Novi kranjski vrtec na Planini, ki so ga odprli včeraj popoldne, bo lahko sprejel 80 predšolskih otrok, ima pa tudi jasli za 24 dojenčkov. — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 59 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka m Tržič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SO C I Kranj, petek, 2. 8. 1974 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO 5. avgust občinski praznik Radovljice in Tržiča Danes ob 18. uri bodo v paviljonu NOB odprli republiško razstavo o delu Združenja šoferjev in avtomehanikov, ki je posvečena 20. obletnici delovanja šoferske stanovske organizacije v Tržiču. Ob isti uri se bo začel na osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah šahovski brzopotezni turnir, ob 20. uri pa bo tek po tržiških ulicah. uf.en te^a posameznikov bodo tekmovale tudi štafete. Organizator pouličnega teka je komisija za šport pri občinski konferenci ZMS. Jutri zjutraj ob šestih bo okrog 50 mladink in mladincev krenilo na pohod po poteh kokrškega odreda, ki ga organizira komisija za SLO pri občinski konferenci ZMS Tržič. Pohodniki bodo okrog pol desetih prispeli pod I *oržic,, uredili tabor in se napotili k spomeniku, kjer bo spominska slovesnost. Po slovesnosti bodo mladinski i*V?r obiskali predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter preživela borca bitke pri Verbičevi ■joči, kjer so leta 1941 padle prve tržiške žrtve in v katerih spomin praznujejo Tržičani občinski praznik. Zvečer o pod Storžičem miting, v nedeljo pa bodo mladinci krenili na Javorniško sedlo, Dolgo njivo, Tegošče, Pungrat, ■»ofce, Kal in Pirmance ter se od tod okrog 17. ure vrnili v Tržič. V soboto bo v Tržiču rokometni turnir, ob 18. uri Pa otvoritev stalne gasilske zbirke v muzeju. Ob 19. uri bo promenadni koncert tržiškega pihalnega orkestra na r^u svobode. V domu Partizana v Tržiču bo zvečer tudi prireditev šoferjev in avtomehanikov, na kateri bo odclovala folklorna skupina Karavanke, oktet Francija Šarabona in instrumentalni trio s pevcem. . . nedeljo, 4. avgusta, ob 8. uri bo v paviljonu NOB slavnostna seja zborov občinske skupščine, na kateri <>tlo podelili zlate, srebrne in bronaste plakete Tržiča. Začela se bodo športna tekmovanja invalidov iz Trbovelj, "rastnjk^ Črnomlja, Zagorja, Domžal in Tržiča. Ob devetih bo krenila po Tržiču povorka poklicnih šoferjev in avtomehanikov s prapori, narodnih noš in vozil in se ustavila pred paviljonom NOB, kjer bo ob 9.30 razvitje Prapora združenja šoferjev in avtomehanikov Tržič. Ob 11. uri pa bo na prostoru nekdanjega taborišča na Lju-Oelju komemoracija, ki se je bodo udeležili tudi taboriščniki in njihovi svojci iz Francije. J. Košnjek Pred 33 leti, 5. avgusta 1941, je bil na Vodiški planini na Jelovici ustanovljen Cankarjev bataljon — prvi slovenski partizanski bataljon. Vodili so ga narodni heroji Stane Žagar, Jože Gregorčič in Lojze Kebe. Tega dne praznujemo občani občine Radovljica svoj praznik. Težko sije danes predstavljati, kako je bilo mogoče skupini partizanov golih rok začeti oboroženo vstajo proti takrat neustavljivemu fašističnemu stroju. Tiste dni se je po temeljitih pripravah v vrstah komunistične partije začel organiziran oborožen boj za nacionalno in socialno osvoboditev. To so bili najsvetlejši trenutki v zgodovini slovenskega naroda. Ob takih prilikah se navadno obrnemo v pretečeno leto in napravimo pregled čez vse, kar smo dosegli. Ne bom navajal uspehov, ki so rezultat velikih naporov naših delovnih občanov. Prav pa je, da poudarimo, da je bilo opravljeno veliko delo, ki je plod razumevanja občanov za splošni napredek in boljšo bodočnost našega delovnega človeka. Živimo v času velikih sprememb našega družbenega samoupravnega sistema. Sprejeli smo novo Ustavo, sedaj pa je Čas, da jo z vsemi močmi začnemo uresničevati. Dela bo dovolj in le z zavzetostjo bomo ustvarili to, za kar so naši borci v revoluciji žrtvovali svoja življenja. Ob občinskem prazniku nas bo obiskala tudi delegacija iz srbske občine Brus, iz kraja, kjer so številni naši občani našli med vojno zatočišče, kjer so bili sprejeti kot člani njihove družine. Menim, da bomo s poglabljanjem bratskih odnosov med narodi Jugoslavije tudi veliko pripomogli k hitrejšemu napredku in ne nazadnje jasno nam je, da samo v tej skupnosti narodov lahko vidimo svoj obstoj in svetlejšo bodočnost. Vsem občanom čestitam ob prazniku in se jim za vložen trud v preteklosti zahvaljujem. inž. Leopold Pernuš, predsednik občinske skupščine Radovljica Prireditve ob radovljiškem in tržiškem prazniku Osrednje prireditve za praznik bodo danes in jutri. Danes popoldne ob 15. uri bo najprej promenadni koncert godbe na pihala Lesce v Radovljici, ob 16. uri pa bo v kino dvorani slavnostna seja občinske skupščine, kjer bodo Podelili letošnja priznanja občine Radovljica. Eno uro po slavnostni seji (ob 17. uri) bo radovljiški foto-klub odprl še razstavo v dvorani radovljiške graščine. • Jutri se bodo prireditve začele ob 17. uri s promenadnim koncertom godbe na pihala iz Lesc. Vse prireditve bodo na vrtu hotela Alpe Adria v Radovljici (ob slabem vremenu pa v avli osnovne šole v Radovljici) in bodo Potekale pod naslovom Večer prijateljstva z občino Brus (SR Srbija). Tako bo ob 18. uri prireditev z naslovom Pesmi in plesi izpod Kopaonika in Triglava. Nastopili bodo gostje iz Brusa in domače skupine. Ob 20. uri pa se bo začelo ljudsko rajanje ob zvokih srbske in slovenske glasbe. V nedeljo, 4. avgusta, bo ob 9. uri nagradni moštveni šahovski brzoturnir pri Šobcu, ob 10. uri pa zbor in množični izlet planincev na Lipanco. Popoldne ob 17. uri bo nastop jahalne šole Vrbnje. V torek, 6. avgusta, ob 9. uri bo republiško poletno prvenstvo v veleslalomu na Kredarici za člane, članice, mladince in mladinke. Naslednjo nedeljo, 11. avgusta, ob 9. uri bo nogometni turnir za pokal Staneta Perca na nogometnem igrišču v Lescah. A. 2. 5. avgusta praznujemo v Tržiču svoj občinski praznik — praznik v spomin in počastitev prvih herojskih žrtev, ki so na ta dan pred 33. leti padle za našo svobodo v borbi z nemškimi okupatorji v Verbičevi koči pod Storžičem. Ob tem spominskem in zgodovinskem prazniku se v mislih vračamo v težke, toda slavne dni naše narodnoosvobodilne borbe, s spoštovanjem se spominjamo prvih in vseh kasnejših žrtev, ki so jih prebivalci tržiške občine prispevali v času oborožene vstaje in tako s svojim visokim krvnim davkom pripomogli k položitvi temeljev tako veličastne zgradbe, ki jo danes dograjujemo —-naše nove socialistične Jugoslavije in naše samoupravne socialistične ureditve. Velik je naš dolg, ki ga imamo do vseh naših padlih občanov, do vseh žrtev naše revolucije. Delovni ljudje naše občine, vsi naši občani so-vsa povojna leta — ki so bila težka in včasih tudi kritična — pa tudi danes, častno izpolnjevali svoje obveznosti, svoj dolg do padlih. Na ruševinah bivših protiljudskih režimov je raslo in se še krepi naše socialistično gospodarstvo in vse sfere proizvodnje in potrošnje materialnih in duhovnih dobrin. Zlasti pa rastejo in se krepijo naši socialistični odnosi, ki vsak dan bolj prehajajo v fazo samoupravnih socialističnih odnosov. Ob tem, ko pregledujemo prehojeno povojno pot, s ponosom ugotavljamo, da zavestno in zavzeto vračamo svoj dolg našim žrtvam, ugotavljamo, da je bilo veliko narejenega, hkrati pa nam današnji čas in naš razvoj narekujeta in odpirata še dolgo vrsto nalog in nerešenih problemov, s katerimi se bo potrebno z vso zagrizenostjo spoprijeti. Ni dovolj, da smo v naši novi ustavi, v naših statutih in ostalih dokumentih trdno začrtali našo bodočo samoupravno socialistično pot in razvoj. Za uresničenje teh načel bo potrebno vložiti še mnogo truda in trdega dela, ki ga bomo zmogli le ob zavestni podpori in prizadevanju slehernega delovnega človeka, slehernega občana. Spoštovanje in čim-boljše ter čimhitrejše uresničenje ustavnih načel je in bo v bodoče skrb in naloga nas vseh, ki živimo v tej veliki družini jugoslovanskih narodov. Še posebej nas k temu obvezujejo dokumenti, sprejeti na naših partijskih kongresih. K prazniku čestitam vsem delovnim ljudem in občanom tržiške občine z iskreno zahvalo za trud, ki ga vlagajo za razvoj in napredek naše občine ter z željo po še boljšem in uspešnejšem vsestranskem sodelovanju! Milan Ogris, predsednik občinske skupščine Tržič 18. stran Obsodba krivcev železniške nesreče Naročnik: Proslava na Visu V začetku septembra, točneje 7. in 8., bo na Visu proslava ob 30. obletnici, odkar so se preselili na Vis in tam delovali CK KPJ, vrhovni štab NOV in POJ ter nacionalni komite Jugoslavije. Na velikem ljudskem zborovanju bo govoril odposlanec predsednika Tita Stane Dolanc, pokrovitelj proslave pa je predsednik republike Tito. Višja boleznina Zveza skupnosti zdravstvenega zavarovanja je s pristankom vseh regijskih skupnosti sprejela višja nadomestila za boleznine zaradi nedavnih podražitev osnovnih živil, ki bolne ljudi še bolj prizadenejo. Občutneje se bodo boleznine povišale bolnikom z nižjimi prejemki. Na mesec naj bi nadomestilu, ki znaša 15*00 din dodali 120 din, k nadomestilu do 2000 din pa 90 din, nadomestilo do 2500 din se bo povišalo za 60 din, nadomestilo do 3000 din in več pa le za 30 din. Najboljši Trboveljčani Delavska godba iz Trbovelj je na svetovnem prvenstvu amaterskih godb na Nizozemskem osvojila prvo mesto in še posebno priznanje kot najboljša inozemska godba na tekmovanju. Takega uspeha na tako pomembnem mednarodnem tekmovanju ni še-dosegla nobena od naših godb. Vsako leto nesreče Skoraj vsako leto doleti Jugoslavijo kaka elementarna nesreča kot potres, povodenj in podobno. Teden solidarnosti, ki je trajal od 26. julija do 1. avgusta, je bil priložnost, da smo se spomnili nekaterih hujših nesreč, ki so se pripetile pri nas. V zadnjih desetih letih se je v Jugoslaviji pripetilo elementarnih nesreč toliko, da je bilo škode za okoli 32 milijard novih din. Samo potres v Skopju je zahteval eno tretjino te vsote. V Bosanski Krajini je bilo za 8 milijard škode, in v Sloveniji letos za okoli 600 milijonov itd. Veliko škode povzročajo tudi poplave. V Srbiji so poplave povzročile za okoli 3,5 milijarde škode, v Vojvodini leta 1965 in 1970 za 2,4 milijarde itd. Večje nesreče so zahtevale tudi človeška življenja. V skopskem potresu je umrlo 1070 ljudi, ranjenih je bilo 3200, od tega je ostalo 1200 težkih ini>a-lidov. V banjaluškem potresu je umrlo 15 ljudi, ranjenih pa je bilo 1500. Dražji časopisi Izvršni odbor združenja delovnih organizacij časopisne dejavnosti Jugoslavije je pred kratkim ugotovil, da bo morala večina izdajateljev dnevnega tiska podražiti časopis od 1,50 din na 2 din. Časopisne hiše so v težavah zaradi stalnega naraščanja cen papirja, transportnih in ptt storitev ter drugih surovin. Papir se je od lani podražil kar za 2 din pri kg; nova podražitev papirja pa obeta ceno višjo še za 30 odstotkov, tako da bo veljal papir 5,70 din za kg. Ugodna žitna letina Kljub dežju, ki je oviralo pravočasno žetev, bo letošnja še vedno med najbolj obilnimi žetvami pri nas. V poprečju bo letošnji pridelek pšenice večji za 25 odstotkov. Najbolj se je hektarski donos povečal na Kosovu, sledi BiH, Hrvatska. Makedonija, Slovenija in ožja Srbija. V Vojvodini ocenjujejo, da se bo proizvodnja /Menice povečala le za 7 odstotkov. Pot do svobode je bila dolga Jesenice Z Internacionalo, ki jo je zapel mešani pevski zbor France Prešeren iz Kranja se. je v sredo popoldne ob 17. uri v Kranju začela slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine v počastitev letošnjega občinskega praznika. Po enominutnem molku v spomin na padle med vojno v občini in položitvi venca na Trgu revolucije je imel slavnostni govor predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič. Orisal je revolucionarni čas v občini, njen razvoj in naloge. »Pot do svobode je bila dolga, naporna, krvava in je v naši občini zahtevala blizu 1000 človeških življenj.« Ko pa je govoril o dosežkih, je rekel, da je kranjska občina v zadnjih letih zabeležila izredno gospodarsko rast in izredno rast družbenega proizvoda. Poudaril je tudi, da se sedanji delegatski sistem v občini že uspešno uveljavlja v praksi. Po slavnostnem govoru so podelili letošnje nagrade občine Kranja. Na predlog komisije za priznanja in odlikovanja in po sklepu občinske skupščine so jih dobili: Gorenjska oblačila za dosežene uspehe na področju gospodarstva in produktivnosti (10.000 dinarjev); Marija Šmid — gumarska delavka iz Save — kot zgledna delavka, mati, žena, komunistka in borka za nove saniQupravne odnose (5000 dinarjev); in Črtomir Zoreč kot muzealec, prešernovec, družbeni in kulturni delavec (5000 dinarjev). Direktor podjetja Gorenjska oblačila Vinko Martinjak se je v imenu kolektiva, zahvalil za nagrado in povedal, da so samoupravni organi Čestitka Marjana Breclja Ob prazniku kranjske občine je predsednik skupščine SR Slovenije Marjan Brecelj poslal predsedniku kranjske občinske skupščine Tonetu Volčiču naslednjo čestitko: Ob občinskem prazniku iskreno čestitam vsem vašim delovnim kolektivom in občanom za dosežene rezultate v preteklem letu na političnem, gospodarskem in kulturnem področju, za rezultate, ki so zelo pomembni za celotni razvoj naše republike. Želim tudi v bodoče čimveč delovnih zmag za še hitrejši in uspešnejši razvoj vaše občine. sklenili, da nagrajeni znesek — 10.000 dinarjev namenijo Posebni osnovni šoli Kranj za opremo oddelka predšolskega varstva. Potem so podelili nagrade in priznanja 12 najboljšim krajevnim skupnostim, ki so lani pri uresničevanju 5-letnega načrta akcij krajevnih skupnosti dosegle največ uspehov. Denarne nagra'de od 10.000 do 2000 dinarjev so prejele krajevne skupnosti Podblica, Trstenik, Žab-nica, Predoslje, Grad in Primskovo. Pismena priznanja pa so dobile krajevne skupnosti Voglje, Besnica, Visoko, Duplje, Cerklje in Huje— Komunisti jeseniške občine so že razpravljali o uresničevanju ustavnih dopolnil, in sicer o ustanavljanju temeljnih organizacij in organizacij združenega dela v občini Jesenice. Medtem ko je v začetku za formiranje TOZD in OZD skrbel poseben štab pri skupščini občine, so zdaj imenovali koordinacijski odbor, ki bo delal v več komisijah in skrbel za to, da bodo tudi v jeseniški občini kar najuspešneje reševali ta vprašanja. Potem ko so na Koroški Beli zaradi gradnje nove hladne valjarne prestavili cesto in jo tudi že asfaltirali, uspešno nadaljujejo s postavljanjem temeljev za hladno valjamo. Do zdaj so postavili že 50 temeljev, pospešeno pa grade tudi bivalnico za monterje na Koroški Beli. Mladi jeseniške občine so na minuli seji občinske konference ZMS razpravljali o dokumentih za 9. kongres ZMS. Pri tem so v razpravi nanizali nekaj pripomb na osnutek resolucije, govorili pa so tudi o finančnem poročilu in o delu nadzornega odbora. D. S. Letošnje nagrade občine Kranj so dobili podjetje Gorenjska oblačila, Marija Šmid in Črtomir Zoreč. Podelili so jih na sredini slavnostni seji vseh zborov občinske skupščine. — Foto: F. Perdan Planina—Cirče. Pismena priznanja pa so dobili tudi predsedniki prvih treh krajevnih skupnosti: Matevž Kordež (KS Podblica), Edo Bečan (KS Trstenik) in Janez Sifrer (KS Žabnica). V torkovi številki Glasa smo zapisali, da se je na tretje mesto' uvrstila krajevna skupnost Predoslje. Pri ponovnem preverjanju opravljenih del in ocen pa so ugotovili, da je tretja KS Žabnica, KS Predoslje pa je na četrtem mestu. Po slavnostni seji je bil še krajši kulturni program, v katerem so nastopili recitatorji občinskega sveta zveze kulturno prosvetnih organizacij Kranj in mešani pevski zbor France Prešeren iz Kranja. A. Zalar V zadnji številki smo poročali, da so v Šenčurju ustanovili Turistično društvo. Ustanovnega občnega zbora se je udeležila tudi mladinska skupina iz pobratenega francoskega mesta La Ciotat, ki bo po tritedenskem bivanju v Kranju v ponedeljek odpotovala v La Ciotat (fotografija zgoraj). Šenčurjani so gostom iz Francije podarili šopek in se jim zahvalili za obisk ter nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. V kulturnem programu na ustanovnem občnem zboru je nastopil tudi Senčurski oktet (fotografija spodaj), razen njega pa še folklorna skupina iz Predoselj in Osojnikov instrumentalni kvintet. Vsi so nastopali brezplačno, za kar se jim novoustanovljeno Turistično društvo najlepše zahvaljuje. Enaka zahvala velja krajevnim družbenopolitičnim organizacijami in krajevni skupnosti, kije moralno in materialno podprla ustanovitev in brezplačno odstopila dvorano v domu kulture, (jk) — Foto: F. Perdan 2 Po razpravi v Ženevi na trojni konferenci in v New Yorku na sedežu varnostnega sveta se je položaj na Cipru razbistril in ni več tako negotov, čeprav so se na Cipru izkrcale močne enote turške vojske, da bi zavarovale življenja turške manjšine na otoku. V sredo zvečer so v palači Združenih narodov v Ženevi zunanji ministri Turčije, Velike Britanije in Grčije podpisali mirovni sporazum o prenehanju sovražnosti na Cipru, kar so po svetu pozdravili z velikim navdušenjem. Grški premier Konstantin Kara-manlis je po sklenitvi trojnega sporazuma izjavil, da je nastopila nova doba v odnosih med Grčijo in Turčijo. Sklenitev sporazuma so javno pozdravili britanski zunanji minister James Callaghan, zunanja ministra Grčije in Turčije Georgios Ma-vros in Turan Giines, premier Prenehanje sovražnosti na Cipru Turčije Ecevit, začasni ciprski predsednik Klerides, voditelj turške skupnosti na Cipru Rauf Denktas, sovjetski opazovalec v Ženevi Viktor Minjin itd. Pozdravom in odobravanjem se pridružujejo tudi neuvrščene dežele z željo, da postane Ciper neodvisna, samostojna in neuvrščena dežela, ne pa opora Nato pakta. Množica Atenčanov je v sredo zvečer stala pred hotelom Velika Britanija, kjer stanuje prvi grški minister Konstantin Karaman-lis, in pozdravljala sporazum o prekinitvi ognja in uvedbi miru na Cipru, ki se po grško imenuje »simfonia«. Sporazum je prva velika zmaga novega grškega vodstva. Ženevski pogovori o Cipru se bodo nadaljevali 8. avgusta. Opazovalci so sprejeli spremembe v Atenah z olajšanjem, saj pomenijo dovolj dobro osno- Kulturna skupnost za Kozjansko Na zadnji seji temeljne kulturne skupnosti Jesenice so med drugim govorili tudi o pomoči jeseniških kulturnih delavcev potresnemu področju na Kozjanskem. Sklenili so. da bodo z organizacijo kulturnih prireditev v občini namenili čisti dohirck (istim kulturnim ustanovam na Kozjanskem, ki jih ie Drizadel no- vo za počasno (ponovno) uveljavljanje demokracije v tej deželi. Dokaz za to so tudi vrnitve nekaterih znanih Grkov, ki so se (kot, denimo, znani skladatelj Teodorakis, ali prav tako znana igralka Mercouri) morali potikati za časa vojaškega režima po tujini. Napovedan sestanek predsednika turške in grške vlade obeta sicer precej, toda stališča Grčije in Turčije so si v zvezi s Ciprom še vedno tako zelo različna, da bi bil pretirani optimizem neumesten. Richard Milhons Nixon, sedemintrideseti predsednik Združenih držav Amerike, je doživel izjemno težak udarec, ko je pravni komite predstavniškega doma sklenil, da priporoči, naj proti predsedniku vpeljejo tako imenovani postopek za odstavitev. To seveda še ne pomeni, da bodo Nixonu res sodili, še manj, da ga bodo obsodili, toda po mnenju večine, je to vendarle najhujša stvar, kar jih je doslej doživel Richard Nixon med svojo šestletno vladavino v Beli hiši. Razlog je seveda znan: afera Watergate, ki je pred tem pobrala že mnoge najbolj zaupne Nixo-nove sodelavce. Za zdaj je skoraj edini, ki še ni omadeževan (pa čeprav se tudi nad njim zbirajo rahle sence dvoma zaradi ukaza, da naj prisluškujejo nekaterim njegovim sodelavcem), ameriški zunanji minister Henry Kissin-ger. Najnovejši razplet watergat^ ske afere je drama brez primere v ameriški notranji politiki in nekaj, kar utegne imeti izjemne posledice v ameriški politiki, še posebej pa v položaju bodočega predsednika. Kako se bo razpletlo, je kajpak nemogoče napovedovati, toda eno je gotovo: zadeva je dobila uradni pečat, bolje rečeno stekla je po utečenih kolesnicah in poti nazaj ni več. O sklepu pravnega komiteja predstavniškega doma bodo sklepali še v predstavniškem domu samem in nato še v senatu. Vse to se bo zgodilo do konca leta, tedaj pa torej lahko tudi pričakujemo dokončen odgovor na vprašanje kaj čaka ameriškega predsednika — sojenje in obsodba, ali ne? Bela hiša je medtem že sporočila, da predsednik Nixon v nobenem primeru ne bo odstopil. Nixon sam je izjavil, da je nedolžen in da se niti malo ne počuti krivega. To je seveda njegova pravica (da namreč izjavi kaj takega) toda s tem nikakor ni rečeno, da je, s to izjavo njegova krivda ali nekrivda tudi dokazana. . Dokaz bo dalo, tak ali drugačen, šele sodišče. Uspehi in novi odnosi Blizu 30.000 prebivalcev radovljiške občine, od tega 11 tisoč zaposlenih v prek 40 delovnih organizacijah, 5. avgusta slavi svoj praznik. Tega dne je bil 1941. leta po sklepu vojnorevolucionarnega komiteja KPS za Gorenjsko ustanovljen v osrčju Jelovice Cankarjev bataljon. Le-ta je postal udarna pest upora proti okupatorju in prva večja enota nastajajoče partizanske vojske. Sestavljali so ga v glavnem domačini s področja radovljiške in sosednjih gorenjskih občin. 5. avgust torej spominja prebivalce radovljiške občine na začetek naše narodne revolucije in junaški boj za osvoboditev. Letos ga slavijo v času novih revolucionarnih prizadevanj in začrta- nih temeljev naših narodov za učvrstitev in nadaljnji razvoj socialistične družbene skupnosti, v času, ko smo bili priča zgodovinskemu trenutku ob sprejemu najbolj demokratične ustave na svetu, ko smo na začetku uresničevanja poti novih samoupravnih oziroma delegatskih odnosov, v času, ko so bili na največjih političnih zborih pri naš — na zveznem in republiških kongresih ZK začrtani in sprejeti cilji in naloge za lepši jutrišnji dan. Podobno kot za druge gorenjske občine je tudi za radovljiško in njene občane značilno nenehno prizadevanje za hitrejši razvoj in za razreševanje najrazličnejših problemov v občinski skupnosti. Prebivalci živijo v 95 naseljih, ki so povezana z okrog 250 kilometri cest. Od 11.000 zaposlenih jih je kar 6000 v industriji. Sicer pa je to ena izmed občin, kjer je turizem med močnejšimi gospodarskimi panogami. Letošnji poprečni osebni dohodek v občini znaša okrog 2200 dinarjev. Bruto produkt znaša 200 milijard, narodni dohodek pa okrog 90 milijard, kar pomeni okrog 2800 dinarjev na prebivalca. V minulem skupščinskem oziroma odborniškem obdobju so v očini zabeležili vrsto uspehov. Za modernizacijo podjetij je bilo porabljenih okrog 300 milijonov dinarjev, 220 milijonov dinarjev pa je bilo vloženih v turizem. Zgrajeni so bili nekateri novi hoteli, prenovljeni pa domala vsi obstoječi. Prebivalci s samoprispevkom, delovne organizacije in občine so napravili velik korak na področju razvoja osnovnega šolstva. Ta samoprispevna akcija se zdaj bliža kraju. Zaradi velikih podražitev pri gradnjah programa ni bilo moč v celoti uresničiti, vendar so številni v občini prepričani, da bodo ob koncu leta s podobno akcijo oziroma samoupravno odločitvijo vseh občanov uresničili sedanji program in še nekatere druge, ki jih pravkar pripravljajo. Poglejmo nekatere uspehe, ki so jih dosegli v obdobju od lanskega do letošnjega občinskega praznika. V Bohinjski Bistrici so odprli novo in po mnenju tistih, ki so si jo ogledali, najlepšo osnovno šolo dr. Janeza Mencingerja. V Radovljici pa so odprli zdravstveni dom. Zdaj pravkar pripravljajo načrte za gradnjo nove lekarne. Po 25 letih so letos prebivalci na Bledu končno dobili spet svojo knjižnico. Zgrajenih je bilo okrog 100 družbenih stanovanj. V muzeju v graščini so odprli Linhartovo sobo. Asfaltirane so bile nekatere ceste in pota (Podvin—Otok—Za-puže). Odprt je bil hotel na Pokljuki in preurejen hotel Svoboda na Bledu. Za modernizacijo in povečanje trgovske mreže sta poskrbeli dve največji trgovski podjetji v občini Murka in Špecerija. Vrsto problemov (komunalnih in drugih) pa so obravnavale in mnoge tudi razrešile kra- jevne skupnosti s sodelovanjem (prispevkom ali prostovoljnim delom) občanov. Spodbude za še večje jutrišnje uspehe pa se kažejo tudi v novih odnosih. To jim omogoča nova ustava in pravkar začeti delegatski sistem. Vse delovne organizacije v občini so se na novo samoupravno organizirale in pravkar razpravljajo o še tesnejšem povezovanju in sodelovanju. Največji korak pa je bil nedvomno storjen v skupščinskem sistemu. Okrog 200 občanov, ki so prej sodelovali v skupščini in nekaterih njenih organih, je zdaj zamenjalo 731 izvoljenih delegatov. Skupaj s tistimi delovnimi organizacijami, kjer je manj kot 30 zaposlenih, pa je zdaj v občini okrog 1350 delegatov. Nove samoupravne oblike so zamenjale nekdanjo proračunsko delitev denarja. Ustanovljene so bile samoupravne in interesne skupnosti kot so: samoupravna stanovanjska skupnost, kmetijsko zemljiška skupnost, temeljna telesno kulturna skupnost, samoupravna interesna skupnost za varstvo okolja. V kratkem bosta ustanovljeni še dve novi skupnosti:- interesna skupnost za požarno varnost in skupnost za otroško varstvo. Pripravljajo pa se tudi na ustanovitev gozdarske skupnosti. Nazadnje pa omenimo še dve že začeti, akciji. Pravkar se v občini pripravljajo na gradnjo doma za ostarele občane. Sprejel naj bi 120 občanov; ali bo stal v Radovljici ali v Lescah, še ni odločeno. Druga nedvomno veliko pomembnejša akcija pa so priprave na nov referendum. Imenovan je že 18-članski iniciativni odbor za pripravo referenduma. Zdaj pripravljajo program, referendum pa bo ob koncu leta. Sicer pa skupščino oziroma vse občane radovljiške občine čaka v prihodnje še vrsta nalog, za katere pa lahko pričakujemo, da jih bodo z željo po uspehih tudi rešili. SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA ZKS RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA SZDL RADOVLJICA ZB NOV RADOVLJICA OBČINSKI SINDIKALNI SVET RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA ZMS RADOVLJICA ZDRUŽENJE REZERVNIH VOJAŠKIH VOJNIH STAREŠIN Vsem delovnim kolektivom in občanom čestitamo za občinski praznik in jim želimo še naprej veliko uspehov - I Ur™ tmm~§ II Kujejo za boljši jutri Sredi za tržiško občino najbolj slovesnih dni smo. V ponedeljek, 5. avgusta, bo namreč preteklo 33 let od tragičnega dogodka pod Storžičem, ko so padli prvi tržiški partizani. Na ta dan praznuje tržiška občinska skupnost že več let občinski praznik, ki je najprimernejši trenutek za bežen, vendar zgoščen pogled na dosežke najmanjše občine na Gorenjskem. Snovanje takšnega pregleda je prijetno tudi za pisca, saj se predenj zgrinjajo podatki, ki kažejo nagel vzpon občinske skupnosti na vseh področjih gospodarstva in družbenih dejavnosti. PRESEŽENA PRIČAKOVANJA Besedi najbolje označujeta gospodarske dosežke tržiške občine v letošnjem prvem polletju, primerjane z enakim obdobjem lani in z dokaj pesimističnimi napovedmi gospodarstvenikov v začetku le- tošnjega leta. Celotni dohodek, ustvarjen na področju tržiške občine, se je povečal za 50 odstotkov. Enako so se povečala tudi porabljena sredstva, dohodek za razdelitev pa se je povečal za 61 odstotkov. Podatki kažejo, da se je ekonomičnost poslovanja povečala in z njo vred tudi rentabilnost. Število zaposlenih se je povečalo le za 0,4 odstotka, kar kaže, da so bili rezultati doseženi predvsem na račun večje produktivnosti. Kljub temu pa ne moremo prezreti krepkih vplivov inflacije. Za tržiško gospodarstvo je pomembna mednarodna menjava. Letošnja polletna vrednost izvoza je dosegla 6 mili- * jonov 659.769 ameriških dolarjev, kar je za 74 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Tako kot pretekla leta ostaja tudi letos največji izvoznik Peko, sledi pa mu Bombažna predilnica in tkalnica. V mednarodno menjavo^ posega tudi Tržiška tovarna kos in srpov. Njeno ime razen Peka zasledimo predvsem na vzhodnem, klirinškem tržišču. Prevladuje ocena, da polovica tržiškega izvoza odpade na konvertibilno področje, polovica pa na klirinško. Za tržiško občino je zanimiva sestava zaposlenih. Kar 53 odstotkov je žena, vendar gre ta odstotek precej na račun dnevne migracije delovne sile, saj v Tržiču prevladuje predelovalna industrija. V primerjavi s prvim polletjem lanskega leta so se osebni dohodki zaposlenih v letošnjem prvem polletju povečali za 19,2 odstotka, v primerjavi z lanskim doseženim povprečjem pa za 12,4. odstotka. Povprečni osebni dohodek v tržiški občini znaša 2468 dinarjev. Delavci v gospodarstvu zaslužijo povprečno 2450 dinarjev mesečno, zaposleni y negospodarstvu pa 2737 dinarjev mesečno. Na področju gospodarstva sta začeli uspešno delovati tudi samoupravna stanovanjska skupnost in kmetijsko zemljiška skupnost. Obe sta začetne težave premagali in jih čaka do konca leta še precej dela. Enako velja tudi za celotno tržiško gospodarstvo. INTERESNE SKUPNOSTI OPRAVIČUJEJO ZAUPANJE Z otvoritvijo nove šole v Bistrici je šolska mreža v tržiški občini vsaj za nekaj časa rešena. Pri tem ne gre prezreti samoprispevka občanov, za katerega so se lani skoraj soglasno odločili. Jeseni bo odprt vrtec v Bistrici, rešuje pa se tudi otroško varstvo na kriškem področju. Čeprav omenjene investicije niso zaključene, se že kažejo boljši rezultati vzgoje in varstva v občini. V prihodnjih letih so lahko dosežki s tega področja še boljši. Na nova pota stopa tudi kul-turnoprosvetna dejavnost. Ustanovljen je bil Zavod ža prosveto in kulturo, ki združuje knjižnico, Delavsko univerzo :n galerijo v paviljonu NOB. Poživila se je tudi amaterska gledališka dejavnost. Pozitivne premike pri financiranju že doživljajo samoupravne interesne skupnosti, saj bo dobila na primer temeljna kulturna skupnost- letos 1,502.000 dinarjev ali 125 dinarjev na prebivalca, teles-nokulturna skupnost pa 1 milijon 540.000 dinarjev ali 128 dinarjev na Tržičana. To je krepka polovica več kot v enakem obdobju lani. Žal še vedno manjka objektov za kulturno in telesnokulturno dejavnost. Njihovi izgradnji velja prihodnja pozornost. V vse omenjene akcije se vključujejo osnovne šole, ki že imajo pogoje za delo in napredek teh dejavnosti. Precej je še nalog, ki čakajo tržiško občinsko skupnost. To so zboljšanja pri socialnem varstvu, pri varstvu ostarelih občanov in ljudi, ki nimajo najboljših pogojev za življenje. Naloge so, vendar smo prepričani, da bodo nekatere prej, druge pa kasneje rešene. Dosedanji rezultati so velik porok za to! Pripravil: J. Košnjek J Študenti o štipendiranju Uveljavitev na svetovnem trziscu Na Jesenicah so v okviru občinske konference ZMS pred dobrimi šestimi meseci ustanovili Klub jeseniških študentov. Po minulih izkušnjah marsikateri občan ni pričakoval, da se bodo mladi v klubu resnično zavzeli in prizadevali uresničiti svoj program dela. Na Jesenicah in najbrž marsikje drugje so klubi študentov delovali le toliko časa, kolikor je trajala prva zavzetost ali pa so se v svojem obdobju delovanja omejili zgolj na organiziranje družbenega življenja in mogoče še organizacijo športno-rekreacijske dejav- nosti. Vse delovanje in aktivnost pa je prenehala s tistim dnem, ko so študenti diplomirali in se zaposlili, ker si v času obstoja Kluba niso prizadevali, da bi nenehno stremeli za pridobivanjem novih članov, predvsem mlajših, ki so se vpisali na visokošolske zavode. Sedanji jeseniški Klub študentov, ki kaže v tem obdobju precejšnjo aktivnost in zavzetost, vodi študent Ivo Ščavničar. »Kakšen je vaš program dela?« »Klub smo ustanovili zato, da bi organizirali in združili študente ob- čine in tako omogočili njihovo družbenopolitično delovanje in vključevanje v vsa področja aktivnosti občine. Tudi mladi se nameravamo vključiti v prizadevanja za uresničitev načel ustave in načel nove organiziranosti mladih. Predvsem nameravamo zagotoviti tvorno in odgovorno sodelovanje študentov pri reševanju štipendijske in kadrovske politike, pri rešitvi socialnih problemov mladih ter pri tvorbi novih odnosov med gospodarstvom in visokim šolstvom. Svoj program dela smo razdelili v dve področji: področje študentske problematike ter področje družbenopolitičnega delovanja. Zato smo ustanovili dve komisiji.« »Kateri so osnovni problemi pri delu vašega kluba?« »Želeli bi doseči večjo množičnost. Menimo, da jo bomo dosegli z organizacijo izletov in športno-rekreacijskih akcij ter z organizacijo družbenih prireditev. Tako smo že pripravili dva smučarska izleta, organizirali bomo ure v telovadnici, pripravljamo se na izlet v naravo.« »Kakšna je povezava z drugimi Klubi študentov?« »Zavedamo se, da bi ob izmenjavi izkušenj z drugimi gorenjskimi klubi vsekakor lahko veliko pridobili in prav zaradi tega smo se že odločili, da navežemo stike. Najbrž se bomo povezali z radovljiškimi študenti, sicer pa zelo dobro sodelujemo z mladimi, člani občinske konference na Jesenicah. To sodelovanje je prav na področju družbenopolitičnega dela najboljše in najuspešnejše.« »Vaša sedanja naloga?« »Zdaj je ena najaktualnejših nalog kluba temeljita razprava o štipendijski politiki v občini. Seminar o tem smo že organizirali in na podlagi stališč in sklepov Kluba študentov bomo naše mnenje o družbenem dogovoru posredovali v neposredni obliki tudi delovnim organizacijam v občini. Skupaj s predstavniki jeseniških družbenopolitičnih organizacij bomo sodelovali na razgovorih o tej problematiki v jeseniških delovnih organizacijah.« D. Sedej Taborniki z Reke v Završnici V dolini Završnice pri Žirovnici taborijo taborniki z Reke. Razdeljeni so v več taborov in preživljajo prijetne počitnice. Navezali pa so tudi stike z občinsko konferenco ZMS na Jesenicah, ker bi radi spoznali življenje mladih v občini, kjer taborijo. Z mladimi jeseniške občine so kar najbolj slovesno proslavili tudi dan vstaje slovenskega in hrvatskega naroda. D. S. Iskra v Železnikih je največji izvoznik v škofjeloški občini. O doseženih uspehih in sedanjem stanju na zunanjetrgovinskem področju je vodja gospodarskega sektorja v Elektromotorjih inž. Jože Vidic povedal: »Izvažamo male kolektorske in asinhronske elektromotorje. Pri našem proizvodnem programu se moramo strogo držati vseh svetovnih tehničnih norm, saj gre kar 42 odstotkov naše proizvodnje na tuja tržišča. Največ izvažamo v ZR Nemčijo, Italijo, Švico, ČSSR, na Dansko, Poljsko in Madžarsko. Kupci iz ZDA kupujejo pri nas največ varnostne sirene. Letos smo planirali izvoz v vrednosti 5 milijonov 800 tisoč dolarjev. Doslej je šlo vse po planu in mislim, da bomo izvozni načrt v celoti uresničili. Na zahodnem tržišču smo se izredno dobro uveljavili. Lahko zatrdim, da smo s kvaliteto svojih izdelkov popolnoma kos vsem svetovno znanim proizvajalcem malih elektromotorjev.« Seveda tovarno v Železnikih močno pesti svetovni finančni položaj. V zadnjem času je prišlo do nazadovanja pri izvozu v Italijo, ker ta država od svojih uvoznikov zahteva 50 odstotkov pologa za vse uvožene proizvode. Poleg tega se je letos podražil repromaterial. Te podražitve tovarna elektromotorjev Iskra v Železnikih namerava delno ublažiti s podražitvijo svojih izdelkov, seveda pa je to le delna rešitev. »Dogovarjamo in pripravljamo se na osamosvojitev nekaterih izdelkov, katerih dele trenutno še uvažamo. Na ugodno rešitev kažejo pogovori s švicarsko firmo Gimelli, ki nam je za majh- no odškodnino pripravljena odstopiti proizvodnjo ročnega mik-serja. Pripravljeni so nam dati celo potrebna orodja. Mešalnik že testirajo na republiškem zavodu za gospodinjstvo.« Za konec je inž. Jože Vidic spregovoril še o problemih pri izvozu in uvozu. »Lahko rečem, da bi na evropskem tržišču lahko prodali še precej več svojih proizvodov, če bi imeli večje proizvodne zmogljivosti. To je nedvomno uspeh. Izredno pa nas pri delu ovirajo visoke uvozne carine in podražitve materialov.« F. Kotar Manj surovega jekla Po podatkih je jeseniška Železarna v prvem polletju letošnjega leta proizvedla za 6000 ton manj surovega jekla zaradi čestih redukcij električne energije. Za planom skupne proizvodnje so v Železarni zaostali za 1,3 odstotka, pri končni proizvodnji pa za 3,1 odstotka. V prvem polletju letošnjega leta je bilo namreč 579 ur redukcij električne energije ali 155 ur več kot v enakem obdobju lani. D. S. Srečanje borcev slovenskih železarn Srečanje borcev NOV, zaposlenih v združenju slovenskih železarn, postaja že tradicionalno. Lani ga je na Pokljuki organizirala jeseniška Železarna, letos pa ga bo v Kotljah na Koroškem ravenska Železarna. Srečanje borcev NOV slovenskih železarn bo 24. avgusta. D. S Gradnja specialističnih ambulant: Pri Splošni bolnici na Jesenicah so že pred poletjem začeli graditi specialistične ambulante, s katerimi bodo rešili hudo prostorsko stisko jeseniške bolnice. Zdaj so že položili tudi temelje za postavitev novega trakta, ki ga gradi Splošno gradbeno podjetje Sava. (ds) — Foto: F. Perdan Zvonko je bil v podjetju, v katerem je bil zaposlen že nad deset let, univerzalen. V tem smislu namreč, da je bil zelo uporaben pri vsakem poslu, najsibodi pri zidarjih, vodovodnih instalaterjih ali celo pri elek-trikarjih. Pipca, njegovo podjetje, je imelo namreč širok razpon svojih dejavnosti. V Pipci so bili zelo brihtni, iznajdljivi in zatorej na moč perspektivni. Če samo pomislimo, da so se bili razvili iz skromnega čevljarskega podjetja v pravo pravcato obrtniško — proizvodno podjetje v pičlih nekaj letih. Tako je tudi Zvonko, ki si v vseh teh letih nikakor ni mogel pridobiti kvalifikacije, na svojem delovnem mestu po svoje spremljal razvoj svojega podjetja in delal pač tisto, kar je bilo trenutno treba napraviti. Nikogar ni motilo, če se je vsakega posla lotil s preklinjanjem in z godrnjanjem in če je bilo pozneje treba za njim temeljito popravljati, kajti po svoje se jim je Zvonko smilil, saj je moral s svojo skromno plačo skrbeti za pet nepreskrbljenih otrok in še za ženo povrh. Nekoč pa je Zvonku, ki sicer ni bil prav odprte glave, šinila skozi možgane genialna miseL kaj, ko bi tudi sam kaj šušmaril, tako kot šušmarita Polde pa Jakob in Cena? Takole, kakšno novo hiško bi prevzel, jasno, »na čez« in v tednu zaslužil kakih dvesto, tristo jurčkov. Elektriko bi napeljal, cevi za vodo polagal ali pa bi jo kar sam sezidal! Ali sem dedec ali nisem ali znam ali ne znam? Ce znajo Polde pa Jakob in Cena, znam stokrat bolje tudi jaz, saj imam končno deset in več let prakse. Rečeno, storjeno! V mali, komaj postavljeni hiški za Bregom 4 so ga sprejeli, kot bi se bil Zvonko izrazil: kot neko najdragocenejšo, najbolj iskano in najbolj zaželeno redko živalco. Pazili so, da se ni — ojoj! — usedel na malo polomljeni stol v kuhinji, v hipu je bil na mizi narezek in liter »dobrovoljčka«. Po uri prijaznega sprejema je Zvonko nazdravil gospodinji z zadnjim glažkom in se kot dobrovoljček poslovil do naslednjega dne. Instalater po sili Drugo popoldne je prestopil prag precej bolj samozavestno. Konec koncev je že zvedel, da bo vodovodni instalater, torej bo opravljal posel, ki mu je tako rekoč najbližji, saj ga opravlja deset in več let. Hudo mu je godilo, da so ga klicali za mojstra in ker vsaj tu ni bilo bojazni, da se iz njega norčujejo, je vlogo mojstra sprejel in se kot mojster jel tudi obnašati. Prvo dejanje te tragikomedije, ki se je pozneje sprevrgla v pravo tragedijo, je izvedel mojstrsko: da ne bi dvomili o njegovi strokovnosti je dopustil, da so si na listek zapisovali ves material, ki naj bi ga pri svojem delu potreboval — Zvonko je bil namreč le polpismen, a vendar toliko pretkan, da ni prijel za svinčnik; milostno je dovolil, da so ga izdatno podprli z naravnim zrezkom, solato in »dobrovoljčkom«, medtem ko je pripravil pravo predavanje o svojem »fohu«, skrajno nehvaležnem, premalo nagrajevanem, umazanem in povsod zaničevanim. Ko so otroci stekli še po drugo steklenico žlahtnega vinčka, je izvolil pregledati hišo. Ko si je izdelal načrt napeljave vode in ko je obljubil, da naslednji dan pride, so ga z avtomobilom odpeljali domov. ' V drugem dejanju je maš mojster Zvonko«, kot ga je po dveh dneh prijetnega poznanstva začela klicati gospodinja, ročno zavihtel rokave, kar nikakor ne smemo jemati v prenesenem pomenu, temveč v dobesednem smislu. Rokave je resda imel zavihane tja do komolcev, a je, kot se za pravega mojstra tudi spodobi, le ukazoval in dobrohotno svetoval Vsa družina je družno, dan za dnem »štemala,« nosila material in polagala cevi tja, kamor je določil mojster. Vsa hiša je bila prekopana, komajda da bi našli kotiček, ki ni čakal na zidarja. V tretjem dejanju so bila inštalaterska dela v zaključni fazi, kar pomeni, da so bile cevi napeljane po vsej hiši, družina v žuljih, mojster Zvonko pa še vedno v izvrstni kondiciji, saj so otroci oblegali že drugo trgovino z »dobrovoljčkom«. V prvi je pošel... »Naš mojster Zvonko« sije v blagovnici že kupoval nov suknjič, ko so v hiški za Bregom 4 preizkušali mojstrsko napeljavo. Nekaj časa je krasno teklo iz pipce in požiralo, kar naenkrat pa je z vso silo hušnilo v kopalnici. Brez mojstra Zvonka so ugotovili, da je glavna cev zama-šena, da stranska pušča in da v prvem nadstropju vode sploh ni. Ne, mojstra Zvonka niso več klicali, tudi zaradi tega ne, ker jim je bilo kar nekoliko nerodno, ker je tudi že v drugi trgovini pošla zaloga »dobrovoljčka« ... D. Sedej Nov »železniški« blok: S primerno adaptacijo starega stanovanjskega »železniškega« bloka na Plavžu in z racionalno razporeditvijo stanovanj so pridobili več novih stanovanj, (ds) — Foto: F. Perdan KC 375 - PRETVORNIK ZA ROČNO VARJENJE, ZANESLJIV IN PREPROST ZA UPRAVLJANJE KC 375 je moderni pretvornik za električno varjenje, preprost za uporabo in upravljanje. Je tako izdelan, da ustreza težkim delovnim pogojem in ima za-n to odporno in trdno konstrukcijo. KC 375 omogoča širok obseg dela od 30 do 375 A in so v teh okvirih njegove karakteristike varjenja odlične. Omogoča lahek vžig in prožnost delovnega dosega z minimalnim brizganjem ter je tako usedanje kovine zelo dobro. Poganja ga trofazni dvopolni asinhroni stroj, katerega rotor je na skupni osi z rotorjem štiripolnega generatorja z neodvisnim zagonom. Celotni pretvornik ima skupno ohišje. VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P. P ŠTEV. 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES 2 gozdno gospodarstvo bled Prebivalcem občine Radovljica čestitamo za občinski praznik in želimo veliko uspehov v prizadevanju za gospodarski in družbeni napredek v občini Kovinoobrt Bohinjska Bistrica Podjetje za izdelavo pnevmatskega transporta (ekshanstiranje) Vsem občanom m poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik J "S Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju V svojih poslovalnicah nudimo vse vrste umetnih gnojil in drugih potreb za kmetijstvo in repromaterial. Odkupujemo vse vrste prehrambenih viškov pd kmetijstva, lesa iz negozdnih površin. V svojih prodajalnah v Bohinju in Ljubljani prodaja vse izdelke mlečnih proizvodov ter posebej v Ljubljani prvovrstne klobase v zaseki. Razpolaga z na novo zgrajeno mlekarno, v kateri izdeluje vse vrste mlečnih izdelkov in prvovrstni bohinjski sir. V svojih poslovalnicah: Bohinjska Bistrica, Jereka, Stara Fužina, Nomenj, Srednja vas, Gorjuše in Studor prodaja vse vrste prehrambenih izdelkov, manufakturnega blaga in reprodukcijskega materiala. Pri enoti gozdarstvo odkup in prodaja rezanega lesa vseh vrst na drobno in debelo. V obratu žaga predelujemo in prodajamo prvovrsten žagan les. V posebnem obratu imamo splošno mizarstvo in kolarstvo. Izdelujemo predvsem stavbno pohištvo po standardu in posebnem naročilu. Opravljamo prevoz svojim kooperantom in se toplo priporočamo ter obenem čestitamo vsem poslovnim prijateljem in občanom za občinski praznik Radovljice. Dobra izbira svežega mesa in suhomesnatih izdelkov vseh vrst. Klavnica in mesarija Bohinjska Bistrica Vsem prebivalcem na območju občine Radovljica čestita za občinski praznik in jim želi veselo praznovanje SLOVENSKE ŽELEZARNE TOVARNA VERIG LESCE-JUGOS LAV IJ Al izdeluje vse vrste verig, verižnih kompletov za industrijo, ladjedelništvo, transport in široko potrošnjo, kot široki asortiment vijačnega blaga za lesno industrijo Delovna skupnost podjetja čestita vsem občanom in svojim poslovnim partnerjem k občinskem prazniku in jim želi v bodoče veliko poslovnih uspehov Splošno mizarstvo Radovljica Izdeluje montažno opremo za hotele in ostale lokale. Za cenjena naročila se priporočamo. Obenem vsem občanom Radovljice čestitamo k prazniku tovarna vijakov amen kropa Slovenske železarne Kemična tovarna Podnart SPECIALIZIRANA TOVARNA KEMIKALIJ ZA GALVANOTEHNIKO, FOSFATIRANJE IN BARVANJE KOVIN V tovarni prejmete brezplačne nasvete in navodila, servisna služba pa je vsem na voljo. Kolektiv tovarne čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Radovljice Za občinski praznik Radovljice čestitamo vsem poslovnim prijateljem in občanom ter jim želimo veliko delovnih uspehov E Obrtno podjetje Knjigoveznica in tiskarna Radovljica čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za občinski praznik in se priporoča s svojimi storitvami IND VOL I20ELK0V SUKNO\ Industrija volnenih izdelkov Zapuže Industrija volnenih izdelkov SUKNO Zapuže proizvaja vse vrste blaga za ženske iz 100 % čiste runske volne ter volnene odeje najboljših kvalitet. V prodajalnah v Zapužah in na Koroški cesti v Kranju vam nudimo najnovejše vzorce ženskega in moškega volnenega blaga ter volnene odeje vseh vrst in kvalitet. Ob tako bogati izbiri boste govoto našli tudi nekaj zase. Vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik Radovljice Razstava Puharjevih foto grafij na steklo Na področju slovenske fotografije si je pridobil doslej največ pozornosti fotograf amater in izumitelj Janez Puhar, ki se je rodil leta 1814 v Kranju, kjer je tudi umrl leta 1864. Puhar je imel prirojen čut za likovne vrednote, po drugi strani pa za optično kemično eksperimentiranje z izrazitimi lastnostmi znanstvenika izumitelja. Bil je razgledan, vztrajen, samokritičen in dosleden. Z dagerotipijo se je seznanil teoretično in praktično že v letih 1839 in 1840. Kmalu je pričel s poskusi, ki so ga pripeljali leta 1842 do lastnega, izvirnega postopka fotografiranja. Ta Puharjev izum vključuje dve komponenti: steklo kot nosilec fotografske slike in kemični postopek z žveplenimi parami. Steklo tedaj še ni bilo v rabi, kajti dagerotipija je bila slika na kovini, talbotipija pa slika na papirju; steklo, ki sta ga priložnostno uporabila za poskuse N. Niepce in astronom Her-schel, še ni imelo javnega pomena. Puhar je. objavil prve rezultate svojih poskusov leta 1841, nato pa še leta 1843, 1849 in 1851. Posebno pomembna je objava o transparentnih slikah na steklo leta 1843, ker daje Pu-harju vidno časovno prednost pred slikami na steklo Abela Niepcea de S. Victor (1848). Puhar je dosegel še za svojega življenja pomembna mednarodna priznanja. Njegov postopek je objavila Akademija znanosti na Dunaju (1851), dobil je priznanje na Veliki razstavi v Londonu (1851) in v Parizu, kjer ga je Academie Nationale sprejela med svoje člane (1852) in mu istočasno s to diplomo priznala naziv »iznajditelj fotografije na steklo«. Puhar je prejel vabilo naj sodeluje na razstavi v New Yorku. Kljub določeni zaprtosti svetovne literature do manjših narodov in njihovih uspehov pa je Puharjevo ime le našlo svoje častno mesto vsaj v nekaterih tujih publikacijah 19. in 20. stoletja. Zelo skromno število ohranjenih Puharjevih slik pomeni dragocenost, ker so ti originalni izvodi dokaz o Puharjevem izumu in obenem priče za obstojnost njegovega postopka. Zob časa in prilik je sicer mehanično načel te slike (npr. prelom stekla) in jim vzel del prvotnega čara, istočasno pa je treba te slike presojati z merili časa, v katerem so nastale. Puhar je izjemen in izreden pojav v slovenski fotografiji. Ob sedanjem vedno večjem uveljavljanju zgodovine fotografije v svetovnem in domačem merilu raste tudi pomen Janeza Pu-harja. Razstava je v galeriji v Prešernovi hiši v Kranju in bo odprta do 29. avgusta. Na njej bomo lahko videli povečane reprodukcije izvirnih del in faksimile raznih tekstov, ki govore o delu, življenju in pomenu Janeza Puharja. M. Kambič Fotografije Ivana Dvoršaka Pretekli petek je bila v galeriji v Mestni hiši v Kranju odprta razstava fotografij Ivana Dvoršaka iz Maribora. V Kranju je že razstavljal, in sicer leta 1971 v okviru Fotografije mariborskega kroga. Sedaj razstavlja dela, kar 35 jih je, bodo na ogled do 29. avgusta. Dvoršakova fotografija je zadnji čas deležna vse bolj pozornega likovno teoretičnega spremljanja in obravnavanja — ugotavljanja virov in šestavnosti njene izrazne moči pa je uvodničarju pričujoče razstave skoro-da nemogoče dodati še kakšno ugotovitev, ki bi bistveno do-svetlila njen specifični kakovostni prispevek sodobnemu slovenskemu fotografiranju. Vendar je zadevno analitikovo nemoč možno prezreti, ker je fotograf bolj strnil vse doseženo, kot pa napovedal novo težnjo v svoji mirni, občutljivi in pretehtani fotografski zagledanosti. Njegov fotografski pogled se je prekalil in dokončno opredelil v tistem nedavnemu trenutku mariborske fotografije, ko jo je 6 GLA'8 prevelo posebej radoživo iska-teljsko razpoloženje, nemir, ki je podobno diferenciral in kvalificiral več opaznih avtorskih stremljenj ... tudi v skupnem oblikovnem okviru fotografije Mariborskega kroga. V tem skupku se je pričel dokazovati kot ustvarjalec, ki — motivično vzeto — vpija vase predvsem imagerijo mariborskega mesta in ki jo zadržano, v črno-sivo-belem, a oblikovno in razpoli-ženjsko tenkočutno razvija in fotografsko uveljavlja. Neprestana in dosledna osredotočenost na priljubljeni temat je Dvoršaka odvrnila od vseh nedoslednosti diletantske in plehkosti profesionalne fotografije. A njegova pot do javnega priznanja vrednosti njegovega dela, kakršna je končno tudi zdajšnja predstavitev, je bila polna zastojev: ne le zaradi njegove delovne samokritičnosti in zadržanosti, marveč tudi zategadelj (naj zatrdim kot njegov klubski tovariš), ker je veliko svoje delovne vneme, moči in izkušenj žrtvoval kolegom in mladim. Še enkrat: njegova fotografija nepogrešljivo žlahtni zdajšnji fotolikovni trenutek na Slovenskem. Z. Jeraj Živilski kombinat ŽITO Ljubljana TOZD Triglav Lesce TOZD Gorenjka — tovarna čokolade Lesce Vsem svojim potrošnikom in občanom čestita za praznik Radovljice ter priporoča svoje izdelke kot: žitarice, mlevske izdelke, kruh, testenine, pekatete, Triglav pecivo, kolače, čokolado Gorenjka in izdelke obrata Šumi Koncert komorne glasbe v Radovljici V nedeljo, 4. avgusta, ob 20. uri bo v dvorani radovljiške graščine v okviru prireditev za občinski praznik koncert komorne glasbe, na katerem se bodo prvič predstavili radovljiškemu občinstvu trije glasbeniki, ki so po rodu Gorenjci, a žive v Sarajevu oz. Zagrebu. Branka Dujmič je po materi Ra-dovljičanka. Rojena je bila 1. 1952 na Reki, kjer je končala srednjo glasbeno šolo. Sedaj je študentka glasbene akademije v Zagrebu, kjer študira klavir v razredu prof. Damira Sekošana. L. 1969 je prejela tretjo nagrado na republiškem tekmovanju glasbenih šol Hrvatske in 1. 1971 kot odlična učenka srednje glasbene šole nagrado Ivan Matatič-Ronjgov. Tudi Nino Verber je po materi Radovljičan. Rojen je bil 1. 1950 v Sarajevu, kjer je končal gimnazijo in srednjo glasbeno šolo in nadaljuje študij violine na sarajevski glasbeni akademiji v razredu magistra prof. Davida Kamhija. Razen tega je Verber že peto leto član sarajevske opere in filharmonije. Profesor Ivan Poljanšek je bil rojen na Jesenicah. Osnovno šolo je obiskoval v Lescah in Radovljici, srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, akademijo za glasbo pa v Ljubljani in v Zagrebu, kjer je diplomiral kot čelist v razredu prof. Janigra. Doslej je kot glasbenik in pedagog deloval v Ljubljani v Slovenski filharmoniji, Operi, srednji glasbeni šoli, v Sarajevu v Operi in Filharmoniji, sedaj pa je zaposlen kot profesor komorne glasbe na sarajevski glasbeni akademiji. Poleg pedagoškega dela na akademiji stalno sodeluje kot čelist v godalnem kvartetu RTV Sarajevo. Vsi trije umetniki že vrsto let preživljajo počitnice v Radovljici, prvič pa se bodo domačemu občinstvu predstavili kot glasbeniki. Izvajali bodo Fr. Chopina (Poloneza v c-mo-lu, op. 40, št. 2 za klavir), J. S. Bacha (Sarabanda in Gigue iz 4. partite v d-molu za violino solo), L. Boccheri-nija (Sonata v A-duru za violoncello in klavir) in Klavirski trio v D-duru, op. 70, št. 1 L. v. Beethovna. M. Avguštin Obvestilo Obveščamo občane, da uprizoritev Miklove Zale v Preddvoru v okviru praznovanja praznika občine Kranj, ki je bila na lepakih napovedana za soboto, 3. avgusta, zaradi daljše odsotnosti nekaterih igralcev odpade. Tajništvo ZKPO GRADITEL-JI! interesenti opečnih izdelkov Ljubljanskih opekarn Svoje zastopstvo sem preselil iz Nazorjeve 4 v novo stanovanje, Oprešnikova 15 v bližino samopostrežne trgovine na Klancu. Pišite, obiščem vas na domu. Se priporočam] Andrej Smolej Promenadni koncert V soboto ob 18. uri je bil pred domom TVD Partizan Medvode koncert godb na pihala Donit Medvode in sindikalne godbe SANDRIK iz Dolne Hamre (ČSSR). Pred temje bil slovesen sprejem češkoslovaških godbenikov, s katerimi imajo Medvodčani že večletne stike. Goste so nato odpeljali v Umag, kjer bodo ostali teden dni na letovanju v taboru TVD Partizan Medvode. -fr Gorenjski muzej v Kranju V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi je na ogled razstava del IVANA DVORŠAKA, kandidata mojstra fotografije AFIAP, ki jo prireja Gorenjski muzej in Kabinet slovenske fotografije. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je odprta stalna pokrajinska zbirka NARODNOOSVOBODILNI BOJ NA GORENJSKEM in republiška zbirka SLOVENKA V REVOLUCIJI ter tretja razstava iz serije retrospektiv slovenskih umetnic — dela umetnice" KARLE BU-LOVCEVE. V Prešernovi hiši je odprt PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ. V galeriji v isti stavbi pa je na ogled spominska razstava IZNAJDITELJ FOTOGRAF JANEZ PUHAR 1814—1864. Razstavne zbirke so odprte vsak dan od 10. — 12. in od 17. — 19. ure razen ponedeljka. SGP Gorenje napoti cioiiEKJC napredka Splošno gradbeno podjetje Gorenje ima zaposlenih 285 delavcev, v času sezone se ta številka povzpne tudi na 350 ljudi. Medtem ko so lani dosegli 4 S milijarde realizacije, računajo letos na 5 in pol S milijard letne realizacije. Po polletnem izračunu letošnjega leta so prepričani, da bodo plan še presegli. »Gorenje«, ki ima trenutno odprtih več večjih in manjših gradbišč v radovljiški občini, je v občinskem merilu uspel predvsem zaradi tega, ker je vedno največ pozornosti namenil predvsem kvaliteti gradnje. Do zdaj ob njegovih gradnjah še ni bilo pritožb in razočaranja, zato še vedno uspe pri vseh javnih natečajih in razpisih. Med pomembne gradbene pozitivne lastnosti sodi poleg kvalitete del tudi čas in trajanje dela. »Gorenje« se je postavljenih rokov vedno »držal«, zato ni nikoli prišlo do večjih kasnitev. V delovni organizaciji so razvili notranjo samoupravo, notranje samoupravne odnose prek treh delovnih skupin, delegatskega sistema, s tremi neposredno izvoljenimi delegati v odbor delavske kontrole in odbor za medsebojna razmerja. Sprejeli so tudi vse potrebne samoupravne akte, ki jih nalaga nova ustava in si skratka že od vsega začetka prizadevali, da zagotovijo delavcem vse njihove pravice. Tudi zaradi tega ne ostaja Splošno gradbeno podjetje. Gorenje na prvih razvojnih korakih, temveč uspešno koraka naprej in si ob solidni notranji organiziranosti in solidni gradnji zagotavlja še večje delovne uspehe na področju gradbeništva. Značilnosti, ki so bile osnova za širok razmah proizvodnje in za vedno nove delovne uspehe Splošno gradbenega podjetja Gorenje iz Radovljice, se nedvomno v prvi vrsti kažejo v nenehnih prizadevanjih za uvedbo sodobne mehanizacije in modernizacije. Moderna strojna oprema ni le olajšala dela neštetim delavcem, temveč je gradnjo tudi močno pospešila in pocenila. Tega so se v veliki meri pri Gorenjcu zavedali, zato so nenehno vlagali prav v novo strojno opremo. Pri Splošno gradbenem podjetju Gorenje so se uveljavili predvsem v občinskem merilu: tako so zgradili novo šolo ter odprli številna večja gradbišča pri domačih tovarnah kot Veriga Lesce, Iskra Otoče, Plamen Kropa, Sukno Zapuže, seveda pa pri tem delali z vso močjo tudi na področju stanovanjske gradnje. Ob vsem tem pa niso zanemarjali svojih delavcev, predvsem tistih, ki so prihajali iz drugih republik in ki so imeli največ težav prav zaradi stanovanjskega problema. Zanje so postavili zelo soliden stanovanjski blok s centralnim ogrevanjem in s prostori za družbeno prehrano. Delavci priznavajo, da zdaj žive v zelo urejenih stanovanjskih razmerah. *M Kolektiv Vezenine Bled čestita in želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem prijetno praznovanje občinskega praznika Radovljice Med največjimi v svetu vezenine Tovarna čipk in vezenin ali skrajšano Vezenine Bled letos beleži 50-letnico obstoja. Nihče sicer natanko ne ve, kdaj so na Bledu začeli izdelovati vezenine. Ustno izročilo pravi, da se je dejavnost začela leta 1919, vendar prvi zapisani podatki izvirajo iz leta 1922. Takrat naj bi namreč že delala manjša obrtna delavnica. Najstarejši uradni podatki pa izvirajo iz leta 1924. V njih piše, da je Ivan Petrič 1923. leta v katastrski občini Želeče začel graditi - tovarno vezenin in perila. Vendar ni bil dolgo njen lastnik. Vmes je posegla banka in ustanovila podjetje Izdeloval-nica slovenskih in švicarskih vezenin. Pet ali šest let kasneje pa je na Bledu na Dobah zrasla še ena tovarna, ki je izdelovala klekljane čipke. Zgradil jo je dr. Anton Vovk. Iz obeh predvojnih podjetij je 22. junija 1947. leta izvršni odbor okrajnega ljudskega odbora Jesenice ustanovil enotno podjetje Tovarno čipk in vezenin ali skrajšano Vezenine Bled. Do septembra 1950. leta je bilo podjetje pod administrativnim vodstvom, potem pa je kolektiv izvolil prvi 17-članski delavski svet. Danes so Vezenine Bled glede količinske proizvodnje med največjimi proizvajalci čipk in vezenin na svetu. 750-članski kolektiv, ki ima razen tega še 50 vajencev, je lani v tovarni na Bledu in v obratih v Vipavi in Kočevju ustvaril za 70 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Izvoz pa so lani povečali za 100 odstotkov v primerjavi z letom poprej. Vezenine, strojne čipke, zavese, lahko žensko in otroško konfekcijo so izvažali predvsem v Zvezno republiko Nemčijo, Švico, Avstrijo in Anglijo. Letos predvidevajo, da bodo ustvarili za 80 milijonov dinarjev dohodka, od tega pa nameravajo izvoziti za 8 milijonov dinarjev izdelkov predvsem na konvertibilno področje. Sicer pa si je v jubilejnem letu kolektiv z obratoma v Vipavi in Kočevju, gradijo pa tudi nov obrat v Ilirski Bistrici, zadal nalogo, da si ustvari čimboljše pogoje za nadaljnje gospodarjenje. »V podjetju že dve leti izvajamo akcijo za povečanje produktivnosti. Tako smo lani in predlanskim precej povečali število zaposlenih. Zdaj kolektiva na Bledu ne nameravamo več bistveno povečati. Ugotovili smo, da so tod pogoji le za kapi-talnointenzivna vlaganja,' saj odvečne delovne sile ni. Le v zunanjih obratih bomo še razvijali delovnointenzivne procese. Zato smo se tudi odločili za nov obrat v Ilirski Bistrici,« pravi direktor tovarne Janko Svetina. Za izboljšanje delovnih pogojev bodo letos posodobili notranji transport blaga, povečali krojilnico in zgradili okrog 750 kvadratnih metrov prostorov, v katerih bo vezilni-ca. Razen tega pa se pripravljajo na postopno ukinitev nočnega dela za ženske, na ureditev novih prostorov za družbeno prehrano, na bolje organizirano zdravstveno varstvo zaposlenih (o slednjem so pred nedavnim še z nekaterimi drugimi podjetji na Bledu in zdravstvenim domom Jesenice podpisali samoupravni sporazum), nadalje nameravajo zgraditi prostore za otroško varstvo itd. Že doslej so skrbeli za tako imenovani družbeni standard zaposlenih, v prihodnje pa bo ta skrb še večja. Tako na primer že zdaj plačujejo delavcem prevoze na delo, regresirajo tople obroke delavcem in njihovim družinskim članom, skrbijo za rekreacijo in oddih. Na Bledu imajo na primer v najemu vilo Rog, regrese za dopuste pa dobijo vsi člani. Posebno skrb nameravajo v prihodnje posvetiti razreševanju stanovanjskih problemov delavcev. Letos so se Vezenine tudi na novo organizirale. Zdaj imajo dve temeljni organizaciji združenega dela: Modna oblačila in Pozamenterijo. Pripravljajo (nekaj pa so- jih že sprejeli) tudi statute in druge samoupravne akte. Pri tem pa so zelo aktivne družbenopolitične organizacije. Tako so si na primer komunisti v podjetju zadali nalogo, da morajo biti v prihodnje na vodilnih delovnih mestih člani zveze komunistov. Sindikat pa bdi nad samoupravljanjem, rekreacijo in drugimi dejavnostmi. Ko so na slovesnosti sredi junija letos proslavili 50-letnico obstoja, so 125 članom kolektiva, ki so v podjetju od 10 do 25 let, podelili priznanja. Njihove slovesnosti v festivalni dvorani na Bledu pa se je od številnih gostov udeležil tudi sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc. »Res smo v zadnjem obdobju zabeležili nekatere lepe in spodbudne uspehe tako na proizvodnem kot na samoupravnem področju. Vendar se srečujemo tudi s problemi. Prepričan sem, da jih bomo s skupnimi močmi zmogli, hkrati pa bo naša osnovna skrb namenjena dobremu gospodarjenju in skrbi za delavca,« je povedal direktor Janko Svetina. Nikoli in nikamor brez nasveta in ugodja, ki vam ga nudi Jugoslavija Generalna direkcija Ljubljana, Dvoržakova 11 a telefon: 313-226, 232-466 telex: 31206 KOMPAS Prodaja vseh vrst železniških, letalskih in ladijskih vozovnic za tu- in inozemstvo — hotelske rezervacije — turistične informacije — posredovanje potnih listov in vizumov — organizacija izletov in potovanj po Jugoslaviji in inozemstvu z lastnimi modernimi turističnimi avtobusi — avtobusni prevozi — izposojevanje avtomobilov s šoferjem ali brez. Poslovalnice: Beograd, Bled, Brnik, Budva, Celje, Crikvenica, Dubrovnik, Fernetiči, Gradina (Dimitrovgrad), Hercegnovi, Jesenice, Koper, Korensko sedlo, Kozina, Lazaret (Ankaran), Ljubelj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Niš, Novo mesto, Novi Sad, Opatija, Podgora, Poreč, Postojna, Portorož, Pula, Rateče, Rabac, Rovinj, Sarajevo, Sežana, Skopje, Split, Subotica, Šentilj, Škofije, Vatin (Vršac), Vrsar, Vršac, Zadar, Zagreb Kompas hotel Dubrovnik — Kompas hotel Bled — Kompas hotel Ljubljana z dep. »Panorama« — Kompas hotel »Stane Žagar« Bohinj — Kompas izletniški dom Ribno pri Bledu — Kompas hotel Kranjska gora — Restavracija »Ljubelj« Ljubelj — restavracija »Deteljica« Tržič — žičnica »Zelenica« Ljubelj — Gojitveno lovišče Petrovci Obiščite našo poslovalnico in hotel Kompas na Bledu Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za občinski praznik Radovljice Tapetništvo Radovljica, tel. 75-301 Izdelava tapetniških del po naročilu. Obloga tal. Dobava in montaža švicarskih karnis »SILENT GLISS«. Izdelava in montaža zaves. Blazinjeno pohištvo po naročilu. ' Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za občinski praznik in se priporočamo za svoje storitve TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA TITA N KAMNIK proizvaja fitinge črne in pocinkane, ključavnice navadne in cilindrične, obešanke navadne in cilindrične, motorne mesoreznice in drobilke za orehe, ulitke iz temprane litine za avtomobilsko, strojno in elektro industrijo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše renomirane izdelke Naš delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik lip Delovni kolektiv LIP, lesna industrija Bled Poleg članov in številnih gostov se je takrat slovesnosti udeležil tudi sekretar izvršnega komiteja predsedstva C K ZKJ Stane Dolanc čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za občinski praznik in se priporoča s svojimi izdelki Ob tridesetletnici začetnih bojev z »Gorenjskimi domobranci« Pod krinko »Za vero in boga« proti borcem za svobodo skupaj z nacističnimi okupatorji (Nadaljevanje iz prejšnje številke) POD KRVAVCEM Domobranci so se v boju proti nam posluževali z raznimi ogleduhi. Tako so partizani septembra 1944. v gozdu pod Krvavcem na Možjanci naleteli na močno, okoli 50 let staro žensko. Dva partizana sta jo spoznala. Bila je vohunka Johana, zapeljanka, ki je imela že na vesti smrt petih naših tovarišev. Ko smo ji dokazali, da vemo za njeno izdajalsko delovanje, je prostodušno priznala: »Hodim po gozdu, kot da kaj nabiram ter iščem sledove za partizani. Tako sem našla tudi bunker nedaleč od tod. Odšla sem po- domobrance, pa so jih potolkli. Saj od nečesa človek mora živeti.« Marsikomu izmed nas je ob tem izrednem priznanju postalo kar tesno pri srcu. Človek skoraj ne bi mogel verjeti, da so na svetu ljudje, ki se preživljajo s tem, da spravljajo ljudi v roke rabljem. Seveda so taki pokvarjenci prišli domobrancem prav. Septembra istega leta smo zvedeli, da bodo prišli domobranci iz Voklega, Cerkelj in drugih bližnjih postojank na žeg-nanje v Olševek pod Krvavcem. Zgodaj zjutraj, še v mraku, smo postavili močno zasedo v gmajni za vasjo. Izbrali smo si zelo ugoden kraj in mislili smo si, da nam akcija ne more spodleteti. Bilo je že pozno dopoldne, domobrancev pa od nikoder. V vas smo poslali svojo izvidnico, če morda le že niso prišli. Kmalu smo zvedeli, da so prišli domobranci z Nemci po drugi poti in še precej jih je bilo. Naša zaseda je štela nekaj čez 20 mož, vendar se je skrivaje premaknila naprej, da bi se kje s sovražnikom srečala. Prav tako so Nemci in domobranci že zvedeli za nas in nas iskali. Zaseda se je pravkar pokazala izza vaških plotov, ko je trčila v sovražnika. Obe strani sta napadli naenkrat, toda sovražniki so bili v veliki premoči. K sreči se je takrat ulila močna ploha in zasedi nekoliko olajšala umik. na Možjanco. Ze ta ponesrečena zaseda nam je dala misliti, da smo morali biti izdani. Še bolj pa so nam to misel potrdili dogodki naslednjega jutra. Ko se je začelo malo svitati, nas je vrglo iz sna divje streljanje. Straža je belčke zadržala le toliko, da ni nihče padel in smo se v redu umaknili. Kljub toči krogel smo naglo razdrli šotore, pobrali vso opremo ter med tem ostro užgali nazaj. Drugega dne smo bili pri Goričniku na Štefanji gori. Zjutraj, ko je kuhar pravkar mešal žgance, je zapokalo prav od blizu. Domobranci so se priplazili med hišami prav do nas. Ubili dva stražarja in nas napadli od dveh strani. Razen stražarjev so ranili še dva tovariša. Sicer je bilo domobrancev malo, a jih zaradi domačinov, ki so nam pomagali, nismo napadli med hišami. Vas bi zanesljivo trpela. Tako smo se z domobranci sre-čavali skoraj vsak dan. Pod Krvavcem ni* bilo malo ljudi, ki so jih sproti obveščali, kar so zvedeli o nas. Bataljon se je tiste dneve pod Krvavcem premikal iz spopada v spopad. Borci so bili slabo oboroženi, pa tudi streliva je že primanjkovalo. Zato se je bataljon umaknil čez Kokro pod Storžič. Tam nas je presenetilo veselo obvestilo štaba IV. operativne cone, naj pridemo v Gornji grad po orožje in strelivo. To sporočilo je prišlo ob pravem času. Dobro opremljeni z novim orožjem smo potem tolkli domobrance in Nemce, napadali njihove postojanke in le tako smo lahko zadržali neprestane ofenzivne sunke, s katerimi si je sovražnik hotel obvarovati najvažnejšo prometno zvezo za umik proti »Hitlerjevi trdnjavi«. »SEMENJ« V TRSTENIKU V začetku novembra je naš II. bataljon prinesel s Štajerske precej novega orožja. Kar nestrpni smo že bili, kdaj ga bomo lahko koristno uporabili. Posebno bi se radi srečali z belčki, ki so nas zadnje čase večkrat presenetili. Zdaj bi jim presenečenja lahko obilo poplačali. Po raznih znakih smo sodili, da so Nemci o naših premikih redno obveščeni in zato tudi mnoga presenečenja. Pogosti, za nas nepričakovani spopadi, so vtisnili nekaterim mlajšim partizanom pečat malodušja, domobranci-domačini iz Cerkelj, Pre-doselj, Suhe in niže iz okolice Komende, Domžal in Mengša, pa so se včasih prostodušno pogovarjali: »Danes pa gremo v boršt. Zvedeli smo, kje so banditi.« Vodstvo bataljona se je z vso vnemo lotilo, da bi preprečilo taka presenečenja, hkrati pa smo se vsi spraševali: »Kdo je izdajalec? Ali res samo ljudje iz civilnega omrežja ali kdo iz naših vrst?« Naključje samo nam je pomagalo, da smo prišli resnici do dna. Gašper iz Goric pri Golniku je bil hraber partizan. Postal je vodnik v četi VDV, ki se je gibala pod Storžičem in Krvavcem. Bil pa je nerazgledan, hkrati pa je imel nekatere slabe lastnosti. Kljub svojemu pičlemu znanju je bil oblastiželjen in tej lastnosti je seveda drugovala tudi sebičnost. Na jesen 1944 je Gašper nenadoma izginil. Kmalu smo zvedeli da je dezertiral k Nemcem oz. domobrancem. Že po nekaj dneh so domobranci in Nemci napadli več bunkerjev pod Storžičem, Dobrčo in Kriško goro. Pri tem je padlo več naših ljudi. Gašper je poznal nekatere aktiviste in njihove zveze. Brž ko je dezertiral k domobrancem, so nekatere Nemci aretirali. Pristaši osvobodilnega gibanja so bili zelo zaskrbljeni, saj si niso bili na jasnem, če ni morda vedel Gašper tudi zanje in jih ovadil gestapu. S temi zločini se je Gašper »opral« pred Nemci in belčki. Sovražniki so v njem spoznali na vsak zločin pripravljenega človeka. V očeh gestapa in domobranske bratovščine je postal zgleden borec za »vero in boga«, borec proti partizanom in OF. Gašper je bil domačin, razen tega pa je kot bivši partizan poznal mnoge poti, javke in bunkerje. Po prvih napadih na naše aktiviste smo morali precej dejavnosti preusmeriti. Morali smo menjati kurirske poti, obveščevalci, terenci in kurirji so spremenili svoja bivališča in se preselili onstran Storžiča in Kriške gore nad Tržičem. To pa je bilo zelo odročno vasem okoli Kranja in Golnika. Kakor smo zvedeli pozneje., je imel Gašper v naših vrstah svojega pajdaša. To je bil Peter, obveščevalec našega II. bataljona. Ta je Gašperja redno obveščal o vseh naših premikih, zato ni bilo nič čudnega, da smo bili tolikokrat presenečeni. Peter in Gašper sta pozneje hotela umoriti štab, bataljon brez vodstva pa bi že kako obvladali. To, kar so oni namenili nam, pa smo jim mi pripravili v Trsteniku, ko so se domobranci pripeljali na sejem. Na zanimiv način smo dobili podatke o njihovem prihodu od Gašperja samega in s tem se je orožje, s katerim so mislili pokončati nas, obrnilo proti njim. Prve dni novembra 1944. je bil bataljon nad Tržičem, na severni strani strmega Storžiča. Ko je bil v noči od 11. na 12. november nenaden zbor bataljona, so vsi borci oživeli. Nekaj dni prej smo s Štajerske dobili novo orožje, pa so bili fantje kar neučakani. Še bolj pa so oživeli, ko so zvedeli, da bomo šli nad belčke. Menda ni bilo niti enega, ki se ni javil prostovoljno, da gre v akcijo. Toda tako močna enota bi bila premalo gibčna. Zato smo se odločili le za 18 fantov. Najteže jih je bilo odbrati. Vsak je hotel iti z nami in nekateri so se kar prerekali in prosili, da bi smeli iti nad belčke. Končno je le bilo pripravljenih 18 dobro oboroženih fantov. S sabo so imeli 4 strojnice in potrebno strelivo. Sredi noči se je utrgala kolona izpod Storžiča. Bilo je hladno in naletavati je začel prvi sneg. Naglo smo prispeli do sedla Poljane med Storžičem in Tolstim vrhom. Malo smo se oddahnili. Ta čas je komisar izkoristil, da je razložil, v kakšno akcijo pravzaprav gremo. »Obveščeni smo, da bodo danes zjutraj prišli domobranci iz Kranja na sejem v Trstenik«, je začel komisar. »Najprej bodo šli k maši, da bi ljudem dokazali, kako se borijo »za vero in boga«, potem pa, kot smo slišali, nameravajo kreniti pod Storžič, da bi »pogledali« še malo za »banditi«. Na primernem kraju jih bomo počakali in pošteno naklestili.« Komisar je še nekoliko obrazložil lego Trstenika. Med borci je šlo navdušeno mrmranje. »Verjetno bo belčkov okoli 50,« je potem začel razpredati komandant. »Nas je precej manj, toda tokrat smo bolje oboroženi. Glavno pa je: presenetili jih bomo na takem kraju, da se ne bodo mogli nikamor umakniti. Pazite samo na moja povelja in vse bo prav. Sedaj pa še preglejte orožje in strelivo!« ^Med navdušenim šepetanjem smo se spustili s Storžiča. Še pred dnem smo zasedo postavili na primerne kraje. Pazili smo, da nas ni nihče videl. Ponosni smo bili, ko smo videli naše strojnice in z očmi merili razdaljo, kje bodo približno belčke dosegle naše krogle. Eden izmed naših funkcionarjev pa je imel medtem posebno nalogo. Peter je namreč dejal, da se je zmenil z izdajalskim Gašperjem za sestanek med njim in predstavnikom našega bataljona. Baje je Gašper obžaloval, da je dezertiral. Po Petrovi izjavi bi bil rad svoje izdajalstvo opral in se spet pridružil partizanom. Mi mu nismo mnogo verjeli, upali pa smo, da bomo iz njega izvlekli kaj koristnega. Prejšnji teden smo od Gašperja zvedeli, da nameravajo belčki v nedeljo v Trstenik. Dogovorili smo se, da bo prišel k nam nekako ob istem času kot belčki iz Kranja, samo da bo on prišel iz smeri Golnika in Goric, kjer je bil doma. Naš pogoj je bil, da nam bo omogočil dobiti v pest celotno domobransko posadko v Kovorju z vsem orožjem, in da nam bo omogočil uničenje postojanke brez žrtev. Gašper je bil po Petru sporočil, da ga na dogovorjeni kraj ne bo, če bo morda slišal, da smo mi že prej udarili po domobrancih, ki bodo prihajali iz Kranja. Seveda je tovariš, ki bi se moral sestati z Gašperjem, odšel na sestanek z dobro oboroženim spremstvom. Postavili so zasedo tako, da bi Gašperja, če bi nas hotel ukaniti lahko ujeli in se udarili z njegovim spremstvom. Po vsem tem ni bilo nič čudnega, da smo bili vsi zelo vznemirjeni. Morali bi ubiti dve muhi na en mah. Ze se je zdanilo. Napeto smo oprezovali na vse strani. Ura je bila že pol osmih. Vsem se je podilo po glavi nešteto misli. Kaj če nas je Gašper prelisičil? Po ces.ti so v gručah ljudje hodili k maši. Borci so iskali razna kritja, da jih ne bi bili videli. Nekateri so se na pol potuhnili v plitkem potoku, drugi so bili tesno stisnjeni za redko grmovje, mitraljezec Stane pa se je prihulil celo pod mostič. Ljudje pač niso slutili, da se pod njim skriva dobro oborožen partizan. Ura je odbila osem, pol devetih. Zaseda, ki .je čakala Gašperja, se je vsak hip ozirala na cesto, pričakovanega ni bilo od nikoder. Komandant je ostal pri glavni zasedi in neprestano gledal skozi daljnogled. Z votlim, svečanim glasom so se v Trsteniku razmajali zvonovi. To je bil znak, da se bo maša začela vsak hip. Vse borce je ob tem spreletela misel: »Gašper nas je speljal.« Zvonovi so odzvanjali dobro minuto, ko je borce vrglo iz ugibanja rezko komandantovo povelje: »Pripravite se! Gredo!« Štiri strojnice, dve brzostrelki in 13 pušk je bilo naravnanih proti cesti. Nekaj streljajev niže smo opazili dolgo kolono. Bili so domobranci, ki so se s kolesi peljali v Trstenik. Dober streljaj pred nami se je cesta vila v rahlo vzpetino. Belogardisti so stopili tu s koles in se podali navkreber peš. Šli so brezskrbno v gručah. Le redki so imeli na strel pripravljeno orožje. Bili so že tako blizu, da smo slišali njihov razgovor. Klatili so razne neumnosti. Prvi so že šli mimo našega prednjega in nato naslednjih dveh mitraljeskih gnezd. Komandantove oči so motrile kolono. Sedeminštirideset domobrancev je naštel. Prvi domobranci so le še štirideset metrov pred mitraljezcem Stane-tom. Skrit je bil pri mostičku, najbliže Trsteniku. Vso kolono je imel že pred seboj. Najraje bi bil pritisnil na petelina in pretrgal to mučno, napeto čakanje. Stane je s pogledom pobožal novi »Bren«. Kako bo delal? Takrat je začul odrezani glas: »Ogenj!« Pritisnil je na petelina, da ga je zabolel prst. Ko je strojnica zapela v enakomernih presledkih, se je v Stanetu hipoma raztajala vsa napetost dolgih ur, ko so nestrpno čakali, kdaj se bodo pojavili domobranci. Za njim so se oglasili še drugi. S treh strani so sipale strojnice svinčeni ogenj, vmes pa so se oglašali rezki streli mauzeric. Vsi »Breni« so delali brezhibno in po vsej kotlini je močno odmevalo. Ob prvem strelu so belčki za drobec sekunde obstali kot okameneli. Potem pa so že spustili kolesa. Nekateri so ranjeni popadali po tleh, drugi pa so hoteli pobegniti. Toda kam? Na cesti so križem ležala kolesa. Belčki so zadevali obnje, padali, se spet pobirali. Po vsej dolžini iz gozda, izza potoka je bruhala nanje smrt, pred njimi je v zaklonu Stane onemogočal, da bi se bili prebili naprej, za njimi pa prav tako strojnični ogenj. Edina možnost za beg je bil travnik na desni strani ceste. Toda tam je bila ravnina in kdor bi se bil skušal rešiti v tej smeri, bi bil izgubljen. Niti pol ure ni trajal spopad. Tu in tam je skušal kak domobrane odgovoriti z orožjem, a kmalu je za vedno utihnil. Še majhen juriš in kolona je bila razbita. Ravno o pravem času. Strelivo smo bili skoraj porabili. Od daleč je po gozdu prihajala druga domobranska kolona, ki bi nam prav zlahka upadla v hrbet. Razen tega je bila blizu nemška postojanka na Golniku, kjer je bilo nekaj sto policistov. Lahko bi nas odrezali od vznožja Storžiča. Domobranci so drago plačali pot v Trstenik. Izmed 47 so imeli 10 mrtvih, 8 je bilo hudo, nekaj pa laže ranjenih. Kmalu za drugo skupino belčkov so iz Kranja z vso naglico prodirali v pomoč tanki. Takrat smo se mi že umikali. Iz gozda nad Trstenikom smo jih opazovali z daljnogledom, kako so pobirali ranjene in mrtve belčke in jih odpeljali. Kmalu za tem so nemški tanki začeli obstreljevati Storžič. Toča granat je padala na vse strani, se' razbijala ob skalah, večina pa je udarjala v gozd pod nami in lomila drevesa. Gašperja na sestanek ni bilo, ker smo ga z napadom prehiteli. Čeprav nas je pravilno obvestil o prihodu domobrancev v Trstenik, vendar se z njim nismo več »dogovarjali«, temveč smo pozneje Kovor napadli. Kmalu po bitki pri Trsteniku smo odkrili. tudi Petrove umazane.načrte. Takrat nam je priznal, kaj je Gašper nameraval. Peter si je namreč pridobil toliko zaupanja, da je bil postavljen za posebnega bataljonskega obveščevalca. Bil pa je le malo v bataljonu. Največ se je zadrževal po vaseh, kar je bilo za obveščevalce normalno. Svojo odsotnost je zagovarjal še s tem, da tako najlaže pride do važnih podatkov. V resnici pa je to najbolj ustrezalo njegovim izdajalskim načrtom. O tem, kako se je ujel v lastne mreže in kaj vse nam je priznal in povedal, je pa že druga, daljša zgodba. Ivan Jan Bombažna predilnica in tkalnica Tržič čestita za občinski praznik in priporoča svojo priznano posteljnino TOZD Kompas TGO Ljubelj 13949 l.(XM) Dan oglarjev na Starem vrhu Turistično društvo Stari vrh bo v nedeljo, 4. avgusta, ob 10. uri dopoldne že tretjič pripravilo etnografsko turistično prireditev »Dan oglarjev«. Na Grebljici, prevalu med Četeno ravnijo in Zaprevalom, meji med Selško in Poljansko dolino, bodo domačini tudi tokrat pokazali, kako so po teh krajih nekdaj pridobivali oglje. Program bo letos precej spremenjen. Oglarji bodo tokrat pokazali, kako se kopa postavi in zažge — v kasnejših dneh pa jo bodo seveda tudi skuhali. Druga kopa pa bo v nedeljo že gorela. Letos sicer prikaza trganja kope ne bo, vendar so na Starem vrhu obljubili, da bo za vse obiskovalce v prodaji dovolj oglja. Ni treba posebej poudarjati, da bodo na prireditvenem prostoru na Starem vrhu poskrbeli tudi za številne domače specialitete: »ta zelenega«, češnjevec, mošt ter orehove štruklje in ocvirkovico. Popoldne bo goste na prireditvenem prostoru zabaval ansambel Continental iz Idrije. -jg Bratje Avsenik v Škof ji Loki Kvintet bratov Avsenik s pevci Emo Prodnik, Jožico Svete in Alfijem Nipičem se bo v petek, 30. avgusta, ob 20. uri zvečer ponovno predstavil Škofjeločanom. Popularni muzikanti so se odločili, da ves izkupiček večera namenijo Centru slepih v Škofji Loki. Prireditev bo na prostoru letnega gledališča na grajskem vrtu. Avseniki se bodo tokrat predstavili s kopico svojih novih melodij. -jg SREDA, 7. AVGUSTA 16.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 18.10 Obzornik, 18.25 Družina Smola — serijski barvni film (Lj), 19.00 Dubrovniški poklisari (Sa), 19.20 Na sedmi stezi, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.40 Kraljica Kristina — ameriški film, 22.15 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila (Zg), 17.45 Daljnogled, 18.15 Kronika, 18.30 Od zore do mraka (Bg), 19.00 Dubrovniški poklisari, 19.20 Sodobna znanost (Sa), 20.00 TV dnevnik (Sa/Bg II), 20.30 Odprta univerza, 21.15 Glasbena oddaja, 21.45 Feljton: Nenad Opačič, 22.15 24 ur (Bg II) televizija SOBOTA, 3. AVGUSTA 17.25 Obzornik (Lj), 17.45 Sofija: Balkanske igre *- prenos (IV-Lj), 19.15 Kaj počnemo ob nedeljah (Zg), 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.40 Zlata roža Portoroža — barvni prenos, 21.35 Columbo — serijski barvni film, 22.45 T V dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 20.00 T V dnevnik (Sa/Zg II), 20.30 Šest obrazov — serijska drama, 21.15 Dokumenti v času, 21.45 Sedem morij (Bg II) NEDELJA, 4. AVGUSTA 9.20 W. S. Reymont: Kmetje — barvna TV nadaljevanka (Lj), 10.15 Kmetijska oddaja (Zg), 11.05 Otroška matineja: Družina Smola, Skozi neznano delto — barvna filma, 12.00 Poročila, 16.15 Podpeški oktet in ansambel Franca Flereta, 16.40 Za konec tedna, 16.55 Poročila (Lj), 17.00 Sofija: Balkanske atletske igre — prenos (IV-Lj), 19.00 Zabava vas-Tom Jones — barvna oddaja, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.40 Znamenite pustolovščine: Jenatsch — barvna TV nanizanka, 21.35 Gronland — barvna oddaja (Lj), 22.05 Športni pregled (Bg), 22.30 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 20.00 TV dnevnik (Zg), 20.30 Filmske novele, 21.10 Rondo — celovečerni film (Bg II) PONEDELJEK, 5. AVGUSTA 16.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 18.10 Obzornik, 18.25 Skozi neznano delto — barvni film (Lj), 19.00 Mladi za mlade (Sa), 19.30 Aktualna tema, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 I. Potrč: Kreflova kmetija — TV priredba predstave Prešernovega gledališča Kranj, 21.50 Kulturne diagonale, 22.20 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila, 17.45 Jure Slon — oddaja TV Ljubljana (Zg), 18.00 Reci mi, reci, (Sa), 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Branje (Bg), 19.00 Mladi za mlade (Sa), 19.30 Risanke (Bg), 20.00 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.30 Vesele počitnice — film, 22.00 24 ur(Bgll) TOREK, 6. AVGUSTA 16.50 Madžarski TV dnevnik (Bg), 18.10 Obzornik, 18.25 Pet pedi, 19.00 Cesta in mi, 19.20 Naši zbori: Maribor — barvna oddaja, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Srečanje z borci 5. prekomorske brigade, 21.10 M. de la Roche: VVhiteoaki z Jalne — barvna TV nanizanka, 22.00 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.45 Poročila, 17.50 Vranec — serijski film, 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Narodna glasba, 19.00 Znanstveni studio (Bg), 20.00 TV dnevnik (Zg), 20.30 Paralele, 21.15 Neredi na meji — serijski film (Sa), 22.05 Jazz (Bg), 22.35 TV dnevnik (Zg) poročili so se V KRANJU Pečan Vincenc in Zivković Slavica, Šmid Tomaž in Zelenik Marija, Kalan Janez Lojze in Cvetkovič Sonja, Lebar Štefan in Blažun Min-ka, Briški Alojzij in Briški Verka, Križaj Anton in Meglic Marija, Platiša Ivan in Velikanje Milena, Remic Alojzij in Platiša Majda, Seku-lić Stjepan in Gašparič Marija, Lisec Štefan in Naglic Ana V ŠKOFJI LOKI Kejžar Franc in Prša Marta, Porenta Janko in Logonder Marija, Ržek Mirko in Justin Francka, Končan Maks in Tratnik Bernarda, Jankovec Anton in Pivk Anica, Sesek Miran in Justin Ljudmila umrli so V KRANJU Milavec Ema, roj. 1882. Stanovnik Jože, roj. 1892, Volčič Marija Ana, roj. 1891, Peternel Jakob, rbj. 1893, Koš Anton, roj. 1910, Kladnik Milka, roj. 1898, Mohar (m.), roj. 1974, Beguš Jože, roj. 1897, Jerman Antonija, roj. 1903 ČETRTEK, 8. AVGUSTA 16.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 18.05 Obzornik, 18.20 Svet v vojni — serijski film, 19.15 Po sledeh napredka, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Kam in kako na oddih, 20.40 J. Mach: Mavrica — TV nadaljevanka, 21.20 Odiseja miru: Vojskovanje je njihov poklic, 21.50 Glasbeni nokturno: Duo Pahor, 22.05 T V dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila (Zg), 17.45 Zgodbe o psih (Bg), 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Narodna glasba (Sa), 19.00 Turistični barometer, 20.00 TV dnevnik (Zg), 20.30 Krog, 21.15 Zabavno glasbena oddaja, 21.50 24 ur, 22.05 Neznani leteči predmeti — serijski film (Bg II) PETEK, 9. AVGUSTA 16.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 18.15 Obzornik, 18.30 Omara — oddaja iz serije Bistrooki, 19.00 Cez tri gore: Koroški akademski oktet — barvna oddaja, 19.25 TV kažipot, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski gospodarski komentar, 20.40 Cincin-nati Kidd — ameriški barvni film, 22.15 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila, 17.45 Bistrooki, 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Narodna glasba (Sa), 19.00 Panorama (Zg), 20.00 TV dnevnik, 20.30 Kopernik — serijski film, 21.20 Zadnji dnevi Minosa, 22.10 Glasba v Skadarliji, 22.40 24 ur (Bg II) ta teden na TV Ponedeljek, 5. avgusta, ob 20.30: KREFLOVA KMETIJA — drama; V okviru 400-letnice kmečkih uporov in 60-letnice dramatika Ivana Potrča je Prešernovo gledališče iz Kranja naštu-diralo njegovo delo Kreflova kmetija, s katero so igralci gostovali že v številnih krajih po Sloveniji. Kreflova kmetija je prva drama iz Potrčeve trilogije o Kreflih. Avtor nam prikaže Kreflovo kmetijo v kolesju treh obdobij naše najnovejše zgodovine: v dobi gospodarske krize, med drugo svetovno vojno in v času kolektivizacije zemljiške posesti po osvoboditvi. Z usodo in podobo osrednjega junaka trilogije Jure Kref-la je Potrč upodobil našega najbolj resničnega, verodostojnega kmečkega človeka, ki brani svojo kmetijo pred naletom gospodarske krize, pred oblastjo in celo pred svojimi ljudmi. Sreda, 7. avgusta, ob 20.40: KRALJICA KRISTINA — ameriški film, 1934; režiser Rouben Ma-moulian, v gl. vlogah Greta Garbo, John Gilbert; Kralj Gustav Adolf je padel v tridesetletni vojni; na prestolu ga je nasledila šestletna hči Kristina, vzgojena kot deček. Pri osemnajstih letih je prevzela oblast v svoje roke in bila dobra in modra vladarka. Večkrat se je preob-lekla v moškega in šla med ljudi, da bi spoznala, kako živijo. Neke noči je morala zaradi slabega vremena prespa-ti v gostilni. Tam je spoznala mladega potnika, španskega poslanika. Iz tega srečanja se je razvila ljubezen, močnejša od krone in prestola. Film je torej psevdozgodovinska, kostimska melodrama, v kateri je Greta Garbo odigrala eno najbolj znanih vlog v svoji blesteči igralski karieri. Petek, 9. avgusta, ob 20.40: CINCINNATI KIDD — ameriški barvni film; režiser Norman Jewie-son, v gl. vlogah: Steve Mc Queen, Ann Margret, Edvvard G. Robinson; Cincinnati Kidd, fant iz predmestja Nevv Orleansa, je vse svoje sposobnosti usmeril v igranje pokra. Rad bi se preizkusil s pravimi profesionalci. Film je izredno vizualno privlačen; menda še ni bilo filma, ki bi tako mojstrsko predstavil napetost, blefiranje in preobrate, ki so možni v kvartopirstvu na najvišjem nivoju, in seveda pravilno izbrane tipe za takšen filmski podvig. 2073 Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam gradbeno BARAKO, nekaj rabljenih desk in bankin. Konig, Novi svet 10, Škofja Loka 4848 Prodam plemensko TELICO in BIKA. Križman Marija, Mlaka 31, Komenda 4854 Prodam KANARČKE in kletke. Strahinj 78, Naklo 4858 Prodam PLASTIKO za »cokl« ca. 100 kv. m, oranžne barve. Hafner Vili, Rupa 34, Kranj 4862 Ugodno prodam dobro ohranjeno KUHINJSKO OPREMO, električni štedilnik in spalnico (žimnice). Stara Loka 74 4891 Prodam KONJA. Podbrezje 16 4892 Prodamo 2 kraška OVČARJA z rodovnikom, stara 2 leti. Cena po dogovoru. Ribiška družina Bled 4893 Prodam 20 do 25 kg težke-PRAŠIČKE. Zasip 61, Bled 4894 Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG 3 KW za 3000 din in kasetni MAGNETOFON z usmernikom za 1000 din. Suhadolnik Boris, Pot na Jošta 19 B, Kranj 4895 Ugodno prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO. Košir Marjan, Valjavčeva 9, Kranj 4896 Prodam KRAVO s teletom. Dor-farje 26, Žabnica 4897 Prodam KRAVO s tretjim teličkom — sivko. Podreča 45 4898 Prodam skoraj novo 900-litrsko HRASTOVO KAD za namakanje. Porenta Franc, Sp. Bitnje 19, Žabnica 4899 Prodam nekaj KOKOŠJEGA GNOJA. Tupaliče 11, Preddvor 4900 Prodam 1 tono BETONSKEGA ŽELEZA 10 mm. Sp. Bitnje 25 4901 Prodam TELEVIZOR v odličnem stanju za polovično ceno. Naslov v oglasnem oddelku 4902 3000 kosov rabljene STREŠNE OPEKE folc prodam. Babic, Kova-čičeva 10, Kranj 4903 Prodam mlado KRAVO s teletom in stoječo STELJO. Lahovče 37 4904 Otvoritev prenovljenega gostišča »TROŠT« v Besnici bo v nedeljo, 4. avgusta. Kegljanje za »dalmatinski taxi« od 9. ure, veselica s plesom od 15. ure dalje. Igra ansambel Modrina. Vabljeni Prodam KRAVO s teličkom ali brez. Breg ob Savi 11 . 4905 Prodam KRAVO simentalko s teletom, 5 m smrekovih PLOHOV, 14 m DRVA. Trstenik 2 4906 Prodam KRAVO po izbiri. Suha 13, Škofja Loka 4907 Dva meseca stari KOZI prodam za pleme. Rupa 26 4908 Prodam SOD za namakanje sadja. Ljubljanska 29, Kranj 4909 Prodam TELEVIZOR Rudi Ca-jevec za 1000 din v dobrem stanju s prvim programom. Pagon Andrej, Sempetrska 30, Kranj 4910 Prodam TELICO, rumeno lisko, brejo. Sp. Duplje 51 4911 Prodam KRAVO s četrtim teletom. Voglje 76 4912 Prodam novo ELEKTRODVIGA-LO. Šavs Peter, Preddvor 83 4913 Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Višelnica 11, Zg. Gorje 4914 Prodam gradbeni LES za ostrešje — špirovce 7 m. Breg 8, Preddvor 4915 Prodam 335 kosov STREŠNE OPEKE novoteks — sivo. Belec Gregor, Zg. Bitnje 120 4916 Prodam PUNTE in BAN KI NE. Zg. Bitnje 14 4917 Prodam KONJA, starega 8 let, vajenega vseh kmečkih del. Potočnik, Podvrh 2, Poljane nad Škofjo Loko 4918 Prodam brejo težko KRAVO. Rozman, Zg. Bitnje 44 4919 Poceni prodam ŠOTOR za 4 osebe 12 spalnici, garderoba, velik pred-prostor) tel. 22-895 4920 Prodam KOSILNICO mertelj za ZETOR 25 KM. Tupaliče 10, Preddvor 4921 Prodam skoraj novo garnituro »MIRIJEL«, preprogo in mizo. Mohorko, Kranj, Kokrški breg 2, tel. 24-644 4922 Prodam nove ORGLE HOHNER z ojačevalcem. Stara Loka 58, Škofja Loka 4950 Prodam sedem tednov stare mladiče škotskega OVČARJA z rodovnikom. Kocet Alojz, Suha 1, Škofja Loka 4951 Prodam KRAVO s teletom. Zelez-nik Rudi, Breznica 15, Škofja Loka 4952 Po ugodni ceni prodam dobro ohranjen BREK za 12 oseb na peresih z oljnatimi osmi — primeren za ■ skupine narodnih noš. Čemažar, Forme pri Škofji Loki 4953 Prodam mladega mirnega delovnega VOLA ter mlado brejo KRAVO z mlekom. Gole, Višelnica 15 nad Gorjami 4954 Prodam rabljena OKNA in VRATA. Jenko, Trboje 14 4955 Prodam dva meseca staro PSIČ-KO koker-spanijol z rodovnikom po ugodni ceni. Dorfarje 6, Žabnica 4956 Prodam PRAŠIČA za zakol. Hrastje 54 4957 Prodam PUHALNIK TAJFUN za seno. Jenko Alojz, Zg. Brnik 79 4958 Prodam dve moški KOLESI, ŠTEDILNIK na drva Gorenje, PEC na olje EMO 8 in 200 1 olja. Oprešni-kova 32, Kranj 4959 Prodam smrekove PLOHE in smrekove BUTARE. Babni vrt 6, Golnik 4960 Prodam TELICO, 9 mesecev brejo. Sr. Bitnje 13 4961 Prodam PRAŠIČA, čez 100 kg težkega, in motorno ŽAGO (štiler-co). Velesovo 35, Cerklje 4962 Prodam šest tednov stare PUJSKE in dva ha GOZDNE stelje za košnjo. Lahovče 64, Cerklje 4963 Prodam mlado KRAVO, osem mesecev brejo ali eno po teletu. Šte-fanja gora 4, Cerklje 4964 Prodam KRAVO s teletom. Šen-turska gora 17, Cerklje 4965 Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA. Dvorje 54, Cerklje 4966 Prodam PRAŠIČA za pitanje, 50 kg težkega. Cerklje 44 ■ 4967 Prodam plinski ŠTEDILNIK. Verhovnik, Šenčur, Pipanova 66 4968 Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK TOBI, desni, in 300 kg betonskega ŽELEZA 6 mm po ugodni ceni. Sedej, Kidričeva 15, Kranj 4969 Prodam gradbeno BARAKO, 600 kg gradbenega železa, punte, banki-ne, dimnik schiedel 16 in strešno opeko tegola. Triler, Pivka 31, telefon 47-011 4970 kupim Kupim nerjaveča (rostfrei) VRATA za krušno peč. Jenko, Trboje 14 4985 vozila Prodam dobro ohranjenega SPAČKA za 7000 din. Forme 20, Žabnica, Škofja Loka 4764 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, karoserija 1969. Zg. Bela 63 4767 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, z novo karoserijo 1974. Fajdiga Alojz, gasilski dom, Komenda 4829 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Strahinj 82, Naklo 4867 Prodam RENAULT 4, letnik 1968, tudi na ček. Naslov v oglasnem oddelku 4869 Prodam ZASTAVO 750, letnik december 1971. Jama 16, Kranj 4874 Prodam več vrst PRIKOLIC za osebne avtomobile. Zalaznik, Studeno 2, Železniki - 4876 ZASTAVO 750 v voznem stanju prodam za 3000 din. Zadnji blatnik zadet. Mohorko, Kranj, Kokrški breg 2, tel. 24-644 4923 Prodam ZASTAVO 750 za 5500 din in še posebej MOTOR za ZASTAVO 750. Suha 35, Kranj 4924 Prodam R 4, letnik 1967. C. ko-krškega odreda 42, Kranj 4925 Prodam avto VW 1200, letnik 1967. Cena po dogovoru. Ravne 2, Tržič 4926 Prodam avto VW, letnik 1972 z 18.01K) km. Heberle Tine, Tavčarjeva 4, Radovljica 4927 Poceni prodam avto PEUGOT 404. Tudi na ček. Šavs, Moša Pijade 5/1, Kranj 4928 Prodam osebni avto ZASTAVO 750, letnik 1971, registriran do junija 1975. Jeram, Maistrova 2, Radovljica (za bencinsko črpalko) 4929 Poceni prodam FIAT 850. Mede-tova 2, Kranj 4930 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967, za 4500 din. Rozman Jože, Voklo 89 ' 4931 Prodam osebni avto FIAT 125 original, letnik 1969, 1000 km po generalni. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Bergant Peter, Moša Pijade 42, tel. 22-193, Kranj . 4932 Prodam osebni avto VVV 1200, letnik 1967. Ogled v soboto popoldan. Mali Pepca, Podljubelj 62, Tržič - Poceni prodam RENAULT 8. Ogled vsak dan pri Ošabnik, Tržič, trgovina Tobak — stolpnica. 4934 Prodam avto ZASTAVO 750, letnik 1972, 31.000 km. Informacija po telefonu 77-539 — dopoldan. 4935 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1964, obnovljen, barva siva bronza za 8500 din in 80-basno KLAVIRSKO HARMONIKO (weltmeister) za 1500 din. Ogled vsak dan od 16. ure dalje in v nedeljo dopoldan. Gozd-Martuljk 57 4936 Prodam karambolirano ZASTAVO 101. Bukovnik, Trboje 87 4937 Prodam motorno kolo BMW. Eržen Gabrijel, Begunje 137 4938 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Pševska 14, Kranj 4939 Kranjčani! Vsem občanom Kranja sporočamo, da lahko tudi sami odlagajo nerabne predmete in odpadke na centralno odlagališče pri Tenetišah (odcep pred vasjo Tenetiše levo, na cesti Kranj—Golnik). Odlagališče je odprto vsak dan od 7. do 18. ure, razen ob nedeljah in praznikih. Nadzor opravlja Komunalni servis. Odlaganje je brezplačno. Turistično društvo Kranj Prodam ZASTAVO 850. Britof 317 ZASTAVO 750, letnik 1969, prodam. Vzamem tudi potrošniško posojilo. Bitenc, Drolčevo naselje 6, Kranj 4972 AMI BREAK 8, letnik 1971, dobro ohranjen, ugodno prodam, tudi na bančni kredit. Telefon 23-910 zjutraj, možen ogled avta. M. Turuk, Kranj 4973 Kupim R 4 ali AMI 8. Ponudbe pod »Gotovina« 4974 VW 1600 L, letnik 1968, ugodno prodam. Dežman Anton, Kajuhova 4, Radovljica 4975 Prodam MINI 1000, letnik 1970. Maček, Tavčarjeva 9, Škofja Loka 4976 Prodam karamboliran osebni avtomobil volksvvagen variant, letnik 1971, motor brezhiben, po delih. Sp. Bitnje 20 4977 Prodam LADO. Kranj, Kajuhova 10, tel. 23-363 4978 Ugodno prodam ZASTAVO 850. Volarič, Galetova 23, Kokrica 4979 Prodam TAUNUS 12 M. Stojil-kovič Ljubiša, 31. divizije 7, Kranj . 4980 Prodam KOMBI MORIŠ, dobro ohranjen, izoliran, primeren za prevoz mesa in zelenjave, Gorice 6, Golnik 4981 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Struževo 9, Kranj 4982 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966, registriran do julija 1975. Ogled v soboto od 10. ure dalje in nedeljo dopoldan. Trboje 103 4983 Prodam dva MOPEDA, nova, na štiri prestave. Naslov v oglasnem oddelku. 4984 stanovanja Opremljeno enosobno stanovanje ali GARSONJERO v Kranju išče inženir letalstva. Mile Breberina, Aerodrom Ljubljana, p. p. 10, 64210 Brnik, tel. 064-24-076 4883 Zamenjam trosobno STANOVA-NJE — 65 kv. m s centralno kurjavo za stanovanje z navadno kurjavo. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 4940 Poceni sprejmem samsko žensko od 40 let naprej na stanovanje za majhno pomoč v gospodinjstvu, ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 4941 Elektrotehna poslovalnica Kranj Prešernova 9 vam nudi od 5. do 20. avgusta 2 do 5 % popust na vse blago PRALNI STROJI TERMOAKUMULACIJSKE PEČI ŠTEDILNIKI INŠTALACIJSKI MATERIAL HLADILNIKI LESTENCI TELEVIZORJI ELEKTROMOTORJI RADIOAPARATI MOTORNE ŽAGE TRANZISTORJI MEŠALCI ZA BETON Ugodni kreditni pogoji! Dostava na dom! Se priporočamo. Miren uslužbenec nujno potrebuje SOBO kjerkoli v Kranju. Ponudbe pod »Poseben vhod« 4986 Sprejmem SOSTANOVALKO. Naslov v oglasnem oddelku. 4987 Zakonski par brez otrok išče SOBO, lahko neopremljeno. Naslov v oglasnem oddelku 4988 posesti Kupim vseljivo ali nevseljivo starejšo stanovanjsko HIŠO z' vrtom do 1 ha, kjerkoli v Poljanski dolini ali okolici Škofje Loke. Oddaljenost od glavne ceste največ do 2 km in možen dostop s tovornjakom. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek. - 4989 ZEMLJIŠČE, primerno za wee-kend v Tržiču, prodam. Ponudbe pod »Zazidljivo« 4990 PARCELO 800 kv. metrov v centru Bleda z lokacijsko odločbo, voda, elektrika, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Gotovina« 4942 Kupim novejšo, srednje veliko HIŠO v okolici Kranja. Zaplotnik, Moša Pijade 44, Kranj, tel. 23-085 4943 V najem dam starejšo kmečko HIŠO, potrebno popravila, za nekaj predplačila in prodam GOZD nad Kokro. Naslov v oglasnem oddelku 4944 Kupim dvosobno STANOVANJE ali GARSONJERO na Bledu. Ponudbe pod »Plačam v devizah« 4945 V službo sprejmem pridno dekle, ki ima veselje do frizerskega poklica. Možna priučitev. Marija Oblak, FRIZERSKI SALON, Mestni trg 14, Škofja Loka 4885 Dam ŠIVANJE serijskega izdelka na dom. Naslov v oglasnem oddelku 4886 Iščem ZIDARSKO DELO. Obrtnik, Bitič Aslan, Zg. Duplje 1 4947 VALILNICA NAKLO prodaja vsako sredo od 6. do 18. ure in v soboto dopoldan jarčke stare 2 do 3 mesece po 30 din. KZ Naklo obvestila ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije naročite ŠPILERJU, Gradni-kova 9, Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom. 4733 Krajevna skupnost Huje - Planina - Čirče razglaša honorarno mesto tajnice za 4 ure tedensko Prošnje je treba oddati najkasneje do 10. avgusta 1974. Prednost imajo občani tega področja. ostalo Kmečki fant s poklicem išče dekle za gospodinjstvo in pomoč na mali kmetiji. Otrok ni ovira. Samo resne ponudbe pod »Takoj« 4948 MIRTIČ MARIJA, Jezerska c. 134, Kranj, opozarjam vse stranke o nakupu nepremičnin in gradbenega materiala od MIRTIČ JOŽETA, Jezerska c. 134, Kranj, ker postopek na sodišču še ni končan. 4949 prireditve zaposlitve V soboto, 3. avgusta, bo na terasi v GOSTILNI PRI ČEŠNARJU v Cerkljah ZABAVA s PLESOM. Obenem bo tudi začetek nagradnega kegljanja. Vabljeni! 4992 izgubljeno Prevzamem PLESKANJE višinskih objektov (stolpi in podobno) Naslov v oglasnem oddelku 4991 Sprejmem VAJENKO za PLETILSTVO. Nudim stanovanje in hrano. Kordež, Oprešnikova 10, Kranj 4946 Med prevozom avtomobila veterana na progi Radovljica — Kranj je bil izgubljen pokrov rdeče barve. Najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi na naslov: Jule Kačič, Hubadova 49, Ljubljana, tel. 342-520 Interesna skupnost za izgradnjo rekreacijske in turistične infrastrukture Bled razpisuje prosto delovno mesto strojnika kompresorske postaje na umetnem drsališču Pogoji: kvalificiran strojnik s 5-letno prakso ter z opravljenim republiškim izpitom strojnika kompresorskih naprav Ostali pogoji: za to delovno mesto ho pogoj, da ima kandidat svoje stanovanje v bližini Osebni dohodek po dogovoru. Pismene prijave z opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 15 dneh na naslov: Turistično društvo Bled, cesta svobode št. 15, 64260 Bled. Nastop zaposlitve po dogovoru. d H M 74 0 H M 74 d H M 74 d H M 74 d H M 74 23. AVSTRIJSKI LESNI SEJEM OD 10. DO 18. AVGUSTA 1974 CELOVŠKI SEJEM Pričakuje vas 1500 razstavljavcev iz 30 držav Velik zabaviščni park od 8. avgusta 1974 d H M 74 d H M 74 d H M 74 d H M 74 d H M 74 0 metalka Tržič Dejavnosti: gradbena, steklarstvo, soboslikarstvo, vodovod, vrtnarija, cvetličarna, tržnica, pogrebna služba, vzdrževanje cest in javne razsvetljave, snaga Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik Združena lesna industrija Tržič čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Tržiča Kadar gradite dom, kadar ste v zadregi, kje boste dobili embalažo in kadar si opremljate stanovanje, se spomnite na Združeno lesno industrijo Tržič, ki vam nudi po konkurenčnih cenah: stilno pohištvo izdelano v najmodernejših barvnih tonih, oblazinjeno pohištvo najnovejših modelov, lesno embalažo, grobo ali prekomorsko, transportne palete izdelane po JUS ali vaši želji, deske iglavcev in listavcev, ladijski pod in okrasne opaže, letve vseh vrst in dimenzij. Kvaliteta je naš ponos in reklama. Naše izdelke najdete na trgu vseh zahodnoevropskih držav. Prepričajte se o tem in zadovoljni boste! tovarna pil triglav trzic Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za praznik občine Tržič. Proizvajamo: vse vrste pil in opravljamo storitve, kaljenje, ploščinsko brušenje, rezkanje in struženje Veletekstil trgovsko podjetje s tekstilom na drobno in debelo poslovalnica Tržič, Tržič Vsem. odjemalcem in delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik in se priporočamo! Velika izbira najnovejših vzorcev metrskega blaga, preprog, moške, ženske in otroške konfekcije in perila km Stanovanjsko podjetje Tržič vsem občanom za občinski praznik čestita in jim želi še vnaprej veliko delovnih uspehov nT I |^ Q Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme Podjetje je specializirano za izdelavo raznih izdelkov iz tanke pločevine. s svojim proizvodnim programom se vključuje na področje izdelave karoserijske opreme, opreme za tekstilne in čevljarske stroje, kovinski del opreme za področje elektro dejavnosti, v zadnjem času pa se močno vključuje kot sestavni del proizvodnje tudi oprema oz. sestavni deli za kmetijske stroje. Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in drugim čestitamo k občinskemu prazniku in jim želimo prijetno praznovanje. tržiška tovarna kas in srpov •tržil Proizvaja: kose, srpe, mačete, grablje, pleskarske lopatice, zidarske ometače, gladilne ometače, japan lopatice v garniturah, dleta, rezila za oblice, avto-camp lopate, gumarske nože, mreže za okna in vrata, kompletne kose za kosilnice, kosilne nože, podložne ploščice, reporezne nože, zelarske nože, zobe za brane, zobe za grablje, nože za kombajne, okopače za kultivatorje, kline za slamoreznice. Vsem občanom čestita za občinski praznik Tržiča Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič proizvaja: — sestavne dele obutve (notranjike) in — modno usnjeno konfekcijo ter — prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu. Ob občinskem prazniku želi delovna skupnost TRIO tržiške industrije obutve in konfekcije Tržič vsem občanom in poslovnim prijateljem vse najboljše in obilo delovnih uspehov. ZA OBČINSKI PRAZNIK ISKRENO ČESTITA KOLEKTIV ****** TOVARNA OBUTVE TRZIC IN PRIPOROČA MODELE IZ KOLEKCIJE JESEN 74 SGP Tržič s svojo enoto Arhitekt biro Kranj BIRO SGPTRŽIČ vsem poslovnim prijateljem in občanom na območju občine Tržič čestita za občinski praznik Tržiča — gradi in projektira vse vrste visokih gradenj — izvaja ključavničarska, kleparska, vodoinstalaterska in pe-čarska dela # u^ai ^ Obsodba krivcev železniške nesreče Nepreviden pešec V nedeljo, 28. julija, ob 18. uri se je na cesti prvega reda pri Vrbi pripetila prometna nezgoda. Jože Simnovčič (roj. 1953) je neprevidno prečkal cesto, pri tem pa ga je zadel osebni avtomobil nemške registracije, ki ga je vozil Paul Moravvitz. Simnovčiča so težje ranjenega prepeljali v jeseniško bolnišnico. Trčil v kolesarja V nedeljo, 28. julija, ob 22. uri je v Gobovcih v križišču ceste za Podnart voznik osebnega avtomobila Nedeljko Šolar (roj. 1949) iz Ljubnega pri zavijanju v desno zadel kolesarja Vilija Lambergerja in Branka Praprotnika oba s Posavca, ki sta drug za drugim pripeljala iz nasprotne strani. Sporočamo žalostno vest, da je po kratki in hudi bolezni umrla naša draga Alojzija Fojkar roj. Dolinar — upokojenka Od nje se bomo poslovili v petek, 2. avgusta 1974 ob 17. uri izpred hiše žalosti na Godešiču št. 24. Žalujoči: mož Janez, brat Francelj z družino in sestra Angela. Godešič, Kranj, Škofja Loka, Gosteče, 31. julija 1974 Zahvala Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, brata, strica in svaka Ivana Tavčarja se iskreno zahvaljujemo dr. Bračkovi, dr. Zrimšku in ostalim zdravnikom ZD Škofja Loka, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem, govornikom in cerkvenemu osebju. Najlepša hvala Hortikulturnemu . društvu, strelski družini in ostalim, ki so darovali vence in cvetje. Žalujoči: žena Lucija, hčerka Nuša, brata in ostalo sorodstvo. Škofja Loka, 13. julija 1974 Preiskava o nesreči padalca Javni tožilec okrožnega sodišča v Kranju je zahteval preiskavo proti Branku Štularju, upravniku šole Alpskega letalskega centra, in Štefanu Pesjaku učitelju padalstva Alpskega letalskega centra, ker po mnenju tožilca nista poskrbela za varnost pn organizaciji tekmovanja padalcev ALC, ki so v ponedeljek, 22. julija, skakali v Blejsko jezero. Po pravilniku Zvezne uprave za civilno letalstvo bi morali imeti tekmovalci reševalne pasove, v njihovi neposredni bližini pa bi morali biti pripravljeni motorni čolni z reševalno opremo in osebjem, usposobljenim, da v trenutku potrebe posredujejo, zato se je ponesrečeni skok padalca Mira Freliha tudi končal tako tragično. Pokojni Frelih je bil izkušen padalec in dober plavalec, vendar pa so se mu vrvi padala zapletle za nogo, tako da-ga je padalo potegnilo na dno. Čoln na vesla, ki se mu je bližal, je prišel prepozno, padalec ki je imel na sebi kopalke, pa ni imel reševalnega pasu, ki bi ga obdržal na^vodi. Po neuradnih podatkih naj bi pokojni Frelih SGP E H N I K TOZD Gradbeništvo Škofja Loka razpisuje prosti delovni mesti: vodje obračuna osebnih dohodkov Pogoj: ekonomska srednja šola in 3 leta prakse. strojepiske Pogoj: 2-letna administrativna šola, obvladanje strojepisja in znanje stenografije Prijave se sprejemajo do vključno 14. avgusta 1974. Nastop službe možen takoj. odplaval proč od padala, kot zahtevajo pravila pri skokih v vodo, nato pa se je po dragoceno padalo vrnil in se vanj zapletel. Deklica padla z balkona V ponedeljek, 29. julija, dopoldne je 4-letna Urška Knific s Cankarjeve ulice v Radovljici padla s četrtega nadstropja .na zelenico pred blokom. Deklica se je igrala na balkonu, medtem ko je njena stara mama imela opravka z drugima dvema otrokoma. Kako se je nesreča pripetila, ni znano. Možno je, da je deklica splezala na stolček, visok 30 cm in od tam na ograjo ter tako omahnila v globino, lahko pa bi tudi zdrsnila pod balkonsko ograjo, ki je od tal dvignjena kar 16 cm. Padec otroka je ublažila antena v nižjem nadstropju, nato pa še vrv za perilo. Pri padcu s 14 metrov višine se je Urška hudo ranila in se zdravi v bolnišnici. Požar v Colorju V petek, 26. julija, ob 4.12 zjutraj je izbruhnil požar v novem obratu tovarne barv in lakov Color Medvode v Preski. Vnelo se je v obratu kuhinje lakov, kjer sta dva delavca nočne izmene »kuhala« pihano olje. Tehnološki postopek zahteva segrevanje lanene;ga olja skoraj do temperature gojišča, da se veže s kisikom. Verjetno je temperatura »ušla« ter je prišlo do požara. Z gašenjem so takoj pričeli domači gasilci, na pomoč pa so prihiteli gasilci okoliških društev ter so s skupnimi močmi uspeli požar lokalizirati da se ni razširil na sosednje skladišče razredčil. S pomočjo Poklicne gasilske brigade iz Ljubljane pa so požar v dobri uri pogasili. Pogorelo je ostrešje oddelka kuhinje lakov, uničen pa je tudi del proizvodnih naprav, tako da znaša škoda okoli 700.000 dinarjev. V Colorju imajo vsak dan opravka z lahko vnetljivimi tekočinami zato je nevarnost požara stalno prisotna. V ta namen so v zadnjih treh letih namenili za nakup sodobne gasilske opreme 4,5 milijona dinarjev. Obenem stalno skrbijo za usposobljenost zaposlenih z gasilskimi vajami, delavci v proizvodu ji pa morajo opraviti izpit za izprašanega gasilca. Vse to se je tokrat bogato obrestovalo, saj je ravno prisebnost delavcev rešila tovarno pred večjo škodo. F. Rozman Na zatožno klop okrožnega sodišča v Kranju je sedlo pet obtožencev, katerim obtožnica očita, da so krivi železniške prometne nesreče 22 januarja letos v bližini Bohinjske Bele. Nekaj po osmi uri sta treščila skupaj potniška vlaka, ki sta ju vodila Vojko Birsa in pomočnik Edvard Filipič? drugi redni motorni vlak s 40 potniki pa je upravljal motorovodja Mirko Skodnik, ki je v nesreči dobil tako hude rane, da je med prevozom v bolnišnico umrl. V nesreči je izgubilo življenje pet' ljudi, šestnajst pa je bilo ranjenih. Obtožnica očita Alojzu Koblarju vlakovnemu odpravniku na železniški postaji Bohinjska Bela, da ni prižgal signala, Alojzu Ropretu, kretničarju iz Bohinjske Bele, da ni preveril, ali so na železniški postaji v Boh. Beli prižgane stalne železniške Upravni odbor Gimnazije Kranj objavlja prosto delovno mesto snažilke s polovičnim delovnim časom. Za objavljeno delovno mesto je določeno poskusno de k) en mesec. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Delovno mesto je primerno tudi za gospodinje ali upokojenke. Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Gimnazija, 64000 Kranj, Koroška ,c. 13. Kolikor ne bo interesentov, velja objava do zasedbe delovnega mesta. svetlobne naprave, Stanislavu Zupanu, vlakovnemu odpravniku na Jesenicah, da ni opozoril železniških postaj na progi proti Boh. Bistrici, naj se pravočaso dogovore o srečanju obeh vlakov in da nobenemu od motorovodij ni izročil križnega naloga. Motorovodja Vojko Birsa, ki je vozil izredni vlak, pa bi moral pred signalom, ki ni gorel, ustaviti, in tudi počakati na postaji Bohinjska Bela, kjer naj bi se vlaka križala. Enako očita obtožnica tudi njegovemu pomočniku Filipiču. Včeraj ob 13.30 je sodišče po večdnevni sodni obravnavi izreklo vsem petim obtožencem zaporne kazni. Alojz Koblar je bil obsojen na 3 leta strogega zapora, Vojko Birsa na 2 leti strogega zapora, Edvard Filipič na 1 ^leto strogega zapora, Alojz Ropret na 4 mesece zapora, Stanislav Zupan pa na 3 mesece zapora. V obrazložitvi sodbe je predsednik sodnega senata sodnik Anton Žitko poudaril, da se je tragedija začela že na Jesenicah, od koder je izredni motorni vlak, ki ga je vozil motorovodja Vojko Birsa, odpeljal proti Boh. Bistrici. Železniški predpisi urejajo železniški promet tako, da se nesreča pravzaprav lahko pripeti le, če napravi napako več ljudi in ne le eden. To pa se je v tem tragičnem primeru ravno pripetilo: napako je napravilo vseh pet obtožencev. Vendar pa sodišče ugotavlja, da je vseeno teža tega dogodka na obtoženem Alojzu Koblarju. Osnovno vprašanje je namreč bilo, ftli so bili uvozni signali pred postajo Boh. Bela osvetljeni. Čeprav je Koblar trdil, da so bili, pa je sodišče takemu zagovoru na osnovi pričanja priče Jamarja, upokojenega železničarja in na osnovi drugih dokazov, ugotovilo, da to ne bo držalo. Signal je zagorel šele, ko je vlak M 976 že minil signal. Tudi motorovodja in njegov pomočnik sta trdila, da signal, ki naj bi ustavil vlak, ni bil prižgan. Tudi brenčač na postaji, čeprav ni bil brezhiben, kot so ugotovili, ni mogel dati znaka, ker vlakovni odpravnik Koblar ni vključil električnega toka. Ker je Koblar zagrešil usodno napako, mu je sodišče prisodilo tudi ustrezno težjo Zahvala Ob boleči izgubi ljubega moža, brata in strica Janeza Bajta se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so ga v tolikšnem številu spremili na zadnji poti in darovali cvetje. Posebna zahvala nečaku Stanku za njegov trud in g. župniku za tolažilne besede ter g. dr. Gregorčiču za zdravniško pomoč. Žalujoči: žena Marija in sestre Frančiška, Angela in Zofija in drugo sorodstvo Sovodenj, 31. julija 1974 kazen kot ostalim obtožencem. Koblarju gre tudi druga napaka, da je namreč uporabil nepravilno tretjo varianto križanja vlakov. Ta varianta se namreč uporablja le takrat, kadar ni več mogoče vlakov pravočasno obvestiti na predzadnji postaji. Koblar je prevzel nase križanje obeh vlakov, zato bi moral v redu tudi izpeljati obveščanje vseh postaj. Sodišče je poudarilo, da ni bila dolžnost postaje Bled—Jezero ustaviti vlaka, kot je prikazal Koblar in kot je trdila tudi obtoženčeva obramba. Morda se je v praksi delalo drugače, vendar pa je sodišče ravnanje obtožencev v tej zadevi lahko presojalo le na podlagi obstoječih Železniških predpisov. Alojz Ropret je bil spoznan za krivega, ker ni opozoril vlakovnega odpravnika Alojza Koblarja, da bi se osebno prepričal, če kontrolne lučke na napravah svetijo. Stanislav Zupan se je zanesel, da bodo o spremenjenem križanju obeh vlakov pač obveščali drugi in je menil, da tega ni dolžan storiti že na izhodni postaji. Čeprav se je pravzaprav na Jesenicah že začela tragedija, pa sodišče meni, da je bila Zupanova odgovornost v tej zadevi vendarle najmanjša. / Motorovodja vlaka M 974 je bil v zmoti, ker je mislil, da je postaja v Boh. Beli nezasedena, vendar pa bi po predpisih moral ravnati drugače kot je; predpisi namreč natančno določajo, kdaj lahko prevozi vlak postajo in kdaj mora ustaviti, če na postaji ni takšnih znakov, ki bi dovoljevali nadaljevanje vožnje brez ustavljanja. Njegov pomočnik Edvard Filipič pa bi kot motorovodjeva desna roka moral paziti na vozni red ter na zasedenost ali nezasedenost postaje ter bi moral o tem opozoriti motorovodjo vlaka M 976. Sodišče je tudi sprejelo mnenje obrambe, da prav vse le ni bilo v redu tudi s strani kontrole železniške, uprave, saj se je po tragični nesreči že marsikaj spremenilo. Ob izreku kazni za to hudo kaznivo dejanje zoper splošno varnost, za katero je po kazanskem zakoniku zagrožena kazen od enega leta strogega zapora do osmih let strogega zapora, je sodišče upoštevalo, da so sicer obtoženci vsi neoporečni ljudje, dobri možje in očetje; vendar pa se take nesreče s tako hudimi posledicami vse prepogosto dogajajo, zato je moralo upoštevati tudi splošno preventivni namen kazni. L. M. Osnovna šola France Prešeren Kranj razpisuje naslednja delovna mesta za oddelek predšolskega varstva v Dupljah vzgojiteljice varuške snažilke Razpis velja 15 dni po objavi. 2 % znižan prometni davek 4W» MOTORNA KOLESA — TOMOS — automatie NT — automatie 3 — 14 TLS colibri — tricikel APE-CAR Z zaprto prikolico MOTORNA KOLESA IZ UVOZA — jawa 350/634 DVOKOLESA — ROG OTROŠKA KOLESA KOSILNICE IN ŽAGE ALPINA SMUČARSKE VLEČNICE TOMOS na XXIV. mednarodnem gorenjskem sejmu od 9. do 19. avgusta 1974 naš komentar Solaris ušel za štiri točke Varovanci trenerja Nakiča so brez poraza po enajstih kolih II. zvezne vaterpolske lige prvega dela na vrhu, saj so drugo-uvrščenemu Triglavu ušli za štiri točke. V vseh teh srečanjih niso okusili poraza ter imajo v nadaljevanju največ možnosti, da drugo sezono zaigrajo v družbi prvoligašev. Šibeniško pol-profesionalno moštvo se je z Matošičem in Jakašo precej opomoglo, kar se pozna po njihovih igrah in rezultatih. Za nameček pa jim vsa važna srečanja sodijo dalmatinski sodniki, kar jim je v veliko pomoč. Kranjčani so drugi. Z njihovim izkupičkom smo lahko zadovoljni. Le enkrat so morali položiti orožje, in to v derbiju s Sola-risom, dvakrat pa so se zadovoljili s točko. V obeh teh igrah sta botrovala neobjektivna sodnika, ki sta jim v Zadru in Djenovi-čih dobesedno vzela zmagi. V vseh preostalih tekmah so brez težav ter z visokimi rezultati premagovali nasprotnike. V nadaljevanju morajo na tujem in domačem bazenu osvojiti vse možne točke in samo še čakati na »kiks« Solarisa, da se po točkah z njim izenačijo. O prvaku pa bo nato odločalo ponovno srečanje obeh rivalov v nevtralnem bazenu. Na vsak način bo v prihodnjem drugoligaškem tekmovanju treba razmisliti o kvaliteti in izenačenosti lige, saj letos v njej nastopajo taka moštva, ki ne sodijo vanjo. Le tako se lahko nadejamo, da bomo jugoslovanskemu vaterpolu spet dvignili tisto ceno, kot smo jo včasih imeli. Kje so časi, ko so naši izbrani reprezentantje osvajali zlate kolajne in zveneče naslove? V I. slovenski ligi smo tik pred razpletom. Veterani kranjskega vaterpola Finžgar, Chvatal, Jože Rebolj in Veličkovič, ki nastopajo pri Vodovodnem stolpu, bodo spet osvojili najvišji slovenski naslov. Za drugo mesto se še vedno borita ljubljanski Slovan ter Kamnik. Moštvo Renč je slabše, Triglav II pa nastopa zunaj konkurence. D. Humer Tragedija na Kavkazu V sredo, 10. julija, je z brniškega letališča odpotovala v Sovjetsko zvezo jugoslovanska alpinistična odprava, ki jo je sestavljalo 6 izkušenih alpinistov iz Hrvatske, po dva alpinista iz Srbije in Bosne in Hercegovine ter pet slovenskih alpinistov. Odprava se je srečno povzpela na ,5633 metrov visoki Elbrus, nato pa se je napotila proti dvoglavi Užbii Prvi vrh je visok 4710 metrov, drugi pa 4695 metrov! Užba velja za lepotico svetovnega alpinizma in je ponos sovjetskega alpinizma. Leta 1963 je postala za več mesecev »prepovedana gora«, ker je snežna lavina zasula skupino najvidnejših sovjetskih alpinistov. Istočasno je bila to leto v Kavkazu I. slovenska alpinistična kavkaska odprava z dr. Mihom Potočnikom na čelu. Odprava, v kateri so bili tudi štirje Kranjčani, je želela osvojiti Užbo, vendar ji je bil vzpon zaradi tragedije šestih domačih alpinistov prepovedan .. . Enaka usoda je doletela 24. julija zvečer jugoslovanske alpiniste, katerih veliki cilj je bila mogočna, nevarna in grozeča sovjetska lepotica Užba. Snežni plaz je v nevihtni noči pokopal Anteja Bedalova in Nenada Culića iz Splita ter Urša Vrdoljaka in Viktorja Tabakovića iz Zagreba. Trupel Tabakovića in Culića še niso našli. Skriva jih globoka snežna lavina .. . Jugoslovanski alpinizem je tako izgubil štiri izkušene može, alpinistične inštruktorje in gorske reševalce, ki so že več stokrat uspešno premagovali previsne stene domačih in tujih gora. Jugoslovani so bili na Kavkazu že šestkrat. Prvih pet odprav se je srečnih in veselih vrnilo, saj so v sovjetskem pogorju preplezale tudi nekatere prvenstvene smeri, vrnitev šeste kavkaske odprave pa je bila najtragičnejša doslej. Primerjamo jo lahko le z vrnitvijo naših alpinistov s Hindu-kuša, ko se je v prometni nesreči na poti domov smrtno ponesrečil Zvone Kofler! -jk Obj ava Združenje šoferjev in avtomehanikov Kranj objavlja vpis v večerno šolo za strokovno izobraževanje poklicnih voznikov motornih vozil. Informacije in prijave do 31. avgusta pri Vinku Mravljetu, Staneta Rozmana 5, Kranj. Telefon 23-623. Športniki za praznik Športniki Kranja bodo tudi letos v počastitev občinskega praznika organizatorji kvalitetnih športnih prireditev. Že v četrtek so se na stadionu Stanka Mlakarja v nogometnem srečanju pomerili veterani Triglava in Tržiča. Smučarski klub Triglav bo jutri ob 16. uri na 50-me-trski skakalnici na Gorenji Savi organizator mednarodne skakalne tekme, na kateri bo nastopilo 60 tekmovalcev iz Italije, ZRN, Avstrije in Jugoslavije. Namiznoteniški klub Triglav skrbi zoa tradicijo. Po mednarodnem članskem namiznoteniškem tekmovanju so že nekaj let organizatorji tradicionalnega mednarodnega namiznote-niškega prvenstva Kranja. Tako bomo jutri in v nedeljo v telovadnici OŠ France Prešeren priča zanimivim bojem mladih igralcev Avstrije, Italije in Slovenije. S kolesarsko dirko »Po ulicah Kranja« pa bo na progi s startom pred trgovino Merkur—Cirčiče—Jelenov klanec ter s ciljem pri trgovini Merkur kolesarski klub Sava organizator tradicionalne dirke v spomin na bivšega kolesarja Slavka Pirca. Start pionirjev bo v nedeljo ob 7.30, turistov ob 7.45, mladincev ob 8.30 in članov ob 10. uri. Hkrati pa dirka velja tudi v točkovanju za slovensko prvenstvo. Zato se nam torej obeta kvalitetna slovenska udeležba. Letni bazen pa je že od danes naprej prizorišče pionirskega vaterpolskega pokala Slovenije. Na tridnevnem turnirju nastopajo vse najboljše pionirske ekipe Slovenije. Tudi najmlajši plavalci se bodo vključili v praznovanje. V letnem bazenu bo namreč PK Triglav jutri ob 16.30 organizator republiškega mitinga pionirjev C. -dh II. zvezna vaterpolska liga Triglav : Koper 12:2 Kranj — II. zvezna vaterpolska liga Triglav : Koper 12:2 (2:0, 5:0, 4:0, 1:0), letni bazen, gledalcev 700, sodnik Medvedič (Ljubljana). Strelci: 1:0 Kodek, 2:0 Kodek (4-m), 3:0 Nadižar (Sketelj), 4:0 Mohorič, 5:0 Balderman (4-m), 5:1 Koršič (Mohorič), 6:1 Stariha (Bertok), 7:1 Kodek, 7:2 Koršič (Kodek), 8:2 Veli-kanje, 9:2 Nadižar (4-m), 10:2 Kodek, 11:2 Mohorič, 12:2 Balderman (4-m). Triglav: F. Rebolj, Kodek, Mohorič, Nadižar, Balderman, Švegelj, Velikanje, Stariha, Kuhar, Strgar, Hribar. Koper: Vejnovič, Milkovič, Fala-tov, Sketelj, Koršič, Bradaškija, Jazbec, Berce, Vodopivec. Slovenski derbi je bil kaj slaba reklama za vaterpolo. Tega je pokvaril nezainteresirani sodnik Medvedič, ki je edini krivec za tako slabo igro. Ze od prve do zadnje minute je s svojimi odločitvami, ki so bile obenem tako nerazumljive, da igralci obeh moštev niso vedeli, kako naj sploh igrajo, pokvaril vse, kar je v vaterpolski igri lepega in kar navdušuje gledalce. Lahko se samo sprašujemo, če so nam taki sodniki sploh potrebni. Lestvica: Solaris 11 11 0 0 162: 76 22 Triglav 11 8 2 1 157: 79 18 Riviera 10 6 2 2 85: 67 14 Jedinstvo 10 6 2 2 105: 85 14 Bečej 11 506 83:10010 ŽAK 10 506 82: 83 10 Delfin 11 4 16 70: 93 9 Senta 11 4 1 6 82:112 9 GOC 11 4 0 7 107:115 8 Koper 11 4 0 7 71:108 8 Vojvodma 12 2 1 8 74:108 5 Galeb 11 1 1 9 84:156 3 V nadaljevanju drugega dela prvenstva bodo vaterpolisti Triglava v treh srečanjih gostovali v Vojvodini. Ze jutri zvečer se bodo v Bečeju pomerili z domačini, v nedeljo bodo gostje kikindskega Zaka, v ponedeljek pa Sente. -dh -\ Poredoš mladinski prvak SRS V šahovskem domu na Jesenicah, kjer je bil domači šahovski klub organizator letošnjega mladinskega šahovskega prvenstva Slovenije, so se končali 12-dnevni boji za najvišji slovenski naslov. Med 54 mladimi šahisti iz 27 klubov je po zagrizeni borbi šele v zadnjem kolu naslov najboljšega osvojil Novomeščan Ervin Poredoš. Končni vrstni red: 1. Poredoš (Novo mesto) 8,5, 2. Kirbiš (Kovinar Maribor) 8, 3. Šifrer (Svoboda Stožice) 8, 4. Krumpar (Svoboda Stožice) 7,5, 5. Pucelj (Novo mesto) 7,5, 6. Mencinger (Lesce) 7,5, 7. Pušnik (Ravne) 7, 8. Strtak (Iskra Ljubljana) 7, 9. Bevk (Idrija) 7, 10. Ravnik (Tržič) 6,5 točk itd. Prva dva uvrščena tekmovalca sta si pridobila pravico nastopa na državnem prvenstvu, ker pa prvaku poteče že mladinski stus, bosta na prvenstvu SFRJ nastopila Kirbiš ter Šifrer. -h Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij'. Mladinsko vaterpolsko moštvo Triglava — od leve proti desni stojijo: Čalič, Stariha, R. Planinšek, M. Planinšek, Švegelj, Strgar, čepe: Trampuš, Gorgoš, Markun, Čermelj, Leskovac, Perkovič — je na letošnjem mladinskem prvenstvu SRS brez prave konkurence in brez porazov osvojilo prvo mesto. — Foto: F. Perdan Kdo drug kot Triglav? V letnem bazenu v Kranju so končane tridnevne borbe letošnjega mladinskega vaterpolskega prvenstva Slovenije. Za najvišji slovenski naslov se je tokrat borilo šest moštev: Koper, Delfin, Radovljica, Kamnik ter prva in druga ekipa Triglava. Naslov so spet osvojili letošnji finalisti državnega prvenstva Triglavani. V vseh petih srečanjih so dokazali, da v Sloveniji nimajo enakovrednega nasprotnika, kar daje upanje, da bodo tudi na državnem prvenstvu odigrali prvo violino. Posebno še, če bo prvenstvo v Kranju. Prijetno presenečenje so mladinci rovinjskega Delfina ter Kamnika, medtem ko Radovljičani prvič nastopajo na takem tekmovanju in ravno v Kranju so doživljali svoj vaterpolski krst. Šenčurski športniki za krajevni praznik Športno društvo Šenčur je tudi za letošnji krajevni praznik organiziralo več športnih prireditev. Na njih je sodelovalo 192 športnikov iz Šenčurja, Cerkelj, Brnika, Adergasa, Komende, Britofa, Vogelj, Visokega, Medvod in letališča Brnik. Najboljšim moštvom in posameznikom sta krajevna skupnost Šenčur in krajevna organizacija SZDL podelili pokale in diplome. Največ je bilo nogometnih tekem. Tako so »debeli« v zelo napeti in zanimivi tekmi premagali »suhe« s 4:3. Zmagovalci pionirskega turnirja v malem nogometu so postali pionirji iz Britofa. Moštvo Komende je bilo drugo, domačini pa tretji. Srečali so se tudi člani in mladinci Šenčurja in Medvod. Obakrat so bili boljši gostje. Člani so zmagali s 3:2, mladinci pa s 6:1. Na tekmovanju v namiznem tenisu je zmagal Jože Druškovič pred Štefanom Šavsom in Bogdanom Arnežem, na brzopotez-nem turnirju v šahu pa je bil najboljši Brane Deželak z Brnika pred domačinom Dragom Rabičem in Bogomirjčm Brataničem z letališča Brnik. Ob praznovanju krajevnega praznika so se srečali tudi košarkarji Cerkelj in Šenčurja. Zmagalo je moštvo Cerkelj, in sicer tesno z 59:57. -jk Izidi — 1. kolo: Koper : Kamnik 6:5, Triglav I : Triglav II 16:2, Delfin : Radovljica 13:0; 2. kolo: Kamnik : Triglav II 7:6,* Triglav I : Delfin 10:3, Radovljica : Koper 2:13; 3. kolo: Triglav II : Delfin 5:6, Radovljica : Kamnik 4:12, Triglav I : Koper 16:2. 4. kolo: Kamnik : Delfin 7:8, Koper : Triglav II 9:7, Radovljica : Triglav I 1:20; 5. kolo: Delfin : Koper 7:7, Triglav II : Radovljica 15:2, Triglav * : Kamnik 13:2. Vrstni red: 1. Triglav I, 2. Delfin, 3. Koper, 4. Kamnik, 5. Triglav II, 6. Radovljica. Najboljši strelec prvenstva je bil Čalič z 22 goli pred Starihom (oba Triglav I) 20 in Vagnerjem (Triglav II) 19. Nagrado za fair play so dobili Radovljičani, najmlajši udeleženec turnirja je bil Golob (Kamnik) z desetimi leti, medtem ko so za najboljšega vratarja proglasili triglavana Čermelja. Sodniki Puhar, Kodek„ Balderman ter Ankerst (vsi Kranj) so pod vodstvom vrhovnega Omana (Koper) zadovoljivo opravili svojo nalogo. _ -dh Po prvem delu Neptun V letnem bazenu v Celju je bil domači vaterpolski klub Neptun organizator prvega vaterpolskega turnirja II. slovenske lige. Zmagovalec si *bo s prvim mestom prislužil nastop v prvi ligi. Največ možnosti imajo vsekakor vaterpolisti Neptuna, ki so v domačem bazenu opravili z vsemi tekmeci. Izidi: Kamnik : Triglav II 14:11, Radovljica : Neptun 8:16, Triglav II : Neptun 11:18, Kamnik : Koper II 11:6, Radovljica : Triglav II 8:17, Koper II : Neptun 5:8. Vrstni red: 1. Neptun, 2. Kamnik, 3. Triglav II, 4. Koper II, 5. Radovljica. Drugi ''el turnirskega sistema bo 17. avgusta v Radovljici. -dh En ogled, je vreden več kot lOOO besed NA XXIV. GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 9. -19. AVGUSTA VAM lesnizia, PREDSTAVLJAMO VSAKOVRSTNO POHIŠTVO IN STANOVANJSKO OPREMO KRANJ 4 Na sredini slavnostni. seji kranjske" občinske skupščine ob občinskem prazniku so podelili nagrade in priznanja krajevnim skupnostim, ki so lani dosegle največ uspehov. Predsedniki prvih treh krajevnih skupnosti so ob tej priliki dobili pismena priznanja. Na podlagi kriterijev in opravljenih del se je na prvo mesto uvrstila krajevna skupnost Podblica, kjer so zgradili 3500 metrov vodovoda z novim zajetjem v Nemiljah, 800 metrov vodovoda z novim zajetjem na Jamniku in cesto Nemilje — Podblica. Vrednost vseh opravljenih del je znašala okrog 365.000 dinarjev. Na drugem mestu je KS Trstenik, kjer so razširili pokopališče, postavili drogove za električno omrežje in zgradili 120 metrov kanalizacije v skupni vrednosti blizu 300.000 dinarjev. Tretja pa je KS Žabnica, kjer so asfaltirali 3 kilometre cest in ulic in kanalizacijo v vrednosti 686.000 dinarjev. Zanimivo je, da se med 39 krajevnimi skupnostmi v kranjski občini že nekaj let med najboljšimi pojavljajo v glavnem vedno ene in iste. ^gdsednike treh najboljših smo tokrat poprašali, zakaj po njihovem mnenju tudi druge ne dosegajo takšnih uspehov in kako njim to uspeva. EDO BEČAN, krajevna skupnost Trstenik: »Mislim, da je to zdaj četrto ali peto priznanje, ki smo ga dobili v naši krajevni skupnosti v devetih letih. Će se ne motim, smo bili dvakrat prvi. Kje so vzroki, da ponekod ne dosegajo takšnih uspehov, je težko reči. Morda so za to delno krivi sedanji kriteriji, saj menim, da so povsod bolj ali manj aktivni. Res pa je tudi, da je za takšne akcije potrebna enotnost vseh občanov. V' naši krajevni skupnosti smo se že nekako navadili, da moramo pri reševanju najrazličnejših problemov tudi sami sodelovati. Lahko bi sicer čakali, da bomo dobili denar od drugje. Vendar potem danes prav gotovo ne bi imeli toliko kot imamo. In tudi v prihodnje bomo nadaljevali s takšnim delom. Naša naslednja akcija bo usmerjena v asfaltiranje ceste.« MATEVŽ KORDEŽ, krajevna skupnost Podblica: »V devetih letih, kar sem bil predsednik krajevne skupnosti, je te že tretja nagrada oziroma priznanje naši krajevni skupnosti. Eden od vzrokov za uspehe je najbrž, da so ljudje v naši krajevni skupnosti v hribovitem predelu že med vojno veliko žrtvovali. Danes se še vedno ne moremo primerjati s prebivalci krajevnih skupnosti v dolini. V dolini je že veliko cest asfaltiranih in vode v glavnem ne manjka. Pri nas pa je drugače: vode nam manjka in veseli smo, če imamo dobro urejeno makadamsko cesto. Zavedali smo se, da bi širša — občinska skupnost težko glede na številne potrebe v občini prispevala ves denar za ureditev takšnih problemov. Ker pa želimo vsaj do , neke mere držati korak s časom, smo k dokaj skromnim družbenim sredstvom prispevali še svoja. Skratka, mislim, da potrebe in način življenja spodbujajo prebivalce k takšnim akcijam.« JANEZ ŠIFRER, krajevna skupnost Žabnica: »V 14 letih, kar sem bil predsednik krajevne skupnosti, je. to drugo priznanje, ki ga je dobila naša krajevna skupnost. Vsekakor tako imenovani družbeni dinar recimo iz občinskega proračuna ni tisti, ki bi lahko spodbudil neko delovno akcijo v krajevni skupnosti. To so predvsem potrebe in želje občanov. Pri tem pa je veliko odvisno od tistih, ki so v vodstvu krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Če ti poznajo utrip kraja in ljudi, potem akcijo ni težko speljati. Seveda mora biti tudi ekipa, ki je pripravljena delati in žrtvovati ure in ure prostega časa. Pa tudi to ni včasih dovolj. Vedeti je treba, da prebivalci nikdar niso proti napredku, da so pripravljeni prispevati, da bo nekaj bolje. Vendar pa je pri snovanju različnih akcij treba paziti, da bo od prispevka in prostovoljnega dela dejansko vsakdo tudi res nekaj imel.« A. Zalar Delfinček prihaja Stekla je široko zasnovana akcija, ki naj bi v nekaj naslednjih letih med Slovenci odpravila »plavalno nepismenost« Spoštovani • bralci, ne bodite presenečeni, če boste čez dva, tri tedne začeli vsepovsod srečevati delfinčka. Njegova značilna aerodinamična silhueta naj bi kraljevala na plakatih in nalepkah, na značkah, letakih in našitkih, zavzela naj bi Slovenijo od Brežic do Rateč, od Murske Sobote do Kopra. Delfinčka — osnutek je delo inž. arh. Broni-slava Fajona — so si namreč za svoj simbol in zaščitni znak izbrali člani republiškega štaba TTKS SRS, katerega cilj je sprožiti in usmerjati trajno, široko zasnovano akcijo (ali, bolje rečeno, gibanje), izraženo v geslu »Naučimo se plavati«. Da, naučimo se plavati! Skušajmo posnemati delfina, princa morja! Napovejmo vojno plavalni nepismenosti, ki po približnih podatkih pesti polovico Slovencev, v zaostalih predelih dežele pa kar 90 odstotkov prebivalstva! Z gornjim podatkom so novinarjem postregli prejšnjo sredo, na tiskovni konferenci v Ljubljani. Četverica vodilnih predstavnikov republiškega štaba je navzočim opisala potek dosedanjih priprav ter seveda organizacijsko-strokovne prijeme, ki bodo načrtovano operacijo spravili v tek in preprečili, da bi doživela neslavno usodo podobnih poskusov iz nedavne preteklosti. Menda ni treba še posebej omenjati, kako važno vlogo pri oblikovanju človekove osebnosti igra plavanje. Poznavalci ga upravičeno prištevajo v krog najosnovnejših veščin, ki bi jih moral obvladati sleherni pripadnik civilizirane družbe. Postavljajo ga ob bok hoji, teku in kolesarjenju, torej ob bok trem klasičnim načinom premikanja v, prostoru. Znanje plavanja je hkrati dokaz visoke kulturne ravni posameznika in celega naroda. Splavati ne pomeni le izogniti se neštetim nevarnostim pri delu in zabavi v vodi, pomeni tudi, da smo sebi odprli vrata v čisto nov, poprej nedostopen svet igre, veselja, zdravja in svojevrstnih užitkov, poudarja predsednik RŠ dr. Draško Vilfan. In Kranjcem res ne pristoji množiti vrste Zemljanov, ki je zanje mokri element tabu. Že prek sto bazenov smo zgradili, imamo obilico rek, jezer in tolmunov, imamo majhen košček morske obale, kjer s kancem dobre volje in s pomočjo ustreznih strokovnjakov lahko mimogrede postanemo plavalci._ »Realizacija zamisli je v znatni meri odvisna od sodelovanja in pripravljenosti občinskih TTKS ter konkretnih nosilcev akcije — šol, šolskih športnih društev, mladinskih aktivov, tabornikov, Partizana, krajevnih skupnosti, raznih klubov itd.,« poudarja sekretar RŠ Vlado Dernač. »Mi bomo pretežno koordinatorji in nadzorniki, sicer pa nameravamo lokalnim činiteljem pri iskanju organizacijskih oblik in metod pritegovanja ljudi pustiti popolnoma proste roke. Narobe bi bilo prezreti dosedanje izkušnje ene ali druge institucije v določenem kraju ter občinam vsiljevati enotne koncepte borbe zoper plavalno neizobraženost. ..« Gibanje »Naučimo se plavati« je naravnano na daljšo dobo, na pet, deset let, kajti poleg polmilijonske armade odraslih bo vsako jesen zajelo tudi okrog 30 tisoč novih otrok, kolikor znaša dvanajstmesečni prirastek v SRS. In prav mladini so športni pedagogi sklenili posvetiti največ pozornosti. Odkar je plavanje vključeno v učni program 4. razreda osemletk, utopitve polagoma upadajo. Redno plavalno vzgojo so uvedli v kakih 40 odstotkov slovenskih izobraževalnih zavodov, medtem ko ostala ravnateljstva zapolnjujejo vrzel s počitniškimi šolami v naravi. Ovir je kajpak veliko. Najhujši sta pomanjkanje ustreznih zaprtih objektov, kf bi dovoljevali vadbo čez vse leto, ter kadrovska stiska: ni zadosti usposobljenih vzgojiteljev, saj slednji marsikdaj niti sami ne obvladajo umetnosti plavanja. Profesor Ivko Šink je nato obrazložil predlagane kriterije za ocenjevanje plavalnih kvalitet občanov. Po temeljitem preučevanju razmer so jih izdelali v institutu za kinelo-zogijo pri VŠTK Ljubljana. Avtorje je vodila želja, da bi slehernemu učitelju omogočili brez težav ugotavljati, koliko njegov varovanec zmore in v katero kakovostno skupino sodi. Skupine so tri. V prvo (»zna plavati«) bo uvrščen tisti državljan poljubne starosti, ki je v primerno globoki, stoječi vodi sposoben premagati 25-metrsko razdaljo, v drugo (»dobro plava«) osebe obeh spolov, ki v prej navedenih pogojih uspejo plavati neprekinjeno 10 minut, pri čemer mirovanje in lebdenje v hrbtnem položaju ne prihajata v poštev, v tretjo (»odlično plava«) pa občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. kategorija (otroci pod 7 let) — 50 metrov v času vsaj dveh minut; 2. kategorija (otroci od 7 do 9 let) — 50 m v 90 sekundah; 3. kategorija (9 do 12 let) — 50 m: fantje v 70, dekleta v 75 sekundah; 4. kategorija (12 do 14 let) — 50 m: fantje v 55, dekleta v 60 sekundah; 5. kategorija (14 do 18 let) — 100 m: fantje v 110, dekleta v 130 sekundah; 6. kategorija (18 do 30 let) — moški 100 m v 120, ženske 50 m v 70 sekundah; 7. kategorija (30 do 40 let) — moški 100 m v 130, ženske 50 m v 80 sekundah; 8. kategorija (40 do 50 let) — 50 m: moški v 70, ženske v 90 sekundah; 9. kategorija (50 do 60 let) — 50 m: moški v 90, ženske v 110 sekundah; 10. kategorija (nad 60 let) — 50 m: moški v 100, ženske v 130 sekundah. Sestavljavci so namerno zanemarili ocenjevanje stila in tehnike, deloma zapopadenih v elementu časa. Če kandidat obvlada, denimo, kravi, bo nedvomno dosti laže izpolnil zahtevano normo in si priboril zlato značko kot nekdo, ki uporablja izključno prsni slog. Preden delfinčku zaželimo srečno pot, bi nemara kazalo dodati, da štab pripravlja izdajo dveh brošuric, namenjenih bodočim/tečajnikom: Mitje Prešerna »Nauči se plavati« in Ivka Sinka nekoliko bolj poljubno knjižico »Plavaj«. Zadnjo bodo v zadostni količini izvodov brezplačno razposlali vsem TTKS slovenskih komun. I. Guzelj Radovljiški planinci na Pokljuki V okviru praznovanja občinskega praznika Radovljice bo v nedeljo, 4. avgusta, na Lipanci na Pokljuki zbor planincev radovljiške občine. Srečanje organizirajo Planinska društva radovljiške občine. Slovesnost se bo začela ob 10. uri dopoldne. V kulturnem programu bosta sodelovala godba na pihala iz Gorij in pevski zbor Kulturnoumetniškega društva Bled. Planinska društva opozarjajo, da dajejo informacije o avtobusnih prevozih na Pokljuko vsa Planinska društva in da bo pri spomeniku na Lipanci dovolj parkirnih prostorov. Organizatorji srečanja so poskrbeli za pijačo, medtem ko mora za prehrano skrbeti vsak udeleženec srečanja sam. -jk »Kje so spričevala?« sprašuje v svojem pismu sodelavec Glasa J. A., ki je od 9. januarja do 5. februarja letos skupaj z 29 drugimi slušatelji iz gasilskega društva Gorje in iz štaba civilne zaščite obiskoval tečaj požarne varnosti in tehnične zaščite. Vsi so zahtevano gradivo solidno obvladali, saj je bila poprečna končna ocena izpitne komisije prav dobro. »Takrat so nam obljubili, da bomo spričevala prejeli v kratkem, in sicer po pošti iz Radovljice. No, do danes, 15. julija, jih še vedno ni od nikoder. Starejšim možem, ki smo že podali roke Abrahamu, je resda vseeno, ali dobimo tiste listine ali ne (kar znamo, znamo tudi brez papirjev), za mlade gorjanske gasilce pa predstavljajo pomemben dokument, saj so si z njimi prislužili čin podčastnika. Fantje bi radi nadaljevali z izpopolnjevanjem, kajti morali bodo biti kos novi motorni brizgalni in sodobni opremi, ki smo jo Gorjani nabavili prav pred kratkim. Spodobilo bi se, da spričevala priromajo na naslove lastnikov vsaj do bližnjega praznika ob osemdesetletnici gasilstva v Gorjah.« Pravilno, spoštovani J. A.! Na dan z diplomami! Skrbi me samo, da niso zgorele v kakšnem skladišču. Ce namreč odgovorni radovljiški organ tudi v primeru požara posluje tako ažurno kot pri pošiljanju spričeval, naj se brž preseli pod milo nebo, ki letos ne skopari s padavinami. Mučno mi je pisati o stvareh, kakršne se lotevam v tehle vrsticah. Neprijetne so in grozljive, vendar ob njih preprosto ne morem ostati neprizadet, ne morem molčati. Gre za živali, za domače živali. Čas dopustov, čas preseljevanja k morju je namreč zanje huda, neredko celo usodna preizkušnja. Mucek, ki so ga otroci našli na dvorišču enega izmed kranjskih blokov, jo je še dokaj srečno prestal. Teden ali dva je užival gostoljubje stanovalcev v četrtem nadstropju, potlej, dan pred nastopom počitnic, pa sta stara dva (ata in mama, kajpak) ugotovila, da s »pritepen-cem« pri najboljši volji nimajo kaj početi. In so ubožca kratko malo vrgli čez ograjo balkona, prepričani v njegov zanesljiv konec. Toda maček, kot vemo, je trdoživo bitje, ki prenese marsikaj. Tudi naš tragični junak ni utrpel hujših posledic — če odštejemo prehodno omotico zaradi udarca ob asfalt. Cvilečega sirotka je našla punčka iz iste stavbe. Zdaj sije že povsem opomogel. Zanima me samo, kakšni občutki bodo prevevali bivše rejce po vrnitvi domov, ko jim bo štirinožec prišel pred oči. Najbrž nikakršni, saj je očitno, da krvoločneži ne premorejo vesti. V tej vročini imam rad pivo. O, da ga ne bi imel rad! V restavraciji Globusa sem 23. julija dal za malo pivo 2,50 din, 26. julija 2,70 din in 29. julija 3,30 din. Potem se pa nisem več prikazal, zakaj bal sem se, da bo pivo vsak tretji dan dražje. EI 07954761