(°B Uvedbi poletnega časa i^ečje ali manjše težave novim delovnim časom Kolje znano, smo v noči od sobote na nedeljo 27. marca prešli končno tudi Pri nas na tako imenovani poletni čas, to je, premaknili smo kazalce za uro naprej. S tem smo prenehali biti samotni časovni otok v Evropi in se tako vključili v enoten poletni evropski čas. Seveda pa takšna sprememba časa pomeni tudi določene težave in spremembe v našem vsakdanjem življenju, dasti pa se je to odrazilo v premaknitvi začetka delovnega časa s šeste na sedmo uro zjutraj. V naši republiki smo se namreč dogovorili, da bomo v Proizvodnih delovnih organizacijah po novem začeli delati ob sedmih zjutraj, kar je vse lepo in prav, če ne bi... In tu se pravzaprav začenja vsa zmeda, vsi problemi, Id nas pestijo, ene več, druge manj že ves ta teden. Gre namreč zato, da so pri tej, sedmi uri, v glavnem ostali tudi delavci, zaposleni v pisarnah, pa šole in drugi. To dejstvo je, zlasti v večjih slovenskih mestih, najbolj Pa v Ljubljani, ustvarilo v mestnem potniškem prometu takšno gnečo in naval, da so številni krepko zamujali na delo, saj smo tako iz treh jutranjih konic praktično ustvarili eno samo konico in tega, razumljivo, ljubljanski mestni potniški promet kljub dobri volji in prizadevanjem, preprosto ni zmo- , gel. ^elo *C*° se ^skra vključila v novi ali nVn'. ^as’ kakšne probleme so imeli drjjT3 j‘h še imajo v naših DO s priho-,p|a to v, i_e!avcev na ^e*° P° novem času nkW. dH ski* mj-j zadolženim za splošne zadeve or^>ih delovnih organizacijah širom genije. )tj,er je do največjih težav in zamud ,1; ajai° in še prihaja prav na stegen-ti ;em . kompleksu Iskre, kjer je skon->- ^anih največ naših TOZD, locira-HuhUani. smo povprašali Janeza ,t'nerja, vodjo storitev Iskre-Invest klov ’ *ta*(0 Je s problematiko novega ičr ne8a časa v Stegnah. Janez Haf-»v3® J6 povedal: :e v a industrijskem kompleksu smo se mesecu novembru preteklega.leta c^0v°rili za spremenjen delovni čas in . "u uv.iv jiv uwvin vaau, , pila vprašanja, ki smo jih v širši etl zastavili številnim Iskrinim de avce no j o mj1 sfla Prilagodili tudi prevoze delavcev •cvlo in z dela. ^tokrat se nekatere TOZD niso us-1 e s skupno sprejetim stopničastim pričetkom delovnega časa. V začetku letošnjega leta je še nekaj TOZD prešlo na stari pričetek dela (ob 6.00). Glede na to, da te spremembe niso bile vsklajene, se je že v februarju in marcu pričela pojavljati konica pred 6.00 uro zjutraj. V izogib temu smo zjutraj dodali dva avtobusa, ki sta do neke mere ta pritisk razbremenila. V preteklem tednu so se zaradi spremenjenega pričetka dela Litostroju (odvisni smo tudi od njihovih prevozov) TOZD in DO na kompleksu dogovorile za spremenjen pričetek dela, ki naj bi bil praviloma eno uro kasneje, oz. najzgodnejši ob 7. zjutraj, zato je bilo sprejeto tudi stališče, da vozijo avtobusi po enakem voznem redu (le eno uro kasneje) kot pred 27. marcem. V prvih dneh tega tedna pa ugotav: Ijamo, daje prihod na delo in z dela zelo kritičen, vzroki pa so v tem, da pričetek dela ni enak dogovorom. Nekaj temeljnih organizacij pričenja z delom pred 7. zjutraj (ob 6.30), tendenca nekaterih leZn'hn stor'tvene možnosti po posa-lajn ,a Iskrinih delovnih organizacij ah. Prj k'*a na vrst* Telematika. Ofl' '"hi 'f jfii lili ni6 Ferenca direktorjev Iskrinih predstavništev „ N8 letošnji prvi konferenci direktorjev Iskrinih predstavništev v Jugoslavi Jh bila je minuli ponedeljek v Ljubljani, so preučili poslovne rezultate v mi fiulem letu ter podrobno analizirali letošnje prodajne in servisne možnosti Poudarili so, da sprejeta naloga ne bo lahka, to pa zaradi težav v proizvodnji zaradi zastarelega in desortiranega programa, zlasti pa zaradi vse manjše kupne moči. Tudi v zvezi z prodajnim programom Kibernetike — predlog plana blagovnega prometa za letos predvideva 3 milijarde 280 milijonov dinarjev — so direktorji menili, da najverjetneje na tržišču ne bo problemov, čeprav je prav proizvodni program Kibernetike najbolj občutljiv na tržna nihanja. Naj- ^ *upne moči. % a1 H*1' re<:* konference je bil zasno-deirri 'k da 80 diroktorji posameznih 'h predstavništev ocenjevali pro OJ jlerrf ■ plana blagovnega prometa jjj^tike za letos znaša 4 milijarde ijj D | jonov dinarjev. Glede na seda-jVdk aj na tr^'šču in pa predvideva-o m° konca leta uresničitev tega plana direktorjev ne bi smela biti .ov0,.J1Va- seveda pod pogojem, če bo d'!),] (i blaga-za jugoslovansko tržišče. 3li penjene vsote bodo največ pro-^ Predstavništvih Iskre Commerce adu °eogradu, Ljubljani in Novem S SESTANKA SEKRETARJEV e|e zvezi s proizvodnim programon vzvjtiiin vrgia m vri ih Qlat'ke je bilo največ besed izreči iatin.nujnosti’ da Iskra začne proizv: rai ^ P°dročju javnih telefonskih cei Cv '8'talne sisteme, kajti konkurem CvopL .;ne sisteme, kajti konkurenc ^ Nk.^3’ z^asd s siran* Tesle in Elel / i/f'6 'pdustrije. Težnje po digitaliz; r)tn'avn-h telefonskih central so pi 'fičg * Vseb jugoslovanskih središčih 3Z|j.®er pa je mnenje tehnikov preče Udi >>.53) so mnogi prepričani, da t ku asični Crosbar, ali pa Iskrina po /n-i ■ronska Metacopta zadostovala ^slovanske potrebe še več desetleti rpožnosti, da bi tudi Iskra zače ati digitalne javne elektronsk je direktorjem spregovo Vel' hiuuic‘U pornanjKanje uevi ^.'kanska navezanost na uvoz. P Lt iUže utečeni proizvodnji Meti iite ---------- > mora Iskra uvoziti 10 do 15^ ^materialov, pri morebitni pro odn" uv’ "n 1,lorco,lnl pro lentr ]1 digitalnih javnih telefonski Pa bi bil ta odstotek celo trikr; ilt0LOd 30 do 50%. Problem je še tc litevnUj8* zaradi znanih ameriških orni A Za poznejši izvoz na vzhod. Obravnava osnutka zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bila osrednja tema sestanka sekretarjev naših delovnih organizacij (seja je bila v četrtek, 24. marca in jo je vodil Pavle Gantar). Osnutek novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je že dober mesec v javni razpravi. Nosilca razprave o tem pomembnem osnutku zakona pa sta Socialistična zveza in Zveza sindikatov. Novost v Osnutku zakona je prenos materialnih obveznosti invalidskega zavarovanja na organizacije združenega dela. Zato je treba Osnutek zakona obravnavati v organizacijah združenega dela na vseh ravneh in pripombe ter dopolnila posredovati SZDL, ki je uresničevalka razprave. Osnutek zakona, ki je pisan v variantah, je natančneje obrazložil Jože Golob, sekretarji pa so se opredeljevali za tiste variante, ki so za združeno delo ustreznejše. Zakon se navezuje na zvezni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zato republiški osnutek ne ponavlja določb zveznega zakona, ki torej ureja tista področja, TOZD je pričeti z delom ob 6., oz. celo prej. Vse to seveda pomeni bistveno spremenjene potrebe po prevozih, čemur pa se bo v okviru omejenih možnosti mogoče prilagoditi šele v prihodnjih dneh, ko bodo v celoti poznani časi pričetkov dela v posameznih TOZD, oz. DO na industrijskem kompleksu.« Anton Horvat, član KPO DO Iskra, Industrija kondenzatorjev iz Semiča nam je povedal: »V naši DO v zvezi z novim delovnim časom nismo imeli problemov, oziroma ni prišlo do zadreg. Ljudje so prišli redno in točno na delo, razen iz smeri Rožnega dola, ker so ukinili ustrezni vlak in so so morali številni zato čakati uro dlje. Vendar pa bomo to zadevo skupaj z Izvršnim svetom občine Črnomelj čim prej uredili. Tudi za delavce s Hrvaške, zaposlene pri nas, in kot je znano, imajo tam stari, oz. drugačen delovni čas, prav tako ni (Nadaljevanje na 2. strani) 'odajalca hujši problemi so velikanske zaloge, močna konkurenca, ponekod slabo obdelano tržišče, nespoštovanje dogovorov, investicijska politika v Jugoslaviji itd. Od omenjene vrednosti bo največ prodalo ljubljansko predstavništvo, sledita pa Beograd in Zagreb. Za delovno organizacijo ERO so direktorji predstavništev Iskre Commerce dejali, da je ena redkih, ki namenja vso pozornost kolikor toliko enakomerni preskrbljenosti jugoslovan- (Nadaljevanje na 3. strani) iinšnss •3$ 81S 1'S-/ katerih republiški osnutek ne zajema. Ob tem so sekretarji razpravljali še o predlogu zveze borcev Iskre, da bi se jim v pokojninsko dobo priznavalo tudi obdobje služenja v JLA. Gre predvsem za tiste borce, ki so z delom pričeli neposredno po koncu vojne. V zvezi s tem so sekretarji menili, da naj se delegacija zveze borcev o tej temi posvetuje tudi s predsedstvom zveze borcev Slovenije. Sekretarji so se na osnovi razprave odločili, da bodo svoja mnenja in pripombe posredovali SZDL, na aprilski seji pa bo osnutek tega zakona obravnaval tudi KOS SOZD Iskre. V naslednji točki so razpravljali o urejanju medsebojnih pravic in obveznosti med delovno skupnostjo in TOZD. Sledilo je poročilo o realizaciji sprememb in dopolnitev predpisdv s področja urejanja medsebojnih delovnih razmerij. V nadaljevanju seje so poslušali še informacijo o družbenem dogovoru o urejanju delovnega in obratovalnega časa, in predlogu o spremembi in dopolnitvi pravilnika o notranji arbitraži SOZD Iskra. Mak V okviru priprav na problemsko konferenco CK ZKS, ki bo 13. aprila obravnavala idejnopolitična vprašanja s področja usmerjenega izobraževanja in naloge komunistov pri nadaljnjem uresničevanju samoupravne preobrazbe vzgoje in izobraževanja, je bila v torek, 29. marca problemska konferenca Zveze komunistov SOZD Iskra z isto tematiko. Kot je znano, je Iskra intenzivno vključena v usmerjeno izobraževanje že od začetka in pri tem so njene številne predloge tudi vgradili in upoštevali pri usmerjenem izobraževanju. Na kon r renči komunistov SOZD Iskra so se dogovorili za stališča SOZD Iskra do vprašanj usmerjenega izobraževanja kot Iskrin prispevek k problemski konferenci centralnega komiteja O problemski konferenci ZK SOZD Iskra bomo podrobneje poročali v prihodnji številki. DELOVNO POSVETOVANJE V SOZD ISKRA Zahvala lastnemu znanju za uspešno poslovanje V soboto, 26. marca, je bilo v Ljubljani tradicionalno delovno posvetovanje predstavnikov samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in poslovodnih organov SOZD Iskra. Na njem je predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič širše in poglobljeno ocenil poslovanje Iskre v minulem letu ter spregovoril o napovedih za letošnje leto ter o nalogah v zvezi s tekočim delom, izpolnjevanjem letošnjega plana proizvodnje in sploh o problemih proizvajanja in gospodarjenja v tem letu. Vendar pa Stipanič v svojih razmišljanjih ni ostal samo pri tem, temveč je posegel tudi v bližnjo in daljno pri-hodnost razvoja Iskre. S posvetovanja v PPC. Potem ko je v uvodu ocenil, da je bil lanski položaj Iskre še kolikor toliko zadovoljiv, o tem najbolje pričajo dokončne bilančne številke za lansko leto, je ugotovil, da smo lanskoletni plan zadovoljivo uresničili. Tako smo v Iskri ustvarili za 430 milijard dinarjev nove vrednosti in prvič v zgodovini Iskre se je tudi pripetilo, da je bil povprečni osebni dohodek v Iskri v lanskem letu nad republiškim povprečjem GD v proizvodni dejavnosti. Pri tem je poudaril, da smo bili v Iskri pri delitvi osebnega dohodka zelo stabilizacijsko naravnani, čeprav bi lahko imeli spričo izvozne naravnanosti in uspešnosti poslovanja tudi ža 9% višje osebne dohodke. Kljub vsemu povedanemu pa nikakor ne moremo biti zadovoljni z izvozom v lanskem letu. Zato bo treba v letošnjem letu še bolj napeti vse sile, da bi izpolnili letošnji, dokaj zahteven in ambiciozen izvozni načrt. Tako smo za letos sprejeli načrt, da bomo za 30% povečali proizvodnjo, pri čemer seveda računamo predvsem s povečanjem proizvodnje v Iskri-Delta. Za proizvodnjo v prvih dveh mesecih letošnjega leta lahko rečemo, da je na zadovoljivi ravni, isto velja tudi za izvoz in uvoz. Glavne težave v letošnjem letu so predvsem z domačim reprodukcijskim materialom (zlasti z bakrom), kjer zahtevajo domači proizvajalci izredno visoko devizno participacijo. Kako se vključujemo v naš srednjeročni načrt, saj sta že dve leti mimo, je bilo naslednje razmišljanje in ugotovitev, da se v temeljnih pokazateljih Iskra zadovoljujoče vpenja v svoj srednjeročni plan. Zato pa je že zdaj potrebno najhitreje usmeriti pogled v leto 2000, pri čemer je treba že zdaj zarisati vse parametre, zlasti za tiste izdelke, ki so perspektivni, pri čemer ne smemo samo ujeti koraka s sodobno tovrstno tehno-logio v svetu, temveč jo moramo tudi doseči, sicer ne bomo konkurenčni na čedalje zahtevnejšem tujem tržišču. Ko je Anton Stipanič podrobneje govoril o našem pogledu do leta 2000, je poudaril, da moramo še pogumneje začrtati svoje strateške načrte in cilje, podobno pa morajo svoje načrte drzneje načrtovati tudi vse naše proizvodne delovne organizacije. Pri tem ni nihče izvzet, nobene proizvodnje in treba sicer odpisati, temveč jo je treba prestrukturirati tako, da bo moderna, sodobna in konkurenčna. To nam je že doslej omogočalo, da smo prodrli na zahtevno svetovno tržišče, saj smo v zadnjih desetih letih za šest do sedemkrat povečali izvoz in v tem času prešli od 23.000 zaposlenih na 31.000 zaposlenih danes. O sedanji organiziranosti Iskre je Stipanič menil, da je sicer dobra, zlasti v tem, da tiči njena osnova v branžnih DO, ki jih imamo sedaj 13, medtem ko je šest DO skupnega pomena. Vendar pa je kljub temu potrebno zdaj in v prihodnje posvetiti vso pozornost notranji organizaciji Iskre, takšni organizaciji, ki bo omogočila pospeševalni in kritični pregled sedanje organiziranosti, kaj je v njej že preživelega ter izvesti v tem smislu reorganizacijo, ki naj bi do leta 1985 omogočila še uspešnejši razvoj in Iskrino proizvodnjo. Nikakor ne smemo še naprej drobiti naše organiziranosti, prav tako pa tudi ne sme prihajati do prekrivanja proizvodnje v Iskri., Uspešen razvoj nam bo vsekakor omogočilo tudi izredno visoko vlaganje v razvojno dejavnost in intelektualni potencial, o čemer priča tudi kakih 2000 štipendistov Iskre, kar pomeni naložbo v znanje. In prav znanje je bilo tudi doslej tisto, ki je omogočalo Iskri sorazmerno neranljivost v sedanjih časih, kajti znanje nam omogoča, da znajo ljudje bolje delati in prav znanje Iskrinih ljudi — od delavcev do inženirjev je reševalo Iskro v težavnih gospodarskih razmerah in tudi znanju se imamo zahvaliti za razmeroma dobre poslovne rezultate v minulem letu, je pribil Stipanič. Ob koncu je Stipanič naštel nekaj najneposrednejših nalog, ki so pred nami. Tu je na prvem mestu omenil Iskro-Delto, ki mora začeti s proizvodnjo računalnikov kot našo infrastrukturo, naslednja naloga je združevanje sredstev za investicije, gre za 200 milijard, ki jih drugod nimajo, to združevanje pa hkrati pomeni tudi uspešno programsko usmerjanje in povezovanje znotraj SOZD Iskra. SOZD je treba voditi v smeri koordinacije in ne ukazovanja, dopuščati je treba fleksibilno in demokratično obravnavanje problematike, kajti sproščati je treba na vseh ravneh naš potencial, pri čemer naj se sprostita vsa naša energija in znanje, tudi ob dopuščanju napak in zmot, je menil Stipanič in se ob svojem odhodu iz Iskre ob koncu svojega izvajanja toplo zahvalil vsem za sodelovanje. »Nikdar ne bi mogel uspešno opravljati svojega dela, če ne bi v celotni Iskri ves čas ne bil deležen splošnega razumevanja,« je dejal Stipanič in bodočemu, novemu vodstvu SOZD Iskra zaželel, naj Iskra svojo pot uspešno nadaljuje tudi v prihodnje. D. Ž. Večje ali manjše težave z novim delovnim časom (Nadaljevanje s 1. strani) bilo problemov, ker prihajajo na delo z delavskimi avtobusi, ti pa vozijo po našem voznem redu. Ob koncu bi še omenil, da vozi zeleni vlak na relaciji Metlika—Črnomelj—Ljubljana še po starem voznem redu in menim, da bi bilo tudi njegov vozni red potrebno prilagoditi novemu delovnemu času, saj precej uporabljamo ta vlak za službene vožnje v Ljubljano.« Podobno je povedal tudi naš naslednji sogovornik, Karel Brenčič, vodja splošnega sektorja v DS SS Iskri DO — Avtoelektrika—Nova gorica.« Tudi v naši DO, oziroma i aših TOZD, ni bilo problemov s prihodom na delo. Problemi so nastali samo za tiste naše delavce, ki se vozijo z rednimi avtobusi na delo iz Kanala in Ajdovščine. Konkretno gre za 20 delavcev, ki so zato prišli kasneje na delo. Ta problem še ni urejen, računamo pa, da bo to urejeno prihodnji teden. Tudi v Komnu ni bilo težav, iz Bovca in Tolmina pa nismo prejeli nikakršnih sporočil o kakšnih težavah v zvezi s prihodom na delo. Ob koncu bi še pripomnil, da nastaja za zamudarje določen problem — zamude jim namreč opravičimo, vendar pa za zamujeni čas ne prejemajo osebnega dohodka.« V DO Iskra-Elektrozveze pa je delavski svet, kot poroča naš sodelavec Boris Čerin, na svoji seji 27. marca sprejel začasen sklep o delovnem času. Za začasen sklep so se delegati odločili zato, da bi lahko pred dokončno opredelitvijo preverili ustreznost predlaganega časa prihodov in odhodov.« Nace Pavlin, direktor kadrovskega področja DO — Iskra Kibernetika iz Kranja pa je našo anketo dopolnil s svojim naslednjim dopisom: »V delovnih organizacijah Iskre v Kranju je bila dogovorjena enotna ureditev pričetka dela prve izmene. Predlogi so se nagibali za pričetek ob 6. za TOZD, kjer delajo v več izmenah, v ostalih pa ot> 7. Deljeni pričetek delovnega časa bi povzročil precejšnje probleme, ki bi zanesljivo vplivali tudi na proizvodnjo. Na koordinacijskem sestanku, ki ga- je sklical občinski izvršni svet je bilo skupno z avtobusnim prevoznikom dogovorjeno, da se pričetek prve izmene premakne na 7. in da se za eno uro premakne tudi pouk v šolah. Enotna premaknitev je zagotovila enakomerno razporeditev prevoznih potreb in tako v ponedeljek, 28. marca ni bilo večjih problemov. Del delavcev pa se je v prvih dneh odločil za osebni prevoz, dokler se ne ustalijo vozni redi. Delno so se poslabšale prevozne možnosti na medkrajevnih progah, posebno iz gorenjske smeri, od koder so se delavci vozili tudi z avtobusi na relaciji Kranjska gora — Zagreb. V razpravi ob pojasnjevanju delovnega časa pa je bilo poudarjeno, da bi morali jeseni zaradi izmenskega dela pričeti z delom znova ob 6., ker bi sicer druga izmena končala z delom prepozno.« Naš sodelavec iz DO Iskra Široka potrošnja iz Škofje Loke Stane Fleisch-man pa nam je sporočil, da sprememba (novega) delovnega časa v Široki potrošnji ni zaustavila proizvodnje. Zapisal je^ V Železni ki h, v Tovarni elektromotorjev in gospodinjskih aparatov, s prevozi na delo in z dela tudi po 27. marcu ni bilo težav. »Delo smo v ponedeljek pričeli ob 7. uri in tako naravnali tudi začetke druge in tretje izmene,« je dejal sekretar te temeljne organizacije Vladimir Polajnar.« Avtobusi so vozili v skladu z novim začetkom dela, tako da zamud ni bilo. Pač pa je postala neprijetna vožnja iz Železnikov v Škofjo ' Loko, saj se ljudi, ki ^e jim po novem pričenja delovni čas hkrati z začetkom šolskega pouka kar tre!« Božidar Rot iz tozda TV na Pržann: »Delo se je v ponedeljek pričelo z nemalo slabe volje in razburjenja, saj je mestni avtobus št. 7, ki vozi prav do našega tovarniškega dvorišča, sprejel precej več potnikov, kot bi bilo še znosno. Večjih zakasnitev na delo sicer ni bilo, hude krvi pri vratarju pa zaradi manjših zamud tudi ni manjkalo. Z delom po novem pričenjamo ob 7. nekaj delavcev pa ima tudi gibljiv delovni čas od 7. do 8.« Direktor vrhniške temeljne organizacije An- Iskra na posvetovanju jugoslovanskih propagandistov Iskrin oglas v črno-beli tehniki, ki smo ga koncem lanskega leta objavili v dveh tujih revijah — Africa Gnide in Middle East Review je na vsakoletnem simpoziju jugoslovanskih propagandistov prejel v svoji kategoriji Veliko nagrado Zveze ekonomskih propagandistov Jugoslavije. Velike možnosti za osvojitev prvega mesta v tej kategoriji je imela tudi Iskrina serija črno-belih oglasov za prenosne televizijske sprejemnike, ki jih je Iskra objavljala v jugoslovanskem časopisju koncem lanskega leta. Strokovna žirija se je verjetno za prvi oglas odločila zato, ker je bilo tokratno posvetovanje namenjeno predvsem izvozni propagandi. Simpozij jugoslovanskih propagandistov, že 9. po vrsti, je bil tokrat v Sarajevu 16., 17. in 18. marca. Med drugim je opozoril na številne probleme, ki vse bolj pestijo propagandiste, ti problemi pa so še kako povezani s sedanjim gospodarskim položajem, ki delo in poklic propagandista celo devalvira in diskvalificira. Vzrok za takšno odklonilno stališče do dela propagandistov je morebiti tudi v tem, da se zveze in društva ekonomskih propagandistov v Sloveniji ali pa v Jugoslaviji niso dovolj vključevale v gospodarske tokove. Vzrok je tudi v splošni družbeni klimi, ki ni najbolj naklonjena tovrstnemu obveščanju tržišča, informiranju, ki ima določen cilj, ta pa je pospeševanje blagovnih tokov. Iskra je na posvetovanju sodelovala z' referatom zunanjega sodelavca Zdenka Zavašnika o Iskrini strategiji v deželah v razvoju. Avtor v tem delu razčlenjuje možnosti na argentinskem tržišču. Uspeh, ki ga je Iskra dosegla z Veliko nagrado SEPJ za oglas v črno-beli tehniki pa ni bil edini. Dobili smo tudi dve diplomi, in sicer za plakat in ogledni karton za Multiquick ter za tri prospekte Iskrinih izdelkov — za telefonski aparat Ata 80, električni žar in Multiquick. Avtorja institucionalnega oglasa, ki je prejel veliko nagrado, sta Marjan Capuder in Zagorka Simič iz Iskrinega Marketinga. Nagrada je seveda veliko priznanje obema, pa tudi vsem tistim, ki v Iskri vlagajo napore na področju komuniciranja s tujim tržiščem, to pa poteka v zadnjem času precej bolj sistematično v dogovoru s Iskrinimi proizvodnimi organizacijami in izvoznimi področji v Iskri Commerce. tene Viktor Mramor kritizira prevoze na relaciji Ljubljana—Vrhnika: »Avtobusi zdaj vozijo neredno, saj so z delom ob 7. pričeli tudi v organizacijah, kjer so prej pričenjali z delom ob 8. Tako se konice pojavljajo v mnogo bolj grozeči obliki, pa tudi osebnih avtomobilov se je moralo pojaviti na cestah več kot običajno!« Sicer pa po besedah sekretarja te temeljne organizacije Franca Fefetja zamud na delo ni bilo, saj so se okoliški avtobusi prilagodili začetku dela ob 7. V idrijski Montaži delajo v dveh izmenah, v livarni pa v treh. Po besedah Liljane Šinkovec s prehodom na začetek dela ob 7. ni bilo nikakršnih težav, saj so prevoze uredili že prej in s prevozniki sklenili tudi ustrezne samoupravne sporazume. Sicer pa so bili delavci z novostmi pravočasno seznanjeni in presenečenj ni bilo. »Z nami in ostalimi proizvodnimi organizacijami v Sežani ni bilo težav, saj smo premaknili pričetek delovnega časa na 7. uro zjutraj,« je dejala Marija Ferletič iz sežanskih Sprejemnikov, »zakompliciralo pa se je s tistimi, ki so priložnost izkoristili in pričetek delovnega časa prestavili iz dotedanje 8. ure na 7. To je seveda povzročilo nemalo težav, saj so bili avtobusi prezasedeni. V naši tovarni pa težav ni, prevoz imamo urejen s pogodbenimi avtobusi, kjer pa je delo v 2 izmenah — v navi-jalnici — vozimo delavce s kombijem.« O tem, s kakšnimi težavami se po uveljavitvi poletnega računanja časa srečujejo v temeljnih organizacijah delovne organizacije Avtomatika, smo povprašali tudi sekretarje nekaterih temeljnih organizacij: TOZD Avtomatske in varilne naprave: največ težav imamo z delavci popoldanske izmene, ki imajo obvezni čas prisotnosti do 22. in so vezani na avtobuse za medkrajevni promet TOZD Orodja: v prvih dveh dneh je približno 10% delavcev zamudilo na delo. Težave so se pojavile pri prevozih na Stegenski kompleks. Po voznem redu bi moralo šest delavskih .avtobusov pred sedmo uro pripeljali v Stegne. Po izjavah delavcev pa avtobusov ni bilo oziroma se niso držali voznega reda. TOZD Napajalne naprave — Novo mesto: novi delovni čas smo sprejeli danes (v torek, 29. t.m.). V ponedeljek pa smo zabeležili več polurnih zamud. Zamujali so predvsem tisti delavci, ki so vezani na medkrajevni promet in tisti, ki morajo pred odhodom na delo oddati otroke v vzgojno varstvene zavode. TOZD Stikalni elementi—Dobrepolje: Lahko rečem, da težav nismo imeli, saj smo novi delovni čas sprejeli že s ponedeljkom. Tudi avtobusi so že vozili po novem voznem redu, tako da zamud ni bilo. V Mokronogu nov direktor V mokronoški Iskri so dobili novega direktorja Ludvika Lov-šeta. Dosedanji individualni poslovodni organ Tone Hočevar je odšel na novo dolžnost v Donit na Veliki Loki. Ob tej zamenjavi smo se pogovarjali z dosedanjim in novim direktorjem o delu in poslovanju te TOZD. Anton Hočevar. »Glede na znane težave z uvoznimi surovinami in na lanski položaj tovarne lahko rečemo, da Iskri v Mokronogu letos ne gre ravno slabo. Prve tri mesece smo dokaj uspešno delali v proizvodnji in dosegli tudi solidno realizacijo. Tudi v prvem četrtletju je bilo nekaj pomanjkanja materiala in manjših zastojev zaradi tega, vendar smo v glavnem delali dokaj dobro. Tako bomo dinamični plan v prvem četrtletju izpolnili z okrog 90%, kar pa je bistveno več in bolje, kot je bilo lani v tem času. Izvoz bo ostal nekako na lanski ravni in ga skoraj ne moremo povečevati, ker predvsem manjka naročil. Naj povem, da po šestih letih dela v Iskri odhajam iz tega slovenskega industrijskega velikana z zelo mešanimi občutki. Iskra je zelo široka. Nikjer ne omejuje iniciativ svojih TOZD. Nasprotno. Vedno ima posluh za tistega, ki hoče naprej, kvišku in v tako veliki firmi se za dobre programe vedno dobi pomoč in spodbudo. Prav mokronoška Iskra in njen 200-članski kolektiv je tako prišel do sodobne, avtomatizirane tovarne. No, mora pa TOZD imeti iniciativo, voljo in elan. Seveda pa je v tako veliki organizaciji mnogo rezerv, ki so velika prednost malih TOZD. Saj se je prav ob izrednih gospodarskih pogojih pokazalo, da majhne tovarne v Iskri bolje in laže iščejo rešitev, kot naši sosedje, ki so samostojni. Ludvik Lovše. Seveda pa mi je tudi težko, ko odhajam iz mokronoške Iskre, saj sem tu delal in preživel lep košček življenja. Pa tudi lepo smo se razumeli!« Tako je povedal Tone Hočevar. Novi direktor, ki prevzema to funkcijo, je star Iskraš in ostaja v domači TOZD. Je tehnik in študira ekonomijo. Takole nam je povedal: »Seveda mi tovarna ni nova, saj delam tu že dolgo. Ob odhodu Toneta Hočevarja, ki odhaja na novo dolžnost na željo občinskega vodstva pa imenovanje sprejemam z mešanimi občutki. Mislim, da kakih posebnih poslovnih skokov ne bo in bom zastopal utečeno linijo gospodarske smeri. še olajšave pri uvozu repromatef* i d pomočjo kooperacij, maloobnv te režimom in druge možnosti, ki r 5ci treba spraviti v življenje. ifli Tudi za prihodnjih 3 do 6 ^ nam letos kar dobro kaže. ^ J komaj verjame, da smo po lanskoj6 " zadregah uspeli zagotoviti mozlL skoraj neoviranega dela in seveda5 'j; tudi gospodarjenja. Že doslej sem'' iuvii guapuutti jciija. uuaicj a-’ k. gospodarski oddelek in ocenjuje1?1.1 da se m smo dovolj gospodami, ua »v j * ravno, ni treba bati. Nova tehnoM^ po investiciji se je dobro izkazala'V slim, da drugih težav, razen pri m' > nem repromaterialu, vsaj v ne bo. Predvsem pa bo treba uresničiti vse naloge, ki smo si jih zapisali v načrte, programe in srednjeročni plan. Zastavljena politika tovarne je dobro zastavljena in vsi vemo, da je prvenstvena naloga zamenjava uvoženih surovin z domačimi, do najvišje možne mere. Tu so Imamo na še vedno kadrovske | ;st bleme, zlasti pri vzdrževanju za®1* ra avtomatske proizvodne opreme- v pač v provinci in je do tehničnega11 11 težko priti. Manjka nam zlasti »s a, mačkov«, čemur je predvsem J fluktuacija. Sicer je zadnje čase af* liko bolje, dobro pa še ni.« fj1 POTREBE PO SODELAVCIH Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v ^ tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnov*? nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu 111 členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sp t*? ne sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne morejo zegujjj, tl ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ost* j Iskri. Objavljali bomo tudi razpis za vodilna in vodstvena dela In nak#*, glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prištele k l'r do vključno vsakega ponedeljke. « Objave zbira in ureja: Judite Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolM*V Ljubljana, Š 11, telefon 213-213, irrt. 21-25. ISKRA — Avtomatika TOZD TOVARNA NAPRAV IN ELEMENTOV ENERGETIKO IN TELEENFORMATIKO 1. SAMOSTOJNI PROJEKTANT a« Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, projektant ip izpit TOZD TOVARNA SESTAVNIH DELOV IN DELOVNIH SREDSTEV 1. SAMOSTOJNI TEHNOLOG II Pogoji: ing. elektrotehnike, 1 leto delovnih izkušenj j*. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pisne vloge z dokazili o izp1? -njevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na zgoraj navedeni nask' kjer dobijo lahko tudi vsa pojasnila. DELOVNA SKUPNOST ZA SKUPNE ZADEVE LJUBLJANA, KOTNIKOVA 6 1. Varnostnega inženirja za nedoločen čas Pogoji: varnostni inženir, 2 leti delovnih izkušenj s področja varstva pri delu 2. Samost, finančnega knjigovodje za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoji: ekonomski tehnik, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh P ^ tjavi na naslov: ISKRA-AVTOMATIKA, DSSZ, Področje za kadrovske zade' objavi na naslov: ISKRA-AVTOMATIKA, DSSZ, Področje za kadrovske Ljubljana, Kotnikova 6, kjer dobijo kandidati tudi vsa pojasnila. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. ISKRA COMMERCE, TOZD PRODAJA LJUBLJANA 1. Komercialist , (()] Pogoji: ekonomska fak. II. st., ali elektro fakulteta II. st. — 1 leto delovnih izkuš5® ISKRA COMMERCE TOZD SERVIS h 1. Vodja centralnega skladišča Ih Pogoji: končana višja šola elektro ali ekonomske smeri; najmanj 1 leto delovnih u kušenj , tr Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili Ijite v 8 dneh na naslov Iskra Commerce. Kadrovski sektor. Topniška 58, Ljubija11 j m Pi Na podlagi določil Statuta in Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovnoc ganizarijo ter sklepa delavskega sveta DO, razpisna komisija razpisuje imenovanje ČLANA POSLOVODNEGA ODBORA ZA ELEMENTOV IN DELOVNIH SREDSTEV PROGRAMSKO PODR' očjf Si nlliMt Pogoji: visoka ali višja izobrazba strojne ali elektro smeri, 5 let ustreznih delo' izkušenj in znanje najmanj dveh svetovnih jezikov h Poleg z zakonom določenih in zgoraj navedenih pogojev, bomo pri izbiri kanjSrj V| tov upoštevali celovitost strokovnih znanj in osebnostnih kvalitet v skladu s krit6® tj kadrovanja po Družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politik6® območju ljubljanskih občin ter sposobnosti organiziranja in vodenja dela ter posU,v* e nja in usklajevanja delovnega procesa. , Dela in naloge člana poslovodnega odbora se razpisujejo za 4-letno mandatno v1 j Vloge z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandkjf ^ pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako »za razpisno komisi1 hi (področje za kadrovske zadeve). v< O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o ii^ !q novanju na delavskem svetu delovne organizacije. . ,skra, INDUSTRIJA KONDENZATORJEV SEMIČ Uvažajo lastno znanje proizvodnih strojih Med temeljnimi organizadjami združenega dela DO Iskre, Industrije kondenzatorjev v Semiču, je tudi TOZD Tovarna mehanskih delov in naprav. Njenega direktorja, štiriintridesetletnega diplomanta višje upravne $ole Dušana Kočevarja smo zato naprosili za krajši pogovor, da b: nam v njem predstavil svojo TOZD. Pri tem naj omenimo, daje naš mladi sobesed-oik najprej končal srednjo elektrotehniško šolo in se leta 1968 zaposlil v se-Oiiški Iskri. Delal je po raznih oddelkih v tovarni, bil vodja proizvodnje, Vodja operativnega programa dela, zdaj pa je že poldrugo leto vodja TOZD •II ali Tovarne mehanskih delov in naprav. Ob delu pa se je tudi izobraževal •o končal višjo upravno šolo. k^0 vprašanje, kako bi na kratko ^vil svojo temeljno organizacijo /enega dela, nam je Dušan Koče-,govoril: elu° sPrejetju zakona o združenem to0 Sni0 pripravili organizacijo, oz. tefl-1 (je| jetje reorganizirali v tri tozde line tej l0vno skupnost skupnih služb. Še d J" acijj1,10 bili tozd v IEZE, po reorgani-.VJ3 smo se v Semiču formirali v ji en/toino. delovno organizacijo s au iiiDn l.tozdi in delovno skupnostjo ,he!Strih,.služb. Naša TOZD je bila ena zat0’ ^a bi proizvajala vse \“sltoJne dele, naprave in orodja za ‘Ji v roi?v0c*nj0 kondenzatorjev in to za ' $ )tjey0^nj° elektronskih kondenza- - i1'11 Nobndenzatorjev motniam n0l^ >°dnja pri nas teče v štirih obra- • ni roif.u°brat or°djama s proizvodnjo '.Lilij.v> .obrat metalizacija plastičnih c. toiyy P'rjcv’ to je psnovna surovina za btat'0dnj° kondenzatorjev in še dva ilce! ish!/’ ki proizvajata za ostale TOZD ah11 tav 7ne, dele — ohišja za zaščito na- le. S V-p n. kompenzacijo jalove energije. ,ak‘ . P je zaposlenih 231 delavcev. ; »st aj^3®!3 je v zadnjem času zelo ai 1 Vate3.’ Predvsem pa nam primanjkuje ;e Ala nih delavcev, ki bi opravljali Ni .^djami — strugarji, rezkalci, te.nCl' Ostalih profilov pa je sora-ine dovolj. V TOZD so organizi-ripr e naslednje službe: tehnološka :lav3 dela in operativna priprava , p vsaka po svoji plati skrbita zato, t//(0,Zvc,dni proces nemoteno po- $"gl del vaše proizvodnje so ofčj, j(yr0lzvodni stroji, Id jih celo izvaža-;0 k° deluje ta segment vašega dela, '? 6 P°v ezani s projektivo in podob- - *stven in najperspektivnejši del $ Z. OZD je vsekakor ta obrat, ki pa redno povezan z oddelkoma za r tcijo in elektronika, ta dva pa Hp^tizacijsko povezana v delovno pt 0r '"Cijo in elektronika, ta dva pa Sanizacijsko povezana v delovno riaPst skupnih služb. Vse stvari, ki ognjem0 v proizvodnji, sprejema lPravt’h^Veda 8lcde na potrebe po teh N' 'n orc,djih, ostale proizvodnje -ar/! Slede na potrebe tržišča zunaj ji.P^ke ograje: Tu moram predvsem Ha3riti začetke izdelave opreme za ^oči]1 tr®’ saj Prav sedaj izpolnjujemo zp«*,:0.23 Vzhodno Nemčijo v višini lsll,'hiin!?'C dolarjev. Del teh izvoznih obuto *Srno.ze izpolnili, del obveznosti aja ]r3rn° izpolniti v roku do meseca »a05etošnjega leta. To nam bo poleg ri0 rne8a rezultata prineslo tudi dolo-NiePutacij° v svetu na področju av--o^j^dje kondenzatorske proi- tij^delku konstrukcije poteka kon-av 3Je.m izpeljava konkretnih na-‘dika strojnega dela, v oddelku 'h^Nhl • a Pa 0Premljajo te naprave s jevt iene 1111 sjstemi, ki so potrebni za do-Pro Str°ie 'n operacije, ki jih oprav-'Sovop.tirar,i stroj. To sodelovanje je N? ■l1Vo’ dobro, seveda z večjim an-V Jem vseh zaposlenih v TOZD Pa h1 V konstrukciji ter elektroniki, oižVnn ^oralo biti še boljše. Lastna Pa tudi nekaj več izkušenj Prav ^/Hjka. To so takšne merilne dvae’ ^ jih proizvajata samo eden lisn P^izvajalca v svetu.« e^Ha C’ da vaša sorazmerno kom-Nv Proizvodnja novih strojev za iel0v° kondenzatorjev terja tudi širše N ani? 'n kooperacijo, ne samo z ^Projektivnim birojem, ampak talo Iskro. S kom v tem smislu ,pr' ele sodelujete in kako? - j »ej. Proizvodnji strojev in orodij se |e«i /ih r^hržujemo znanja in izkušenj :e- misu brinih sorodnih proizvodenj, Cgga, ® Predvsem na orodjarno v (p tproj ln na orodjarno v Avtomatiki. di a Zv°dnjo naprav, ki so zanimive idP '/ttie[.yta,e Iskre, pa sodelujemo s Uigi^hko v Kranju in z Iskro-Spre-ve$tjc:V Ložani. Tu imamo konkretne Nje’ ki jih moramo izpeljati še v Dušan Kočevar. V zvezi z izdelavo polizdelkov pa moram omeniti sodelovanje z Iskrinim TOZD v Mokronogu, za katero izdelujemo aluminijasta ohišja že vrsto let, in bomo to sodelovanje ohranili tudi vnaprej. Sodelujemo pa tudi z DO Batprije Zmaj.« Kljub težkemu lanskemu letu in celotni gospodarski situaciji nas zanima. kako je vaša TOZD zaključila poslovno leto 1982? »Glede poslovanja v letu 1982 moram omeniti predvsem težave, ki smo jih imeli v proizvodnji zaradi pomanjkanja uvoznih materialov, zlasti v prvem polletju, da pa smo s skupnimi močmi in z ostalimi TOZD z likvidnimi sredstvi, ki so jih ustvarili z izvozom TOZD, ki proizvajajo kondenzatorje, smo nekako uspeli zagotoviti toliko materialov in polizdelkov, da smo nekje zadostili povpraševanju ostalih TOZD po teh materialih, polizdelkih in za nemoteno obratovanje našega TOZD. Realizacija je bila v skladu s planirano. Celotni prihodek je bil nekoliko presežen tako, da se pozna prihranek materiala, le-ta pa se potem odraža na vseh ostalih postavkah v bilanci, predvsem pa na dohodku, ki je bil sorazmerno ugoden glede na razmere, ki so vladale v prejšnjem letu. Del čistega dohodka sicer ni bil ustvarjen tako, kot je bil planiran, ker so bili ostali stroški, ki izvirajo iz dohodka, nekoliko večji od planiranih. Poudariti moram izpad izvoza na Poljsko v vrednosti dva milijona dolarjev (to je izvoz metaliziranih folij), kar spričo dogodkov na Poljskem lahko delno opravičimo. To je bil za nas zelo občuten izpad dohodka.. Za letos smo si zastavili pogumen program v proizvodnji, saj načrtujemo preko 40 starih milijard celotnega prihodka, kar je bistveno več kot lani. Predvsem je to povečanje v naši temeljni organizaciji, kakor tudi vsi ostali TOZD za proizvodnjo kondenzatorjev načrtujejo prav tako pogumno. Mi pa moramo seveda slediti njihovim potrebam in proizvodnim načrtom. V prvih mesecih pričakujemo sorazmerno ugodna gibanja in s tem računamo, vemo pa, da bodo naslednji meseci zelo negotovi in bomo tako naše uresničevanje načrtov lahko ugotavljali le sproti-8 D.Ž. Iskro kupci cenijo tudi kot prodajalca skega tržišča. Največ pripomb so izrekli na račun servisiranja in sicer zaradi pomanjkanja rezervnih delov. Nekateri direktorji so opozorili, da zaradi tega problema lahko inšpekcijske službe ponekod celo prepovedo prodajo, zlasti Klip-Klap orodij. Problem pomanjkanja rezervnih delov in premajhnih proizvodnih zmogljivosti rešujejo v ERO celo z razstavljanjem dokončanih izdelkov ter pošiljajo sestavne dele po Iskrinih servisnih delavnicah v Jugoslaviji. Predlog plana ERO za letos predvideva milijardo 119 milijonov blagovnega prometa. Največ električnih ročnih orodij bodo predvidoma prodali v Beogradu, v Ljubljani in Zagrebu. Medtem ko sodi delovna organizacija Elementov med Iskrine večje izvoznike, pa njen delež na jugoslovanskem tržišču ni tako velik: predlog plana predvideva 276 milijonov dinarjev blagovnega prometa. Največ elementov bo prodalo ljubljansko predstavništvo, sledijo pa mu Maribor, Zagreb in Beograd. Od ostalih Iskrinih delovnih organizacij je bilo največ .govora o prodajni problematiki Zmajevih baterij in predvsem o problemih Široke potrošnje, ki je lani dosegla na jugoslovanskem tržišču izredne uspehe, od tod pa tudi letošnji prodajni plan v višini kar 5 milijard 170 milijonov dinarjev. Največ širokopotrošnih izdelkov bodo predvidoma letos prodali v-Beogradu, Ljubljani, Zagrebu in Mariboru. Direktorji Iskrinih predstavništev so v nadaljevanju spregovorili o plačilni problematiki, kršitvi dogovorov o plačevanju in plačilnih pogojih. V zvezi z - (Nadaljevanje s 1. strani) odstopanji nekaterih Iskrinih delovnih organizacij od Iskrine ustaljene prodajne politike, je direktor TOZD Marketing Jože Cvar poudaril, da poznajo jugoslovanski kupci Iskro kot solidnega partnerja, ki cen in prodajnih! pogojev ne spreminja čez noč. »Iskro cenijo tudi kot prodajalca,« je dejal. Konference sta se udeležila tudi direktorja temeljnih organizacij Prodaja in Servis Marko Perenič in Miro Stegnar. V poročilu o poslovanju TOZD Prodaja je Marko Perenič opozoril na ugodno prodajo v minulem letu in v letošnjih prvih mesecih, kljub temu pa se ta kolektiv srečuje s precejšnjimi problemi. Najhujša sta velike zaloge in povečane terjatve, zaradi česar je TOZD Prodaja prisiljena najemati izredno draga posojila. Tema dvema problemoma — zalogam in terjatvam — so namenili vso pozornost tudi v sanacijskem programu, ki ga že izvajajo. Oba ta problema še kako tareta tudi TOZD Servis. Ob koncu leta so imeli zaradi visokih nabavnih vrednosti rezervnih delov in zaradi polnih skladišč kar za 310 milijonov dinarjev zalog. Terjatve se gibljejo med 40 in 50 milijoni dinarjev. Tudi v Servisu morajo zato najemati draga posojila. Konferenca direktorjev Iskrinih predstavništev po Jugoslaviji je načela tudi problematiko pretoka informacij med Iskrino proizvodnjo in predstavniško mrežo, kot že marsikatera konferenca pred njo, pa je tudi ta ošvrknila problematiko servisiranja televizijskih aparatov. Rešila pa ga ni... Lado Drobež Na avtomobilskem sejmu v Beogradu Iskra razstavlja avtoračunalnik. ISKRA AVTOELEKTRIKA Novost za šoferje— avtoračunalnik Verjetno ste bralci »Iskre« opazili pred dnevi v dnevniku DELO reklamni oglas za avtomobilski računalnik—novost, ki prihaja iz Iskre Avtoelek-trike Nova Gorica v sodelovanju s strokovnjaki iz Iskre — Široka potrošnja, TOZD Sprejemniki Sežana. Avtomobilski potovalni računalnik je prvič predstavljen javnosti na letošnjem salonu avtomobilov v Beogradu od 25. marca do 3. aprila, ker pa vsi ne bomo imeli priložnosti obiskati avtomobilski sejem poglejmo, kako je prišlo do te novosti in kakšne koristi bodo imeli avtomobilisti — šoferji od avtoračunalnika. Razvoj tega artikla sega v svetu že okrog pet let nazaj. V zahodnih državah je ta pripomoček šoferju že zelo razširjen in popularen. V nekatere avtomobile višjih razredov ga že serijsko vgrajujejo. Ideja o razvoju avtomobilskega potovalnega računalnika v Iskri je stara dobri dve leti. Porodila se je v Široki potrošnji, v TOZD Sprejemniki Sežana. Prvotni način razvoja in osvajanja je bil zastavljen kot kooperacija med sežanskimi sprejemniki in tujim partnerjem iz Singapura. V začetku preteklega leta pa se je izkazalo, da 'omenjena kooperacija s tujim partnerjem ni kaj prida. Vmes je »stopila« tudi novogoriška Avtoelektri-ka, saj sodi ta izdelek na njeno področje, zato so se domenili z razvojniki iz Sprejemnikov o nadaljnjem skupnem razvoju. Dogovorili so se tudi o načinu delitve dela, v kratkem pa bodo spregovorili o nadaljnjih aktivnostih in rokih v zvezi z osvajanjem tega izdelka. Sicer pa je bilo dosedanje sodelovanje obeh strani izredno uspešno in plodno, rezultat tega pa je dokaz, da je možno z domačim znanjem veliko doseči. Zahvala za tako dinamičen razvoj gre predvsem strokovnjakom iz Sprejemnikov in sicer: Martinčiču, Hlačarju, Tavčarju in Lavriču, ter Colji iz Avtoe-lektrike, TOZD Inštitut. In za kakšen izdelek pravzaprav gre? Avtomobilski potovalni računalnik je namensko izdelano mikroračunalni-ško vezje v CMOS tehnologiji, ki na osnovi informacij senzorjev pretoka goriva in hitrosti vozila omogoča spremljanje voznih parametrov. Nastavitev delovanja računalnika in izbiro prikaza na alfanumeričnem prikazovalniku s tekočimi kristali (LCD) izvršimo s tastaturo na prednji plošči računalnika. Iri kaj nam bo sporočil računalnik: trenutno porabo goriva na 100 km, povprečno porabo goriva na 100 km, skupno porabo goriva, čas potovanja, prevožene kilometre, povprečno hitrost potovanja in dejansko hitrost. Po konceptu je omenjeni artikel za prvo in drugo vgradnjo. Tudi montaža bo dokaj enostavna in ob upoštevanju navodil za vzgradnjo ne bo delala pre- . glavic nobenemu amaterju. Obsegala pa bo montažo pretočnega in hitrostnega senzorja, pritrditev instrumenta ter konektorsko povezavo omenjenih elementov med seboj. Uporaba in rokovanje z računalnikom ne zahtevanikakšrnega posebnega znanja iz stroke računalništva. Najzahtevnejše je umerjanje senzorjev z računalnikom, vendar je iz prikazov navodil za uporabo tudi to dokaj jasno in enostavno. To umerjanje opravimo samo ob montaži. Zanimivo je tudi, da nas bo računalnik med vožnjo zvočno opozarjal na prekoračeno limitirano hitrost, prekoračeno porabo goriva na 100 km terna prižgane luči, ko bomo parkirano vozilo zapustili. Z avtomobilskim računalnikom Iskra bo vožnja užitek, razberemo med drugim iz reklame, objavljene v jugoslovanskem časopisju. Marko Rakušček Avtoračunalnik, na videz drobna, a pomembna novost za šoferje. TOZD SPREJEMNIKI, SEŽANA Gramofoni iz Sežane Pri prenosu proizvodnje gramofonov iz Pržana v Sežano je bilo nemalo težav, ki pa so, kot vse kaže, slednjič v največji meri odpravljene. Žal pa visi nad gramofonsko proizvodnjo »Damoklejev meč«, Id v obliki cenovnih (in še kakšnih) neskladij predstavlja oviro, da bi na tržišče prišlo toliko gramofonov, kolikor bi jih lahko tudi prodali! Prenos tehnologije s Pržana v Sežano ni bil povezan s težavami, ki jih ne bi mogli odpraviti. Tudi doseganje proizvodnih norm je steklo po predvidevanjih že v nekaj dneh po pričetku proi- priljubljenih gramofonov Iskraphon stereo (2006). Na tem delu proizvodnje je v Sežani vključenih 18 ljudi (pri proizvodnji gramofonskih šasij) in še silili® Proizvodnja gramofonov v Sežani. zvodnje. Žal pa sta se pojavila dva problema, ki presegata možnosti sežanskih Iskrašev: neusklajene cene repromate-rialov in končnega izdelka in velike težave z dobavljanjem vseh vrst materialov, ki so potrebni za izdelovanje gramofonov. Vsem težavam navkljub pa so letos le izdelali nekaj na tržišču uveljavljenih in nadaljnjih 14 (pri proizvodnji gramofonskih kovčkov). Žal ne gre za stalno zaposlitev, saj proizvodnja še malo ne teče tako, da bi jo lahko označili za redno. V lanskem letu so tako izdelali 1000 gramofonskih kovčkov in kar 16.000 šasij. Prodajne možnosti so neprimerno večje, saj v TOZD Prodaja ocenjujejo, da bi lahko prodali kar 10.000 stereo in še nadaljnjih 15.000 mono gramofonov. Žal je to le spisek želja, ki pa ga zavrača končna ugotovitev, da prodajati izdelke s tolikšnim (prisilnim) »popustom«, da se vsakega izdelka drži izguba, le ne gre. Razkorak med cenami repromaterialov in končnih izdelkov je zaradi zamrznjene končne cene in vztrajno naraščajočih cen materialov postal prevelik, da bi se proizvodnja sploh še splačala. Sicer pa se v prihodnjih mesecih obeta nekaj novosti. V sredini leta naj bi pričeli proizvajati kombinacijo radijskega gramofonskega aparata, jeseni pa naj bi pričeli proizvajati nov model širokopotrošnega stereo gramofona. Po sedanjih napovedih se torej obeta (kar se gramofonske proizvodnje tiče) lepša prihodnost kot sedanjost, če bo seveda odpravljenih »nekaj« osnovnih problemov. Fleischman Strokovnjaki iz Iskre Delte, ki so razvili računalnik »Partner«. Velik uspeh strokovnjakov Iskre Delte-mikroračunalnik »Partner« Visoka kakovost, izvozna usmerjenost,zapolnitev vrzeli na domačem tržišču računalnikov, enostavnost rokovanja, enotna zasnova jugoslovanske proizvodnje računalnikov in, nenazadnje, cenenost so bili osnovni cilji razvijalcev mikroračunalnika »Partner« — najmanjšega v družini računalnikov Iskre Delte. Petnajstega aprila bo minilo natanko leto dni, odkar so se delavci iz Elektro-tehnine delovne organizacije Delta in Iskrine delovne organizacije Tele-matika, TOZD Računalniki odločili za enotno pot v okviru enovite delovne organizacije Iskre Delta v SOZD Iskra. Razvojni napori na področju mikrora-čunalniške tehnike so dali nekaj vidnih rezultatov že pred združitvijo, nikoli pa niso pripeljali do večje proizvodnje. Z mikroračunalnikom Partner je Iskri Delti uspelo premostiti razkorak med proizvodnjo največ nekaj deset izdelkov in velikoserijsko proizvodnjo. Uspelo jim je narediti mikro sistem, namenjen predvsem manjšim delovnim in temeljnim organizacijam, zasebnikom, šolam itd. Z možnostjo povezave »Partnerja« na večje računalnike so napravo približali delavcu ter s tem, kar lahko neskromno trdimo, odprli novo poglavje na tej tehnološki ravni. S »Partnerjem«, njegovo ime pa ni izbrano slučajno, želi Iskra Delta približati računalnik vsakomur in ga dejansko narediti kot orodje. Zasnova je tako, da ga lahko uporablja domala vsakdo. Navodila o uporabi računalnika lahko prebere uporabnik na računalnikovem . ekranu in se pri rokovanju tako skoraj dobesedno pogovarja s strojem. »Partner« torej omogoča dialog med seboj in uporabnikom. Razvojno raziskovalno delo se je začelo že maja lani. Sam prototip je skupina šestih strokovnjakov razvila v rekordnem času — v manj kot dveh mesecih. Do konca lanskega leta so že izdelali tudi tako imenovano ničelno serijo 15. strojev. Razvojniki v Iskri Delti poudarjajo, da jim je uspelo v tako kratkem času razviti »Partnerja« zato, ker so imeli točno zastavljeno nalogo, zlasti pa marketinški pristop — kakšen izdelek potrebuje tržišče. »Partnerja« bo Iskra Delta izdelovala v Kranju in v Avstriji. Kranjska proizvodnja bo izključno namenjena za potrebe jugoslovanskega tržišča in za izvoz v dežele tretjega sveta, v tovarni v Avstriji, v Šentjakobu v Rožni dolini med Celovcem in Beljakom, pa bodo izdelovali povsem enake stroje, in sicer za izvoz na zahodno tržišče. Kot že rečeno bosta oba stroja — iz Šentjakoba in iz Kranja, povsem enaka. Razmerje med domačim in uvoženim materialom je ugodno.V Iskri Delti poudarjajo, da so vso pozornost namenili prav domačim komponentam in da so v »Partnerja« vgradili prav vse, kar znamo v Jugoslaviji narediti sami. Dosti boljše je razmerje med domačim in vgrajenim znanjem. V Iskri Delti zagotavljajo, da niso prav ničesar kopirali ter vse probleme rešili z lastnim znanjem in razmišljanjem. Novi mikroračunalnik je rezultat konsolidacije razvojnih naporov in proizvodnih zmogljivosti v Iskri Delti, visoke strokovne usposobljenosti kadrov, dolgoročne mikroračunalniške usmeritve ter jasne prodajne poti. Iskra Delta bo letos predvidoma izdelala 2000 mikroračunalnikov, od tega 600 za izvoz. »Partner« bo stal približno 1,9 milijona dinarjev. S tem bo dostopen tudi manjšim kolektivom oziroma razvojnim in šolskim ustanovam. Tovarniška cena »Partnerja« v Avstriji bo nekaj čez sto tisoč šilingov. Iskra Delta bo »Partnerja« prodajala izključno kot celoto, torej poleg stroja tudi programsko opremo, ki bo vključevala 3, oz. 4 pakete, odvisno od želje kupca. Programsko opremo za jugoslovansko tržišče je že izdelala skupina 12 strokovnjakov, programsko opremo za tuje tržišče, ki se v precejšnji meri razlikuje od naše pa bo sprva kupovala v tujini. V Iskri Delti so prepričani, da bodo s »Partnerjem« kljub močni konkurenci uspeli na zahodnem tržišču. Uspehe pričakujejo tudi doma, pri čemer se zavedajo svojega posebnega družbenega pomena, saj so v Sloveniji odgovorni za razvoj računalništva in informiranja in pa tega, da je hitrejši gospodarski razvoj možen le z uvajanjem informacijske računalniške tehnologije. Lado Drobež Takšen je videti »Partner«. V Mikroelektroniki je stekla normalna proizvodnja Pred dobrima dvema mesecema je stekla poiskusna proizvodnja tudi v drugi fazi Mikroelektronike. Šest mesecev bo trajalo poizkusno delo. Ker je pretekla dobra tretjina tega časa, smo zastavili nekaj vprašanj direktorju, magistru Ivu Baniču. Zvedeli smo, da delo teče povsem normalno in da so z rezultati poiskusne proizvodnje zelo zadovoljni. Dobro se je izkazala tehnološka oprema, Id jo tudi vzdrževalci dobro in suvereno obvladajo. ročil iz večjih delovnih organih je Telematika, Kibernetika, A'1* ka, Elektrooptika, ki jih mofrf čati do konca leta. Tako pravit več vprašanja pridobivanja n^j prepričevanja po delovnih ofr . j ah, ampak nastaja bolj vp1' " kako vsoglasiti in sinhroni^1’8 »Uspelo nam je zagnati vso drugo fazo in tako imamo proizvodnjo Mikroelektronike v celoti v pogonu. Pravzaprav lahko rečemo, da je začetno obdobje za nami. Vsa tehnološka oprema je zagnana in preiskušena in tempo proizvodnje je postal že umirjen. V drugi fazi že procesiramo tudi prvo silicejevo rezino, za konkretnega naročnika. Pričakujemo, da bo ta rezina koncem tega ali v začetku drugega me-seda že na trgu. Seveda pa moramo biti realisti, ker lahko se nam prvi poskus iz proizvodnje v celoti posreči, s tem pa še ni rečeno, da imamo že vse tako, kot bi želeli. Tudi v nasprotnem primeru, če bi nam prvi večji poiskus ne uspel, še ni rečeno, da nam tehnologija ne ustreza,« pravi Ivo Banič. Torej s prvo rezino bodo v Mikroelektroniki dokončno preizkusili uglaše-nost opreme in uigranost delovnega kolektiva, zlasti vzdrževalcev, tehnologov, razvojnikov in drugih, Ob tem bodo tudi videli, če je potrebno nekatere še došolati, ali popraviti določene napake. Inkapsulacija vezij v Mikroelektroniki. V Mikroelektroniki se zlasti pohvalijo z dobro ekipo vzdrževalcev, ki so pokazali, da novo, skoraj v celoti avtomatiziramo opremo v celoti obvladajo. Ravno pri zagonu se je pokazala visoka raven znanja vzdrževalcev, kakor tudi tehnologov in drugih strokovnjakov, zaposlenih v tovarni. Problemov pri zagonu ni manjkalo, ker je oprema dolgo stala, skoraj dve leti. Vse probleme, ki so nastali pri zagonu pa so uspešno rešili sami z domačimi strokovnjaki. njem in obratovanjem tehnološke opreme, se je šolala pri proizvajalcu te tehnologije. Nekateri pa so bili na priu-čevanju in šolanju pri licenčnem partnerju AMI. Tako lahko rečemo, da vzdrževalci in tehnologi poznajo ne le opremo, ampak tudi način proizvodnje in režim delovanja. Večina tehnologov, vzdrževalcev in drugih, ki imajo opraviti z vzdrževa- Tudi z naročili se kar pohvalijo. Zlasti v Iskri je bil velik odziv, in strokovnjaki, zlasti načrtovalci in razvojniki, so pokazali veliko mero znanja in zanimanja za nova mikroelektronska vezja. Tako se kaže, da bodo mikroelektroniko čedalje bolj uporabljali v vsej elektroniki, zlasti v zahtevnih profesionalnih napravah, kot je telefonija, avtomatika itd. Imajo nekaj zelo zanimivih na- Tovarne Mikroelektronike in tovarnah. Na koncu nam je magister B3" vedal kot zanimivost, da so P teden prodali licenčnemu AMI v Mikroelektroniki proje' in izdelano vezje. To je Sicer o11 navadno, da so kupci licence P mikrovezje licenčnemu partnet pa vemo, da ima Iskra dolgo*6 kušnje na področju telefonij6. tia tia namen je namreč projektirano , pa lahko rečemo, da smo prod3 dragocene in dolgoletne Morda bi bil to dober primer z3* manje tudi za dobre izkušnje-imamo na drugih področjih, m1" področju avtomatizacije cestflf lezniškega prometa in še kje- vii S sestanka projektnega sveta Na sestanku projektnega sveta za urejanje delitve osebnih dohodkov v SOZD Iskra, ki je bil 24. 3. je Jože Golob najprej poročal o poteku sprejemanja samoupravnih sporazumov na področju delitve osebnih dohodkov v Iskri, o čemer je ustrezno poročilo poslušal že delavski svet SOZD Iskra in sprejel tudi sklepe, ki smo jih že objavili. Stane Galjot je v naslednji točki dnevnega reda spregovoril o akcijah v zvezi s sklepi seje predsedstva zveze sindikatov Slovenije. Ko je obravnaval vsak sklep posebej in ustrezne akcije v SOZD Iskra je ugotovil, da bi sindikat v SOZD Iskra moral vztrajati, da se samoupravni sporazumi s to tematiko v TOZD in DO uskladijo s samoupravnim sporazumom na ravni SOZD ter da se zaradi inflacije preverijo višine povračil. O konkretnih nalogah za uresničevanje opredeljenih družbenoekonomskih in socialnih ciljev pa je dejal, da je treba uskladiti akte o delitvi osebnih dohodkov in skupne porabe z družbenim dogovorom in akti v SOZD Iskra ter to spremljati s poglobljeno politično aktivnostjo. Treba je, poleg tega, v vseh organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, kjer je postopek usklajevanja že opravljen, ugotoviti vpliv tako spremenjenega sistema delitve po delu na rezultate gospodarjenja ter potrebno dograditi sistem delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. V pravilnike o delitvi sredstev za osebne dohodke je treba vgraditi elemente vgraditve po minulem delu ter dograditi pravilnike in uskladiti osnove in merila, na podlagi katerih je delavec, ki je z inovacijo, racionalizacijo in drugimi oblikami ustvarjalnosti prispeval k povečanju dohodka TOZD. Ko so v nadaljevanju seje govorili o stanju pri oblikovanju osnov in meril za oblikovanje in delitev sredstev za OD na podlagi minulega dela, so ugotovili, da je zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu postavil zahteve, da morajo OZD do konca letošnjega leta uskladiti svoje akte z zahtevami zakona. Ker pa bo strokovna podlaga za to vprašanje pripravljena šele ob koncu leta, so ugotovili, da je pri določevanju aktov v SOZD Iskra ne bo možno uporabiti, saj bo pripravljena prepozno. lega dela, mogla najprej preveriti rešitev iz sporazuma SOZD Iskra in nato v to rešitev vgraditi še druge zahteve, ki jih navaja zakon. V DO pa bi morali kljub temu, da se pripravlja naloga v okviru SOZD Iskra, iskati svoje rešitve za nagrajevanje po minulem delu in jih s to skupino usklajati tako, da bi na koncu dobili enotno rešitev za vse OZD Iskre, ne pa da marsikod čakajo na rešitve te strokovne skupine. V zadnji točki pa je bilo govora o stanju v SRS na področju oblikovanja samoupravnih sporazumov dejavnosti oziroma panog. Poudarili so, da je osnova za oblikovanje samoupravnih sporazumov panog družbeni dogovor ter strokovna podlaga » Osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in sredstev za OD in skupno por3P ganizacijah dejavnosti in pan0?' mezne komisije v dejavnostis0' čele z izdelavo osnutkov samost1: sporazumov dejavnosti, v naši* sti, to je v kovinsko-elektroii^ pa so s tem začeli v pretekle11. V programu dela za skupno ^ pa bodo opredeljene aktivnost* za iždelavo osnutka samoup* sporazuma. Poudarili so, da stanje na izdelave samoupravnih sp0^ dejavnosti v SRS ni zadovoV komisije čakajo na strokovno pj ki naj bi olajšala postopek del3-, lajo pa niti na tistih elementih/ dotikajo vsebine strokovne r Mladi pred pomembnirm nalogami Ugotovili so, da so v osnutkih SS o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD v SOZD Iskra že v letu 1980 vsebovani nekateri elementi, ki jih zahteva zakon o minulem delu. Menijo, da bi strokovna skupina, ki bo pripravljala elemente za nagrajevanje minu- »Mladinci DO Elektrozveze smo v lanskem letu večinoma uresničili zastavljene naloge, čeprav je bilo naše delo dokaj oteženo zaradi izredno obremenjujočih likvidnostnih in ostalih težav naše delovne organizacije,« nam je dejala predsednica KS ZSMS DO Elektrozveze Ko-viljka Svilar in nato nadaljevala: »Ob sprotnem preverjanju izvršenih nalog smo predvsem obravnavali vsa vprašanja, ki kakorkoli zadevajo tudi nas mladince. Predvsem naj omenim redno obravnavanje poslovanja naše delovne organizacije, obravnavo samoupravnih aktov, ki urejajo reševanje stanovanjskih problemov delavcev in meril za ugotavljanje individualnega uspeha pripravnikov, ter gradiva za XI. kongres ZSMS. Največ pozornosti pa smo posvetili obravnavi sanacijskega načrta DO. Od nalog, ki jih nismo povsem uresničili, oz. bi jih lahko bolje, naj omenim izobraževanje. Zato bomo v bodoče morali na tem področju narediti več, saj je za nas mlade to vprašanje zelo pomembno. Nadalje moramo ugotoviti, da v nekaterih naših temeljnih organizacijah mladinci niso dovolj aktivni. Vodstva njihovih osnovnih organizacij ne kažejo dovolj volje za dejanje pobud in poživljanje organiziranih akcij s katerimi bi pritegnili več mladincev. Uspešnejše smo se mladinci udeleževali športnih prireditev na katerih je bila naša udeležba vedno zadovoljiva, Koviljka Svilar. kakor tudi udeležba na različn**1 nih akcijah. • Glede našega letošnjega $ načrta pa lahko rečem, da srn0,^ jeli že takoj na začetku letošnf in, da je dovolj pester ter za*1^ veda bodo še vedno zaželj63 sprotne pobude, predvsem ta**6 bi pritegnile čim širši krog n**a‘ Med najvažnejše naloge pa VJ sodi poživitev dela naše mlad*1’’ ganizacije tam, kjer doslej ni *** voljivo. _ , Letošnje poslovno leto naše organizacije ne bo lahko in m*1' moramo zato med prvimi pok/ pravljenost se spoprijeti s t£' vedno kadar bo naša pomoč8? Glede na dokajšno število m*3® naši DO lahko marsikdaj dop1; več k boljšemu poslovanju k1 morda na prvi pogled vidno/ niza6 , A'1i iorai1 avzaf org' vp'* izira' ^GOVOR Z IVOM KLEŠNIKOM investfcfjeV Iskri V 6 J? >."«6 Združevanje je vsekakor pomemben vir financiranja naložb. Da bi o združevanju sredstev in investicijski dejavnosti v Iskri zvedeli za naše bralce kaj več, smo se s prošnjo za razgovor obrnili na Iva Klešnika, ki se je našemu razgovoru ljubeznivo odzval. jJ^aževanje sredstev, je vsekakor tS C,mben vir financiranja naložb , AH Isjjj. 'ahk° poveste, v katere namene la organizacije združujejo sredstva g8’ oziroma v letu 1983? sl0v"ano je, da je v tem trenutku vse Pto 8n*° gospodarstvo ne le Iskra, v Ža.Cesu nujnosti prestrukturiranje. Pro° e P°vsem logično, da se v ta širši žacjCes vključujejo tudi Iskrine organi-LJe- Proces prestrukturiranja naše na,podnje se usmerja in izvaja preko ki jih opredeljujemo tako, da z osvajamo in razvijamo nove pro-htev 80 usmerjen> na uporabo zanj^ nejših tehnologij z večjim strokov-Znanjem. Obenem pa hkrati opuš-rj], ^ Nezahtevne tehnologije, pri kate-ji0!j, U1 ni mogoče dosegati višjega do-fia delavca. Danes je še posebej Cena zahteva po dejanskem pove-Cn!u Produktivnosti dela in izvozni , eritvj proizvodnje, g' estidjske naložbe so zdaj pod nadzorstvom. Kaj družba ^ zahteva od investitorjev? Sb razbeni dogovor o temeljih plana iot)r-r, 0Venije za obdobje 1981-85 in r rjjg beljuje minimalne kriterije, kate- Oal^nrajo ustrezati vse investicijske :r Dgi^ne. K0t je znano, morajo projekti f1 zagotavljati vrsto različnih učin- iroj6*? vsake investicije se tako zahteva, X t višin^0*n^uie minimalne pogoje glede nce P e dohodka, višine izvoza, avtoma- rtne'. Igole' ^ 'Nud ^;>“d<,5"pri'*1985 anog ^ ..stavljamo izdelke Avtoelektrike in sti s° r0i9e naprave. mow Iri .ant: Drago Novak aši*| n’Zator: Iskra Marketing Itleni' m " m oup" V' Iskri Telcmatiki je bila spuščena v interni promet prva programsko krmiljena digitalna telefonska centrala ISKRA 2000/020, ki je bila razvita doma, in sicer ob sodelovanju strokovnjakov iz Inštituta Jožef Stefan in Iskre. Nova centrala pomeni pomembno tehnološko prelomnico in pogumen korak v bodočnost. V bodočnosti se predvideva uporaba združenih vrst komunikacij, ki bodo omogočale celovit prenos informacij (zvok, besedila, slike, itn). Razvoj Iskrinih telekomunikacij že sledi taki viziji bodočnosti, saj se naši strokovnjaki zavedajo možnosti, pa tudi potreb takega razvoja. Njihova trenutna prizadevanja so sicer še usmerjena v izpopolnjevanje elektronskih telekomunikacijskih sistemov, vse bolj pa se preusmerjajo v digitalno tehniko. Pred njimi so naloge na področju razvoja velikih javnih digitalnih sistemov, vendar je o teh v tem trenutku še prezgodaj govoriti. Prav lahko se namreč zgodi, da bo zaostrena jugoslovanska in svetovna gospodarska situacija tak razvoj nekoliko zavrla. Vsekakor pa je tudi razlogov za optimizem veliko. Ko že razpravljamo o bodoči »informacijski družbi« in ko se vzpostavitev ustreznega družbenega komuniciranja postavlja med temeljne vzvode nadaljnjega družbenega razvoja, je jasno, da osnovna zamisel Sistema ISKRA 2000.« Šubic: »Pri razvoju tako imenovanih klasičnih central oz. central koračnega in koordinatnega tipa smo prišli v situacijo, ko le-te niso zmogle realizirati številnih novih funkcij ob sprejemljivi ceni. Zato je bila vpeljana in razvita ideja, da se krmilna funkcija in realizacija posebnih funkcij dodeli računalniku, ki v centrali neodvisno od ostalih elementov opravlja določeno logiko, ki je pogoj takih funkcij. Vendar je bila v teh centralah komutacija še vedno izvršena z elektromehanskimi elementi, ki so bili sorazmerno obsežni, dragi, nerodni in ne preveč vzdržljivi. Do leta 1960 so bili to edini elementi, ki so bili na razpolago. Razvoj tehnologije je kasneje omogočil uporabo cenejših, manjših in bolj-vzdržljivih elementov s področja polprevodnikov. Takratna Iskra Elektromehanika je kupila licenco za centralo Metaconta 10 C, ki je bila krmiljena s centralnim računalni- Preizkušanje novega tipa centrale iz Sistema ISKRA 2000 za izvoz. smo najprej razvijali male centrale in jih plasirali v proizvodnjo,'paralelno pa smo razvijali večje centrale, ki so uporabljale veliko že opravljenega dela pri malih centralah in bazirale na izkušnjah, ki smo si jih pridobili pri razvoju malih central. S takim pristopom smo lahko korakoma razvijali vse večje sisteme, ki jih gradimo še naprej. Prva centrala iz Sistema ISKRA 2000 je bila EPABX 100 (ISKRA 2000/010) in je že v redni proizvodnji. Na podlagi izkušenj s to centralo in na podlagi razvojnega vložka v to centralo smo razvijali večjo centralo — ISKRA 2000/020, katera je bila ob koncu lanskega leta vključena v naš interni telekomunikacijski sistem. Druga značilnost Sistema ISKRA 2000 je digitalna komutacija. Le-ta omogoča realizacijo govornih poti z elektronskimi komponentami in to na način, ki je za najbolj razvito elektron- blemov. Centrala gre lahko v proizv' i • i i y« i • gM| njo, kar pomeni, da se bo široki sp6l*_ novega dela prenesel iz razvoja v pr'| zvodno TOZD ATC. Tu bodo nlCr1 delavci v tehnologiji, proizvodnji % kontroli osvojiti novo miselnost: p11 se bodo srečali z digitalnim sistemo^ hitrostmi, ki so značilne za novo lo, z distribuiranostjo itn. To pomeni, da bo ob sedanji s*31 pripravljenosti na novo problema*1 potrebno vložiti veliko naporov v ^ TOZD ATC in drugje, da bodo te*^ trale prišle med tiste naše proizv o» katere prodajamo in z njimi ustvarjaj dohodek. TOZD Montažno setvi^ organizacija je že opravila kar priy trdo delo: približno dve leti je bila *L tivno vključena v razvoj nove cent*3 v pripravo dokumentacije itn.« J — Kakšni so rezultati postopa6'! vključevanja nove centrale? v , Gazvoda: »S postopnim vključuj !< . ■ --- J — —— j ~ - j _ v zvij«- . ^ sko tehnologijo — t.j. za digitalna vezja njem smo lahko hitreje odkrivali nap 11 ' ke, ker se niso strnile vse naenkrat,-, je bil promet na začetku majhea prehodnem obdobju so uporabnik* ‘ lefonskih priključkov naleteli na ntk tere težave, vendar — če bi mi ne i*13 , možnosti postopnega internega vs*! čevanja in bi bili prisiljeni centralo r priključiti naravnost jj C ■ i dni ali celo tednov onemogočeno kv3„ tetno komuniciranje prek Tako pa ob potrpežljivosti naših $0 ( napak opravljaj Prva digitalna telefonska centrala ISKRA 2000-020prek katere že poteka interni telefonski promet v Iskri Telematiki. kom in je imela elektromehansko matriko. Leta 1972, ko smo s tem začeli, je bil to eden najmodernejših javnih telekomunikacijskih sistemov na svetu. Doživeli smo torej velik razvojni korak naprej. Elektronska centrala EPABX 300, ki je bila razvita na Fakulteti za elektrotehniko v sodelovanju s strokovnjaki Iskre, je bila zasnovana kot nekakšna hibridna verzija: povzeli smo nekaj rešitev iz Metaconte in razvili lastno specialno krmilno enoto, ki se danes kaže kot neekonomska rešitev, takrat pa je bila edina možna. bodo morali biti vse večji napori usmerjeni tudi v zagotovitev ustrezne komunikacijske opreme. O prvi digitalni centrali, ki je del našega glavnega razvojnega projekta, imenovanega Sistem ISKRA 2000, smo se pogovarjali s sodelavci TOZD Raziskave in razvoj. Razgovora so se udeležili: Branislav Popovič, v.d. vodje službe za razvoj programske opreme, Janez Stare, v.d vodje službe za razvoj materialne opreme, Marjan Gazvoda, vodja projekta ISKRA 2000 in Mihael Šubic, v.d. direktorja TOZD Raziskave in razvoj. — Kako je prišlo do zamisK o razvoju sodobnega telekomunikacijskega sistema, katerega del tudi prva digitalna centrala ISKRA 20(W020? Popovič: »Razvoj novih central so narekovale potrebe trga. naročniških Naši sogovorniki o prvi digitalni telefonski centrali: (od leve) Marjan Gazvoda, Branislav Popovič, Mihael Šubic in Janez Stare. — najbolj naraven. Govor se spremeni v digitalno oz. numerično, obliko z vlakom enobitnih informacij. Na ta način se govor lahko obravnava tehnološko praktično enako, kot se obravnava krmiljenje centrale — gledano s stališča realizacije elektronskih vezij. S tem dosežemo, da se govorni multipleks zreducira in da se mu poveča kvaliteta, saj elektronske komponente nimajo napak kot so slabi stiki.« Šubic: »Pri razvoju centrale moramo upoštevati, da je razvita- tako, da se lahko realizira pri nas, v naši hiši, z znanjem, ki ga imamo in s čim večjim deležem domačih komponent.« Nam lahko predstavite novo centralo. Popovič: »Nova centrala ISKRA 2000/020 je narejena z računalniško tehnologijo. Programsko vodene centrale nudijo v primerjavi z elektromehanskimi veliko novih možnosti, kot npr.: konferenčne zveze, preusmerjanje poziva, poljubno številčenje centrale, skrajšano izbiranje, zapore pri izbiranju... Te funkcije se dodeljujejo z relativno enostavnimi posegi, s tem da se spremembe v sistem vnašajo s komandami preko terminalov. Ni več potrebno prearanžiranje ožičenja na de-lilniku ali na sami centrali.« Šubic: »Centrala ISKRA 2000/020 je praktično razvita, manjka le še nekaj dokumentacije in obstaja še nekaj pro- slaviti in kupcu, potem bi gotovo prišlo do , kih težav, saj bi bilo v tistem okolju'! ^ centra lavcev čiščenje napak opravi]31” doma in bomo lahko dali na tržišču2' ^ nesljiv izdelek. Ocenjujemo, da , til), dosedanji rezultati naših prizade' t ^ ugodni oz. v skladu z našim zasta',,l > ^ nim programom dela. ^r. Stare: »Kaj smo s to centralo p0*2'! li? Gre za centralo Sistema IS^. Kdo je še sodeloval pri razvoju1,0«j; centrale? L? Popovič: »Celotne razvojne moc*' ^ veda nismo mogli zbrati izključno v *1- lematiki. Pri razvoju prve digitalne c‘( ^ trale moramo omeniti predvsem sCi;, ^ lovanje strokovnjakov iz Inštituta w Stefan. Ko pa govorimo o celotnen*'' ^ lekomunikacijskem sistemu ISNjm. ■■ . jklCjg 2000, moramo omeniti tudi institu^L i.l''01 kot so Fakulteta za elektrotehniko, Mikroelektronika v ustanavljanju,^ ^ Elektrozveze — TOZD TTS, T.Qy^ MSO. Seveda pa so končni rezul — plod ustvarjalnosti in delovnih prizal3^ vanj velikega števila strokovnjako# delavcev Telematike, posebej iz TO2, ATC.« Z08' pl 6itt Moduli centrale se povezujejo v celoten sistem s pomočjo skupinskega stikala, katerega celotna oprema se nahaja v enem samem podokvirju, ki ga prikazuje slika. Razvoj tehnologije, ki je bil pogojen z razvojem tehnologije elementov na področju elektronike, razvoj potreb in povečanje zahtev za kumutadjske sisteme ter naše lastne izkušnje na preteklih sistemih — vse to nas je pripeljalo do zamisli o razvoju Sistema ISKRA 2000.« — Kako bi na kratko predstavili Sistem ISKRA 2000 katerega del je tudi nova digitalna centrala? Stare:» Glede na potrebe in možnosti smo zasnovali sistem, ki naj bi bil fleksibilen, modularen in odprt za bodoče razširitve. Novim potrebam lahko ustrežemo le pri računalniško krmiljeni in modularno zasnovani centrali. Modularna zasnova omogoča, da se z veliko istih elementov gradi različne tipe central, sam pristop pa omogoča, da centrala lahko po velikosti raste. Pristop k razvoju centrale je bil tak, da TOZD MONTAŽA, SPODNJA IDRIJA Tovarna in kraj: košarkarji v Iskrinih barvah V koncept razvoja Iskrine temeljne organizacije Montaža Spodnja 1 sodi tudi povezovanje z življenjem v kraju. To je toliko lažje razumeti <*" datku, da je Iskrina temeljna organizacija največja tovarna v Idriji, v skem merilu pa je na drugem mestu. Zanemariti skrb za družbeni sta*1 torej ne gre, sem pa sodi tudi športno življenje. (Tudi) tisto v košarkar* klubu, ki deluje z Iskrino zvezdo v naslovu. central. Predvsem je šlo za zahteve po fleksibilnosti, modularnosti, razširlji-vosti in novih funkcijah. Razvili smo elektronsko telefonsko centralo EPABX 300, ki pa naštetim kriterijem ni zadostovala. Poleg tega je bila krmiljena z avtomatom, ki je tako nefleksibilen, da je bilo težko dodajati nove krmilne funkcije. Iz teh razlogov je prišlo do novega razvoja. Odločili smo se za uporabo mikroračunalnika, ki ponuja najbolj ekonomično rešitev in ponuja več možnosti. Arhitektura centrale je zasnovana tako, da centralo sestavljajo moduli. Vsak modul je krmiljen z lastnim mikroprocesorjem, ti moduli pa so med seboj povezani v enoten sistem. Modul sam je lahko uporabljen tudi kot majhna centrala. To je Košarka v Idriji — to je že nekajletna uspešna športna dejavnost, ki pa jo je vseskozi močno oviralo pomanjkanje denarja, vseh 10 let obstoja košarkarskega kluba. Čeprav gre za vsoto, ki letno ne presega 500 tisočakov (od katerih največ prispeva telesnokulturna skupnost), pa veliko pomeni tudi nekaj deset (novih) tisočakov letne pomoči idrijske Iskre. Še več pa predstavlja organizacijska pomoč, kar največkrat pomeni, da se z malo denarja lahko veliko doseže; petsto tisočakov letnih finančnih virov namreč zadošča le za najnujnejše, za popolnoma amatersko delo. »Cilj kluba pa je, »kot pravi njegov predsednik GORAN PETEK, idrijski Iskraš, »omogočiti organizirano ukvarjanje s košarko kar največjemu številu ljudi. Člani kluba, tisti, ki so bili odgovorni za njegovo delovanje, so bili večkrat v tovarni z različnimi prošnjami, ki so bile največkrat povezane z različnimi organizacijskimi vprašanji. Potem so se odločili, da za predsednika kluba pač izvolijo Iskraša, ki bo tako dvakrat zadolžen za sodelovanje....« Posredovalno mesto centrale ISKRA 2000-020 na Laborah. Sicer pa gre za klub, ki uspešno nosi Iskrin znak. V njem deluje 8 selekcij, dve ženski in šest moških, povezan pa je tudi z osnovno šolo. V klubu deluj6 .^ članov, ki so sklep o preimenovati KK Iskra Idrija sami sprejeli. Odl0^. seveda ni bila težka, saj veliko sta3 članov kluba združuje delo v Iskr*. glavitna pa je bila seveda odi01-1 Iskrinega kolektiva, da klubu po s*™ močeh pomaga. i Sicer pa klub že tri leta zapored ^ sega uvrstitve v pionirskem festl< Slovenije (dvakrat 3. mesto, enkr*1 Tudi letos si obetajo prodor v final6' množičnost, ki jo razvijajo kot os**3 svojega dela, zagotavlja tudi kval*3 Ambicij s člansko ekipo si ne dy ker se po zaključku šolanja v osi*6 šoli učenci (ki predstavljajo ^ članstva) raztepejo na vse konce S*6 nije, kjer nadaljujejo šolanje. V * srednjih šol ni, zato je usmeritev zvijanje pionirskih selekcij gotov0 pametnejša. Vseeno pa klub pr6*1 tudi člansko ekipo, ki se bo letc,s predvidevanjih uvrstila v 2. sioV6,,s ligo, enako kakor juniorji. .j Koncept življenja tovarne z ok03 pa pomeni, da bo idrijska Iskra Pr' žela še nekaj pokroviteljstev. In Z3' vračilo? Večji ugled tovarne, laŽjej dobivanje kadrov pa tudi organiz** rekreacije in treningi za tamkar Fleiscl**1 v* gli I I l Iskraše! učevi naP’ rati^ leti' iiki|( ne*! e F vkli' iloP6 St .a ^OVOR Z ING. TONETOM SIMONIČEM, ČLANOM KPOIKM ^ IKM uspešno! Zaključni računi so pred nami. Da bi o tej temi, pa tudi o-sami temeljni organizaciji IKM, zvedeli kaj več, smo se napotili k članu KPO ‘KM Tonetu Simoniču, ki se je razgovoru ljubeznivo odzval. ,Nerad gozdni o rezultatih, še zlasti ne o tistih, preživelih. Bolj me skrbi prihodnost in realizacija ciljev, ki smo jih sprejeli v planskih dokumentih za leto 1983. >kv lju198)6 govorim 0 gospodaijenju v letu ' ^ i lahko povem, da je bilo uspe- i,1 iia tiuje se mi misel, da se razmer-^ področju kakovosti urejajo. To vija#«:. Precejšnji meri zagotovo zasluga šče*Vča ........... i so a> zlasti tistega, izvoznega. Zna-da5 Je> da je naša družba zadnje čase v" de'3’ i p®1* meri usmeijena vizvoz. Tu pa itavlfje J",g°ji prodaje zaostrujejo. Včasih , (ijjj^ti in lahko prodati. Prodaja na potfV .‘rgih pa zahteva nesporno kvali- „ , _________ _____________ SK-k 4, ]?-delkov. Zato se izvozniki v Iskri dokumentih za leto 1982. Gibanja na . ■ H 1 1 * • • m »'ZN Nil« ZA r T% 11 i T\ a n ni v a misel, da je proizvod težko * j*6 uk o bolj zanimajo za našo stro-[cijftjujj1 0 Ppmoč. Proizvod je, seveda, še K »j težko izdelati, (zlasti zaradi P(i; pikanja materiala), vendar pa ga ika« lem^je prodati. Glavno težišče pro-n°^*j % nspešnega poslovanja je zdaj ri, '^kal Prešl° na področje prodaje (iz-inio P ljw’ tnedtem ko smo nekoč imeli za toVaf S problem proizvodnjo. m0til iinp1 tr8 ne zahteva le cenenega in »kovo^Sega Proizvoda, pač pa tudi č , ?st. Zaostritve na tujih trgih pa 1 tel^dika kakovosti odražajo tudi v ^ Vanju IKM. Vrata naše tozd se ^v&stqe odpirajo izvoznikom, in ov0 , m tistim, ki želijo ugotoviti ka-,|u?t svojih izvozmh proizvodov, i d11 č ‘jun skuša v tem pomagati, vendar ,isjs> da nam to v celoti vedno ne °v 'Ost ■ .merilna oprema, neustrezni ne ik v 0ri in drugo. Žaradi vseh teh razil so%vv nismo uspeli povsem zadovoljiti Kakšni pa so osnovni kazalci vašega poslovanja? „Plan v letu 1982 smo presegli za 7 %, realizacijo v primeri avi s preteklim letom smo povečali za 37 %. Kljub navidez dobrim rezultatom pa z doseženim sami nismo zadovoljni. Zaradi povečane amortizacijske stopnje, ki znaša v primeijavi s preteklim letom povečanje za kar 228 %, nismo uspeh pokriti vseh skladov v takem obsegu, kot smo načrtovali v planskih ikumentih za leto 1982. Giba področju porabljenih sredstev so" močno vplivala na rezultate gospodaijen-ja, ki so ob devetmesečnem obračunu znašala le 4% več kot preteklo leto, no leto.1 večji kot prejšnje poslov- iočiC- Problem so kapacitete IKM, iz-a merilna oprema, drugo. Zž ' ta^0 tangih naročnikov. Zato se bomo l6lI1J iodV bolj potrudiU, da bi bilo v [SK J*6 takih primerov čimmanj. Se-itU#ios 3 b°do morali, po drugi strani, kO' ojestransko zadovoljstvo tudi na-jU’ Pravočasno planirati naročila T0‘ ezul’* ,riza‘ S ji ii* ti o11 V 0*1 itao' ne vrste.11 kah1 luje| dlo^'! sta^ kri, P dloč'1 osv0 ired1 'eslii1 kra* nak'1 osa1 n# del* os«?' e Sl"' vi* evV 3vo ,rei"‘ etos ove”5 ftadivoju Lipiču v slovo Niso še minili 4 meseci, kar Hio skupaj delali in kovali načr-e’ kako bi najbolje uredili od-,re,no pošiljk za naše kupce. Po ^Jki bolezni, ki si jo preživel v v nici in doma, nas je presenetila ®‘°stna vest o tvoji nenadni ^trti. Jako nenadoma si odšel, a.niti ne moremo dojeti krute repice. in ^ tvoi° ^sebično tovarištvo ^Prizadevno delo smo ti iskreno ^aležni. Pogrešati te bomo v or-j(lnizaciji Zveze borcev in na de-l Vt,em mestu, vemo pa, da te l?.„° najbolj pogrešali tvoji naj-‘lyi> s katerimi iskreno soču-ri’ujemo. Zapustil si nas v žalosti Zavesti, da te bomo ohranili v Kaj je povzročilo to povečano rast? „K tej povečani rasti so pripomogli materialni stroški, ki so v zadnjem obdobju mnogo hitreje naraščali kot v prvih kvartalih. Čeprav smo se trudili, da bi poslovali varčno, smo v prvih devetih mesecih poslovali kar zadovoljivo, saj smo dosegli le indeks rasti 73 v primeijavi s preteklim obdobjem. V zadnjem četrtletju pa naši proporci niso bili več kos nadaljnji hitri rasti stroškov poslovanja, zato je indeks dosegel na koncu leta 118 % stopnjo rasti. Ne glede na rast v zadnjem kvartalu, ki nam je v precejšnji meri poslabšala rezultate prizadevanja, pa menimo, da je indeks 118 pri inflacijski stopnji, kakršno smo imeli v preteklem letu, vendar še v okviru stabilizacijske politike. Zaradi primerljivosti dosežkov v letu 1982 in 1983 smo uvedli tudi ta-koimenovani primerljivi dohodek (dohodek, amortizacija, družbeni proizvod). Primerljivost teh rezultatov kaže lonodek dejansko po-Ustvaijeni dohodek na delavca v IKM pa znaša 526 tisoč di--~i^ev in je v primeijavi z letom 1981 na: za rtkol1 finem spominu kot borca, tova ra f 'a' s°delavca in prijatelja. n zal rije ,iz^ V Aalri ischj^T^ SF 'S^A Sodelavci TOZD KI in aktiv ZB ISKRA Elektrozveze Bodo v IEZE delo opravljali roboti? V četrtek, 17. marca je bil v Mikroelektroniki strokovni kolegij Raziskovalne enote Iskre IEZE. Glavna točka strokovnih pogovorov je bila: avtomatizacija in robotizacija proizvodnih procesov v Industriji elementov. Na kolegiju so bili strokovni ljudje iz vseh TOZD IEZE, iz Skupnih služb SOZD in delovne organizacije. Iz pogovorov smo izvedeli, da imajo za avtomatizacijo in robotizacijo po posameznih tovarnah že čisto konkretne zamisli, tik pred realizacijo. In kako bi to komentirali? Menimo, da je doseženi dohodek na delavca še vedno premajhen, da bi v celoti pokrih vse potrebe po pokritju skladov in načrtovanih investicij, ki niso ravno majhne. V preteklem letu je bila po drugi strani dokaj uspešna investicijska politika, še zlasti, če upoštevamo težavne in neugodne gospodarske razmere na področju investicijske gradnje. Naložbe v merilno opremo in naprave znašajo nekaj nad 20 mio din, predvidevamo pa, da bo ta del investicijske naloge v celoti zaključen v prvi polovici leta 1983“ Kako pa bi ocenili kadrovsko problematiko v vaši DO? .Nekaj kadrov smo zaposlili nanovo, pač zaradi potrebe po razširitvi dejavnosti IKM. Zaposlili smo vendarle le 7 % novih delavcev, ker pa gre pri tem za zaposlitev v razširjeni reprodukciji, naše zaposlovanje ni prišlo v nasprotje z družbenim dogovorom o kadrovški politiki.11 za razširjeno Višje stopnje avtomatizacije, se pravi uporabo elektronike in mikroelektron-skih vezij za avtomatizacijo celotnih procesov, se poslužujejo v industrijsko najvišje razvitih deželah že desetletja. Tudi robotizacija je v čedalje večjem razvoju, saj prav ta omogoča uporabo avtomatike ne le za en, določen proces, ampak služi lahko robot za več opravil in del. Industrija elementov, ki je velik izvoznik, se na zahodnih trgih srečuje z ostro konkurenco ponudnikov, ki že uporabljajo visoko avtomatiko in robotiko. Ti pa so seveda že »poželi« sadove teh sodobnih tehničnih proizvodnih naprav. Izdelki', ki prihajajo iz tovarn z visoko razvito avtomatiko in robotiko, so seveda cenejši in boljši. Zakaj? Avtomatika namreč dopušča skokovit dvig produktivnosti, s sorazmerno nizkimi, proizvodnimi stroški. Pravtako se s takim načinom proizvodnje dviga kakovost, kar spet vpliva na renome in s tem na ceno. Kvaliteto je možno dosegati permanentneje, saj je izključen človeški faktor, ki je pogostokrat zelo labilen. Vse to pa poceni proizvodnjo, dviga konkurenčnost ali enostavneje, dviga ekonomiko poslovanja. Če pa hoče IEZE konkurenčno in ekonomično izvažati, izvozi pa daleč Seminarji za kontrolne tehnologe V Škofji Loki poteka ciklus seminarjev pod skupnim naslovom „Semi-naiji za kontrolne tehnologe. V preteklem tednu je bil končan že prvi seminar na temo „Osnove kakovosti in statističnih metod.11 Da bi dobili o seminarju več neposrednih informacij, smo za kratko izjavo prosih Draga Dolenca, vodjo oddelka TOZD BI. Povedal nam je naslednje: ..Seminar naj bi seznanil udeležence z osnovnimi načeli na področju kakovosti, posebej glede vgrajevanja elementa kakovosti v izdelek. Vsekakor je namen koordinirati poslovna načela znotraj OZD v smeri zagotavljanja višje ravni kakovosti izdelkov Iskre. Seminar posreduje poleg tega tudi osnovne statistične metode, kakršne so v uporabi drugod v svetu za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti. V svoje informacijske sisteme jih v zadnjem času začenja intenzivneje uvajati tudf Iskra. Slušatelji so na seminarju osnovno znanje pridobivah s poslušanjem predavanj, preverjati in uporabljali pa so ga obenem s praktično uporabo na konkretnih primerih iz prakse. Vsekakar se mi zdi pridobivanje teh znanj, oz. posredovanje tovrstnih znanj našim strokovnim delavcem zelo potrebno, saj v naših OZD znane statistične metode še vse premalo uporabljamo v praksi. Potrebna po tem pa bi se pokazala v še jasnejši stiki, ko bi se naše OZD želele še močneje uveljaviti na trgu tako doma, v zaostrenih pogojih gospodarjenja, in še bolj, na čedalje zahtevnejših tujih trgih.11 mak r ■a ZAHVALA Vsem sodelavkam in sodelavcem linije matrik, iskrena hvala za lepa darila in prisrčno slovo. Posebna hvala Marici Pirih za njeno požrtvovalnost in skrb. Beti Mokič V_____________________________2 r Kako pa je bilo s sredstvi reprodukcijo? Ob povečanih stopnjah amortizacije so se celotna sredstva za reprodukcijo — pri tem mislimo na akumulacijo in amortizacijo — znatno povečala in znaša indeks rasti kar 172 v primeijavi s preteklim poslovnim letom. Menimo, da je to že kar dobra osnova za nadaljnji hitrejši razvoj mak DOPISUJTE V NAŠE GLASILO v. nad polovico svoje proizvodnje, mora nujno po tej poti boljše ekonomike, ki pa pomeni tudi posodobitev proizvodnje. Strokovnjaki menijo, da bo v industrijsko razvitih deželah avtomatizacija in robotizacija v elektronski industriji in zlasti v industriji elementov za elektroniko tako napredovala, da bo do leta 1990 praktično slonela vsa proizvodnja na avtomatiki. Zato pa seveda IEZE priganjajo čas in pogoji gospodarjenja k hitrim ih konkretnim odločitvam, k realizaciji idej za avtomatizacijo in robotizacijo postopkov, procesov in posameznih faz proizvodnje. Strokovni tim kolegija raziskovalne enote IEZE je bil mnenja, da imamo v Jugoslaviji vse možnosti za realizacijo takih in tudi zahtevnejših programov. Ponudbe iz razvitejših dežel kar dežujejo pa tudi domače znanstvene ustanove nudijo praktične rešitve. Tako ljubljanska Univerza ati natančneje Fakulteta za elektrotehniko, pa Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko in kar je najbolj zanimivo, dobre rešitve nudijo kooperanti zasebniki, ki imajo na tem področju že vrsto praktičnih izkušenj. V Industriji elementov So najdlje prišli na tem področju v trboveljskih Polprevodnikih, kjer bodo z novo investicijo že uvedli vrsto avtomatskih pro- cesov pri proizvodnji polvodnikov in montaži teh izdelkov. V ta namen že strokovno sodelujejo s Fakulteto za elektrotehniko, kjer že nakazujejo praktične rešitve. Tudi v ostalih TOZD IEZE so že raziskali možnosti za poglobljeno avtomatizacijo. Tako v Magnetih pa v Uporih, Potenciometrih, Feritih in drugje. Povsod iščejo rešitev v avtomatiki za posamezne faze proizvodnje, zlasti montaže pa tudi celotnih proizvodnih procesov. Nekateri so že našli izvajalce, ki so se pripravljeni lotiti avtomatiziranja teh del. Zanimivo pa je, da Iskra Avtomatika ni pokazala resnejšega zanimanja, ker gre pač za unikate, ki bi jih ne bilo možno serijsko proizvajati. Gre namreč za izpopolnitev in posodobitev čisto določenih procesov v industriji elementov, teh pa seveda ni mnogo. V pogovorih je sodeloval tudi strokovnjak iz Mikroelektronike in tako so ugotovili, da bo prav ta najnovejša tovarna z znanjem in proizvodnimi zmogljivostmi nepogrešljiv člen pri proizvodnji avtomatov in robotov, zlasti s svojimi specialnimi mikroprocesorji, ki so nepogrešljiv del avtomatike. Za določena opravila pa načrtujejo robote, ki bodo opravljali zahtevnejše operacije. Ob razpravi o robotih in njihovih možnostih smo slišali tudi o robotih, ki jih imajo v tovarnah in so uporabni za več operacij in je tudi njihovo programiranje sorazmerno enostavno. Takega robota enostavno prepeljejo na določeno«delovno mesto« in se njegovo »roko« enostavno vodi dosledno po vsej operaciji in vse to si robot »zapomni« — z magnetnim spominom seveda in operacijo opravlja do naslednjega programiranja. Upamo, da bomo kmalu lahko poročali o realizaciji teh načrtov in uspehih v proizvodnji. F. Kotar .' .M Računalniško krmiljena piroliza v šentjernejskih Uporih. J SOZD Iskra Izobraževalni center Ljubljana razpisuje posebno obliko pospešenega izobraževanja za Izpopolnjevanje strokovne Izobrazbe po programu „1. RAZVOJNO-RAZISKOVALNA ŠOLA V ISKRI" v času od 10. 5. - 10. 6. 1983 Pospešeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno vodjem razvojno razi.,kovalnih enot v Iskri in delavcem, ki jih Iskra namenja za vodenje projektnih skupin. VSEBINA: Program je sestavljen iz izbranih splošnih in posebnih tem, ki celovito pokrivajo naslednja tematska področja: 1. vodenje inovacijskih procesov 2. informatika v razvojno-raziskovalnem procesu 3. uporaba sodobnih računalniških metod, kot pomoč pri razvojno-raziskovalnem delu 4. uporaba mikroelektronike in mikroprocesorske tehnike v Izdelkih Iskre Nova posebna in interdisciplinarna znanja, ki jih terja razvojno- raziskovalno delo Iskre so močno naravnana na aktualna vprašanja novih zahtev sodobnega : razvoj-no razlskovalnega dela s končnim poudarkom na Iskrini problematiki. ORGANIZACIJA: Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 6 dni v tednu. Kandidate opozarjamo, da si prilagodijo obveznosti v zasebnem življenju na nadpovprečno obremenitev v času šolanja. Obiskovanje šole bo redna delovna obveznost. Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili bodo prejeli spričevalo o uspešno končanem šolanju in bodo imeli prednost pri razporejanju na odgovornejša dela in naloge v razvojno-raziskovalni dejavnosti Iskre. NOSILCI PROGRAMA: SOZD Iskra, Področje za raziskovalno dejavnost, Ljubljana, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana VODJA PROGRAMA: Radovan VRABL, dipl. ing. ČAS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 10. 5. 1983 ob 8. v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek programa šolanja predvidevamo 10. 6. 1983 ob 14. CENA V ceno 42.000 din so vključeni penzionskl stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške sl obračunajo udeleženci v svojih TOZD oz. DSSS. PRIJAVE: Izpolnjene prijavnice naj TOZD, oz. DSSS pošljejo najkasneje do 29. 4. 1983 na naslov SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI., v roke Sonji VRHOVEC Podrobnejše informacije v organizaciji, izvedbi in vsebini programa lahko dobite pri Radovanu VRABLU na tel. št. 061/574-752, vodji programa, ali pri Ronaldu MALEJU, vodji Izobraževalnega centra, tel. št. 061/222-212. 3» 'i ? ■! •vi TOZD TGA, RETEČE Obiskali smo obrat v Azanji Kar s slabo vestjo smo se odpravili na dolgo pot do obrata Tovarne gospo-dbijskih aparatov iz Reteč v vasid Azanja pri Smederevski Palanki. Več kot 700 kilometrov dolge poti se človek res ne loti velikokrat, skoraj tri leta od našega zadnjega obiska je pa le dolga doba. Leta 1980, točneje 9. oktobra, je namreč steklo delo v obratu — in od otvoritve nismo več poročali o delu in življenju tamkajšnjih Iskrašev. Zato smo tokrat poskušali nadoknaditi zamujeno in se pogovorili z vrsto najprizadevnejših delavk in delavcev. ŽIVOTA POPOVIČ: »Mladinska organizacija v obratu ni tako aktivna, kot bi želeli. Skupno je zaposlenih 56 mladincev, aktivnih pa ni več kot 30. Vzrok je predvsem v strukturi zaposlenih — pretežno so to ženske, ki se zgodaj poročajo in ustvarjajo družine, nato pa so seveda otroci in ostalo pomembnejši od dela v ZSMS. Lahko pa pohvalimo sodelovanje mladine z OO ZK in občinsko organizacijo ZSM. Sicer pa se Naj za začetek navedemo le nekaj osnovnih podatkov o obratu. Na pobudo pobratenih občin Škofja Loka in Smederevska Palanka so se v občini Smederevska Palanka odločili, da združijo sredstva za gradnjo obrata na nerazvitem območju. Odločitev, da bo to prav vasica Azanje ni bila naključna, saj sta krajevni skupnosti Reteče in Azanja pobrateni. Leta 1971 so zato združili sredstva tamkajšnja Kmetijska zadruga, Invest banka, Elektro Morava, Zavod za zaposlovanje, poleg občinske udeležbe pa so sodelovali tudi občani z vpisovanjem posojila. V decembru tega leta je bila finančna konstrukcija znana, marca leta 1980 pa položili temeljni kamen. Začetna predračunska vrednost objekta je bila 18 milijonov dinarjev, vrednost pa se je do zaključka gradnje povečala na 21 milijonov dinarjev. Delo je bilo hitro končano, saj je montaža stekla že 9. oktobra istega leta. Takrat je dobilo delo 47 delavk in delavcev, danes pa obrat zaposluje že 82 ljudi. Kljub navidezno hitri rasti zaposlenih pa bi bilo število danes še večje — žal so naložbene in vse ostale restrikcije to preprečile. Na 1000 m2 delovnih prostorov in 370 m2 skladiščnih površin je namreč dovolj prostora za bistveno večje število zaposlenih! Obrat meri v celoti (skupno z upravnimi prostori) kar 1700 m2, na voljo pa je še zemljišče za širjenje obrata. Za Azanje pravijo tamkajšnji domačini, da je kraj marljivih ljudi. Menda končajo s setvijo (gre za pretežno agrarno področje) tudi 15 dni" pred ostalimi, pridelek pa pospravijo v borih sedmih dneh. Tudi za delavke (ki jih je v obratu največ) velja, da so marljive, enako seveda tudi za delavce; večina njihovih družin je mešanih, saj je domala poVsod doma tudi kmetija. Kolektiv, kjer montirajo različne gospodinjske aparate iz sestavnih delov, ki jih pošiljajo iz Reteč (kaloriferji, feni) pa jetudi zelo mlad, saj poprečna starost ne presega 23 let. Glede na delo, ki ga opravljajo, tudi kvalifikacijska struktura ni »od muh«: zaradi preobilice nezaposlene delovne sile na tamkajšnjem področju se kar 70% zaposlenih lahko pohvali s srednješolsko izobrazbo, tudi tistih, ki delajo na Iraku! Azanja v letu 1983 V Zaradi težav s transportom, kvaliteto reprodukcijskih materialov in težav pri montaži, so lani v obratu v Azanji dosegali slabše rezultate od načrtovanih, pa vseeno zadovoljive glede na kratko dobo obratovanja. Lani so tako izdelali 162.000. sušilnikov za lase (fenov) in dosegli 97,6% planirane količine; 53.000 kavnih mlinčkov, kar predstavlja 88,3% načrta*, kaloriferjev so izdelali 76.000 in za petino zaostali za načrtom. V letu 1982 so izdelali tudi 11.000 kodralnikov las ali 91,7% plana. so končno dobili zagotovilo, da bodo v teku meseca dni dobili zahtevane priključke. V obratu se lahko pohvalijo tudi z živahno družbenopolitično dejavnostjo, saj delujejo tri samostojne osnovne organizacije: ZSMS, ZK in sindikata. Sindikalna organizacija je povezana z OO v Retečah v sindikalno konferenco, stike z mladinsko organizacijo pa bo treba še navezati. Deluje tudi OO ZK, ki ima svojega delegata v občinskem komiteju ŽK Smederevske Palanke. Sicer pa je obrat povezan tudi z občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi — v obratu imajo tri delegacije, vsaka šteje po 9 članov. O nepovezanosti z okoljem torej res ne bi mogli govoriti, saj ima skoraj vsak član kolektiva kako zadolžitev! Slabša pa je povezava z matično temeljno organizacijo. Oviri sta predvsem dve: jezikovna in zaradi neustrezne komunikacijske povezave. Medtem ko je moč pričakovati, da bo z napeljavo novih telefonskih linij in priključka za telex stanje že bistveno drugačno, pa je težko pričakovati, da bo kaj bolje z odpravljanjem jezikovne pregrade. Zapisali smo, da je obrat oddaljen od .matične tovarne kar 700 km. To seveda povzroča nemalo težav, saj obrat še vedno ne premore več kot eno telefonsko linijo. Vlogo za dodelitev dodatnih telefonskih linij in priključka za telex imajo v Beogradu že dve leti. Tokrat bodo kot vse kaže le prišli na vrsto, saj Morda bo še največ pripomogla odločitev nedavnega članskega sestanka osnovne sindikalne organizacije v v Retečah, da se bosta predsednika obeh osnovnih organizacij odslej redno sestajala vsake tri mesece. O nepovezanosti pri samoupravnem odločanju pa ni moč govoriti, saj ima obrat v delavskem svetu tozda TGA dva delegata, ki se sej redno udeležujeta in tudi poročata o svojem delu. Sicer pa smo se z vprašanji, kako ocenjujejo svojo vključenost v Iskrino okolje, kako gledajo na sodelovanje z matično tovarno in kako so zadovoljni z delom družbenopolitičnih organizacij in delom obrata nasploh, povprašali nabavnika ŽIVOTO POPOVIČA, sekretarja OO ZK MILANA PAVLOVIČA, dosedanjo predsednico OO sindikata MILANKO DIMITRIJEVIČ in kontrolorko na liniji fena JOVANKO PANTIČ. JOVANKA PANTIČ: Po poklicu sem ekonomski tehnik, delam pa kot kontrolorka na liniji za montažo kavnih mlinčkov. Mislim, da dela ne bi menjala, četudi bi imela na voljo zaposlitev, ki bi ustrezala moji izobrazbi — delo v tem kolektivu mi je preprosto všeč. V obratu sem zaposlena od samega začetka, zato so mi znani tudi problemi. Najbolj me, npr. moti slaba kvaliteta reprodukcijskih materialov. Dela se velika škoda, izgubljamo čas, saj moramo menjati posamezne sestavne dele, čeprav so že vgrajeni. Tako smo pri kavnih mlinčkih, npr. v enem dnevu morali zamenjati kar 1500 nožev!« na naših sestankih največ govori o problemih pri vsakodnevnem delu, o dogajanjih v občinskem merilu, zdaj pa pripravljamo na delovno akcijo. Urediti nameravamo igrišče za košarko, odbojko in mali nogomet znotraj tovarniškega dvorišča.« MILAN PAVLOVIČ: »Osnovno organizacijo smo ustanovili dober mesec po otvoritvi obrata, torej v samem začetku. OO šteje 20 članov, v začetku pa jih je bilo le 10. Naše delo je bilo že od samega začetka povezano z delom OO ZSMS, saj gre za mlad kolektiv. Težav pri zagotavljanju tekoče proizvodnje je bilo veliko, zato nam tudi dela ni nikoli manjkalo. Sicer pa si prizadevamo, da bi kar najbolje izkoriščali kapacitete in materiale, da bi bil izmet kar najmanjši, da bi delo teklo s kar najmanj zastoji. Morda imamo prav zaradi tega premalo stikov z OO ZK v Retečah, saj nam za to preprosto zmanjka časa!« ISKRA - AVTOMATIKA • "• 'J ' 7 ^ ‘f Novo izvoljeni delegati igni- V mesecu januarju je bil na 21. rednem zasedanju delavskega sveta delovne org* zarije Avtomatike sprejet sklep o razpisu delegatov v delavski svet delovne organi211’ cije in odbor za samoupravni nadzor. Delegatom delavskega sveta in odbora za sai®^ upravni nadzor, ki so bili izvoljeni v februarju 1981., je potekel mandat 9. t.m. dne je delavski svet na 23. redni seji sprejel sklep o zakonitem izvajanju voBte''1 verificiral mandat novoizvoljenim delegatom za obdobje 1983-85 v naslednji sest** Delavski svet delovne organizacije: delegati namestniki TOZD 1. Bojan IVANŠEK 2. Ljubo JAMŠEK 3. Janez MAVSAR 4. Lidija PUC 5. Martin HOSTNIK 6. Miro KRAGELJ 7. Terezija MIKULIČ 8. Janez PAVŠEK 9. Jože HOČEVAR 10. Jože TEGEL 11. Jožica VRABEC 12. Milan IVIČ 13. Ivan SKLEDAR 14. Franc SLATENŠEK 15. Vincenc DULAR 16. Franc HAJNŠEK 17. Brane ŠIMUNOVIČ 18. Dušan ŠKERLJ 19. Franjo GRADECKI 20. Andreja JENKO 21. Roman KASTREVC 22. Niko FERDIN 23. Janez GARTNER 24. Cvetka GUTNIK 25. Jože ŠOBER 26. Veronika GANTAR 27. Ljubo PIŠEK 28. Samo SMOLE 1. Štefan STRAH Sestavni deli in delovna sredstva 2. Bojan PUST Naprave in elementi za energetiko in teleinformatiko 3. Viktor VOLEK Stikalni in zaščitni elementi 4. Lavrencija PETERKOVIČ Programska stikala in releji 5. Avguštin AVBAR Napajalne naprave 6. Franc RAJER Elektrospojna vezja 7. Janez MAKOVEC Orodja 8. Ivan POPOVIČ Projektiranje in gradnja sistemov 9. Viljem GERJOL Trženje 29. Sergej FRAS 30. Miro KIKELJ 31. Jože UNK 32. Karel LAZAR 33. Marija SKOK 34. Boris VOLK 35. Janka LAZAREVIČ 36. Branislav ŠOČ 10. Feliks PETERNEL Razvojni inštitut 11. Valentin KALAN Avtomatske in varilne naprave 12. Emil GORKIČ DSSZ Odbor za samoupravni nadzor: delegati namestniki TOZD 1. Jože RADOŠEVIČ 2. Marko BRESKVAR 3. Alojz ŠTUBELJ 4. Štefka SKLEDAR 1. Bruno ŠPITALER 2. Štefan SKOČIR 3. Milan KAPLAN 4. Anton DROZG Sestavni deli in delovna sredstva Naprave in elementi za energetiko Stikalni in zaščitni elementi 5. Vinko PRIMC 6. Andrej JURCA 7. Boris BEDNAR 8. Milan ŠKOF 5.. Jože ŠURLA 6. Ivo HlDEK 7. Vladimir DEKLEVA 8. Milan KAVKLER 9. Nada ŠEFMAN 10. Djuro EMIDJI 11. Vladimir SLAVIČ 9. Marjan LUXA 10. Peter PETERLIN 11. Anton GOLOB 12. Niko BAVEC 12. Helena MAGIČ Programska stikala in releji Napajalne naprave Elektrospojna vezja Orodja Projektiranje in gradnja sistemov Trženje Razvojni institut Avtojnatske in varilne naprave DSSZ Š.D. L v » *ad N 'eri Oos ran Sre, dos da So: nat en< Poi tisi 'er ter tnc MILANKA DIMITRIJEVIČ: »V okviru sindikata smo dostikrat razpravljali o poslovanju in rezultatih, vendar predvsem našega obrata. O skupnih po- (Nadaljevanje na 9. strani) Pri avtomatskem zagonu agregata je potrebno njegovo napetost primerjati Z orr,rL( in ga ob primernem trenutku priključiti na omrežje. V ta namen smo v Iskra-, motiki razvili dva tipa avtomatskih sinhronizatorjev: za večje agregate uporaM, sinhronizator, ki z impulzi na turbinski in napetostni regulator spreminja frek' napetost in fazne kot agregatove napetosti ter tako imenovan »minisinhroniza‘° ga uporabljamo predvsem za majhne elektrarne. init* aid«' ste«1 lev** st*’4 ) Dir^ .-A'4 ,6// tve'1 iK«1 Lansko poslovanje V TOZD SPS Pomanjkljivo založeno tržišče je lani oteževalo delo tudi vzdrževalnim službam in tako tudi TOZD SPS iz DO Elektrozveze. L e-ta je v tem času precej naredila na izboljšanju ogrevanja delovnih prostorov in prihranku energije ter na preurejanju prostorov, kar je zaradi njihove spremenjene namembnosti zahtevalo še dodatno vloženega dela. Sicer pa nam je več o njihovem poslovanju povedal v.d. direktorja TOZD SPS Jože Zajec, zaključnim računom smo le delno . Mavoljni, ker čeprav ne izkazujemo jjpube, nam hi ostalo ničesar za sklade. 11 Pa nujno potrebovali sredstva, s kalmi bi v letošnjem letu pokrili obvez-°sti do naših delavcev kot npr. regresi-ank. Seveda nam to, da v skladih ni edstev, narekuje dodatno skrb, kako 0seči dohodek, oz. zmanjšati stroške, $a katere lahko le delno vplivamo, saj 0 največkrat pogojeni predvsem z zu-anjimi činitelji, kot so cene električne ^gije, premoga, nafte itd. Največ težav smo lani imeli zaradi Pomanjkanja materiala na tržišču to je: z8% papirja za kopiranje, elektroma-er|ala, žarnic, vodoinstalaterskega ma-^nala ter vse do kurilnega olja in pre- Nadalje smo imeli precej dela zaradi ^ličnih selitev TOZD. Navadno smo 6 mm morali spremeniti še namemb-.^st prostorov kar nam je vzelo še več ^naši TOZD so vključeni tudi obrati mžbene prehrane. Glede na to, da je j ® DO porazdeljena na 4 lokacije, Pio upoštevali možnosti vsake od njih n 0,e temu ustrezno organizirali. lokacijo Stegne in Tržaška 2 amo istega dobavitelja toplega in Sadnega obroka, to je »NAPREDEK« Domžal, ki zalaga širše ljubljansko j) ^oČje in tudi nekaj Iskrinih tovarn. ovem naj, da nam dobavitelj nudi 3, P° ceni in kvaliteti različne obroke ter, a smo se mi opredelili za srednjega. V l °rjulu pa imamo lastno kuhinjo med-ko nas v Cajnarjih oskrbuje naj-gostinjski obrat. vzdrževanju smo močno izboljšali lstem ogrevanja poslovnih prostorov, ye<5ivsem v Stegnah in na Tržaški cesti, cliko izboljšanje našega ogrevalnega 'stenia smo dosegli tudi z očiščenjem j6*1 kaloriferjev in posodobitvijo to-Pmvodne razdelilne postaje ter s tem PrePrečili ponovitev ogrevalnih izpa-ov iz preteklih let. Jote Zajec. Z zamenjavo stare kompenzacijske naprave z novo smo dosegli tildi večji prihranek električne energije, ki je do-bolj velik, da se nam bo naložba amortizirala* v 2 letih. Ob vsem tem naj omenim še naše vzdrževalce, ki so poleg svojih rednih zadolžitev naredili za potrebe drugih TOZD še precej del po naročilu. Letos nas čakajo odgovorne naloge. Naši delavci so na referendumu sprejeli sanacijski načrt, ki vsebuje reorganizacijo TOZD, med katerimi je tudi naša temeljna organizacija. Tako se bomo vključili v DSSS in zato moramo pripraviti vse potrebno, da ohranimo tiste dobre lastnosti naše organiziranosti, ki so se doslej že izkazale ter izboljšamo tiste dejavnosti, od katerih smo doslej več pričakovali kot so nudile. Skratka, izboljšati bomo morali delovno disciplino, učinkovitost in kvaliteto dela ter ne nazadnje temu ustrezno tudi osebno nagrajevanje po delu. B.Č. Izgovor z ditko bagon Koristna prizadevanja kadrovskih delavcev v Iskri Pretekli mesec je Ml v Ljubljani posvet o izobraževalnem sistemu v SOZD Iskra. Udeležili so se ga člani področnega kolegija za kadre in strokovni delavci s področja izobraževanja v delovnih organizacijah. Pri pripravi tega posvetovanja je sodelovala tudi strokovna delavka kadrovskega področja SPZD Iskra Judita Bagon, zato smo se z nekaj aktualnimi vprašanji oglasili pri njej. na kratko prikazal tudi model takega izobraževalnega sistema v SOZD, pri čemer je izhajal iz lastnih izkušenj, pridobljenih v času dveletnega delovanja Izobraževalnega centra SOZD. Udeleženci posveta so se zanimali za ta model, želeli so, da bi ga natančneje obdelali. In tako smo prišli do tega posveta.« Katerim problemom ste na posvetovanju posvetili posebno pozornost? »Na posvetovanju smo najprej poskušali opredeliti vsa področja dela Izobraževalnih služb, oz. centrov in opredeliti vire informacij za njihovo uspešno izvajanje. Vse preradi se namreč zapiramo v svoje naloge in pri tem Kakšna pobuda vas je vodila, da ste ,l?anizirali takšno posvetovanje? nami je posvet o kadrovskem pre-fakturiranju, ki nas je menda prepri-a* p tem, kako pomembno za naš ra-I °j je znanje, lastno znanje, tisto, ki ga ,lehemi delavec potrebuje za svoje de-°- Delo v naši industriji ni nekaj statič-”e8a, kar se bo v nedogled ponavljalo; r®ba se bo znajti v vedno bolj zahtev-,p tehnoloških in tržnih problemih. . akrat so ugotovili in sprejeli sklep, da Je Prva naloga izgraditi tak sistem izo-raževanja v Iskri, v katerem se bo sle-erni delavec lahko izobraževal. No, takrat je Ronald Malej, vodja entra za izobraževanje v SOZD Iskra, ^ Obiskali smo obrat pozabljamo, da moramo kot organizatorji, zagotoviti potrebna znanja delav-" cem na vseh področjih dela, in seveda, tudi vedeti, katera so ta znanja, ter v kakšnem času in zaporedju jih bomo posredovali, vse to pa nam morajo povedati strokovnjaki, ki delajo na posameznih področjih in te potrebe najbolje poznajo — v tem smislu jih tudi moramo vključiti.v izobraževalni proces. Brez njih ne gre. Na ravni Izobraževalnega centra SOZD pripravljajo vzgoj-noizobraževalni proces, strokovni sosveti npr. za zunanjo trgovino, kvaliteto in zanesljivost, računalništvo, izobraževanje vodilnih delavcev; v posamezni sosvet pa so vključeni najbolj vidni strokovnjaki Iskre s posameznega področja. Da pa bi sledili tudi razvoju stroke, pa so vključeni tudi strokovnjaki s fakultet in raziskovalnih institutov. Tudi na ravni DO naj bi delovali podobni instituti, rekli smo jim Odbor za izobraževanje, to je strokovni organ za pripravo in izpeljavo programov strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja, delovali pa naj bi v najožji povezavi z Izobraževalnim centrom, oz. Izobraževalno službo v delovni organizaciji. Člani tega odbora so vodje vseh področij dela v DO, oz. njihovi najbližji sodelavci. S tem je izobraževalna . funkcija, oz. politika in izvajanje izobraževanja pripeta neposredno na celotno poslovno in proizvodno politiko DO.« In kaj ste ugotovili? Ugotovili smo več stvari. Ena je zagotovo, da mora vsaka DO v Iskri organizirati za svoje potrebe posebno Izobraževalno službo ali center. Poleg tega so tudi izkušnje DO Telematika, kjer Izobraževalni center že dokaj uspešno deluje, pokazale pomen obstoja organa, ki je sestavljen iz strokovnjakov po vseh področjih dela, torej odbora, o katerem sva pravkar govorili. Prikaz nalog izobraževalne službe v DO Avtomatika in v DO Telematika pa je opozoril na potrebo po večji in boljši kadrovski opremljenosti teh služb kot smo prvotno predvidevali. Dogovorili smo se, da na osnovi predloženega modela izobraževalnega sistema v SOZD Iskra zasnove projekta Izobraževalnega centra DO Te-lematike, na osnovi opredelitve DO Avtomatike ter, seveda, diskusije na posvetu, pripravijo v vseh DO koncepte delovanja izobraževalnih služb, oz. centrov pri njih ter jih proučijo skupaj s poslovodno strukturo DO. In, reči moram, da se v naših DO kar zavedajo pomena izobraževanja in razvoja kadrov, saj so sporočili naprimer iz Semiča, Iskra Commerce ter Iskra Delta, da bodo organizirali razgovore s poslovodnimi in samoupravnimi organi ter družbenopolitičnimi organizacijami že v prvi polovici aprila.« S poslovodnimi in samoupravnimi organi in DPO? Da. S tem posegamo v organizacijo poslovnega procesa. Personalne službe morajo prerasti svojo dosedanjo vlogo, sedaj potrebujemo v strokovnem, materialnem, organizacijskem smislu okrepljene službe, ki bodo izvajale proizvodnji, razvoju in tržništvu vedno bolj enakopravno poslovno funkcijo — kadrovsko izobraževalno funkcijo.« Torej ne gre le za izobraževanje? Ne, saj brez ustreznega planiranja kadrov, brez načrtovanja in spremljanja njihovega razvoja in strokovnega napredovanja, tudi izobraževanje ne more biti uspešno. Vendar pa tudi teh kadrovskih nalog ne bomo izpeljali brez sodelovanja vodilnih in drugih strokovnih delavcev po področju poslovanja. Že v 10,15 in več let starih učbenikih o vodenju lahko vidimo, da Azanji (Nadaljevanje z 8. strani) ?*0vnih rezultatih bolj malo vemo, kar 'ev veliki meri posledica tega, da ne ra-arnemo slovenskega jezika. V našem k ratu delujejo tudi 3 delegacije za SIS, ar nas močno obremenjuje, saj ima Polovica članov kolektiva tako ali dru-&acno funkcijo trakov zaradi sestankov P nioremo ustavljati, nadomestil pa , lrr>amo — ker gre za pretežno ženski i-fi . tiv, je tudi bolniških izostankov ti !iat'Vno veliko. Izostankov pa je dosti l dl zaradi preslabega gretja, ki ga °nio morali preurediti. Sindikat je s P°slovodno strukturo dobro sodeloval, • ot' Pa nas, da nimamo svojega denar-' > da bi krili vsaj del stroškov za ra-t l5ne proslave — nedavni 8. marec smo ške Pros*avd* izključno na svoje stro- - Stane Fleischman OBVESTILO O KADROVSKIH ŠTIPENDIJAH Po sklepu skupščine delegatov udeležencev Samoupravnega sporazuma o štipen-diranju se n?, ravni republike z dne 03. 03. 1983 valorizirajo kadrovske štipendije za Vrednost točke za kadrovske štipendije se s 01. 03. 1983 poveča od sedanjih 5,32 na 5,85 točk. Tabela vrednosti v srednjem usmerjenem izobraževanju po uspehu število točk din zadosten 400 2.340,00 dober 480 2.808,00 prav dober 590 3.452,00 odličen 720 4.212,00 B. Za študente na višjih in visokih šolah 6.0 - 6,5 600 3.510,00 6.6 - 7,2 650 3.803,00 7.3 - 7,9 720 4.213,00 8.0 - 8,6 800 4.680,00 8.7 - 9,3 900 5.265,00 9.4 - 10,00 1080 6.318,00 C. Enotna kadrovska štipendija — za učence v prvem letniku usmerjenega izobraževanja ne glede na prejšnji uspeh 480 2.808,00 - študente v prvem letniku višjih in visokih šol ne glede na prejšnji učni uspeh 650 3.803,00 D-Dodatek h kadrovski štipendiji za deficitarne poklice: maksimalno število točk' 200; din 1.170,00 F. Poračun valorizirane štipendije bo opravljen v mesecu aprilu. Dodatne informacije dobite po tel. 213-213, int. 22-91, pri Betki Skubar. SINDIKAT ŠIROKE POTROŠNJE Kljub velikim težavam uspešen poslovni rezultat Na zasedanju koordinacijskega odbora sindikata Široke potrošnje, ki je bilo v Škofji Loki v petek, 25. marca, je bila »nosilna« tema razprava o poslovnem rezultatu delovne organizacije v letu 1982. Na sestanku so poslovni rezultat glede na izredno težke okoliščine ocenili pozitivno. Beseda je tekla tudi o delu komisije za sanacijo TOZD Sprejemniki Sežana, o usklajevanju družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1983 in o finančnem načrtu sindikalnih dejavnosti za tekoče leto. Poslovanje Široke potrošnje v preteklem letu (poročal je direktor področja za plan, analize in investicije Jože Vidic) je bilo glede na izredno zaostrene razmere na domačem in tujem trgu, uspešno. Dosežena akumulacija je bila šestkrat večja kot leto poprej, izgubo pa je imela le ena temeljna organizacija (prej tri). Ob upoštevanju dejstev, da je bilo treba poslovati ob nenehni grožnji s pomanjkanjem repromaterialov, da se je recesija na svetovnem trgu odrazila kot za četrtino manjši nakup na teh področjih, je poslovni zaključek leta res ugoden. Sicer pa je bilo na sindikalnem sestanku slišati kritične besede o gospodarjenju s sredstvi (kjer je bil planski obseg prekoračen) in o najemanju kreditov z visokimi obrestmi. Tudi tokrat je bilo zato ugotovljeno, kako drago je poslovanje s sredstvi, ki pretežno niso v »lasti« temeljnih organizacij! Stanja seveda ne bo možno rešiti čez noč, saj za kvalitetne vire (domala) nihče ne ve — torej je povsem realna napoved, da bo takih kritik lahko še dosti slišati. Sicer pa opazke, ki jih je navrgla razprava, niso zameglile odločitve koordinacijskega odbora, da delegatom delavskega sveta delovne organizacije priporoči dokument v sprejem. O usklajevanju družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1983 razprava na petkovem sestanku ni pripeljala do zaključkov. Zaradi neusklajenih stališč posameznih sindikalnih delegatov bo o vprašanju, kje usklajevati predvidena izplačila sredstev za osebne dohodke — na ravni delovne, ali temeljnih organizacij — še tekla beseda. Je pa toliko bolj zanimivo opozorilo delegata iz sežanskih Sprejemnikov, ki je razpravi na rob navrgel bolečo resnico, da se bo v kratkem (najverjetneje) spet ponovilo nemogoče stanje, posledica perečih gospodarskih in poslovnih razmer, da bo več desetin delavcev prejemalo zajamčene osebne dohodke. Ob tem se utegne zopet ponoviti že poznana praksa, da delavcem v proizvodnji preseganje norme ne bo koristilo, saj bi v najboljšem primeru dosegli kvečjemu zajamčene osebne dohodke. Do tega nesmiselnega položaja ponovno vsekakor ne bi smelo priti! In kako je z delom komisije za sanacijo sežanske temeljne organizacije, kjer se problemi s poslovanjem kopičijo že vrsto let? »Komisija, ki je bila imenovana konec decembra lanskega leta, je zadolžena za spremljanje in nadziranje tekočega poslovanja, da izdela revizijo sanacijskega programa in da nadzoruje izvajanje sanacijskega programa, torej ne za izvajanje sanacije v temeljni organizaciji,« je v začetku poročila poudaril predsednik te komisije Peter Grčar. »Komisija je ugotovila, da so glavne motnje pri poslovanju temeljne organizacije posledica nedorečenosti proizvodnega programa, nesposobnosti odločanja o programu in zaostajanja v razvojnem delu, neučinkovitega vodenja TOZD in neustrezna ka- drovska struktura vodilnega in vodstvenega kadra, neustrezne in nezadostne opreme, ki je tudi slabo izkoriščena in tudi posledica nezmožnosti ugotavljanja dejanskih stroškov izdelkov. Tako so torej opredeljeni predvsem subjektivni vzroki za težak gospodarski položaj temeljne organizacije, saj bi bilo nesmiselno valiti krivdo na zunanje dejavnike, ki na sežansko TOZD niso vplivali nič bolj, kot na ostale organizacije združenega dela. Sanacijska komisija je opredelila tudi osnovne zahteve za izvajanje sanacije: — posebno pozornost je treba posvetiti dvigovanju produktivnosti; — definirati potrebno število režijskih delovnih mest, pa tudi del in nalog v proizvodnji; — povečati skrb za red in disciplino; — bistveno povečati izvoz, da bo zadoščal za domače potrebe; — bdeti nad izkoriščanjem obstoječih kapacitet; — nadaljevati z začeto investicijo. V letošnjem letu naj bi vložili še 90 milijonov dinarjev. — izboljšati koeficient obračanja zalog; — izboljšati strukturo najetih kreditov, — spremeniti organiziranost temeljne organizacije, — poudariti pomen kooperacij, št posebej mednarodnih. Komisija je nadalje predvidela tudi revizijo proizvodnega programa in se poglobila v investicijo (transformatorsko dejavnost). Natančneje so predvideli tudi organizacijske spremembe. Sicer pa je temeljna organizacija pre teklo leto zaključila ugodno, pa tudi letošnja januarska realizacija (96% mesečnega plana) je spodbudna. Žal so nastopile motnje že v februarju ir marcu, vendar so razlogi za to izven tovarne — zaostanki v proizvodnji so predvsemn posledica nedobavljenih materialov, pločevine, bakra, zvočnikov, gramofonskih glav itd. Sindikat se je s poročilom strinjal, vendar je podprl stališče sežanskega delegata (tudi v TOZD Sprejemniki sc poročilo že obravnavali), da je potrebno več pozornosti namenjati izvozu ojačevalnih naprav, kjer Iskra Commerce ni dovolj učinkovita. Posebno poglavje pa so kadrovske težave v sežanski Iskri, ki se iz dneva v dan še večajo. Zaradi nestimulativnih osebnih dohodkov namreč zapuščajo temeljno organizacijo ključni ljudje, ki jim je skoraj nemogoče najti zamenjavo. Sindikat je zato podprl sežanski predlog, da je treba v okviru DO Široka potrošnja tudi kadrovsko priskočiti na pomoč ogroženi TOZD. Na sestanku koordinacijskega odbora je bilo na vrsti tudi poročilo kulturne komisije (poročal je predsednik Marjan Peternelj), ki je kot vse kaže zašla v slepo ulico. Zaradi neodzivanja temeljnih organizacij bo treba določiti drugačen način dela, saj je bilo enotno ugotovljeno, da področij dela ne manjka! Stane Fleischman Krog sindikalnih razprav zaključen V preteklih dneh sta bili na vrsti še zadnja članska sestanka osnovnih organizacij Široke potrošnje: v temeljnih organizacijah v Sežani in na Pr Žanu, v Tovarni TV sprejemnikov. Ta dva sestanka sta tudi sklenila krog pregledovanja opravljenega dela in sprejemanj nalog za delo v bodočem obdobju v proizvodnih temeljnih organizacijah. Kako so ocenjevali svoja prizadevanja v okviru sindikata v Sežani in na Pržanu, pa strnjeno prikazujemo v naslednjem zapisu. —-------------------------- TOZD SPREJEMNIKI, SEŽANA: TEŽAVNIH GOSPO- so v kapitalističnih podjetjih morali predvsem vodstveni delavci skrbeti za razvoj kadrov v okviru svojega področja dela. Če pri nekem vodji ljudje niso napredovali,, so iskali napako pri njem, veljal je za slabega vodjo. In katere konkretne akcije je prineslo svetovanje? Najpomembnejša akcija, zaradi katere je bil posvet v osnovi tudi organiziran, je že omenjena akcija priprave konceptov Izobraževalnih centrov, oz. služb po DO. Ker pa smo se dotaknili še drugih problemov, pa je teh akcij še nekaj, vendar smo o teh že pisali v prejšnjih številkah glasila. mak SINDIKAT V DARSKIH RAZMERAH Na članskem sestanku v Sežani so v začetku ocenjevanja dela v preteklem letu najprej ugotovili, da je oilo to eno najtežjih obdobji v skoraj tridesetletni zgodovini obstoja te tovarne. Izredno zaostrene poslovne razmere so seveda močno vplivale na izvajanje akcij, ki jih je načrtovala osnovna sindikalna organizacija. Za pozitiven delovni dosežek so ocenili predvsem sodelovanje in vplivanje na delo samoupravnih organov temeljne organi zacije. Čeprav se še vedno dogaja (kat kritično opažajo še marsikje!), da se (Nadaljevanje na 10. strani) ISKRA — AVTOMATIKA Tretjič na muenchenskem sejmu Od 5. do 13. marca je bil na stalnem razstavnem prostoru (105.000 m2 zaprtega in na 15.000 m2 odprtega razstavnega prostora) v Miinchenu že 35. sejem obrtnih izdelkov in opreme, ki ga nekateri imenujejo tudi najstarejša in hkrati največja tovrstna prireditev ha svetih Tisočim obiskovalcem je prikazalo svoje izdelke 1611 zahodno nemških in 745 tujih razstavljalcev. Posebnost tega sejma je tudi v tem, da obiskovalci lahko večino izdelkov kupijo. Med jugoslovanskimi razstavljale!, ki so se predstavili z izdelki domače in umetne obrti, je bila tudi Iskra — Avtomatika, ki je razstavila svojo varilno opremo in zaščitna sredstva. V primerjavi z lanskoletno ponudbo, ko so nemški firmi Kotthaus-Busch prodali nad tisoč varilnih aparatov za varjenje po MIG/MAG postopku, so letošnjo predstavitev razširili na lahko mehanizacijo varjenja. Poleg mehanizirane naprave za varjenje izpušnih kolektorjev za tovorna vozila, so razstavljali še vrtilno mizo za varjenje najrazličnejših izdelkov. Nemalo zanimanje je pritegnil avtomat za varjenje E-13, ki je uporaben za različne izvedbe navarjenja in varjenja po EPP postopku (varjenje v zaščiti praška). Predstavili so tudi sledilni sistem z regulacijo po XY osi. Omenjeno opremo so dopolnjevala tudi lično izdelana zaščitna sredstva. Preostali del proizvodnega programa kot so polavtomatične naprave za varjenje s skupnim imenom EKOMATIK in težko varilno mehanizacijo, ki jo Avtomatika vse bolj uspešno predstavlja v sodelovanju z Metalno iz Maribora pa je bil prikazan s tako imenovanimi foto-celicami. Skupaj z delovno organizacijo Avtomatika je svoje izdelke — šobe za TTG varjenje in pištole za peskanje, predstavila tudi Tovarna avtoe-lektričnih vžigalnih sistemov iz Tolmina. Potrebno je poudariti, da je bil Iskrin razstavni prostor izredno funkcionalno urejen, saj je bila iz razstavljenih eksponatov dobro razvidna uporabnost Pogled na Iskrin razstavni prostor v Munchnu. Krog sindikalnih razprav zaključil (Nadaljevanje z 9. strani) delegati pred zasedanji ne posvetujejo v svojih delovnih sredinah, pa je bilo delo samoupravnih organov v preteklem letu vseeno uspešnejše kot v obdobju pred tem. Zal je sindikat ugotovil, da se delo delegacij za samoupravne interesne skupnosti, ni prav nič izboljšalo. Za to v dobršni meri krivijo tudi gradiva, ki so dostikrat neustrezno pripravljena. Sindikat Tovarne radijskih sprejemnikov je v preteklem letu prvič pričel ukrepati tudi na področju letovanja delavcev. S sposojeno prikolico se je dejavnost pričela in še bolj pokazala nujo, da se reševanja tega problema ne bo več dalo odlagati v nedoločen prihodnji čas: organizirano letovanje postaja edina možnost za vse večji del članstva! TOZD TVPržan: OŽIVITI SVETE ORGANIZACIJSKIH ENOT Članski sestanek v Tovarni TV sprejemnikov na Pržanu je bil organiziran po delegatskem načelu, saj gre po številu zaposlenih za drugi naj večji kolektiv Široke potrošnje. Osrednja beseda ob kritičnem ocenjevanju opravljenega dela je bila tudi tu namenjena vlogi in uspehom sindikata pri uveljavljanju delegatskega sistema in načela samoupravnega odločanja. Težave so znane — prešibka povezanost delegatov z bazo, neustrezna, preveč strokovno pri- posameznih enot-elementov kot celotnih naprav. Velika večina varjencev ima namreč vzdolžni ali križni zvar. S standardnimi elementi se tako lahko enostavno in hitro sestavi mehanizirano napravo. Program standardnih avtomatskih naprav predstavlja v Avtomatiki takorekoč že serijsko proizvodnjo, za specialne enonamenske stroje pa je dobava po posebnem naročilu, ker je njegovo projektiranje odvisno od zahtevnosti varjenca. V času sejemske prireditve je bilo navezanih tudi več novih poslovnih stikov z dobavitelji varilne opreme. Zato lahko opravičeno pričakujemo, da se bo Iskrino ime na varilnih napravah tudi v letošnjem letu pojavilo izven naših meja. g m V proizvodnji keramike. V Keramiki dobro delajo Tovarna keramike v Vižmarjih je bila pred dventa letoma v zelo težavnem položaju. Izguba, Id je nastala zaradi tehnoloških težav in notranjih nesoglasij, je kolektiv zelo težila. Zadnji dve leti pa se je stanje popravilo in dobro poslujejo. Sicer imajo še težave z dotrajanimi stroji, vendar jim je uspelo zagotoviti normalno proizvodnjo in s tem tudi zdravo ekonomiko. Zato smo vprašali vodjo proizvodnje Jadrana Fabjana, kako delajo letos v prvem četrtletju. »Prav briljantno ni bilo, vendar delo teče dokaj normalno in zastoje sproti odklanjamo, čeprav je treba včasih pritisniti tudi v soboto, ali nedeljo, ali ponoči. Naročil nam za uporovno keramiko ne manjka, celo preveč jih je. Malo slabše je z visoko-frekventno keramiko, kjer si pomagamo tudi z dodatnim programom,« je dejal Jadran Fabjan. Znano je, da bo končna rešitev v investiciji, ki jo bodo zastavili v enem letu, če bo vse po sreči. Predvsem želijo novih strojev, saj imajo zdaj večne težave s popravili, zamenjavo delov in okvarami strojev. Nova tehnologija pa bo zagotovila tudi višjo storilnost in kvaliteto, a o tem drugič. Letos imajo celo preveč naročil za uporovno keramiko tako, da so komaj kos potrebam v šentjemejski Iskri. Lani so teh keramičnih nosilcev naredili okrog 55 milijonov kosov mesečno, letos pa jim gre nekoliko hitreje od rok, saj so marca naredili 60 milijonov kosov. Malo manj napet program imajo v VF (visokofrekventni) proizvodnji keramike. Ta dislocirani obrat ima manj naročil, ker njihov finalist, Iskra v Žužemberku tudi ne dela s polno paro ke- ramičnih kondenzatorjev, zato tudi naroča manj. Pomagajo si s proizvodnjo varistorjev in ostalim dodatnim programom. Plan pa dosegajo s 100%. Ob čestih okvarah in zastojih na strojih so se dogovorili z domačo TOZD Orodjarna, da imajo pri njih prednost za popravila, izdelavo rezervnih delov in izdelavo orodij. Tako zastoje odklanjajo sproti, če je treba so vzdrževalci na delu tudi ponoči, ali pa v soboto in nedeljo, da le delo lahko v delovnem času teče brez zastojev. Veliko pozornost namenjajo tudi kontroli stroškov. Za vsak oddelek jih spremljajo posebej in tako skušajo prihraniti čimveč. Kljub temu pa ostajajo nekatera bremena, ki se jim ne morejo izogniti, vsaj za zdaj ne. Tako mnogo stanejo vzdrževalna dela pa stroški zaradi več lokacij in še nekateri . Upajo, da bo investicija tu postavila na noge boljšo ekonomiko in jim dala v roke uzdo za brzdanje stroškov. Delovna in tehnološka disciplina sta se zelo izboljšali. Mnogo manj je izostankov in tudi »bolniška« ni pretirana. Z njo so imeli pred časom velike probleme. »Lahko rečem, da smo z delom in disciplino z nekaj izjemami kar zadovoljni«, je zaključil Jadran Fabjan. RAZGOVOR Z VERO LEVOVNIK, VODJO TOZD INDOK CENTER pravljena gradiva, ki jim delegati preprosto niso kos. V preteklem letu so se na Pržanu dogovorili, da bodo pričeli poživljati delo svetov organizacijskih enot. Ti naj bi bili. sestavljeni iz predstavnikov izvršilnega odbora osnovne sindikalne organizacije, predsedstva OO ZSMS, sekretariata OOZK, delegatov delavskega sveta in vodje organizacijske enote. Naloga še ni bila uresničena, zato bodo to storili letos. Ti sveti bodo nedvomno pomemben dejavnik pri uveljavljanju demokratičnega samoupravnega procesa odločanja — seveda, ko bodo zaživeli. Skrb za družbeni standard zaposlenih je neločljiva sestavina sindikalnih prizadevanj. Na Pržanu je tudi dosti stoijenega: urejeni prevozi na delo in z dela, solidna družbena prehrana itd. Člani sindikata na Pržanu so sodelovali — in še sodelujejo — tudi pri reševanju socialnih vprašani delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki, kjer sindikat tesno sodeluje s strokovnimi službami tozda. Sicer pa so na članskem sestanku spregovorili tudi o dejavnosti sindikata na področju sodelovanja z ostalimi DPO v temeljni organizaciji, športni in kulturni dejavnosti - skratka o vseh področjih kjer je bilo tako ah drugače čutiti delo sindikata. Na zasedanju šo^-sprejeli tudi akcijski program, ki v naj-:5< večji meri izhaja iz spoznanj o delu v preteklem obdobju in o tekočih nalogah, ki jih narejcuje izvajanje gospodarske ustalitve: gp Pretok informacij ne sme biti prekinjen Perspektivni razvoj v Iskri je vsekakor v veliki meri odvisen tudi od uspešnosti in s tem, seveda, tudi organiziranosti informacijske dejavnosti. V okviru DO ZORIN deluje tudi TOZD Informacijsko dokumentacijski center. Glavna dejavnost centra je posredovanje strokovnih informacij in literature uporabnikom. V tem centru je tudi služba oštevilčenja, ki v tem okviru razvija enoten kodni sistem, oziroma oštevilčenja SOZD Iskra. V letu 1982 se je v INDOK priključila še Služba za industrijsko lastnino. Prav zaradi tega, da bi nam orisala dejavnost tega centra, in poslovanje svoje TOZD Indok, smo se napotili k vodji tega centra, Veri Levovnikovi. WfrTm Čbnski sestanek sindikata na Pržanu. Kaj pomeni INDOK ožje? Indok je združena dejavnost, ki je v Iskri dolžna skrbeti za zbiranje, dokumentiranje in posredovanje strokovnih informacij v vseh problemskih in interesnih področjih dejavnosti SOZD Iskre. Velikega pomena je vsekakor tudi to, da ima ta dejavnost v Iskri že dokajšnjo tradicijo. Osnove za delovanje tega centra so bile postavljene v Iskri Elektromehaniki v Kranju že leta 1955. Velik porast strokovne literature, predvsem na področju elektronike, računalništva, telekomunikacij, avtomatizacije, inzeniring"sistemov je tudi v tej službi terjal uvedbo računalnika za shranjevanje in posredovanje informacij. Tako je v Iskri že v letih 1969/70 izdelan poseben softvvare SAIDC (programska oprema) na tedanjem CDC 3300, ki je bil največji računalnik v Sloveniji. Bil je tudi največji svoje vrste v Jugoslaviji. Na njem smo začeli shranjevati podatke o člankih, knjigah, standardih, in patentih, v računalnikih, ki zahtevajo nenehno izpopolnjevanje softvvarea. Večanje računalniških kapacitet pa je vplivalo tudi na sam sistem za posredovanje informacij, kot tudi za izboljševanje le-teh. Tako imamo danes urejene zbirke informacij, imenovane baze podatkov, ki so za uporabnike direktno dostopne tako preko one-line terminalov, kot tudi v paketni obdelavi.« Kaj predvsem obsega vaše delo? Osrednja naloga centra je nabava potrebne strokovne literature, predvsem tistih knjig in inozemskih revij s področja baz podatkov in zbiranja kopij posameznih dokumentov te vrste, ki jih sicer ni najti v knjižnicah Slovenije in Jugoslavije. Prav v zadnjem času pa je nabava tuje literature velik problem, pač zaradi znanih težav v plačilni bilanci države. Treba je povedati, da je sedanja situacija v tem pogledu doslej najtežja od vseh, kar smo jih imeli. V vseh petindvajsetih letih odkar ta dejavnost v Iskri živi, ni bilo stanje nikoli tako težavno, kot je sedaj. No, kljub velikim težavam v preteklem letu smo uspeli priskrbeti večino potrebne strokovne literature. Seveda pa problem ostaja tembolj pereč v letošnjem, 1983. letu, nič boljše pa ne bo tudi v prihodnjih letih. Vsekakor bi bilo zelo škoda, če bi že pridobljene abonmaje in neoviran dotok informacij prekinili zaradi tega, ker pač manjka deviz.« Kako torej center posreduje informacije? »Informacije center posreduje na dva načina. Prvi je selektivna disemina-cija informacij (SDI) in drugi retrospektivne informacije. Baze, ki jih center uporablja za izdelavo teh informacij pa so SAIDC—2 (sistem avtomatskih informacijsko-dokumentacijskih centrov), lastna in nabavljena baza podatkov INSPEK in ISMEC. V lastni bazi podatkov so vse nove knjige, nabavljene v Iskri, članki iz okoli 300 naslovov revij, opravljene raziskovalne in projektne naloge. INSPEC je angleška baza podatkov, ki vsebuje 150.000 informacij, zapisanih na magnetnem traku, ki jih sproti mesečno prejemamo od IEE London. To je izredno kvalitetna baza podatkov, ki jo uporabljajo tudi številni drugi informacijski centri drugod po svetu, tako na zahodu, kot na vzhodu. To pa pomeni, da imamo v tem pogledu enake možnosti dostopa do informacij kot vse druge firme, ki delujejo na zahodu. Tako imamo shranjenih za direktni dostop na tej bazi okoli 600.000 informacij (za 4 leta), iz ^ ^ rih črpamo retrospektivne informacl' ^ v eksperimentalni verziji.« In kako ustvarite retrospektivne' formacije? ^ »Za retrospektivno poizvedbo ur g ' rahljamo tudi lastno bazo podatke'’ v, ^ kateri je okoli 120.000 inftT P1 macij, kar je relativno veliko gled6/". , t « • r •• •i. __ to, da so te informacije izbrane po: z vidika potreb Iskre. Retrospekfi' poizvedbe so torej zelo informati'/. Hkrati pa je vsa ta literatura dosegi)1, v naši knjižnici in sicer takoj v ob , kopij. Le-te si morajo uporabniki t11 izposojati.« ni Vsi naši bralci ne vedo, kaj je to Sb Bi nam to pojasnili? i: SDI pomeni sodoben način sptl' nega informiranja strokovnjakov njihove vnaprej poslane interesne F file, ažurirani pa so mesečno in dvo1^1 sečno. Ta način informiranja je m1 le ob uporabi računalniške obdelav1 formacij, še posebej je možen v i5' kjer imamo v ta sistem informacij tih že prek 1,200 strokovnjakov. te informacije izdelujemo na osn” naših, že omenjenih baz podatkov veda pa se lahko posamezni uporab zanima za enega ali pa za več takih ifl resnih profilov. Ko dobi na delo ; mizo izpisani seznam podatkov o n novejši literaturi lahko ugotovi, oa njegovo ozko strokovno specializh3 področje omejeno na še ožje problojj Na ta način naše strokovnjake pr' tega načina informiranja tekoče ib* miramo o novostih v svetu. Na osb . podatkov pa lahko zahtevajo *i(| finalne članke, knjige, konferenc teh originalne članke, iv.,j,6v., . materiale, reporte in drugo literat*1 ki jim jo potem priskrbFknjižnica-8 Kaj pa področje samoupravlja*1 Ali vaš sistem zajema tudi to podr081 informacij? ^ »Seveda, razvijamo tudi službo formiranja na področju samoupra' nja in delegatskih informacij. ■ - u se na tem področju srečujemo še z kajšnjimi težavami, saj te vrste ib*, macij ne pritekajo tako, kot bi si Zaenkrat v ta namen zbiramo pri sem strokovno literaturo s tega po1 dro* ja, samoupravne akte, samoupr3 sporazume in plane SOZD Iskra, ^ • ni! dar doslej še nismo uspeli zbratj^ vseh samoupravnih Iskra.« aktov Morda še kaj o poslovanju TOZD? , »Center je dejavnost skupnega r mena, zato je financirana iz cel°^ Iskre po znanem ključu za skupp6 javnosti (dohodek). Vsako leto prip*a. center program dejavnosti, ki je ov**. noten in usklajen na samoupr3* upravljalnih organih SOZD Iskra.1 ter uvaža v poprečju 95% vse kovne literature iz tujine, v glavne*3^ zahoda. Pri pokrivanju stroškov b3^ dejavnosti (v devizah) nam je v le 1981—82 pomagala se DO Elektr^,^ tika, ki nam je tudi v letošnjem le13,.. priskočila na pomoč. Z njeno pon*1 in# bomo tako lahko zagotovili najnuj KMimaje revij in magnetnih tre Nekaj sredstev (le 3% planir33!. ^ naše dejavnosti tudi RRS, predvsen* , to nanaša na sofinanciranje magn6*. trakov INSPEC in na dejavnost spfi°jj| liziranega centra za elektrotehb' RRS, katerega nosilec je INDOK ** ter. Zato smo zadolženi, da brezplaC fJle, posredujemo informacije tudi un*'tiltQ zam in nekaterim drugim podobb ^ družbenim ustanovam.« V čem je torej pravi pomen vase ^ javnosti? Ai. Ta dejavnost je izrednega pome*1 , it0, vse razvojno in poslovno Pro0.uJ usmerjene firme, med kakršne sodi,*)l|,‘r eblt Iskra. Ta si je kot pomembno usrne*3 ^ naložila uspešnost pri izvozu na s* n9j vertibilno področje. Ob tem pa velj!> ^ da je zaradi zaostrenih gospodah ^ ^ razmer, potovanj v tujino, vse mab)^ ^ tako ostaja strokovna informacij3^ posebej pomemben in nepogrešlji'’ ho'! informiranja strokovnjakov za bJ*"^ | sledenje razvoja v svetu. Prav zaL ^ tega je nujno, da kljub pomanjk311.] (Nadaljevanje na 1Lstr F ^OGRAMSKO volilne konference ^ladi Iskre Commerce 6 svojem delu »Dokler mladinske osnovne organizacije po TOZD Iskre Commerce ne bodo organizirale samostojnih akdj, dokler ne bodo znale zainteresirati večjega števila mladih za delo v mladinski organizaciji, nam še tako dobri kongresni dokumenti ne bodo pomagali in ne moremo pričakovati uspehov.« Približno s temi besedami je dosedanji predsednik mladinske organizacije v Iskri Commerce Djevo Kerič na programsko volilni konferenci ocenil delo ttiadih Iskre Commerce v minulem letu. Konferenca je bila v petek, 18. marca v Ljubljani. 'Pr J etične besede so bile namenjene jjl)j.Vsern delu mladih po temeljnih or-* .cijah, medtem ko je na ravni >di, ,sKRA—AVTOMATIKA Izobraževanje o projektnem vodenju V temeljni organizaciji Projektiranje in gradnja sistemov že nekaj let uveljavljamoltoncept matrične organiziranosti z željo, da bi učinkoviteje izvajali dela na kompleksnih sistemih v prometu,‘energetiki, javnih zgradbah in v zadnjem času tudi v industriji. Medtem ko v matrični organizaciji klasična štabno-linijska struktura že za-6ek . ^dje dobro funkcionira, pa imamo s strukturo projektnega vodenja težav. Med drugim tudi zaradi nezadostnega poznavanja disciplin ne-a^nicnega značaja, pri čemer mislim zlasti na organizacijo, ekonomiko, fi-iektov’ ^lhosociolo8,i0 •teta, koncipiranje, načrtovanje in spremljanje pro- Pr^!-0 smo v sodelovanju z Visoko šolo za organizacijo dela iz Kranja pri-n. "mi program izobraževanja z namenom, da delavcem s praviloma teh- ] --"gram nameravamo realizirati v etapi 2" Enotedenski seminar za poslovodne ae •rotedenski seminar m m 1 Erojekte v domovini 7 Pridobiti iiMm nac'jskega sveta celotne Iskre z 1(3iom merce položaj mnogo boljši. Med ^embnejše akcije KS ZSMS IC je Aki ° uvrstil obravnavo planskih WhCnt0V Iskre Commerce in h..,0 Iskra, izredno uspelo deveto o ut' ov lcl°nalno srečanje mladih IC, sode-tkoVl, v: aJe mladih pri pripravi in organiza-in" Proslave 20-letnice IC in sodelova-ed6» loscb< ikri'1 ati'1' ‘5 kitili :oSPl sp1 ;ov . lep'* Ivo^ mož£' avei" / IsV ijr! r. TVI osfl«' 3V. ^ rabi«1 h in1' elov«: o da izira11 blen;' prei1 inf"1 osn0' 10 l«1 reni« -atu,< ca-* vi drob u ravl)11 ,enl), :Ž inf”' žeif tre* M -ra vl,‘ VčH u ;a f ilo«1 ie M ipia' O" str1' etf niti leti1 roof :tU ti ,4 noj1 iko< raitif ranf ;i0 nje mladih na različnih izobraževalnih, kulturnih in športnih akcijah. Manj uspešni so bili mladi po predstavništvih Iskre Commerce po Jugoslaviji, saj ponekod zaradi nezaposlo-vanja ni niti enega mladega več mlajšega od 27 let. Izredno neučinkoviti so bili lani tudi pri pridobivanju udeležencev za mladinske delovne brigade. Na programsko volilni konferenci so v nadaljevanju razrešili staro vodstvo ter imenovali novo. Za predsednika so elavce (25 ur) elavce na projektih (120 ur), z usmeritvijo na inozemstvu, najmanj sred- 4. ix‘,u°bitev zunanjetrgovinske registracije ‘ p^otedenski seminar (80 ur) z usmeritvijo na projekte v Bin *?ten Profjram )e namenjen tehničnim strokovnjakom z -tokovno izobrazbo in večletno strokovno prakso. bli> Se°'na Programa je obsežna in bo zato napisan material v obsegu pri-no 1000 strani; izvzet je program za pridobitev ZT registracije, ki ga na-jmvamo realizirati preko Iskrinega Izobraževalnega centra. »en11' scmi,lar 23 poslovodne delavce smo že opravili v obliti informativ-!>ovze.t!ta sn.ov* za kasnejše seminarje. Skupaj s predavatelji smo do-Hg ^m^oblikovali vsebino in način izvedbe seminarjev. Rezultat je program vJ^Pgraiu predvideva tudi izdelavo štirih seminarskih nalog ter praktično žJ0^računa mrežnega plana ročno in z računalnikom, s čimer bodo udele-,la seminarja dokazali, da so osvojili podano znanje. z 1»arXteka^tedeUSld semjnar z orientacijo na projekte v domovini Prganzadja dela (oblikovanje, planiranje in priprava dela, delo v teamih, l ^ganizadja lastnega dela) P^ajanje tržišča (pravna regulativa v investidjski sferi, raziskava trga, 3 razPls’ oz. tenderii, priprava ponudbe) 4. ‘ v- ®nofnik3 (stroski, prihodek, dohodek, dohodkovni odnosi) podenje enkratnih proizvodnih procesov (gantogrami in tehnika rokovska, mrežno planiranje, organiziranje vodenja projektov s praktičnimi 5. &nmeri> ‘ kadrovski elementi pri projektnem vodenju (izbor in kvaliteta, potrebna Janjam navodila za delavce na projektih, pravice in dolžnosti delavcev, .Splošni standard delavcev) v°ledenski seminar z orientadjo na projekte v inozemstvu pa predvi-1 a naslednje teme: • Osvajanje tržišča (faze osvajanja, FIDIC pogodba, tender oz. razpis, pri-prava ponudbe in pogojev, cene in stroski, problematika zavarovanja, 2, C°ni)doena cena, medsebojne obveznosti itd.) ---------------,---------------dja, knjigovodstvo, kadrovska 3 problematika) Končni obračun del in predhodni postopki (tehnični prevzem, po- jaanjkljivosti, kooperanti, poskusni pogon in primopredaja, končni obra- ifl koncu želim poudariti, da je zanimanje za tako izobraževanje izjemno 1° ne samo v naši temeljni organizaciji. -C bo načrtovani program izpolnil naša pričakovanja, bomo dklus semi-^‘ev ponovili, vsebino pa dopolnili in poglobili. Andrej Česen retok informacij ^ sme biti prekinjen etoi,j A \0 Cč« 4 |ev^ (Nadaljevanje z 10. strani) tr0k °bdržimo abonmaje in stike s b laij, ,;nimi inštitudjami v tujini, ki je MjJke informacije posredujejo. 6 ,vedh1ITI’ nobena izdelava ali ekati3 nove8a izdelka ne bi smela po-% itisr,’,ne da bi predhodno izdelali re-..J )ipotpttlVo P° literaturi. Na ta način ne ‘rili1 0cll L/J-OSffLdJ Skica dohodov in dovozov v Stegne. RAZPIS SEMINARJEV za strokovno izpopolnjevanje in dopolnilno izobraževanje na področju elektrotehnike, računalništva in informatike Vse zainteresirane organizacije združenega dela in posameznike obveščamo, da prireja Fakulteta za elektrotehniko spomladi 1983 naslednje seminarje, ki so namenjeni posodabljanju znanja že zaposlenih tehničnih kadrov: Rl/25 Informacijsko inženirstvo I. del Splošna načela 23.—24. 5. 1983 II. del Metode dela 25.—27. 5. 1983 VI Sodobna elektronska krmilja I. del 9.—11. in II. del 16,—18. 5. 1983 V2 Elektronski krmilni sistemi s prostim programiranjem I. del 1.—3. 6. 1983 in II. del 6.-8. 6. 1983 RV1 Inteligentni informacijski sistemi in peta generacija računalnikov 20,—22. 4. 1983 RV12 Organizacija podatkov in podatkovne strukture 4.— 6. 5.1983 RV24 Lokalne računalniške mreže 4.—6. 4. 1983 RV17 Uvod v sistemsko programsko opremo 13.—15. 6. 1983 RV23 Uvajanje računalniških informacijskih sistemov v OZD 21.—23. 3. RU21 Operativno varovanje podatkov 20.—21. 6. 1983 Seminarji trajajo 2 do 5 dni. Vsak udeleženec prejme seminarsko gradivo (na seminarju). Cena gradiva je vračunana v prispevku. Seminarji potekajo na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani (kjer so tudi primerno opremljeni laboratoriji za praktično delo), Tržaška c. 25, predavalnica 17. V kolikor potrebujete prenočišče, priporočamo pravočasno rezervacijo v hotelu Lev. Na vsak seminar lahko sprejmemo najmanj 25 in največ 35 oseb. Preveč prijavljene bomo razporedili v naslednji seminar, o čemer bodo kandidati pravočasno obveščeni, kar velja tudi za slučaj, če ne bo dovolj prijavljenih kandidatov. Prispevek za seminar na osebo znaša: za dvodnevni seminar 4.500 din, za tridnevni seminar 6.000 din in se vplačuje po opravljenem seminarju, ko prejmete račun in sicer na žiro račun Fakultete za elektrotehnilo v Ljubljani, Tržaška c. 25: 50101—603—50251 Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani Strokovno izpopolnjevanje in dopolnilno izobraževanje Tržaška c. 25 61000 Ljubljana tel.: (061) 265—161, int: 253. Sindikalno prvenstvo Iskre v rokometu Tudi letos smo organizirali sindikalno prvenstvo v rokometu med temeljnimi organizacijami kranjskih DO ISKRA. Vse tekme so bile v popoldanskem času v športni dvorani na Planini. Zaradi večjega števila prijavljenih ekip smo tekmovanje organizirali v treh skupinah. V prvi skupini so sodelovale ekipe TEA, Števci, Delta in Orodjarna; v drugi skupini: ATC, ERO in Vzdrževanje. V tretji skupini sta nastopali dve ženski ekipi, in sicer: ATC in TEA. Prvi dve ekipi iz vsake skupine sta se plasirali v finale. Ker pa sta v tretji ženski skupini nastopili samo dve ekipi (TEA in ATC), je bila odigrana samo ena tekma. Zmagala je ekipa ATC z rezultatom 14:17 (5:8). V L skupini moški je največ točk dosegla ekipa TEA — 6 točk, sledi Delta — 4 točke. Števci — 1 točka in Orodjarna — 1 točka. V finale sta se plasirali ekipi TEA in Delta. V drugi skupini je največ točk dosegla ekipa ATC — 4 točke, sledi ERO — 2 točki in Vzdrževanje 0 točk. V finale sta se plasirali ekipi ATC in ERO. Finale — moški: za prvo in drugo mesto sta se potegovali ekipi TEA in ATC za tretje in četrto mesto pa Delta in ERO Za III. in IV. mesto Delta : Delta:ERO 20:11 (7:5) Za I. in II. mesto ( Hannover—mednarodni tehnični sejem V smislu racionalne izrabe delovnega časa ter kar najmanjše odsotnosti, organiziramo tudi letos „ZRAČNI MOST“ med Ljubljano in Hannovrom v času od 13. do 20. 4. 1983. Za prevoz bomo uporabili Iskrino poslovno letalo. Glede na možnosti in vaše potrebe bo letalo predvidoma poletelo vsak dan v času sejma iz letališča Brnik ob 6.30 in se zvečer vračalo iz Hannovra med 19.30 in 20.00. Dnevni polet bo zagotovljen v primeru, ko bodo za posamezen polet prijavljeni najmanj štirje potniki pri max. kapaciteti osem potnikov. Cena poleta na osebo (povratna) je 20.000,00 din. V ceni so zajeti stroški prevoza ter letališke takse. Vse podrobne informacije in rezervacije lahko uredite po telefonu (061) 213-213, int. 31-54 ali (061) 222-105 pri Maji Černe. Križanka za razvedrilo VODORAVNO: 1. francoski skladatelj, avtor opere „Faust“ (Charles, 1818-1893), 7. priprava za spenjanje, npr. listov, las, 14. ruski pesnik in pisatelj, ki je odklonil Nobelovo nagrado’(Boris, 1890-1960, „Dr. Ži-vago*'), 16. lojtra, 17. sinjska viteška igra, 18. član ZK, 20. Marinc Andrej, 21. grška mati bogov (iz istih črk kot era), 22. drugi naziv za reso, 23. mlečni izdelek, 24. staro-hebrejsko ime za petero Mojzesovih knjig (iz istih črk kot Rato), 26. konjska samica, 28. južnoam. Indijanci, 29. števnik, 30. načrtovalec, 32. veletok v Vzhodni Sibiriji, 33. zakoličena smer ceste, 34. motiv žalujoče Marije z mrtvim Jezusom v naročju, 36. močen, rezek glas, 37. obrtnik vrezo-valec risb ali napisov v kovino, 39. Detela Fran, 41. ptica ujeda, 42. moška in ženska čepica, 44. slonov čekan, 45. ime italijanskega filmskega igralca Valloneja (iz istih črk kot far), 47. mesto v jugozahodni Nigeriji, 48. organ vida, 49. Edsvard Teller, 50. pijača iz pomarančnega soka, 53. rimski bog ljubezni, 54. območje, del, 56. nauk o analizi, 58. elektronka s temi elektrodami, 59. napad, skušnjava, neprijetnost. NAVPIČNO: 1. tro jam borna trgovska ali vojna jadrnica od 15. do 18. stoletja, 2. ameriška filmska nagrada, 3. vrtna lopa, 4. kemijski znak za neon, 5. rimsko podzemlje (iz istih črk kot kor), 6. spodnji del posode, 7. fotografija, 8. krmilna rastlina, 9. konica, 10. Nikola Tesla, 11. znanost o lastnostih in sestavi snovi, 12. Obri, 13. ljudski naziv za osmrtnico, 14. enocelični organizem, menjačica (množina), 15. sel, 19. afriški veletok, 23. glavno mesto Jemena, 25. mesec v letu, 26. način konjskega teka, 27. osebni zaimek, 28. pariška podzemna železnica, 31. loščilo, 32. ime ameriškega filmskega igralca Marvina, 33. barva igralnih kart, 34. poseben položaj v šahu, 35. vrste vrbe, 36. vulkansko žrelo, 37. črevesna bolezen, di-zenterija, 38. francoski filozof in zgodovinar religije (Ernest, 1823-1892), 3?. izvleček dobljen iz zelišč, 40. rastlinstvo Tcakega področja, 41. Agamemnonov sin, 42. znameniti jugoslovanski nogometni vratar (Vladimir), 43. ime ameriške filmske igralke Blyth, 45. vojaški kruh, 47. plovilo za prevoz potnikov čez vodo, 50. ime popevkarja Pestnerja, 51. del tedna, 52. krilo rimske konjenice, 53. oče, 55. Krilov Ivan, 57. Ivan Prijatelj. Zmagovalna ekipa TOZD TEA. TEA: ATC 15:13(6:5) Tekma za I. in II. mesto je potekala izredno zagrizeno in športno. Videli smo nekaj lepih akcij v zadovoljstvo gledalcev in igralcev. Ekipa TEA je imela izredno razpoloženega golmana Kejžarja in igralca Arneža. Zmagovalna ekipa TEA, ki je osvojila prvo mesto, je igrala v naslednji postavi: Kejžer, Žan, Arnež, Križnar, Vidmar, Grašič, Benegalija, Ovniček in Berce. Najboljši strelec letošnjega prvenstva Iskre je bil Arnež. Štiri najboljše ekipe so prejele lične pokale. Jure Zupan ISKRA—AVTOMATIKA Priprave na druge letne športne igre Avtomatike Lanskoletno, majsko srečanje športnikov Avtomatike v Dobrepolju, smo v delovni organizaciji zabeležili kot prve letne športne igre. Vsa leta poprej so se tekmovanja odvijala le po posameznih panogah, v različnih časovnih terminih in na različnih lokacijah. Da bi tekmovanje izkoristili tudi za prijateljsko srečanje vseh privržencev rekreativnega športa, smo tudi letne športne igre po vzoru zimskih, organizirali na ravni delovne organizacije. - Na zadnjem sestanku športnih referentov je bilo predlagano, da letošnjih iger ne bi pripravili v enem od krajev, kjer so locirane naše temeljne organizacije. Tako je bil izbran Poreč, ki ima vsa potrebna športna igrišča, organizatorji pa možnost, da pripravijo tekmovanje tako, da se v posameznih panogah odvijajo hkrati in sicer bodo potekala v naslednjih disciplinah: Ženske: 1. kegljanje, 2. streljanje, 3. namizni tenis, 4. odbojka, 5. vlečenje vrvi, 6. badminton, 7. tek; Moški: 1. mali nogomet, 2. košarka, 3. kegljanje. Ob rob rezultatom na Iskrinih zimskošportnih igrah Kdor dela, tudi greši. Vsako napako mora pač nekdo plačati. Tokrat je bila prizadeta tekmovalka v VSL razredu C, Tatjana Rupar iz Zmaja. Merilci so namreč s traku narobe prepisali njen čas, in to jo je stalo uvrstitve na tretje mesto in, seveda, medalje. Ker so nam merilci šele pred kratkim dostavili registrirni trak, na katerem smo odkrili napako, skušamo sedaj popraviti, kar se popraviti da. Tekmovalki se opravičujemo in jo prosimo za športno razumevanje. Popravljeni rezultati ženskega C razreda v veleslalomu so torej naslednji: 1. Pirc (KE) 38,51, 2. Bertoncelj (KI) 39,05, 3. RUPAR (Zmaj) 40,07 4. Krampi (KI) 40,52, 5. Mozetič (EZ) 42,21, 6. Deželak (T) 44,39, 7. Carli (EZ) 44,53, 8. Vrbinc (KE) 44,75, 12. Kogoj (AV) 47,01, 13. Starčič (KE) ),10, 14. Kovačič (IEZE) 49,65, 15. Bevc (AV) 50,26,16. Rutar (AE), 17. Kolenc (ŠP), 18. Miilej (ŠP). Vili Tekavec 4. streljanje, 5. namizni tenis, 6. vlečenje vrvi, 7. balinanje, 8. badminton, 9. tek, 10. šah. Tekmovanja bodo posamična in ekipna in Se bodo odvijala po pravilih posameznih panog. Organizator si pridržuje pravico spremeniti pravila pri posameznih panogah in čas trajanja tekmovanja. Odhod iz Ljubljane bo v petek, 13. maja med 14. in 15. (točen odhod bo javljen naknadno). Po prihodu v Poreč nastanitev hotelih Lantema, kjer bo družabno srečanje. V soboto, 14. maja bo otvoritev športnih iger, v popoldanskem času zaključek, razglasitev rezultatov in podelitev pokalov in priznanj. V večernih urah odhod v Ljubljano. Da bi finančno čim manj obremenjevali temeljne, oz. delovno organizacijo, je bilo na sestanku tudi sklenjeno, da udeleženci z lastnimi sredstvi pokrivajo večino stroškov; tekmovalci prispevajo 200 din, navijači pa 300 din. Cene penziona 380 din . Pravtako bodo organizacijo tekmovanja in sojenje prevzeli delavci sami. Ker pričakujemo dokaj številno udeležbo, od 300 do 400 delavcev, bodo stroški letnih iger minimalni. Prijave, skupaj s prijavnino, zbira Služba za družbeni standard prek športnih referentov v TOZD: TOZD Razvojni inštitut — Olga Gale TOZD Sestavni deli — Rado Lukač TOZD Naprave za energetiko — Janez Podlesnik TOZD Sistemi — Edo Zupan TOZD Trženje — Nena Baša TOZD Avtomatske in varilne naprave — Andrej Volkar TOZD Orodja — Miro Golob TOZD Napajalne naprave — Jože Šlajko- vec TOZD ELA — Igor Bučar TOZD Releji — Rudi Damše TOZD Stikalni elementi — Miro Petrušen DSSZ — Borut Dolenc §.d. Pevski zbor Iskra prireja koncert Mešani pevski zbor Iskra vabi na prvi celovečerni koncert, ki bo v petek, 8. aprila 1983, ob 20. uri, v dvorani Iskre Telematike na Laborah v Kranju. Zbor vodi dirigent Marko Studen. Iskrini pevci so v zadnjem obdobju dosegli velik napredek in so poznani že zunaj Iskre. Pridite na njihov koncert. ZAHVALE Ob izgubi drage mame in sestre MARIJE KERN se iskreno zahvaljujeva sodelavcem Tovarne števcev za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti hčerka Zdenka Kramarič in brat Stane Kern. Ob boleči izgubi mojega dragega moža VLADIMIRA LUZNARJA ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana — Glavni urednik: Pavie Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Kazimir Mohar (Telemati-ka), Marko Rakušček (Avtoelek-trika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, int.: 34-95 do 34-98 Tisk: Časopisno-tiskar-sko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam ISKRA AVTOMATIKA, TOZD Sestavni deli za sočustvovanje, denarno pomoč in poklonjeno cvetje. F!vala Leopoldu Horvatu za tople besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala za številno spremstvo na njegovi zadnji poti žena Sonja s sinom Borisom. Ob smrti ljube mame ANTONIJE JEREB upokojenke »Iskre« se zahvaljujemo sodelavcem Iskre Kibernetike v Orodjarni za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala! sin Jože in hčerka Ana z družinama. Ob izgubi moje drage mame NEŽE ŠTERBENK se iskreno zahvaljujem sodelavcem linije ploščatega releja za izraze sožalja in denarno pomoč hčerka Hema Rupar z družino Časopisne novic*! V raziskovalno razvojnem inštitut11-tronske industrije, Niš so pred kratit1! zvili domači miniračunalnik IRIKOMj tiča za kompjuter Istraživačko-raZ’1 inštituta). Računalnik je namenjen Pl sem za procesiranje v industriji, upof3j ga bodo tudi za knjigovodske in drU6 mene. IRIKOM bo precej cenejši od kop1" cijskega Honeywella 6. Uporablja pr®” ski jezik ansemble, programsko optel" bodo razvili še za jezika basic in f°u1’ Šempetrska delovna organizacija Avtoelektrika bo kmalu dobila ob že ječih objektih še novo tovarno, ki 8.500 m2 delovnih in skladiščnih PP? Del programa bodo v njej začeli uresn1^ že aprila, dokončno pa bo steklo bodo — :--------'M' *---"—* i na jesen preselili še proizvodni1' zaganjalnika in altematorja. hj F celoti veljala z opremo vred 675 P* p kega zai bo v celoti veljala z opremo vred 6 . nov dinarjev — Primorske novice, h V Beogradu je bila skupščina G°s^ tl ske zbornice Jugoslavije, na kateri ( pravljali o napredovanju prometa, eIU j« ski bilanci in povečanju izvoza km6” l, izdelkov. , jg Po preteku mandata dosedanjemu P sedniku predsedništva GZJ Straši Hpj, je skupščina izbrala novega predseuf enoletnim mandatom člana predse6" zbornice Božina Jovanoviča. -j Za novega člana predsedstva % , izbrali Antona Stipaniča, člana- iz |( odbora Zvezne gospodarske zborni66 slavi je in predsednika kolegijskega vodnega odbora SOZD Iskra. Juri) nik, dosedanji član predsedstva zbod111 bil razrešen dolžnosti na temelju lasl11, hteve zaradi upokojitve — Privredu1 gled, Beograd. Ko se je pred letom in pol Pavel ^ semiške tovarne kondenzatorjev IsklSj ^ poklicno ukvarjati z inventivno ^ je zanimanje delavcev za takšno ust';3. . delo močno poraslo Tako je leta 1™ “k 11V_» UMU 1 clNU JC IVIO * ,j misija za inventivno dejavnost obrav'6 rjčj; le osem predlogov, leto pozneje pribil, pos lani pa že 54. Predvsem zaradi izbolj- K, strojih so bili prihranki v Iskri pred ^ letoma 5 milijonov, preteklo leto pa ^ Ni % Ljubljansko Delo je za sobotno ^ Urn izbralo temo: »Delo in problemi 051 g organizacije ZK.« Za pogovor so " ^ Ivico Vastič, sekretarko osnovne otf3 fj,“' cije ZK v trboveljski tovarni polpf6' . P kov Iskre. . 1 M gli že okrog 7 milijonov dinarjev ski list, Novo mesto. Iz obširnega intervjuja smo izbrali l6'; 'b j šanje in odgovor, ki neposredno zad6V % Vprašanje: Vaša TOZD je kar odd^ -od sedeža delovne organizacije Iskra I j ^ Ljubljani. Je to opazno tudi v povez6 . fl komunistov? .. W Odgovor: V okviru delovne orga01^ % se dokaj redno srečujemo sekretarji P' nih organizacij iz posameznih tt^ Vedno zadolžimo nekoga od sekretatf ^ pripravi naslednji sestanek. V glavn61! vorimo o gospodarjenju in nalogah k6*' stov pri tem. Pred štirinajstimi dnevi s, stov pri tem. Pred štirinajstimi dnevi5, ^K: na primer srečali v Šentjerneju, pr^ , % se bomo v Kostanjevici. Vsakokrat df® kr|a krajih, kjer so naše TOZD. V okvU t^. lovne organizacije smo imeli komun15, -problemsko konferenco. Tam smopf6J li, da bi se o podobnih problemih, kot ^ pogovarjali tudi v drugih delovnih orS JOj cijah SOZD Iskra. Ena izmed takšnih ted- na primer svobodna menjava dela ;^ gali smo, da bi bil »ključ« za svobod11.1 ■■■* r gali smo, da bi bil »ključ« za svoboun1 j ^ njavo dela poleg že ustaljenega, to ^ U hodka, lahko tudi izvoz. Zavzemali s1*!. za kakšna druga merila, ker mi otVj ^ prav v tem težave, vendar drugi z na" soglašali. j V okviru SOZD Iskra se koiuu11 ll^ nismo sestali, vsaj v tem mandatu61" 110^ dobju ne. Čeprav bo najbrž tudi do t6?! (j. ralo priti, si sedaj v delovni organiza61*1 g. zadevamo, da bi se najprej spoznali okviru. Za nas — izdelovalce elem61 elektriko — je značilno, da se ne P0, jemo navpično, ampak vodoravno- " po^ lamo element, ki gre v prodajo. Kij111’,'