Izhajajo 1. in 15. vsaeega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K, Naročnina za Nemôijo, Bosno in druge evropske države zu&Ša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiakai-na J. Krajec nasi, v Novem meatu. Gospodarske stvari. Pri nas in v Švici. IL krma. Nekateri Glavni pridelek v Švici je kraji so eisto travnati. Pa tudi po tistili krajih, kjer se žito prideluje, zavzemajo travniki, ali bolje re-(leno, sadni vrtovi, največji prostor. Nekdaj ni bilo tako! Še pred tridesetimi leti Je bilo v Šviei drugače, je bilo dosti njiv, na katerih se Je pridelovalo žito. Toda z napredkom živinoreje in mlekarstva so se začele njive čim dalje bolj opiiíěati in predeiavati v travnike in sadne vrtove. Danes je travuistvo glavna vejica on-dotiiefia kmetijstva. In kako skrbno se obdelujejo ti travniki iii ti sadni vrtovi, in kako dobro se gnojé ! Po teli travnikih in sadnih vrtovih ne najdeš prav nič mahu in nikjer slabe rasti, ampak povsod so košnje bogate in dobre, travniki pa čisti, da jili je veselje gledati. Bujna rast povsod, kamor se ozreš ! In kako tudi ne, saj se zmeraj zalivajo z gnojttieo, katero po teli krajih povsod pridno nabirajo in mešajo z deževnico. Po nekaterih krajih — in ti kraji so podobno stvarjeni kakor naši — vidiš same sadne vrtove, krog in krog, po celi okolici. Po teh sadnili vrtovih kosé za zeleno in za suho. Za suho kosé po dvakrat, kakor pri nas, za zeleno kosé pa tudi po petkrat. Po vsaki košnji vozijo gnojnico na te vrtove in temn obilnemu gnojenju je pripisati, da so ti sadni vrtovi tako rodovitni in da dajejo tako tečno in mlečno krmo. Za vožnjo gnojnice imajo posebne gnojnične vozove, ki so skoraj zmeraj na poti, tako jih srečuješ, kamor greš. Po teb sadnih vrtovih pridelajo na enem oralu toliko krme, da redijo na vsakem oraUi po eno glavo goveje živine, ki je skoro še enkrat tako težka kakor je naša. Kako pa je pri nas s travniki in sadnimi vrtovi ? 1*0 našem Dolenjskem so razmere ravno nasprotne. Pri nas imamo poglavitno njive, travnikov je malo. Naši travniki so potisnjeni na majhne prostore, na vlažne lege in ])a lege ob vodah. Pa Se tam nimajo miru! Še po teh legah, ki so po naravi odločene za travo, se preoravaju in predelujejo v njive ! Kdor se zanima za stvar, naj pogleda malo okolu in kmalu se prepriča, da je res tako. In kako je pa z obdelovanjem in gnojenjem naših travnikov? Skoro vso rodovitost travnikov pričakujemo pri nas od vlažne spomladi ! Tega pa ne pomislimo, da je treba travniškim rastlinam ravno tako živeža kakor njivskim rastlinam ! Ko bi pri nas travnike tako gnojili kakor jih gnojč v Švici, potem bi imeli tudi pri nas bolj obilne košnje in lepšo živino ; ali če se za travnike nič ne stori, potem ne more biti ne enega ne drngega. Kdor ima dosti gnoja za travnike, laîiko pridela na njili, kolikor lioče ! Kjer pa travniki stradajo in živé le od dežja, tam tudi ne more biti dobre rasti. Pri nas se ves gnoj porabi za njive, tako da ga za travnike niČ ne ostaja. Ko bi pa začeli gnojnico nabirati, bi tudi travnikom lahko postregli. Dandanes smo začeli travnike gnojiti z umetnimi gnojili. To je prav in potrebno ! Ali najlepše vspehe bomo takrat dosegli, ko bodemo pomagali travnikom tudi z gnojnico, kajti z umetnimi gnojili dodajamo zemlji tosforovo kislino in kalij, z gnojnico pa amonijak, ki je nujno potreben za rast različnih trav. Gnojimo tedaj travnike tudi z gnojnico, da bo veČ krme in lepša živina ! Politični pre^ded. Druga seja kranjskega deželnega zbora dne 30. sept, pokazala je se bolj kot prva, kako tesno so zvezani slovenski liberalci z Nemci na škodo celemu narodu. Ce to ni izdajstvo, ne vemo, kaj je sploli izdajstvo, Seja je bila tako zanimiva, da podamo daljSi opis. Najprvo je dr. Susteršič ostro prijemal deželno vlado, ker dopisuje deželnemu odboru samo nemško. Potem dr. Susteršič utemeljuje že zadujic omenjeni predlog za pomoc po uimali prizadetemu prebivalstvu. Stvar -finančnega odseka bode, spraviti v soglasje podporo z deželnimi sredstvi in najti virov. Druga točka predloge je poziv na vlado. Svojemu zadnjemu utemeljevanju podaja še nekaj podrobnosti, in sicer od 1. do 20, septembra letos. Navaja škodo v raznih občinah, ki znaša skupno 837.401 krono. Poleg te škode je pa se mnogo drugih posaninili slučajev. Če se iipoŠteva še lanska škoda čez en milijon kron, moramo reči, da je škoda res ogromna. Govornik predlaga, da se njegov predlog odkaže finančnemu odseku, kar se soglasno sprejme. Na vrsto pride samostalni predlog dr, Susteršičev za volivno reformo. Zahteva pomnoŽitev kmečkih mandatov in razširjenje volivne pravice na vse sloje prebivalstva, Kmet je steber naše dežele, s kmetom pade in stoji dežela. Zato treba, da se pomnoži politični pomen kmečkega stanu in se nui dá več poslancev. Zbornica soglasno sklene, da se ta predlog izrotM ustavnemu odseku, ki se izvoli konec seje. — Dr. Šusteršič nato stavi nujni predlog, ki poživlja vlado, naj popravi krivico, storjeno kranjskim Slovencem z neresničnim poročanjem v nemŠkili listili. Stvar je ta: Lansko leto imeli 80 Nemci v kazini v Ljubljaai neko slaviioet. Pottlična ilriilial — ki (la ne more veljati za slovenski narod — je pred kaztiio raxgriijala, iii Neiuci so trdovratno trdili, da je nekdo celó streljal, česar pa niso mogli dokazati. Vse vkup iii bilo vredno Ijesede, a ker se je šlo shicajno za Neraee, nastalo je po ěauopiaili neverjetno vpitje in zabavljanje nad surovimi Slovenci ; Šlo je iz enega lista v druzega. Kdo je kriv tacejja pretiravanja in eramotenja Slovencev pred svetom ? Vlada daje nekemu dopiaovahiemii (korespondenčnemu) C. kr. uradn na !.)unajn napačna in zavita poročila o Sloveiuiili. Zato poživlja dr. Htisteršic vlado, da popravi storjeno krivico. Se eno. Nemakutarski in nemški viao-koaolci 80 imeli nedavno v Ljubljani neko slavnost. Neki kadet ^ialič je pri tem na kolodvoru na nečuven način ])latil in arainotil Slovence, ter bil za to tepen. Ni bilo prav, a zakaj pa je izzival? Prva je prepovedana, pravi domač pregovor, druga ne, in v razburjenosti nihče ne sodi jasno iu trezno. Nemški listi so poročali tako, kakor da bi bil oni izzivaČ Malič tepeu samo zato, ker je govoril nemško, a to je laž. Tudi ga niso do smrti pobili, kakor je bilo brati, če tudi je odnesel par zasluženDi bunk ; ai bo saj zapomnil izzivati razdražene ljudi, Zaradi tega je po krivioi prišlo v nesrečo več slovenskili akademikov, po uedtdžrtem 80 l)ili dalj časa zaprti, Dasiravno so bili ti akademiki pristaši liberalne stranke, noben liberalni poslanec zanje niti koraka ni storil. Lepo to ! Tudi v tej zadevi je korespondenčni urad napačna poročila dal v svet in vzbudil napačne pojme o naší deželi. Ko se je dognalo, kaj je resnica, ni popravil v smislu resnice. Zato govornik ))redlaga nujnost, ker je korespondenční urad storil krivico naŠi domovini. Nato vstane dr. Tavčar, ki je doslej veljal nad liljeralei za narodnega voditelja, a je ta dan temeljito dokazal, da id za to več sposoben niti te Časti vreden. Po razniii bolj ali manj jalovih izgovorili izjavi, da glasuje proti nujnosti. Lep slovenski poslanec, ki glasuje ])i'oti nujnemu predlogu, da naj se opere omadeževana ^'sast domovine. Lahko ste ga veseli, volilci, taecga narodnjaka. In zakaj je glasoval proti nujnosti ? Tako trdno je zvezan z Nemei, da ne sme drugače misliti in govoriti kakor hočejo Nemci. Posl. Hribar je izjavil, da bi on za svojo osebo glasoval za predlog, ko bi ne bil vezan. — Med viliarnim odobravanjem nato govori dr. Krek in dokazuje, da imamo vsi Slovenci v deželi v osebi deželnega predsednika sovražnika našega naroda, proti kateremu moramo nastopiti skupno, Horiti se je torej z vsemi močmi proti vladi, ki nam jemlje našo Čast. — Deželni predsednik odgovarja na to nemško, kar vzbudi nepopisen vriše, l'ûsl. Drobnic ugovarja, a baron Hein še vedno iti spet govori nemško, na kar odidejo katol.-narod ni poslanci. Še enkrat se vzdigne dr. Krek in pravi med drugim : „Ta prizor kaže, kako nesmiselna je taka centralna vlada, ki pošilja na važm) mesto moža, ki se noče raz-govarjati z zastopniki slovenskega naroda tako, kakor poslanec razume. Do tega menda se nismo prišli, da bi slovenski poslanec moral biti radi lleina vcsč nemščine ! mora imeti posledice. Danes si pripravimo srca, da bomo lahko skupno postopali v gotovili stvareh. Kličemo proti sedežu dežel, predsednika : „Tam je nai^ Aman!" Pri glasovanju o dr. iŠuateraičevem predlogu so obsedeli slovenski liberalni poslanci ob Scliweglovi strani! Vstali so samo katoiiško-narodni poslanci. — Izvolil se je potem tistavni odsek za volivno pravi(;o, v katerega so se tudi dali voliti poslanci katol.-narodne stranke. Da so pokazali, kaj hočejo liberalci v tem odseku, izvolili so za predsednika — Nemca! Ker je ta seje odlašal in s tera nagajal, so se naši poslanci pozneje odpovedali mandatom v tem odseku. Poslanci kat. narodne stranke so ta dan pokazali, da jim je res pri srcu slovenska stvar, katero so Nemcem in vladi na Ijnbo izdali liberalci. 27. september 1904 je grd madež za narodno napredno stranko, da ga bo stežlto oprala, liolj trezni in pošteno misleči Slovenci te stranke sami obsojajo početje dr. Tavčarja in drugili liberalnih poslancev, ter priznajo možati nastop našili poslancev. V tretji seji, dne 30. m. m, je poslanec dr. Šnsteršič utemeljeval svoj predlog glede korespondenčnega urada. Pri tem pa nm dr, Tavčar zakliČe besedo; ,,Lažujivec'^ Pogrelo ga je bilo, da mu je dr. Susteršič očital, da se je pri svojem zadnjem govoru posUižil dejanske neresnice. Nastal je na to velik Škandal, tako da je deželni glavar zaključil sejo. Dr. Hiisteršič je bil razžaljen v zbornici, a zunaj ga je razžalil grof lîarbo. Sedaj se pa oba delata, kakor da ju je di'. ŠusteršiČ razžalil, in grof Barbo ga je celo pozval na dvoboj, katerega dr. SiisteršiČ seveda ni vsprcjel. — Četrta seja; včeraj 14. t. m., a o tem na drugem mestu. Dosti !)olje ni v drugih deželnih zborih. Imenitno so naredili iJalmatinci z ozirom na žaljenje, ki je jo izustil cesarski namestnik. Komaj se je G. t. in. siiàel dalmatinski deželni zbor se je oglasil poslanec dr. Čin-grija ter je prečital v hrvatskem in italijanskem jeziku kratko izjavo, da so vsi poslanci prepričani, da je namestnik hudo razžalil deželo, vsled česar se ne ijodo udeleževali zborovanja, dokler ostane baron Mandel namestnik. V tem hipu je namestnik zapu.'itil dvorano, dočim je dvorni svetnik Nardelli izročil predsediiiku pismo, s katerim se deželni zbor z ozirom na rav-nidiar podano izjavo po cesarjevem naročilu zaključi. Ko je prišel namestnik do vrat, so zaorili burni klict „ven ž njim!" V češkem deželnem zboru je onemogočila nemška obstrukcija vsako delovanje. Nemški poslanci so vložili celo kopo obstrukcijskih predlogov ter zahtevajo vedno poimensko glasovanje. Na Moravském so socijalni demokrati skušali od deželnega zbora z demonstracij ami izsiliti nov volilni red na podlagi razširjene volivne pravice. Moralo je priti vojaštvo. Ilavno tako so delali na Češkem. Povsod torej en glas: dajte nam večjo volilno pravico! To že ni več igrača, ampak resna volja ljudstva, katero naj državniki spolnijo, sicer si jo zna ljudstvo prej ali slej vzeti po sili. In to piič ne bo igrača! V Gradcu gospodarijo v občinskem odboru nemški nacijonaici in socijalni demokrati : proračun kaže, da bo zmanjkalo 342.721 kron. Na Dunaju pa imajo občinsko upravo v roki krščanski socijalci, tam je pa prebitka 2,800.275 kron. Kateri ao boljši gospodarji, je jasno ! Cesarski namestnik V Trstu je postal Konrail princ Mi)lienl(jtje-BdiÍllÍEgsf(ir8t, dosedaj deželni predsednik v liukovini. Novi ruski minister za notranje posle je namesto umorjenega Pleveta postal dosedanji vilenski guvernér knez Svjatopolk-Mirski. Kaže, da, bo kos svoji nalogi, ker je že pomagal v takili zadevah rajnkeniti ministru Sipjaginu. Port Artur še ni padel in tudi se ne bo zlepa. Junaški poveljnik Steselj in njegova Lrabra posadka neumorno odbija najLiijse japonske napade. .Japoncev pada kar na tisoče. Trdnjava ima živeža in vode in streljiva dosti. — Kuropatkin je vojakom naznanil, da je prenelialo umikanje in sedaj on prične napadati Japonce. Veliko navdušenje je zato zavladalo pri armadi in po celi llusiji. Bog dal zmago llusom! V RIM! Zadnji dnevi v večnem mestu. Slovo. En teden nam je bil odmenjeii zu bivanje v R mu ; kako hitro je pieàtl ta teden! In se toliko in toliko znamenitega je lilo ïiiîeli! Zato so nas pa zadnje dni v piaveni pomenu besede podili po Rimu, in vtisi, ki amo jih dobili v tem čiisu, so liilio izginili. Tie veijel bi Èlovek, kako utrujeni smo legali k ['očilku v pozni «ri, da zjutraj spet zgodaj ystauemo. lío, pa nič ne stori, saj tako brž spet ne pojdemo v Em; se že poh pi, Ï omo poćili doma. Pa ne samo telo je bilo timino, tudi duh je izgubil vso prožnost sprejemati iiovili vtisov. Vem, kako mlačno in površno skk» si ogledovali najlepše umetnine zadnji dan v Vatikaim, Nismo leč vedeli ceniti, dii smo v raju umetnosti. Treba se je bib) uprav siliti. Škodn, da uisem imel saj par dnij še časa samo za slike raznih najimenitnejših imjstruv v Vatikanu. Ali pa znamenito sikstiiisko knpelo, v kateii se je vibIIh par mesecev pczneje volitev novega papeža; kako hitro smo bili gotovi z ogledovanjem v tem ťudoiiteni piostoiu. Tu pa tudi ělcivek ne bi mogel mimo premišljati telj nmetnin, toliko tujcev je bilo t nji! Ce mi bo kedaj se dana sreëa priti v sveto niestc, sveto po tolikih spominkih sv. veie, sveto po vidnem prglavarjn sv. ceikve, sveto po lepib umetniJStih svetnih in svetih: no, potem že vem, kam in kako in kaj, da ne bom gubil dragega iasa, V Rimu je čudovit vidiijak „Fontana Trevi" imenovan. Pa ne mislite si vodnjaka ali vodometa po našem načinu. Prcčelje prostorne velike palaCe je umetno spremenjeno v skalovje, na katerem eedé razne simbolične podobe, preko skalovja pada z vebkim sumom cel potok najbistrejse studenčnice, ki jo dovaja iz rimskih časov oluanjen, od papeža Nikolaja V. popravljen vodovod. Piipovedka pravi, da kdor pije te vode, ga vedno Žfja po Rimu, dokler ga zopet ne vidi, Te vode nisem pil, a žejo po Rimu Čutim vseeno v sebi. Oglejmo si naglo ae nekaj bolj znamenitih svetišč. Zunaj mesta je cerkev sv. Neže. ilimó Kviriuala, koder je kedaj sta-nthval sv. Oče, ii sedaj stanuje laški kralj, dr'ié vozovi naprej po ravni cesti. Imenuje se ta cesta „Via venti settembre". Vodi namreč k Pijevim vratim (Porta Pia), koder so 20. sept. 1870 moderni roparji v imenu italijanske narodnosti prodrli v Rim in ga po krivici vzeli papežn. Ta dan, 20, septembra (venii settembre), se zdi Lahom tako imeniten, da so tako imenovali to cesto in še mnoge drnge ceste in ulice po raznih laških niestili. Torej cesta žalostnega spomina. Za mestnim obzidjem dobi cesta diugo ime. Kmalu izstopimo pri mali, na ziMiaj jako priprosti cerkvi, ki fe pozidana nad grobom svete Neže iii nad katakombami, ki tndi nosijo njeno mie. Cerkev leži prav globoko pod tlakom sedanje ceste, po 47 marmornatih stopnicah gremo navzdol. Pij IX. jo je kaj lično prenovil na svoje stroške. Ceikev je pravi \i!or starokisčanskih cerkvenih stavb: lahno, lepo Členovito, harmonično je vse raz- deljeno. Zanimivo je, da imate obe stranski ladiji, kakor pri nas pravimo, „stranske knre" ; tu je bil prostor za ženstťo, ki je bilo do najnovejših časov y cerkvi vednu in [lovsod strogo ločeno in zase. Hitro spet na vozove in dalje! Peljemo se nazaj proti „Porta Pia", a zavijemo na levo mimo odprtine v zidu, skozi katero so imenovani dan prišli Lahi v Rim, Vsalio leto se ta dan lia tem mestu praznuje z raznimi gnyoïi, več ali niau) naperjenimi proti papežu in cerkvi, SpLli liberalci iu njih skrivni vodniki, fiamasoni, ne morejo menda nikjer in nikdar javno nastopiti, da ne bi udarili po eei'kvi in veri. Vozimo se mimo vojašnice, Stoji prav na istem mestu, koder ao za časa rimskih cesarjev stanovali pretorijanci, cesarjeva telestm straža, ki so znali cesarje ne stražiti, pač pa pošteno strahovati in odstnvljati, kakor se jim je zljnbilo. Delali so kakor srliski Častniki dne 11. junija 1903. Na drugi strani nasproti stoji bolnica, poliklinika imenovana. Zelo primemo: na eni strani vojašnica, na dnigi bolnica. Po dolgi vožnji sfi ustayi vrsta voz pred cerkvijo svetega Lavreiicija. C«ikev je ohranila zunaj in znotraj staro Častitljivo obliko prvotnih krščanskih cerkva, ki so bile veliko bolj piaktičue in ob vsej priprostosti veliko bolj veličastne, kakor pa naše sedanje. Preddvor se razteza pred v.'iemi tremi ladijanii in je poln starih umetnin, Ladija je trojna, srednja se vzdiguje visoko nad stranski in je tudi od ziniaj bogato okrašena z mozaiki. Siloviti stebri, ki nosijo streho, so iz najlepšega marmorja. Čudovito lepa je slikarija, ki predstavlja na eni strani mučeništvo sv. Štefana, na drugi sv. L'^vrencija. Slikal je Fracassini, barve so tako prijetno mehke, pa silno harmonične, te slike so mi ostale v neizbrisnem spominu Pokopana sta tu mnčenika-ievita sv. Lavrenoij in sv. Štefan Nekaj po.sebnega v tej cerkvi je grobnica papeža Pija IX. blagega spomina, (Kotile sleiti.) Pise se iiiiiii; Iz Brežic. V frančiškanskem samostanu v Brežicah hodo 23. okt. preč. g. P. Benedikt Gradišnik obhajali .">0 letnico mašništva, 11. nov. bodo pa preč. g. P. Bernaid Vouk, bivši ravnatelj c. kr. gimnazije y Rudolfovem in stamsta frančiškanske provincije sv. Križa, slavili 80 letnico svojega rojstva, Bog živi oba BÎftvljenca, ki sla vkljub častitljivi starosti še dobro ohranjena, še mnogo let! DomaČe vesti. (Petin dvajset letnico) slovesne redovne obljube praznoval je na tihem dne 12. t, m. preč, gospod P. Kajetan Popotnik, dobro znani prijor usmiljenih bratov v Kandiji. Doslo mn je ob tej priliki mnogo čestitk od raznih krajev. Mnogoštevilni njegovi prijatelji in znanci, ki ga ljubijo in spoštujejo kot svojemu svetemu težavnemu poklic« zvestog» redovnika, bolnikom skrbnega očeta in vsem dobrega prijatelj«, žele mn ob tej priliki tudi za prihodnjih 25 let, ki naj mu jih Beg podeli : milost, blagoslov in srečo 1 (Osebne vesti.) C. kr. evidenčni geometer 1, r, gosp. Jožef V e r b i č pride iz Postojne v Trebnje, iz Trebnja v Postojno pa gre C, kr. evid. geometer II. razreda g. Matevž Čepernič. G. Avgust Arzelin, učitelj v Prečini je stopil v pokoj. (Umrla) je 10. t. m. v Toplicah iia Dolenj-^ikem po daljšem bolehanju gospa Josipina K ulav i c, vdova po Avgustu Kulavicn, zdravniku in kopališkem najemnik«. Rojena je bila dne 19, aprila 1. 1856 v Malborgetu. Nekdajnim obiskovalcem kopeli je bila rajnica vsled svoje ljubeznjivosti in prirojene veselosti obče priljubljena. Z nmrlim možem sta živela v zvesti ljubezni, ter si vsled izredne marljivosti pridobila precej imetja. Zadnja leta je živela gospa s priletno materjo in sestro Albino natihoma v svoji hiši tik kopališča, ter rada sprejemala goste v stanovanje, kjer jim je postrežljivost in skrbna snaga nad vse ugajala. Naj kane solza žalovanja na nje rano gomilo, njena blaga duša, oéišĚRna po večlttni muiini bolezni, pa je že pi'ejela venec iz nevenljivih cvetic, cvetočih v nebeškem raju. ^(Novo cerkev) kartiizijanakega samostana v Pleterjah pri Št. Jerneju lioda posvetil dne 3. novembra t. 1. presvetli gospoil ktiHK in škof dr. Anton Jeglič. (Diiliovske premembe v ljubljanski škofiji.) Kanonično sta bila vmeščena čé. gg, Josip Per z na župnijo Borovtc (Morubitz) in Frauéisek Kepec na župnijo Cesnjice, Predieíčťui sn 6č. gg. k«p«lani: Franc. Zorko iz Š^t. Jerneja k Sv. Petru v LjiibljHui, .Jakoii Kn Un iz Zagoija v Št. Jernej, Janko Petričj!! Škofje Loke v Zagorje, FranČ. Steržaj iz Št. Jatiž-i v Škdfju Loko, (I'mrl) je v Alirni peči posestnik in gostilničar g. Fr. Novi j an, v Trebnjem pa je umrla posestnica Terez. Zore. (Umrl je) v BudapešUi g stt)tnik Ernst Kriatoť. (Mestnii in'anilnica v Novem mestu.) V mesecu septembiu 1&04 je 179 strank vložilo 61 807 K 01 h, 195 sti'ank vzdignilo 12],708 K 33h. torej manj vbtžih) 59 901 K 32 h. 9 strankam se je izplačalo liiputečmli posnjil 13.930 K — li, 145 menic se je eskdtiiptovalo Zd 56 939 K — h. Stanje vlog 2,493.541 K 10 li. Denarni promet 563.869 K 29 h. Vseh strank bilo je 727. (Hranilnica in posojilnica za K a n d i j o in okolico), reg, zadinga z neomejeno zavezo, imela je meseca septembra 1904 prometa K 66.484'17. Vložilo je 60 strank K ]5.984'64, dvignilo 54 strank K ^0.785 fi0. Posojil je bilo danih 34 Stiankum K lii004'—, in vruilo je 16 strank K 2.780 —. Število zadiužnikoT je bilo koncem nitseca 1069, (V bolnici usmiljenih bratov) v Kandiji pri Rudol-fovem je bilo sprejetih mt^secii septembra 102 bolnika, k-mcem BVgiiHta jih je ostalo 74, skupno ětevilo oskrbovanih 176. Otl teh se je izpustilo 65 oztiravljenih, 20 zboljâanîh in 8 ne-ozdi'avljenili. Umrîo jih je v pretećenem mesecu 6. Oskrbovalnih dni se je nabi'alo meseca septembra 2338. V oski'bovanjn jih je csIhIo 77. (I)i'niba sv. Mohorja,) Dne 3. oktobra smo začeli razpošiljati letošnje dtuibene knjige in prizadevali si bodemo, da ČHStiti ndje dobijo knjige najprej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje s knjigami po tej-le vrsti: Škofije: 1. Tržaška, 2. Krňka, 3. Gm'iška, 4. Kizni kraji, 5. Amerika in Afrika, 6. Ljubljanska, 7. Lavantinska. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo „aviso", pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo čast. poverjenikom povrniti posamezni udje. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, pmaimo, naj čim pieje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega piostoia. Odbor. (K petindvajseti etn ic i „K a toi i Šk e B u k varne" v Ljubljani) Spomladi leta 1879. sklenili so nekateii gospodje ustanoviti v Ljubljani spec fićno katoliški) bukvarno. Začetek je bil majhen, saj so bita tudi denarna sredstva le pičla. Pokupili so ostanek neke bukvarue Otokarja Klerr in na podlagi nove koncesije, katera je bila podeljena pokojnem« gospodu župnikn Josipu Jerièu, otvorili novo knjigai'no. Z oki'ožiiieo z dné 1. avgusta istega leta se je to naîtnando založnikom v Avstriji in v inozemstvu. Prve čase je dobivala „Katoliška Bukvama" vse, kar je potrebovala, od j Ulrika Moser v Gradcu; toda že po peteku nekaterih mesecev je stupila v direktno zvezo z raznimi založniki. Na Dnuaju in v Lipskem pa ai je pridobila svojega zastopnika (komisijonarja), kakor jili imajo tam vse večje knjigarne. Na Dunaju jo zastopata sedaj gosp. Karola Reger naslednika: Rudolf Leehner in sin, v Lipskem pa svetovnoznani F. Volckmar, Organizacija knjigotrštva je vsa drugačna nego druzih trgovin. Vsa manjša naročila se ne na]'0Čaj0 naravnost od zalagatelja, ampak potom zastopnikov; radi tega je mogoče dobiti doma knjige po isti ceni, kot pri založniku, ne da bi bilo treba doplačati poštnino iz tujine. A tudi iz daljne tujine so se naročale knjige, spisane v lazuiîi tujih, nam komaj po imenu znani)! jezikih; n. pr. slovnice prebivalcev vzhodne Afrike itd. Kot posebnost naj omenim, da je svoječasno naročal pri katoliški bukvami v Ljubljani znani iznajditelj vola))uka pokojni gospod župnik ivan Martin Sclileyer v Litzelstetteu blizu Kostnica; kakšne knjige je ta gospod za svoje študije potreboval, si lahko mislimo. Glavno pozornost je obračala ka- toliška bukvama, kot že njeno ime pové, na katoliško književnost slovenskega naroda iu tujib narodov, io sicer ne samo na bogoslovske kujtge, marveč na vse, ki priznavajo ali ki goje pozitivno versko stališče. Zoper to svoje stalo se ni nikdar pregrešila. Smelo trdimo, da marsikatero apnlogetično, versko prepričanje utrjujoče in nravnost pospešujoče delo je ravno potom katoliške bukvarne prišlo med naše slovensko ljudstvo. Prištevati moramo katoliško bukvarno po pravici jedni najvažnejših ustanov katoliške narodue «rganizHcije. S;ij z raz-pečavanjem dobrih knjig goji in krepi versko prepričanje milega slovenskega naroda. Težko bi dobili moža dalmvskega ali izobraženega svetnega stanu, ki bi ne h I stopil nikdar v zvezo s katoliško bukvarno. Ako morebiti ni bil vsakdo tako postreien, kot si je želel, naj to oprosti in pripisuje človeški nepopolnosti. Katoliška bnkvarna pa ne razprodaja samo knjige, ampak jih tudi ZilHga, Zuložila je večje število dobrib molitven kov; molitvenih knjig se sicer v slovenskem ne manjka, posebno odkar zunanji spekiilantje s slabimi, od Škofijstva nepotrjenimi ali p(tnarejenimi potrdili z istimi preplavljajo slovenske dežele. A te, katere je izdala katoliška bukvama, je kritika pripoznala soglasno kot izvrstne. Omenimo le KerČonove Marijine molitvenike in njegovega „litfaela,'' „Filoteja," Zupančiča „Krub nebeški" itd; nekateri teh molitvenikov sose večkrat ie jionatisnili, najboljše znamenje, da so dobri. Poleg teh nabožnih spisov je izdala zbirko knjig za mladino, za ljudstvo in za šole. Nadalje i'aziia dela, važna za praktično duhovno pastirstvo, kot Počev, „Duhovski poslovnik," Veter-nikovo „Razlago velikega katekizma," Zabukovčev „Poduk o sv. zakonu," homiletični mesečnik „Dabovni pastir," ki izhaja letos že 21. leto in je pi'ava zakladnici za slovenske pridigarje. Vse te knjige so se tiskale v katoliški tiskarni, vezale pa deloma pri doiEiač h knjigovezih, zadnji Čaa pa, odkar je knjigoveznica katoliškega tiskovnega društva preurejena, večinoma le v tej. S knjigarno je združen tudi mal antikvarijat takih knjig, ki jih dobi bukvama po umilih dolžnikih nazuj. Posebno bogata je njena zaloga liturgičnih knjig, misalov, brevirjev itd. s propriji raznih sbdij, v priprostih in najfinejših vezaVHli. Prodajalnici in štiri shrambe se nahajajo prav v tistih skromnih ))rostoiih kot pred 25, leti, vse v pritličju liiše na stolnem ti'gu št. 5. Zakladov, ki jib sne rja iu mol, sicer ni pridobila katoliška bukvama tekom teh 25. let. A ena zavest sme prešinjati njeue ustanoynike in podpiratelje, zavest namreč, da je izpolnjevala ves čas svojega obstanka geslo, ki se bere na Čelu njenega grba : „Pro Deo et Patria!" V. K. (Obrtna zadruga) v Hudolfuvem je imela 25. in. m. deveto sejo ob I uri pop, pri kateri se je rešilo vSledeče : Prošnji Tomaž Kastnerja mizarja iz Gorenjih Sns c se ugodi, ter se ga pi'iporoèa, da se nm podeli obrtno dopustilo samostojnega izvršavanja mizarske obrti v Gornjih Su.ŠÍcaL. Prošnji Ignacija Iljaša, kovača v Rudolfivem, su enako v.streže za kovaški in podkovski obrt v Rudolfivem, Prošnji, Matija Zupančiča, kovača v Vrdunu, se vstreže omejeno za kovaški, ne pa za podkovski obrt, ker se za isteg.i m skazal zmožnega s spričevali. Na vlogo vis deielne vlade po okr. glavarstvu v zadevi Emil Miheliča iz Seniiča, da ae zadruga izjavi o njeg ivi prošnji, je 11 sposoben, da bi se smel sprejeti v Čevliarski kur.^ tehnologičnega muzeja niv Dmiaju. Sklene se, da se ga priporoča, ker je marljiv pri svojemu obrtu kot čevljarski pomočnik. Zidiija točka dnevnega reda, določitev plače na mesec tajniku se določi za sedaj 10 kron. S tem si zadiuga prihrani skoro polovici», z ozirom kolikor sa je dosedaj splačalo. Samustojui predlog gospoda Maloviča, da se d doči po zadružmii pravilih delovni čas, Slilene se, da^ isti velja zi v letu ah zimi od 6 ure zjutraj do 7. ure zvečer, z opoldanskim odmorom ter z p itrebnim Časom za jed zjutraj in popoldan, Ta čas se sme prekoračiti ali skrajšati v sporazumu mijitrov in potnočiiikov po njih potrebi. Določba velja za p imočnike, ako se ne sklene kaj drugega med delodajalcem in delojemalcem. Predlog gosp, M. Maloviča, da bi se priredila veselica, katera naj bi zopet kaj donesla na korist skladu onemoglih obrtnikov se sklene, da se ista priredi 9. oktobra v gostilni pri „Slonu". Dalje poroča g. MaloviČ, kako malo je zanimanja za pre-koristno napravo telinologičnega muzeja na Dnuaju med našim obrtništvom. Po rjtznib poročilih sklepa, da so vse druge dežele bolje zastopaiit; z obiakom, kakor nusa dežfla. Zato bi pač bilo poirelino, da bi se malo več zanimanja i zbudilo med obrtniki za ta obisk. V ta namen želi snin narediti prošnjo za vspiejfiii v mizarski teôaj, ter prosi načelništvo, da Li ga blHguvťililfi pri tem podpirati, da doseže deločene podpore. Gosp. FrančiĆ pozdravlja z veseljem ta sklep g. MaloviČa z cxirom na važnost takega poduka. Svoječasno si je sam ogledal na Dunaju prekoristno napravo, katera je občudovanja vredna, ki naj bi služila razvoju (jbrtnistva, posebna na strojni obrat, obž-aliije, da je tako malo zanimanja med našimi obrtniki, ker se dajo težave premagati z raznimi podporami. Sklene se enoglasno, da se bode podpiralo prosilčevo prošnjo, ker je upati povoljnega vspelia od njega. Nato se seja zakljiiii. (Izginil) je v sredo dné 12, t. m. osmošolec Vandot. Nič se ne vé, kam je sel. (V Mirni) je utonil blapec grofa Barbo z dvoma konjema vied. Bržčas je v pijanosti zavozil v vodo. ( A k a d eni i č n i slikar p, Josip Germ) izdal je novo k(i])ijo svoje slike „Eled". Hvaležni moramo biti g. sii-kurju, da se je odločil izdajati reprodukcije krajinskih slik, da tako tudi sirji svet spozna lepoto naše ožje domovine. Večina slovanskili listov prinesla je o prvi izdaji, ki predočuje „Belopeško jezero", prav laskave ocene. Upati je torej, da bodo mladega in pridnega umetnika podpirali z obilnimi naročili vsi prijatelji umetnosti in naravnih lepot. Ne zamudite flvojih stanovanj in drugih prostorov okrasiti s to sliko, ki vas spi minja bisera naše dežele in pa lepih dnij, ki ste jih morebiti sami preživeli na divném Bledu, Slika kaže pokrajino v sulnčni luči, ki je niojstersko pogojena. Kakor hitro bode z na Slovenskem prodanimi slikami strošek izdaje pokrit, porabi gospi d umetnik prebitek v lirezplačno razpusiljatev prebitku odgovarjajočega števila slik onim, zlasti obmejnim šolam, ki si slik same omisliti ne morejo, Zaključek prodaje se svoje-ćasno primerno objavi. Velikost slik samih je: 50X32cm, na kartonu 67X<ni; cena na kartonu samem po 6 K, v rudeč-kasto rujavem jelaevem okvirju s steklom brez kartona pt» H) K, v takem okvirju in na kartonu po 12 K, v vzorkovém okvirji D steklom brez kartona po 12 K, na kartonu po 15 K. Doyoli se tudi plačevanje na obioke, trgovcem se da pri nakupn primeren popust! Poštnina in zaboj se računa za lastni strošek, pošiljatev slike na kartonu in v zavitku s poštnin« 40 b, — Prodajo slik za Novonieato je prevzel zavod J, Krajto nasi. (Novi posestnik mehovskega gradu.) liazvalino gradu ilehovo pri Podgradu kupily je na dražbi za 96 gold, posestnik g. Ivan Penca, p, d, Žan iz Težke vode. (Obrtna šola na Rakovniku.) Piše se nam: Ker pogosto prihajajo na vodstvo salezijanskega zavoda vprašanja glede rokodelstva, sklenilo je v dogovoru z deželno in mestno sdlsko oblastjo zaieti v zavodu y prihodnjem mesecu tečaj obrtne šole za one dečke, ki so dokončali ljudsko šolo in imajo 14 let. Vttdstvo bi sicer želelo izučiti gojence v delavnicah na liakovniku. ali ker tega ne more, dokler mu cenjeni sotrud-iiiki in dobre soirudnice ne pomagajo, da se dovrši nameravani zavod, se je vodstvo pogodilo z različnimi boljšimi tvrd-kami v mestu, da jim poSlje gojence v delo, od 7—12 dopoldne in od 1 do pol 6. popoldne. Vodstvo se bo kolikor možno pri tvrdkab zanimalo, kako se gojenci obnašajo. Zanimalo se bo zajedno z vladno priznanimi učitelji, kako napredujejo v svoji obrti in kaj jim se posebej manjka, da se spopolnijo v svoji stroki. Nadzorovalo se bo kolikor mogoče in gotovo bodo gojenci vsaj ob prostih urah, ko niso pii delu, daleč od ^tolikih nevarnosti, kar bo za vestne atariše velika tolažba, ('im bolj bodo dobrotniki in dobrotniee podpirali zavod, temveč ubogih in zapuščenih dečkov bo mogoče sprejeti in jim tako Ziigoloviti vsakdanji kruh in srečno prilsoilnjost. Novi vajenci se sprejemajo tekom okU^bra. Šula začne z novembrom. Pogoje pojasnuje ustno alt písmeno: vodstvo salezijanakega zavoda lia liakovniku pri Ljubljani, (Požar.) Dne 7. t, m. popoludue ob pol štirih, nastal je velik požar v vaai Gorenji Suhor. Zgorela Je hiša m vse žito pud streho posestniku Janezu Željko. Živino so komaj rešili. Škoda se ceni na 1400 K. Mož je bil vedno zavarovan, žal, da je ravno letos to opustil ! Ko bi ne bili sosedni ljudje urno prihiteli na pomoč, vpepeljena bi bila gotovo cela vas in vsa gospodarska poslopja, ker dotični vaščani so bili večinoma vsi na polju. Zažgali so otioc', igraje se z ognjem za hišo, nakar se je vnel najprvo velik kup suhega komunega perja. Starši, pazite na otroke, ker nesrećii nikdar ne miruje! (Na Suhoru) imajo noveg-i Župana. Izvoljen je gusp. Franc Tomec, posestnik iz Businje v;isi. _ Svetovalci so: Jurij Ambrožič, Martin Grkšič, Anton Siiklje in Jožef Klemenčič. Vsi so vrli možje kal, narodne atninke, (Železniški promet) na progi Novo mesto-Ljubljana je za nekaj časa oviian. Vsled vednega deževja usula se je 11. t, m. med predorom pod sv. Ano m pi-stajo Jlirna peč zemlja 36 m na široko na progo tako, da morajo potniki prestopati. (K r k a) je vsled neprestanega deževja silno narasla, kakor že dolgo let ne. Nekje je vzela most iti tndi drugih stvarij je prav veliko nesla s seboj. Pri Kosianjeiici in nižja doli je prestopila bregove ter napravila na polju i gromne škode. (Visoki gostje v sadni razstavi v Radovljici. Kakor že poročano, obiskal je sadno razstavo v Radovljici dne 30. m. m. atašej ruskega poslaništva ti:v Cetinju, baron v. Meck, dne 1. t. m, pa se Je mudil v razstavi icin. baron Al bor i, intendant Bosne in Hercegovine. Visoka gosta sta se jako laskavo izrazila o razstavi. (Shod kranjskih sadjai'jev v Radovljici.) Pred zaključkom aadne razstave se bode vršil v Radovljici shod kranjskih sadjarjev, na katerem bode razgovor o napiedku domače aadjereje. Dan temu ahodu se določi natančno v kiatkem. Na shod opozarjamo vse, za domače sadjarstvo zanimajoče se kroge, da se blagovolijo pripraviti in si prirediti kak pameten predlog. (Odbor aadne razstave v Radovljici) naznanja vsem onim, ki želé kupiti večje ali manjše množine lepega sadja, da je zbral od razstavljencev tozadevni materijah V posebni knjigi je zabelježeno, koliko imajo posamezni razstavljavci sadja za prodati in po kateri ceni. Kdor želi sadja kupiti za dom ali za kupčijo, naj pride v razstavo, da si izbere vrste in potem naroči ali direktno pri razstavljavcu ali pa po posredovanju razstavnega odbora. Lastnikom sadja, posebno iz bližine Radovljice, pa se priporoča, da čim prej pripeljejo ali prinesejo sadja na prodaj v i'azstavo, ker si prebivalstvo mesta Radovljice samo želi nakupiti nekaj lepega zimskega sadja. To naznanja odbor zaradi tega, ker želi, da donese razstava že neposrednih koristi razstavljavcem in obČiLStvu. Ta sadni semenj v razstavi se lahko prične takoj in traja do zaključka razstave, (Sadna razstava v Radovljici.) Kakor nam poroča osuovalni odbor sadne razstave, ostane razstava na splošno željo odprta še do konec t, m. Do tega sklepa je odbor prišel osobito zaradi tega, ker se mu naznanja obisk razstave z raznih krajev, ako bo vreme lepo. iSadje v razstavi se drži izborno, le nekaj prav zgodnih hrušk se Je čeloma zmedenilo in bodo te dni izločene, ko se sestavi popolni imenik razstavljenega sadja. Slavno občinstvo naj torej uporabi na-stopivše lepo vreme, da si ogleda še razstavo. Na razstavi se lahko tudi naroči večje in manjše množine lepega sadja ter izvirnih sadnih pijač; enako pa tudi stiskalnic, vrtnega orodja, vrtnih ograj, lesne volne itd. (Sadjarjeva dela v oktobru po sadnih vrtéh.) 1.) Drevje dobi drevesne košare, da ga ne ogloda zajec. 2.) Krvavo uš se zatira s čopičem, škropljenjem sadnega drevja ter z maščenjem. 3.) Izrezuje se suhe veje, nadalje se ostrga deblo in debelejše veje. Veje z oteklinami od krvave uši, ki so težko pristopne, se poreže in aežge, 4.) Drevesna debla se namažejo z beležem od vapna in ilovice, da dobi gladko lubad, da ni na njem mahovja in se prepreči odlaganje jajčic, 5.) Spravlja in sežiga se listje po sadnih viteh, da se ne loti do-tičnega drevja jabolčni in hruškov krastovec (fuzikladij) in da ga ne zajeda češpljeva rja, 6.) Gnoji se drevje s trdnimi in tekočimi gnojili, da se drevje ložje upira raznim nezgodam. (Umetna gnojila.) Vse nase gospodarje opozarjamo 3 tem, da si sedaj v jesenskem času zagotovi in nakuiiijo umetna gnojila: Tomášovo žlindro, kalijevo sol, oziroma kajnit. Cena za ude c. kr. kmetijske družbe znaša v Ljubljani in sicer za 100 kg. 16% Tomaaove žlindre 5 80 K, n^n K in Igo/o 6'40 K, kalijeve soli 12 60 K in kajnita 6 K, Vsa gno- jik, raziin kalijeve soli, se odilaja le v vrečah po 100 kg. Pitmen umetnih giMjil se razvidi iz tega: 1.) Z njih pomoôjo izdatno izboljšaim» dosedanje pridelke in na ta iiaóÍQ pove-Ćadio letne [iridelke; posebno važna so v tem ozirn guojiU za izboljánnjtí travnikov in deteljišč 2.) Z njim moremo za-neiiifirjeiio iti uslahlietio zemljo še najhitreje pripraviti do veèje rodiivitnnsti. 3 ) Z imetnimi gilojiji postanejo noviiĆ;i bolj rodovitna. 4^) Slabotno stni se najhitreje popravi. 5.) Za visoke lege iiriajo iimetiia gnojili to prednust, da nam ne pri-ZMdevnjo velikih strosk^iv za vnžnjo. 6) UĎiiiek umetnih gnojil deluje 3 do 4 leta in je prideltik že v priera letu tuli izdat-ne|i, du pokrije stroíke Ni travnikih in pašnikih uporabljena umetna gnojila, nuth in drug plevel zatró, namesto teh zaredé pa se zl tsti derelie in druga dobra travna semena. (Obrtne stvari.) Nujtećja in najliolj razširjena je brez-dviimno industrija sivulnih stmjeir in če se ozremo v zgodovini za 100 let nnzij, v dtibo pred letom ia04 moramo priznati, da se je pojavil na tem polju skoro neverjeten napredek. — Ko sLa se v letu 1804 Angleža Stone in Heiidersun bavila z mislijo, kako bi se truilupolno ročno šivanje moglo vršiti hitreje s p iniočjo sti'oja, pač nikdo ni pričakoval, da se bo v kratkem Času posrečilo ustvariti (iravi šivalni stroj. — Toda že 1. 1814, tedrtj 10 let pozneje, posrečilo se je dunajskemu krojaču llandtirsbeigerju sestaviti šivnhii stroj, ki je napravil 160 šivov v minuti i v letu 18:Í6 je H we v druibi z nekim Tomazorn v Angliji priredil stroj, ki je d segtil 300 šivov v minuti, v Ametiki je pa med tem tedania Singer Manuficf.uring Co (sedanja Sitiger Co, akc. diuiiba za Šivalne struje) pri-/edla Šivalni stroj na vrhiinec, ki je vzlnijal splošno pnzirrioit. — Siiiger C), ako, družba za šivalne stroje je ustanovila prvo tovarno na s.-etu, ki je proizvajala raoen in hiter šivalni stroj, dandanes je pa ta dru/-bn ne samo največia trgovina, marveč proizvaja še. tudi dandanes kot pred 80 leti najboijsê ši aine stroje, — Neka'i pojem o veličini aiicijske družbe šivalnih strojev Sin?ei' Oo. si more nstvariti le oni, ki ume, kaka je tvrdka s 3000 podružiicsimi po Ctilem svetu, česar ne zimre nobena druga trgovina. Pide» tega ima tvrdka blizu 100.000 HslnibenCHV. Izvirni S.ngei'jevi šivalni stroji so pa tudi najboljši na svetti To kaže med dnigiin ok-dno-it, da vsi kon-kiirentje te tvrdke ponujajo Smgrirjeve stroje, čeravno jiii nimajo, da si ie ohranijo dobro ime. — Kdor tedaj želi kupiti izviren Siiigerjev šivalni stroj, naj se obi'ne na Kranjskem na kranjsko zilogo v Ljubljani, S t', Petra cesta 4. (Veliko razburjenje) vzbuja po našem mestu dolgotrajna preiskava 1'adi ruake hîniiie. Dne 14 avgusta 1.1, zapeli so nekateri pevci „Dolenj.skega pevskega društva" pri vrtnem koneerUi iz.en program i rusko h mno, ko jo je godba zaigrala. Ves svet govori o Kus li in njih jumštvu: ali je torej v tem res možno videti demoasrracijo ali celo pregreho, da Slovenci za-pojo riiskrej in varovati sabe ? Aha, „nach oben lecken, nach unten spucken", kaj ne? Ćiidno pa tmli to: če Slovenci zapojo rusko himno, treba brez števila dokaKov, da niso imeli nobenega slabega namena, in še se jim ne verjame; če pa nemčurji, nemškutarji in drugi taki po sdi nemški Ijulje — m kolkrat se je zgoddo pri nas Slovene h iti drugje še večkrat, da 80 to bili c. kr. uradniki — pojó vsenemško pesem : „W.^cht am Khein", nezgodi se jim nič, saj od strani gosposke ne; čopajiL Slovenci zato pustavijo na zrak, je to hudo razšaljenje. Kaj ni to dvojna mera, o kateri je govoi'il dr. Šušteršič v deželnem zboru? Kdor naš kiuh jê, bo pel našo peseni ali pa bo vsaj tiho, če ne —! (Pozor, gospodinje in obrtniki!) Živimo v času, ko ie treba največje previdnosti pri nakupu, kajti povsodi preti izkoriščanje, povsodi se dajo zaslepiti po nizkih cenah, v resnici pa kupijo le še dražje. — Vse izrablja imena v resnici reelnih tovarnišlnh znamk, s čimiir se sle])é kupci; ti naroče in prevarani so. — Šele pred kratkim je bilo čitati o taki prevari «ibč nstva od strani neke pariške trgovine, ki je pi'e-valila kupovalce s portreti in tako se pojavljajo vsak dan slučaji nepoštene konkurence. — Specielno pri nakupu šivalnih strojev je treba paxiti na znamko iu Ime iu ozirati se treba v prvi vrsti na ime Singer, ki si je pridobilo glede šivalnih strojev svetovni sloves, kajti ta tovarna je tekom 50 letnega obstoja zbog vestnih svojih del zaslovela po vsem svetu — Ta tvrdka sama ima 3000 podruinic po celem aveiu in od teh 15Ù »amo na Avstrijskem, tako da more vsakdo z lahkoto kupiti Siugerjev šivalni stroj in se mu ni treba dati prevariti, ako se obrne na družbo ali njene zastopnike, ime „Original Singer" je postalo najboljše poroštvo za uajbf«in, čigar še enkrat tolika mui'žina, ka-koršno ima čaša močne črne kave, že utegne provzročiti smrt. Vendar pa še zmeraj toliko mater neče odločiti, da bi zrnato kavo VSi j ZA mule otroke ne odpravile z domiče mize. Najvzornejša pijača bi bila pač čisto mleko, toda izkušnja uči, da je otroci ne pijo veduo radi iu da jo le prav malokdaj morejo uživati dalje čisa. Zito pa je Kathreinerjeva Kneippova sUdna kava najprimernejši nadomestek. Zaradi milega oknsa. ki je podoben kavinemu okusu, jo otroci pijo jako radi invrhutega je celo otrokom v najnežnejši dobi koristna, lahko prebavna, rediltia in krvotvorna. Bila bi dolžnost vsaki materi, da otroke izza prve mladosti navadi te zdrave, okusne Kathreiuerjeve Kiieippove sladne pijače in jim daje samo to. Seveda je treba pri nakupovanju vselej paziti, da dobi pristno Katlireinerjevo kavo, ki se sme prodajati samo v izvirnih zavojih z varnostno znamko „Župnik Kueipp". (Velike povodnji.) Iz vseh krajev Avsti-ije prihajajo poročila o povodnjih, posebno iz krajev ob'južni železnici. Tudi iz Italije poročajo o velikih povodnjih. Tudi iz Samobora, Zagorja itd. prihajajo poročila o velikih povodnjih. Pri Vel. Trgovištu je voda pomnik železniški most. Okolica Novega Marofa je vsa pod vodo. (Prvo vinsko trgatev v Novem mestu) je priredila obrtna zadruga v nedeljo dne 9, t. m. V primerno okrašeni društveni sobi f gostilni pri „Sionu" so obrtniki pokazali, da se kaj tac-ga ilá napraviti tndi v Novem mestu. Četudi so prostori jako tesni, so se došli gostje kljub temu živahno udeležili te trgatve Župan „Čutara" je prečital običajna pravila za trgatev ter v dobro sestavljenem nng-)voru Otvoril trgatev, potem pa se je pričelo življenje; vsakdo je tekmoml z drugim ter si hotel nabrati oldle^a grozdja, ki je visel) na bogato vzrasldt brajdah Veselo so posegali vmes viničarji, občinski policaji pa so aretovali sitneže. da se pred obč. sudom odkupijo s primerno globo, katera je namenjena onemoglim starim obrtnikom; pa tudi šolska družba sv. Cirila in Jletoda ima pri tem svoj dar, kajti vsaka pobotnici zi vplačano globo je bila kolekovana z narodnim kolkom. Čast takim, za občni blagor vnetim obrtnikom (O seji dež, zbora kranjskega) 14. t, m. nataiiô-neje prih^đnjić. Danes le: da se izkaie miiica gledťs kores poiidenSiiegii m'ada in tako pnpravi krivica, storjena Slovencem in Ljubljani, izvolil se je posebni odsek. Dr, Krek stavi aa-iiiostojni nujni predlog: dei. zbor obžaluje, da deželni predsednik v zbiirnici dumla brez izjeme govori v nemškem jeziku, de-ieliii t)dbor pa naj samo neniškib dopisov deželne ilade ne sprejema. Z i ta predlog so glasovali vsi slovenski poslanci, tudi oni n a ro d n o - na p red n e stranke, kar je vzbuiUo nepopisen vibai- odobravanja in niogoćen klic: „Proč 8 Heinom!" » * * (Cerkvena glaaba) je obiigatela za dvoje novih del. Preè, gosp. Fr. Sal. Spindler, duhovnik lav. škofije je izdal „Ljudsko pesmarico" z^ nabožno petje v cerkvi, v šoli in doma. Ztnika obseiH 81 pesmi prirejenih za ljudstvo, ne za umetne zbore, zato so postavljene veóinoma dvoglasno, Za organiste izide posebni izdaja. (Zikaj ne ob enem s to izdajo?) Vfčina pesmi je že udomačenih v .Slovencih, in prav želeli bi bili se več v ljudstvu vdomačenih, pa še ne natisn enih, ker je pesmarica namenjena za ši-l) in dom in da bi bil judslti pesnik Rihar še bolj zastopan. Pesmarica bo že sedaj dosegla svoj namen, ker so vse pesmi lepe in bodo posebno častivcem presv. liešnjega Telesa prav dobro služile pri molitvenih urah. Tudi nepevec bode lepega molit enika vesel, ker so pesmi tudi v kiticah posebej natisnjene in so pndejane troje I tanije, k) se navadno pojo pri nas. Pesmmici je cena jako nizka. V mehki vezavi 60 v, v platnu 1 K, v šagrin. platnu z zlato obrezo 1 K 40 v in ker je še povrhu èisti dohtidek namenjen Ciril Metodovi družbi, je kar najtoplejše priporočamo. — G-. A, Mibelčič, organist v Metliki je izdal kot opus 4. šest Marijinih pesmi. Pet jih je za moški, ena x.\ mešan zbor. Pesmi so melodiji zno, Jepo stavljene, lahke in bodo moški zbori imeli veselje nad njim. Cena 1 K. H. (Ljudska pesmarica) za nabožno petje v cerkvi, v šoli in doma. Izšla je ročna izdaja za eno in dvoglasno (uekaj pesmic tudi za troglasno) petje. Na aoo straneh obsega do 80 najbolj priljubljenih pesmi, kratke nmsne molitve m troje litanije, Oveteroglasno „Spremljevanje" v veliki obliki izide krog Božiča, Ljudska pesmarica itna vsestransko zaupanje. Priredil jo je strokovno iZ'ibraženi glasbenik Fr. S, Spindlei' in presojali so jo v rokopisu A. Foerster, H. Sattner ter Fr. Fer-jančič. B-sedilo pesmi je v Ijudr^kem in cerkvenem duliu priredil dr. Gr. Pečjak. Odobrena in priporočena je doslej že ihI lavantiinskega in ljubljanskega ordinarijata, L'Ud.slťa pesmarica mora v \sako boljšo Šdo, vsako krepostno druž-ni, kolikor je mogoče tudi v vsako družino, kjer je le kaj veselili poštenih src in lepih glasov. „Vs;i zemlja prepevaj Gospodu!" to je njen namen. Voditelji resnih mhdi».sk)h zv^x se bodo zavzeli, da se to čim bolj lepo doseže. Niso vse pesmi za vsakega, a vsak dobi zase (»rimernih pe.imi v tej zbirki. ZUsti šole, častilci presv. K. Telesa in Marijine družbe. Namenu primerne so tudi cene: vkljub bogati vsebini, ličnemu ti.sku jO krasni vezavi, so izvenredno nizke. Ako bo pii teh nizkih cenah še kaj Čistega dobička, ga založnik podari družbi sv. Cirila in Metoda, — Cene: niebko vezana knjižica stane 60 v,, v lično platno vezani z rdečo obrezo 1 K, v sagrinastem plati.u z zlato obrezo 1 K 40 vin. Po pošti 10 vinarjev več. Bukvarne dobé 20% popusta. Da se bo zbirka hitro razširila, se bo prva izdaja šolam in družbam, ki bodo naročale skupno najmanj 10 in naprej plačale, dajala bo s.lno znižanih cenah: mehko vezana za 48 vin., v platno vezana za 80 vin., z zlato (ïbrez'i za 1 K 12 vin. Ljudska pesmarica je v trdni vezavi ličen molitvenik. Glavno zalogo ima prodajaluica „Katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani," {Današnji list) obsega dvanajst strani). Uaziie stvari. * (Glasovir in kuhinja,) Nek oče dni je v dnevnik dvoje naznanil. V enem išče dobre kuharice, v _ drugem pa svi>iim otrokom vešče učiteljice za godbo. Cujte, kaj se je zgodilo : Oglasilo se je 9 kuharic in 384 učiteljic za glasbo. Učiteljice z najboljšimi spričevali so zahtevale po 40 vinarjev za uro, a mibena kuharica ni zahtevala manj ko 30 kron mesečno. Kuhati znati je mncgmi preiualenkostno in prenizko, zato jih stariĚi silijo učiti se godbe, ter jih tako pahnejo — v bedo ! •(Nebeška lestvica) ima sedem stopnic: jioslušaj in lOikuSaj, poskušaj in veruj, veruj in l|ubi, ljubi in stori, stoii 11 trpi, tipi in se bojuj, bojuj se in premaguj da zmagaš za vedno. To ti svetuje svetna modrost, ki ti veleva: Skibi sam zase. * (Prebivalstvo Trsta.) Mestni statistični urad v Trst» rafuna, da ima tržaška občina sedaj I9t 092 prebivalcev. Dne 31, dee^'mbra 1900 je bilo v Trstu m okohci 178.127 prebivalcev. Od leta 1900 jili je torej prirastlo 12,965. Suiešince. (Ponočnjak) je prišel pozno v noči in zgodaj v jutru domov, llivno pred věžními vrati izgubi ra\notežje in sede na tla. Kid bi pozvonil za hišni zvonec, da mu piide kdo odpret. Zgrabi, vleče, a nikogar ni, kar pride nočni čuvaj mimo. „Kaj pa delate?" ga vpraša. „Pol ure že zvonim, a samo nek les prav grdo laja, odpre mi pa nihče," odgovori s težavo od vinskili dnhov prevzeti junak. In kaj je bilo? Pograbil je svojega zvestega psa za rep in ga pol nre vlekel misleč, da vleče za hišni zvonec, (Znan vinski bratec) se ga je bil spet enkrat pošteno naležel v gostilni. Po razmh težavah je srečno prijadral (Ï0 svoje hiwe. Treba je še biio iti po stopnicah v drugo nadstropje. A predno dospe do prvega nadstropja, obiiemoie, sede in zaspi. Ko se drugo jutro vzbudi, vidi. da leži prav lik železne ograje. Ves prestrašen pravi: „Moj živ dau ! Kaj pa je to? V zapotu sem! Kaj sem vendar naredil, da so me ntaknili v luknjo ? To bo moja stara huda 1" (Tako neumenl) Gospodar hlapcu: „Tbš kaj, ti sipa tako zabito neumen, da nisem še kaj t^cega videl Ko bi moral ti za svojo neumnost davek plačevati, nikdar ne prideš iz davkarije." Naznanila mestnega magistrata. (Sejil o liútuíike ^ft otlbora t Rit ilolfovem) z diié 7. oktolira 1S)04. NftvzoĚi: g. pl, SlatluviČ, Bvetovalcu: Kg. K.iKiiian, i;iiiek ; oiibiiriiiki: k;;. Bniiier, Ferlii, Gftuiiiui, Uulin, Qustiîi, MíiroIíč, Alorauc, Mi-ftuior, dr, Pjzuik, Skale, WiinliBt'.lier; zajiisiiiksr : tHÍnik Snibelj, Gom|íu<1 žuiaii kuu-atauijí Bkltíiiúiiost (iiiburii, utvori «fjo, imeiuije kut oiferovutelia /ii].iíiiLÍl(ft ddunšiije seje t; llniiierja in g Skiílfta, ter ii.imĚii, iln je g. AiUiIť l'uuser oillozil iast mestiiegii svetuvalcn oziruiiia uitlmniika, ter ita je pi>Tiil>'jei) k ,3ÓT liífO-J04í>f^ 10 4178 254 150 4(î 021 33í> 31.4H2 kron UXl 100 300 150 270 10 10300 24 20 laoo fi7í)0 2800 tifiO 51.")0 (Ifï 350 4800 50 200 800 H80 2000 lOOÍ) 20 10 250 300 3500 4ň 80 30 '2.24: 150 Pokritje. ]Uprava v obio........ 2.) Uprava mestno imovine....... 3.) Ceste, ulice, trgi........ 4.) Zdravstveno in blagotvorne zadeve..... 5.> Šolo........... 0.) Vojaška nastanitev...... Skupaj Primanjkljaj od KO pokrije z prihranki leta 1!)05. Dalje puvdnrja g^..:fu]ian, da bnde aspeh leta liiOl tnk, da npn, díi se boda prilirauilo okolu 6 du 7000 krun, katera svutft se bode prilmdnjfr letu porabila za kanalizacijo mesta. Na to prebere ce i prurafun v pa-aamoïiiib toČkab o potrebšéini in pokritju, kateri iikaziije končnega primanjkljaja 336 kron ter otvori splošno debato. G, dr. Poznik prtdlnga pri postavku ,,Podpore rainim liru.štvmiida se tudi oltiiiševalntnni dtititvn diivoli podpora. Na to se ja od raiuib giï. odbornikov jinvilar,jalo, da je piidpura za gndbn v znesku 300 krun prevelika, ker je godb« zdaj veliko isl^liejša, kak.ir je bila poprej iu ker ne ^re, da lii občina preveliko z'teske izraćnna za 1. IS)05 da se: 1.) občinike naklade od is^/o znižajo na 45%, a.) uïit.nina oit vina, vinskega in sadnega naoSia in luesa zniža od 18",o na 10",u, nadalje pobiranje 3.) naklade od vsega v občini Rudolfovo pcrahljenega žganja in sicer: a) od porabe vseli žganih opojnih tekočin pn sfoplnjali lOOJelnega al koli o lom etra vsako liektolitarilto atojdnjo 20 belerjev za dobo 10 let, to je rejeli. Na to se eeli protačnn z večino plnsov odobri. Ker je dnevni red končan, gospod župan sejo zňkljněi. 46.021 11865 2000 lOtlO U.8G5 Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. Veleč. gusp. župnik V. Bergant eno vrečo krompirja, veleč. g. žn[(]iik M. NemaniS eno vrečo krompirja, en mernik žita. G. jirof-sor Hugo Skopal 10 K, veleč. goMp. Val. Bergant, župnik 4 K, gosp. M. Mramor 12 K, gospa Ter. Riis 3 K, gospa B. Vojska 20 K, g. Maks Brutiafr 4 K. Dobmtniki iz mesta iu Kandi.je, ki dajo mesečno ali letno: G. dr. Kand Slane xa pol leta 100 K, g. Andrej Agnitsch 2 IÍ za dva meseca, g. dr, V. Ahazizli, sodni tajnik za dva meseca 2 K. Za pol leta ao dali gijpodje : Dr. P Detrancescbi 10 K, g. V. Ganilini, sodni svetnik ň K, g. kanonik Joh. Jaklič 10 K, gusp. kanonik mons. M.Jeriha 10 K, g. kanonik Fr. PovSe 10 K. Za tri mesece g. Imn Krajec, posestnik C K in g. Anton Piill v. FdliTiUau, c l^r. oberst-lajtnaut v pok. 6 K. Za celo leto: Mil. gosp. prost, dr fieb. Klbert 20 K, gospa Pavla Hočevar 6 K, Lndovik Ilowsiy 7 K, Adolf Panser 20 K. Za mesec oktober [Imen onih dobrotnikov, ki dajo mesečne doneske, odslej dalje ne bom navajal imenoma, aiupak samo skupno svoto ] so darovali: Gosp. J. Bergmaun 2 K, gosp. dr. Fr. Detela, šolski svetnik 5 K. g. Rdmrrt Dolenc, vodja 2 K, g. B. DoliuSek, sod. svetnik 1 K, gnspa M. Dnrini 1 K, gosp. dvorni svetnik J. GerdeSič 4 K, g. Edmund Kaste Ío. trgovec 1 K, g. Ivana Krajca nasledniki 2 K, gosp. sod, svetnik Levee 1 K, g. J, Mikolič, posestnik 1 K, g, sodni pristav E. PajniČ 1 K, g. Alojzi) Pintar, pos, CO b, g. dr. Albin Pt^znik, c, kr. notar 1 K, g. baron Reclibach, okr, glavar 2 K, g. Franc Seidl, pos. in trg. 1 K, g. S, pl. Sladovií, župan in lekarnar 2 K, g. Amat Skerij, c. kr. ])rofasor 1 K, g. tod. svutnik Iv. Škerlj 2 K, gosp. dvorni svetnik Fr. «uklje 4 K, gospa Taiidler 1 K, gos)ia A, TuČek I K, g. dr. I. Vavpotič 2 K, g. Vidie, oskrbnik o. kr. poŠte 1 K, g. Al. Virbiiik, C. kr. profesor 2 K, g. J. Zurc, žnpan in posestnik 1 K, g. dr. V. Žitek, advokat 4 K. Bog plati vsem b svojim blagoslovom za čas in večnost ! • Dr. Jos. Marinko. Loterijske številke. TRST, 1. oktobra 38 77 86 VI 11 GRADEC, 8, t.ktolira U 50 17 41 40 Tržne cene dne 10. oktobra 1904 v Rudolfovem, Imenovanje Hektl. po "K j"~ir Imenovanje 1 iHektl. po E 1 b Šenica...... 10 2« Leia...... 11 71 Ež....... 14 31 Bob...... 9 ?(> Koruza ..... 14 9G Âjila...... 14 (31 Oves...... 8 45 HroBO ...... 1 13 — ,l«ůmen..... 12 03 Soršea ...... 1 ^^ — Xrotiipir .... 5 20 Lan...... 1 9e Fižol ...... 11 71 .lajea po (i za 40 vinar; ev. Círaii...... 11 71 Sita 2 irai f (.1 PD U opîe z ločenim uhodom iii popolnoma za-se, oddá se s 1. oktobrom t 1. solidni osebi v najem, — Na-taiičiieje pove upravnistvo „Di>l. Novic." (228-3-3) St se prodasta. ; 250-3-1} Edfii le/.i v bližini okrožnega sodišća, drugi pa nasproti okrajnega gljivarstva. Natančneje pri upravništvu „Dol. Novic." t TiiKiiini «rcem udzuatijama VBeiti BOTit^liiikotii, prijateljem ill ziiF>u(M'[ii preíňlijstuú vest, da je naš IJnbljeiii sili, oziroma brfit, svak iu «trie, gyspud Enuist Krištof C. in hr. stotnik 17. pešpolllgi bolezni, v 61. letu evuje ilfibe minio v Gosput n zaspal, Poi^reb drazesa pokojnika bode dna If>, oktobra v Builini]iešti. RUDOLFOVO U. oktobra 1904. (255) Žalujoči ostali. Zahtevajte v svoj prid vselej pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo samo v zavojih z varstveno znamko župnika Kneippa in 'l imoiiora Katlireitier ter se skrbno uog-iUajta vseîi manj vrednih posnemkov. Neža Sames uainanja v avojeui, svojili otrok in sorodnikov iiiieuu pretnžiio vest, o smrti nje prisrijiio ljubljene dobre liĚere, ozir. «estre, svakinje in t':te, goKjie »J-QISíipixi© Kl.'ulo'^i© vdove zdravnika kiitera. je p dolgem tnuěnein bolebanji, previđena a svetimi zakramenti za umirajoče, danea ob polu T. uri zjutraj v 50. letu svoje d6be vdana v volji» božjo v Qjspodii zaupala. Draga pokojna bode v sredu ob 8. uri zjutraj k večnemu poêitka položenn. TOPLICE, dne 10. oktjbra 1904. Novomesto ! ^ Novomesto! ^ Slavnemu občinstvu uljudno nuznanjam, da sem otvoril svoj novo in moderno sezidani hotel, v katerem 80 potnikom na razpolago prav lepe, popolno z novo opravo urejene sobe v prenočišče, — Točil bodeni lino Puniigamsko pivo, pristna dolenjska In druge vrste vina. Izvrstna kuhinja postregla bode \edno z gorkimi in mrzlimi iikusnimi jedili. Ob enem priporočujem svojo veliko zalogo Puniigamskega piva v sodčkiii in steklenicah. — Prodiijaiii na debelo in drobno iz Sioje velike znloge jako lina In zajamčeno naturna vina od 28 vin. liter naprej. Toči se ludi v. a u M ui o to ÎZ4 J o s. MORAUC E trgovina masufakturnega in modnega blaga ^ Okr[i]til zastop c. kr. priv. „Assicuratloiii Generali". Rudolfovo. Rudolfovo. Priporočam svojo bogato zalogo vsakovrstnega manufakturnega in modnega blaga za gospode, kakor: najnovejše sukno, fino volneno blago, novosti v porhantih in flaneli itd, itfl. Fine povrhne jopice za dame po najnovejšem kroju v vsaki cent. Zagotavljam točne In solidne postrežbe ter se priporočam spoštovaje Točna in solidna postrežba. (20-1-3-1) Jos. Morauc. tJ o cy M O « o o a>-0 ! Stanovanje /a oddati ! Pri g, Briidtiť-ju v Kandiji «t, 36 se ođdaste 2 soti, kuhinja m klet, vse v prav lepem in dobrem stanu ter pii ceni. Yse diugo se izve ravuu tam, (i;6l-2-li j^e p o sf a n o v a i ij c Kupil)! 2-3 vagone epepia 2411) ovsa. obstojtČB iz 3 velikiti sob, kuiiiiija^^ slirambe in kleti, jp zn oddati s 1, novembrom pri JANEZ-ii KOŠAK, gostilui-čarju v Novem mestu. (i;5á-2-n Ponudbe Fran Fajdigo. u. kr. poštarja v Sodražlci, nn ^BOLF m T trgovina z železnino in špecerijskim blagom, C. kr. prodaja smodnika v Rudolfovem priporoča p. t. lovcem svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk po jako nizki ceni, kakor tudi druge lovske potrebščine, patrone, nože, nahrbtnike, lovske palce 1.1 d., vse jako dobro iti po ceni. Vedno se dobivajo natiiti patroni vsake vrste, samokresi in pištole. Ob enem priporoča svojo zalogo najfinejšega orodja za vsakega obrtnika, obče znane žage, katera se vsaka le pod jamstvom prodaja, dobi se tudi kuhinjska posoda in druge hišne in gospodarske potrebščine. Priporoča še posebno svojo vedno s svežim in najfinejšim blagom založeno Dobro" - blago cciie Siiiger-jevi šivalni stroji. ^Wi Original [Singer šivalni stroji bû vz^rm v konstmkdji m iî^vedw. Original Singer šivalni sti-oji " " ràbo. Original Singer šivalni stroji '"JSSíĚ^''""' ' Original Singer šivalni stroji Origiinil Singer šivalni stroji " Brezplačni poučni knrzi za vse domače šivanje in za moderno vezenje. Svila za vezenje v vseli barvati v veliki izberi v zal*)gi. Elektromotorji za |K)saniezne stroje za domačo porabo. SINGER Go. šivalni slroji, delu. driižlia Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6. (19412-0 „Grand Prix*'. Najvišje odlikovanje. Pariz 1900 v. I, Prva dolenjska izdelovalnica lončenih peči v Kandiji pri Novem mestu priporoča prtčastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo zalogo vsakovrstnih lončenih poči in Štedilnikov. Vsako delo, od nas napravljeno in popravljeno, je na našo odgovornost solidno izvršfuo v popolno zHdovoljnost cenjenih llHlOČuikov. (227-0-3) DOfïieeefi HAMliURG ■ AMERIKA - se sprejme--v,,.,T * hI ' pri Jos. Judnič-u, mizarju v Stranski vasi pri Semiču. ^^ ^ (2 J 3-2-3) UHiijaiii si uljudno nuznaniti, da smo v Ruiiolfovem nastavili .svojega uradnika (zastopnika) gosp- Štefana Ogrinc, kateri bode Zđl^go za Rudidfnvo in okolico v naši lastni hiši v lîudolfovem na naa račun vodil in zastopal. — Blagovoljna naročila na zalogo piva bratov lleininghans v Itndolfoveni. Ved;io v zalogi marčno, carsko in vlež-ano pivo, kakor tudi sveř-e fiio pivo v steklenicah. (231-3-3) NOVI YOllIV samo = gld. 60'— z dobi'û, prosto hrano. Odhaja se k LJUBLJANE vsak poiiedeSjek, torek in četrtek v tednu. Izvrstna, sigurna vožnja z l)rzoparnÍki samo 6 dni. (S32-24-3) Pojasnila po veĚkral breíplaĚno. es co ^ go u >00 C 0 iS HH « řří ^ 1 çà ^ f^ř!^ en js; ip—i C o. o lA rt tS5 O Eeil-ov lak ř^Kř* najizvrstnejše mazilo za tla iz mehkega lesa. Keil-civa bela glu/iira za umivalne mize 46 tr, Keil-ov zlati lak za okvira SO kr. Keil-oTi) Èriiilo za železo, les, ustiie i. t. d. Keil-ov lak Ka Hlaiuuike v vseh barvaU je vedno v sialigl pri (215-6-5) Âdolf Gustin-u v Rudolfovem. Lepa naiiii/iia jabolka jabolčni mošt, krompir in orelii so na prod^ pri gospej pl. Fichtenau v Rudolfovem. v (2.i 2-2-2) ki ima veselje do jiekovske obrti, se takoj sprejme pri g. Franc Foršek-u, Rudolfovo št 75, Giavni trg. POZO«! ženske lase zmešane in rezane kupujem na malo in veliko. Plačam --- -- ^^^^^^^ od zdaj innsigo višjo cem». — S r.em opozarjam nabiralce las na moj naslov. — Ivan Sveiec, brivec, Rudolfovo, Glavni trg (nasproti mestne hiše), (272-24-23) Zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo sledilno milo 2Í iKuamko Ono je /ajunicono čisto in brez vsake škodljive primesi. ^JS^ Pere izvrstno. {120-2-1-12) ^ Varstvena zanmka. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, pehiu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime .,SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". GEORG SCHICHT, Aussig. — Največja tovarna te vrste Dobiva se povsodi mi evropojskeiH ozemlju. Dobiva se povsod! (78-24-15) nežno, čisto lice brez peg, meliko in giadko kožo ter cvetočo poit, lunivH na) se z ^aiaiiitii medicinskim Bergmann-ovim lilijinim milom "^S^ (s znamko; 2 rudarja) — tvrdke BERGMANN & Co, Diaždaiie iu Tećen ob Elbi. Dubiva se tudi po 80 h honiad pri lek. S. pl. SLAOOVIČ-u In v trgovini g. Alf. DBLAK-a v Novem mestu. Učenec se tak'j sprejme v prodajalni z žflezuino in fl[)tcepij'» pri ADOLF GUSTIN-u (237-3-3) (Novii mesto.) POP.OTNICE za C. kr. poštne uradnike dot)ivaji> se v tiskarni J, Krajec nasi. v Rudnlfovem. Samo fil dni 8anio a dni „Francoska prekmorska družba." Edina najkrajša črta čez Bazel. I rďPiZ in rl3Vr8 Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek. ■ Zni/a«e cene. zn^zz Vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino konces. potovalna pisarna Bratje Johann ■■ in Florian Vonmetz zaloga vina in žganja na debelo v Waid-bruek-u (Spodnje nemško Tirolsko) priporočajo svoja vsakovrstna zajamčeno natunia vina po zelo nizkih cenah. Ed. ŠMARDA v ljubljani, Dunajska cesta št. 6, tdizo znane gostilne pri ^Figovcu". {12;)-24-]l) Krčmarsko vino belo in rudeče liektoHter 15 gld. ; krčmarsko vino boljše vrste hI ]6 ^Id.^ fino víno, belo in nideče hI 19 gld.; posebno fino vino (Hu^ehvt'iii) h| 22 gld.; Kaltererseewein lil 24 gld.; Tcrlaner, belo vino hI 26 gld. — N«dH]je: namizno vino (navadno) od V2 do 14 gld. hI. Žganje druge vrste hI. 43 gld., Žganje prvB vrsta 46 gld, hI, in pristno naturno žganje 50 gld. hI. Finejša vina v steklenicah, kakor: St. Ma^diilener, Leitacher, Kalturersee, Ti rol er-Blume, TeHaner itd. Voznina stane od hektl. okoli 2 gld. 50 kr, na kolodvor Novo mesto. Oiigovorni ureiiiik Fr. Sal. Walil. Isd^atelJ in založnik Urban Horvat. Tiâk J. Krajec nasi.