REŠI ŽIVLJENJE BOLNIKOM Z MOŽGANSKO KAPJO! PREPOZNAJ ZNAKE GROM POKLICI 112 GOVOR ROKA OBRAZ MINUTE Neustrezen, Šibka Na obrazu Vsaka zatikajoc, slabo roka povešen minuta razumljiv govor. ali noga. ustni kot. šteje! Boehringer Ingelheim RCV Podružnica LjubljanaPC-SL-100419 Šlandrova 4b, Ljubljana – Crnuce Datum priprave informacije: februar 2021 Najlepše pocitnice Darinka Pavlic Kamien V zadnji številki revije pred poletnimi pocitni­ cami ne bo odvec nekaj enostavnih, kratkih usmeritev, povezanih z zdravjem, tudi zdravjem srca. Nanje ne bi smeli pozabiti, cetudi nam misli vse bolj uhajajo k poležavanju na soncu, pregrešni hrani, sladicam in zasluženemu lenarjenju. Pocitnice so praviloma zato, da se po zahtev­ nem delu in vsakdanjih, mnogokrat obremenju­ jocih in rutinskih obveznostih vsaj malo odklo­ pimo. Da se bomo potem lahko spet polnokrvno in z vso energijo priklopili. Zato smo tudi v casu, ko naj dnevna pravila ne bi veljala tako zelo resno, dolžni skrbeti za svoje zdravje, še posebej pa paziti na otroke in naše starše. Tudi v casu dopustov ohranite zdrav nacin prehranjevanja. Poleti si privošcite nekoliko lažjo hrano. Na jedilniku naj bo vec zelenjave in sadja, predvsem ne pozabite na zadostno kolicino tekocine. Popijte veliko vode, vaše telo vam bo hvaležno. Telesne dejavnosti, kot so tek ali kolesarjenje, so priporocljive tudi v casu dopusta, zato jih nikar ne opustite. A jih prihranite za zgodnje jutranje ali hladnejše pozno popoldanske ure, saj visoke temperature mocno obremenjujejo telo že brez telesnih dejavnosti. Ce se ne pocutite dobro, ne odlašajte z obiskom pri zdravniku, cetudi ste na otoku, kjer deluje le ena zdravstvena ambulanta. Ne postavljajte si diagnoze sami in ne zdravite se po obcutku, ampak dovolite, da vzrok za vaše pocutje poišce usposobljeni zdravnik ter nato poskrbi za ustrezno terapijo. Še posebej bodite pozorni na težave s srcem, saj so te lahko znak prihajajoce možganske ali srcne kapi. Prisluhnite si in ravnajte odgovorno do svojega zdravja. Ne pozabite tudi, da smo v casu svetovne epidemije. Pozanimajte se o epidemiološkem stanju kraja vašega dopusta še pred odhod-om. Najbolje je, da ste pred virusom zašciteni s cepivom, ce vam zdravstveno stanje to dopušca. V vsakem primeru pa skrbite za ustrezno osebno razdaljo, za higieno rok imejte pri sebi prirocno razkužilo, skrbite za higieno kašlja in nosite maske, kjer ni možno zagotavljati varne razdalje. Posvetovalnica v Ljubljani ostaja dostopna tudi v casu poci­tnic. Pišite na posvetovalnicazasrce@siol.net ali nas poklicete na brezplacno telefonsko številko za uporabnike omrežja Telekoma Slovenije 031 334 334, med delavniki med 8. in 16. uro. Svetoval vam bo prim. Matija Cevc, dr. med. Posvetovalnica ostaja odprta tudi za osebni posvet, a vas prosimo, da se zaradi varovanja zdravja za obisk najavite: ponedeljek, torek, cetrtek in petek od 9. do 12. ure ali v sredo od 11. do 15. ure In ne pozabite na naših 30 let.V tem casu smo pomembno spre­minjali podobo slovenske preventive, še zlasti preventive bolezni srca in ožilja. Pomagali smo mnogim, še veliko vec ljudem smo odpirali vrata v svet skrbi za zdravo srce in žilje. Prav slehernega pa smo poskušali ozavestiti, da mora za svoje zdravje najprej po­skrbeti sam. Z vami smo, da svetujemo, vas usmerimo, zdravniki vam bodo pomagali, ko bo in ce bo potrebno. Korona je preprecila vrsto nacrtovanih dejavnosti, a pocasi se vracamo. Prisrcno vabljeni, pridružite se dejavnostim v naših podružnicah. Skupaj nam bo lažje in verjamem, da bomo še uspe­šnejši. Želim vam najlepše pocitnice doslej! . UVODNIK 3 Darinka Pavlic Kamien Najlepše pocitnice NAŠ POGOVOR 6 Helena Peternel Pecauer Vaš krvni tlak se sam od sebe ne bo znižal – ukrepajte zdaj! AKTUALNO 9 Urad predsednika republike Predsednik republike je ob 30-letnici delovanja Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije vrocil Zahvalo 10 Nataša Jan Ob evropskih dnevih srcnega popušcanja 12 Nataša Jan Pot obravnave bolnika z možgansko kapjo ZNANJE ZA SRCE 14 Aleš Blinc Kako (ne)varno je cepljenje proti kovidu? NOVICE O ZDRAVJU 16 Aleš Blinc Dobre in slabe novice SRCIKA 18 Manca Sluga, Nejc Blokar O gibanju, norcijah v poletnih pocitni­cah in zdravem nacinu življenja S SRCEM V KUHINJI 20 Nada Rotovnik Kozjek Klinicna in preventivna prehrana za v domaco kuhinjo 22 Brin Najžer Naj zadiši PREDSTAVLJAMO 24 Janez Tasic Nordijska hoja – vitamin za srce! SRCE IN ŠPORT 25 Matej Majeric Veslanje na deski stoje – izvrstna dejavnost za vsakogar IZLETNIŠKO SRCE 30 Darko Turk Pot za srce: Dekani – Tinjan – Dekani DRUŠTVENE NOVICE 34 Društvene novice 37 Napovednik dogodkov 42 Križanka ustanovni sponzor društva Ustanovitelj in založnik: Društvo za zdravje srca in ožilja p. p. 4430, Dalmatinova 10, 1001 Ljubljana, TTR: SI 02970-0012437214, Davcna številka: 87636484, W: www.zasrce.si Glavni urednik: Aleš Blinc Namestnik glavnega urednika: Boris Cibic Odgovorna urednica: Elizabeta Bobnar Najžer E: beti.bobnar@t-2.net Podrocni uredniki: Maruša Pavcic (S srcem v kuhinji), Janez Pustovrh (Srce in šport) Clanica uredništva: Nataša Jan Tajnica revije: Sandra Kozjek Naslov uredništva: Za srce, Dalmatinova ul. 10, p. p. 4430 1001 Ljubljana • T: 01/23 47 550 E: drustvo.zasrce@siol.net Oglasno trženje: T: 01/23 47 550 E: drustvo.zasrce@siol.net Tisk: Tiskarna POVŠE, Povšetova 36 a, Ljubljana T: 01/43 99 840 Racunalniška postavitev in priprava za tisk: Camera d. o. o., Cvetkova ulica 25, Ljubljana T: 01/420 12 00 Vse pravice pridržane Naklada: 8.000 izvodov, tiskano: dan pred izidom V skladu z zakonom o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, št. 89/98 in 4/99) je v ceno revije vkljucen 8,5 odstotni davek na dodano vrednost (na osnovi 37. clena Pravilnika o izvajanju zakona na dodano vrednost Ur. l. RS, št. 107/01). Fotografija na naslovnici: Srce društva so naši zvesti clani. Utrinek z izleta Podružnice za Severno Primorsko, maj 2019 (Fotografija: Emil Kavcic, arhiv revije Za srce) Idejna zasnova: Elizabeta Bobnar Najžer. »Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izkljucno splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. Ce menite, da potrebuje­te zdravniško pomoc, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in nacin jemanja zdravil.« »Za clanke, v katerih je obravnavano delovanje ucinkovin in zdravil, ki se izdajajo na zdravniški recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje: Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblašceni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.« Programe in delovanje sofinancira FIHO. Stališca organizacije ne izražajo stališc FIHO. Izid revije Za srce je financno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, iz sredstev državnega proracuna iz naslova razpisa za sofinanciranje domacih poljudno-znanstvenih periodicnih publikacij. Preventivni program Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije na podrocju prehrane in telesne dejavnosti in program »Recimo NE odvisnosti!« v letih 2017-2019 ter 2020-2022, sofinancira Ministrstvo za zdravje RS na podlagi javnih razpisov. Program je del prizadevanj Dober tek Slovenija, Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 Program Društva Za srce Mestna obc.ina »Mladi obracamo svet!« Ljubljana sofinancira MOL. EDITORIAL 3 Darinka Pavlic Kamien The nicest holidays In this last issue of the magazine prior to the summer holidays, people can benefit from a few tips how to take care of one’s health, including one’s heart, during the holidays. INTERVIEW 6 Helena Peternel Pecauer Our blood pressure will not reduce itself – act now! Assist. Prof. Jana Brguljan Hitij M.D., PhD. talks about the truths and myths of blood pressure, about new scientific discoveries on this topic, and about the importance of blood pressure treatments during these turbulent times. ACTUALITIES 9 Office of the President of the Republic of Slovenia The President of the Republic of Slovenia presented a certificate of gratitude to The Slovenian Heart Association The President of the Republic, Borut Pahor, held a reception on 10th of May 2021 for the representatives and members of the Slovenian Heart Association which is celebrating its 30th anniversary this year. On this milestone, the President presented a certificate of gratitude to the Slovenian Heart Association for its valuable contributions in raising awareness and preventative action regarding cardiovascular diseases and promoting a healthy lifestyle. In his speech. Mr. Pahor emphasised the inspirational messaging of the Association which has enthused people to maintain a healthy lifestyle. 10 Nataša Jan On the European Heart Failure Awareness Days The Slovenian Heart Association campaigns every year to raise awareness of early recognition and treatment of heart failure. 12 Nataša Jan The path of medical treatment of a patient with a brain stroke On the occasion of European Stroke Awareness Day the Slovenian Heart As­sociation held a press conference where it presented the path of a patient with a brain stroke from the event to treatment. KNOWLEDGE FOR THE HEART 14 Aleš Blinc How (un)safe are covid vaccines? Vaccination attempts to provoke a controlled immune reaction which teaches lymphocytes B how to manufacture specific antibodies, and trains lymphocytes T how to target the infected cells. After vaccination, the organism thus becomes immune to the clinically presented infection, particularly its most severe form. NEWS 16 Aleš Blinc Good news – Bad news A selection of medical news from the field of cardio-vascular diseases. ROSEBUD 18 Manca Sluga, Nejc Blokar On movement, summer holiday ga­mes, and a healthy lifestyle In this issue we will hear from Manca and Nejc, who are thinking about the coming summer and their summer activities. They take us into park Tivoli on a “treasure hunt”. In understanding the concept of a clinical diet, we must begin from the core platform that a clinical diet consists of every individual medically aligned dietary decision an individual makes, whereas a preventative diet is based on the findings of epidemiological research. 22 Brin Najžer Let there be an aroma Recipes for healthy and creative meals PRESENTING 24 Janez Tasic Nordic walking – vitamin for the heart! Nordic walking is an appropriate activity for strengthening and maintaining the health of patients with cardiovascular diseases. It also helps in prevention of obesity, osteoporosis, and joint and lower-back pain. THE HEART AND SPORTS 25 Matej Majeric Stand Up Paddle – and excellent activity for anyone Stand Up Paddle (SUP) is an interesting physical activity which can be an excellent, healthy exercise in the warm months of the year. It includes aerobic training, strength and flexibility exercises, as well as exercises for coordination and balance. THE EXCURSION HEART 30 Darko Turk Path for the heart: Dekani – Tinjan – Dekani The circular path from Dekani to Tinjan and back, is part of a series of trails of Paths for the heart and soul, which have been created by the Slovenian Istria branch of the Slovenian Heart Association. The trails are marked with blue-and-red flags and heart symbols. NEWS 34 News 42 Marjan Škvorc Crossword Predolgo sedenje nidobro zate. Prebudi se! Izteg nad glavo: Vzemi si razgiban odmor! Telesna dejavnost osrecuje tvoje srce! IN THE KITCHEN, WITH YOUR HEART 20 Nada Rotovnik Kozjek Clinical and preventative diet in the home kitchen Priporoca Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije Prof. dr.Aleš Blinc, dr. med., glavni urednik; Klinicni oddelek za žilne bolezni,Univerzitetni klinicni center Ljubljana;Nejc Blokar; Elizabeta Bobnar Najžer, prof. slov. in ruš., odgovorna urednica; Franc Cernelic,predsednik podružnice za Posavje; Sonja Gobec, podružnica za Dolenjsko in Belo krajino; mag. Nataša Jan, univ. dipl.biol.,direktorica,Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije; doc. dr. Matej Majeric, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport; Brin Najžer, PhD (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), podružnica Ljubljana; Darinka Pavlic Kamien, predsednica podružnice za Ljubljano; Helena Peternel Pecauer; prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., Onkološki inštitut;Barbara Sluga, prof. švz., Športno društvo GIB Ljubljana Šiška; Manca Sluga; Marjan Škvorc; prim. Janez Tasic, dr. med., spec. kardiolog, predsednik podružnice Celje; Darko Turk, podružnica za Slovensko Istro; Kristl Waltl, Podružnica za Koroško. Vaš krvni tlak se sam od sebe ne bo znižal – ukrepajte zdaj! Helena Peternel Pecauer Zdi se, da je zadnje leto pandemija covida-19 zasencila vse druge zdravstvene težave ljudi, zato strokovnjake upraviceno skrbi, kaj bo pokazala prihodnost. O resnicah in zmotah o krvnem tlaku ter novih spoznanjih in pomenu zdravljenja visokega krvnega tlaka v aktualnih zdravstvenih razmerah je spregovorila doc. dr. Jana Brguljan Hitij, predstojnica Klinicnega oddelka za hipertenzijo pri UKC Ljubljana in predsednica Združenja za arterijsko hipertenzijo. D ejstva, da so bolezni srca in žilja, ki se pogosto razvijejo zaradi nezdravljenega krvnega tlaka, najpo­gostejši vzrok umrljivosti odraslih, ni mogoce zanemariti. V Sloveniji ima po ocenah stroke težave z zvišanim tlakom kar 40 % odrasle populacije, s starostjo pa se številka še poveca in doseže vec kot 70 % odraslih, starejših od 65 let. Ker obicajno nimajo simptomov, se skoraj polovica ljudi s hipertenzijo ne zaveda, da jo imajo. Med tistimi, ki se zavedajo,pa jih polovica ne ukrepa in se ne zdravi. Zato so izpostavljeni povecanemu tveganju, da zbolijo za srcnimi obolenji, možgansko kapjo, ledvicnim obolenjem ali doživijo nenadno smrt. Ozavešcanje najširšega kroga ljudi je kljucnega pomena za preprecevanje nevarnih posledic hipertenzije. Kaj sploh je krvni tlak in kakšno funkcijo ima v našem telesu Krvni tlak je sila krvi, ki pritiska na žile. O zgornjem (sistolicnem) krvnem tlaku govorimo, ko se srce skrci in pošlje kri po žilah. Ko pa se srce raztegne, dobimo vrednost spodnjega (diastolicnega) krvnega tlaka. Višina tlaka je odvisna od volumna krvi in trdote žilne stene. »Zelo podobno je pretoku vode v vodovodnem omrežju,« ga primerja doc. dr. Jana Brguljan Hitij. »Na dobro delovanje vplivata kolicina vode in dober cevni sistem. Ce je kakšna cev preperela, bo pocila. Enako je v cloveškem organizmu. Ce je žila slaba, lahko poci. Tudi v stenah žil, tako kot na vodovodnih ceveh, se lahko naredijo pore, tam pa se zacnejo tvoriti strdki, ki potem sprožijo srcno-žilne zaplete, srcni infarkt, možgansko kap, odpoved ledvic, okvare ocesnega ozadja in napredovanje demence,« opozarja. Kdaj je krvni tlak zvišan O zvišanem krvnem tlaku govorimo, ko je sistolicni krvni tlak enak ali višji od 140 mm Hg, diastolicni krvni tlak pa enak ali višji od 90 mm Hg. Ce so vrednosti v daljšem casovnem obdobju nad 140/90 mm Hg, je že treba ukrepati, da tlak ne poškoduje organov. »Ceprav je trenutno vaš krvni tlak pod temi vrednostmi, še ne pomeni, da bo tak tudi ostal. Nevarnost za njegovo zvišanje se namrec s starostjo povecuje, saj trdota žil narašca, zato je zdravljenje visokega krvnega tlaka potrebno tudi pri starejših osebah,« poziva doc. dr. Jana Brguljan Hitij. Edini nacin, da zvišani krvni tlak odkrijemo, je, da si ga redno merimo »Ker se krvni tlak spreminja, ni dovolj le ena meritev, ampak ga je treba spremljati daljše casovno obdobje. Ce nimamo nobenih težav, ce je naš krvni tlak normalen, je dovolj, ce si ga zmerimo enkrat na pol leta ali na leto dni. Ce imamo težave, pa ga je priporocljivo meriti pogosteje. Najbolje je dvakrat zjutraj in dvakrat zvecer, v sedecem položaju. Pomembno je, da se clovek pred merjenjem umiri, da med meritvijo nima prekrižanih nog, in da nadlaktno manšeto namesti v višino srca,« svetuje doc. dr. Jana Brguljan Hitij. »Tako kot ima vsako gospodinjstvo doma termometer, bi moralo imeti tudi kakovosten, preizkušen merilec krvnega tlaka z nadlaktno manšeto,« še dodaja. Svetovna liga za hipertenzijo vsakemu priporoca, naj si krvni tlak izmeri vsaj enkrat na leto. Pomembno je, da zvišani krvni tlak pravocasno odkrijemo in ga zacnemo cim prej zdraviti Ob dolocenih dogodkih, na primer ob stresu, se krvni tlak lahko zviša, vendar v takšnih primerih ni bolezensko zvišan in se v krajšem obdobju vrne na normalo. Gre torej le za obicajno odzivno reakcijo na stres. Ce je krvni tlak konstantno zvišan in znaša vec kot 140/90 mm Hg, pride do reakcije telesa in do opisanih poškodb. Krvni tlak se sam od sebe ne bo znižal, zato je treba cim prej ukrepati. Deloma ga lahko znižamo, ce upoštevamo priporocila in nasvete za zdrav nacin življenja (zdrava prehrana in dovolj telesne dejavnosti). Ce ti ukrepi ne zadošcajo, je treba uvesti zdravila za znižanje krvnega tlaka (antihipertenzive), ki jih moramo jemati redno vsak dan. Za znižanje krvnega tlaka je na voljo veliko ucinkovitih zdravil Terapija z zdravili je prilagojena individualnim potrebam bolni­ka. Hitro se lahko nabere vec ucinkovin, s katerimi hkrati vplivamo na vec vzrokov zvišanega krvnega tlaka. »Zato so te ucinkovine združene v eni tableti, kar bistveno poenostavi zdravljenje. Tudi zad­nje smernice zdravljenja hipertenzije svetujejo uvedbo kombiniranih tablet pri vecini bolnikov že takoj na zacetku zdravljenja. Bolniki tako hitreje pridejo do vrednosti pod 140/90 mm Hg,« dodaja doc. dr. Jana Brguljan Hitij. Ko dosežemo cilj, zdravljenja ne smemo opustiti »Ce zdravljenje opustimo, znova zacnejo delovati enaki mehanizmi, kot so delovali, preden smo jih z ustreznimi zdravili blokirali,« opozarja doc. dr. Jana Brguljan Hitij. »Krvni tlak se tako znova dvigne in smo spet na zacetku. Prav zato je zelo pomembno redno jemanje zdravil,« doda. Ce se vmes držimo tudi nacel zdra­vega nacina življenja, zlasti ce shujšamo, se lahko tlak zniža tudi zaradi tega in se zdravila lahko celo ukinejo.Vendar je pogoj red- no spremljanje krvnega tlaka. Za to se strokovno lahko odloci le zdravnik, bolnik nikakor ne sme samovoljno, brez posveta z njim, opustiti predpisane terapije. Tveganje je preveliko. Kako sta povezana hipertenzija in covid-19 »Dejstvo je, da je pandemija covida-19 najbolj ogrozila ravno skupino starejših ljudi s pridruženimi kronicnimi boleznimi. Strokovni clanki navajajo in potrjujejo, da je najbolj obremenjujoca starost. Vemo, da se pri starostnikih zelo pogosto razvijejo tudi hipertenzija in razlicna srcno-žilna obolenja. Po drugi strani je zmanjšana še splošna imunska odpornost. Tudi to je gotovo vzrok, da je clovek bolj dovzeten za okužbo z omenjenim virusom, kar je opazno tudi pri gripi, na primer, ter drugih virusnih obolenjih, ki se pojavljajo vsako leto in jih bolje poznamo. Na dovzetnost za slabši potek okužbe s covidom-19 vplivajo tudi srcno-žilne bolezni, hipertenzija, sladkorna in druge kronicne bolezni. Ima pa epidemija tudi drugacen vpliv na obvladovanje hipertenzije. V casu epidemije je v ospredju vecinoma covid-19, skrb za obvladovanje kronicnih bolezni pa ostaja v ozadju. To pa ne pomeni, da se je njihov potek upocasnil,« zakljuci doc. dr. Jana Brguljan Hitij in opozarja, da je bilo v tem casu tudi manj obravnav, zato se je pri posamezniku situacija s hipertenzijo lahko poslabšala. Zato: Nikar ne oklevajte! Cim prej se posvetujte z vašim zdravnikom! Merjenje krvnega tlaka v domacem okolju je sedaj še bolj pomembno Letos zaradi epidemije organiziranega merjenja krvnega tlaka ne bo možno izvesti, zato je poziv k merjenju v domacem okolju in ozavešcanju o nevarnostih hipertenzije še toliko bolj pomem­ben. »Naše življenjske navade so se v casu covida-19 poslabšale. Zelo veliko je sedecega nacina dela, premalo gibanja, veliko je bilo nezdrave prehrane, s katero so si ljudje v kriznem casu 'mašili' neke potrebe, opažamo porast telesne teže, kar pa prinese tudi slabše urejen krvni tlak. To so kar skrb zbujajoce ugotovitve, bojimo se posledic,« opozarja doc. dr. Jana Brguljan Hitij. Poziva k preventivni skrbi in aktivni vlogi posameznika pri zdravljenju, ki sta kljucni za hitrejše prepoznavanje in ukrepanje, in dodaja: »Le tako lahko preprecimo škodljive ucinke zvišanega krvnega tlaka.«. (Ne)resnice o krvnem tlaku O krvnem tlaku kroži veliko mitov in govoric. Kaj je res in kaj ne, lahko preverite na www.hipertenzija.org, prav tako prisluhnite ekskluzivnemu spletnemu pogovoru z doc. dr. Jano Brguljan Hitij, dr. med., predsednico Združenja za arterijsko hipertenzijo, ki ga povezuje Mojca Mavec. OGLEJTE SI SPLETNI POSVET Z ZDRAVNIKOM (NE)RESNICE O KRVNEM TLAKU Da boste lahko dobro skrbeli za svoje zdravje, preverite še vec koristnih nasvetov in uporabnih informacij na www.zakajtibijesrce.si. V imenu društva je Zahvalo prevzel primarij Matija Cevc, Udeležence slovesnosti je nagovoril tudi predsednik Združenja dolgoletni predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. kardiologov Slovenije in strokovni direktor Interne klinike UKC Primarij Cevc se je predsedniku republike zahvalil za izkazano Ljubljana prof. dr. Zlatko Fras, ki že vrsto let sodeluje z društvom. cast in dejal, da s ponosom sprejemajo to Zahvalo, ki kaže, da na Z besedami hvaležnosti je pospremil zacetke delovanja društva in podrocju primarne preventive v društvu delujejo v pravo smer. dejal, da je kljucen ukrep proti bolezni prav njeno preprecevanje. Dr. Cevc se je zahvalil ustanoviteljem/pobudnikom društva, ki so Poudaril je, da je Slovenija med najbolj uspešnimi državami na z odlocnostjo in vztrajnostjo razumeli, kako pomembna je pre-podrocju srcnega zdravja. . ventiva, s katero bolezen lahko preprecimo in ne zgolj zdravimo. Ob evropskih dnevih srcnega popušcanja Nataša Jan Društvo za zdravje srca in ožilja se vsako leto pridružuje opozarjanju na pomen pravocasnega prepoznavanja in zdravljenja srcnega popušcanja. Tudi v casu pandemije kovid-19 je bilo tako. V Evropi s srcnim popušcanjem živi približno štiri milijone bolnikov, v Sloveniji, po ocenah strokovnjakov, okoli 30.000. P ri tem letos med drugim opozarjamo predvsem na proble­matiko zapoznelega prepoznavanja in zdravljenja bolezni, na kar vpliva vec dejavnikov. Po eni strani se bolniki zaradi strahu pred okužbo s koronavirusom velikokrat odlocijo, da ne gredo k zdravniku, poleg tega pa so bili v casu pandemije tudi odpovedani številni ne nujni pregledi. Kljub temu, da je srcno popušcanje neoz­dravljivo, lahko prav ob zgodnji diagnozi in ustreznem zdravljenju napredovanje bolezni upocasnimo in jo ucinkovito upravljamo, kar lahko bolnikom omogoci kakovostno in daljše življenje. - - - Pomembno je zgodnje prepoznavanje bolezni Srce je mišica, ki se stisne in sprosti z vsakim srcnim utripom ter tako crpa kri po telesu. Pri srcnem popušcanju srce ne zmore vec ucinkovito crpati krvi po telesu. Ko se to zgodi, se lahko te­žave pojavijo tudi drugje v telesu, saj organi in mišice ne dobijo dovolj kisika in hranil. Do srcnega popušcanja lahko pride zaradi poškodbe srcne mišice, ki jo lahko povzrocijo povišan krvni tlak, bolezni srcnih zaklopk, srcni infarkt, vnetje srcne mišice ali druge bolezni srcne mišice. Pot obravnave bolnika z možgansko kapjo Nataša Jan Ob evropskem dnevu osvešcanja o možganski kapi je Društvo za srce v zacetku maja pripravilo novinarsko konferenco, na kateri so govorci povedali, kakšna je pot bolnika z možgansko kapjo, ko vsaka minuta šteje. Je zagotovljena optimalna obravnava teh bolnikov, kaj bi lahko izboljšali, da bodo cim boljši rezultati zdravljenja in tudi rehabilitacijska pomoc pravocasna in ustrezna? V Sloveniji vsak dan za možgansko kapjo zboli 10 ljudi. M ožganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas. Vsa­ko leto zabeležimo vec kot 4.000 primerov možganske kapi, kar je vec kot 10 na dan. Približno 30% ljudi utrpi možgansko kap v aktivnem delovnem obdobju. 40% bolnikov ima po mož­ganski kapi zmerne, 15-30% hujše težave pri funkcioniranju, vec kot polovica jih potrebuje pomoc pri izvajanju najbolj osnovnih dnevnih aktivnosti. Prim. Matija Cevc, dr. med, je na novinarski konferenci opo­zoril, da je zelo pomembna preventiva pred nastankom možganske kapi: zdrav nacin življenja, ki naj se zacne cim bolj zgodaj v življenju posameznika, ne kaditi, znati se moramo sprošcati in omiliti stres, vzdrževati ustrezno telesno težo, vsak dan se vsaj 30 minut gibati, jesti vec sadja in zelenjave, omejiti vnos soli, mašcob in sladkorja. Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja, npr. kon­trolirati krvni tlak, krvne mašcobe in krvni sladkor ter srcni utrip. Možgansko kap moramo hitro prepoznati. Ob možganski kapi nas samih ali pri drugi osebi je treba ukrepati hitro in pravilno. Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega, je razmeroma velika, saj se vecina možganskih kapi zgodi v domacem okolju.Zato se ne ustrašimo, ampak ukrepajmo. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center. Kako (ne)varno je cepljenje proti kovidu? Aleš Blinc Preden se posvetimo cepljenju, se na kratko pomudimo pri okužbi z virusi. Virusi so nenavadna bitja, ki predstavljajo vez med neživo in živo naravo, saj ne morejo preživeti in se razmnoževati sami, temvec so popolnoma odvisni od svojih gostiteljev. V irusi so sestavljeni iz preprostega genetskega materiala, ri­bonukleinske kisline (RNA) ali deoksiribonukleinske kisline (DNA), majhnega števila beljakovin in nekateri tudi iz lipidne ovojnice, ki jo »ukradejo« celicni membrani gostitelja. Ko virus okuži gostitelja in sprosti svoj genetski material v njegovo celico, jo prisili, da pricne svoje organele uporabljati za izdelovanje novih in novih kopij virusa. Virus SARS-CoV-2 ob okužbi v cloveško celico sprosti svoj genetski material - RNA. Virus RNA prisili celicne organe, da izdelujejo kopije virusne RNA in virusnih beljakovin, ki se sestavijo v nove viruse. Novi virusi se sprostijo iz okužene celice in so pripravljeni okužiti naslednjo celico. Vir: SARS-CoV-2 (Covid-19) Infection Process - YouTube Nekatere okužene celice odmrejo, imunski sistem gostitelja pa sproži vojno proti virusu, v kateri so lastne celice dodatna »ko­lateralna škoda«. Od ravnovesja med ucinki virusa in imunsko reakcijo gostitelja je odvisno, kolikšna škoda bo nastala v orga­nizmu gostitelja. Virusi, na katere je naš imunski sistem dobro prilagojen, kot so številni virusi »obicajnega prehlada« ali virusi kožnih bradavic, povzrocajo majhno škodo in bivajo v »dobrem sožitju« z gostitelji. Po drugi strani virusi stekline, Ebole ali SARSa svojega gostitelja najpogosteje ubijejo. Povzrocitelj kovida, virus SARS-CoV-2, pri približno vsakem desetem okuženem povzroci resno pljucnico, ki pri približno vsakem stotem okuženem zahteva intenzivno zdravljenje z umetnim predihavanjem. Kovid povzroca tudi krvne strdke, vnetje srcne mišice, okvaro ledvic in številne druge zaplete. Najhujši zapleti kovida so posledica »citokinskega viharja«, ki ga sproži nekontroliran imunski odziv organizma na okužbo s SARS-CoV-2. Pri kovidu intenzivnosti imunskega odziva ni mogoce zanesljivo vnaprej predvideti, zato resni zapleti lahko nastopijo tudi pri bolnikih brez poprejšnjih pridruženih bolezni. Cepljenje poskuša izzvati cim bolj kontrolirano imunsko reakcijo, ki nauci limfocite B izdelovati specificna zašcitna proti­telesa, limfocite T pa usposobi za ciljan napad na okužene celice. Organizem po cepljenju postane odporen proti klinicno izraženi okužbi, zlasti njenim hudim oblikam. Cepljenje sodi med najvecje uspehe sodobne medicine, saj je izkoreninilo crne koze in mocno zmanjšalo breme otroških bolezni – ošpic, mumpsa, rdeck, noric in oslovskega kašlja.Uspešno preprecuje tetanus in steklino,varuje pred klopnim meningoencefalitisom, sezonsko gripo, hepatitisom B, nekaterimi tropskimi boleznimi, pnevmokokno pljucnico … in še dolgo bi lahko naštevali. V rekordnem casu, manj kot leto dni po izolaciji novega koro­navirusa SARS-CoV-2, so znanstveniki in farmacevtska industrija razvili vec vrst ucinkovitih cepiv. Cepiva mRNA Prvic v zgodovini so bila za klinicno uporabo razvita in odobre­na cepiva mRNA, od katerih poznamo cepivi Pfizer/BioNTech in Moderna. Ta cepiva v naše telo vnesejo posebej dodelano informacijsko RNA (mRNA), ki vsebuje navodilo, kako sestaviti virusno beljakovino S. Beljakovina S sama po sebi ni škodljiva, virusu SARS-CoV-2 pa služi za pripenjanje na gostiteljeve celice. Po cepljenju, ki v mišico vnese številne kopije mRNA, makrofagi (vrsta belih krvnick), in v manjši meri mišicne celice, pricno »po navodilu« izdelovati beljakovino S. Imunske celice jo prepoznajo kot tujek in izdelajo specificna protitelesa, ki so sposobna virusu prepreciti vstop v celice gostitelja. Imunski odziv je usmerjen izkljucno proti beljakovini S, zato so resni neželeni ucinki izjemno redki. Posebna zgodba je, kako je znanstvenici madžarskega rodu Ka­tarin Kariko uspelo pripraviti modificirano informacijsko RNA,ki v celici ne izzove burnega imunskega odziva, znacilnega za virusno okužbo, s cemer je postavila temelje za zdravljenje s pripravki RNA. Enako zanimiva zgodba je, kako je ustanoviteljema firme BioNTech, znanstvenikoma turškega rodu Ugurju Sahinu in njegovi ženi Özlem Türeci, ki sta se poprej ukvarjala predvsem z imunoterapijo raka, uspelo v rekordnem casu pripraviti cepivo proti kovidu, ki ga masovno proizvaja farmacevtski gigant Pfizer, in ki ga uporablja cel svet. Vektorska cepiva Vektorsko cepivo mRNA cepivo DNA zapis mRNA Imunski za protein S odziv Oslabljeni adenovirus mRNA v lipidnem -vektor nanodelcu, ki lahko Imunska celica, vstopi v celico ki obdela antigen (protein S) Koronavirusni protein S Vektorski virus dostavi DNA v ribosom celicno jedro mRNA mRNA celicna citoplazma celicno jedro vir: www.mdedge.com/hematology-oncology/article/233491/coronavirus-updates/understanding­messenger-rna-and-other-sars Shema razlike med delovanjem vektorskih in cepiv mRNA Vektorska cepiva, mednje sodijo cepiva AstraZeneca, Janssen (Johnson&Johnson) in Sputnik V, so prav tako inovacije na po­drocju cepiv, saj ne vsebujejo virusnih beljakovin, pac pa navodilo zanje v obliki DNA.Vektorska cepiva proti kovidu vsebujejo zapis DNA za beljakovino S,ki se mora najprej prepisati v informacijsko RNA, preden lahko po njenih navodilih nastane beljakovina S. Prepisovanje DNA v RNA poteka v celicnem jedru, kamor ni tako lahko vstopiti, kot v celicno citoplazmo. Cepiva na podlagi DNA potrebujejo prenašalca – vektor, ki DNA ponese v celicno jedro. Ta vektor je oslabljen virus prehlada, v primeru AstraZeneca oslabljen šimpanzji adenovirus, v primeru Janssen in Sputnik V oslabljen cloveški adenovirus. Ti virusi se ne morejo razmnoževati in povzrocati prehladnih obolenj, njihova edina naloga je, da v celicno jedro prinesejo DNA, na podlagi katere celica v vec sto­pnjah izdela beljakovino S in z njo izzove zašcitni imunski odziv. Ker je komponent in korakov pri vektorskih cepivih nekoliko vec kot pri cepivih mRNA, je neželenih imunskih ucinkov malce vec, v absolutnih številkah pa še vedno izredno malo. Možni stranski ucinki Ugledna kanadska univerza v Hamitonu, Ontario, ki je na po­drocju tromboze vodilna svetovna ustanova, je objavila sliko, ki ponazarja tveganje nastanka krvnih strdkov (zlasti venske tromboze in pljucne embolije) po cepljenju z vektorskim cepivom AstraZene-ca, po uporabi kontracepcijskih tablet, letno tveganje povprecnega Kanadcana (ki se ne razlikuje od povprecnega prebivalca Slovenije) in ob hudem kovidu, ki zahteva hospitalizacijo. Vidimo, da je tveganje za pojav krvnih strdkov ob cepljenju najmanj 10.000-krat manjše kot ob hudem poteku bolezni kovidu, in približno 1000-krat manjše kot pri katerikoli obliki kovida. V medijih pogosto omenjani stranski ucinek (zlasti) vektorskih cepiv, tromboza na nenavadnih mestih (npr. v znotrajlobanjskih venskih sinusih), ki jo spremlja znižano število trombocitov, je resnicno redek stranski ucinek, ki vecinoma prizadene ženske, mlajše od 50 let. Ce je za to skupino na voljo cepivo mRNA, je prav, da ga mlajšim ženskam ponudimo. Cepljene tudi opozorimo, da se morajo v primeru nenavadnega glavobola, ki traja vec kot nekaj dni, zglasiti pri zdravniku. Pricakovani »stranski« ucinek cepljenja je bolecina na mestu vboda v mišico, dokaj pogosti so prehodni glavoboli in povišana telesna temperatura, ki obicajno izzvenijo po dveh dneh. Absolutni zadržek za cepljenje predstavlja le anafilakticna re-akcija (najhujša oblika alergijske reakcije) na poprejšnje cepljenje z enakim cepivom. Osebe, ki imajo znane alergijske reakcije, pri­porocajo opazovati v medicinski ustanovi pol ure po cepljenju, da jim lahko v primeru potrebe nudimo ustrezno strokovno pomoc. Cepljenje priporocamo osebam z oslabljenim imunskim siste-mom, npr. bolnikom z rakom, po presaditvi kostnega mozga ali solidnih organov, okuženim s HIV, bolnikom z genskimi okvarami imunskega sistema in tistim, ki jemljejo imunosupresivna zdravila. Nimamo zgotovil, da so cepiva pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom enako ucinkovita kot pri zdravih, pricakujemo pa, da vsaj varujejo pred najtežjim potekom okužbe. Nosecnice niso bile vkljucene v prvotne raziskave cepiv proti kovidu, vendar se strokovna medicinska združenja strinjajo, da se lahko brez strahu odlocijo za cepljenje. Trenutno na nosecnicah poteka raziskava cepiva Pfizer/BioNTech, nacrtujejo pa tudi ra­ziskavo s cepivom Janssen (Johnson&Johnson). Ceprav je težak potek kovida pri otrocih zelo redek, so otroci lahko prenašalci, zato narašca zanimanje za cepljenje tudi zanje. Cepivo Pfizer/BioNTech je odobreno za osebe od 16 leta dalje, pricakujemo skorajšnjo odobritev za starejše od 12 let, kmalu pa tudi za mlajše. Osebam, ki so prebolele kovid pred vec kot 3 meseci, priporoca-mo cepljenje z enim odmerkom, da okrepimo njihovo odpornost pred ponovno okužbo. Pricakujemo, da bo letno cepljenje proti kovidu postalo za vse pravica in moralna dolžnost, ki nam bo povrnila vecino »normal­nega« življenja, kot smo ga poznali pred letom 2020. Ne gre le za brezskrbna druženja, obiskovanje kulturnih in športnih dogodkov in potovanja, gre za delovanje celotne družbe v normalnih razme-rah, brez nenehnega strahu in groženj. . Cepivo proti kovidu in tveganja za krvne strdke Cepivo Povprecni Kanadcan AstraZeneca 4 na milijon1 1.290 na milijon3 Nižje vrednosti krvnega tlaka šcitijo pred boleznimi srca in žilja in preprecujejo umrljivost Objavili so koncne rezultate raziskave SPRINT, ki je vkljucevala 9.361 preiskovancev z arterijsko hipertenzijo, starih najmanj 50 let, z vsaj enim dodatnim dejavnikom tveganja za srcno-žilne zaplete. Bolje so jo odnesli preiskovanci, ki so jih zdravili intenzivno, s ci­ljem znižati raven sistolicnega tlaka pod 120 mmHg, v primerjavi s standardno zdravljenimi,pri katerih je bil cilj uravnati krvni tlak pod 140 mmHg.Intenzivno zdravljena skupina je imela po dobrih 3 letih tako znatno manj srcnega popušcanja kot tudi za kar 25 % nižjo umrljivost iz kateregakoli razloga kot kontrolna skupina. (vir: N Engl J Med 2021; 384:1921-30) Razvili so novo protitrombocitno zdravilo za bolnike z akutnim srcnim infarktom Temelj sodobnega zdravljenja srcnega infarkta je hitro odpiranje zamašene koronarne arterije s katetrskim posegom, ki vkljucuje postavitev žilne opornice – stenta. Pri tem je kljucno zavreti delovanje trombocitov (krvnih plošcic), da ne pride do ponovne zapore v žilni opornici. Standardna zdravila (kombinacija aspirina in klopidogrela ali novejših tienopiridinov) potrebujejo vsaj 2 uri, da dosežejo polni ucinek. Pri 27 bolnikih z akutnim srcnim infarktom so preizkusili zdravilo z delovnim imenom RUC-4, ki sodi v drugo generacijo zaviralcev glikoproteina IIb/IIIa. RUC-4 so preiskovanci dobili s podkožno injekcijo že med prevozom v bolnišnico. Mocna zavora trombocitov je nastopila po 15 min in je trajala 2 uri, pomembnih neželenih ucinkov pa niso zabeležili. (vir: Eurointervention 2021; elektronska objava 18. maj) Metoda CRISPR postaja mocno orožje proti genskim boleznim Objavljajo spodbudne rezultate urejanja bolezensko spremenjenega dednega zapisa z »molekularnimi škarjami«, tehniko CRISPR. Iz ZDA porocajo o uspešnem zdravljenju srpaste anemije pri odrasli bolnici, ki je prejela modificirane lastne celice kostnega mozga. Pri odraslih opicah pa so s tehniko CRISPR uspešno in brez ne­želenih stranskih ucinkov zavrli proizvodnjo beljakovine PCSK9 in znižali raven škodljivega LDL-holesterola za 60 %. (vir: Nature 2021, https://doi.org/10.1038/s41586-021-03534-y; medscape.com/ viewarticle/951364) Imunost proti kovidu traja leto dni Italijanski raziskovalci so spremljali 1.579 preiskovancev, ki so v prvem valu leta 2020 preboleli kovid, potrjen s pozitivnim testom PCR, v primerjavi s 13.496 preiskovanci, ki se v prvem valu niso okužili. Med prebolevniki je v drugem valu zbolelo le 5 oseb (0,31%), med sprva neokuženimi pa je v drugem valu zbolelo 528 oseb (3,9 %). Zakljucujejo, da naravna imunost po prebolelem kovidu v dobršni meri šciti pred ponovno okužbo vsaj leto dni. Ker poživitveni odmerek cepiva pri prebolevnikih še poveca raven zašcitnih protiteles, ga priporocamo najmanj 3 mesece po okužbi. (vir: JAMA Intern Med 2021, elektronska objava 28. maja) Denervacija ledvic ni dovolj uspešna pri zniževanju krvnega tlaka Pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo, odporno na zdravljenje z zdravili, je unicenje simpaticnega oživcenja ledvic z ultrazvokom po 2 mesecih znižalo krvni tlak za 4,5 mmHg v primerjavi s kontrolno skupino, ki je imela navidezni poseg. Vecina strokovnjakov meni, da ni vredno opravljati invazivnega posega za majhno znižanje krvnega tlaka, ki ga v veliki vecini primerov lahko dosežemo s prilagajanjem kombinacije zdravil. (vir: Lancet 2021, elektronska objava 18. maj) Miokarditis pri vrhunskih atletih, ki zbolijo s kovidom, je pogostejši, kot se zdi Vrhunski športniki obicajno prebolijo kovid brez resnih zapletov. Klinicne znaka vnetja srcne mišice so opisali le pri 5 od 1.597 ameriških vrhunskih športnikov s kovidom; slikanje z magnetno resonanco pa je pokazalo znake miokarditisa pri 37 atletih, torej pri 7-krat vecjem številu. Miokarditisa ne gre podcenjevati, saj je vodilni vzrok nenadne srcne smrti pri mladih vrhunskih športni­kih. Dobra vest pa je, da so vsi atleti po miokarditisu popolnoma okrevali. (vir: JAMA Cardiol 2021; elektronska objava 27. maja) Rivaroksaban v polnem odmerku ne pomaga hospitaliziranim bolnikom s kovidom Bolniki s kovidom, ki potrebujejo bolnišnicno zdravljenje, imajo pogosto povišano raven D-dimera, ki kaže na odlaganje in razgra­dnjo fibrina (beljakovine, ki preprede krvne strdke).V primerjavi s profilakticnim odmerkom nizkomolekularnega heparina, ki sodi v standardno zdravljenje hospitaliziranih bolnikov s kovidom, se polni odmerek (20 mg/dan) neposredno delujocega antikoagulacijskega zdravila rivaroksaban pri stabilnih bolnikih s kovidom ni izkazal. Rivaroksaban je povzrocil vec velikih krvavitev kot profilakticni odmerek nizkomolekularnega heparina, ob tem pa ni znacilno zmanjšal pojavnosti tromboz. (vir: kongres American College of Cardiology 2021, dosegljivo na: https://dcri.org/acc-2021-action/). Za razvoj s cepivi povzrocene tromboticne trombocitopenije so odgovorne beljakovine v vektorskih cepivih Nemški raziskovalci so objavili razlago za razvoj zelo redkega za­pleta cepljenja proti kovidu – s cepivom povzrocene tromboticne trombocitopenije. Nekatere beljakovinske sestavine vektorskih cepiv povzrocajo vnetje in aktivirajo trombocite, pri cemer le-ti sprošcajo – med drugim – majhno beljakovino PF4. V redkih primerih se PF4 veže v imunske komplekse, ki sprožijo nastanek specificnih protiteles proti PF4, ta pa mocno aktivirajo trombocite in bele krvnicke. Ob tem se zniža število trombocitov in lahko pride do nastanka krvnih strdkov na nenavadnih mestih. Tega zelo redkega zapleta vektorskih cepiv še ne znamo uspešno prepre-cevati. (vir: Research Square 2021; DOI: https://doi.org/10.21203/ rs.3.rs-440461/v1) . O gibanju, norcijah v poletnih pocitnicah in zdravem nacinu življenja V tokratni številki se nam predstavljata Manca in Nejc, ki razmišljata o prihajajocem poletju in gibanju ter nas popeljeta v park Tivoli na »lov za zakladom«. Ž ivijo vsem skupaj, sva najboljša prijatelja in soseda, Manca in Nejc. Obiskujeva 5. razred, a nisva sošolca, zato skupaj preživljava popoldneve in vikende, ko imava na pretek casa za razne športne podvige in norcije. Tokrat sva se odpravila v park Tivoli, kjer smo se igrali »lov za zakladom«. Nejc: Bistvo igre »lov z zakladom« je, da išceš namige in s pomocjo njih najdeš zaklad in se ob tem zabavaš. Manca: Sodelovala sva tako, da sva se posvetovala, kje bi najin zaklad bil, in potem sva do zaklada tekla. Uspela sva najti vseh 11 kipov v Tivoliju in njegovi okolici. Zelo sva ponosna. Vmes sva si vzela nekaj casa, da sva se spocila in popila malo vode. Malicala nisva, saj nama je soseda, s katero sva se igrala, na koncu na poti domov obljubila sladoled. Manca: Pitje vode je pomembno, da nisi dehidriran in nisi žejen. Nejc: Zdrava malica bi bila sadje ali košcki korenja, ampak po navadi malicam kruh in maslo. Med tekom po Tivoliju sva se precej utrudila in zadihala. V šoli so nam povedali, da je za premagovanje izzivov pomembna dobra kondicija. Šel sem na lov, ni se mi mudilo domov. Jedel sem sladoled in se cist popackou. Skaceva na trampolinu in imava se finu. Videla sva duha in bil je suh kot muha. Trava je zelena, Manca je le ena. Koliko je ura, sprašuje me le kura. Nejc: najbolj se zabavava na trampolinu, kjer se odbijava, skaceva in delava trike ter salte. Manca: treniram rock n roll in na vsakem treningu delamo ogre-vanje, raztegovanje, plešemo, ponavljamo za uciteljem in izvajamo variacije nalog. Oba pa komaj cakava pocitnice. Poletje je cas, ko ni šole, ko gremo na morje, in ko se družimo s prijatelji. Manca: najvecja norcija lanskega poletja je bila salta v vodo s prijateljevih ramen in Splash party na naši ulici. Nejc: moje najlepše pocitnice so bile lansko leto, ko smo bili z družino na Pagu, kjer so imeli najboljše cevapcice in sem vsak dan s pomola skakal na glavo in se potapljal. Srciko so pripravili: Manca Sluga, Nejc Blokar, mentorica: Barbara Sluga, prof. švz., Nejc Klinicna in preventivna prehrana za v domaco kuhinjo Nada Rotovnik Kozjek Spoštovani, naj pisanje v rubriki, povezani s prehrano, pricnem nekoliko nazaj, v perspektivi mojega vstopa na podrocje klinicne prehrane v Sloveniji. O njenih opredelitvah nekoliko kasneje, na tem mestu bi uvodni zapis posvetila dolgoletni urednici te teme v reviji Za srce, Maruši Pavcic. K ot študentki medicine in kasneje zdravnici, mi je bila prehrana kar nekako »odvec«, vsaj kar se tice klinicnega dela. Domne­vam, da tudi okolici, ker se s tem nismo kaj veliko ukvarjali. Tisti, ki se pa so, so bili tako skriti, da vsaj do mene, to ni prišlo. Smo se pa zato mojstrili v odkrivanju bolezni, uporabi zdravil in razlicnih postopkov. Ob tem sem se zase in za družino trudila »zdravo jesti«, vse vrste idej sem imela.Vecino idej mi je pokojni mož, vrhunski alpinist, v praksi pokopal. Ker je bil brez energije iz »cukra« in brez dodatne soli, kot sedaj priporoca športna prehrana, je pac onemogel in dehidriral, ter ni mogel lesti po težkih stenah gora. A sem imela številne ideje, in nisem se dala. Na sreco sem se zacela ukvarjati s športom in sem pocasi razumela njegove težave z »zdravo hrano« ter kmalu tudi tovrstne težave drugih športnikov. Tako da dokaj razumem vecino namenov in težav »zdravega pre­hranjevanja«,ki jih sedaj srecujemo zaradi zdravstvenih problemov v vsakodnevni klinicni praksi. Po nekaj letih dela kot anesteziologinja in intezivistka ter zdravnica za terapijo bolecine (to vse znajo anesteziologi!), sem po nekem slucaju pristala na šoli klinicne prehrane v Maastrichtu, Nizozemska. To je bilo v zacetku drugega tisocletja našega veka.Že po enem tednu tam mi je bilo jasno, da sem v medicini nekaj spregledala. Dodatni teden nadaljevalnega tecaja v Bonnu mi je utrdil to prepricanje. Vecno bom hvaležna dr. Mojci Sencar, da me je poslala na to izobraževanje. Res pa je, da verjetno kdo drug sploh ni kazal zanimanja. Ko sem s temi novimi znanji prišla nazaj na Onkološki Inštitut, sem zacela na bolnike in njihove bolezenske težave gledati drugace. Kar naenkrat sem videla, da imajo mnoge težave, ki jih zdravimo z zdravili, korenine v podhranjenosti, kaheksiji in – ce gledam z današnjimi ocmi – sarkopenicni debelosti (preobilici mašcobe in pomanjkanju mišic). To danes imenujemo motnje prehranjenosti in jih znamo tudi diagnosticirati preko procesa prehranske obravnave. Danes vemo, da terapija za motnje prehranjenosti zahteva ustrezno patofiziolo­ško (glede na vzrok) naravnano prehransko zdravljenje. Tovrstno zdravljenje imenujemo podrocje klinicne prehrane. Seveda je bil ta »sistem« za takratne razmere »fatamorgana«. Kar naprej sem poslušala, da mora tako ali tako vsakdo jesti, in da je medicinska prehranska terapija zapravljanje denarja. Nihce pa ni znal (ali hotel) izracunati,koliko stanejo zapleti podhranjenosti, ki bolnika lahko pripeljejo tudi v enoto intenzivne terapije. Pa ne mislim samo onkoloških bolnikov, gre za vse kronicne bolnike, na udaru so predvsem starostniki. Izvzeti niso niti zdravi, saj si z dietami in nekriticno uporabo prehranskih dopolnil nemalokrat resno poškodujejo zdravje. Obogatena z izkušnjami, ki so me pošiljale v kuhinjo, sem se tako nekega dne odpravila k strokovnimi direktorici Onkološkega Inštituta.V rokah sem imela debel angleški ucbenik »Osnove klinic­ne prehrane«. Za vsak primer, da vidi, da gre za resno medicinsko podrocje s profesorji in tako naprej, in me ne pošlje spet v kuhinjo. Dejansko, ko sem za podkrepitev mojega predloga, da Onkološki Inštitut potrebuje dejavnost klinicne prehrane, ce hocemo bolnike z rakom ucinkovito in uspešno zdraviti, je knjiga odigrala svojo vlogo. A ker klinicne prehrane strokovna direktorica ni imela na agendi, in se me je verjetno hotela nekako znebiti vsaj za nekaj casa, je rekla, da Onkološki Inštitut nima denarja za to dejavnost, in naj se obrnem na Ministrstvo za zdravje. Mogoce pa bodo oni dali kaj denarja, potem bomo pa videli. Po klasicnih ovirah sem potem nekako prišla do pristojne osebe na Ministrstvu za zdravje. To je bila Maruša Pavcic. Srecanja sva bili obe veseli. Slovenija je namrec tik pred tem podpisala deklaracijo Sveta Evropa, da bo uredila podrocje klinicne prehrane v bolniš­nicah, Maruša pa je iskala osebo, ki bi razumela, za kaj se gre. Z njeno izjemno podporo smo potem zagnali vstop klinicne prehrane v sistem bolnišnicnega zdravljenja in leta 2008 izdali Priporocila za prehransko obravnavo bolnikov, ki jih najdete na tej povezavi: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/Preven­tiva-in-skrb-za-zdravje/Varovanje-in-krepitev-zdravja/prehrana-in-tel-dej-np-DTS/prehrana-smernice/Priporocila_za_prehran­sko_obravnavo_bolnikov.pdf . Predgovor,ki ga je napisala Maruša Pavcic,je tudi odlicen uvod v poznavanje podrocja klinicne prehrane. Klinicna prehrana spada na podrocje prehrane cloveka. Že to izhodišce pove, da si z ugotovitvami na živalih in rastlinah bolj malo pomagamo, ko se pogovarjamo o prehrani posameznika. Vsak zdravnik ve, da je delovanje zdravil na parameciju ali algi nekaj drugega, kot ce zdravilo damo posamezniku. Podobno je z vnosom energije in posameznih hranil v biološki sistem cloveka. Podrocje prehrane cloveka na splošno delimo v podrocji pre­ventivne prehrane in klinicne prehrane. Ker vecina tega koncepta ne razume, je tu tudi izvorni greh zmešnjav na podrocju prehrane. Najbolj klasicen primer je popolnoma napacno dojemanje vloge sladkorja v prehrani cloveka, ko ustvarjamo pravo socialno fobijo pred njegovim vnosom, namesto da vse sile usmerili v njegovo primerno uporabo, za zdravje. Pri razumevanju koncepta klinicne prehrane, ce uporabim tehnicne definicije, izhajamo iz platforme, da klinicna prehrana predstavlja vsak individualno medicinsko naravnan prehranski ukrep posameznika in se razlikuje od koncepta preventivne prehrane, ki je zasnovan na ugotovitvah epidemioloških raziskav. Spoznanja raziskav s podrocja preventivne prehrane so ugotovitve na populacijah in ne posamezniku, se pa uporabljajo kot izhodiš-ce za prehranske ukrepe javnega zdravja. Ker pa posameznik ni populacija, nujno potrebuje sladkor, ce pospešeno drvi na vrh kateregakoli hriba. In sol, da zadrži vodo v telesu. Zato je potreb-no razumeti, da so ukrepi in priporocila javnega zdravja koristni in potrebni, ker naj bi povprecnemu državljanu (ki je abstrakten pojem!) zagotovili primerno in cenovno dostopno zdravo hrano. To hrano naj si posameznik prilagodi glede na to, kdo je, kako je z njegovim zdravjem in delovanjem prebavil ter kaj pocne. Tu pa prehajamo na podrocje klinicne prehrane, ko vse kar pojemo, vpliva na naše zdravje danes in v bodocnosti. O tem bomo nadaljevali pisanje na teh straneh. Dobrodošla so tudi vprašanja. Z veseljem bom sama ali kdo od mojih sodelavcev odgovoril nanje. . Clanstvo v društvu prinaša številne ugodnosti Društvo za zdravje srca in ožilja svojim clanom nudi številne ugodnosti, ki so opisane v reviji Za srce št. 1/2021. Med njimi je tudi prejemanje revije Za srce s strokovnimi in poljudnimi clanki. Da bi ugodnosti lahko nemoteno koristili, potrebujete clansko izkaznico za tekoce leto. S placilom clanarine za leto 2021 si zagotovite clansko izkaznico, s katero dostopate do številnih ugodnosti. Skupaj zmoremo vec! Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije vabi k vpisu v klube, ki jih je vzpostavilo za druženje in dejavnosti tistih, ki bi poleg tega želeli tudi vec informacij iz razlicnih podrocjih, ki jih obravnavajo: Klub družinske hiperholesterolemije, Klub atrijske fibrilacije, Klub srcnega popušcanja. Vec informacij: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana e-pošta: drustvo.zasrce@siol.net ali telefon: 01/234 75 50. Predolgo sedenje ni dobro zate. Vzemi si razgiban odmor! Telesna dejavnost osrecuje tvoje srce! Napolni se z energijo! Hitre noge: Priporoca Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije Ricmanje. Vmes se v Kraškem robu beli Skorjev kamnolom, levo so še Globojnar, Banski hrib in cerkev sv. Marije na Vejni (zna­meniti Formadžin) in pod njim precejšnji del Trsta, od katerega se lepo vidi bolnišnico na Cattinari. Zadaj se v umitih in od burje prepihanih dneh belijo naši Julijci, levo od njih še Karnijske Alpe. In, ne nazadnje, nad Ospom ne moremo spregledati udornice, izpod katere izvira Osapska Reka. Lepo je v njenem zgornjem levem robu videti zamolklo zeleno liso – edino samoniklo rasti-šce navadnega lovorja pri nas. Desno od Osapske udornice je še udornica Mišja pec (obe udornici sta svetovno znani plezališci), pa Gabrovica,malone pod elegantnim lokom crnokalskega viadukta. Še en greben se vlece nad Kraškim robom nad Ospom, od Kokoši na Veliko Gradišce, desno od Varde se zacne v zadnji vrsti Slavnikov greben s Tumovo koco, nad Drago zraste kopasti Kojnik, slednji se nadaljuje v gole Golice, Lipnik, Kavcice in Žbevnico. S Trzen nadaljujemo med bori proti vaškemu pokopališcu, tam zavijemo v desno in nadaljujemo pod cerkvico sv. Mihaela. Tu nam v oci pade veliko poslopje,najvecja tinjanska hiša,nekdanja osnovna šola. Ob njej sestopimo v spodnjo ulicico, po njej levo navzdol. Ko so za nami še zadnje domacije, pridemo na razgledišce, kjer se nam odgrne pogled na slavniški greben, le da nanj motrimo iz drugacne perspektive. Pod njim na Kraški rob in še nižje je Rižanska dolina in nad njo Movraški Kuk, Lacno, Cubejsko Vardo, Škrgadovec, Dekanski hrib in sleme prek Sv. Antona, Cežarjev, Pobegov, Prad, Boninov in Škocjana. Onkraj njega še greben z Marezigami, Pom-janom, Šmarskim hribom (Poljane!) in Markovcem. Takoj za razgledišcem oznake pokažejo v desno na dober kolovoz, ki se spušca cez Mišjo Gorico proti tinjanski Kaluži. Le oplazi jo, nato med grmici ruja, posameznimi bori in skrivence­nimi listavci navzdol na boljšo gozdno pot. Ej, je tu jesen barvita! Ruj je tisti, ki v krajino vlije toliko topline. Kmalu sestopimo v Podgorce, zaselek dveh hiš. Prva je na desni, k drugi se v levo loci dobra pot in je od tod ni videti. Hiša je za nami, levo in desno se odpirajo terase oljcnikov. Na desni je obmocje Gadnjevca, zelo narebricenega zavoljo številnih teras. Že nas pušcice usmerijo v desno, med listavci kratko sestopimo v strugo Globokega potoka, na desnem bregu se dvignemo na raz­potje. Z desne privede od Tinjana skozi Brcico in Trmun stara pot. Naša se nadaljuje skozi Kontrado, na desni raste nekaj skoršev ali po dekansko oškuršo. Še mimo lovske preže na boru do odcepa v desno, mi po plastnici, precimo nekaj grap, kjer je ogromno rijeune, nadaljujemo ob izkrceni njivi, kjer raste veliko žuke, že je tu vecja lopa na levi in zamrežen oljcnik takisto na levi. Na dveh mestih levo pod potjo nekaj smeti, celo nekoliko vecja deponija odpadkov in že smo v Turkovcu, pri Bertovi hiši, in na cesti. Naslednji del poti je identicen tistemu, ki smo ga opravili z Golega hriba grede vse do odcepa za slap, kjer zavijemo v desno in po listnatem gozdu sestopimo v strugo Divjega potoka. Sledi strm sestop po listnatem gozdu, cedalje vec je v desni grapi in v pobocju Divjega potoka šopov bodece lobodike. Gre za zašci-ten vednozeleni grmic. Sestopimo v strugo potoka, nekje v bližini je izvir Limpaluz'c in na razpotje. Ce bi nadaljevali naravnost, bi prišli v Komunšce vrt. Po izrocilu naj bi tam še v rimskih casih stala villa rustica, kamor naj bi se ljudje v poletni vrocini zatekali v hlad in senco. Ne le v senci, tudi v Potok »so pridnjav'le se hledet«. V Potok se kmalu pod slapom izlije »naš« Divji potok. Na razpotju zavijemo v levo in kratko sestopimo v strugo Divjega potoka. Ceznjo je postavljen lesen mostic, na levi strani v marmorju cerkveno znamenje s prijaznim napisom: »Dober dan dobri ljudje!« Pod mostom na desni voda Divjega potoka zgubi tla pod nogami. Tu je znameniti dekanski slap, Utŕr imenovan (verjetno obrušenka besede oltar). Po stezi nadaljujemo še kratko po gozdu, ko se nam slednji odpre. Smo Pod Hribom, na levi je vrhu terase S'ulnarjeva pocitniška hiška. Obkrožajo jo K'marjeve oljke. Caka nas še sprehod proti vasi, ko imamo na desni globoko strugo po­toka, Bužo imenovano. Vrstijo se zdaj na levi, zdaj na desni oljke in trte. Smo v Nevjelah. Pred nami so že prve dekanske hiše. Pod prvo na desni je vcasih delovala kava. Nasproti nje se odpre Půcrjeva korta z enonadstropno staro domacijo. Sledijo na levi Lavrih'va in Su'lnrjeva šiša, kjer je živela znana dekanska kulturna delavka, Milica Gregoric. Gremo naprej do pritlicne hiše, ki ima tudi dolgo zgodbo. V avstrijskih casih, ko so Dekancani še prirejali sejme, so bili v njej kuotce, kamor so sejmarji zapirali prašice, pod Italijo je bil v njej »garaš za kurjejo Saramento«, po drugi vojni je imela vojska v njej konjušnico in nazadnje je tu bilo skladišce trgovine. Še mimo košatega koprivovca (ladonje), Toškanove in Mrnjerjeve hiše na levi ter zadružnega doma in K'marjeve šiše na desni, po vaški ulicici na kampo. Krožna pot je tako sklenjena. . Foto: Darko Turk NAPOVEDNIK DOGODKOV Upoštevanje navodil glede zdravstvene varnosti v casu razglašene epidemije Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije spoštuje navodila zdravstvenih služb in vlade, zato so do nadaljnjega naše dejavnosti usklajene z ukrepi, ki veljajo z namenom preprecevanja širjenja koronavirusa. Pisarna Društva tudi v tem casu nemoteno deluje. Na voljo smo vam po telefonu 01/234 75 50 ali po elektronski pošti drustvo.zasrce@siol.net . Clani/ce vabljeni, da spremljate naše novice na spletnih straneh: www.zasrce.si , www.zasrce-mb.si ali na Facebooku, kjer bomo sproti obvešcali o aktivnostih društva, podružnic in posvetovalnic za srce. Bodite zdravi! PODRUŽNICA LJUBLJANA Dalmatinova ulica 10, prvo nadstropje, Ljubljana Tajništvo: od 10.00 do 13.00, telefon: 01/234 75 50 JUNIJ, MESEC SKRBI ZA SRCE IN OŽILJE – MESEC BREZPLACNIH MERITEV KRVNEGA TLAKA, SRCNEGA UTRIPA, SATURACIJE, SNEMANJE EKG in OZAVEŠCANJE O SKRBI ZA SVOJE SRCE IN OŽILJE Od 1. 6. do 30. 6. 2021 vas vabimo v Posvetovalnico za srce v Ljubljani, Dalmatinova 10, na brezplacne meritve in svetovanja: krvni tlak, srcni utrip, saturacija, EKG, strokovni posvet glede ustrezne skrbi za srce in ožilje, literatura. OBVEZNO NAROCANJE . e-pošta: posvetovalnicazasrce@siol.net . telefon: 01 / 234 75 55 ponedeljek in petek med 8.30 in 9.00; sreda med 14.00 in 14.45 Informacije na spletni strani www.zasrce.si Meritve in svetovanje je omogocilo podjetje ARS PHARMAE v sode­lovanju z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije. UGODNOST ZA CLANE ter vse, ki pridejo na meritve in posvet 15% popust za izdelek Kardio3Aktiv, ki velja do konca leta 2021. Koda za popust k3zasrce, ki jo vpišete pri narocilu na spletni strani www.arspharmae.com ali pa poklicete na telefon 080 87 66. POSVETOVALNICA ZA SRCE Dalmatinova 10 (prvo nadstropje), Ljubljana, T.: 01/234 75 55, E:posvetovalnicazasrce@siol.net meritve krvnega tlaka, srcnega utripa, holesterola, trigliceridov in sladkorja v krvi, celotni lipidni profil (vse mašcobe v krvi, HDL, LDL), hemoglobina, snemanje in interpretacija izvida EKG, meritve gleženjskega indeksa (je pokazatelj prehodnosti arterij na spodnjih okoncinah), meritve pulznega vala (hitrost pretoka krvi po arterijah oz. pokazatelj togosti žil), meritve venske pletizmografije (moc venske mišicne crpalke) ter zdravstveno-vzgojno svetovanje. Delovni cas: . ponedeljek, torek, cetrtek in petek od 9.00 do 12.00 . sreda od 11.00 do 15.00 OBVEZNO NAROCANJE zaradi varovanja zdravja: . osebno v casu uradnih ur, . preko e-pošte na elektronski naslov posvetovalnicazasrce@siol.net, . preko telefona 01/234 75 55: . ob ponedeljkih in petkih med 8.30 in 9.00 . ob sredah med 14.00 in 14.45 uporablja tudi kot preventivna, presejalna preiskava za srcno-žilne bolezni.Merimo na sedežu društva vsak drugi ponedeljek v mesecu in po potrebi vsak drugi cetrtek v mesecu v casu posvetovalnice. Informacije, potrditev datumov in prijave sprejemamo na sedežu društva, po telefonu in e-pošti (02 / 228 22 63; tajnistvo@zasrce-mb. si ). Prispevek za clane je 6 € in neclane 9 €. Ne odlašajte, pridite, smo dostopnejši kot drugi ponudniki. POZOR: Izvid, ki ga preiskovani prejme na našem merilnem mestu je strokoven in ga lahko uporabi pri nadaljnji zdravstveni obravnavi. Za sprotno obvešcanje o predavanjih in drugih pomembnih dogodkih ter spremljanje razlicnih vsebin naše clane prosimo, da nam zaupajo svoje elektronske naslove. Spoštovali bomo vašo zasebnost in kodeks o varovanju podatkov, tudi po najnovejših evropskih direktivah. Oglejte si našo spletno stran www.zasrce-mb.si OSTANITE ZDRAVI Množicna preventivna meritev gleženjskega indeksa v BODITE DOBRO! mariborskem podjetju ob upoštevanju vseh priporocil NIJZ glede epidemije kovid-19 (Foto: Mirko Bombek) Predavanja Redna predavanja v živo na Medicinski fakulteti v Mariboru se bodo nadaljevala v jesenskem sklopu, v kolikor ne bo novih omejitev. Dogovarjamo se za možnost predavanj preko spletnih platform, v ko­likor bo to potrebno, seveda za tiste, ki ste nam zaupali naslov e-pošte. Spremljajte prosim obvestila, ki jih objavljamo v dnevniku Vecer in na Radiu Maribor, za kar se obema medijema zahvaljujemo, in na naši spletni strani www.zasrce-mb.si Vstop na predavanja je prost. Druge dejavnosti Pred jesenjo ne nacrtujemo enodnevnih tecajev Temeljnih postopkov oživljanja z uporabo defibrilatorja. Posvetovalnica za srce Ponovno deluje osebno na sedežu društva z omejenim vstopom, ob nošenju maske in razkuževanju rok vsak drugi cetrtek v mesecu od 15.00 – 17.00. Potrebna je predhodna prijava po telefonu 02/228 22 63 v casu uradnih ur društva ali po društveni elektronski pošti. Kratki nasveti tudi po telefonu na 041 395 973 od 17.00 do 18.00. Zavedamo se omejenega dostopa do zdravstvenih storitev med epide­mijo kovida-19 in vam poskušamo pomagati. S seboj lahko prinesete aktualno medicinsko dokumentacijo. Prispevek je 10 € za clane in 15 € za neclane. Ce opozorite na socialno in zdravstveno stisko, opravi zdravnik specialist posvet brez placila. Vse dogodke Društva za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje praviloma objavljamo v dnevniku VECER in po Radiu Maribor,možne so obcasne motnje v obvešcanju, za kar se opravicujemo. Podrobnosti na sedežu društva: po telefonu na štev. 02 / 228 22 63 v casu uradnih Vabljeni na našo spletno stran: ur, vsak ponedeljek od 8.00 do 12.00 in vsako sredo od 15.00 do 18.00, ali na elektronski naslov: tajnistvo@zasrce-mb.si. www.zasrce.si IZKAŽITE NAM ZAUPANJE – OBNOVITE IN PODALJŠAJTE Podprite naša prizadevanja za zdrava srca, skupaj smo in bomo glasnejši, ucinkovitejši in prodornejši,vpliv civilne družbe in nevladnih organizacij, CLANSTVO V NAŠEM DRUŠTVU Istocasno ste vi in vaši družinski ki jim pripadamo pa bo bolj prepoznaven. clani (ce prispevate družinsko clanarino) clani slovenskega Društva za srce, Vljudno prosimo, da izberete naše društvo in nam namenite 0,5% prejemate 6-7 številk revije in uživate druge popuste in ugodnosti. Clanstvo dohodnine. Obišcite nas na Društvu ali poklicite po telefonu za pomoc. in clanarino lahko tudi podarite – primerno in koristno darilo. Pridružite se nam in nam pošljite pristopno izjavo: Postanite naši clani! Druženje naših clanov je prijetno, dobivamo se na predava­njih, seminarjih, testih hitre hoje, pohodih – se poucimo o Pristopna izjava Maribor zdravi prehrani in se gibamo. Podpisani-a želim postati clan-ica DRUŠTVA ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA ZA MARIBOR IN PODRAVJE Ime in priimek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Datum in leto rojstva: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Poklic: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naslov bivanja: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zaposlen: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . E-pošta: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Telefon/GSM: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . IZJAVA: Podpisani izjavljam, da dovoljujem organom in funkcionarjem društva uporabljati in obdelovati moje osebne podatke, navedene v pristopni izjavi, za potrebe delovanja društva. Društvo za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje izjavlja, da bo pridobljene osebne podatke, skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, uporabljalo izkljucno za namen, za katerega so bili pridobljeni. (Izpolnite, izrežite in pošljite na naslov: Društvo za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje, Pobreška cesta 8, 2000 MARIBOR ali poklicite po telefonu na št. 02/228 22 63) Podpis: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Datum: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Spoštovane clanice in clani! Skupaj smo mocnejši, skupaj lahko premagamo še vec ovir! Na obrazec pristopne izjave,ki je dostopen tudi na spletni strani in na sedežu društva,v ustrezno okence vpišite svoje ime in izpolnjen obrazec oddajte ali pošljite v vašo podružnico ali na naslov, ki je na pristopni izjavi. Podpisani/a želim postati clan/ica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Pristopna izjava Hkrati se želim vkljuciti (oznaci): v Klub atrijske fibrilacije (Klub AF) v Klub srcnega popušcanja v Klub družinske hiperholesterolemije Clani klubov se srecujejo predvidoma 2x na leto, po dogovoru posamezne skupine. Izjavljam, da dovoljujem organom, funkcionarjem in delavcem društva uporabljati in obdelovati moje/naše osebne podatke, navedene v pristopni izjavi, za potrebe delovanja društva. Obkroži: a) clanarina: 13€ b) družinska clanarina: 17€ V primeru, da želite vclaniti tudi družinske clane, vpišite tudi njihove podatke: V primeru, da želite postati clan kot posameznik: Ime in priimek: ____________________________________ Ime in priimek: ____________________________________ Rojstni datum: _____________________________________ Rojstni datum: ____________________________________ Poklic: ____________________________________________ Poklic: ___________________________________________ Ime in priimek: _____________________________________ Ulica/cesta/naselje: ________________________________ Rojstni datum: _____________________________________ Kraj in poštna številka: ______________________________ Poklic: ____________________________________________ Telefon: __________________________________________ Ime in priimek: ____________________________________ E-pošta: _________________________________________ Rojstni datum: _____________________________________ V _____________ Dne _____________ Podpis Poklic: ____________________________________________ PROSIMO, IZPOLNITE PRISTOPNO IZJAVO Z VELIKIMI TISKANIMI CRKAMI. Izpolnjeno pristopno izjavo pošljite na naslov: Društvo za zdravje srca in ožilja, Dalmatinova ul. 10, p.p. 4430, 1001 Ljubljana. Po pošti boste prejeli položnico za placilo. Po placilu prejmete clansko izkaznico. Za družinsko clanarino se lahko odloci družina z najmanj dvema in najvec štirimi družinskimi clani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Vsak clan prejme clansko izkaznico, družina pa prejema samo en izvod revije »Za srce«. SESTAVIL MARJAN ŠKVORC SKRILAVEC ŠPORTNICA V VODI NEKD. LJUDSTVO NA J TIROLSKEM MALIK JEZERO V SV AFRIKI SREDIŠCE DALMACIJE 13 VELIK, NEOBDELAN KOS DEBLA ŽLAHTNI PLIN (Rn) 3 IZLOCEK JETER ZA SRCE TELESNA SLABOST DLAKO­CEPEC KOCNIK Ž. IME, IVICA KRMILO AVTOMOB. OSEBA, VREDNA POSNE­MANJA GREGOR VIRANT SLIKARSKA TEHNIKA DOMACA ŽIVAL KI PLAVA NA VODI ORANJE (STAR.) NAJVIŠJI CIN V MORNARICI LITINA AMER. REKA V MÜNCHNU 5 PESNIK POUND RIMSKA BOG. JEZE MANJ OBSEŽEN SLOVAR 8 KRAJ NA KOZJANSK. SKOPA­VANJE SNOV ZA LAŽJE TALJENJE PRIPR. ZA ZAVIRANJE 10 RADO CASL IVAN VIDAV NAGOTA ILUSTRA­TORKA VOGELNIK VELIKA VEŽA IZVIR KRAJNI DEL 7 PEVKA SIRK DRAMA HENRIKA IBSNA 2 POLOT. NA N. FUNDL. 4 MAJHNA DEKLICA ANITA EKBERG AFRIŠKA ZVER IVAN CANKAR POJAV NA VODI MAVRAH (NAR.) SKLEPNI DEL 15 PRISTA­ŠINJA REIZMA OTO RIMELE KATARINA ILIJEV SKLADAT. (PIETRO) IZDELKI IZ JEKLA 14 KATARINA ERZAR MAKEDON­SKO KOLO MOCNO MAMILO GLAVNO MESTO SAMOE 9 PISANA TROPSKA PAPIGA PRIPADNIK CRNE RASE POSODA ZA MESENJE OVIRA PRI JAHANJU ELDA VILER SRCNE POTI NEKDAJ DEŽELA MOABCEV PREPROST COLN IZ ENEGA DEBLA 1 STANE MANCINI POŽELENJE ANGL. DOLŽ. MERA, PALEC EKONO­MIST OVIN 6 ANDREJ KAROLI DEKLE, KI NE KADI 11 KRAVJI MLADIC, TELE 12 PRITOK DONAVE V NEMCIJI Geslo prejšnje križanke je bilo: »TRIDESETLETNICA DRUŠTVA«. Za pravilno rešitev iz prejšnje številke je žreb razdelil nagrade takole: Marija RANCIGAJ, Šmartno v Rožni dolini, Sonja ORNIK, Šentilj, Silvo SLACEK, Maribor, Stanka NOVAK, Novo mesto, Veronika GODNJAVEC, Ljubljana. Cestitamo! Med reševalce, ki nam bodo poslali pravilno rešitev križanke izkljucno na dopisnicah, bomo v jubilejnem letu razdelili kar 10 lepih nagrad. Ko boste križanko rešili, prenesite dolocene crke po številkah v kupon, kjer boste dobili neko misel. Kupon prilepite na zadnjo stran dopisnice. Pri žrebanju bomo upoštevali vse križanke, ki bodo prispele do 30. julija 2021 na naslov: Društvo za srce, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana. Rešitve lahko pošljete tudi na mail drustvo.zasrce@siol.net. Izžrebanci lahko nagrade prevzamejo na sedežu društva oz. po pošti.