MNENJE/PREDLOG, KRITIKA
Ne čez mostovje in ne več na trg
Vedno je tako. Ko sem sit in na toplem, ne vidim drugih, ki to niso. Ko sem voznik, gledam vse iz »volan-ske« perspektive, ko pa sem pešec, je moja perspektiva že bolj ptičja, vsaj glede na voznika. Tako je tudi z vso strogostjo do vožnje skozi mestno je-dro.
Zaletavost hoče bojda odgovor nunc in hic (tu in zdaj) za vse večne čase in ne upošteva nekaterih dej-stev. Kako naj si sicer zadnje čase razlagamo nekatere želje in pozive v dnevnem"časopisju za čimprejšnje zaprtje mestnega jedra in izgon avto-mobilov iz mesta. Sem pristaš čiste-ga okolja in sem za izgon smrdljivih pločevinastih kletk, toda nekaj ma-lenkosti je, ki nasprotujejo takšnim željam, da bi »poletele proti daljnim horizontom uresničljivosti«.
Kot sem bral, naj bi v bližnji priho-dnosti zaprli Prešernov trg, Tromo-stovje, Stritarjevo,. Ciril-Metodov trg, Mačkovo itd. Ker pa ima vsaka akcija tudi svojo reakcijo, ali.bolje, ker vsa-ko dejanje in poseg rojevata vrsto posledic, bi se morali zavedati, da:
-  nimamo tako založenih tržnic, da bi osrednjo ukinili, kar bi jo po tem nedvomno morali, saj dostop do nje skoraj ne bo več mogoč;
-  nimamo drugih možnosti dovoza na relaciji sever-jug razen Titove in že zdaj preobremenjene Resljeve, ki jo ne kaže še bolj obremenjevati;
-  nimamo parkirišč, ki bi lahko sprejela množico vozil, ki se ne bi
mogla približati tržnici, uradom mestne skupščine, raznim uradom in . prodajalnam v tem delu mesta, ker sta parkirišči na Trgu revolucije in Trgu osvoboditve že zdaj preskro-mni;
-  nimamo podzemske ali nadzem-ske železnice, ki bi lahko nadomestili sedanji način prevoza in da jih do konca tega tisočletja verjetno še ne
bo;'
-  ukinitev   prometa   ne   moremo gledati v pozitivni luči, če nudi več negativnih posledic;
-  večina zaposlenih v tem predelu mesta se vozi z avtomobili, ki jih ne uporabljajo zgolj iz udobja, ampak jih nujno potrebujejo za prevoz otrok -
. v različno oddaljene varstvene usta-nove in šole, kajti vsaka krajevna skupnost še ne premore vseh objek-tov za zadovoljevanje vseh potreb.
Želje po čistem zraku, manjšem hrupu, po varnosti pa tudi po dobrih starih časih, ko je bila ulica še kraj, kjer so se ljudje srečevali, se pogo-varjali in je bila tudi kraj otroške igre, so upravičene, vendar moramo upoštevati tudi dejansko stanje in postreči z rešitvami. Če premišljamo samo o tem, kako bi se maščevali tehniki, moramo vedeti, da smo sami del tega vsakdana in da samo eno-stranske in trenutne rešitve rojevajo več problemov, kot pa jih lahko za-dovoljijo.
Promet z avtomobili je v Ljubljani še kako prisoten in je poleg mestnih
avtobusov edini način prevoza, zato bi morali napraviti nekaj tudi v smeri prilagajanja mesta prometu. Ne, ne mislim, da bi spet rušili takšne kul-turne spomenike, kot je bila Kozler-jeva hiša in še mnogo drugih, ali da bi sploh kaj rušili. Potrebno bi bilo le ' nekaj manjših sprememb v smeri prilagajanja obstoječega in to prila-goditi dejanskim potrebam.
Pod halo Tivoli oziroma vse od ko-pališča Ilirija pa tja do pivovarne Union imamo že skoraj dve desetletji samevajoče ogromno parkirišče, ki ga nihče ne uporablja. Ali ne bi mor-da kazalo razmisliti, če ni to možna zamenjava za sedanjo centralno trž-
nico? S podhodom v smeri proti sre-dišču mesta pod Prešernovo cesto bi lahko tako tržnico funkcionalno po-vezali z mestom. Ko bo zgrajena nova avtobusna in železniška postaja, bi morda kazalo na mestu sedanje po-staviti veliko parkirno hišo v več nadstropjih. Pa še mnogo je objek-tov, ki samevajo in jih nihče ne upo-rablja ter bi jih lahko prilagodili pro-metnim zahtevam in našim današ-njim potrebam.
Vsaj enkrat bi morali, preden se odločamo za nek ukrep, premisliti o vseh posledicah in ponuditi kakšno nadomestno rešitev. Zdaj je še čas in ceneje je.                          Borut Pogačnik