30 Otro-
ški program; 15.35 PERRINE, Theodorjeva slepa lovska
mrzlica; 16.00 AM, DAM, DES; 16.20 USPEŠNICE IN NA-
POTKI; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 ZLATI DEŽ, 4. del
danske otroške kriminalke; 17.30 MINI LEKSIKON; 17.55
OKOLI SVETA V 80 DNEH; 18.00 Ml; 18.30 FALCON CREST,
Pakt s hudičem; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI
1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 TELE-AS, kviz vodita
Carolin Reiber in Peter Rapp; 21.15 KULINARIKA; 21.20
POGLEDI S STRANI; 22.15 Videoteka: KOMISAR, Slepe
igre; 23.10 POROČILA; 23.15 ŽIVLJENJE, UUBEZEN,
SMRT (La vie, l amour, la mort - francosko-italijanski film,
1968); 1.05 POROČILA.
AVSTRIJA II ^ J
16.10 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar in video
mar Brehm; 16.15 ŠPORT; 16.16 NOGOMET ^
POKAL; 17.15 NEBU NAPROTI, 3. del: ZgodovLi
18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE, serija; 18 3o vv,S
19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 CAS V
VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DOMAČE Rc^^:
21.15 KULINARIKA; 21.20 SPEKTRUM; 22.00 CA3
22.25 KLUB 2; 0.00 POROČILA.	^^^
SLOVENIJA I ^
8.35-11.45 in 14.10-1.55 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50
VIDEO STRANI; 9.00 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, lutkov-
na igrica; 9.25 SLOVENIJA: POLETJE, dokumentarna odda-
ja (3/6); 9.50 AFERA PRISLUŠKOVANJA, dokumentarna od-
daja TV Sarajevo (5/6); 10.20 O. Osetinski-L, Nehorošev:
MIHAJLO LOMONOSOV; 11.35 VIDEO STRANI; 14.25 VI-
DEO STRANI; 14.35 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.05 SLOVENI-
JA: POLETJE, ponovitev dokumentarne oddaje (3/6); 15.35
SOVA, ponovitev VSE RAZEN UUBEZNI, PULASKI; 17.00
T\,' DNEVNIK 1; 17.05 TEDNIK, ponovitev; 18.10 GRADOVI:
PALACIJ, ponovitev (4/13); 18.40 HOV!, angleška nanizanka
(211); 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK
2; 19.59 ZRCALO TEDNA; 20.20 NEBU NAPROTI, ameriška
dokumentarna serija (2/12); 21.20 ZAKON V LOS ANGELE-
SU; 22.10 TV DNEVNIK 3; 22.30 FESTIVAL NAREČNIH PO-
PEVK MARIBOR '90: 23.30 SOVA: DRUŽINSKE VEZI, CI-
KLUS FILMOV JOHNA FRANKENHEIMERJA: ZGODBA NE-
KE LJUBEZNI; 1.45 VIDEO STRANI
SLOVENIJA II	M
17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - STUDIO
MARIBOR: TELE M; 19.00 VIDEOMEH V AMERIKI, ponovi-
tev 2, oddaje; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 OČI
KRITIKE; 21.10 VELIKI DIRIGENTI; LOVRO MATAČIČ; 22.45
SKUPSCINSKA KRONIKA; 23.15 SATELITSKI PROGRAMI
- POSKUSNI PRENOSI
HRVAŠKA
9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 KAPETAN GROM
IN VOJAKI PRIHODNOSTI; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM »EDU-
KON«: KNJIŽNICE, kontaktna oddaja; 12.00 POROČILA;.
12.05 TELETEKST; 12.20 SATELITSKI PROGRAM; 13.25
TELETEKST; 13.55 KAPITAN GROM IN VOJAKI PRIHODNO-
STI; 14.30 POROČILA; 14.35 PROGRAM PLUS, ponovitev;
16.35 POROČILA; 16.55 POGOVORI O ZNANOSTI; 17.25
HRVAŠKA DANES; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE: MASTERS
TURNIR OPATIJA '90, prenos polfinala; 19.05 RISANKA;
19.30 TV DNEVNIK; 20.00 POPOLNI VOHUN; 21.00 KRAPI-
NA '90: 25 LET FESTIVALA KAJKAVSKE POPEVKE; 21.45
TV DNEVNIK; 22.05 O SOLE MIO, oddaja o kulturi; 23.05
POROČILA V ANGLEŠČINI; 23.10 PROGRAM PLUS: DRAGI
JOHN, AVTOŠTOPAR, SANTA BARBARA, KULT MESTA:
PAZIN; 1.20 POROČILA; 1.25 EKSTRA PROGRAM PLUS;
PARALAX
HRVAŠKA II ■ ^^
16.05 TEST; 16.25 TV KOLEDAR; 16.30 IZ SVETA ZNANO-
STI; 16.50 LASSIE - POPOTNIK; 18.25 SPEKTER; 19.30
DNEVNIK; 20.00 GLASBENA ODDAJA; 20.45 POROČILA ZA
GLUHE; 20.55 EN AVTOR, EN FILM: Milan Trene: VELIKI
SPREVOD; 21.10 ODA BILLVJU JOEJU; 22.40 SKUPŠČIN-
SKA KRONIKA
KOPER^M	■
18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JEZIKU; 19.00 TV DNEV-
NIK; 19.30 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM:
- ONLY CARTOONS, risanke; 20.00 MANJŠINE, BOGAT-
STVO EVROPE, dok. oddaja; 20.30 MR. HORN, TV nanizan-
ka v 4 delih; 1. del
AVSTRIJA
9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev;
9.30 RUŠČINA; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 ŠKANDAL V PARI-
ZU (A Scandal in Pariš - ameriški film, 1946); 12.10 DOMA-
ČA REPORTAŽA; 13.10 POROČILA; 13.20 Ml, ponovitev;
13.50 NASVIDENJE, FRANZISKA (Nemški film, 1957); 15.30
Otroški program; 15.35 INŠPEKTOR GADGET, Ukročeni
velikan, risanka; 16.00 AM, DAM, DES; 16.20 KOTIČEK ZA
ŽIVALI; 17.05 OTROCI IZ MUHLENTALA, Dobrodošla, Ja-
ckie. Cirkus Klementica - zgodbe iz male vasi; 17.30 MINI
KVIZ; 17.55 OKOLI SVETA V 80 DNEH; 18.00 Ml; 18.30
FALCON CREST, Samopomoč; 19.22 ZNANJE n.
19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT £
-	NEREŠENO, policija prosi za pomoč; 21.20 NA.^--
ZENSKA, zadnji del; 22.10 POGLEDI S STRANI 23^
ILER, oddaja za ljubitelje filma, 22.50 JEREMv^
-	MOJA VOUA JE ZAKON (Tribute to a Bad Man^
ški vestem, 1955); 0.20 POROČILA; 0.25 XV - NEnd
odmevi gledalcev; 0.35 BELLAMV, Harrv je spet n^
sti; 1.20 POROČILA.
AVSTRIJA II^^^^J
16.20 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Friedensre«
dertw*asser; 16.25 BORZNA POROČILA; 16.40 U'^
BRUCK, Operni ples; 17.30 ŽIVALI MEDITERANA,J
jazbec - »mesečnika« iz podzemskega sveta; leooi
OKKREPČEVALNICE, Bella Venezia; 18.30 VVUflU
19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI H
VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DEŽELA GORA; 21.«
DIJ, radijske in televizijske zgodbe; 21.20 Z OROŽJEM]
SKE, Kaberetni program Dolores Schmidinger 221*
V SLIKI 2; 22.25 ŠPORT; 22.50 Mojstrovine: DAM^
MEGASTAR (The Dame Edna Experience); 23.40 TOK
ITS - BIG TIME (Ameriški koncertni film, 1988) lis
MOVINA IN ŠE LEPE, video umetnost CIausa Šcha
2.05 POROČILA.	^
PRIREDITVE
V	knjižnici v Šentjurju bo danes, četrtek 27. septembra
ob 17. uri predstavitev pesniške zbirke Anice Hvaleč.
Pesmi bo brala Anica Kumrova.
V	dvorani Glasbene šole v Velenju bo danes, četrtek 27.
septembra ob 19.30 uri prvi abonmajski koncert. Nastopila
bo sopranistka Irena Baar, Izvajala bo dela Mozarta, Schu-
berta in Wolfa.
V	dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo danes,
četrtek, 27. septembra ob 19.30 uri koncert mešanega pev-
skega zbora France Prešern.
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo jutri,
v petek 28. septembra ob 19.30 uri premiera Cankarjevih
Hlapcev v režiji Mileta Koruna. Ponovitve predstave bodo
v soboto, 29. septembra ob 19.30 uri in v torek, 2. oktobra
ob 19.30 uri.
V	restavraciji Pošta v Rogaški Slatini bo jutri, petek 28.
septembra ob 20. uri večer ljudskih šeg in običajev.
V	Muzeju revolucije v Celju bo v soboto, 29. septembra
ob 20. uri plesna predstava Soba 3.6.6. plesne skupine Igen
Studia za ples Celje.
Na Trgu svobode (dvorišče stare vojašnice) v Celju bp
v ponedeljek, ob 15.30 uri nastopila plesna skupina OŠ
Ivana Kovačiča - Efenka.
Na Trgu svobode (dvorišče stare vojašnice) v Celju bo
v torek, 2. oktobra ob 15.30 uri otroška modna revija, ki jo
pripravlja Studio za ples Celje.
Na Trgu svobode (dvorišče stare vojašnice) v Celju bo
v sredo, 3. oktobra ob 15.30 uri Plesna predstava Krave
v cirkusu, ki jo prireja Plesni forum.
V	Rogaški Slatini se bo v petek, 28. oktobra začela
likovna kolonija Likovna jesen v Rogaški Slatini. Sodelo-
vali bodo slikarji Andrej Košič, Mirna Pavlovič, Leon
Koporc, Milan Butina in Vojko Pogačar. Slikaiji bodo
ustvarjali na temo Rogaška Slatina z okolico, otvoritev
razstave pa bo v petek, 5. oktobra ob 19. uri v razstavnem
salonu Zdravilišča.
V	razstavnih prostorih Muzeja revolucije Celje bo
v ponedeljek, 1. oktobra otvoritev vzgojno varstvene raz-
stave ob Tednu otroka. Razstava bo odprta do nedelje, 7.
oktobra.
V	galeriji Dober dan v Šempetru bo do konca septem-
bra razstava slikarja naive Josipa Generaliča in spremlja-
joča razstava fotografij En dan z Josipom Generaličem,
avtoija Edija Masneca.
V	razstavnih prostorih Muzeja Revolucije bo do konca
septembra odprta Jugoslovanska tekmovalna razstava
umetniških fotografij in diapozitivov.
V	Kulturnem centru Ivan Napotnik v Velenju bo do
konca septembra odprta razstava slikarja Leona Koporca.
V	razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo do 5. okto-
bra odprta razstava akademske slikarke Jasne Kozar-Hut-
heesing.
V	galeriji Kompas v Celju bo do 19. oktobra odprta
razstava risb Belo črna potovanja, avtorja Borija Zupan-
čiča.
V	avli hotela Dobrna bo do 19. oktobra odprta razstava
kitajskega slikarja Hua Qing.
V	knjižnici Edvarda Kardelja v Celju bo do 22. oktobra
odprta razstava Celjski grofle v leposlovju.
V	Likovnem salonu v Celju bo do konca septembra
odprta razstava III. Celjski mednarodni slikarski tedni.
V	Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini bo do
začetka decembra odprta razstava Rogaška Slatina skozi
stoletja.
V	Muzeju revolucije v Celju bo jutri, petek 28. septem-
bra ob 12. uri predstavitev raziskovalnih nalog in podeli-
tev nagrad ob zaključku dvoletne raziskovalne akcije
Mlini na področju celjske regije.
Borza dela
GREmO v KINO
KINO UNION
1.10. GREMLINI II del
-	ameriški film
3. 10. GLEJ KDO TO GO-
VORI - ameriški film
KINO MALI UNION
29. 9. ZADNJI KITAJSKI
CESAR - ameriški film
1.	10. KARATE KID II del
-	ameriški film
KINO METROPOL
27.	9. RAZBURLJIVE
ZGODBE NICOLE - ameri-
ški film
28.	9. NEW VORŠKE
ZGODBE - ameriški film
1.10. LOV NA RDEČI OK-
TOBER - ameriški film
2.	10. LJUBEZENSKA ŠO-
LA JOSEFINE MUTZEN-
BACHER - nemški film
KINO METROPOL - matineja
ob 10.00 uri
29.	9. ROBOCOF II del
KINO DOM
27.	9. PRESIDIO - ameri-
ški film
28.	9. in 1. 10. NORI DAN
-	ameriški film
2. 10. MESEČNICA - ame-
riški film
KINO DOM - mladinski
program ob 16.00 uri
28.9. do 1.10. NINJA MAŠ-
ČEVALEC - ameriški film
KINO VOJNIK
30.	9. K - 9 - ameriški film
KINO ŽALEC
27.	9.: NE VIDIM IN NE SLI-
ŠIM - ameriški film
28.	in 30. 9.: KRI NI VODA
-	ameriški film
29.	9.: NEVARNA VROČINA
-	ameriški film
KINO PREBOLD
27.	9.: NEBEŠKE LISICE
-	ameriški film
28.	9.: ZORA OBUPANCA
-	ameriški film
30.	9.: INDIANA JONES
-	III. del - ameriški film
KINO POLZELA
27. 9.: INDIANA JONES
-	III. del - ameriški film
29.	9.: NEBEŠKE LISICE
-	ameriški film
30.	9.: ZORA OBUPANCA
-	ameriški film
KINO ŠEMPETER
30. 9.: SARTANA PROSI ZA
SMRT
KINO ŠENTJUR
29.9. in 30. 9.: UMAI
PLES - ameriški film
KINO ŠMARJE
27. 9.: TURNER IN HH
-	ameriški film
29.	9.: OBRAMBA OBU
-	ameriški film
30.	9.: ČAROVNIKOVI
BUK - ameriški film
KINO ZDRAVILIŠČE '
ROGAŠKA SLATINA j
27.	9. in 28. 9.: K1CKB(|
-	ameriški film 1
29. 9. in 30. 9.: PSI VO^
-	ameriški film
Nočni kino
28.	in 29. 9.: LOLITA-aU
ški film
KINO DOM MOZIRJE
27.	9.: SEKS NA BEVfl
HILLSU - ameriški film
29.	9. in 30. 9.: ČLOVEK
BEGU - ameriški film
KINO JELKA NAZARJE
29. 9. in 30. 9.: LETAU
AKADEMIJA - am«
film
KINO LJUBNO
28.	9.; ANČKINA OBSS
NOST-ameriški film,.,
29.	9. in 30. 9.:M0JAM^
HA JE Z DRUGEGA
NETA - ameriški film
KINO VELENJE
27.	9. in 3. 10.: ALII''
UMOR - ameriški filf .
28.	9., 29. 9., 30. 9.: H^
PONOČI - ameriški fi
1. 10 in 2. 10: SLEPI^
-	ameriški film
Nočni kino	r^d
27. 9., 28. 9., 30. 9.:
DEKLICE - ameriški
29.	9., in 1. 10.: MUC^^j
ŽADA - ameriški filn>
KINO DOM KULTURE ^
27.	9.: ALIBI ZA «
-	ameriški film
Filmsko gledališče .
1. 10.: MAVRICE
film
KINO ŠOŠTANJ ^Ji
30.	9.: SLEPI BES-a"'
film	onN^
1. 10.: HARLEM
-	ameriški film
KINO ŠMARTNO OB
28.	9.: ALIBI ZA
-	ameriški film
informacije
27. september 1990 - stran 29
ROJSTVA
gj-lj, se je 21 dečkov in 20
POROKE
''lifilo se je 6 parov, od
l^-ter HELD iz Celja in
, ZUPANC iz Štor, Adi
CrET in Dušanka LAM-
^Jf oba iz Celja, Vili HRI-
SvlK iz Razgoija in Jolan-
^rAMER iz Zadobrove,
i^^NOTERSBERG iz
^n Romana KOSTREVC
Slane-
^onsko zvezo so sklenili:
^ GRIL iz Vrbja in Daija
iz Prebolda, Igor TA-
L iz Brezove in Sabina
JJc iz Žalca.
Kili so se: Alojz JAVOR-
i; iz Belih vod in Andreja
IgjiNC iz Belih vod, Bran-
BRIŠNIK in Suzana ŽER-
»lER oba iz Velerga, Milan
jpUŠAR in Mateja GRIL
',7 Rečice ob Paki. Branko
I m Mirjana TRUNKEL
I IZ Velenja, Momčilo ILIČ
jlordana SUMAR oba iz Šo-
,ia Alojz HUDALES in
^KATANEC oba iz Loko-
, Nedeljko BOŽIČ iz Kavč
tfmina COŠKOVIC iz Do-
evaca, Ataudin ČAJIČ iz
iačca in Vesana BIŠČIČ iz
fcnja.
nje pri Jelšah
ikonsko zvezo so sklenili:
erMOČNIK iz Zgornje Sel-
in Kristina STRAŠEK iz
na, Vinko JAMNIK iz
iljane in Alojzija POLAJ-
1 iz Buč.
ko
ffočilo se je 14 parov od
i: Janez BEC iz Radeč in
men FUNDA iz Vrhovega,
E PAULIN in Ivanka
SNIK oba iz Celja, Drago
EČNIK in Irena HUDO-
K oba iz Šoštanja, Rudi
EVC in Dragica KMETIČ
iz VeUkega Siija pri Zida-
Mostu, Albin GUČER iz
[teše vasi in Zofija ROZ-
iiz Prožinske vasi, Srečko
MAN in Tonika PERTI-
i. oba iz Brez, Rado
DROLC in Karmen Godicelj
oba iz Celja.
SMRTI
Celje
Umrh so: Jože KRŠLIN, 70
iet iz Celja, Franc LUBEJ, 69
let iz Celja, Vinko GROŠELJ,
74 let iz Škofle vasi, Ana
CVETKO, 76 let iz Celja, Fran-
čiška ZDOLŠEK, 93 let iz Ce-
lja, Friderik JERNEJŠEK, 73
let iz Celja, Ana KOHNE, 79 let
iz Slovenskih Konjic, Angela
ŠKOFCA, 81 let iz Lokrovca,
Bogomir PUŠNIK, 72 let iz Tr-
novelj pri Celju, Konrad SEL-
ČAN, 75 let iz Trnovelj pri Soc-
ki, Janez SIVKA, 82 let iz Vrb-
nega. Angela KRISTAN, 61 let
iz Grobelnega, Kari DOBRO-
TINŠEK, 67 let iz Celja, Ana
UPLAZNIK, 68 let iz Gornje
vasi.
Žalec
Umrli so: Marija PAVŠEK,
74 let iz Loke, Tereza PINTER,
90 let iz Žalca, Jožef JAKLIN,
58	let iz Migojnic, Ivana SE-
MERNIK, 68 let iz Latkove va-
si, Jakob JAN, 50 let iz Miklav-
ža, Angela VODOŠEK, 82 let iz
Janškovega sela, Elizabeta
LEŠNIK, 68 let iz Celja.
Velenje
Umrh so: Arthur Cliford
EVERATT, 62 let iz Velenja,
Matilda KRUMP, 75 let iz Za-
vrha nad Dobrno, Anton KU-
NEJ, 79 let iz Imena, Jožefa
MIKLAVŽINA, 88 let iz Vele-
nja, Božo PEJKUNOVIČ, 55
let iz Velenja, Barbara CAM-
PARI, 79 let iz Velenja, Venče-
slav ZBIL, 79 let iz Lubija, Te-
rezija SLEMENŠEK, 81 let iz
Behh vod, Stanislava KOVŠE,
59	let iz Velenja.
Šmarje pri Jelšah
Umrh so: Ivan DEBELAK,
37 let iz Podčetrtka, Erna
PODKORITNIK, 49 let iz Ro-
gaške Slatihe, Jožef ŠUMAK,
59 let iz Sodne vasi, Karol KE-
GLIČ, 80 let iz Moči, Franc
PUNGERŠEK, 61 let iz Lek-
maija. Florjan KOREZ, 59 let
iz Iija.
Laško
Umrli so: Katarina RO-
ŠKER. 74 let iz Radeč, Karel
MARTINŠEK, 62 let iz Vrho-
vega, Alojz BRILEJ, 80 let iz
Lahovga grabna pri Jurklo-
štru, Marija VIDIC, 91 let iz
Blatnega vrha, Jakob VODEB,
77 let iz Blatnega vrha.
Kli€ v stiski
»Kile 916» za vse v duševni stiski, na drugi
strani telefonske žice se vam oglasi nekdo, ki
vam zna svetovati.
Žiro račun: 50700-620-16-05-1375113-184365
5 pripisom za »Klic 916« za prostovoljne pri-
spevke, ki bodo članom Društva svetovalcev
Pomagali pri njihovem delu.
—__ ___»_
Skupščina občine Celje,
Občinski komite za urejanje prostora in varstvo
okolja.
Strokovna služba za stanovanjsko in komunalno
gospodarstvo
ODDA V NAJEM
naslednje poslovne prostore v Celju:
Čuprijska 6:
-	klet s površino 157 m^ (brez priključka na kanaliza-
cijo)
Gledališka ulica 2:
-	pritličje: sejna soba štev. 9 s površino 86,14 m^
(dvojna višina, mogoče je zgraditi sekundarni strop
in podvojiti uporabno površino)
-	2. nadstropje: sejna soba štev. 56 s površino
26,67 m^
Stanetova 17/a:
-	pritličje: 149 m^
-	1. nadstropje: 85 m^
Tomšičev trg 12:
-	2. nadstropje: pisarniški in pomožni prostori
s skupno površino 188 m^
Pri sejni sobi štev. 9 v Gledališki 2 bo imel ob enakih ostalih
pogojih prednost ponudnik, ki bo izkoristil dvojno višino in
zgradil sekundarni strop ter tako podvojil uporabno površi-
no. Bodoči najemniki pisarniških prostorov na Tomšičevem
trgu 12 so vezani na pogoj, da dosedanjemu najemniku
povrnejo vložena sredstva, katerih višino določijo spora-
zumno.
Vsi bodoči najemniki bodo prevzeli vse razpisane poslovne
prostore v stanju, v kakršnem so na dan tega razpisa, in jih
bodo dolžni urediti na lastne stroške v skladu s projekti, ki
jih bo potrdil najemodajalec.
Posamezni poslovni prostor se bo oddal tistemu udeležencu
razpisa
-	katerega dejavnost bo najbolj usklajena z opredelitvami
o razvoju občine in mesta in
-	katerega dejavnost se bo najprimerneje vključevala v oko-
lje, v katerem je poslovni prostor.
Ob enakih pogojih iz prejšnjega odstavka bo imel prednost
udeleženec razpisa, ki bo zadostil kriterijem po naslednjem
vrstnem redu:
-	ki bo zaposloval v obratovalnici -'eč delavcev,
-	ki že uspešno opravlja poslovno dejavnost, pa nima
ustreznega poslovnega prostora,
-	ki prvič začenja s samostojno obrtjo ali prehaja iz popol-
danske v redno obrt ali
-	ki ima več verificiranih delovnih izkušenj v dejavnosti, ki
naj bi jo opravljal v poslovnem prostoru.
Ponudbe, ki morajo zajemati osebno predstavitev udeležen-
cev, opis njihove strokovnosti in delovnih izkušenj ter natan-
čen opis dejavnosti, je treba poslati v petnajstih dneh od
dneva objave tega razpisa Skupščini občineCelje, Občinske-
mu komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja. Službi za
stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, Celje, Gledališka
4.
ZAHVALA
Ob boleči in prezgodnji izgubi drage
mamice, sestre in tete ter svakinje
LJUDMILE
ZOTTL
iz Ljubečne
j^.^i^reno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-
Vfij^*^ in znancem ter bivšim sodelavcem, ki ste jo v tako
številu pospremili na njeni zadnji poti in zasuli njen
dom s prečudovitim cvetjem. Hvala za ustno in pisno
g j^eno sožalje in darovane svete maše. Iskrena hvala
Herman, g. Bergincu in g. Ofentavšku za ganljive
Hvai	besede.
^ tudi g. župniku Kostajnšku in g. dekanu Bohorču za
opravljen pogrebni obred in sveto mašo.
se tudi članom pevskega zbora iz Vojnika za
zapete žalostinke.
Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Vsi njeni.
Življenje je ena sama solza, ki kapne ob bolečini na tla
ZAHVALA
po hudi bolezni nas je mnogo prekmalu zapustil naš dragi
mož, ata, stari ata, tast in brat
MIRKO PUŠNIK
iz Trnovelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prija-
teljem, znancem in vsem tistim, ki ste ga pospremili v tako
velikem številu na njegovi zadnji poti. Hvala za vsa pisno in
ustno izrečena sožalja in za darovano cvetje, s katerim so
prekrili prezgodnji grob.
Zahvaljujemo se družini Klobučar, domači zdravnici dr.
Manici Žerjav, zdravstvenemu osebju Torakalnega oddelka
iz Klinične^ centra v Ljubljani, posebno še dr. Erženu.
Hvala govornikoma gospodu Štefanu Zvižeju in predstavni-
ku Celjskih mesnin za izrečene besede, pevcem za prelepe
pesmi, gospodu župniku za opravljen obred in nazadnje go-
spodu Jarhu za odigrano tišino.
Vsem še enkrat iskrena hvala
Žalujoči:
žena, sinova in hči z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube sestre in
tete
ANGELE
ŠKOFCA
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in
znancem za darovano cvetje in darovanje za svete maše.
Zahvaljujemo se za ustna in pisna sožalja, gospodu opatu za
opravljen obred in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji
poti.
Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Svetku za njegove
obiske in tolažilne besede ob njeni bolezni. Posebno se zah-
valjujemo naši dobri svakinji Pepci za čustveno in požrtvo-
valno nego ob njeni bolezni.
§e enkrat vsem hvala in Bog poplačaj.
Sestri Anka in Štefka ter brat Poidi z družinami.
Celje, 18. septembra 1990.
Kot sonce sije moževo oko,
nobeno drugo sonce ne greje več tako.
Če ali, dedek v grobu ti zaspi,
zdaj več prave sreče v naših srcih ni.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega
dragega moža, ata in dedka
FRANCA
VODEBA
iz Vezovja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in
znancem, ki so ga tako številno pospremili k zadnjemu po-
čitku. Posebna zahvala dr. Šmidu, GD Slivnica in Kalobje,
govornikoma, pevcem moškega komornega zbora iz Celja,
duhovnikoma Mazeju in Brglezu ter sodelavcem Aero Gra-
fika in Eleganta.
Žalujoči:
žena Milka, hčerki Marjana in Milena z družino, sinova
Maks in Jožek z družinama ter vnuk Aci z družino.
Kako hiša sedaj je prazna,
odkar tebe v njej več ni,
prej je bila tako prijazna,
sedaj otožna, tuja se nam zdi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, ata in
dedija
LOJZETA
LAPORNIKA
iz Oj stroga
se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, izraze sožalja,
pomoč in spremstvo na njegovi prezgodnji zadnji poti.
Hvala sosedom, sorodnikom, kolektivoma Tim in Pivovarni
Laško, gospodu duhovniku za opravljen obred, pevskemu
zboru in godbi na pihala ter govorniku za poslovilne be-
sede.
Žalujoči:
žena Anica, sin Andrej ter hčerka Mira z družino
30. stran - 27. september 1990
MALI OGLASI
PRODAM
motorna vozila
VW 1300, letnik 72, v dobrem sta-
nju, prodam. Telefon (063) 32-
168.
VW 1300, letnik 1966, karamboti-
ran, prodam. Telefon 701-512.
JUGO 55, garažlran, letnik 1987,
prevoženih 26000 km, ugodno
prodam. Rezec, Cesta v Debro
30, Laško.
GOLF diesel, letnik 86, prodam.
Telefon (063) 748-222.
R 4 GTL, letnik 82, prodam. Anton
Vezenšek, Bezenškovo Bukovje
1, Frankolovo.
BMW 320, letnik 1976, prodam za
5000 DEM din. protivrednosti.*
Telefon 776-696.
VVARTBURG, celega ali po delih,
voznega, prodam. Telefon 32-
597.
FIAT 750, letnik 82, reg. 91,
R 4 TLS, nereg. za 5000 din, poni
ekspres in APN 6, prodam. Do-
lenja vas 10, Prebold.
ZASTAVO 750, letnik 85, prodam.
Angela Žveplan, Zadobrova 38,
Škofja vas.
126 P, letnik 1986, prodam. Tele-
fon 34-074.
GOLF, letnik 1980 in jawo 350, sta-
ro 5 mesecev, prodam. Telefon
741-466, zvečer.
LADO 1200, letnik 73, v voznem
stanju, nereg., ugodno prodam.
Anton Kračun, Lahovna 15,
Celje.
VISO super E, letnik 1983, garaž.,
zelo dobro stanje, ohranjeno,
ugodno prodam. Telefon 25-315,
Grmek.
ZASTAVO 101 skala 55, letnik
1989, ugodno prodam. Inf. na te-
lefon (063) 25-013, od 18. ure
dalje.
JUGO skala 55, januar 90, z dodat,
opremo, prodam. Telefon (063)
701-485.
DIANO, letnik 79, reg. do feb.,
z vsemi rezervnimi deli ali posa-
mezno, prodam. Telefon 712-
430.
n/IZ ETZ 251, nov, prevoženih 150
km, prodam za samo 18200 din.
Telefon 37-131/59, dopoldan.
126 P, 1979, v dobrem stanju, teh.
pregled., (za 7500 din) VW hrošč
1200/74, za 14000 din, prodam.
Zvonko Prevolnik, Cesta v La-
ško 12, Celje, telefon 29-135.
BMW R 65, letnik 83, reg. do marca
91, krauser prtljažnik s kovčki,
ugodno prodam. Telefon 33-889.
P 125, letnik 1976, reg. do marca
91, prodam ali menjam za proti-
vrednost 7000 din. Tel. (063) 29-
700.
126 P, letnik 1984, prevoženih
34000 km, prodam. Inf. 821-167,
od 18. do 20. ure.
FIAT 124 šport prodam. Cena 4000
DEM din. protivrednosti. Muzej-
ski trg 3, Lešnik.
OSEBNI Avto lada riva 1300, letnik
89/10, z dodat, opremo, reg. do
9. 91, cena 77000 din, prodam.
Telefon (063) 884-048.
FIAT 750, generalno obnovljen, tu-
di na kredit, prodam. Inf. na tel.
779-133.
OPEL rekord D, letnik 72, prodam.
Ogled vsak dan popoldan, Jože
Krobat, Tomšičev trg 5, Celje, in
tomos avtomatik A 3 ML, letnik
85, prodam. Tel. 29-667.
JUGO 55 A, karamboL, letnik 1987,
z novo školjko, prodam. Drago
Serdoner, Šentrupert 11, Gomil-
sko, telefon (063) 701-180.
ZASTAVO 101 ugodno prodam.
Telefon 24-294.
MOPED APN 6, letnik 87, odi. ohra-
njen, modre barve, prodam. Ce-
na po dogovoru. Telefon (063)
731-076, od 16. ure dalje.
Z 128, bele barve, letnik 84, pro-
dam za 32000 din. Telefon 33-
300.
LADO rivo, letnik 1986, prodam.
Telefon 812-645, popoldan.
VVARTBURG, letnik 81, reg. do 4/
91, prva barva, strešno okno, ra-
dio, prevleke, prodam. Telefon
775-121.
AVTO Z 127 skala 55, letnik 88/7,
po ugodni ceni prodam. Telefon
(063) 732-063, popoldan.
JUGO koral 55, letnik 88, prodam.
Telefon 736-108.
ZASTAVO 750 lux, letnik 1976, ga-
ražiran, reg. do 25. 1. 91, pro-
dam. Tel. (063) 714-858, po-
poldan.
AVTOMATIK M 3 prodam za 600
DEM din. protivrednosti. Tele-
fon 731-875.
ŠKODO 136 LS, karamboL, letnik
90 in novo jawo vabeto avtoma-
tik, 49 cm^ prodam. Telefon
(063) 821-269
SAMARO, oktober 87, prodam. Te-
lefon 25-962.
BMW 316/2, letnik 1986, reg. do 31.
6. 91, prodam. Telefon (063) 24-
484.
FIAT 126 P, letnik 85, prodam. Inf.
na telefon (063) 27-410.
AVTO škoda 120 L, letnik 79, reg.
do avgusta 91, prodam. Inf. na
tel. 701-163.
126 P, letnik avgust 87, modre bar-
ve, odlično ohranjen, prodam.
Jenkova ulica 16 a, Celje, tele-
fon 25-074.
OPEL kadet 1,3 S, letnik 87, pro-
dam. Telefon 37-048, popoldan.
ZASTAVO GTL, staro 9 mesecev,
še v garanciji, prodam. Srečko
Grobelnik, Dobriša vas 7 b, Pe-
trovče.
OSEBNI Avto fiat uno 45 S fire,
letnik 1988, prodam. Telefon
(063) 731-155.
MOTOR APN 4, dobro ohranjen,
star 2 leti, ugodno prodam. In-
formacije na telefon 746-187.
HONDO acord 1,6, letnik 81, ugod-
no prodam. Inf. na telefon (063)
34-819, popoldan.
MERCEDES 200 D ugodno pro-
dam. Telefon 21-642.
APN 6, nov, po ugodni ceni pro-
dam. Vrenko, Babno 4 a, Celje.
Stroji
MOTOKULTIVATOR gorenje
s priključki (freza, kosa), cena
20 000 din, prodam. Naslov: An-
ton Turnšek, Dotharjeva 5, Ce-
lje, telefon 31-758.
BETONSKI mešalec, popolnoma
nov, še nerabljen, prodam 10%
ceneje kot je v trgovinL Franc
Jošt, Pod gorico 6, Štore.
ŽAGO za razrez hlodovine pro-
dam. Parel Pogladič, Velika ra-
ven 7, Strmec pri Vojniku.
OVERLOCK Šivalni stroj, 3-nitni,
ugodno prodam. Sonja Jelen,
Latkova vas 33, Prebold, telefon
712-121, dopoldan.
MIZARSKO kombinirko, starejši
tip in mizni rezkar, prodam.
RandI, Arciin 56a, po 14. uri.
TRAKTOR TV 523, Star 3 leta, plug,
brano in 200-litrsko škropilnico,
vse za TV 523, prodam. Adolf
Berghaus, Spodnje Sečovo 91,
Rogaška Slatina.
TRAKTOR univerzal TB in zetor
5211, prodam. Peter Kotnik, Bi-
strica 5, Lesično.
TRAKTOR zetor, 25 KS, prodam.
Za vse informacije se oglasite
v popodanskem času pri Francu
Pišku, Korpole 7 b, Šmarje/
Jelšah.
TORPEDO 45, letnik 88, 350 ur,
prodam. Mužerlin, Babna reka
23, Loka pri Žusmu.
MOTORNO žago (08 stihi) prodam.
Telefon (063) 741-536.
ROVOKOPAČ Karlo Peschi pro-
dam. Telefon (063) 824-162.
posest
VINOGRAD parcelo, 600 m^ Šent-
jur-Hriševec-Kranjčica, prodam.
Klicati popoldan 742-464, Von-
čina.
VIKEND v Celju nujno prodam.
Možno obročno odplačevanje.
Inf. čet, pon., torek po 13. uri na
telefon (063) 31-475.
HIŠO z gospod, poslopjem, nekaj
zemlje in vinograd v okolici Ce-
lja, prodam.Telefon 741-012, do-
poldan.
PARCELO za vikend 1800 m vi-
kend v začetni giadnji, temelji
zaliti, zidovi zazidani velikost
9Y8, z vso lastniško in gradbe-
no dokumentacijo, voda, elektri-
ka in cesta na parceli, dostop iz
treh smeri, 8 km iz Rogaške Sla-
tine, cena 80 000 din, prodam.
Celje: Jakob Vodušek, Trubarje-
va 55 a, na parceli: Stojno selo
43, Rogatec.
KMEČKO hišo z gospod, poslop-
jem, v Radečah pri Zidanem Mo-
stu, 20 min, z avtom iz Radeč
v Jelovu, staro, elektrika, voda,
cca 550 m^ njiva z gozdom cca
2 ha, travnik 770 m^ travnik
z gozdom 4 ha, gozd s travni-
kom cca 5 ha (60% izsekano).
Kupiti možno tudi posamezno,
ugodno za vikend. Telefon (062)
20-153, zvečer.
STARO hišo z nekaj zemlje, v oko-
lici Vojnika, prodam. Pod šifro
UGODEN NAKUP.
HIŠO v Celju prodam. Telefon
(063) 32-730.
STAREJŠO manjšo hišo z vrtom in
sadovnjakom na Planini pri Sev-
nici, prodam. Inf. v soboto od 10.
do 16. ure. Planina 17, Gornji
trg.
gradbeni material
KRITINE 4200 kosov, eternit siv,
40X40 cm, po polovični ceni,
prodam. Ogled v nedeljo dopol-
dan, Boris Ramšak, Frankolovo,
Lindek 3.
STIROPOR v ploščah, debeline
4 in 3 cm, letve 5x5cm,
5x3cm, strešno lepenko, ploš-
če iverice, 18 mm, macesnov la-
dijski pod, debeline od 20 mm, I.
in II. kvalitete, ca. 36 m^ pro-
dam. Inf. na telefon 25-250, od 1.
10. 90 dalje, po 19. uri.
RABLJENA balkonska vrata z ro-
letami in okna prodam ali me-
njam za ozimnico. Telefon 25-
074.
SMREKOV ladijski pod, 35 m^ ce-
na 75 din, ugodno prodam. Tele-
fon 38-699.
BELI umetni kamen za »cok«
(spodnji del hiše), prodam. Inf.
na telefon 741-728.
oprema
EMOCENTRAL 23, nerabljeno,
nujno prodam 40% ceneje kot
v trgovini. Dušan Brečko, Bu-
kovlje 23, Stranice, po 18. uri.
RABLJENO kuhinjo in spalnico,
ugodno prodam. Inf. na telefor
35-019.
REGAL ter klubsko in pisalno mi-
zo, prodam. Telefon 32-820.
ŠTEDILNIK kijppersbusch in peč
na trdo gorivo, plamen, prodam.
Telefon 35-697.
PEČ za centralno ogrevanje, etaž-
no, staro eno leto, prodam. Du-
šan Vengust, Trnovlje 35 d. ^
KOTNO sedežno garnituro za
dnevno sobo prodam. Telefon
35-320, pop. in zvečer.
NOV kombiniran dvostenski boj-
ler, 2501, še v garanciji, za sonč-
no, elektro in centralno ogreva-
nje vode, prodam za 5000 din.
Telefon (063) 21-311, po 18. uri.
TEPIH 3x2m (ohranjen) prodam.
Telefon 33-956 ali Vrdoljak, Ce-
lje. Kraigherjeva 7.
SEDEŽNO garnituro, usnjeno, del-
fin, ugodno prodam. Telefon 27-
177.
TRAJNO žarečo peč kiipersbusch
in dodatni štedilnik na drva, ze-
lo poceni prodam. Martin Bo-
horč, Košnica 29 e, Celje.
OTROŠKO sobo Uroš meblo in
okroglo kuhinjsko mizo s 4 stoli,
ugodno prodam. Inf. na telefon
732-017, po 16. uri.
ROKY pohištvo za otroško sobo
ter predsobno omaro, ugodno
prodam. Telefon 36-859.
NOVO peč emocentral 23 ccal pro-
dam 15% ceneje. Gregi, Lokro-
vec 50, Celje.
ŠTEDILNIK gorenje in sobno peč,
oboje na trdo gorivo, ter starej-
šo spalnico in kuhinjsko opre-
mo, ugodno prodam. Anica Je-
zernik, Celje, Cesta na Ostrožno
39.
RAZNE dele pohištva prodam.
Trubarjeva 55a, 8/1 nadstropje.
POHIŠTVO za dnevni prostor pro-
dam. Inf. 28-958, po 16. uri.
POHIŠTVO, dobro ohranjeno,
dnevne sobe, spalnice, kuhinje
in pralni stroj ter hladilnik, poce-
ni prodam. Ponudbe na telefon
732-167, vsak dan po 18. uri.
ŠTEDILNIK, nov, na trdo gorivo,
s kotličem, za polovično ceno
prodam. Ignac Gorenšek, Zabu-
kovje 2, Frankolovo.
PEČ za centralno kurjavo ferot-
herm 25.000 ccal, potrebno
manjšega popravila, prodam ali
menjam za kredit Telefon 25-
074.
Športni rekviziti
KOLO rog klasic prodam. Telefon
32-820.
SURF mistral supertightcon«
on, zelo ugodno prodaji
fon 732-007, popoldan.
DIRKALNO kolo maraton, <1
ohranjeno, ugodno ||j
Ivan Gaberšek, Podg^
Šmartno ob Paki.
PRODAM	I
akustični aparal
- glasbila
BARVNI TV gorenje, veliki
poceni prodam. Telefon,
494.
RAČUNALNIK PC XT turboi
MB trdim diskom, mateai
kompresor, ugodno prodaq
lefon 711-437.	'
VIDEOPLAVER antech, difl
upravljanje, prodam. Inf. j
lefon 732-003.
VIDEOREKORDER in gll
stolp, oboje novo, prodam,
fon 25-906.
VIDEOREKORDER samsun|
dam. Cena 5500 din. T|
(063) 24-484.
DVOMANUALNE orgle elga«
dam. Telefon 714-429,
poldan.	{
TV SAMSUNG 51, 5600 din
tesizer casio za učenje,
din, prodam. Telefon (06J
146.
Živali
ŽREBIČKA, starega 5 mM
prodam ali menjam za go
Ivan Kline, Strmec pri Vo?
KRAVO s teletom ali brezi
ske prodam. Košir, GoriU
Blagovna.
PSA pekinezerja, staregsV
cev, srednje dolga dl«
dam. Inf. na telefon
014.	,
KRAVO mlado, jalovo,
za brejo. Franci CviKi
pri Socki 28.	j
KRAVI, jalovi, z mlekoi" J
Martin Jereb, Verpe«« |
kolovo.	.
KRAVO, staro 4 leta,
Vojkovič, Šmarjeta P"
Škofja vas.	^
KRAVO, brejo, 6 m®®®^!!
dam. Pevec, Lahovna ^
KRAVO s teletom
Kolenc, ZakI 4, Go""'® j
KRAVO, visoko brejo.
prodam. Maks Dimec.
I.Celje.
TELICO simentalko, ^
dam. Telefon 726-229
PTT Celje in
Krajevna sl(upnost
Štore
vas vabita
na zbor krajanov,
ki bo v četrtek, 27. 9. 1990
ob 18. uri v prostorih telo-
vadnice Osnovne šole
Štore.
Tema: izgradnja telefon-
skih priključkov in nakup
obveznic PTT. Vljudno vab-
ljeni!
LEKOVA DOMAČA
LEKARNA
»KAFRA« CELJE
Zidanškova ul. 3
tel. 28-580
ENDOVITAL MED za
izboljšanje krvne slike, za
bolnike pod kemoterapijo, za
izboljšanje plodnosti in
impotence, za urejanje
krvnega tlaka
CAR
-SHOP
CELJE, d.o.o.
JENKOVA 26,
CELJE
TEL & FAX
063/29-979
LITERATURA ZA ,
ZASEBNA
PODJETJA!
Izšli sta novi brošuri: Osi*
firfančnega poslovanja!^
zasebna podjetja in
listin v carinskem posw
Namen brošur je razjas"^
marsikatero vprašani^'^
poraja lastnikom zaset"^
podjetij, ko pričnejo ■
s poslovanjem. ,
Informacije vsak dela'"'
lO.dolS.urepotelem'
(061)571-125.__^
MALI OGLASI -INFORMACIJE
27. september 1990 - stran 31
f jfflobele prodam. Janez Vo-
L Šmarje pri Jelšah, Po-
-jjjjmentalko, brejo 8 mese-
prodam. štante, Kocbeko-
'jesta 52, Ljubečna.
ostalo
^NIC videorekorder
;21E (4 glave, HQ, barcode,
dubbing), hladilnik gore-
. 501,60 m TIM hidro izolacije
plinski štedilnik 2 plin,
Mijo Kovačevič, C. tai-
„2 i, Vojnik.
IDIVLIČNO stiskalnico, 3501,
garanciji, ugodno prodam.
gncPohole, Galicija 10, Žalec,
„lon 779-112.
I jezersko-soičavske pasme
gilatilnico na popolno čišče-
t prodam. Anton Vezenšek,
genškovo Bukovje 1, Franko-
10.
piKI voziček, malo rabljen,
ibiniran, roky in hojco, pro-
R. Dragica Žlaus, Loče 11,
Kftno/Rožni dolini.
[DJE, samorodnica in žlaht-
,prodam. Telefon 748-197.
3PLAYER in motor CTX
dno prodam. Telefon 31-470.
ESE za živo mejo, po ugodni
i prodam. Samec, Lipovec
iJubečni.
^'det 77, pragove in obrobe
*ikov, rabljene radiatorje
'' vse po ugodni ceni, za po-
^ vzamem tudi kredit, pro-
J Zagrad 31 d, telefon 24-
skoraj novo ovčjo krzne-
»kno s kučmo (št. 3&-40) in
^"iben pralni stroj gorenje,
leta, prodam. Ogled mo-
Ll^Poldan Kolenc F., Celje,
^fieva 30.
^dober za krmo, pro-
L '*an Omladič, Poljče 3,
^NO obleko št. 40-42, belo,
prodam. Telefon 770-
barako, 6 X 4 m, v do-
!tjj	prodam. Telefon
ure dalje.
^ vozička, dva, pro-
t^ ^®'efon 35-aB6, proti ve-
^IJ^O. 3,80X2,60 m in
bojier, 801, prodam.
^61.202.
\ J * *^algajevi ulici 18 pro-
10.000 DEM din. proti-
Na^^'' Telefon 26-913, po-
Se/
prodam. Inf. na
J'' Ure	O'' 20.
""' p^OH*^^® sadna mlina alfa,
i Babno 7.
NAPISNE plošče in nagrobne spo-
menike prodam po konkurenčni
ceni. Vrečko, Breg 9, telefon
(063) 26-042.
GROZDJE, mešano belo in meša-
no rdeče, prodam v Pristavi pri
* Lesičnem. Telefon (064) 78-023.
FIAT 126 P, letnik 87, garažiran,
dobro ohranjen, prevoženih
23.000 km, ter prikolico za oseb-
ni avto, ugodno prodam. Tele-
fon 36-374, zvečer.
VVARTBURG, letnik 88 in cisterno
creina (22001), ugodno prodam.
Telefon (063) 746-236.
NOVO prikolico za traktor, nosil-
nost 2000 kg ter prikolico za pre-
voz živine, novo cisterno za olje,
21001, prodam. Telefon 714-703.
BELO in rdeče grozdje prodam.
Telefon 39-844.
NEŠKROPLJENA jabolka za ozim-
nicd prodam po 5 din. Nabirate
lahko samL Janko Šuc, Močle 2,
Šmarje/Jelšah, telefon 821-756.
KORUZO na njivi prodam za silira-
nje ali lomljenje. V račun vza-
mem tudi živino. Toni Šumičnik,
Osenca 11, Celje, Zagrad, tele-
fon 27-101.
GROZDJE za stiskanje (prešanje)
in jabolka za ozimnico, prodam.
Adolf Lipuš, Zvodno 63, Celje.
JABOLKA za predelavo prodam.
Telefon popoldan (0608) 81-900.
OPREMO za frizerski salon pro-
dam. Inf. na telefon 28-837, od
20. ure dalje.
JABOLKA za jabolčnik prodam po-
ceni. Telefon 712-742, zvečer.
TRISTRANSKI profil, mizarski
stroj, prodam. Rom, Ogorevc 4,
Štore, telefon 770-034.
SODE, stare 2 leti, 80, 180, 300
litrov, prodam. Cena za kos
1500 din. Naslov Anton Turnšek,
Dolharjeva 5, Celje, telefon 31-
758.
JABOLKA, neškropljena, za sti-
skanje (prešanje) in shrambo,
ugodno prodam. Marija Leskov-
šek, Breg 9, Polzela.
PRAŠIČA, težka 150 kg in 50 kg
svežega fižola, prodam. Škru-
bej, Zadobrova 51, škofja vas.
SODA, 3001, prodam. Ulaga, Vrhe
34 b, Teharje.
JUGO 60, 8/89, 1301 stiskalnico,
sadni mlin, novo, glinasto, di-
van, peč, prodam. Telefon 770-
132.
KORUZO v klasju in zrnju prodam.
Andrej Vesenjak, Jagoče 5,
Laško.
FIAT 750, kleparsko obnovljen in
izolacijsko sata pištolo, ugodno
prodam. Telefon 746-187.
GROZDJE jurko in okrasne aspa-
raguse prodam. Antonija - Hin-
ko Golež, Pepelno 1, Šmartno
v Rožni dolini.
ZEME za ozimnico prodam. Ma-
tda Cvitkovič, Šempeter 30,
empeter.
JABOLKA neškropljena: kanade,
bobovec, prodam po 5 din, lah-
ko obirate sami. Franc Stegen-
šek, Dobležiče 6, Lesično, tele-
fon 785-249.
RABLJEN 200 L emajl. bojier in
100 kg elektrod, fi 3,25 in fi 4,
ugodno prodam. Telefon 741-
249.
JABOLKA, neškropljena, razne vr-
ste, za ozimnico in prešanje,
prodam. Cena po dogovoru.
Marjana Klavžar, Pot v Konjsko
20, Vojnik.
JABOLKA za ozimnico znanih
sort: edater, jonagold, krivope-
celj in druge, ugodno prodam.
Telefon 726-067.
SEMENSKI krompir desire, proda-
jamo. Prislan, Poljče 2, Braslov-
če, telefon 726-103.
DOMAČE svinjske polovice pro-
dam. Telefon 36-686.
CANON AE1 z objektivi: 28, 50,
135 mm ter povečevalnik za iz-
delavo fotografij z nekaj opre-
me za temnico, prodam. Telefon
29-431, dopoldan.
KUPIM
KUPIM belo kuhinjo. Dolenja vas
10, Prebold.
VILIČARJA, do 2 toni, kupim. Tele-
fon 723-203.
KUPIM manjšo hišo v bližini Celja.
Klicati na telefon 24-240 ali 714-
218.
STANOVANJA
NAJAMEM enosobno stanovanje
v Celju. Telefon 25-052, dopol-
dan, Sašo.
ZAMENJAM stanovanje, 70 m^ za
dve manjši v Celju. Inf. 33-739,
med 15. in 17. uro.
ZAMENJAM enoinpolsobno sta-
novanje za večje. Klicati med
20. in 22. uro na telefon 28-440,
sobota, nedelja, ves dan.
ODDAM sobo za pomoč na pose-
stvu. Šifra NA DEŽELI.
TRIČLANSKA družina najame sta-
riovanje v Žalcu ali Šempetru.
Telefon 821-238, dopoldan.
ZAMENJAM novo komfortno eno-
sobno stanovanje v 5. nadstrop-
' ju v Celju (blizu cerkve Sv. Du-
ha) za večje, nekomfortno, v Ce-
lju ali okolici. Šifra PIKA.
ENOSOBNO stanovanje ali garso-
njero išče par. Telefon (0601)
81-910.
ZAMENJAM novo enosobno druž-
beno (solidarnostno) stanova-
nje na Hudinji za večje, kjerkoli
v Celju. Telefon 39-115, vsak
dan od 20. do 22. ure.
STANOVANJE nujno išče mlad
par. Inf. na telefon 31-849, od 15.
do 20. ure.
ZAMENJAM starejše trosobno
stanovanje z lastnim ogreva-
njem v centru Celja za dvoinpol-
sobno ali trosobno s centralnim
ogrevanjem. Ponudbe pod šifro
DOGOVOR.
ADAPTIRANO stanovanje, 37 m^
z etažnim plinskim ogrevanjem,
v centru mesta zamenjam za
večje. Telefon 21-508.
GARSONJERO ali enosobno sta-
novanje vzamem v najem. Po-
nudbe pod SEPTEMBER.
ZAPOSLITEV
VESTNO dekle s končano frizer-
sko šolo išče zaposlitev ali
opravljanje pripravništva v Ce-
lju ali bližnji okolici. Telefon 31-
398, med 9. in 15.
ZAPOSLIM šiviljo za šivanje otro-
ške konfekcije, poskusno delo
1 mesec. OD po dogovoru. Tele-
fon 26-592.
ZAPOSLIM voznika za vlačilca.
Telefon (063) 821-301, v četrtek
ali od ponedeljka dalje.
Vse, ki vas veseli delo zastopstva
tujih firm, delo z ljudmi in ste
starejši od 25 let, vabim na inf.
sestanek, ki bo dne, 2.10. 91 ob
18. uri v hotelu Merx Celje, po-
sebna soba.
NOV odprt frizerski salon, (moško
in žensko frizerstvo), v Dobrni,
želi zaposliti KV frizerko. Inf. fri-
zerskem salonu Alenka, Stane-
tova 12, Celje.
AKVIZITERJI pozor! Najboljše
- najboljšim. Telefon 37-134, po-
poldan.
V DELOVNO razmerje sprejmemo
izkušeno frizersko pomočnico.
Tomšičev trg 10, Celja, telefon
29-980.
ŽELITE soliden zaslužek? Posta-
nite agent druge največje zava-
rovalnice v Avstriji. Inf. na tele-
fon (063) 35-051.
NATAKARICO zaposlimo. Telefon
701-030, po 9. uri.
FANT z B in C kategorijo išče red-
no ali honorarno zaposlitev. Tel.
34-126.
RAZNO
NUDIM strešno in zidano opeko za
rušenje in žago za hlodovino.
Tel. 36-686.
VOKALIST, kitarist s pevsko opre-
mo iz okolice Celja išče klavi-
aturista za igranje. Pridružim se
tudi komercialni skupini. Tele-
fon 37-716.
V VARSTVO vzamem otroka. Tele-
fon 24-949.
POTREBUJEM osebo za snema-
nje audio in video kaset. Tele-
fon 773-137.
AVA d. o. o. vam nudi posredova-
nje oz. zanesljivo prodajo vaše-
ga rabljenega vozila. Inf. na te-
lefon (063) 27-526, od 10. do 12.
ure in od 16. do 18.
ROLETE in žaluzije v več barvah in
izvedbah izdelujemo in montira-
mo. Telefon 24-296.
IZVAJAM vsa ključavničarska de-
la: stopniščne, balkonske in vrt-
ne ograje ter vsa kovinska kon-
strukcijska dela. Telefon 27-551.
INSTRUIRAM matematiko, fiziko
in elektrotehniške predmete za
srednje šole. Telefon popoldan
(063) 35-626.
HITRO in poceni opravim splošna
zidarska in keramična dela. Ši-
fra SLOVENCI.
KERAMIČARSKA dela kvalitetno
izvajam. Telefon 35-566, zvečer.
IŠČEVA mlajšo upokojenko, ki bi
nama enkrat tedensko strojno
ali ročno na domu zlikala perilo.
Telefon 26-880, zvečer.
ŠIVILJAM in ostalim, ki uporablja-
te šivalne stroje, ponujam po-
pravilo na domu. Kličite št. 24-
196, po 16. uri.
KLESANJE in obnova črk na kam-
nu. Telefon 29-855.
HITRO, kvalitetno, poceni vam oči-
stimo na domu talne obloge. Te-
lefon 24-382.
INSTRUIRAM matematiko, fiziko,
angleščino. Prevajam angleško
strokovno literaturo. Telefon 21-
971.
LEKTORIRAM in tipkam diplom-
ske in seminarske naloge. Inf.
na telefon (063) 731-086.
PROFESORICA poučuje violino in
klavir, lahko na vašem domu.
Telefon 731-587, zvečer.
IŠČEM pomoč v gospodinjstvu.
Telefon 779-114.
NOVO! Avtoelektrika za vse vrste
osebnih in tovornih avtomobilov
ter traktorjev in delovnih stro-
jev. Nudim kvalitetne in hitre
usluge, tudi na terenu. Mojmir
Rezar, Arciin 70, Škofja vas.
KITARO poučujem. Telefon 33-
820.
MONTAŽA toplotnih črpalk, cen-
tralnega ogrevanja, sončnih ko-
lektorjev, dobava potrebne av-
tomatike. Telefon (063) 32-648.
IŠČEMO prostor v velikosti 30 m^
s sanitarijami, za mirno obrt. de-
javnost. Telefon 33-150 ali 713-
607, po 20. uri.
IŠČEM inštruktorja nemščine na
domu. Telefon (063) 39-733.
KVALITETNO in poceni polagamo
zvočne in toplotne izolacije,
gips plošče, koncel plošče ter
ostale stropne in stenske oblo-
ge. Izdelujemo tudi predelne
stene iz kovinskih in lesenih
konstrukcij. Telefon 741-249.
AVTOODPAD CENC
Zbelovska gora 44,
Loče pri Poljčanah,
telefon (062) 815-095
trgovina z rabljenimi avto
deli
Kočevarjeva
2 (Teharska cesta),
telefon (063) 24-157.
Hmezad GOLDING ^
gostinstvo-turizem Žalec
po sklepu delavskega sveta
objavlja
JAVNO DRAŽBO
za 2 stanovanji v Žalcu in sicer:
enosobno stanovanje v izmeri 39,57 m^ z izklicno
ceno 490.691,90 din Čopova 2, in dvosobno stano-
vanje v izmeri 47,64 m^ z izklicno ceno 403.030,70
din v Cankarjevi 3.
Dražba bo v petek, dne 12/10-1990 ob 12. uri na
sedežu podjetja Hmeljarska 2, Žalec.
Interesenti morajo pred javno dražbo plačati kavcijo
na žiro račun 50750-601-20236 Hmezad GOLDING
gostinstvo-turizem Žalec, ali pa na dan dražbe pred-
ložiti bariran ček. Plačano kavcijo štejemo v kupni-
no. Neuspelemu ponudniku se kavcija vrne. Rok
sklenitve pogodbe je 8 dni po javni dražbi. Prometni
davek po odmeri plača kupec. Ogled stanovanj je
možen po predhodnem dogovoru po telefonu 714-
245,711-393.
CENA MALIH OGLASOV
-	do 10 besed	90 din
-	vsaka nadaljnja beseda	8 din
Hkrati obveščamo bralce Novega tednika, da bo
mali oglas objavljen v tekoči številki v primeru, da
ga naročite najkasneje do ponedeljka do 17. ure,
objavo oglasa pa je mogoče naročiti tudi vsak dan
po telefonu 24-402.
Naslovov oglaševalcev, ki so objavljeni pod šifro,
v uredništvu nimamo. Vsi interesenti morajo oddati
pismene ponudbe, skladno z vsebino oglasa in
navedbo šifre v oglasni oddelek.
Naročniki Novega tednika imajo pravico do enega
brezplačnega oglasa, do deset besed, na leto.
Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZ občin Celje,
Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah,
in Žalec.
Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK
Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik
Predsednik časopisnega in radijskega sveta: Viki Kranjc
Redakcija: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša
Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi
Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena
Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka
Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Vedenik.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi.
T^nica redakcije: Vera Orešnik.
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: D.P. Delo, Tisk časopi-
sov in revij p.o., Ljubljana, Titova 35.
Cena posameznega izvoda je 10 dinarjev. Mesečna naročnina je
37 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 900 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd Novi tednik. Trg V.
kongresa 3 a, Celje. Telefon: 29-431
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
32. stran - 27. september 1990
KRONIKA
NOČNE
CVETKE
•	Kaže, da so postale
steklenice najcenejše in
najprikladnejše sredstvo za
medsebojne obračune. Da
je steklenica tudi zelo učin-
kovit borilni pripomoček,
je v ponedeljek zvečer na
lastni koži občutil Goran
S., ki je izzival očitno zelo
»občutljivega« Branislava
T. Ker je na Okrogaijevi te-
kla kri, so očividci poklicali
miličnike. Brane, kije s ste-
klovino povzročil rane, bo
šel na sodišče, Goran, ki je
imel predolg jezik, pa
k sodniku za prekrške.
•	Namesto da bi Ana K.
in Jože Š. uživala čare ene
poslednjih poletnih noči,
sta v ponedeljek, uro pred
polnočjo, razgrajala po Te-
harski cesti. Ker sta s tem
početjem onečastila javni
red in mir, bosta vsak svojo
zgodbico pripovedovala
sodniku za prekrške.
•	Stane S. s Tkalske je
imel v sredo kar dvakrat
obisk. Obakrat so se vabilu
odzvali miličniki na proš-
njo Stanetovih sosedov.
Stane naj bi ta večer tepel
svojo zakonsko družico. Ob
prvem obisku se je izkaza-
lo, da zadeva le ni bila tako
zelo vroča in da se je odvi-
jala pretežno na verbalni
ravni. Stane se je umiril,
a ne za dolgo. Spet so mora-
li prihiteti miličniki, takrat
pa je bil možiček že bolj
konkreten v svoji alkoholni
razdraženosti. Tepel je že-
no in se spravil še nad na-
dolžne otroke. Moral je
v »treznilnico«, primerno
kazen pa mu bo odmeril
sodnik za prekrške.
•	V Veselovi ulici v sre-
do zvečer ni bilo veselo.
Tamkajšnje občane je raz-
hudilo razgrajanje, za kate-
ro bodo odgovaijali Fric L.,
Ivan H. in Andrej C.
•	Tretja sredina cvetka
je pribodila v Miklošičevi,
kjer so se iz stanovanja raz-
legali nemili glasovi. Naz-
nanitve so osumljeni vsi ti-
sti sosedje, ki imego telefo-
ne, miličniki pa so se sreča-
li z Dragico J. in njenim si-
nom Brankom. Kaj je bil
vzrok za špetir, nismo
uspeli izvedeti, je bil pa
očitno tako zelo bučen, da
se bo znašel pri sodniku za
prekrške.
•	Četrtkov nočni žur so
prekinili možje v modrem,
ki so prisluhnili tegobam
stanovalcev na Ulici Ivan-
ke Uranjek. Ob prvem pri-
hodu na kraj veseljačenja
so razgreto peterico pouči-
li, da ob pol desetih zvečer
že nekateri ljudje spijo in
odšh. Čez dobro uro so se
vrnili, ker so bili Rudi L.
Jožica L., Peter K. in Sreč-
ko Š. neubogljivi. Upajmo,
da bo kazen, ki jih čaka,
vzgojna.
•	Koprčan Milenko K. iz
Celja ne bo odnesel lepih
spominov. V soboto zjutraj
je prijavil, da so ga na par-
kirišču na Milčinskega uli-
ci trije moški napadh.
Upajmo, da se zaradi tega
incidenta ne bo vnel spor
med Štajersko in Primor-
sko. Napadalcem so, milič-
niki na sledi.
•	V samopostrežbi Lipa
v Štorah sta se v soboto
opoldne dva tepla. Bila sta
to Franc R. in Jože V. Sled-
nji je potegnil krajšo, saj je
bil kar precej telesno po-
škodovan. Pa srečno - do
naslednjega cvetenja!
M. A.
Prek Pavličevega sedla tudi v oktobru
Na severozahodnem de-
lu občine Mozirje je do-
brih 16 kilometrov držav-
ne meje s sosednjo Avstri-
jo in na tem delu sta dva
alpsko-turistična mejna
prehoda, Savinjsko in Pa-
vličevo Sedlo.
Po sporazumu z Avstrijo
lahko na teh prehodih
prečkajo mejo oboji držav-
ljani, planinci, z veljavnimi
potnimi listi. Na Pavliče-
vem Sedlu je tudi maloob-
mejni prehod, kije po spo-
razumu z Avstrijo odprt od
1. maja letos do zadnjega
septembra, vsak petek, so-
boto in nedeljo ter v času
naših in avstrijskih prazni-
kov. Oboji državljani, me-
jaši, lahko prestopijo mejo
z maloobmejnimi dovolil-
nicami, vendar zaenkrat
samo peš. Že nekaj let pa
potekajo dogovori s sosedi,
da bi se režim prehoda ure-
dil tako, da bi bil možen
prestop meje tudi z avto-
mobili. Edini problem, ki
to formalno omejuje, je ce-
sta, ki je last kmeta Pavli-
ča, Avstrijci pa zaenkrat še
niso »našli« denarja za pla-
čilo odškodnine omenjene-
mu kmetu. Kljub temu se
je letos promet na Pavliče-
vem Sedlu v teh štirih me-
secih občutno povečal. Me-
jo je na tem delu prestopilo
516 naših in 187 avstrijskih
državljanov, kar je skupno
564 prehodov več ko lani
v enakem obdoblju.
V težnji po krepivi med-
sosedskih odnosov in zara-
di potreb ljudi na obeh
straneh meje, so se naši de-
lavci organov za notranje
zadeve odločili, da se traja-
nje prehodov pod sedanji-
mi pogoji zaenkrat podalj-
ša do konca oktobra ali še
dlje, seveda v dogovoru
z avstrijskimi kolegi. Da se
marsikaj da reševati z do-
bro voljo, je še en dokaz:
vse več je v zadnjem času
prehodov meje na Pavliče-
vem Sedlu z motornimi vo-
zili. Zaenkrat gre za tihi do-
govor med avstrijskimi in
našimi varnostnimi organi,
seveda pa bo to formalnost
treba čimprej urediti na
meddržavni ravni.
MARJELA AGREŽ
Smrt moDeuijj^
v soboto ob 22J
je na magistrati
izven naselja Pr7j
vas pripetila
nesreča, ki se C ^
s smrtjo.
Iz Šentjurja pr,.
je vozil osebni avi^i
Polžak iz CeljalJ'
delu ceste je začrt '
tevati osebno vozil^
ga je upravljal Lf
stanjevič, z
smeri pa je v tem fi
ku pripeljal voznik?
z motorjem Lenart «
slav iz Prožinsb
Med Polžakovim^
nartovim vozilo^ i'
šlo do trčenja, v
je Stanislav LenJ
I krsuu nesreče pj;
bam podlegel. ^
PROMETNE NESREČE
V ovinku jo je zadel
avto
v prometni nezgodi, ki se
je pripetila v soboto,22. sep-
temra ob 15.20 uri na Gasil-
ski ulici v Celju, se je hudo
telesno poškodovala mlado-
letna kolesarka.
Štirinajstletna J. T. iz Celja
je vozila moško kolo po Er-
javčevi ulici, v smeri Gasil-
ske ulice. V tej ulici je name-
ravala zaviti v levo, takrat pa
je iz smeri Lokrovca pripe-
ljala voznica osebnega avto-
mobila Breda Jurčak iz Ce-
lja. Poškodovano J. T. so
prepeljali v celjsko bolnišni-
co. Ob tej nesreči velja opo-
zoriti pristojne na slabo pre-
glednost ovinka zaradi dvig-
njenega obcestnega zemljiš-
ča in žive meje.
Druga smrtna žrtev
tega tedna
Do prometne nezgode,
v kateri je ena oseba umrla,
je prišlo v ponedeljek,24.
septembra ob 6.30 uri na
celjski zahodni obvoznici.
Edvard Salobir, državljan
ZRN, je vozil osebni avtorno-
bil po obvoznici iz smeri Čo-
pove ulice proti Mariborski
cesti. Ko je pripeljal v bližino
križišča z Vrunčevo ulico,
mu je z desne strani prečkal
cestišče 68-letni Jožef Krejči
iz Celja. Vozilo je zadelo peš-
ca, ki je v celjski bolnišnici
poškodbam podlegel.
Mimo mostu v potok
Na lokalni cesti v naselju
Polene se je v nedeljo ob
11.15 uri pripetila nezgoda,
v kateri se je mopedist hudo
telesno poškodoval.
Karel Kralj iz Bukovlja je
vozil kolo z motorjem po lo-
kalni cesti. Pri zavijanju v le-
vo na kolovozno pDt je zape-
ljal mimo mostu čez potok
Polenščico in z vozilom zgr-
mel v potok.
Trčenje dveh mladih
mopedistov
v prometni nesreči, ki se
je pripetila v nedeljo ob
16.40 uri v Lakovici pri Šo-
štanju sta se hudo telesno
poškodovali dve mladolet-
ni osebi.
Voznik neregistriranega
motornega kolesa, 16-letni
M. K. iz Skornega je peljal po
lokalni cesti in v nepregledni
ovinek zapeljal po levi strani
cestišča. Takrat je iz nasprot-
ne smeri pripeljal dvanajst-
letni otrok, prav tako na ko-
lesu z motorjem, D. S. iz
Skornega. V trčenju med vo-
ziloma sta bila oba otroka
hudo telesno poškodovana.
Nesreč otrok na motornih
vozilih in vozilih z motorjem
je vse več, a žal tudi vse več
mladoletnikov, ki so žrtve
prometa, pri čemer nosijo
dobršen del krivde tudi
starši.
' M. A.
Zakaj mora imeti slovenski
policist slabšo plačo?
Ker slovenska vlada ni
prisluhnila zahtevam slo-
venskih delavcev organov
za notranje zadeve, saj je
pristala le na 20-odstotno
povečanje bruto vrednosti
točke za osebne dohodke, so
v petek, 21. septembra, v ča-
su od 14. do 15. ure, stavkali.
Tokrat so le opozorili na že
nekajletno zaostajanje oseb-
nih dohodkov in na popolno-
ma porušena razmerja na po-
dročju vrednotenja njihove-
ga dela. Da zahteve sloven-
skih policistov niso neute-
meljene, govorijo primerjal-
ni podatki. Miličnik s sred-
nješolsko izobrazbo, na pri-
mer, zasluži mesečno v so-
sednji republiki Hrvaški
v poprečju 7.700 dinarjev,
v Bosni in Hercegovini 6.800
dinaijev, v Sloveniji pa sla-
bih 6 tisočakov. V tej plači
pa so zajeti vsi dodatki, dve
delovni nedelji mesečno in
najmanj sedem nočnih de-
lovnih dni.
Zaradi negativnega odgo-
vora Izvršnega sveta Repu-
blike Slovenije se je sloven-
ski policijski sindikat odločil
za opozorilno stavko, s tem
pa tudi celjski območni poh-
cijski sindikat. Nikakor ni
bil njihov namen izsiljevati,
ampak zgolj opozoriti slo-
vensko javnost na slab soci-
alni in materialni položaj de-
lavcev ONZ Slovenije. Stav-
ka je v okviru celjske UNZ
potekala mirno, skladno
s stavkovnimi pravili in po
načrtu. Zagotovo pa so bili
tisto stavkovno uro še bolj
v skrbeh kot ponavao
čas so imeli v mislih bq
da ne bi prišlo v tem 6
dejanj, ki bi ogrozila
nje in varnost ljudi. I
ni smelo priti. Stavi
venskih policistov j
potekala brez zapleto
se bodo stvari razple
je zaenkrat še vprašai
93
POROČA
Celjski poklicni gasilci so
v minulem tednu spet na ve-
liko prevažali pitno vodo,
največ tega bogastva so pri-
peljali v občino Laško. Kar
petnajstkrat so bili nepogre-
šljivi pri najrazličnejših cest-
nih reševanjih, pred dvorano
RŠC Golovec pa so bili v vlogi
čistilcev asfaltnih površin,
da ne bi prišlo do nesreče.
Naših vrlih gasilcev pa so bi-
li ta teden gotovo najbolj ve-
seli pozabljivci iz bloka v Mi-
klošičevi ulici, ki jim brez
ključa nikakor ni uspelo
vstopiti v lastno stanovanje.
Gasilci so zares kos prav vsa-
ki nalogi. Zapirajo tudi vodo,
ki se noče ustaviti, za gasil-
ski priboljšek pa jih je prikli-
cal celo požar, ki se je razbo-
hotil na gospodarskem po-
slopju v Smartnem v Rožni
dolini.
Mladoletniki ropajo
Pri belem dnevu, med vr-
vežem na celjski tržnici, sta
dva mladoletnika, U.Ž. in
T. D., oba iz Celja, udarila
mladoletnega T. D. iz Žalca,
iz denarnice pa mu nemudo-
ma vzela stotaka. Napadeni
je moral k zdravniku po
nujno pomoč.
Druga mladoletniška ro-
parska zgodba pa je še »na-
peta« od prve. Žgodilo seje
v sredo ob pol enih popold-
ne, ko so se trije pobalini:
M. M. in A. O. iz Celja ter Tr-
žičan T. R., spravili nad mla-
doletnega Z. B. iz Radeč. De-
janje s opravili na Trgu svo-
bode v celjskem mestnem
središču. Žrtev, ki so si jo
izbrali, so odvlekli do obzi-
dja nekdanje vojašnice in ga
z udarci po glavi zbili na tla.
Iz zadnjega hlačnega žepa so
mu vzeli denarnico s 500 di-
narji. Roparsko trojko so de-
lavci organov za notranje za-
deve kmalu izsledili in prije-
li. Obenem so ugotovili, daje
ta »pogumna« trojka enako
dejanje poskusila že dan po-
prej na Titovem trgu. Mlado-
letnemu S. S. iz Laškega so
zagrozili da ga bodo ubili, če
jim takoj ne izroči 50 dinar-
jev. Nesrečnik seje roparjem
uspel izmuzniti in zbežati.
Trojka pa s tem ni bila zado-
voljna, sledila mu je do pro-
dajalne Trim, kjer so prestra-
šenega nesrečnika odvlekli
v hodnik. M. M. in T.R. sta
ga držala, A. O. pa ga je udar-
jal s pestjo po obrazu. Na sre-
čo je roparje presenetila ne-
ka ženska, ki je šla mimo in
jih tako zelo prestrašila, da
so zbežali.
Tat, ki ljubi palme
Kaže, da niti cvetje in ostalo okrasno rastlinje ni več
varno pred zmikavti. V noči med 15. in 16. septembrom je
neznanec s hišnega dvorišča na Frankolovem odnesel štiri
korita s palmami. Stara modrost sicer pravi, da roža, ki jo
ukradeš, bolje raste, oškodovanec pa si najbrž želi, da bi se
tatu ukradene palme posušile.
Na srečo krogla ni zadela človeka
v sredo okoli 21. ure je nekdo izpred lokala Kaval
v Žalcu streljal s pištolo v smeri bližnjega sadovnjaka,
krogla pa je priletela naravnost skozi okno v stanovanje
F.Ž. Delavci ONZ Celje so ugotovili, da je z revolverjem
kalibra 38 special, ki ga je nezakonito posedoval J.S. iz
Žalca, streljal V.J. iz Celja.
Vlomilci imajo lahko delo
v minulem tednu so delavci organov za notranje«
zabeležili več primerov vlomov v stanovanjske
V notranjost so vlomilci praviloma prišli na lahek i
z različnimi pripomočki, do plena pa jim je zadoš(
nekaj korakov. Zlatnina, devize, dinarji in dragulji
vedno nahajajo v ličnih skrinjicah, ki lepo opozaij
vsebino, dragocenosti se nahajajo v predalih in v i
omaricah. In epilog: lastniki se začnejo zanimati za
oblike zavarovanja dragocenih predmetov šele poli
postanejo oškodovanci.
Vlomil v Golfa
Neznanec je 22. septembra med 19. in 20.30 uroi
v osebni avtmobil VW-Golf, last V.P. iz Velenja, kijj
vozilo parkirala v Šentjurju. Vlomilec je iz vozila oi
torbico z denarjem, dokumenti in nekaj drugih pri\l
drobarij. Oškodovanka bo imela najbrž kar precej s
z osebnimi dokumenti, zagotovo pa bo imela odšle}
torbico vedno varno pri sebi. Razen, če ne bo nal
roparja...
Trgovci, pozor!
Zadnje čase, bliža se zima, so na pohodu tatovi M
oblačil in usi^ene galanterije. V minulem te4
nesrečni trgovci prijavili razmeroma veliko tovrstnih!
■Tudi budnost naj bi bila lepa čednost in ne šola, kil
stane.
LISTAMO
PORUMENEUE
STUANI
a
Z-
Miloi
Celjski tednik, 1950	i
Posestvo M. C. v Ojstrem nad Laškim že neka}
obdelano. Skrbnim gospodarjem nudi to 12 haj
posestvo res žalosten primer propadanja rodo
zemlje, kar je za tistega kmeta kaznivo dejanj^ '
niki že leta niso bili pokošeni, medtem ko gosp"'
kupuje seno za voliče, ki so podobni bolj okostnF
kot vprežni živini. Gospodarska poslpja kažejo jj
v beli dan, medtem ko slama pripravljena ^
prhni na skednju. Grozdje je to leto segnijo- ^
nevestna gospodinja prodala vse sode za vif}^:
niqa ne pokaže nobenega zanimanja za svojo ži^'^
jo trpinči. Čudno pa je, kako se njena družina
njuje in kako krije najnujnejše izdatke. Odgo^o^ ^
bodo dobili njeni gozdovi, ki jih neprenehot^^ .
KLO bi moral pregledati, če je ta sečnja dovolj^ .
merodajnih organov. Skrajni čas je, da se P^.^i
nadaljnje propadanje posestva, ki danes
tundra. Morajo se podvzeti čvrsti ukrepi, kiji^ ^
naša ustava za take slučaje. Pod nobeno ^^
smemo dovoliti, da se take stvari dogajajo ^^
v času, ko se pred kmetijstvo postavljajo
naloge. Najstrožje je treba kaznovati tako gosp
stvo.	.