0 neiu m pii. Ob pdiliki mad_.oir!ovain.'ja liužnozapadne fnonte je bil nnarša.u naiOiviojvioad tvnenu preustavilaen tuoa naš toivariš — uCr-teld, ki služi kot častoiik aia 'tej lronti, in je bii že veakrat aculiikovan. Kakioir vsaikega oastniiiika, je vprašal vfeotka gospoa tuai njejra, kaj ge v civilu. K;O' rau je naš tova.nš poveOal, da je učiteilj, »a _e vprašal, kje siužDuiie. Kio je zvead za _draj in še povpraševal po šolskiih in učnih. raizmeraih, ga vpraša: Kano sie pa zadovoljni, in kakšen ie položai učiteijstva na Kranjskem? (Wie sind Sie zurrieden, und wie ist di'j Lage der Lehrerschaft in Krain?) Tedaj inru brez ovinikov otiKovard naš tovariš: Cesa/rska visoikost, učiteJ-Stv>o je .vaiko 'Slabo piačano! (sehr schiecht sez-ahlt!) Nato nadvojvoda: Učiteljstvo ie izvršilo med vojno velika dela. (die Lehrerschaft hat wahrend d^s Krieges Grosses seleistet.) Potolažite se, po voini se bo vse vzelo v roKe in se bo uredilo. (Troslen Sie sich, nach dem Kriege wird alles in Angriff genomtnen und gere«elt.) Tako sodii o nas cesarski prmc. Malo komentara k zgoraj opisanernu razgovoru. Zgarari prinašamo sodbo o nas, i_aš©m delu in pbači, ki jo }e i maršal nadvajvioda Evffen ntašemiu toviarišu. Iz _ije lahkiO slk:lep>amo, da je škandalozni in obupni K.rr_o*t!_i poiložaj i_ra_iijskeg:a učiteljstva prodril že v 'iia:JvJš.ie toro»e, in da so se začeli zamiimatfii zanii. Da iie viisoikii »ospod vprašal po pcloižadu in zadovoiinosti ki-anj&keffa wčitel;jstva, je irrnd za to <cro\'o povod. Lahko &i rnusJimo, da je rncral že pren slišatti, da je 'kraujsko učltŁ,!.istvo n^isLabše plačamo mad avstrrjski-n učittelistvoiTi, in da je ozposftavlomo nadluzfcoitne.išemu pre«a_ija_i.iu in peri&eikucl.iaim cd strani nekate-rih šdslcih fumkcionaniev za ¦rr.aie.ikositi, tudi za saimo poditiSko prepričanije, pa bodii fodo še toako vesten in sposoben delavec na '.Oilsfcem polju. Po razvoiiu šoi&tva, iki je zavisno v prvi \TSfti od dodrega in Kir-O'-!!!© dobro -;:rt&ga učiteljstva, se isodd fcuituTa posomtfznUi dežeJ, te in o-iite scsedine drža\re. Pa še eno je, kar ni irnianij važimo. Visoki gaspod ie 'Očito prizaiial požrtvovalinast Ijuidsikošalskejfa uči-tedjstva med vojm in ni delal nikake raz^like ined Sffcrainikamii. : . pa pri iias nekateri šodski {jTikcionaT-i, ¦reai!iriiO' naravino&t, naki c. kr. okrajni šolsM inadziaaijk ? Ko &a fe uraidno vprašal pred<.tc.n,i__ nekega vr'Ojaškes:a urada o patnLoituškem čuivistvovaniju uiiteljstva v ojkradu, je ta -nadzorniik priifcrdUrio odKovoril le o članih Stomškove zveze, o drugfih pa se je izjavil, da so nezamiesJjiv.i. In ta človek ie še danes c. tor. okrajni soLski Tiacizornik. ki bi moraJ le po svoji vestii in pnisegi nepriiistranisko iin ne po stranlkarskiih navodiMh vršiti svcijo službo. Cc bi bila njegava !iz.ava Tesnična, bi padla največja senca xia. njega s-aimega, ker bi se upravičeno sodilo, da je slabo vodil podTejeiTO učitefetvo, ker imu ni znal vccpiti pravega duba. Scve da tega ni treba. Učitelistvo, pred vs&m napredsio, je dovodj z-možiio, da ve dobro looiti pravo med •nepraviim, ve dobro, kad je niegfova patrioti&ka dalžnost.