SGP Gorica TOZD Ljubljana gradi v Naklem nova Merkurjeva skladišča. Kar 16.000 kvadratnih metrov skladiščnih površin bodo pridobili s to novo gradnjo. Trenutno hite montirati obodne zidove, pokrivati fasado in tlakovati notranjost hale. 1. avgusta naj bi bila otvoritev, toda zaradi slabega vremena in kooperantskih del se bo gradnja zavlekla vsaj za mesec dni. - Foto: F. Perdan Kranj, petek, 18. 7. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO mm Svobode ni mogoče dobiti v dar Ne, nikogar ni bilo, ki bi rekel: tule jo imate, vašo svobodo, le vzemite si jo. Morali smo si jo izboriti. Milijon stedemstotisoč žrtev je padlo zanjo. S krvjo je bila plačana .. . Naša vstaja se je povsem slučajno začela pod Šmarno §oro. Lahko bi se bila tudi kje drugje. Toda 22. julija je šmarnogorska skupina med Tacnom in Šmartnim pod šmarno goro napadla okupatorjevega sodelavca in ga ranila; ^il je to prvi oborožen spopad in obveljal je za dan vstaje slovenskega naroda. Dan, ki se je razplamtel v tisoč in več dni dolg upor in borbo. Vsak dan so prihajali v gozdove novi borci, 24. julija je *e oblikovana Rašiška četa, ki je sredi avgusta štela že petin-^stdeset borcev. Oborožena z lahko strojnico, puškami in bočnimi bombami. Skoraj golih rok. Pa vendar vodi akcijo *a akcijo in že 12. avgusta napade nemški avtomobil, ki je Vzdrževal telefonske zveze ... V kamniku je nastal Kamniški bataljon, v Radomljah ^fcadomljska četa, 26. julija je bila nad Veternim v Kriški gori Ustanovljena Tržiška četa„29. julija JelovSka četa ... Na Štajerskem se že 20. julija v gozdu Resevna. pri Celju Oblikuje Celjska četa, 24. julija je v gozdu nad vasjo Kasaže Ustanovljena Savinjska četa, 30. julija Pohorska četa, 31. juh-^ jena Cemšeniški planini zbrana že Revirska četa ... 13 julija si je na Suhem vrhu na Travni gon postavila t»bor Ribiška četa, 22. julija je na Dolenjskem ustanovljena Kfolniška četa, 17. avgusta je zaprisegla Stiska četa ... V Beli krajini nastaja mreža terenskih m vaških odborov OF: nastale pa so črnomaljska, gradaška. metliška in semiška kolilegalna skupina ... Na Notranjskem je v začetku avgusta 1941 nastala Afokrška četa, vrhniški in borovniški ilegalci so sestavljali borovniško partizansko skupino ... Hitro se je širila osvobodilna organizacija v Slovenskem Primorju... .... Dejavnost prvih partizanskih čet so s svojo dejavnostjo dopolnjevale sabotažne in diverzantske skupine. Zgodovinarji baše narodnoosvobodilne borbe ocenjujejo, da je v obdobju Nastanka prvih partizanskih čet konec julija in v prvi polovici Avgusta bilo v Sloveniji 700 do 800 partizanov in oboroženih ^egalcev Njihova moč res ni bila v številu, toda bila je v Njihovemu pogumu, upreti se taki moči, kot je bil Hitlerjev *teich. Golih rok proti elitni, izurjeni, do zob oboroženi *iitlerjevi vojski. .„ . . ^ Česa takega ta bavarski malar zagotovo m pričakoval. *"oda upor je bil tu. Organiziran. Kljub takojšnjemu okupatorjevemu nasilnemu odgovoru: streljanju talcev, zapiranju, Jhučenju... Morda ti pravi partizani res niso pričakovali, da ta svoboda prišla šele četrto pomlad, toda prišla je ... Štiri leta borbe, krvave in težke. Milijon sedemstotisoč 7*tev. Toda priznajmo: Vredno je bilo! Imamo svobodo, Vakršno si želei mnogi narodi v svetu, kakršno nam marsikdo ^*vida! _ , D. Dolenc 7. stran: ■ MLADINA, DELO, BRATSTVO Janez Zemljarič predsednik izvršnega sveta šPecerisa Ljubljana - Delegati vseh treh zborov slovenske skupščine so v sredo dopoldne izvolili Janeza Zem-Ijariča za novega predsednika izvršnega sveta skupščine SRS. Sprejeli so tudi mandatarjev predlog za nove podpredsednike in člane izvršnega sveta. Janez Zemljarič je predlagal zmanjšanje števila članov izvršnega sveta za pet, med njimi za dva podpredsednika. Za podpredsednike so delegati izvolili Jožeta Florjančiča (področje tekočih gospodarskih gibanj in ekonomske politike), Vladimirja Kle-menčiča (družbenoekonomski odnosi in plan) ter Dušana Šinigoja (družbene dejavnosti). Za člane izvršnega sveta pa so izvolili naslednje kandidate (z delovnim področjem): Boris Ćižmek (vpraša- nja borcev), Tomaž Ertl (notranje zadeve), Andrej Grahor (promet in zveze), Jernej Jan (mednarodno sodelovanje), Tatjana Kosovel (zdravstvo in socialno varstvo), Martin Košir (ljudska obramba), Ivo Marenk (kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana), Jože Pacek (pravosodje, organizacija uprave in proračun), Majda Poljanšek (vzgoja, izobraževanje in telesna kultura), Milivoj Samar (družbeno planiranje), Marjan Simič (delo), Anton Slapernik (finance), Borut Šnuderl (tržiške in splošne gospodarske zadeve), dr. Lojze Ude (zakonodaja), Tone Vahen (informiranje), Marko Vraničar (energetika, industrija in gradbeništvo), Marija Zupančič-Vičar (varstvo okolja in urejanje prostora) ter dr. Iztok VVinkler (kultura in znanost). MARKET Šf »DELIKATE SPOMINKI« IJA BLEI v PARK HOTELU na Bledu posluje julija in avgusta vsak dan od 8 do 21 ure. ob nedeljah pa od 8 do 11 ure Cenjenim strankam priporo čamo, da se poslužijo nakupa v večernih urah. ko so druge trogvine že zaprte MARKET je dobro založen s specialnimi delikatesnimi izdelki in s ce lotnim izborom pijač Priporočamo se' Pred odkritjem spomenika padlim borcem Občinska konferenca SZDL Kranj imenovala odbor za postavitev spomenika padlim borcem II. grupe odredov in Kokrškega odreda na Davovcu — Postavitev spomenika povezana tudi s praznovanjem krajevnega praznika krajevne skupnosti Grad — Odbor za postavitev spomenika na Davovcu in Jezercih vodi Bogo Gorjan — Slovesnost bo 24. avgusta letos Cerklje — Pred tremi meseci je občinska konferenca SZDL Kranj imenovala posebni odbor za postavitev spomenika padlim borcem II. grupe odredov in Kokrškega odreda na Davovcu in na kompleksu Krvavca. V odboru za postavitev spomenika so predstavniki Zavoda za spomeniško varstvo iz Kranja, Občinskega odbora ZB Kranj, KO ZB Cerklje, Planinskega društva Kranj, Gozdnega gospodarstva Kranj, RTC Krvavec in krajevne skupnosti Grad. Postavitev spomenika je povezana tudi s praznovanjem krajevnega praznika krajevne skupnosti Grad, ki že nekaj let od vojne sem povezuje svoj krajevni praznik z boji na Krvavcu. Ena od značilnosti teh bojev je ta, da so se v zgodnjih letih naše NOB srečali na tem prostoru Gorenjske borci iz Ljubljane, Dolenjske, Notranjske, Gorenjske in Štajerske. Tudi žrtve, -ki so padle takrat, so bile iz teh delov Slovenije. Srečanje borcev II. grupe doredov na pohodu iz Dolenjske preko Notranjske in Gorenjske na Štajersko in Koroško z borci Kokrškega odreda je potekalo v dramatičnem spopadu z nemškimi vojaškimi silami, ki so vse imele cilj preprečiti razširitev NOB na Gorenjskem in Štajerskem. Domači partizani so bili v tem času že dobro organizirani in njihova naloga je bila poleg ostalega nuditi učinkovito pomoč borcem II. grupe odredov na njihovem pohodu. 13. avgusta 1942. leta so Nemci skupaj z nekaterimi domačini, sodelavci okupatorja, postavili zasedo na Davovcu, v kateri je padlo 16 borcev; od tega 13 borcev II. grupe odredov in trije borci Krvavške čete oziroma Kokrškega odreda. Po enodnevnem pohodu z Jelovice in prehodu Save so bili borci utrujeni, na Krvavcu pa se je pripravljala ena od značilnih poletnih neviht. Borci, utrujeni in brez hrane, so bili sredi grmenja in hudega naliva iznenađeni iz spretno postavljene zasede. Kljub partizanskim žrtvam Nemci niso uspeli preprečiti pohoda II. grupe odredov do njenega cilja niti ne srečanja z borci Kokrškega odreda. Po teh žrtvah - v odporu, ki sb ga nudili partizani, so imeli tudi Nemci nekaj žrtev — so naši borci nadaljevali pot preko Krvavca v Kamniško Bistrico, naprej na Veliko planino in čez Menino planino na Dobrovlje v Zgornjo Savinjsko dolino, kjer se je 127 borcev II. grupe odredov srečalo s predstavniki vseh čet, ki so se takrat borile na Štajerskem in Koroškem. Tako so uspešno opravili nalogo, ki so jo dobili od glavnega štaba NOV in POS, da okrepijo partizanske akcije na Štajarskem in Koroškem. Pri tej nalogi so jim na vso moč pomagali tudi borci Kokrškega odreda. Zato ni slučajno, da krajevna skupnost Grad pod Krvavcem praznuje svoj krajevni praznik ravno na ta dan. Odbor za postavitev spomenika na Davovcu je upošteval tudi borbe, ki so bile na tem območju po 13. avgustu. Nemci so zbrali nove sile in sprožili z več strani veliko očiščevalno akcijo, ki je bila toliko bolj nevarna, ker so v njej sodelovali tudi domači izdajalci. V tej borbi je padlo še osem borcev, od tega trije iz II. grupe odredov in pet iz Krvavške čete oziroma Kokrškega odreda. V počastitev spomina na skupne žrtve in borbe na Davovcu in na območju Krvavca bo odkrit spomenik tudi na Jezercih, in sicer 7. septembra. Tako bo v tem poletju dostojno počaščen spomin na padle od 13. do 20. avgusta 1942. leta na Davovcu, oziroma na območju Krvavca. Slovesnost na Davovcu bo 24. avgusta letos ob 11. uri. J. Kuhar V jezero ujeta Kokra: šport in rekreacija v naravi 11. stran stran VSAKA PED TE ZEMLJE au. stran. ■ gVETA v. zedite značko otanžna ptučka? Dobite (o Cahko.. od 15. do 25. avgusta i. i. k G LAS 2.STRAN Neizkoriščeni odpadki Če bi v Vojvodini samo kmetijske odpadke predelali v energijo, bi je dobili toliko, da bi lahko nadomestili dva milijona ton nafte. Iz sto tisoč ton starega papirja, kolikor ga vsako leto propade v Vojvodini, bi lahko dobili prav toliko celuloze kot iz 550.000 kubičnih metrov lesa in za to porabili 70 odstotkov manj energije. Če pa bi Vojvodinci porabili 100.000 ton odpadnega železa, bi lahko privarčevali 150.000 ton rude in 30.000 ton koksa na leto. Pritisk na cene V prvih petih mesecih letos so se življenjski stroški v Jugoslaviji povečali za 13,2 odstotka. V tem času so,proizvodne cene industrijskih izdelkov porasle za 13,4 odstotka, proizvodne cene kmetijskih pridetov za 11,3, cene storitev za 11,7, maloprodajam cene za 12£ odstotka. Skupna značilnost vseh povečanj cen je, da so se povečale znatno bolj kot smo to zapisali v letošnjo zvezno resolucijo in v medrepubliški dogovor o politiki cen za letos. Ni še znano, kaj namerava ukreniti zvezni izvršni svet, da bi se cene, ki so jih mnogi povečali na nedovoljen način, znižale. Dražji cestni prevoz? Zaradi najnovejšega povečanja cen goriva naj bi se,*\ cestni prevoz potnikov in tovora povečal za 11 odstotkov, saj predstavljajo stroški za gorivo 11 odstotkov vseh stroškov v javnem cestnem prometu. Po mnenju članov predsedstva skupnosti za javni cestni promet Jugoslavije bi morala biti podražitev storitev še večja, saj so se razen cen goriva povečale tudi cene' vozil, rezervnih delov in avtomobilskih gum. PETEK, 18. J U tU*. Zastava izvozila 12.628 avtomobilov Zavodi Crvene zastave so v letošnjih šestih mesecih izvozili 12.638 osebnih avtomobilov ali 94 odstotkov od predvidenega. V kragujev-škem kolektivu menijo, da je zaostajanje pri izvozu neznatno in da bodo do konca leta pričakovano prodajo izpolnili, saj mora biti dinamika izvoza v drugem polletju, kot predvideva plan, precej živahnejša. Crvena zastava za letos načrtuje rekorden izvoz, približno 40 tisoč avtomobilov, kar je za 40 odstotkov več od neustvar-jenega izvoza v lanskem letu. Povečan izvoz mesa Letošnji začetni rezultati obetajo velik izvoz mesa. Od januarja do konca maja smo na tuje prodali za 163 milijonov dolarjev mesa in mesnih izdelkov. Največji izkupiček je bil pri izvozu june-tine — 78 milijonov dolarjev. V skladu za pospeševanje proizvodnje in prodaje živine in mesnih izdelkov predvi de vajo, da bi do konca leta izvozili okoli 100.000 ton mesa in mesnih izdelkov v vrednosti 333 milijonov dolarjev. Meso izvažamo v 25 držav, prevladujeta pa junetina in konjsko meso, ki ju že po tra diciji dobro prodajamo v Franciji in Italiji. DOGOVORIMO SE Svet v tem tednu JESENICE SEJE ZBOROV JESENIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE V četrtek, 24. julija, ob 16. uri bo skupna seje vseh zborov jeseniške občinske skupščine v sejni dvorani skupščine. Delegati bodo na seji obravnavali predloga za razrešitev sedanjega in predloga za izvolitev novega predsednika ter podpredsednika občinske skupščine. Zatem se bodo sešli na ločenih sejah; družbenopolitični zbor v konferenčni sobi in zbor združenega dela v sejni dvorani skupščine, zbor krajevnih skupnosti pa v konferenčni sobi jeseniškega zdravstvenega doma. Na ločenih sejah bodo delegati med drugim razpravljali o osnutku dogovora o skupnih temeljih planov gorenjskih občin za obdobje 1981 do 1985 in osnutku dogovora o temeljih družbenga plana naše republike za isto obdobje. Odločali se bodo tudi o sprejemu predloga odloka o obratovalnem času organizacij združenega dela s področja trgovine na drobno, gostinstva, turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti ter obratovalnic samostojnih obrtnikov, predloga sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev obveznosti SR Slovenije v letošnjem letu glede prispevka pri posojilu SR Črni gori za odpravo posledic potresa, predloga sklepa za izdajo soglasja k razporeditvi in trajanju šolskih počitnic v vzgojno izobraževalnih organizacijah srednje stopnje ter predloga o podelitvi občinskih priznanj 1. avgust za letošnje leto. Razen tega bodo opravili še nekatere volitve in imenovanja. SKUPNI TEMELJI PLANOV GORENJSKE Skupščine gorenjskih občin načrtujejo v pripravah za sprejem planskih dokumentov razvoja za prihodnje srednjeročno obdobje na osnovi analize sedanjega obdobja glavne smeri, možnosti in pogoje nadaljnjega družbenoekonomskega in političnega razvoja v posameznih občinah. V teh dokumentih dajejo pomemben poudarek medobčinskemu sodelovanju na Gorenjskem na tistih področjih, kjer je moč na načelih samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja učinkoviteje izkoristiti skupne razvojne možnosti, preučiti skupne interese in naloge gospodarskega pa družbenega razvoja ter uspešneje obvladati vse omejitve, ki zavirajo doseganje kvalitetnejših rezultatov in dosledno uresničitev zastavljenih ciljev razvoja. 'Osnutek dogovora o skupnih temeljih plana Gorenjske za obdobje 1981—1985 obsega skupne razvojne -interese in naloge na področju samoupravnih odnosov in političnega sistema, gospodarstva, infrastrukture in varstva okolja, družbenih dejavnosti in družbenega standarda pa ljudske obrambe in družbene samozaščite. V dogovoru pa lahko dobijo prostor seveda tudi vsi drugi interesi, problemi in naloge, katerih skupno razreševanje naj prispeva k ustvarjanju boljših temeljev hitrejšega razvoja Gorenjske kot celote in ^vsakega njenega dela posebej. Izvršni svet jeseniške občinske skupščine, ki je o osnutku dogovora razpravljal sredi junija, podpira sprejetje tega planskega dokumenta. Obenem daje delegatom v razpravo in sprejem nekatere pripombe oziroma spremembe za posamezna poglavja osnutka. S. Saje Priznanja mladim Ljubljana — Pred kratkim so v prostorih slovenske skupščine podelili priznanja mentorjem mladih z vseh področij dela in ustvarjanja ter mladim družbenopolitičnim delavcem za njihovo uspešno in požrtvovalno delo v Zvezi socialistične mladine Slovenije. Razen tega so bile podeljene tudi plakete osnovnim, občinskim drugim organizacijam ter društvom. Največ pozornosti pa je pritegnila podelitev odličij zlata ptica, priznanj, ki jih že vrsto let podeljuje informativno politično glasilo ZSMS Mladina skupaj z republiško konferenco ZSMS mladim ustvarjalcem za izejmne dosežke na umetniškem področju. Priznanja so letos prejeli fotograf Zoran Vugrinčič, kipar Matjaž Poči-vavšek, industrijski oblikovalec Vladimir Pezdirc, igralec Marko Okorn, nedavno preminuli pesnik Vladimir Memon, skladatelj Iroš Rojk, režiser Mitja Milavc ter Plesno gledališče iz Celja. Organizator svečane podelitve je letos prijetno presenetil, saj je pripravil tudi predstavitev del nagrajencev. Tako so v študentskem kul- Tržiški otroci letujejo Tržič — Podobno kot otroci iz vseh gorenjskih občin, tudi tržiški vsako leto odhajajo prek Zavoda za letovanja Kranj v Novigrad in na otok Stenjak. Obe letovišči sta vse bolj sodobni in privlačni, saj si je zavod v petletnem programu začrtal, da bo vsako leto vanju vložil po dva milijona dinarjev. Ob morju bo letos letovalo 265 tr-žiških otrok, od tega 37 predšolskih. Iz prve izmene v Novigradu so se otroci vrnili že 3. julija, zdaj pa je na počitnicah na Stenjaku 93 šolarjev. Avgusta jih bo v Novigrad odšlo še 137. Na željo slovenskega kluba Triglav iz Reutlingena so Tržičani v to skupino vključili tudi osem otrok naših zdomcev. Občinska skupnost otroškega varstva skrbi, da je vsako leto v letovanje zajetih čim več zdravstveno in socialno ogroženih otrok pa tudi otrok iz kmečkih družin. Cena 20-dnevnega letovanja s prevozom je za obe letovišči enaka in znaša 3180 dinarjev. Tretjino zneska zagotovi skupnost zdravstvenega varstva, dve tretjini pa skupnost otroškega varstva in starši. Prispevek staršev je odvisen od dohodka na člana družine. Najnižji je 600 dinarjev, najvišji pa 1750 dinarjev. H.J. turnem centru na Starem trgu v Ljubljani odprli razstavo fotografij Zorana Vogrinčiča in del Vladimirja Pezdirca ter Matjaža Pičiva vška, nekaj Memonovih pesmi pa je ob otvoritvi predstavil Marko Okorn. S svojimi deli sta sodelovala še Uroš Rojk in Mitja Milavc, medtem ko je Plesna skupina iz Celja nastopila v Mestnem gledališču ljubljanskem dva dni po podelitvi priznanj. B. Bogataj Imenovanje ravnateljev Kranj — Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na eni zadnjih sej imenoval ravnatelje nekaterih osnovnih šol iz kranjske občine in ravnatelja Dijaškega doma Kranj. Imenovanje velja za štiri leta. Za ravnatelja osnovne šole Simona Jenka je bil imenovan Roman Sav-nik, za ravnatelja osnovne šole Staneta Žagarja Niko Slapar, za ravnatelja osnovne šole Helene Puhar Stane Konc, za ravnatelja nove osnovne šole na Planini Slavko Malgaj, za ravnatelja osnovne šole Janka in Stanka Mlakarja v Šenčurju Franc Fojkar, za ravnatelja Glasbene šole Kranj Alojz Ajdič in za ravnatelja Šolskega centra za blagovni promet Kranj Valentin Trilar Imenovanja veljajo od 1. septembra dalje. Za ravnatelja Dijaškega doma Kranj pa je bila namesto Lojzeta Rakovca, ki je odšel na drugo dolžnost, imenovana Pavlina Bečič. -jk Ocenili delo Ljubljana-Siika - V petek, 11. julija so se v prostorih Občinske konference SZDL Ljubljana-Šiška zbrali člani Okrožnega odbora aktivistov OF Škofja Loka. Pogovorili so se o svojem preteklem delu, nalogah in o prihodnjih načrtih. Ugotovili so. da svoje naloge vsi dobro izpolnjujejo. Zbirajo namreč material in pišejo svoje in spomine drugih iz obdobja NOB. V odbor žele sprejeti čimveč aktivnih članov, kajti zavedajo se, da bo ljudi, ki se še spominjajo dogodkov iz druge svetovne vojne, vedno manj. Ugotovili so tudi, da so se v velikem številu udeleževali srečanj aktivistov na Ljubelju in Prtovču. kar je še posebej pohvalno. Sklenili so. da okrožni odbor sprejme nalogo domicilnega odbora. Podprli so gradnjo muzeja v Begunjah, vendar le. če bi to dopuščale finančne zmožnosti, kajti zavedajo se. da smo v obdobju stabilizacije. V. Primožih Dobri sosedski odnos Uspel obisk Josipa Vrhovca v Italiji, Vat kanu in San Marinu ter Veselina Dju viča na Madžarskem — Potrditev dob sosedskih odnosov se kaže tudi v prip Ijenosti za še tesnejše, zlasti gospodars sodelovanje — Enotni pogledi na medru rodno politično sceno Potovanje zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vi v Italijo, Vatikan in San Marino je znova potrdilo, da so odnosi sosedi dobri, da obstajajo sorodni pogledi na mednarodni položaj in t iskanje pobud za razvijanje miroljubnega sodelovanja med narodi* državami. Ministra Colombo in Vrhovec sta glede odnosov med J u goslač in Italijo soglašala, da se razvijajo v prijateljstvu, dobrososedstitv vzajemnem spoštovanju in razumevanju. To velja za vsa pocr*K sodelovanja, ki se posebno neuspešno razvija na gospod a rskerort trgovinskem polju. Vendar pa. kot piše v zaključnem sporočilu : manjku je »višjih oblik sodelovanja«, kot je na primer industrijska^« operacija, za katere pa italijansko gospodarstvo ne kaže velikega ttfc manja. * V odnosih med državama izstopata še dva problema; prvi zakonska ureditev položaja slovenske manjšine v Italiji k r& italijanska notranja zadeva, kar je bilo poudarjeno tudi na sreč»"v Josipa Vrhovca z enotno slovensko delegacijo. Zakaj Slovenci v Itafei še vedno čakajo na globalni zaščitni zakon, je treba pripisati predv *> nim računom in tradicionalni počasnosti pri sprejemanju pornemb^ zakonskih dokumentov. Drugo vprašanje je načrt industrijske cone na Krasu, ki je obO tržaške nacionalistične kroge. Ti so izrabili gospodarski del osimsm sporazuma kot motiv za napad na celotni sporazum in za kah*2 odnosov z Jugoslavijo, ki jim k sreči ne morejo škoditi. Kljub volji obeh strani pa je jasno, da vprašanje industrijske cone še kmalu rešeno. Colombo in Vrhovec sta posvetila velik del pogovorov me:* rodnim vprašanjem. Jugoslavija in Italija se zavzemata za večjo vfa' OZN in za spoštovanje njenih odločitev. Obsojata vmešavanj notranje zadeve suverenih držav, prizadevata si za uspeh madriW konference o varnosti in sodelovanju v Evropi in Sredo»»«2 podpirata razorožitev ter pomen gibanja neuvrščenih v blokovski** velesil. Tudi pogovori med papežem Janezom Pavlom II. in Jnog^ Vrhovcem dokazujejo visoko stopnjo odnosov med Svetim sedeie?V Jugoslavijo ter sorodnost stališč v zvezi z mednarodnimi vpraSan" Sodelovanje med Jugoslavijo in San Marinom, naistar^ republiko na svetu, bi se lahko bogato razvilo na področji darstva in kulture. Prvi koraki so že narejeni. Obstaja namreč zatfV o skupnem vlaganju v gradnjo hotelov, katere uresničitev K ^4 Josipa Vrhovca v San Marinu nedvomno spodbudil. Velike pozornosti pa je bil ta teden deležen tudi obisk predsedfri zveznega izvršnega sveta Veselina Djuranoviča v Budimpešti ki * pogovarjal s predsednikom ministrskega sveta LR Madžarske G«^ gvjem Lazarjem. V zvezi z gospodarskim sodelovanjem je besed o^' predvsem o industrijski in proizvodni kooperaciji. Predsednikar ugotovila, da so v razvoju proizvodne kooperacije in specialu* velike možnosti v črni in barvasti metalurgiji, v kemični indiK strojni industriji in še posebno v industriji vozil pa tudi v kmetiktv živilski industriji. J Veselin Djuranovič in GvoVgv Lazar sta izmenjala tudi mn#a« žgočih mednarodnih vprašanjih ter izrazila zaskrbljenost "ztAi poslabšanega položaja na svetu. Zavzela sta se za krepitev medn ^ varnosti in miru ter za dejansko in popolno razorožitev vi*a> posebna pozornost je veljala položaju v Evropi. Opozoriia" prošnjah za pomoč društvom v Škofjeloški občini, ki tm predvsem za finančno pomoč Tako so društvom, za katera »t da pomoč resnično zaslužijo in potrebujejo, odobrili določen* Plesni skupini Stara Loka so priznali status društva. Predlagal bi se nova športna dvorana imenovala po Borisu Ziherlu. kot I delegata pa so v svet DO Šport in rekreacija imenovali tov Polajnarja. Sprejeli so tudi predlog samoupravnega spora*, ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti. Podpirajo tudi p* naj bi otroci iz oddaljenih krajev ob novem letu dobili knjiftn* ' vendar hkrati poudarjajo, naj bi akcijo bolje organizirali kot |«n darila dobili prepozno. Botri« še vedno rešujejo S samoupravnim sporazumevanjem in organiziranostjo amo telesni kulturi le zagotovili stalnejša in izdatnejša finančna sredstva, vendar le-ta zaostajajo za razvojem tega področja družbenega življenja, zato brez najrazličnejših »finančnih botrov« se vedno ne gre - Težnje po drugačni opredelitvi prednostnih panog v republiki in občinah - Množična rekreacija in telesna kultura premalo organizirana, vrhunski športniki pa po slovesu od tekmovanj pogosto ne vedo, kako in kam — Dober zgled škofjeloške smučarske gimnazije _Jjtriič — Nedavna seja izvršnega ic^5^l *>©ra telesnokulturne skupnosti Bf^ ^venije v Tržiču, pred problemsko ro|^^*iferenco SZDL Slovenije o telesni 1*1 turi. je bila gorenjsko obarvana: k^r»i izvršnega odbora so skupaj s l*^snokulturnimi delavci Kranja. ^<*tfje Loke in Tržiča razpravljali o ^jblematiki in razvoju tega vedno pomembnega dela našega vsak-**jega življenja v teh občinah. ^*krog denarja, objektov in kadrov ^ Je največ sukala razprava, saj je problematika po občinah sorod-* Če že ne enaka. *^*«nar, ki nam za telesno kulturo cVv^-^ja po občinah po izločitvi ob-Its^j^ ^tiosti za republiške oziroma Kc^^*pne programe, delimo na polovi-n!%^? prva gre za množični in rekre-i^^'Vni šport, druga pa za vrhunske-» so povedali Kranjčani, Ločani in isk^|^T^iČani. Pa vendar niti prva niti k^^ga polovica ne zadoščata. Nad ^'ovico sredstev ponavadi zmanj-- zato je treba ubirati stara, doslej preizkušena pota trkam;« na vra-rjajrazličnejših organizacij /.drugega dela in njihovih najodgovor-Jfcih predstavnikov. Se vedno s«- na najdejo »botri« ali »stri* i* ki eis*|^ naklonjeni športu in primaknejo kit^^ar neposredno ali posredno s Cl^^roviteljstvom ali reklamo, ven-«P%>0* taksno brisanje prahu s kljuk ni k*V ^jnejša rešitev. Združeno delo ima i ^^^edanjem položaju vedno manj ^ Istev in varčevanje se ponavadi &nja prav pri najrazličnejših tacijah in pomočeh športnikom, •idar so se prizadevni športni de-— J^i doslej še vedno znašli in s svojo jdP Vztrajnostjo ter iznajdljivostjo našli *Jod. <\, pa Do vedno težje. Ne samo ic\^*^di tega. ker ima združeno delo ta LIST V. I Delavni mladinci «-»ij%kofja Loka - V sredo, 16. ju-"2^* je bila 18. seja predsedstva in Nj^S^retariata občinske konference kt,*V^S Skofia Loka Mladinc" so o»^jY *^nili, da se bodo udeležili mladin- poletne politične šole. Odšli bodo ■1'"^^» na gorenjsko mladinsko de- --{j»«^*io akcijo v Bohinj. Predlagali so kadre za organe OK ZSMS, ki ^V^o dokončno potrjeni in prevzeli **je dolžnosti sredi septembra. J^leg tega so predlagali iz svojih člane za komisije pri republiški hferenci V.Primožič za te namene pičleje odmerjena sredstva, ampak tudi zaradi spontanega naraščanja števila športnih panog. V kranjski občini jih je sedaj na primer že 32. drugje pa jih tudi ni dosti manj. Nimamo več opravka le s standardnimi športi, temveč je vedno več zanimanja za vaterpolo, moto šport, kolesarjenje, planinstvo, alpinizem, borilne športe, hokej itd. Vzpodbudna je takšna rast, vendar je vsem v telesnokultumih skupnostih težko ugoditi, saj le redke od razvijajočih se panog ostajajo na rekreacijski ravni, temveč preraščajo v tekmovalno, kar pa že terja nova in nova sredstva. Slej ko prej bo nujen dogovor, katere športe bomo razvijali po kvalitetni in množični plati in katere bo treba * obdržati na rekreacijski osnovi. Ne bo pa seveda lahko, nekomu odreči pravico tekmovati, če je interes prisoten. V tem primeru bodo občine z razvitejšim športom v težavnejšem položaju. Gradimo, vendar še premalo Ljudje, bodisi športniki ali športni delavci, in objekti, čeprav je oboje povezano s sredstvi, so eden od temeljev telesnokulturne aktivnosti in politike. Veseli nas naraščajoče zanimanje za šport in rekreacijo, zaskrbljuje pa pomanjkanje strokovnih delavcev in organizatorjev, ki bi množico usmerjali, organizirali in izvajali strokovno vadbo, neprekinjeno od malčka do starejšega. Vsega ne kaže naprtiti učiteljem in profesorjem telesne vzgoje po šolah, vaditeljem in trenerjem, ki zaradi pičlega števila komaj skrbijo za tekmovalni in vrhunski šport, in ljudem, ki se iz navdušenja posvečajo prosti vadbi drugih. Telesnokultur-na aktivnost dobiva razsežnosti, ko bo treba povečati število organizatorjev rekreacije v združenem delu in po krajevnih skupnostih. Ne gre za pretirane težnje po profesionalizaciji, temveč za usposobitev ljudi, ki so za takšno stopnjo razvoja panoge nujni. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja in trošenja družbenih sredstev se bo moral najti dinar za nove objekte po krajevnih skupnostih. Sorazmerno gosto mrežo telovadnic že imamo, pa so polne od jutra do poznega večera. Šolska športna društva imajo svoje programe, ki jih je težko krniti. Gradnja Razpisna komisija upravnih organov Skupščine občine Kranj razpisuje prosta dela in naloge V SEKRETARIATU ZA OBČO UPRAVO 1 VODJE KRAJEVNEGA URADA JEZERSKO s polovičnim delovnim Časom fcogoji oadministrativne ali ekonom- srednja strokovna izobrazba upravn ske smeri ali gimnazijski maturant -~ eno leto ustreznih delovnih izkuAenj. -~ trimesečno poskusno delo VROCEVALEC V KRAJEVNEM URADU ŽARNICA s triurno zaposlitvijo na dan Kogoji: — nižja šolska izobraba -~ dvomesečno poskusno delo V UPRAVI DRUŽBENIH PRIHODKOV 1. PRIPRAVNIKA srednja strokovna .zobra/.ba ekonomske ali upravno-administra-tivne smeri ali gimnazijski maturant Od kandidatov pričakujem«* moralno-politično ne»p«»rečnost in Pravilen odnos do sam«)upravljanja. 3>a razpisna dela in naloge pod 1. m 2. t«>čko bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. z nepolnim delovnim časom. Za dela m haloge razpisane p«»d 3. t«»čk«» bo sklenjen«) delovno razmerje za tioločen čas. za čas pripravniške dobe. s polnim del«»vnim časom. Kandidati naj pošljej«) pismene vl«>ge s kratkim življenjepisom in rlokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Razpisna komisija Upravnih orgamiv Skupščine občine Kranj. Trg revolu« ije 1. najkasneje V 15 dneh po objavi Kandidati bodo «> »zbin «»bveščeni pismen«., najkasneje v 30dneh. po končanem sprejemanju prijav dodatnih objektov. v«*«"-jih in večnamenskih v središčih kot na primer delajo v Kranju in Skofji Loki. manjših pa v krajevnih skupnostih, bi razbremenila telovadnic«* in omogočila dogovarjanje med šolo in športnim društvom v kraju. Kjer pa telovadnice ni, pa bi ta pr«>stor uporabljali tudi šolarji. Manj bi bilo nepovezanosti med šolskimi društvi in športnimi kolektivi v krajevnih skupnosti, na kar marsikje opozarjajo, in več bi bilo vključevanja članov SSD v krajevna društva. S tem bi bila tudi trdnejša vez med telesnovzgojnimi delavci v šolah in organizatorji športa v krajevnih skupnostih ter pogostejša medsebojna pomoč. Pri gradnji objektov bo morala še naprej veljati solidanost. saj ima vsak krajan, ne glede kje biva, pravico do telesnokulturnega udej-stvovanja. Njegove vrednosti za družbeno skupnost ne kaže posebej opredeljevati. So prednostne panoge prave Slovenija se je odločila za prednostne panoge na republiški in občinski ravni, za športe, ki naj bi jim omogočili tekmovalni značaj z vrhunskimi športniki in moštvi, in za panoge množičnega in rekreacijskega pomena. S precejšnjo gotovostjo že lahko govorimo, to je potrdil tudi sestanek v Tržiču, da košarka in atletika na primer kot republiški prednosti za vse občine nista sprejemljivi. Svoje odigrava tradicija, število strokovnega kadra, objekti itd. Občina bi morala dobiti več možnosti opredeliti se za panoge, ki imajo možnosti razvoja, ki so priljubljene in zakoreninjene med ljudmi. To ni nasprotovanje na primer atletiki in košarki. Kot šolski šport in rekreacijo ju je nujno gojiti, posameznike z večjimi kvalitetami pa bi kazalo usmerjati v kraje, kjer športa živita, kjer so pogojeni. Verjetno so tudi tu vzroki, da selekcioniranje ni bilo najbolj uspešno. Vloga vrhunskega športa in športnika je pri nas opredeljena, vendar praksa kaže tudi drugače. Vrhunski športnik naj ne bo le breme občine, iz katere izhaja, ampak breme skupnosti, če lahko o bremenu v tem primeru sploh govorimo. So vrhunski športniki, ki po končani tekmovalni karieri ne vedo, kako in kam. Poklicna znanja, ki so si jih pridobili, pa zaradi športa zanemarili, so jih prehitela. Problem nima le materialnih, ampak tudi socialne in človeške razsežnosti. Izhod je šolanje in usposabljanje med športno kariero. Prav tako pa se na Gorenjskem, kjer je vrhunskih športnikov veliko, pojavljajo problemi, ali bo delovna organizacija krila odsotnost športnika, ali ga je sploh voljna sprejeti na delo, ali mu ho odobrila odsotnost z dela zaradi vadbe in tekmovanj, ali bo športnik dobil manjši osebni dohodek, ker ga ni na delu, ker je vrhunski športnik. Niso to enostavna vprašanja, rešljiva sama po sebi. z »levo« roko. Ena od rešitev je usposabljanje v šolah oziroma razredih za športnike. Loška smučarska gimnazija je dober primer za to. Ali ne bi kazalo take oddelke oblikovati za plavalce, atlete in druge vrhunske šport nik<> v središčih teh športov? Predlogi za razmišljanje so to in problemi, s katerimi se bomo še srečevali in jih bomo morali samoupravno reševati, saj bi bila škoda zavreti obetavno rast našega množičnega in kvalitetnega športa, telesne kulture in rekreacije. J. Košnjek /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske čestitamo vam k prazniku 22. juliju dnevu vstaje Zamenjave v izvršnem svetu Radovljica — Hkrati z izvolitvijo sedanjih članov izvršnega sveta skupščine občine Radovljica so delegati skupščinskih zborov sklenili da se letos njegova sestava šimi m.•ni v korist zastopstva iz združenega dela. Razen tega ne morejo biti člani izvršnega sveta poslovodni organi, predsedniki organov upravljanja in izvršilnih organov. Zato Stanko Slivnik, predsednik radovljiškega izvršnega sveta, predlaga delegatom skupščinskih zborov, ki se bodo na zadnji delovni seji pred letnimi dopusti sestali v sredo, 23. julija, da razrešijo Franca Jereta, Borisa Praprotnika, Alojza Pogačnika, Jožeta Rebca in Marjana R opreta. Za nove člane izvršnega sveta predlaga Antona Ažmana, svetovalca v republiškem komiteju za ekonomske odnose s tujino. Jožeta Legata, vodjo finančno komercial- Nova iol« ns Svetju - Delavci SGP Stavbenik Koper, tozd grmi bena operativa Ljubljana gradijo na Svetju novo osnovno šolo i; JI samoprispevka ljubljanskih »h čanov. nola s 14 učilnicami, telo vadnico in večnamenskim prosta, mm ha predana namenu do septembra t prihodnjem letu. -fr nega sektorja pri Gozdnem gospodarstvu Bled, Miloša Janša, vodjo kadrovsko-splošnega sektorja v Tovarni verig Lesce, Janeza Trelca, vodjo razvojne skupine v Tovarni merilnih instrumentov Iskra Otoče in Janeza Varla, ki je bil nazadnje predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko. Predloge podpira tudi komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve pri skupščini občine Radovljica. Koordinacijsko kadrovska komisija predsedstva občinske konference SZDL Radovljica pa predlaga delegatom zbora združenega dela, da razrešijo svojega predsednika Jožeta Kapusa, ker njegove nove delovne dolžnosti direktorja Alpdoma niso združljive z opravljanjem te funkcije. Za novega predsednika zbora združenega dela komisija predlaga Ernesta Noča i/ Iskre Otoče. ki je aktiven družbenopolitični in samoupravni delavec ter delegat zbora H J. Kako bo praznovala KS Moste V soboto. 19. julija, in v nedeljo, 20. julija, bo v KS Moste pester program ob praznovanju krajevnega praznika z istočasno počastitvijo dneva vstaje. V soboto bo ob 9. uri turnir v košarki, ob 17. uri bo v sejni sobi nad mlekarno nagradni šahovski hitro-potezni turnir, uro kasneje skupna vaja civilne zaščite in gasilcev, ob 20. uri pa še kros. Za nedeljo imajo ob 13.30 v programu zbor udeležencev proslave pri trgovini Kočna. ob 14. uri pa se bo začela pri osnovni šoli Moste osrednja slovesnost s predstavitvijo krajevne skupnosti, slavnostnim govorom, kulturnim programom, podelitvijo bronastih priznanj OF in z otvoritvijo novih objektov krajevne skupnosti D <^ Pota gospodarske stabilizacije Od besed do dela naj bo kratka pot Povzetki iz razprav člana centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Martina Koširja in delegata zveznega zbora skupščine Jugoslavije Marjana Markoviča na zasedanju občinske konference ZKS Kranj, na katerem so obravnavali stabilizacijska prizadevanja in uspehe v kranjski občini Kranj — Zadnje zasedanje kranjske občinske konference ZKS. na kateri so bila stabilizacijska prizadevanja osrednja točka dnevnega reda. zasluži pozitivno oceno. Ni h\Ut odvečnega govoričenja in razprav Ijanja. temveč so govorniki izhajali iz znanih razmer v združenem delu in občini, vsem pa je bila skupna ugotovitev, da vzrokov za sedanji gospodarski položaj ni treba znova in znova naštevati, saj jih poznamo, temveč je treba čim bolj skrajšati pot od besed do dejanj. H kakovostni ravni razprave sta posebej prispevala tudi član centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Martin Košir in delegat zveznega zbora skupščine Jugoslavije Marjan Mar-kovič. Zaradi pomembnosti njunih razprav povzemamo nekaj glavnih misli in ugotovitev. • Marjan Markovič je opozoril, da reforme, ki smo jo začeli z devalvacijo dinarja, ne smemo prepustiti stihiji. Posledice notranje inflacije smo že blažili kot smo vedeli in znali, sedaj pa je položaj resnejši. Samo za uvoz nafte bomo morali potrošiti dve tretjini blagovnega izvoza, ob tem pa nam naj bo jasno, da deviz ni več mogoče kupovati kot na borzi, ampak bomo morali vsako devizo prislužiti z izvozom. Le-ta je naša karta in nič več notranja konjuktu-ra zaradi domače potrošnje. Lahko pričakujemo nove ukrepe, ki bodo še zaostrili razmerja med dohodkom in delitvijo. Rešiti bo treba nekatera cenovna nesorazmerja. Nastala so tudi zaradi tega, ker smo doma premalo razvijati proizvodnjo surovin in s tem sami povečevali odvisnost od uvoza reprodukcijskega materiala, ki bi ga ob drugačni investicijski politiki lahko izdelali doma. Enak primer srečamo pri kmetijstvu, pri njegovi primarni proizvodnji. Po nekaterih ocenah bi lahko prehranili več deset milijonov ljudi, pa sedaj več hrane uvažamo kot izvažamo. Nasploh je ena od značilnosti našega razvoja v zadnjih letih večanje predelovalnih zmogljivosti ne oziraje se, ali smo uporabljali svoje ali uvožene surovine. Slednjih bo vedno manj. zato so izhod domače surovine. To je resnica, s katero se moramo sprijazniti sami. Nihče drug ne bo blažil naših težav, je poudaril Marjan Markovič. Naše gospodar- NA DELOVNEM MESTU stvo tudi ni bilo pripravljeno izvažati, ker se je doma dobro prodajalo tudi slabo blago. V stabilizacijo je treba vključevati kvalitetne dejavnike gospodarjenja in se omejevati le na najnujnejšo potrošnjo. Vendar pa bi bili skrajno neodgovorni, če bi le z jemanjem dohodka pridnemu delavcu dosegali cilje omejevanja potrošnje. Ustvariti je treba klimo, v kateri bomo spoznali pridnega in ne-delavnega, pa ne samo med neposrednimi proizvajalci, temveč tudi med najodgovornejšimi. Spremeniti je treba odnos do dela. pa bodo ukrepi zalegli. Treba je več dela. kvalitetnega dela. treba bo več gospodarnosti tudi pri investicijah. Vsak po svoje prepričuje banko, da bo vsega konec, če investicija ne bo končana! Posledica tega je 992 milijard dinarjev investicij v toku. Kaj to pomeni za naše gospodarstvo, je drugo vprašanje. Tudi zaradi tega je akumulacija nizka, zaradi tega ni mogoče združevati denarja. Vlagati je treba v projekte, ki obetajo zanesljiv gospodarski uspeh, ne pa jemati s kupa. dokler je kaj na njem. pa čeprav na tuj račun in v breme svojega razvoja. Zveza komunistov ima izpit vztrajati in izpeljati gospodarsko stabilizacijo, ki pa ni le zadeva letošnjega leta. ampak najmanj vsega prihodnjega srednjeročnega obdobja. Odločili smo se, da to izpeljemo po samoupravni poti, nje pa ni brez zavestne vodilne sile Zveze komunistov, je zaključil Marjan Markovič. • Stabilizacija je reforma. Treba jo je razumeti tako, da je treba nekaj spremeniti v ponašanju, razmišljanju. Vendar se ob tem radi sklicujemo na marsikaj, želimo ostati tam, kjer smo, menimo, da to iz političnih in gospodarskih razlogov ni možno ter s tem prispevamo, da postaja stabilizacija politična parola, proti kateri se moramo odločno boriti, je poudaril član centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Martin Košir. Stabilizacija je konkretna, ustvarjalna aktivnost. Razveseljujejo podatki delovne organizacije IBI Kranj. To je primer, kako se ustvarjalno lotevamo naloge, prav tako pa presenečajo nesamoupravna ponašanja nekaterih organizacij združenega dela in skupnosti, s katerimi se srečuje IBI, in opozarjajo, kako ne smemo delati. Uveljavljanje samoupravnih ' dohodkovnih odnosov pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi je tudi ena od stabilizacijskih nalog. Nekateri pravijo, da to ne gre. Vendar je to predvsem izraz težnje po vračanju nazaj v administrativni socializem, po odločanju nekoga v imenu delavcev z izgovorom, da se stvari po samoupravni poti ne morejo rešiti. Takšna mišljenja so tudi izvor nestabilnosti! Martin Košir je opozoril na problem najrazličnejših režijskih stroškov, ki ne prispevajo k večji produktivnosti in proizvodnji. Stabilizacija ni zastraševanje, da ne bo osebnih dohodkov, potrošnje. Stabilizacija je postavitev stvari na čvrsta tla. na katerih bomo gradili, stabilizacija je potrošnja tistega, kar bomo resnično produktivno ustvarili. Če spoznamo, da recimo pri izrabi delovnega časa stvari ne gredo, jih je treba analizirati in spremeniti. Temeljne organizacije imamo zato. da se v njih ustvarja in deli dohodek, ne pa da so temeljne organizacije vzrok za bohotenje administracije, ki potem deli dohodek. Povečevanje izvoza in nadomeščanje uvoza ni nova parola, ampak jo spet postavljamo v ospredje zaradi tega. kot smo bili v preteklosti prepogosto oportunisti in smo dejali: saj doma lahko vse prodamo, za uvoz pa dobimo posojilo in nam sredstev za uvoz samim ni treba pridobivati. je opozoril Martin Košir. Slaba organizacija dela in neiz-koriščenost rezerv vzpodbujata težnje po višanju cen, kar povzroča nove težave. Govorimo o prestruk-tuiranju gospodarstva, tudi kranjskega. Kje so znaki, da smo kaj premaknili. Zagovarjamo v bistvu vse investicije, brez selektivnosti, čeprav so bančna sredstva sredstva združenega dela. Presoditi je treba, ali naložba prispeva k prestrukturiranju, večji in boljši proizvodnji, izdatnejšemu dohodku. Vlaganja izvajamo na posojilih in to velja za večino. S posojili je treba zagotavljati celo obratna sredstva. Temu smo želeli narediti konec že s prvo reformo, pa še vedno preveč vlada prepričanje, da se bo že našel nekdo, ki bo nastali položaj.. Naši programi morajo biti preštudirani, akcijski in realni, sprejeti med delavci. Vedeti moramo, kaj je strošek in potem bomo hitro planirali in ravnali gospodarno, umno delili sredstva, ne širili najrazličnejše aparate po pisarnah. Vsi smo za Tita in nadaljevanje njegove poti. pa ta parola ne bo iskrena, če ne bomo dosegli rezultatov, je dejal Martin Košir. Pot do akcije naj bo kratka. Akcijski naj bodo programi občinskih skupščin. V zboru združenega dela je treba povzdigniti glas. pa se bodo stvari premaknile. Tu so naloge komunistov in drugih odgovornih kadrov . .. Pripravil: J. Košnjek Megmed Abazovic -voznik bagra Bagrist, pravijo na kratko. Bager je pravzaprav holandska beseda za stroj za zemeljska dela. za izkopavanje, poglabljanje, čiščenje. Čistilnik bi se mu pravzaprav po naše moralo reči. Pa se je udomačil bager in tako bo verjetno tudi ostalo .. . Hrumelo je na delovišču; pela je hidravlika in ogromne vilice bagra so se zasajale vedno globje. se spretno dvigale in tovor približale tovornjaku, se spustile nadenj in razpustile čeljusti, da se je prst in kamenje vsulo na sredo tovornjaka. Znova in znova se vračajo nad |amo, pulijo iz • * t * i » k y • * 4 J ■ t K * i i neder zemlje korenine, skale, prst... Enakomerno zasipa tovornjak in če se na vrhu nevarno ziblje kakšna «.ka\a, Vi V>\ oY> prevozu lahko padla z voza, jo varno porine h kraju, zavihne vilice in potlači zvrhan kup. Ze je tu drug tovornjak in spet nihajo velike vilice sem in tja. Pravzaprav jim oni pravijo žlica. Seststo litrov dvigne naenkrat in če je teren primeren, je hitro skopano. Će pa naleti na skale, je treba severa minirati, odstraniti bager za tisti čas, da ga ne poškoduje, pa spet nazaj... Leto dni že upravlja z njim Mehmed. Na gradbišču na Planini pri Kranju sta največ. Veliko graditeljev privatnih hiš poprosi pri Gradbincu, da bi jim posodili bager. In če Mehmed ujame kakšen prosti čas, rad ustreže. Vendar vedno hiti. Drage so njegove in bagrove ure. Sto starih tisočakov že velja ena. Draga sta. Zaveda se tega Mehmed, zato se ne obotavlja. Ročen in spreten je pri svojem delu, in ko konča nekje, poklopi hitro tiste ogromne vilice in odhiti na novo gradbišče. Neverjetno okreten je ta oklopnjak. Ta, ki ga vozi, je star šest let. Dobro ohranjen je, le stroj so mu že zamenjali. Sicer pa Mehmed sam skrbi zanj. Hidravlika mora gladko teči in vedno ima s seboj sodček olja, da ga sproti maže. Brez tega ne gre nikamor. Tudi manjše okvare sam popravi. Sicer je pa zadolžen zanj in kakor bo upravljal z njim, takšnega bo imel. Le za večja propravila so mehaniki v delavnicah. Deset let bo že, odkar je Mehmed Abazovič prišel iz rodnega Bužima pri BAha.fcw \ Ifaran). Takrat še ni bilo razvite industrije okrog Bihača. Danes je je že^več. Pri takratnem Projektu je začel kot navaden fizični delavec: kopanje jarkov in podobno. Potem je šel za 6 mesecev v tečaj za kvalifikacijo in postal je izučen voznik gradbenih strojev. Za vse je usposobljen, le za žerjav ne. In ni mu težko premenjati dela, če je potreba taka. Človek bi mislil, da bi ga posebna teža tovora na vilicah, ali če bi se te zapele v korenine, v skale, lahko potegnile za seboj. Pa pravi, da se ni bati, le vedeti moraš, koliko stroj zmore. Bolj je treba paziti na ljudi okrog sebe. da z vilicami, z obračanjem voza, koga ne zadene. Prijeten fant je Mehmed in po govorici bi ga skoraj imela za Slovenca. V desetih letih, kar dela v Sloveniji, se je lepo naučil po naše. V samskem domu stanuje in žal mu je žene in družine, ki je ostala doma v Bosni. Zdajle za praznik bo spet skočil domov. Kadar le more. jih obišče. Toda poleti je bolj malo možnosti, ko vsa gradbišča delajo z vso vnemo. Pozimi ima več časa zanje. Okrog 7.500 je osnovna plača voznika bagra. Zdaj. ko je tudi njih udarila stabilizacija, bo še kak tisočak manj. Vendar ne zasluži se slabo. Ostal bo morda še nekaj let, potem pa bi le bil raje bliže družini. Ne, ni to pravo življenje. Saj denar že nekaj pomeni, ni pa to vse . .. D. Dolenc Poslovni prostori Tapetništva - Ze lani jeseni so začeli r- ftad graditi nove proizvodne in poslovne prostore radovljiške cf*>frH? ganizacije Tapetništvo. Delo opravljajo delavci SGP Gorenje iz ffadl ai h%e likovnega izražanja. L* ^V^nidenje, ki je bilo 5. julija, je še J J oplemenitilo in utrdilo nova J prijateljstva, ki naj bi se čez eno leto g X? 14. taboru Še bolj okrepila. r« *W***njanih )«* m,° vdiko naslovov J *t* povabil za obiske »domačih« ^lerii. Z. Volarič Brigadirska pesem Vsako leto več mladincev se udeležuje delovnih akcij. Prav gotovo ni vzrok temu samo tistc\ zaradi česar nosi akcija ime »delovna«. Mladince predvsem privlači delo v skupini, pesem, ki jo skupaj zapojejo in večeri ob skupnem pogovoru, plesu. Zato sta se RK ZSMS in ZKOS dogovorili, naj bi ljubiteljske kulturne organizacije načrtno in vsestransko pomagale organizatorjem mladinskih delovnih akcij pri spodbujanju in organiziranju kulturne dejavnosti med brigadirji in za brigadirje. Kulturno življenje in kulturna dejavnost naj bi postala sestavni del brigadirskega življenja. Vendar pa kulturni program naj ne bi bil samo zabaven, ampak tudi vzgojen, izobraževalen in kreativen. Prav tako naj bi ta prograrrf ne živel samo znotraj brigadirskega naselja. ampak naj bi bil odprt vsem občanom krajev, kjer akcija poteka. Kulturna dejavnost predstavlja vrsto možnosti. Tako brigadirji spremljajo različne filme, ki v večini zajemajo področja iz NOB. povojne graditve Jugoslavije, področja graditve našega samoupravnega sistema, problematiko zdomstva. stisko človeka v sodobni družbi, in mladinsko problematiko. Brigadirji se srečujejo s slovenskimi pesniki in pisatelji, ter z njimi izmenjujejo mnenja in stališča o problematiki njihovih literarnih del. Pester je tudi glasbeni in folklorni program, ki daje brigadirjem možnost, da se seznanijo s tradicionalnimi ljudskimi plesi naših pokrajin, oziroma širše domovine. Tudi predavanja so zanimiva, brigadirski dan pa vsekakor poživijo gledališke uprizoritve, ki pa so žal redke. Lončarstvo na Gorenjskem Na Gorenjskem je lončarstvo stara, danes skoraj izumrla domača obrt. Gorenjska se je v preteklosti ponašala z dvema pomembnima lončarskima delavnicama in sicer v Ljubnem in v Komendi. V Ljubnem so se z lončarstvom ukvarjali že v 15. stoletju in čeprav je bila lončarska domača obrt tu že ob koncu prejšnjega stoletja v zatonu, je njen sloves še danes živ. Razen po lončarskih posodah so ljubenski lončarji sloveli tudi kot odlični pečarji, izdelovalci dekorativno oblikovanih pečic. Dva pečarja sta staro tradicijo ohranila vse do let okrog prve svetovne vojne. Kako dalež nazaj sega lonačrska tradicija v Komendi, ne vemo. Vemo le, da je bilo tu v drugi polovici 18. stoletja najmočnejše lončarsko središče na Kranjskem. Še v letih pred prvo svetovno vojno je bilo v okoliških vaseh vsaj petdeset lončarjev. Tako v Ljubnem kot v Komendi je bila obrt pogojena v drobni zem- ljiški posesti, ki je silila domačine, da si poiščejo potrebni kos kruha še v obrtni dejavnosti. Obilica dobre gline v okolici je kazala rešitev ravno v lončarstvu. Ko je stara lončarska obrt zamirala, so se v Ljubnem lotili čevljarstva. Kako pomembno je bilo lončarstvo za gospodarstvo domačinov v Komendi, kaže tudi dejstvo, da so po prvi sv. vojni, ko je prihajalo na tržišče vedno več industrijskega po-sodja, zaščitili lončarsko obrt z ustanovitvijo lončarske zadruge, ki je odprla svoj obrat na Mlaki. Letos praznuje petdesetletnico. V Komendi so danes še trije lončarji, dva v Podborštu in eden na Mlaki. Lončarji v Ljubnem in Komandi so imeli zelo širok krog kupcev, ki je segal daleč čez kranjske meje, tja v Rezijo, na Tirolsko, Koroško, Štajersko, Primorsko. Dolenjsko, pa v Bosno, Italijo in na Ogrsko. A. Novak Resna glasba in zborovska pesem na domačih ploščah Šele v zadnjih nekaj letih so slovenske diskografske hiše nekoliko več pozornosti namenile slovenski zborovski in komorni glasbi ter glasbi svetovnih klasikov v »domači« izvedbi. Svoja prizadevanja v tej smeri do sedaj še najdosledneje izpolnjuje Produkcija kaset in plošč RTV Ljubljana, kjer so v zadnjem času izšle velike plošče zborovskih pesmi »Portret Pavla Kernjaka«, »Komorni zbor RTV Ljubljana«, »Mladinski pevski festival Celje 1979« ter opera Viktorja Parme »Zlatorog«. Omeniti velja Še izdajo plošče z deli skladatelja Marjana Kozine ter izvedbo Simfoničnega in Komornega orkestra Slovenske filharmonije v Ljubljani. Pri prvi izdaji gre za izvedbo treh koncertov avtorjev J.N.Hummela, J. Havdna in L. Boccherinija, kjer ob orkestru kon-certirajo flavtist Fedja Rupel, oboist Stojan Dokuzov in violončelist Miloš Mlejnik, Komorni orkester s solisti pa na plošči izvaja uglasbene pesmi Antona Tomaža Linharta. Matije Babnika in scensko glasbo Janeza K. Novaka. Ob že naštetem nizu plošč pa ne gre zanemarjati plošče »Mladi mladim«, izidu je botrovala Glasbena mladina Slovenije. Na plošči najdemo vrsto skladb naimlajših, še neuveljavljenih slovenskih glasbenikov. Težko je izmed omenjenih plošč izluščiti tisto najpomembnejšo, saj gre praktično pri vsaki izdaji za pomemben dogodek in dokument. A vendar, ustavimo se nekoliko obširneje pri treh izdajah. »Portret Pavla Kernjaka« je zbir lastnih skladb in priredb tega glasbenega samorastnika v izvedbi različnih slovenskih izvajalcev zborovske pesmi. Tako na plošči najdemo sladbe, kot so »Mojcej«. »Juhe pojdem u Škorce«, »Ana Nina Nana«, »Rož Podjuna, Žila« in druge bolj ali manj znane pesmi, predvsem iz koroške ljudske zakladnice. Prijetno zveni tudi glasba Marjana Kozine v skladbah »Šitir kitajske miniature«, »Baletni suiti« ter samospevih »Iz težkih dni« in »Pomlad«, kar predstavlja kronološki ciklus skladateljevih del od leta 1940 do 1956. Svojevrsten glasbeni dokument predstavlja tudi izdaja Parmove opere »Zlatorog«, ki jo je napisal po besedilu Richarda Brauerja na osnovi pesnitve Rudolpha Baumba-cha leta 1919. Opero izvajajo solisti, zbor in orkester SNG Maribor. Boris Bogataj oiuvrnijr. i-*« -.............-----.....—-------"— to skladb naimlajših, še Boris Bogataj TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ -—---v letne halje in obleke sirote dne« polet,* Berko Berčič razstavlja - Danes bodo na Bledu odprli razstavo risb in slik akademskega slikarja Berka Berčiča. Risbe so narejene z barvnimi svinčniki, slike pa s pomočjo pri nas redkeje uporabljene tehnike - aero-grafije, značilne po svojih odsevih in sencah, ki jih odslikavajo mimoidoči v izložbenih oknih. Berko Berčič se je zadnjih nekaj let uspešno uveljavil v jugoslovanskem in slovenskem prostoru in prejel nekaj priznanj (Bienale mladih leta 1977 na Reki, odkupno nagrado na Jesenskem salonu v Banja Luki). Potem, ko je zadnji dve leti kar šestkrat razstavljal v Sloveniji, se z blejsko razstavo po dolgem času spet predstavlja domači gorenjski javnosti. — Na sliki so sence v steklu Globusovih vrat. - D. Šeško Kaj ustvarjajo dupljanski kinoamaterji LetOs so spremljali dupljanski maraton, pot štafete mladosti, ob smrti našega dragega predsednika Tita pa so zabeležili v dneh poslednjega slovesa kar 1150 m filmskega traku. Pripravljajo obdelavo in montažo, vendar jih pesti tako finančna stiska kot skromni kletni prostori v Gasilskem domu. V programu imajo še filma »Pleničke je prala« in »Pod svobodilnim soncem«, pionirska sekcija pa pripravo filma »Kam«. Za svoje filme so prejeli vrsto plaket in priznanj tudi na republiških in zveznih festivalih amaterskega filma. Tako so si prislužili Prešernovo plaketo 79 ter zvezno plaketo Borisa Kidriča za amatersko dejavnost. Za dokumentaren film ob smrti Edvarda Kardelja so prejeli zlato plaketo dokumentarnega filma Jugoslavije v Mariboru, zlato plaketo na republiškem festivalu amaterskega filma v Radomljah, prav tako tudi na festivalu Iskra, izbran je bil za republiško selekcijo in bo novembra zastopan na zveznem festivalu v Slovenj Gradcu. Pet svojih filmov bodo 23. julija predstavili v Puli, dva bosta sodelovala na festivalu planinskega filma v Italiji: Za tradicionalni 5. dan amaterskega filma v Dupljah (23. avgust) pripravljajo najnovejše filme. Želeli bi več posluha organizacij v KS in občinskih DPO, pohvalno pa se izražajo o svojih jodnosih z ZKO in ZOTK. Člani bi želeli navezati stike s številnimi organizacijami, bodisi za odkup kopij, pokroviteljstvo ali za predvajanje filmov v svojih sredinah. Poudariti velja, da Kino klub Duplje dobi skromna sredstva, ostanek morajo kriti člani sami. Ker so se po svojem udejstvovanju in kvaliteti prebili med vrh slovenskega amaterskega filma, menimo, da je njihovo delo treba podpreti. Drago Papler metalka V naši prodajalni so vam na razpolago ploščice OPOtšSUlSilnSi kerub iz Beograda. Roščiće so žeto primerne *T * Kino klub Duplje je bil ustanov-- ljen leta 1975 in danes šteje preko 40 Članov, od tega 23 pionirjev. Z lastnimi sredstvi so pričeli snemati prve filme ob krajevnem prazniku, prireditvah in dejavnostih mladinske organizacije. Za člane ustanovljenega Kino kluba so organizirali tečaj (predaval je član kino kluba Iskra Kranj,,ing. Marko Šmuc) za osvojitev prvih osnov s področja filma. Uspešno so zabeležili sprejem dedka Mraza. Naslednje leto so na film posneli lokalne »zimske športne igre v Dupljah«. Sledil je eksotičen film o cvetju in gorenjski vestem »Težki obračun«, za katerega trdijo, da je kljub začetniškifn spodrsljajem prva pomembna prelomnica v razvoju dupljanskega filma. Posneli so še »Uporne sinove«, »Noro ljubezen« in Motokros v Podljubelju, kar je bilo dovolj za prvo širšo javno predstavitev kluba kasneje tradicionalnega petega dneva amaterskega filma, ki je od tedaj vsako leto v Dupljah. V letu 1977 so posegli zlasti po eksotiki in obujanju starih narodnih običajev. Posneli so »Vasovalca« s predstavitvijo gorenjske ohceti, leposlovne »Labode«, športni 3. Dupljanski maraton, obisk Tita na Joštu pri Kranju, se odpravili s skrito kamero po Kranju ter posneli fantastični film »Zakaj so rešili zemljo«, i Leta 1978 so posneli nomiranko o dinozavrih »Ko so vladale pošasti«. »Telefon«. turistično-rekreativen film o Zelenici, film o kiparju samo-rastniku Jožu Volariču. Lani so spremljali že četrti dupljanski maraton, praznovanje »Vagabunda«, otvoritev dupljanske samopostrežne, NNNP 79, posneli so tudi dokumentarni film »Ko je umrl Edvard Kardelj«. V tem letu je začela delovati Pionirska sekcija. za oblaganje notranjih prostorov, balkonov, fasad... Velikost 20 x 20 cm, kvaliteta VS. Ploščice so odporne in prenesejo velike temperaturne razlike Cena kvadratnega metra ploščic: 1 78 81 din kamnih Prodajalna je odprta vsak dan od 7 do 19 ure, ob sobotah od 7. do 13 ure ZA IMS DOM Pesnik, esejist, prevajalec Niko Grafenauer: Pesmi razumeti je premalo V pogovoru s pesnikom, esejistom in prevajalcem Nikom Grafenauerjem je tekla beseda predvsem o njegovem pesnikovanju za odrasle in za otroke, o razlikah med obema vrstama poezije, o pesnikovem poslanstvu. Marsikatera resnica se skriva v njegovih odgovorih, zlasti krepko pa zna poudariti, da je za branje pesmi potrebna posebna občutljivost; da pesem ni dovolj le razumeti, pač pa doživeti. Niko Grafenauer je bil rojen decembra 1940 v Ljubljani v železničarski uradniški družini kot njen zadnji, sedmi otrok. Matije umrla teden dni po njegovem rojstvu, oče pa poldrugo leto kasneje. Spomini na otroštvo, ko se je selil od sorodnika k sorodniku in pogrešal toplo družinsko življenje, zato niso lepi. Najbolj srečne ure je preživel v Dvorski vasi pri Velikih Laščah, kjer se je globlje navezal, kot pripoveduje, na še dokaj živo starožitno vaško skupnost. V kasnejšem internatskem življenju se ni znal prav udomačiti. O svoji takratni tesnobi pravi takole: »Prvič sem bil občutljiv, hkrati pa željan zaščitništva, ki ga ni bilo. Tu, se mi zdi, so izvori tistega individualizma, ki se je začel čedalje močneje utrjevati v meni, na drugi strani pa prav tako intenzivne potrebe po tovarišiji, skup nosti.. ,esmi berejo, ah« natančneje rečeno: moje pesmi ne nastajajo) nekakšne solzave načelne ljubezni do 0t« pač pa me pri njihovem pisanju vodi želja j oblikovanju takšnega pesniškega s, ' ki je predvsem moj svet, saj ga moram šele odkrivati. Ce že gre za kakšno ljubezen, ki se m v mojih pesmih, potem je to predvsem bežen do neznanega, skritega, še neprever, nega. Ker pa vem, da je takšno iskatelja ena poglavitnih lastnosti otroštva, ga skuj upodobiti v besedah na takšen način, da otrok lahko pridruži moji pesniški pust Vini Tisto, kar mene in mladega bralca /h je v pesmi, je potemtakem predvsem najU, skupna ljubezen do pustolovščine GLAS: Kaj trenutno snujete? Kal »o vaši načrti? GRAFENNAUER: Načrtov imam kup. časa pa malo. Tako se mi uresnk vsega, kar želim napisati, časovno razpot je, zaradi česar sem včasih nataknjen m a volje, Zdaj .man. v delu P^v.^|nk" Studii o slovenski poeziji, kar bo sledilo ten pa v tem hipu težko rečem a Je|ovftH| ^ _—-1 ladina, delo, bratstvo ^jstrana — Prvo nedeljo julija . krajevni skupnosti Dovje-Moj-**a svečano in gostoljubno spre-**deležence letošnje lokalne mla-delovne akcije, ki bo tod poti . V8e do 1. avgusta. Brigado, ki ime po predvojnem sekretarju Dragoljubu Milovanoviču, se-I^Ja 76 mladih iz mladinskega **enega doma Dragi Milovano-V Beogradu in valjevske občine, vsem krajevne skupnosti Stave. 1^.^^» srbski brigadirji prišli na delo krajevno skupnost, ni zgolj saj beograjska mladina redno ^1 Hje jeseniško občino, kjer se je k *^galnem prehodu meje smrtno ^^rečil njen rojak Milovanovič, * pa so tudi stiki med pobrate-,^5* občinama Valjevo in Jesenice. *^sebej so se bratske vezi stkale tv ^r^ivalci krajevnih skupnosti j ^ in Dovje-Mojstrana v obeh j *\ah. Prav zato, da bi bile te vezi ^^rj Še trdnejše, so se krajani b|-^ga in Mojstrane odločili po-t mlade srbske brigadirje, ki ^odo pomagali pri uresničevanju za razvoj krajevne skupnosti, nalog, za katere so se odločili •£~pb sprejema krajevnega samo-rofi^v^vka, ni malo. Kot nas je med i>ft.*^*>m minulo soboto v Mojstrani »V^^Hil predsednik gredbenega od-oK%~. v krajevni skupnosti Aleks M^^^ki, gre za asfaltiranje vseh m^c in poti, ker je njihovo vzdrže-V*i>^ zaradi lege v brežinah težko in ^s*?« napeljavo vodovoda na Pod-5» ^ in Belci kot pomoč starejšim . Za organizirano delo jo je navdušil že v prvih dneh vstaje njen brat, Stane Šinkovec, ki je bil v Kranju sekretar mestnega komiteja skoja. Y domači uti je zbral dekleta in jim govoril o organizaciji, o partiji. Na plodna tla so padle njegove besede in ko je njega Gestapo februarja 1942 ujel, je Janina nadaljevala njegovo delo. Kumer-dajeva izdaja je za nekaj časa zavrla delo, toda, ko ga je za veliko noč 1942 obiskala v Begunjah, mu je v objemu hitro zašepetala na uho: »Spet delamo!« Morda nam bo pravo sliko o njej dal zapis njenega sodelavca, takratnega aktivista, dr. Borisa Paternuja: »Janino sem spoznal v jeseni leta 1943. V dneh, ko so gestapovske zveri stale po uličnih vogalih, je neštetokrat hitela skozi mesto taka, kot smo jo vsi poznali — lahkih korakov, veselih oči, s črno kučmo na glavi, cekar v roki, v njem pa — literaturo. Kako veliko je takrat pomenila ta beseda! Izgovarjali smo jo tiho, kot nas je vedno ona učila. Potem je morala v partizane. Zgodilo se je. da mi je nekdo prinesel '.^/Šinkovec-Janina je bila rojena 9. junija 1925 v Kranju. Ze poleti 1941 je 11 organizirano delati t uporu. Bila je sekretarka okrožnega komiteja jfck Kranj in članica okrožnega komiteja KPS Njene partizanske poti no e*>ečkrat vodile na Jamntk in i tamkajšnje gozdove. Takrat je nastala fotografija, ko se je slikala s partizanom Cirilom z Jamnika. Vedno ^^^^ti-*« I i no jo *«\ toda utrgala *i je bluzo in uAla. Cez dan »e je skrivala pod gnojnim koAem nekega kmeta v Oircah. ki je potem priAel Sin kovccvim povedat zanjo. (op. p.). PESTRO DRUŽABNO ŽIVLJENJE Tako kot na drugih akcijah je tudi na mojstranški enako živahno med delom in po njem. To zagotavljajo številne družbenopolitične aktivnosti in interesne dejavnosti med brigadirji pa aktivno povezovanje z okolico. Po udarnem dnevu minulo soboto je brigadirje obiskal jeseniški prvo-borec Franc Konobelj-Slovenko. Zbranim, predvsem mladim iz jeseniške brigade, je spregovoril o liku in revolucionarni poti narodnega heroja Jožeta Gregorčiča-Gorenjca. Izrazil je upanje, da bodo mladi v jeseniški brigadi, ki so jo letos poimenovali po tem heroju, ohranili slavo njegovega imena. Novoustanovljena brigada je razvila tudi svoj prapor v dokaz odločnosti nadaljevati revolucionarne tradicije. Mladi v mojstranškem brigadirskem naselju mad prostim časom sicer obiskujejo politično šolo Edvard Kardelj in se združujejo po interesih v avto-moto, fotografski, planinski, radioamaterski in pevski sekciji pa krožku ročnih del. Obiskujejo razne kulturne in zabavne prireditve, prirejajo športna srečanja, pripravljajo obrambni dan, po- Pri izkopu jerka za vttdovod na Podkužah dajajo se na izlete po Gorenjski in zamejstvu, pred odhodom pa se bodo tudi udeležili proslave ob prazniku jeseniške občine. Besedilo in slika: S. Saje Tiskarna in kartonaža Gorenjski tisk n. sol. o. Kranj objavlja prosta dela in naloge za TOZD BLAGOVNI PROMET n. sol. o. Kranj 1 DELAVCA ZA RAČUNOVODSKA DELA Pogoj: — visoka ali višja šola ekonomske ali organizacijske smeri", ter do treh let delovnih izkušenj. Določeno je 3-mesečno poskusno delo. za DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Kranj 1 DELAVCA ZA DELA IN NALOGE VODENJE VZDRŽEVANJA Pogoj: — visoka šola strojne smeri in 4 leta izkustev. Potrebno je znanje nemščine in angleščine, ter opravljen izpit iz področja varnosti pri delu. Delo je enoizmensko in je zanj določeno 3-mesečno poskusno delo. za TOZD TISK b. o. Kranj 1 DELAVCA ZA NOČNO VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE STROJEV Pogoj: - končana osnovna šola. Delo je samo v nočnem času in je za opravljanje tega določeno enomesečno poskusno delo. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije TK Gorenjski tisk, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1,15 dni po objavi. Smledniku in kasneje v tovarni Sava v Kranju. Tudi na njeno aktivistično delo je vpliv&T brat. Njen brat Franc je bil namreč med ustanovitelji OF v Radečah. Vneto je začeja zbirati sanitetni in drugi material za borce v gozdovih in osveščati ljudi, da so delali za OF. Kako požrtvovalna je bila pri tem, priča pohvala Bohinjskega odreda iz leta 1943. Na njeno pobudo so v tovarni Sava ustanovili odbor OF. Bila je tudi tista, ki je navdušila za delo številne sodelavke in sodelavce. Mesto so preplavljali lepaki z imeni talcev, ustreljenih v Begunjah, odpeljanih v taborišča... Da bi zastrašili naše ljudi, da bi prenehali z delom, da bi v kali zatrli vsak upor. Tatjana pa je v takih trenutkih uporno ponavljala: »Brez žrtev ni zmage, ni svobode ...« 19. septembra 1944 je odšla v partizane. Tudi tu je bila vzor požrtvovanja, odlična organizatorka in partizanka, svetal lik borke, ki ve. da brez trpljenja, brez odpovedovanja, brez borbe in brez žrtev ne bo svobode. Prišla je spomlad 1945. Se malo, pa bo tu svoboda. Tako malo še manjka. Janina kot Tatjana sta si zelo želeli, da bi odšli na Primorsko, v bližino Trsta, da bi tam partijsko delali. Skupaj sta odšli z Jamnika tistega dne 19. aprila 1945 je bilo. Izvidnica je šla naprej, da je pogledala, če je varna pot. Nič sumljivega ni bilo in dekleti sta z nekaj partizani, ki naj bi ju ščitili na poti, krenili proti Dražgošam. Toda kolikokrat se je v tej naši sveti borbj našla izdajalska duša in koliko žrtev je padlo samo zaradi njih. Tudi tokrat je bil na delu izdajalec, ki je v Lajše pri|)eljal belogardiste. Pa čeprav je Že od povsod bilo čutiti svobodo . . . Saj je bila vendar že skoraj tu . . . Vgnezdili so se v zvoniku cerkve v Lajšah in ko so partizani prišli mimo, so užgali po njih s strojnic-nim ognjem. Janina je bila prestreljena skozi obe nogi. ranjena tudi Tatjana. Pa bi bil dovolj le dober skok. da bi bili v kritju . . . Obležali sta na Partizanski cesti . .. Tako močan napad partizani niso mogli odbiti Janina in Tatjana sta , živi padli v roke belogardistom. Znašali so se nad njima z vso srdi- Cilka Odar Tatjana, je bila rojena 19. novembra 1919. v vasici Brda pri Radovljici. Kot ilegalka je delala na območju Krope. Bila je sekretarka AFZ in članica okrožnega odbora O F za Kranj. tostjo. še posebej zato, ker so vedeli, kako priljubljeni sta obe partizanki med prebivalstvom. Morda pa še bolj zato. ker so vedeli, da se jim bliža konec . . . Strašno so ju mučili. Vedeli sta, da od njih ne moreta pričakovati usmiljenja. Pa sta še takrat, ko sta se gledali s krvniki iz oči v oči, pokazali svojo veliko moralno moč. Ko je Tatjano nekdo od krvnikov vprašal, za kaj se bori. je ta neustrašeno odvrnila: »Jaz vem za kaj se borim! Za kaj se pa ti?« Rezali so jima prsa, izrezali zvezde, Janini so na hrbet urezali »smrt fašizmu« ... Krvniki so hiteli in usmrtili so ju še preden so na pomoč prihiteli partizani. Dobili so ju v mlakah krvi . . . Domačini so ju najprej pokopali na vaškem pokopališču na Jamniku. Žalost je zavela po gozdovih Jelovice, med borci, aktivisti, domačini. Cez dvajset rini je prišla svoboda. Vsa cvetoča. Nista je dočakali. Toda storili sta vse. kar sta mogli. In nihče jima ne more očitati, da nista storili vsega . . . D. Dolenc TOMO KRIŽNAR: »BOS PO ČRNI CELINI« Poletna tema za mlade Ko stokubična vamaha stoji pred hotelom, s polnimi kantami bencina in dišečega olja, brez tlačilke za zrak, brez ključa za odvijanje zadnjega kolesa in brez rezervne zračnice, zato pa z dvema »flikama« kot darilo Shella, me tišči v žepu še za približno dvajset starih jurjev nigerijskih kobov. ravno dovolj, da bi si v hotelu za imenitne belce privoščil zajtrk. Zastopnika naših predstavništev, neki Mimica in Metod Pere iz Ljubljane, sta mi žrtvovala vsak po dvajset dolarjev. Kljub temu, da so me imeli na jugoslovanski ambasadi za norega fanatika, mi to dvigne moralo. Iz gruče radovednežev se odpeljem ob devetih zjutraj in se čez tri ure po naporni vožnji spet vrnem na isti kraj. La-gos je ogromno mravljišče. Ne znam ven. Končno odrinem proti Ibadanu, nato desno za Benin Citv. Asfalt je slabši. Cez čudovite pragozdne soteske z močvirji so položeni ozki tramovi. Pod njimi je polno stolčene pločevine. Vedno več je ogromnih dreves, ovijalk, banan, njiv garrvja, blatnih vasic in nagih otrok. Ženske so pokritih prsi, možje v puloverjih. Povsod se pozdravljamo; gostoljubnost je na vsakem koraku. S tistimi štiridesetimi dolarji se peljem čez vso Nigerijo. V Beninu, Onitschi in En u guju me gostijo Jugoslovani, ki so tu najbolj slavni in pomembni ljudje. Menežerji mestnih nogometnih klubov so. V Nigeriji obvezne čelade se naveličam in jo pri vežem na spalno vrečo. Seveda takoj padem. Nerodno in mogočno. Pravzaprav je krvi več kot bolečin. Vaščani me kljub ugovarjanju peljejo v počiščeno kočo. V kotu smodijo čarobne zeli. Vmes voham tudi naše trave. Ko se zdani, že precej dolgo spet jaham svoje železje proti vzhodu. Biafra Opojno palmovo vino nas zbliža z bivšimi vojaki v državljanski vojni. Vsi! Moški, ženske, otroci ... Tepli so se za neodvisnost. Sredi ceste me ustavi starka in prosi za zdravilo. Po. obrazu in roki ima grozljive gnojne tvore. Pozor, gobavost! Luže po tleh so vroče. Ko posije sonce, postane nevzdržno. Nedelja je. Zgodaj zjutraj, ko je nebo še pokrito z melanholično sivino, se čedno počesani in v svetlih srajcah ljudje zbirajo okoli cerkve. Iz pragozda za njo se dvigajo dušeče megle. Mala lopa je narejena iz lesenega ogrodja, obmetanega z ilovico in pokrita s slamnato streho. Tla so iz steptane rdeče ilovice. Mogočen atletski črnec udarja po viseči tračnici. Rezki zvok prežene iz mene vso lenobo nedeljske otožnosti. Skočim iz spalne vreče, jo za vijem in brcnem v kot. Hladno je. Precej visoko v pragozdnih gorah zahodnega Kameroona sem in sredi deževne dobe, ki vsak dan ohlaja ozračje z monotonim deževjem. Opoldne včasih zaradi vlage niti vžigalice ne moreš prižgati. Vse je plesnivo in trohnobno. Lasje se mi že nekaj dni niso posušili. Cesta je masten kolovoz, pokrit z vodo, včasih tudi popolnoma poplavljen, zgodi pa se tudi, da tropsko neurje ilovnato zemljo enostavno preseka ali pa odnese. Mojo stokubično Yamaho sem od meje z Nigerijo spravil le s pomočjo domačinov. Večkrat smo na motor privezali bambusove kole in jo po zraku vlekli čez džunglo. Za povrh mi je dva dni nazaj zmanjkalo bencina. Pravzaprav najprej denarja. Ko sem na naši ambasadi v Lagosu prosil za pomoč, so me novodobni aristokrati lepo odslovili, češ da je izdajanje denarne pomoči z zakonom prepovedano. Na prtljažniku imam k sreči še liter whiskya, ki ga bom poskusil vnovčiti v Kumbi. Utrujen sem in naveličan vsega. Dva dni sem motor za ušesa vlačil v strme klance. Dol sem se sicer peljal, vendar je pot tako slaba, da ne moreš spustiti zavore. Otroci so povsod luštni Za vsakim klancem je navadno zamorska vas. V mnogih ljubkih lesenih ali pletenih kočah so me založili z bananami. Večkrat mi je domača mularija tudi tiščala motor v naslednja dva hriba. Ko se nas je potem kakih osem zbasalo na stroj in spustilo po klancu navzdol, so vriskali od veselja in strahu. Čudoviti so ti gostoljubni ljudje! Včasih so tod tiranih angleški kolonialisti. Francoski del Cameroona je veliko bolj pokvarjen in tudi nevaren. Jabolko pač ne pade daleč od drevesa. V to vasico sem prišel ponoči. Kot vedno so mi za spanje pokazali slamnato cerkvico. Nasproti je trg in okoli njega koče domačinov. Postaven možakar, oblečen le v okoli beder povito živopisno cunjo, stoji pred temnimi obrazi polodprtih ust, skozi katere se vidi bele, zdrave zobe in v zamorskem jeziku bere iz narobe obrnjene francoske knjige. Starejši ga gledajo z občudovanjem; brhka mladina s palci na nogah paca po blatu in se zafrkava kot povsod po svetu. Ko se zadere otrok, ga debela mati položi v naročje in mu butne v glavo velik masten mehur. Smrkavi obrazek se ga strastno oprime in zadovoljno cmoka. Na oni strani steze se skozi špranje vidi kamnit nagrobnik pred leti umrlega angleškega misijonarja. On je zgradil cerkev in vodil dela pri gradnji 80 km oddaljene bolnice za gobavce. Zdravje je tod monopol. Bolnišnica dan vožnje od mesta. Ivan Jan 4 Kokrški odred 8. maja 1945 prvi v Celovcu Vse to ljujočega Alexandra Alexander obeh vlad ukaz, naj Koroško.. nazorno kaže tudi dopis pove-britanskega maršala Harolda Titu z dne 11. maja 1945. tu med drugim pravi, da je od britanske in ameriške, »dobil zasede avstrijsko Štajersko in Ko pa so predstavniki koroškega NOG od Stossierja zahtevali, naj bi jim izročil tudi več najvidnejših koroških nacistov, se je ustavilo. Tu se je pokazalo, da je bila prava Stossier-jeva naloga, da bi partizani ostali na Karavankah, s čimer bi avstrijska stran pridobila na času ter Britancem omogočila pričakovano zasedbo Koroške. * Josef Stossier, ta »znameniti« Hitlerjev policijski Eolkovnik, je potem postal direktor varnostne službe za [oroško. Samo nadaljeval je delo, ki ga je bil začel pod Hitlerjem in Rainerjem. Gauleiter Rainer se je po razgovorih z nemškim maršalom Kesselringom, ki jih je imel 6. maja 1945, povezal z »Narodnim odborom« v Ljubljani. Šlo je za nič manj kot za nadaljnjo usodo velikega dela Slovencev, predvsem seveda Korošcev. To je bilo toliko huje, ker je bil tudi Stalin v tem času za vzpostavitev stare meje med Avstrijo in Jugoslavijo. In tako so nemške čete, ki so se tedaj zadrževale na južnem Koroškem, 5. maja 1945 dobile ukaz »držati mejo do prihoda britanskih čet« V skrajnem primeru so proti jugoslovanskim silam na Koroškem predvidevali tudi oborožene akcije. Imperialisti niso mogli delati drugače. Ali je bilo potem oholo obnašanje britanskih čet na Koroškem in predvsem v Celovcu čudno? Dne 8. maja 1945, ko sta v Celovec prišla oba zaveznika, Kokrški odred kot sestavni del JLA in Britansko-ameriške čete z zahoda, je nova koroška deželna vlada s proglasom že zagotavljala, da bo njena poglavitna naloga »ohranitev svobodne in nedeljene nemške Koroške«. KONEC Ob tem je dokaj čudno, da zavezniški komandant feldmarial "*M* Alexander, ki je imel pod seboj številne divizije, predsedniku britanake vlade Winstonu Churchillu •. maja 194S upa poročati: »Nase trupe so dosegle Celovec 7. maja in tri ure pred Jugoslovani.« To je potem ponovil tudi Harold Macmillan, pa tudi sicer Titovi Jugoslaviji naklonjeni gir William Deakin. A to°' nt: 7. maja, ne 3 ure pred Jugoslovansko vojsko, to je pred Kokrskim odredom, temveč 8. maja hkrati! (Zgodovinski časopis, Ljubljana, 33,1979, st. l.str. 121 in 141-142). Kam in kako na počitnic O organiziranem mladinskem turizmu v veniji zaenkrat še ne moremo govoriti, z$*i se mladi sami odločajo za različne načine ^ oblike preživljanja počitnic *c Šolski zvonci so z zadnjimi junijskimi dnevi utihnili. Osnovnošolci, dijaki in študentje so knjige in zvezke pometali za dva meseca v kot (pod pogojem, da je bilo tudi v spričevalu vse v najlepšem redu). Beseda ne teče več o strogih učiteljih in nezanimivi snovi, o nesmiselnem šolskem redu in nerazumljivih izpitnih rokih. Pred mlade se postavlja vprašanje: kam in kako na počitnice. Na morje, v hribe, na potepanje po Jugoslaviji, z dvignjenim palcem po Evropi, k sorodnikom na kmete, k znancem v tujino, na obvezno počitniško prakso ... Možnosti je veliko, kako pa jih bodo izkoristili, je odvisno le od njih samih. »Denar je sveta vladar« je misel, ki jo tudi na tem področju vse prepogosto postavljamo v ospredje, pri tem pa zanemarjamo lastno izvirnost. Prav . mladi naj bi bili tisti, ki bi ta rek o »vladarjih sveta« postavili na glavo: tudi z malo denarja si je mogoče omisliti prav prijetne počitnice, ki bodo poleg vsega še poučne in koristne. Seveda so tisti, ki so si v družinskem počitniškem proračunu že »izposlovali« delež za poletne dogodivščine, v prednosti pred onimi, ki si bodo morali denar za počit-nikovanje šele zaslužiti. Večina mladih bo odšla na dopust v lastni režiji, saj o organiziranem mladinskem turizmu v Sloveniji zaenkrat še ne moremo govoriti. Kljub temu, da sta Počitniška zveza Slovenije in Zveza socialistične mladine ustanovili Center za mladinski turizem, ki naj bi organiziral izlete za mlade po Sloveniji, Jugoslaviji in tujini, pa le z enim strokovnim sodelavcem in neurejenim financira- »-------- »vrani v»» njem ne more preusmeriti dosedanje 300 kilometrov dolgo Gorenj* dejavnosti. Center nudi le usluge ninsko pot, ki vodi po Juij* drugim agencijam, ni pa materialno ^aniništth Alpah,^ P° Kara* sposoben »zakupiti« turističnih objektov, ki bi služili le mladim in mladinskemu turizmu. Podatek, da v zadnjih dvanajstih letih niso pridobili niti enega novega ležišča, pove dovolj. Upati je (in upamo že vrsto let), da se bo mladinskemu turizmu končno obrnilo na bolje že v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Ce pobuda mladih pri načrtovanju razvoja Ljubljane ne bo zavrnjena, potem bo naše glavno mesto le dobilo mladinski dom, v katerem bo tudi 50 ležišč za mlade turiste. Do konca 1985 naj bi povečali tudi zmogljivosti že obstoječih objektov v Bohinju, na Pohorju in na obali. usluge, 'četudi so cene prilatv dijaškemu in študentskemu Boljšo ponudbo toda z nimi cenami ponujajo pot< ristične agencije, ki ne cenejših aranžmajev Popustov ni, zato ostaja vanje v organizaciji marsikoga nedosegljivo. Poceni in tudi z dmi_ gospodarskega ozira koristne1 niče pripravljajo za mlade leto na občinskih ZSMS oz. Centru za delovne akcije. Kot ui mladi — to velja predi in študente — premalo takšno preživljanje polet cev — za sodelovanje na .. in zveznih delovnih akcijahJ nji vlak je na delovišča že ' zato naj bo to le ideja za pnV Poletje je tudi čas, ko razpcS svoje šotore taborniki. Zvett^L nikov Slovenije ima že preko tisoč članov, od katerih se jiC" vica zvrsti vsako leto na taboV* Tudi letos bodo zasedli fC* kotičke ob rekah, jezerih 8 gozdnih jasah. Kaj druži u€ dekleta in fante: taborniška ^ vanja, igre, predvsem pa dobrt in rajanja ob tabornem ognja. Še so možnosti zanimivega I ljanja počitnic. Podajmo se saj imamo v Sloveniji lometrov urejenih plaunin Bolj izkušeni bodo skušali in preplezati najstarejšo transverzalo Slovenska pot, ki obsega vršace od Marifev Kopra in je dolga 800 kilo* Planinsko društvo Kra Obenem naj bi s samoupravnim spo razumom razrešili tudi neurejeno financiranje in pričeli z namenskim združevanjem sredstev. O individualnem mladinskem turizmu v Centru zaenkrat še ne razmišljajo, saj ob takšnih težavah niso kos niti zahtevam skupin. S podobnimi problemi se ukvarja tudi kranjski Vodnik kot regionalna organizacija Počitniške zveze Slovenije, ki si »lasti« tudi enega izmed maloštevilnih objektov mladinskega turizma — Premanture pri Puli. Med mladinska letovišča na Gorenjskem uvrščamo še dom Bledeč na Bledu in Mladinski dom v Ribčevem lazu v Bohinju, nekdaj pa je takšen naziv imel tudi Šobčev bajer. Ponudba mladinskega turizma je zaenkrat še preskromna, da bi mladi lahko množično koristili njene in Škofjeloškem hribovii pridobite znak te transven* potrebno obiskati 45 , točk. Krajši, a nič mani nista Jezerska društvena MU pot in lokalna transverzala 1 hinjskih gorah. Ce se že odločite za po^« Evropi, potem se pred »oborožite« še z raznovrstni kaznicami, ki vam bodo om cenejši prevoz z vlakom 1* letalom kot tudi popust nn muzejev, galerij in drugih zn' tosti. Počitniška zyeza Slov* članica mednarodne organ mladinskih hotelov (Interr* Youth Hostel Federati0n) p mogoče z njeno člansko M ceneje bivati v Londonu " Amsterdamu in drugih ev*» mestih. V zahodnih državah mladi do 27 let u veljavijajo p* z mednarodno študentskoix»> ISTC in na vzhodu z j3P oznake MSS. Poceni križarja stari celini omogoča vozovnic* Rail Junior, ki -je naffA mlajšim od 26 let. Letos starf dinarjev, /. njo pa se |ahk0 r-vlakom en mesec po dvajs^ skih državah in Maroku. Možnosti s tem še niso ir-1 saj je v naravi mladega ft0SA išče vedno nove in nove olJT načine preživljanja poletne?* sta. Pa veliko počitniških užitka C Zapisi Delavski svet TOZD Elektrarna Moste objavlja prosta dela in naloge KLJUČAVNIČARJA Pogoji: — kvalificiran ključavničar, — zaželjen mlajši delavec, — poskusno delo traja 3 mesece Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom-Pismene prijave z dokazili o kvalifikaciji kandidati pošljem v rok' dni po objavi na naslov: SEL TOZD Elektrarna Moste, p. Zirovnk> Delavski svet. Kandidat bo izbran v roku 30 dni po izteku prijavnega roka. Par za kmečko ohcet izbran |>^^lea - Posebna žirija za izbor j)^j*-a za letošnjo kmečko ohcet na se je odločila, da se bosta na l^*i^ditvi na B,edu po starih obi' Poročila Marija Piber in Janez tančic. "T^1 barija bo septembra letos stara Si-f w let Doma je iz Spodnjih Gorij 38 ^ domače pri Tavčarju) in zapo--^j^^ia v Hotelskem turističnem pod-£ ^^Ju Bled. Janez pa je bil maja letos jjj^^r 29 let. Doma, v vasi Hudo 2 nad a* ^vorjem (po domače pri Volbenk), Vikvarja s kmetovanjem. ilatV * zbrani par se bo javno predstavil in *orek, 22. julija, v dvorani Kazine Bledu Gorenjskem večeru. Pojasnilo Jubilej Pavle in Joža Burgar s Podreče - Pred dnevi sta na Podredi praznovala 50 let skupnega življenja Pavla in Joža Burgar. Ob tem častitljivem jubileju so jima otroci pripravili prisrčno slovesnost in ju obdarili. 74-let-na Pavla in 78detniJoža sta se poročila 2. julija 1930. v Mavčičah, v zakonu pa se jima je rodilo 9 otrok. Vse življenje sta trdo delala na kmetiji, sta še kar trdnega zdravja, le noge so jima malo opešale. Delo na kmetiji sta prepustila mladim, sama pa pomagata, kolikor zmoreta. Obema čestitka ob jubileju in še veliko zdravja! — fr Visočanom se obeta bogat konec tedna Na Visokem bo v soboto, 19. julija, nastop gasilske sektorske vaje z demonstracijo požara, po njej pa srečanje krajanov ob tabornem ognju, kjer bo tudi kulturni program v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda. Slovesnosti se bodo nadaljevale v nedeljo, ko bodo predali namenu nov gasilski avto. Igrala bo tudi godba na pihala, popoldne pa bo gasilska vrtna veselica s srečelovom in kegljanjem za dobitke. Za ples bo poskrbel ansambel Korali. j-j g V listu Glas, številka 52, z dne 8. 7. 1980, je na strani 13 pod naslovom »Tudi to se zgodi« objavljen članek glede cen za izobešanje zastav v Tržiču. V tem članku je med drugim navedeno, da je izvršni svet skupščine občine Tržič predlog novih cen za izobešanje zastav, ki so precej višje od dosedanjih, potrdil. Ta navedba pa ni točna oziroma je napačna, saj izvršni svet predloga novih cen ni potrdil. Soglašal je le s IV. delom izračuna nove cene, ki se nanaša na opravljeno delo, medtem ko je za III. del, ki se nanaša na amortizacijo, sprejel popolnoma drugačen sklep. Skupščina občine Tržič Oddelek za notranje zadeve laftl njst ibX m* x. en*1 ione j * ml* la F ep*' 5tni»- 1* >n »* Velika izbira iz kolekcijo '80, čevlji izdelani v manjši seriji, Unikati moški 42, ženski 37, otroški 32 bouliaue TRŽIČ - CENTER Stari del Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (34. zapis) V prejšnjem zapisu sem bežno omenil dve dovški znamenitosti, K? ju lahko danes pokažem v podobi: reprodukcijo oljne slike (v atiki stranskega desnega oltarja), ki jo je napravila Henrieta Langus, posvo-jenka znanega slikarja Mateja Lan-gusa, Prešernovega prijatelja in sodobnika. Henrieta je živela v letih 1836 do 1876. Druga dovška zgodovina znamenitost je spominska plošča (slonokoščene barve — najžlahtnejša vrsta kararskega marmorja), posvečena dvema mladeničema, ki sta tu padla v bojih s Francozi (1813). Nemški napis, ki pa je slabo čitljiv, pravi »da sta padla za Nemčijo« ... Ploščo so vzidali na vnanjo južno stran pokopališkega obzidja in velja danes za kulturno-zgodovinski spomenik iz »francoskih časov«, hkrati pa je plošča lep likovni prikaz empir-skega sloga, ki je tedaj vodil v Evropi. — Vsekakor bom skušal ob prihodnjem obisku Dovjega razbrati celotno besedilo na plošči in ga objaviti. DECEMBRSKA VSTAJA Reči bi pravzaprav moral: spomin na decembrsko (1941) vstajo in na ustanovitev Triglavske čete. To pomembno vstajo je pripravil okrožni komite KPS Jesenice. V načrtu organizatorjev naj bi vstaja zajela vso savsko dolino, zahodno od Hrušice pri Jesenicah. Vodila sta jo Franc Konobelj-Slovenko in Ivan Vovk. Sprva je vstaja vzplamtela v vaseh: Dovje, Belca in Mojstrana. Vodstvo (vojaški štab) je zasedal v Mlakarjevi hiši, Dovje št. 72. Tu so živeli zavedni Rabiči — prvoborci, katerim v spomin je pritrjena na vogal hiše skromna (mar le ne preskromna?) plošča z besedilom: Marijina podoba v dovški župnijski cerkvi (slikala Henrieta Langus) Tu, kjer je vzniknil leta 1941 splošni upor proti okupatorju, so se rodili bratje prvoborci Rabič Jakob, Rabič Maks, Rabič Alojz in Rabič Mirko. — Vsi so skupno s svojim junaškim očetom Rabič Francom darovali svoje življenje za svobodo. Slava jim! ^ Vstaja je začela 16. decembra 1941. Kot prvo nalogo so si organizatorji zastavili razorožitev nemških orožnikov (žandarjev) na Dovjem. To se jim je v celoti posrečilo, saj so razorožence pripeljali zastražene na dovške rovte Vrse. Tudi drugi dve nočni akciji sta uspeli: zažgan je bil most na Belci in ustavljen železniški promet. Le napad na nemško postojanko v Mojstrani zaradi izdaje ni uspel. Pri tem je padel, smrtno zadet, Alojz Rabič, p. d. Mlakarjev z Dovjega. Spomenik NOB na Dovjem ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO IN AVTOMEHANIŠKO STROKO ŠKOFJA LOKA SOLA ZA VOZNIKE razpisuje vpis v voznike šolo za V ŠOLSKEM LETU 1980/81 v Škofji Loki in v dislociranih oddelkih na Bledu in v Tržiču Pogoji za vpis: — dokončanih 6. razredov OS — starost 17 let — zdravniško spričevalo za voznika C kategorije Prijave za oddelke v Škofji Loki in Tržiču sprejemamo v prostorih Šolskega centra za kovinarsko in a v to meha ni Ako stroko Šk. Loka vsak dan od 8. do 12. ure (telefon 60-447). Za oddelek na Bledu pa ob ponedeljkih od 8. do 12. ure in ob sredah od 8. do 17. ure v prostorih ZŠAM Bled, Prešernova 14. Zjutraj, 17. decembra, po celo-nočnih akcijah, se je zbralo na Vrsah čez sto mož — domačinov. Takoj je bila ustanovljena Triglavska četa, za komandiraja je bil imenovan domačin z Belce dr. Miha Potočnik; za politkomisarja je bil izbran Anton Šifrer. Ker pa so Nemci grozili s požigom vasi, je vodstvo čete izpustilo ujete orožnike. Zaradi posredovanja nemškega župana Filipa VVinziga se je večina upornikov vrnila na domove. Obljube o nekaznovanju upornikov, ki se bodo prostovoljno vrnili v dolino, nemške oblasti seveda niso držale, saj so brž sledile množične aretacije. Devet domačinov je bilo takoj ustreljenih. Nad vasjo, za Oreharjem, stoji spominsko znamenje na mestu, kjer je bilo v decembrski vstaji uporniško zborno mesto. VELIČASTEN POMNIK Gotovo je malo krajev, kjer bi padlim za svobodo postavili tako mogočen, veličasten pomnik. Na vzhodni strani dovškega poko-pačišča, toda že zunaj obzidja, stoji nad širokim stopniščem iz skal zidan steber, nanj je pritrjena kovinska plošča z napisom: Vsrkala je gruda našo kri, strohnele so kosti. Ustvarili smo lepše, srečne dni, zato naš duh živi. Na levi strani stebra je vzidana večja kovinska plošča z imeni 35 padlih borcev, na desni pa enaka plošča z imeni 33 talcev in žrtev, umrlih v taboriščih. — Spomenik je skupen za domačine treh vasi (Dovje. Belca in Mojstrana). GLASIO. STRAN PETEK, 18. JU L LM' Z Glasom in Alpetourom smo bili na Sutjeski in Neretvi VSAKA PED TE ZEMLJI JE SVETA Za širnimi, pustimi polji pod Novsko, daleč tam nad Savo, v modrih meglicah, je bilo slutiti Prosaro planino in za njo potegnjeno Kozaro. Za temi suhimi travami mora biti Jasenovac. Zdi se ti, da bi se njegov visoki kamniti cvet moral videti v tej neskončni ravnini. Pa se ne. Predaleč je. Toda že je živ spomin na otroke s Kozare, ki so jih ustaški klavci tu uničevali na vse mogoče načine, z drevesom smrti, jezerom smrti, s posebej skovanim nožem, ki je z enim zamahom pre-rezal vrat, z vrečko oči za poglavnika, ki so jih izkopali v njegovo čast. .. 700.000 žrtev . . . Pri Bosanski Gradiški peljemo čez Save. Tudi tu je bilo ustaško taborišče. Tik pred koncem so vse zapornike pobili . . . Vse bliže prihaja Kozara s svojimi najbolj vzhodnimi obronki. Zelena je kot je zeleno naše Pohorje. Proti Banjaluki zavijemo. Vsa nova je, da jo komaj prepoznaš, pa če si jo videl le nekaj let nazaj: novi hoteli, nove trgovske hiše... Le džamija Fer-hadija je še vedno v svojem starem okolju: še vedno je pred njo dolga, od potresa na pol podrta hiša, kjer je bilo nekoč polno malih starih trgo- spominski material iz posameznih bitk, fotografije iz borb, pohodov, bo tudi lažje dojemal Igmanski marš. pa Kozaro, Neretvo, Sutjesko... Poln je tudi umetniških del. Naš, Drago Tršar ima tu svoj reliefi svobode v bronu. Močan vtis narede drobne nasekane bombe, narejene posebej za otroško pest, polica s travami, semeni, polži in podobnim, kar je bila edina hrana borcev na Sutjeski in drugod, modelček, s katerim so odtiskovali partizanske zvezde . . . Pravijo, da nisi videl Sarajeva, če nisi videl njegove Baščaršije in Begove džamije. Od Principovega mostu je do tja le skok. Velika in lepa je Gazi Husrev-begova džamija. Z Naserjevo preprogo se ponaša. Libanonsko, preprogo perzijskega šaha ... In to je džamija, ki je prva na svetu dobila električno osvetlitev ..... Na Baščaršiji so ■ trgovince že odprte, stojnice ponujajo vse mogoče, v uličicah, kjer tolčejo posode iz bakra Je že gneča. Iz malih čevap-džinic diši in ne moreš se upirati vsaj polovici lepinje in desetim kratkim čevapčičem ... Še k sosedu na kavo. Ze dva meseca je nimajo, tožijo vinic, možakar pred džamijo je še vedno isti in tisti drugi, ki nam bosim pripoveduje o Ferhad paši in muslimanskih obredih, dela iste gibe kot pred leti * Ze smo ob Vrbasu, ki nas s svojimi soteskami in novimi gradnjami hidrocentral Jajce II in Jajce III spremlja vse do starodavnega Jajca. Ne ustavljamo se tokrat za ogled, le za kosilo. Jajce je na programu zadnji dan. In že smo spet ob Vrbasu. Proti Travniku zavijemo. Pod zelenim Vlašičem ob Lašvi se beli to Andričevo mestece. Opozarjali so me na Travnik ponoči. Res mora biti prijeten takole vzpet v hrib s svojimi belimi hišicami, temnimi strehami, temnimi lesenimi balkoni, vse v stari turški arhitekturi. Tudi podnevi je enkraten. S svojo Travniško kroniko ga je Andrič, ta Homer Balkana, kot mu pravijo, ponesel v svet. Postal je svetovljanski. Vsa Bosna je podobna Travniku. Pravzaprav cel Balkan je takšen. Kako že pravi v nekem svojem delu o njem? To ni Travnik, to je Pariz. Vsak človek ima svojo domovino, kjer opravlja izpit vse življenje. Ni pomembno, ali se imenuje Travnik, Rim, Pariz ali Carigrad. Ce piscu uspe iz tega kraja izvleči smisel, potem je uspel v svojem delu. Andrič je uspel. V njegovi rojstni hiši. ki so jo Travni-čani obnovili 1. 1974. je knjižnica, kjer so zbrana vsa njegova dela v vseh prevedenih jezikih. Zal, najmanjša izbira je prav v srbohrvaškem .. . Pisal je o mostovih, ki povezujejo bregove, on pa je s svojimi velikimi deli povezal Vzhod in Zahod, preteklost in sedanjost. Z Nobelovo nagrado za književnost 1961. je svoj stari, uporni Balkan še bolj približal Evropi in njeni kulturi. Proti Sarajevu hitimo. Pod Zenico smo že ob reki Bosni. Sarajevo nas sprejme vse prekopano, vse v novogradnji. Pripravlja se na zimsko olimpiado 1984. Pod Ilidžo. v novih Termah prespimo in zjutraj hitimo do muzeja revolucije, kjer so nas pripravljeni sprejeti že uro prej. kot sicer odpirajo. Nov muzej revolucije imajo. Dopolnjujejo ga še. vendar vse najpomembnejše je že tu. Vsak. ki bi rad spoznal Bosno in Hercegovino vsaj malce globlje, mora skozi ta muzej. Tu bo dobil prve informacije o vstaji sami. o ofenzivah, ki so šle skozi Bosno, o predvojni revolucionarni Bosni. Ce bo videl eksponate. makete, zbran zaskrbljeni lastniki ,kafanic\ kajti če ne bo ta črna opojnost kmalu prišla, bodo morali zapreti. Pri vas v Sloveniji je drugače, imate blizu Trst pa Celovec.. . No, se bo že uredilo. Zadovoljni so, če so zadovoljni gostje, pa čeprav je tokrat kava iz džezvice že za spoznanje »tanjša« .. Reke, te bosanske reke. Čudovito zelene, bistre in čiste so. Ob Bistrici se vozimo do Foče, od tu pa nekaj časa visoko nad zeleno modro Drino in ko nam uide ta, smo že nad Sutjesko. 4. julij je danes in seveda tudi avtomobilski rallv Sutjeska '80. Skoraj za vsakim ovinkom najdemo udarjen avtomobil, najbolj onesposobljene odvažajo s posebnimi kamioni. Kasneje zvem, da je v teh treh dneh na Sutjeski sodelovalo v rallvju preko 3500 avtomobilov in čez 270 je bilo nesreč. Toda, prav nič ni kazilo razpoloženja. Na Tjentištu je vse vrelo. Glasba, zbori, kolo .. . Komaj smo se prebili skozi množice ob prvih hotelih. Avtobus ne more z nami, zato se podamo peš najprej k spomeniku. Od daleč se mi ne zdi več tako bel. kot pred leti, vendar, ko prideš blizu, se spet beli Ijlesani kamen. Mogočen je. Kot je bila mogočna, neponovljiva bitka na Sutjeski. Operacija »Schvvarz« so jo poimenovali v Hitlerjevem štabu. 127.000 okupatorjevih vojakov je stiskalo obroč okrog i9.600 partizanov, med katerimi je bilo okrog 4000 ranjencev. Potem, ko jih niso mogli VIK* n 0 »Niti koraka nazaj,« je ukazal tovariš Tito, »kajti za nami je tisoče ranjencev, za življenje katerih mi nosimo odgovornost.« Spominski dom na Jablanicibo dobil še muzej na prostem uničiti na Neretvi, v operacijah Weiss 1 in Weiss 2 pozimi in spomladi 1943, so se jih lotili sredi maja in v začetku junija stisnili obroč nad Sutjesko. od 2. do 14. junija so se na Tjentištu prebijale brigade proti Zelengori. Bila pa je td bitka, ki je bila v zgodovini naše borbe najbolj drago plačana: 6508 imen padlih je izpisanih na zidovih spomnskega doma na Tjentištu. Koliko jih je padlo v resnici, se ne bo nikoli točno vedelo. Njihove kosti so ostale po zelenih vrhovih Vučeva, Zelengore. na Ljubinem grobu, na Barah .. . Triinštirideset narodnih herojev je padlo tu. Tu je padel Sava Kovače-vič, komandant Tretje udarne divizije, tu je ostal podpredsednik avnoja Nurija Pozderac, brez sledu izginil Veselin Masleša . .. Desno ob spomeniku se proti gozdu zgoraj vije steptana stezica. Do groba Save Ko-vačeviča vodi. Dobre pol ure je peš do njegovega groba. Mogočna bukev nad njegovim grobom je vsa okovana s kovanci. Vsak, ki se pride poklonit velikemu heroju, zabije v drevo svoj kovanec. In drevo pripoveduje o junaku, o tisočih, ki prihajajo sem .. . »Širom Jugoslavije bilo. je mnogo bojišta na kojima su se vodili krvavi okršaji, ali baš Sutjeska — koja je u našoj narod-nooslobodilačkoj borbi dvaput bila takvo poprište — najbolje odgovara, da bude mjesto u koje če naši narodi uvijek s ponosom gledati i podsjećati se koliko nas skupo košta ovo što je stvoreno . ..« Tito Borbe, ki so trajale neprekinjeno 720 ur. Smrt je kosila na vse strani. Nekatere enote so bile razpolovlje-ne. Najbolj otežuje prehod Centralna bolnica z ranjenci in bolniki. Ko so Nemci razbili Tretjo divizijo, so pri Tjentištu dobili v roke okrog tisoč nemočnih ranjencev. Vsaka stopinja zemlje, vsak kamen je tu spomenik ... Mnogo študij je bilo napisano o tej bitki. Tudi general Lutters jo je napisal in v njej odkrito priznava, da so komunistične sile pod Titovim vodstvom odlično organizirane, spretno vodene in da imajo borbeno moralo, ki je skoraj neverjetna. In dodaja še, da so komunisti, ko jim je zmanjkalo orožja, sprejeli borbo prsi ob prsi. Pri tem so se pokazali kot fanatični, skrajno uporni in dobri borci, ki odlično poznajo težak planinski teren . . . Med bitkami je Tito dobival sporočila. Od Četrte črnogorske proleta-ske brigade: »Dogod budete čuli na Ljubinom grobu pucnje naših pušaka. Njemci neće proči. A kada toga ne budete, znajte da na njemu nema više živih komunista — proletera . . .« Podobno je sporočal tudi drugi bataljon Druge dalmatinske brigade, ko jih je od štiridesetih ostalo le še trinajst . . . Tjentište in Sutjeska sta danes \ rokah mladih. Vsako leto so tu mladinske delovne brigade in teste so speljane že na vse bližnje vrhove, do povsod tam. kjer so se bili najhujši boji. Tudi do Ljuhinega groba, tudi do Bar.. Bratstvo naših narodov, ki se je s krvjo kovni«) \ borbah, se kn ie naprei... k * Pod Maglićeiii m Volim jak nm sc dvignejo nad Gatačko polje, m spustimo v Gacko in proti Nevesmi skernu polju ter Nevesinju Proti Nevesinju so se po bitki na Sutjeski spuščale tudi partizanske enote. Zeleno nevesinjsko polje! Kraško je. vendar žito tu rodi, koruza pa že ne. kajti tu je nadmorska višina preko osemsto metrov. Pa je že čutiti topel vpliv morja! In vse več je cvetočih grmov šipka. Blagaj in Mostar. Ste že bili v Mostarju? Ce še niste, ga morate nekoč obiskati. Poznan je seveda po svojem kamnitem mostu in po tem. da s tega visokega mostu mladeniči skačejo v vodo. Evlija Čelebija, balkanski potopisec, je leta 1664 zapisal, da je obšel šestnajst cesarstev, pa tako lepega mostu nikjer ni videl ... Hotel Ruža na desni obali Neretve je z vsem udobjem pripravljen na najbolj zahtevnega turista. Toplo je naslednje jutro, ko se razkropimo po njegovih uličicah. Prejšnji dan so imeli tekmovanje v skokih v vodo, povedo. Sedemnajst mladeničev je skakalo. Bila je atrakcija. Sicer pa skočijo tudi izven konkurence, če so pri volji. Tarifa je že okrog 300 dinarjev za skok . . . Ce jim kaj zavidam, jim zavidam tržnico. Tako polna in bogata je, da se ti kar samo smeje. Ko bi jo prinesli kam na Gorenjsko . . . Moraš si vzeti toliko časa, da se usedeš in popiješ kavico nekje v orientalski kafanici. Vendar tako, da ti oko počiva na mostu, na vitkih minaretih mošej .. . Do Jablanice nas spremlja Neretva. Spominski dom nas ves nov in bel pričaka z za nas še posebej zani- njegovih del je nastalo na tej t* večje število sprotnih beležk, kov. Ko bi le mogli nekoč vi ta slikarjev opus na enem Preko 500.000 obiskovalcev ' obiskalo nov spominski dom v, niči, preko 60 državnih del je že mudilo tu. Mladi sem, da jih tu slovesno spre'i Zvezo komunistov, vojaki tu gajo zaprisego, tone rdečih nov odnese Neretva . . . ,q se govori na Neretvi!« direktor muzeja, ki nas, R»t jeve Kranjce, osebno spreji nam razkaže muzej. Malo d»-ima muzej za manjše skupine.* za večje in za predvajanje fUro gledališka dela. Toda vsa tu v& na, bodo le s partizansko v* Pred kratkim je tu nastop* deklet z Neretve, pred par Ružica Sokič z monodramo' moja Dolores. . .« Pa se ni kor Leta 1983, upajo, bodo * glasbeno dvorano, naredili I muzej na prostem: topovi n toda pride še lokomotiva z vap je vozila čez jablanišski most bodo pravo nemško »Stuko« napadala, ko so se ranjenci pi* čez Neretvo . . . Okrog 5.000 knjig je že n Neretvi, pa je še vedno prema je šele začetek, pravijo C sovražnikova ofenziva je zav* ozemlje obsežno kot Cejj| i 90.000 sovražnikovih vojakov 5 nad 18.500 partizanov, od te0 ranjencev Od Vakufa do Nere-trajala bitka za ranjence In bila najbolj humana bitka časov. Sovražnik je bil vsen» utrjen, opremljen z močnia jem. Prozor je bil tako utrien, Italijani ki so ga zasedli, g^n bo padel prej Rim kot p* f> Toda Prozor je padel. In i»tK tova genialna odločitev, da P vse mostove na Neretvi in R« tako ukani sovražnika da b mislil, da se bo prebijal* nazaj Bugojnu in Jajcu. Na M^ bijejo bitko prsi ob prsi izvedel je tak manever. pole udari nazaj, prežene četnike z i» brega Neretve. da fcej, spotoma režejo brade in ^ ne opomorejo kot Cez pontonski most i« vojska, vsi ranjenci. O borci nosili ranjence, ko „ nožju opomogli ob kasT"^ pobitih konjih ... Najhuje a minjajo preživali, pa je hilo »J nju. Preko 2.000 metrov visok* je bila takrat v snegu in le>c|u J je konjem, drselo ljudem 1 jih je zdrsnilo v prepade p primeri, ko so za enega' ran1 umrli trije borci . . Vendar h-to edinstvena zmaga. Tito * nist in strateg, komunist in ^ vojs* * prešfc ez p«f so si v C Na Makljenu mivo razstavo: z akvareli in risbami pokojnega kranjskega slikarja Ljuba Ravnikarja »Po sledeh IV. in V ofenzive«. Okrog šestdeset njegovih del je tu: motivi s Sutjeske. Jajca. Prozora, Jablanice, Foče, Kalinovi-ka. Prenja . . Nekaj del je tudi iz Corropolija. kjer je bil slikar v inter naciji. Poleti 1946. so šli nekateri slovenski slikarji po poteh ofenziv. Njihova dela danes pričajo o najhujših dneh. požgane hiše. ruševine, ra/.treskano drevje . Morda od tu izbranih najbolj prizadene risba okostnjaka, ob njem leže težki čevlji, deli orožja in oblačil — strašna slika vojne. Na risbi je umetnik ohranil tudi prvo obeležje groba Save Kovačevića. razbit Prozor. Popov most, motive bosanske m her-( egovske folklore, ki |e prisotna le danes Kljub ruševinam slikar ne more mimo čudovitih barv bosen skih gozdov, gora. in nastali so ne ponovljivi akvareli Preko ,k trenutek delil svojo u»» borci Prozor nas je pričakal ves v t Tam pri rnošeji je bilo prerv I,,c*. / Ravnikarjevih akvarvl. soko gori P« Makljen in spo«1' kot cvet je. pravijo, kot sti> , kot čoln z ranjenci, k m.|to Neretve Lahko si n ____i. seveda. tudi svoje, seveda ()b Vrbasu smo spet m v J» Spominski muzej II. za* Bihaću, v p Unoia Tudi tu neka, preure,* D-, |,.» slika naše revolucij* m borbe še b.....»ristna. še bal priči ji v* I Ml V jezero šport in v naravi ujeta Kokra: rekreacija Predlog ureditve RTC Učan Pred leti je prav gotovo kdo v preddverju dvoran kranjske občinske skupščine naletel na maketo, ki je predstavljala ureditev športno rekreacijskih površin na severnem delu Kranja z imenom Učan, pač po kmetiji, ki je tam v bližini. Ideja, da bi Kranj dobil resnično dobro urejen center za rekreacijo, je torej stara že celo desetletje; prvotni predlog iz leta 1970 je že predvideval zajezitev Kokre in razvrstitev športnih objektov na dokaj velikem področju. Kasneje je bilo to področje za rekreacijsko in športno dejavnost vključno v gospodarski načrt občine in urbanistični načrt, »Predlog ureditve območja Učan pa je moral doživeti nekaj sprememb,« pravi Ciril Oblak, dipl. ing. arh. pri Slovenija projektu, avtor obeh predlogov. Spomladi je bil namreč predlog ureditve RTC Učan v javni razgrnitvi, tako da so lahko občani na osnutek načrta dali svoje pripombe. Spremembe ureditvenega načrta so bile potrebne iz več razlogov: zdaj je namreč že znana trasa avtoceste Naklo—Ljubljana, ki gre mimo Kokrice, severno od Rupe in pod Britofom naprej na Kranjsko polje proti Vogljam, tako da se center Učan na svojem severnem delu z avtocesto že domala zaključuje. Predlagatelj ureditve je zato upošteval tudi vplive modeme hitre ceste, ki naj bi imela na tem delu počivališče. Za sedaj je to počivali- šče le želja, saj bo njegovo upravičenost še ugotovila posebna študija. Za Kranj pa bi bilo prav gotovo pomembno, da bi se del turistične reke ustavljal na območju Kranja, preden bi odbrzel naprej proti Ljubljani in morju. Zato so na tem delu predvideni nekateri turistični objekti, kot so avtokamp, trgovina, bencinska črpalka, bungalovi in nekaj manjših rekreacijskih površin. Vendar pa avtokamp v tem delu ni nujno vezan na počivališče avtoceste: tudi če tu počivališča ne bo, bi bil prostor za avtokamp Kranju prav tako potreben, saj doslej ni bil Še nikjer predviden, prav gotovo pa manjka v sicer dokaj skromni kranjski turistični ponudbi. Drugi pomembnejši razlog, ki je vplival na to, da je predlog ureditve rekracijsko turističnega centra Učan dobil novo obliko, je prav gotovo potreba po regulaciji struge Kokre, nekako od Pičmana do žage. Hiter tok Kokre namreč povzroča na tem delu obilo nevšečnosti, zato bo Vodnogospodarska skupnost zelene vode Kokre ujela v posebej regulirano kamnito strugo. Takole približno bi bila videti obala jezera po novi zajezitvi Kokre; skica je optično nekoliko raztegnjena, da bi bila predstavljivost večja. Se en razlog je vplival na zamisel o RTC Učan: sedanjo elektrarno na Kokri naj bi adaptirali in njeno moč povečali na 1 MGW. Novi kilovati električne energije iz modernizirane elektrarne bi mestu še kako prav prišli; zajezitev Kokre pa je premaknjena od sedanjega jezu nekoliko višje, in sicer pri sedanjem mostu čez Kokro na Rupi, kjer je tudi spomenik, ki bi seveda ostal na svojem mestu. Šestmetrski jez bi zaustavil vode Kokre, da bi nastalo dobrih 16 ha veliko jezero z globino od pol do dveh metrov. Jezerska gladina bi nihala kvečjemu za 10 centimetrov, to pa je toliko in še manj kot niha Bohinjsko jezero: sodobne zapornice, tako kot na Savskem jezu pri Tekstilindusu, bi namreč z večanjem in manjšanjem pretoka lahko vzdrževale domala konstantno višino gladine jezera ne glede na količine vode. Na južnem delu bi se v prvi fazi jezero končalo z nasipom, v drugi fazi, v kateri bi se jezero podaljšalo proti jugu za 0,36 ha pa bi bila potrebna gradnja mostu za kranjsko obvoznico, ki bo potekala po južnem delu RTC Učan mimo krajevne skupnosti Vodovodni stolp. S takim podaljšanjem jezera bi pridobili še nekaj metrov, kolikor bi manjkalo do kilometrske veslaške proge na zajezeni Kokri. Prav na ta del je bilo v javni razpravi tudi precej pripomb občanov. Jezero seveda pomeni tudi vodne športe od veslanja poleti, do drsanja pozimi, kopanja in podobno. Razmeroma nizka voda, ki bi zalila večinoma kmetijsko zemljo slabše kvalitete, pa ne bi potopila v celoti tudi nekaterih dreves na obrobju, ki bi tako postala gnezdišča za domaČe ptice gnezdilike pa tudi počivališča za »prehodne« ptice selivke, kot so čaplje, severne ptice in podobno. V predlog ureditve je zato vključen poseben del severozahodno od kmetije Učan, kjer bi bil za vse redkejše ptice in tudi druge živali nekakšen rezervat. Predlog ureditve RTC Učan upošteva potrebe in število prebivalstva občine v letu 2000, zato za sedanja osemdeseta leta, ko so zamisli skupine strokovnjakov šele na papirju in ko še nihče ne govori o investitorjih in je do zazidalnih načrtov za posamezne komplekse še daleč, pravzaprav kar razkošno zveni, da je naprimer v kompleksu R — rekreacija predvideno toliko stvari. Za rekreacijo občanov mesta Kranja naj bi bila na voljo igrišča in naprave za odbojko, balinanje, tenis, badminton, obor za jahanje, sprehodi, veslanje in podobno. V tem delu naj bi bila tudi čolnarna, gostinski objekti (morda adaptiran Sorlijev mlin), kopališče in drugo. Del teh površin je sicer že sedaj namenjen rekreaciji, vendar pa brez registracije, kot pravimo, saj je sedanja rekreacija na privatnih kmtijskih zemljiščih. Drugi del, izrazito namenjen športu, je na južni strani RTC Učan v okviru krajevnih skupnosti Prim-skovo in Britof, predvsem namenjen krajanom teh skupnosti. Tu naj bi bilo igrišče za nogomet, rokomet, ragbi, hokej na travi in ledu, košarko in seveda vodni športi, tu bi bil tudi prostor za hangerje za • tekmovalne čolne, tribune in ostali spremljajoči objekti. Skratka možnosti za raznoliko športno dejavnost bi bilo tu zares veliko, za vse starosti in različne zahteve, še posebej pa za mladino. Nedvomno je vizija, ki jo ponuja tak predlog ureditve območja Učan, privlačna in marsikoga že zdaj navdušuje; po drugi strani pa bo, kot je sicer običajno ob vseh predlogih, javna razprava prinesla nekaj sprememb. Kakorkoli že, s spremembami ali ne — Kranju se obeta;-, seveda če bo v prihodnje lahko začel uresničevati načrte za ureditev področja Učan, da bo počasi le dohitel zamujeno v turizmu, pa tudi na področju športa in rekreacije. Sodobna Švedska je bolna Na Sergels Torgu, glavnem stockholm-™*«n trgu, kraljuje stekleni stalagmit, težak kot 130 ton in visok prek trideset metrov. Dopolnjuje ga nešteto vodometov, ponoči P8 g* osvetljujejo raznobarvne luči in po-odarjajo njegovo mogočnost ter lepoto. Prav ta stalagmit bi bil lahko simbol sodobne Švedske: dobro zgrajene, moderne, aostraktno lepe, toda sterilne, brez duše. Podobne glasbi znane skupine Abba, ki je v svetu »cer popularna, a ne pušča sledov. Pomanjkanje spontanosti v državi, kjer je vse organizirano, vse nadzorovano, povzroča pri ljudeh odtujenost in apatičnost. Ta je posebno opazna pri mladih. Upor proti zaduš-ljivemu in brezosebnemu stanju se kaže na njihovih obrazih in v njihovih kretnjah. TEMNI TONI SVOBODE Socialna pomoč je prevzela naloge in odgovornosti pravih roditeljev. Na mladih, ki se predajajo heroinu in amfetaminu, se odraža drama zaradi pretirane socialne pomoči. Splošno razširjena nečlovečnost ne more porušiti lepega zunanjega videza. Podobna je velikemu stalagmitu, sestavljenemu iz 80 ti-sočev stekelc, ki vsak zase oddaja svoj del stvarnosti in hkrati odbija drugega. Dežela, ki je rodila Greto Garbo, Ingrid Bergman, je poklonila svetu tudi Bjdrna Borga in Ingmarja Bergmana. Švedska, raj svobode, je polna žalostnih obrazov, pritiska, ki duši mesta, melanholije, ki jo odsevajo Bergman ovi filmi. Družbeni poskus, ki traja zadnjih petdeset let, je napravil iz Švedske svetovni laboratorij, v katerem raziskovalci skušajo odgovoriti na vprašanje: kako najbolje živeti. Vendar narod ostaja starokopiten v svojem značaju. Čeprav so Švedi za enako- gravnost, še vedno varujejo svojo monarhijo, eprav so najmanj verni v Evropi, čuvajo državno cerkev (v kateri delijo kontracepcijska sredstva). Čeprav zastopajo demokracijo, je njihova birokracija zelo močna. DRŽAVA KOT MECEN OTROŠTVA »Država nas organizira te od otroštva,« pravi Liv Gdrpe, žena državnega funkcionarja. »Ko je bil sin star tri leta, smo dobili poziv, naj ga s šestimi leti vpiieno v organizacijo za varnost na cesti .c »Vsi smo pod pritiskom vseh mogočih pravil,« navezuje Hans Goborg. »Tudi za najpreprostejše stvari je potrebno izpolniti cel knp obrazcev in vprašalnikov, v katerih zahtevajo celo, da napise« številko čevljev .. .€ V štiridesetih letih družbenega planiranja je revščina v velikih mestih popolnoma izginila. Nezaposleni (manj kot dva odstotka) t---s Na Švedskem že pet ■ desetletij traja družbeni poskus na temo: kako živeti. Švedi so potrpežljivo gradili popolno družbo, da bi ugovotili, kako z njo sploh niso zadovoljni spijo na »perjanicah«, kot pravijo na Švedskem. Da pa bi prišli do takega standarda, Švedi plačujejo višje davke od Američanov. Švedske ceste so izjemne. Imajo moderno prestolnico, ki je ohranila najboljše od svoje arhitektonske dediščine, velika naravna bogastva, imajo zdravstveni sistem, ki jim ga zavida ves svet. Vendar ni vse zlato kar se sveti. Švedska bolj kot katerakoli dežela trpi za boleznijo 20. stoletja: razpad družin, mamila, alkoholizem, razpad družbene in osebne discipline, zakona, reda, porast nepismenosti, finančnih prevar, v osebnih odnosih pa od najstarejših mogočnih posledic — od seksualne svobode. »Želel bi, da smo ustvarili drugačno družbo,« pravi Eric Lundberg, predsednik ekonomskega komiteja Nobelovega inštituta. »Tudi ljudje z nizkimi plačami odvajajo davke, ki .požirajo' več kot polovico njihovega dohodka, kajti le tako si Švedska lahko ohrani družbeno pomoč, ki predstavlja kar 65 odstotkov vseh javnih stroškov. Tako visoki davki,« pojasnjuje Lundberg, »po drugi strani uničujejo moralo in moralnost. Ljudje hočejo brezplačno šolstvo, brezplačno socialno pomoč, pomoč nezaposlenim, visoke pokojnine. Ali: delavec, ki en teden v mesecu ne dela, tudi brez zdravnikovega opravičila dobi polno plačo in nadomestilo za produktivnost.' Ljudje imajo toliko pravic, da so pozabili na dolžnosti. Odstotek izostankov z dela je izjemno visok (20 odstotkov). Naš sistem tudi ne dovoljuje, da ima nekdo več kot trikrat večjo plačo od najslabše plačanega delavca.« Švedski zakon v povprečju traja enajst let. Od zakoncev, ki so se poročili po letu 1967, samo en par od šestih še živi skupaj. V zadnjih petih letih je bilo 250.000 ločitev. Švedska je seksualno prosvetljena, pa vendar je prostitucija mladoletnih oseb vedno bolj razširjena, medtem ko kriminal raste z vrtoglavo naglico. Švedi so zahtevali in dosegli, da so vsi zapori blagi, da »grobih« kazni ni. V zaporih je trenutno okrog 3600 »gostov«, celica pa je podobna luksuzni hotelski sobi s knjižnico in diskoteko. Mnogi zaporniki lahko telefonirajo, sprejemajo »intimne« obiske, lahko volijo, imajo denar, gredo v sauno ... Vendar pa tak človeški in napredni zaporniški sistem ni dosegel boljših rezultatov od tradicionalnega »čvrstega« sistema, ki ga imajo druge države. »Naša teorija o rehabilitaciji zapornikov propada,« meni šef švedske policije, Holger Romander. »Imamo najpopolnejši sistem boja proti povratni-stvu, a kaj, ko ne dela. Zdi se, da socialna pomoč in odpravljanje siromaštva, kriminal še bolj razpihujeta. Tega je največ med mladimi.« Sociologi podpirajo trditev, da ljudje niso odgovorni za svoje postopke, ampak je zanje odgovorna družba. Vendar pa danes že celo levičarji priznavajo, da kazen mora odgovarjati krivičnemu delu in ne izvršitelju krivičnega dela. Seksualno osvobajanje na Sveasnem ni preprečilo širjenja narkomanije in alkoholizma ALKOHOLIZEM VELIK PROBLEM Komisija za nadzor je ugotovila, da je na Švedskem okrog 300.000 ljudi (vseh je 8,2 milijona) odvisnih od alkohola. Čeprav je skupna poraba alkoholnih pijač manjša kot v drugih evropskih državah, pa je treba vedeti, da Švedi pijejo samo zelo močne zvarke. Še ena stvar je, ob alkoholizmu, pripomogla k seksualnemu osvobajanju. Seksualno izobraževanje se obvezno začenja že v prvem razredu osnovne šole, to pa je eden od razlogov, zakaj mladi odhajajo na cesto, na lov za drogami in alkoholom. Kot posmeh tej seksualni vednosti je na Švedskem zelo razširjena gonoreja med mladimi. Odstotek obolelih je najvišji na svetu. »Švedska boleha zaradi izgubljene morale,« meni zdravnik Gunar Bjork »Stalni upor proti avtoriteti je pripravil milijone ljudi ob spoštovanje duhovnih in moralnih vrednot. Obstaja na primer celo določilo, da otroci lahko zahtevajo ,1 očite v* od svojih staršev.« »Naš življenjski standard je zelo visok,« pravi Berte Milton, ki se je proslavil in obogatil s pornografskimi fotografijami, »vendar to še ne pomeni, da smo srečni. Uničila nas je splošna socialna pomoč. Nihče več ne odgovarja za svoje postopke. Osebne zablode in zmote obravnavamo kot krivico družbe. Nobena družba pa ne more obstajati brez pravil dobrega in zla.« G L A S12.STRAN /—Komentiramo- PETEK, 18. JULIJA 19« Uspešen nastop gorenjskih moštev KRANJ — Končalo se je prvenstvo v zveznih, republiških in občinskih rokometnih lig«h. Lahko rečemo, da so gorenjska moštva naredila precejšen korak naprej, kar kažejo tudi njihove uvrstitve. S prodorom mladih igralcev je slovenski kot gorenjski rokomet zajadral v pravo smer. V drugi zvezni rokometni ligi-sever je bil pravi boj za naslov prvaka sacd A ero Celjem in ekipo reškega Zameta. Rok ometa« i Aera Celja so v zadnjem kolu z zmago v Grižah proti ekipi Minerve potrdili naslov prvaka in nastop v kvalifikacijah za vstop v prvo zvezno rokometno ligo. Ostali liga*i iz Slovenije so se letos odrezali se slabše kot lani. saj so v fin isu tako popustili, da so zasedli zadnjih pet mest. Rokometaši Jelovice so v 22 kolih uspeli osvojiti le sedem prvenstvenih točk, kar je bilo premalo za močno pomlajeno moštvo, da bi lahko ostali v drugoligaski druščini. Prihodnje leto se bo Jelovica spet lahko potegovala v republiški rokometni ligi za vstop v II. ZRL-eever. V ženski drugi zvezni rokometni ligi-sever je brez poraza zmagala Podravka iz Koprivnice, na odlično četrto mesto pa se je uvrstilo moštvo AI plesa iz Železnikov a 26 točkami. Upseh je razultat trdega dela trenerja in vsega moštva. Da pa je uspeh se popolnejši, so igralke Alplesa dodale v vitrino društva ie pokal mladosti, ki so ga zasluzeno osvojile v Hrpeljah na Primorskem z zmago v finalu nad Olimpijo. S tem uspehom so se potrdile, da dosedanji uspehi v letošnjem tekmovanja niso bili stečajni. V slovenski rokometni ligi za moške je bil boj za naslov prvaka izredno hud se tri kola pred koncem tekmovanja. Uspešno lahko ocenimo letošnji nastop rok orne ta še v trziškega Peka, ki so osvojili tretje mesto in v 22. kolih osvojili 27 točk ter aa tekmo dosegli po 20 zadetkov. Na zadnji tekmi proti moštvu Brežic se j«* od aktivnega igranja poslovil vratar Bojan Slabe. Tako kot rokometaši Peka so tudi rokometa«ice Preddvora osvojile zelo dobro tretje mesto ter v 20 kolih osvojile kar 27 točk. V drugi republiški rokometni ligi-zahod za moške so odlično drugo mesto osvojili rokometaši 2abnice, ko so dokazali, da so bili za prvenstvo dobro pripravljeni in da v prihodnji sezoni lahko računajo na popoln uspeh. Novi član republiške rokometne lige je postalo moštvo Usnjarja iz S mart nega pri Litiji, ki je bilo boljše v obeh srečanjih od 2abnice, Kamničani pa so bili z 10 točkami četrti. Med žanskami je bil naslov prvaka oddan rokometašicaaa Burje, na odlično drugo mesto so se uvrstile rokometašice Dupelj — F. Prešeren. Uspešno so nastopala tudi ostala gorenjska moštva Kamnik, Peko in Alple*. Dupije-F. Prešeren se bo v prihodnji sezoni lahko potegoval za vstop v republiško rokometno ligo, V moški in ženski republiški mladinski rokometni ligi sta se v finale uvrstili le dve najbolje uvrščeni moštvi iz vsake skupine. Pri mladincih je med osmimi moštvi vnovič osvojilo republiško prvenstvo Celje, v tekmi za tretje mesto pa je trboveljski Rudar premagal Jelovico s 15:13. V skupini center so uspešno nastopale ekipe Peka, Kranja in Kamnika. Med mladinkami so bile daleč najboljše Preddvoreanke. ki so zmagale na letošnjem finalnem turnirju najboljših v Novem mestu. Solidno sta se uvrstili še ekipi Alplesa in Duplje-F. Prešeren. V občinski rokometni ligi je letos sodelovalo kar 14 moštev, zato je to tekmovanje trajalo do konca meseca junija. Se vedno pa tekmovalna komisija ni prejela vseh zapisnikov, zato tudi končna lestvica ni popolna. Naslov prvaka je osvojilo moštvo tržiških veteranov s 47 točkami, drugi so veterani Dupelj s 34 točkami in tekmo manj, tretji je Gumar z 32 točkami, četrti so Križani s 30 točkami in dvema tekmama manj tid. V občinski mladinski rokometni ligi sodeluje pet moštev. Daleč najuspešnejša je ekipa Krvavca iz Cerkelj, drugi so bili Preddvorčani. tretji Zabničani. četrta Sava in peta Jelovica. I Kuhar PLAVANJE Kranjčani prvi in drugi v Sloveniji 4 x 200 m kravi: 1. Triglav I 0:05,70, X. Ljubljana 0:15,04, 3. Triglav II 0:03^3. 200 m kravi: 1. Kadoič (Triglav) 2:08.20, 2. Bučar (Ljubljana) 2:00.40. 3. Rus (Triglav) 2:12.08. 200 m prsno: 1. Joeič 2:40.70, 2. Šolar 2:55,23, 3. Pintar (vsi Triglav) 3:00,52, 100 m hrbtno: 1. Veiičkovič (Triglav) 1:10,78. 2. Ambroz (Fattinar) 1:11.81. 3. Kadoič (Triglav) 1:13.27, 100 m delfin: 1. Rus 1:10,88. 2. Joči« 1:11.48. 3. Šolar (vsi Triglav) 1:11.04, 4 X 100 m mešano: 1. Triglav I 4:541,38, 2. Triglav II 4:50.05. 3. Ljubljana 5:10,04, 200 m delfin: 1. Rus 2:53.70. 2. Giacomelli 2:38,30. 3. Marenčič (vsi Triglav) 2:30,03. 200 m hrbtno: 1. Veiičkovič 2:30,00. 2. Kadoič (oba Triglav) 2:31.11. 2. Ambroz (F uzi nar) 2:31,21. 200 m mešano: 1. Kadoič 2:127,18, 2. Veiičkovič 2:32,40. 3. Šolar (vsi Triglav) 2:32,80. 400 m kravi: 1. Kadoič 4:20.82. 2. Bučar (Ljubljana) 4:2045, 3. Veiičkovič (Triglav) 4:30.75. 1500 m kravi: 1. Veiičkovič 17:38.27. 2. Kadoič (oba Triglav) 17:48.57, 3- Bučar (Ljubljana) 17:41,35, 4 x 100 m kravi: 1. Triglav I 4:18,78. 2. Ljubljana 4:21,82, 3. Triglav II 4:28,78; pionirke - 100 m kravi: i. Praproti!ik (Triglav) 1:08.21. 108 m prsno: 1. Cvek (Triglav) 1:21.77. 400 m mešano: 1. Praprotnik (Triglav) 5:28,12. 400 m kravi: 1. Praprotnik 4:46.22. 2. Rebolj (obe Triglav) 4:48.42. 100 m hrbtno: 1. Lorenci (Branik) 1:14.84, 2. Burja (Ru-dar) 1:15.18. 3. Kosirnik (Triglav) 1:16,03. 4 X 100 m mešano:*!. Triglav 5:02.37. 180 m delfin: 1. Praprotnik (Triglav) 1:12.06. 200 metrov delfin: 1. Praprotnik 2:34,08, 2. Rebolj (obe Triglav) 2:40.31, 200 m hrbtno: 1. Kosirnik (Triglav) 2:38.31, 200 m prano: 1. Porenta (Ilirija) 2:53.77. 2- Cvek 2:57.28. 3. Kosirnik (obe Triglav) 3:01.38. 288 a kravi: 1. Praprotnik 2:17.46. 2. Rebolj (obe Triglav) 2:18.30. 200 m mešano: 1. Praprotnik (Triglav) 2:33.80. 880 m kravi: 1. Praprotnik 0:42.70. 2. Rebolj (obe Triglav) 9:47.83, 4 X 108 m kravi: 1. Triglav 4:28,76 (rekord SFRJ za st. pionirke); mladinci - 188 m kravi: 1. D. Petne (Triglav) 58,11, 400 m mešmno: 1. D. Petri« (Triglav) 4:50,80. 400 m kravi: 1. D. Petri« 4:18.27. 2. Celar (oba Trigiv) 4:23.74. 100 m delfin: 1. D. Petri« (Triglav) 1:04.52. 200 m delfin: 1. D. Petri« 2:17.80, 2. Celar (oba Triglav) 2:25.02. 288 m kravi: 1. D. Petri« 2:04.00. 2. Celar (oba Triglav) 2:06.87. 200m mešano: 1. Koa (Fuzinar) 2:16.91. 2. D. Petri« (Triglav) 2:17.42. 1580 m kravi: 1. D. Petri« 16:48,11. 2. Celar (oba Triglav) 17:16.43: mladinke: 488 m mešano: 1. Kra-šovec (Ilirija) 5 30.0«. 2. Koa (Fuzinar) 5:33,01. 3. Berloznik (Triglav) 5:35.1«. 186 metrov hrbtno: 1. Žibert (Velenje) 1:183«. 2. I. Avbeij (Ljubljana) 1:20,88. 3. Bradaska (Triglav) 1:21.25, 200 m delfin: 1. Berloznik (Triglav) 2:33.16. 2. Kos (Fuzinar) 2:3232. 3. Dvortak (Triglav) 2:27.82.288 m hrbtno: 1. Kmoovec (Ilirija) 2:45.27. 2. Berloznik (Triglav) 2:54.23, 888 m kravi: 1. Kmšovec (Ilirija) 0:3430. 2. O. Avbeij (Ljubljana) 0:5138. 3. Bradaska (Triglav) 10:20.40; mošt ven o - pionirji - 1- Triglav 21.714. 2. Ljubljana 23.527. 3. Ilirija (Ljubljana) 10.844; mladinci — 1. Ljubljana 25.583. 2. Triglav 26.173. 3. Velenje 14.582. -rfh RADOVLJICA - Domači plavalni klub iz Radovljice je uspešno organiziral letošnje republiško prvenstvo v plavanju za starejše pionirje in pionirke ter mladince in mladinke. V obeh kategorijah je nastopilo nad stopetdeset mladih tekmovalcev in tekmovalk iz dvanajstih slovenskih plavalnih kolektivov. V moštveni razvrstitvi so največ uspeha po pričakovsnju imeli pri starejših pionirjih Kranjčani, ki so bili prepričljivo prvi. V mladinski moštveni razvrstitvi so bili najboljši predstavniki PK Ljubljane, kranjski Triglav pa je bil v tej razvrstitvi drugi. Med posamezniki so največ prvih, drugih in tretjih mest osvojili v obeh kon-kurencah pionirji in mladinci Triglava. Malokatera disciplina je bila ob proglasitvi najboljših brez Kranjčanov. Tudi rezultati so dobri, saj so v povprečju vsi popravljali osebne rekorde. Na prvenstvu je bil dosežen tudi en državni rekord. Dosegle so ga pionirke Triglava v štafeti 4 x 100 m kravi. Rezultati — pionirji — 100 m kravi: 1. Bučar (Ljubljana) 1:00,84, 2. Kadoič 1:01.23. 3. Veiičkovič (oba Triglav) 1:02.80. 100 m prsno: 1. Jocič 1:1838, 2. Šolar 1:22,12, 3. Pintar (vsi Triglav) 1:24,51, 400m mešano: 1. Kadoič 5:00,78, 2. Veiičkovič 5:14,63. 3. Šolar (vsi Triglav) 5:21.40. Mladinsko balkansko prvenstvo v plavanju Za priprave malo časa KRANJ — Za temeljite priprave na mladinsko balkansko prvenstvo plavanju, ki bo v letnem bazenu Kranju od 31. julija pa do 3. avgusta, je organizatorjem PK Triglavu ostalo kaj malo časa. Prvenstvo so prevzeli komaj pred mesecem. Zato so pri prave stekle hitro in dela se v vseh komisijah s pospešeno paro. Vsi se namreč zavedajo, da je bilo člansko balkansko prvenstvo leta 1078 redno dobro organizirano in na tem ne smejo izgubiti ugleda, ki so si ga že pridobili. Organizacijski odbor, ki ga vodi predsednik kluba Štefan Kadoič _ zaveda, da je časa malo. Po vseh formalnostih, ki jih je treba postoriti za to prvenstvo,so stekle tudi ostale priprave. Vse je že tako utečeno, da ni skrbi, da bi tudi to prvenstvo kranjski plavalni delavci ne organizirali tako kot je treba. Imenovan je že tudi čaat-ni odbor. Predseduje mu predsednik kranjskega izvršnega sveta Milan Bajželj. Tudi finančnih težav ni več. Plavalna zveza Jugoslavije je za to prvenstvo namenila petintrideset milijonov, ostalih petnajst pa bodo prispevale kranjske organizacije združenega dela,* še enkrat se je pokazalo, da kranjsko združeno delo tesno sodeluje s športniki. Brez združenega dela bi kranjski šport in vse prireditve kaj slabo piskale. V času prvenstva, ki sovpada z olimpijskimi igrami, bodo v Kranju nastopili mladi plavalci Bolgarije, Grčije, Romunije, Turčije in Jugoslavije. To bo hkrati že tretja športna manifestacija balkanskih držav v zadnjih dveh letih. Prav zato bo pomembno, da bodo tudi gledalci k uspešnosti iger prispevali svoje. Vse dni prvenstva naj bi si ogledali boje mladih plavalcev iz petih balkanskih držav, lepo število ljubljetljev plavalnega športa. Organizatorji se zavedajo, da takega obiska ne bo kot pred dvemi leti na članski balkaniadi. Vseeno pričaku-soliden obisk. Izdelan je že tudi program tekmovanja. Predtekmovanja bodo v vseh treh dneh ob 10. uri. finalni boji bodo na sporedu ob 18. Petindvajset urni košarkarski maraton Komenda: Mengeš 1737:1767 (837:838) KOMENDA — Na reviji košarke je letos 224 košarkarjev in košarkaric Tradicionalni maraton med Mengšom in KusuLudo je bi letos razširjen še na mlajše kntegurije. Najprej so nastopili pionirji in pionirke četrtih in nitjih razredov, nato pionirji in pionirke petih in šestih razredov. V zadnjem letu so izredno napredovale mladinke Komende, ki so letos pričele organizirano trenirati in je rezultat 30:30 mladinkam izreden Po uvodnem ceremonialu se je pričel 25-urni košarkaški maraton. Vseskozi je bila igra zanimi vi in izenačena in izredno kvalitetna. Za razliko od prejšnjih dveh mai slinam je moštvo Komende postalo zrelejše, kvalitetnejše, kar ae je odrazilo na končnem izidu. Najvišje vodstvo Komende je bilo 25 točk v 13. uri igranja, in Mrngša 75 točk razlike v 22. uri igranja. Poškodb ni bilo, aaj so bili igralci telesno izredno dobro pripravljeni. Najteže je bilo igrati v opoldanski vročini, ko je temperatura na asfaltnem igrišču dosegla 50 stopinj Celzij. i-ir»»»u ae je grupa 30 zapisniearjev, ki je pregledno izdela Is zapisnik, poleg tega pa so bili raznorazni statistični podatki sprotno objavljeni. Najboljši sticsuc in igralec je bil Brane Maren (Komenda) s 384 koši. Kot gosta sta v moštvu Komende nastopala Tomo Vavpeti« (trener Domžal) in Janez Vodičar (trener Kamnika). Vavpetič je bil tudi najstarejši udeleženec, najmlajša pa sta bila Florjan Cibašek in Goran Pavlovi« (oba Komi ada), ki sta letos zaključite 7. razred OS. STRELCI: KOMENDA: Cveto Hafner 224, P rele 4, Jote Kokelj 11. Korbar 44, Koželj 113, S. Lah 10, A. Ocepek 135, Zamik 2, Svigelj 22. Cerar 46, Pogačar 4. Fujan 7, Ribnikar 4, Maren 304. Zaidaršič 17. Badalič 0. Znidar 47. Grošelj 38, B. Hafner 08, Vodičar 32, Vavpeti« 28. Ficko 2, R. Ocepek 6, S pa ca-nun 68. Pavlovi« 2, Cibašek 12. M. Lah 127. Stebe 16. Baloh 37. Košir 203 MENGEŠ: Gorjan 54. Urbane 126. Oster-288. Zalokar 117, Podgoršek 105. Lukaa 38. Štrukelj 63, Pavli« 51, Kavčič 112. Tonliean 45, Vrhovnik 00, J. Kunstelj 188, M. Kunatetj 27. Bevk 70. Luzar 34, S. Skok 88. J. Skok 54. P. Kosec 42. Majdič 24. Golob 21. Lipovšek 8. Novak 16 Klemenčič 34. L. Kosec 23. Mulej 75. S. L+h Gorenjska avtomoto društva AMD Kranj KRANJ — Avtomoto šport ima v Kranju dolgoletno tradicijo. AMD Kranj je najprej »rgi nbriralo cestno hitrostne dirke na relaciji Kranj— Jeprca— Kranj, pozneje pa je Kranj postal znan po dirkah v speedwa-ju. Na 488 m dolgi peščeni progi v Straži-Oeu (tu je sedaj kolesarsko dirkališče) so elani AMD Kranj najprej organizirali spe-edway s trškimi motorji, potem pa z mopedi V Kranju je bilo tudi veliko odličnih tekmovalcev v speedwayu, in sicer Jama te Močnik v speedwayu s težkimi motorji ter Baje, Verni«, Kreč, Avbeij in Nahtignl v speed wayu z mopedi. Iz teh tekmovalcev so ae pozneje razvili odlični motokrosisti in tekmovalci na cestno hitrostnih dirkah. Vsekakor je zanimiv tudi podatek, da si je dirke v apeedwayu velikokrat ogledalo nad 16.888 gledalcev . Pri AMD Kranj so vedno imeli nekaj odličnih tekmovalcev v cestno hitrostnih dirkah, najbolj znana pa sta vsekakor večkratna državna prvaka Leon Pintar in Boris Baje. V letošnji sezoni bo za AMD Kranj nastopilo šest tekmovalcev. Dean Majki« bo nastopal aa republiškem prvenstvu v kartingu. Jote Rendnlič, Vinko Hribar t?r Marjan in Stežka Nahtiga) v motokrosu v razredu do 258 cen, Janez Pintar pa v razredu do 125 cen na cestno hitrostnih dirkah. V letošnji sezoni ima največ upanja aa dobro uvrstitev lanskoletni vice-prvak v razredu do 125 cem Janez Pintar. Ta mladi in nadarjeni tekmovalec bo letos nastopal na motorju znamke Morbidelli, ki pa ima nekaj nmuaj konjskih moči kot motorji Janezovih največjih tekmecev Pavlicu te Ljeljaka. Kljub temu Janez Pintar upa, da bo tudi letos ponovil lanskoletne napi h t Zaradi finančnih problemov sta letos prenehala tekmovati dva odlična tekmovalca. Boris Baje in Igor Akrapovič. Tako kot pri vseh društvih imajo tudi pri AMD Kranj največje težave glede denarja. Klub svojega denarja nima, TTKS ne da fiaanene podpore, kranjske OZD pa tudi nimajo posluha za avtomoto šport. Zaradi tega si mora vsak tekmovalec sam kupiti motor in ostalo opremo. Člani AMD Kranj ao si za prihodnj leto rađali še eno težko nalogo. Po dolgoletnem premoru zaradi nesreče na dirkah v Škofi i Loki naj bi AMD Kranj prihodnje leto organiziralo dirko za državno prvenstvo. Proga naj bi bila speljana po kranjski ko-urir coni. Upajmo, da bo AMD Kranj v svojih prizadevanjih uspelo in bomo tako te prihodnje leto lahko v Kranju videli najboljše jugoslovanske motocikliste. NOGOMET Uspešna sezona jeseniških nogometašev JE8ENICE - Jeseniški nogometaši v zadnjih sezonah dosegajo vedno večje uspehe. Nekaj let so tekmovali v gorenjski rekreacijski ligi, kjer so bili med najboljšimi moštvi, v sezoni 1070 — 00 pa so prvič nastopali v slovenski nogometni ligi-zahod. Kot »novinci« v ligi ao presegli vsa pričakovanja in ob zaključku prvenstva povsem zaaluteno osvojili drugo meato le s točko zaostanka za zmagovalnim moštvom Kopra. Se posebno uspešni so bili nogometaši v pomladanskem delu prvenstva, kjer so izgubili le eno tekmo doma. Šestkrat so zmagali, ostale tekme pa ao igrali neodločeno S tem uspehom so povsem upravičili aje vodstva NK Jesenice, še posebno zato, ker so jih ves čns spremljale tudi različne težave. V pomladanskem delu prvenstva so ostali tudi brez lastnega igri-aea. Preostale tekme so odigrali na blejskem igrišču. Nekaj težav so imeli tudi z V pomladanskem delu prvenatvs so zaigrali z nekaterimi novimi igralci ki so se »dobro« ujHi v igri. Nasploh pa je treba reci. da ao nogometaši ves čas prvenstva igrali dobro, spremljale so jih le nekatere krajše krize in neučinkovitost strelcev. Tudi v prihodnji sezoni bodo jeseniški nogometaši nastopali v slovenski ligi-, zahod, s pripravami so te začeli. .| Ra|M<- ' 98C Vloga in pomen vrhunskega športa Sport je po vsebini in namenu tisto področje kulture, izobraževanja in oddiha, ki temelji na vadbi, treniranju in tekmovanju. Učinkuje na človeka, oblikuje njegovo postavo in zavest, odkriva njegove možnosti, ki se preko začetne, nadaljevalne in tekmovalne šole razvijejo v vrhunsko športno tehniko, ki omogoča najboljše storitve. Tehnika se izpopolnjuje, ideje znanstvenikov se uresničujejo tudi v športni praksi. Kdor jim ne sledi, zaostaja, prav ta ko tudi tisti, ki se krčevito opira na 8tare in kaže odpor do novega. Pota do vrhunskega spora, ki so najbolj očitna v olimpijskih zvrsteh, vodijo preko sodobnih načinov urjenja iz spreminjanja temne občutljivosti v zavestno oblikovanje jasnega gibalnega mišljenja, iz spodbujanja zdavnaj danih gibalnih odzivov do popolnih športnih navad. Po novješih metodah, vajah in pripomočkih, ob zavračanju podrobnosti in odvečnega ponavljanja, se krajša čas urjenja, kar prispeva k pomlajevanju vrhunskih športnikov. V ospredju mora biti odkrivanje nadarjenih in manj nadarjenih. Vzgoja mora biti tako usmerjena, da razvija gibalne in umske sposobnosti. Ljudje z razvito gibalno samozavestjo bodo svobodnejši od ostalih, pri tem pa ne gre le za gibalne navade, temveč za bistritev uma. Vedeti moramo, da so si zakoni mišljenja in gibanja zelo blizu, da višje oblike gibanja, kot n. pr. dejavno mišljenje, slonijo na nižjih in jih usmerjajo._V tem smislu je potrebno usmerjati vadbo in vzgojo mladih, saj so športne vrline slehernemu neobhodne, prispevajo k popolnejši moralni podobi člo- veka, k njegovi trdnosti, ve-drosti, zdravju in k večjim delovnim sposobnostim. Vrhunski šport po izidih in nakopičenem znanju vabi mladino, ki sledi najboljšim ali sprejema vrline preneka-terih vzornikov, da bi se po vsestranski gibalni izobrazbi usmerila v primerno z vrat. Tudi v športu je visoka specializacija odsev vsestranske gibalne omike. Od poklicne, znanstvene in umetniške se loči po tem, da je krajša, da so vrhunski šport-niki mlajši od vrhunskih znanstevenikov in uveljavljenih umetnikov. Vzroki so v naravnih danostih, tu se moči hitreje raze veto in prej upadejo. Sodobna raven vrhunskih dosežkov je že v gornjih mejah človekovih naravnih zmogljivosti. Pri načrtovanju treniranja olimpijskih kandidatov je osrednji problem, prav iz. koriščanje teh možnosti. Olimpijske igre — srečanje športne mladosti, so bile in bodo veliki praznik in oživljanje staro grške tekmovalne tradicije. Tekmovanju atletov se bodo pridružili v misli »šport, znanost, umetnost« se ostali, ki so jim blizu ideje humanizma mirnega sožitja in sodelovanja. V smislu olimpij. skih idej se zavzemajo m boljšo in čistejšo prihodnost. Vse kaže, da bodo prve ig~re v socialistični državi v v»a_ kem pogledu prekašale dosedanje. Tako po organizaciji, delovanju številnih služb in storitev kakor po športnih dosežkih, čeprav bo zaradi znanih razlogov nekoliko manjša konkurenca v plavanju, atletiki in v košarki. Nadaljevanje sledi Jože Ažman Vaterpolisti Triglava pokalni prvaki KRANJ — Člansko moštvo kranjskega drugoligaša v vaterpolu je osvojil tudi ietos pokal Slovenije. Med še tremi drugoligasi so bili najboljši, saj so v borbi za prvo mesto po pričakovanju r. dobro igro premagali Delfin iz Rovinja. Na letošnjem slovenskem finalu za vaterpolski pokal so nastopila moštva Kamnika, Kopra, Delfin iz Rovinja in Triglav iz Kranja. Čeprav je bil kranjski drugoligaft že naprej edini favorit za prvaka, so za presenečenje poskrbeli vaterpolisti Delfina. Ze v predtekmovanju so premagali Kamničane, Triglav pa ni imel veliko dela s solidnimi Koprčani. Tako so se Rovinjča-ni revanžirali Kamničanom za poraz v prvem kolu medrepubliške vaterpolske lige-zahod. Kamničani so razočarali, saj so nato v igri za tretje mesto premagali Koper. Kot že rečeno pa Triglav pri ponovnem osvajanju ni imel težkega dela z Delfinom. Čeprav so Triglavani v prvem dlu nastopili brez vratarja Plavca, pa ni bilo težav, da se ne bi uvrstili za borbo za prvaka. Izidi — predtekmovanje — K«,-—. Delfin 2:5 (0:0, 1:1. 1:1. 0.3), l vE!01* Koper «:3 (1:1, 1:0, 2:0, 2:0. 2:2) i " Koper . Kamnik 6:10 (1:3. 2:3, 2-5 f «7 Triglav : Delfin 8:4 (5:1, 0:1, 1:0, 2:21 v srečanja so dobro vodili Oman t\c ** Didič, Balderman in Pičulin (vsi Kra^j*/**'' MADALJEVANJE V SOBOTO IN NEDELJO KRANJ - Jutri in v nedeljo vateroo,. Triglava iz Kranja in Kamničane vw3! republiški vaterpolski ligi čakat« '"j pomembna nastopa. Triglavanom in ar ničanom v goste prihajata njo«*., morja. Kranjčani se bodo v soboto ob m uri pomerili z Biogradom, Karani c-V-bodo v kranjskem letnem kopališču JolaS Brodograditelja iz Murtra. V nedelj 0 ^vj? uri se bodo vaterpolisti Triglava Pon«lJ3, še z Brodograditeljem, Kamničani Kranju gostijo Biograd. V torek bo i gorenjski obračun. Ob 20. uri se Knr^ srečala Triglav in Kamnik. Dvaindvajsete letne olimpijske igre Moskva '80 Jugoslovani naj bi bili boljši kot v Montreahi najboljše uvrstitve, za zlato, srebro in bron, borili v sedemnajstih športnih disciplinah. Na zadnjih olimpijskih letnih igrah pred štirimi leti v M o«, treslu so jugoslovanski športniki in športnice(v celoti vzeto,dosegli nekaj pomembnih uspehov. Po letošnjih izidih in mednarodnih uvrstitvah naj bi bil ta uspeh še boljši. Domov naj bi se Jugoslovani vračali tudi z olimpij. skim zlatom, srebrom in bronom, ter naj bi s svojimi uvrstitvami izboljšnlj montrealski uspeh. Naši so se za vseh sedemnajst disciplin dobro pripravili za olimpijske obračune. Največ mr mo-ob MOSKVA — Na osrednjem skovskem stadionu se bo jutri 13. uri začel slovesen mimohod držav udeleženk letošnjih dvaindvajsetih letnih olimpijskih iger. Mladina iz vsega sveta bo slovesno vkorakala v stadion. Na čelu vseh bodo grški športniki in športnice. To je že tradicionalni mimohod grških športnikov, saj so se olimpijske igre začele prav v Grčiji. Toda letos bo olimpijada v Moskvi okrnjena. Tu ne bo izvrstnih športnikov in športnic iz držav, ki so svojo udeležbo odpovedale iz že znanih vzrokov v Afganistanu, čeprav so reprezentance ie zbrane v Moskvi(bo tudi slavnostni mimohod nastopajočih okrnjen. Mnogo države so iz enakih vzrokov kot tiste, ki ne nastopajo, mimohod odpovedale. Mnoge bodo na stadion prikorakale z olimpijskimi zastavami in ne z državnimi kot je to v navadi. Naj bo že kar je. olimpijske igre so bodo pričele. Vse od 20. julija do 3. septembra bodo vse oči sveta uprte na športna področja v Moskvi, Minsku. Talinu in Leningradu ter Kijevu. V vseh teh ruskih mestih se bodb vsi borili za olimpijska odličja. Med vsemi temi, ki so v Moskvi je tudi stosedeminšestdeseta jugoslo-vanska olimpijska odprava. Jugoslovanski reprezentantje se bodo za kar za ojimpijsm- <., pričakuje od nogometašev, košar karjev in rokometašev. V teh kolektivnih športih so Jugoslov voriti za visoke uvrstitve. Pra moštva naj bi se z dobrimi igrami za. gotovila olimpijska odličja. Samo k«, tero. je vprašanje? Med športniki, ki bodo sami zastopali našo socislistič. no samoupravno republiko imajo naj. več možnosti za medalje boksarji, atleti in strelci. Tudi ostali v teh posameznih športih niso brez možnosti. V ožji izbor fsvoritev za medalje sod* tudi kranjski plavalec Borut Petrič. v kombinaciji za izvrstno uvrstitev p« je tudi jugoslovsnsko kolesarsko moštvo v ekipni vožnji. V reprezen-tanci sta Savčana Kopret in 1'dovjč. S solidno uvrstitvijo naj bi se domov vrnil tudi kranjski strelec Frane Peternel starejši. Olimpijske igre se dobo zafele. S koliko zlata, srebra in brons se bodo Jugoslovani v mili,bomo videli. V ae-deljo v moštveni vožnji že nastopajo kolesarji. V ponedeljek, torek jn sredo bosta v vodo skočila tudi plavalca iz Kranja Darjan in Borut Petrič. Vsekakor našim želimo j*, vrstne uspehe. I) Hume« TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 18 din, špinača 21,60 din, cvetača 20 din, korenček 32 din, česen 50 din, čebula 30 din, fižol 35 din. pesa 35 din, kumare 22 din, paradižnik 45 din, paprika 88,70 din, slive 48 din, hruške 40 do 65 din, limone 38,35 din, ajdova moka 30,78 din, koruzna moka 13,32 din, kaša 21,26 din, surovo maslo 130,50 din, smetana 68,35 din, skuta 46,36 din, sladko zelje 10 din, orehi 270,40 din, jajčka od 2,30 din do 3,30 din, krompir stari 5 din, novi 9,60 din. KRANJ Solata 20 din, špinača 40 din, cvetača 40 din, korenček 20 din, česen 60 din, čebula 30 din, fižol 30din, pesa 20 din, kumare 30 din, paradižnik od 35 do 40 din, paprika od 80 do 100 din, slive 40 din, češnje od 40 do 50 din, breskve 40 din, limone od 28 do 30 din, ajdova moka 26 din, koruzna moka 14 din, kaša 26 din, surovo maslo 80 din, smetana 60 din, skuta 48 din, sladko zelje od 14 do 18 din, kislo zelje 20 din, orehi 240 din, jajčka od 3 do 3,40 din, krompir stari 5 din, novi 14 din. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 19. julija, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg 11 in Na vasi, Šenčur od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček Duplje, Naklo v Naklem, Krvavec Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko, Na Klancu, Oprešnikova 84, Kranj. Trgovine Živila Kranj pa bodo odprte od 7. do 19. ure, in sicer naslednje: prodajaljna SR Pri Nebotičniku, Kranj, Stošičeva 1, samopostrežna prodajalna Planina L, Zupančičeva c. 24, PC Klanec, Liko-zarjeva 12. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi, Šenčur. JESENICE Rožca — Samopostrežna trgovina na Plavžu, Titova 79 in Delikatesa - Kaita 3 na Koroški Beli, V. Svetina 8/a. DEŽURNE TRGOVINE VELETRGOVINE ešpecerizia oooe dne 19. 7. 1980 MARKET ZGORNJE GORJE 11/a MARKET LESCE. Finžgarjeva 10 MARKET »DELIKATESA« BLED, Cesta svobode 15 (v Park hotelu) trgovine so odprte od 7. do 19. ure MARKET »DELIKATESA« BLED, Cesta svobode 15 (v Park hotelu) trgovina je odprta od 8. do 21. ure. LOTERIJA Srečka št. din Srečka St. din 00 50 75915 1.020 70 30 77225 1.020 80 30 571705 10.020 220 80 20980 1.030 16 40 226 100 1 20 45891 1.020 17 30 47431 2.020 89381 1.020 47 50 42 92 7562 32792 75662 097772 181322 244422 310562 322822 63 783 63833 80633 078243 350093 94 244 3374 60324 67404 5 20532 24115 30 30 2.000 1.030 5.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 70 80 2.000 5.000 10.000 10.000 30 80 400 5.000 1.000 20 1.020 1.020 4066 86586 93226 432756 26577 344767 68 78 73548 025988 123998 376168 408848 436408 473278 553498 69 99 709 979 3819 22369 67669 96839* 170929 251309 400 1.000 1.000 10.000 1.000 50.000 50 40 1.000 10.000 10.000 10.050 500.000 10.000 10.040 10.000 40 40 100 200 500 1.040 2.040 1.000 10.000 10.000 48 Prejšnjemu motivu je podoben naslednji iz rešitve primera na diagramu 94 (OLAFS-SON - SZABO; Portorož. 1958). Orni je osvojil kmeta b2 in želi napredovati s kmetom Beli pa je s kmetom na liniji že prispel na sedmo vrsto, bi preprečil spremembo tmeta v damo, mora črni zaposliti svoje figure v obrambne namene c. d Da kr Diagram 94 1. Dc8! Dama na polju c8 ni ranljiva, neprijetno pa pritiska po osmi vrsti. na kateri je uklenjeni črni kralj. V partiji je beli igral nekoliko slabše 1. Dbfi: abfi 2. Tbl Se5 (2. . . Lbl: 3. Te8 + !> 3 Te5: fe5: 4. Tb6: Le4 5. Tefi Lcfi 6. Te5: Kg8 7. Tc5 Kf7 8. Tc4: itn. ter je zmagal čez Sest potez. L ... Se5 Pretilo je 2. Te8 + Le8: 3. defl:D+ Te8 4 De8: mat 2. Te5:! fe5: 3. Tdfi?! Crni je v zagati. Trdnjave ne sme vzeti. Po 3. Dbl + 4. Lfl pa je izgubljena trdnjava na d8. 3. . . . Da5 4. Td5 Zadoščalo bi tudi 4. Tefi. 4. ... DM »! Tb5 Crni je v dokončni stiski. Njegove figure so povsem nemočne. TRDNJAVA V AKCIJI Trdnjavr so tetke figure. Učinkovito delujejo tudi na večje razdalje. Potrebujejo torej prostor, odprte linije, prek katerih se pokažejo uspehi njihovih strelov. Izkušnje tudi kažejo, da trdnjavi uspeS-no medsebojno sodelujeta, če sta neposredno povezani, tj. da med njima ni drugih figur. • Učinkovito je tudi sodelovanje trdnjave z damo. Vendar |w odprtje linije pogosto samo po sebi še ne zadošča za aktiviranje trdnjave. Posebno tedaj, če na liniji ni neposredni cilj trdnjavinega delovanja. Tedaj mora biti na liniji vsaj eno polje, prek katerega lahko trdnjava poseže v boj. Vzemimo primer na diagramu 95 (TA JM A NOV -SLIWA: Moskva. 1956). K ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi mojega dragega moža FRANCA NOVAKA iz Jame št. 14 se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, sorodnikom in znancem /.a izreeVno sožalje. podarjeno cvetje in vence ter vsem, ki ste ga v tako velikem Številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem gasilskemu društvu Mavčiče in sosednim društvom ter govorniku Antonu Zevniku za poslovilne besede. Lepa hvala g. župniku za lep pogrebni obred. Iskrena hvala sosedom Turinekovim, Knificevim in Vrhovnikovim, ki Rte mi v težkih trenutkih stali ob strani. Še enkrat vsem prisrčna hvala! Žalujoča žena Ančka in sestri Franca in Marjana Jama, 16. julija 1980 ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni nas je za vedno zapustila naša dobra mama, babica in prababica ANGELA JEREB roj. Kepic — p. d. Slemčeva mama iz Praprotne police Z nepozabno hvaležnostjo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za nesebično pomoč v težkih trenutkih, vsem ki ste na različne načine izrazili sočutje, darovali vence in cvetje ter jo tako številno spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo TOZD Klavnica. Splošni bolnici Novo mesto, TOZD Stavbar Maribor. Tekstilni tovarni Zvezda, Sinkovčevi in Miheličevi družini za darovane vence in sočustvovanje. Velika zahvala doktorjem in osebju Travmatološkega oddelka Kliničnega centra: g. župniku za opravljen obred in pevcem za ganljive žalostinke. Žalujoči vsi njeni: hčerke Marjeta, Angelca, Anica, sinovi Tone. Jože in Janez z družinama in / .hčerka Marija ter vsi vnučki! Praprotna polica, Kranj, Novo mesto, Šentvid, Maribor, Drulovka, Nova vas ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta ALOJZA KEMPERLA se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem ter vaščanom za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem SGP Gradbinec, Lovski družini Bled, Godbi na pihala iz Gorij, Združenju šoferjev in avtomehanikov; govornikom za poslovilne besede ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Anica, hčerki Andreja in Mateja! Ribno, 16. julija 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega moža, očeta, dedka, strica, brata, svaka in zeta LEOPOLDA BIZJAKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sostanovalcem, prijateljem in znancem, ki so mi stali ob strani v težkih urah, mi ustno ali pismeno izrazili sožalje. darovali vence in cvetje in pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujem tovarni Peko - Tržič, ZRVS - Pristava. KS - Pristava. ZB - Sentrupert. Odredu I. SAB Ljubljana, tovarni pletenin Rašica, obema govornikoma ter godbenikom in pevcem. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju bolnišnice na Golniku ter dr. Bajžlju za pomoč med njegovo boleznijo. Za vse in vsem. še enkrat prisrčna hvala! Žalujoča žena Marija v imenu vsega sorodstva! Pristava, 10. julija 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža. očeta, starega očeta, brata, strica m tasta MATIJA RANTA Matijevega ata izGodeiiča se iskreno zahvaljujemo za vsestranske* in nesebično pomoč vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem. ki ste nam v najtežjih trenutkih stali oh strani, se v tako velikem številu poslovili od njega, nam izrazili sožalje. mu podarili vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. -Iskrena hvala medicinskemu osebju bolnišnice Golnik, g. župniku iz Goric, sodelavcem ZTP I inbliana. članom ZB in gasilskemu društvu iz Godešiča. vsem nosilcem praporov, delavcem DO LTH. Iskre TOZD Stikala in Jelovice. Zahvaliti jemo se ludi g. župniku iz Heteč za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje in govornikoma za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi! Godešič, 14. julija 1980 O L AS 14.STRAN. PETEK 18 JUUJA ti »Nepridiprav« na morski plaži ali meduza Še pred tremi leti skoraj nismo poznali — letos se bolj množičnega ožigalkarja — meduze ali morskega klobuka. Ta »nepridiprav« na morski plaži se je od leta 1977 na naših obalah tako razbohotil, da nam predvsem tistim, ki smo že občutili njegov »neprijeten dotik« — dela resne dopust niske preglavice. Kako jih tudi ne bi, ko pa se gibanje teh morskih klobukov spreminja. Odvisno je od morskega toka, v katerem zalivu jih bomo srečali, v katerem ne. O meduzah, ki jih je danes v nekem zalivu vse polno, jutri ne bo ne duha ne sluha in seveda obratno. In tako nam, poleg vremena, kroji naše dopustniško razpoloženje tudi klobuk, ki nam brani vstopiti v osvežujoče morje takrat, ko bi se nam zahotelo osvežiti se v njem, še najbolj korajžnim daje tesnoben občutek. Meduza ima v mešičku s strupom votlo nitko. Ko se nam prilepi na kožo, pomeni to dražljaj za meduzo, ki zapiči bodico in strup spusti v ranico. Vse, kar občutimo kot zelo pekočo bolečino, traja le nekaj sekund. In kako ukrepati ob neprijetnem srečanju s tem klobučarjem? Opečeno mesto je najbolje zdrgniti z alhokolom ali amoni-akom, ker na ta način odstranjujemo oži-galke, poleg tega jih alkohol tudi fiksira. Ker pa na plaži navadno nimamo alkohola, še manj amoniaka, bo zadostovalo tudi drgnjenje z mivko ali oljem za sončenje, lahko pa kar z morsko vodo. Ce pa nas meduza ožge po obrazu, je potrebno poiskati najbližjega zdravnika. Želimo vam, da se ne srečate s »pekočim klobukom«, če pa vam to srečanje le ne bo prikrajšano, ukrepajte po omenjenih navodilih. MODA Za vroče dni i. Bovla iz rdečih jagod POTREBUJEMO: 1 kg svežh rdečih jagod, 1 pomarančo, 150 g sladkorja, 2 litra lahkega rdečega vina, 1/2 litra mineralne vode. Rdeče jagode hitro in previdno operemo, potem zberemo najlepše, odstranimo peclje in jih damo v kozarec za bovlo. Pomarančo temeljito operemo in jo s kožo vred narežemo na okrogle rezine in dodamo jagodam. Sadje potresemo s sladkorjem in prelijemo z enim litrom vina. Pustimo eno uro stati v hladilniku, potem pa dolijemo še preostalo vino in mineralno vodo ter ponudimo. Pa se drug nasvet: Oskladkano sadje lahko prelijemo tudi z enim ali dvema kozarcema pomarančnega likerja ali maraskina in puhtimo stati eno uro v hladilniku, šele potem pa prelijemo z vinom in mineralno vodo in takoj serviramo. DRUŽINSKI POMENKI Varčujmo tudi pri majhnih stvareh Načeli ste steklenico šampanjca, piva ali mineralne vode, pa nimate posebnega čepa, s katerim bi steklenico spet hermetično zaprli. Da bi se ostanek tudi pozneje še penil, zamašite stekenico kar najbolje z originalnim zamaškopi, in rob vratu in zamaška prelepite s selotejpom. Steklenico postavite v hladilnik z zamaškom navzdol. Ce potrebujete le nekaj kapljic limone, ni treba, da limono prere-žete na polovici, temveč v skorjo naredite luknjico in skoznjo izce-dite toliko soka, kolikor ga pač potrebujete. Limono potem shranite za drugič. Če pa že morate limono prerezati na polovico, preostalo polovico limone položite na krožnik, pokrijte s kozarcem in dajte v hladilnik. Na naši strani smo že zapisali, kako modne so letos vezenine. Da je je le malo. Morda bo še čas, da si za to poletje omislite vezenino na preprosti odprti obleki za plažo ali večer, kot je ta na naši sliki. Drobne rožice na zgornjem robu in po ena ali dve na žepih, pa je dovolj, da smo moderne. Zal vam te slike ne moremo predstaviti v barvi, lahko pa zapišemo, da je blago nežno rumeno, rožice pa roza, lila in temno rdeče. Zraven si izberemo rožnat slamnat klobuk, rožnat pas in pled. Lahko si pa omislite obleko tudi v belem in vezenine istih barv. Ljubezen je kot vožnja z avtomobilom: startaš naglo, voziš prehitro, zaviraš pa, ko je že prepozno. Sagan Dišavnice in začimbe PEHTRAN Pehtran je dišavnica, ki svojim okusom in vonjem g-minja na janež. Lepo dopolnju perutnino, teletino in jajčne Ce uporabljamo suh pehtran. vzamemo - če ni v rece drugače določeno — satno čajno žličko, zato da njegov izredno močna aroma ne prekril vseh drugih. Ozki, podolgovati pehtranovi listi se pogosto uporabljajo za garnirrnje - posebne mrzlih prigrizkov. Pehtran uporabljamo prj pra vijanju juh, omak < zlasti bearneške), surovega masla, jajčnih, ribjih, mesnih in perutninskih jedi, dišavnega kisa, pn' vlaganju itd. Največja moč vode je v ženskih solzah. Angleški pregovor Vseeno mi je, kam odteče voda, le da se v vino ne zameša. Chesterton Do zdravih las s pravo prehrano Da bodo lasje zdravi in krepki, moramo vsak dan popiti malo mleka ali pojesti kako mlečno jed, košček kuhanega mesa, nekaj surovega masla, žličko medu, vsak dan naj bo na mizi kakšna od zelenjavnih prikuh, a vsak dan druga, vsak dan sadje, večkrat tudi krompir v oblicah, vsaj enkrat tedensko prosena kaša in sveže jajce, ki ga skuhamo v mehko, da bo rumenjak še surov. Koristilo nam bo tudi, če bomo pojedli včasih majhen košček kvasa. Za majhne punčke, ki še nosijo s sabo pleničko, bo kot nalašč takale oblekica z naborki, ki bo prekrila široke hlačke spodaj. Volančki pri hlačkah pa naj se le vidijo ven. Kaj hitro pa ostane toliko blaga, da lahko ukrojimo še enak klobuček, če bo sonce prevroče Inž. PAVLE HAFNER Kuhanje v krušni peči Začetek kuhanja v krušni peči je uvedel popolno spremembo v načinu priprave hrane. Pri starem načinu kuhanja, na odprtem ognjišču, je gospodinja okoli lonca ali posode zakurila ogenj, ali pa je lonec obložila z žerjavico. Stalno je morala paziti, da ogenj ni pošel ali da ni bil premočan. Jed je bilo treba neprenehoma mešati, da se ni prismodila ali prijela ob stene posod. Kuhalo se je tudi v bakrenem kotlu, ki je visel nad ognjiščem. Tega je bilo treba dvigati ali spuščati, kakršen je bil pač ogenj oziroma kakršno vročino je potrebovala jed; lonec je bilo treba pogosto stresati. Čeprav se zdi, da je morala biti tovrstna kuha kaj preprosta, je zahtevala od kuharic izredno pazljivost in vestnost. Kuhanje na odprtih ognjiščih je bilo podobno današnjemu. Posoda in jed se je ogrevala z direktnim ognjem. Le da so včasih pod njim gorele trske in suhljad, danes pa ogrevamo s plinskim plamenom ali z električno ogrevalno ploščo. Kuhanje v krušni peči pa se bistveno razlikuje od kuhanja na odprtem ognjišču oziroma od današnjega načina kuhanja. Krušna peč je komora, v kateri je stalna, enakomerna vročina; toplota je zbrana v prostoru, v stenah in tlaku peči. Jed v posodi se ogreva od vseh strani enakomerno. Današnje pečice so naslednice krušne peči, le prostornina je pri pečicah neprimerno manjša in dno ter stene so kovinske. Zato je tudi akumulacija toplote zelo majhna,- kar povzroča neenakomerno ogrevanje posode in jedi. Pa se vrnimo h krušni peči. Z butaro, sekanicami in panjači je gospodinja peč do prve mere segrela. Ko so se drva in panjači razgoreli, je živo žerjavico z greblo razprostrla po tlaku peči. Tlak se je enakomerno segrel. Nato je žerjavico porinila ob stene. Odprtino pečj je zaprla z notranjimi vratci. tako pripravljena peč je obdržala toploto do 24 ur. Za kuhanje v peči je bila potrebna tudi svojevrstna posoda; v pečeh se je kuhalo v trebušastih železnih loncih, v pločevinastih in glinastih pekačih, v trinožnih kožicah, v ponvah in lončenih modelih. V litoželeznih loncih so kuhali enolončnice, juhe, ohare, medle, mešte, šare, mešanice, kaše, močnike in slično. Žgance so kuhali v velikem, širokem trebušastem loncu, da jih je bilo lažje zmešati in zabeliti. Zabelo, ocvirke in zaseko je gospodinja razpustila in segrela v trinožni kozici. Posoda je imela nožice zato, da je gospodinja pod posodo s suhljadjo zakurila majhen ogenj, tako se je zabela hitro in močno segrela. V velikih železnih ponavh so cvrli svežo slanino. Gospodinja je ponev z na roko narezano slanino porinila v vročo peč. Tu se je slanina počasi topila. Raztopljena mast ni bila nikdar prevroča, ni se prežgala, ocvirki se niso zažgali in niso bili preveč pečeni. Bili so mehki in voljni, mast pa čista, bela. Cvrtje je poznano že najmanj tristo let.Valentin Vodnik piše v svoji kuharski knjigi »Kuharske bukve«. »Kadar eno stvar v ra2. beljeni masli ali drugi masti zarumeniš, pravimo, da creš ali ocneš. Ocrejo se pišeta, jajca, bezeg i.n.d.« V krušni peči je gospodinja cvrla tako, da je v veliko ponev dala večjo količino maščobe. Maščoba se je v peči segrela na pravo temperaturo, nato je vanjo zložila jedi. ki naj bi se ocvrle Naša mati nam je ob nedeljah pripravila cela ocvrta telečja prsa. Cel kos telečjih prsi je pomokala, potopila v žvrkljana jajca nato v bele drobtine. Nato je meso položila v veliko ponev z maščobo in le-to porinila v peč. Telečja prsa so se počasi cvrla na enakomerni vročini dve do tri ure. Ko je bil cel kos lepo pocvrt, ga je razrezala na kose. Meso je bilo sočno jn enakomerno prepečeno. Pečenke so pekli na pločevinastih pekačih, ki so jim rekli »plehi« Na »plehih« so pekli velike kose mesa. to je celo svinjsko, telečje ali ovčje stegno ali pleče ali cel kos zarebrnic. Tudi cel jagenjček kozliček ali pujsek je na takem »plehu« doživel kulinarično preobrazbo. Gospodinja je kos mesa zdrgnila s soljo in česnom, Potres|a z začimbami in polila z vročo maščobo. Meso je obložila z velikimi kosi narezanega korenja in »pleh« porinila v peč. Vsake toliko časa je pečenko polila z mastno toplo vodo. Meso se je v peči enakomerno peklo. Površina je bila zlato rumeno, hrustavo zapečena, meso pa ,e bilo sočno in okusno. Prihodnjič pa o peki kruha, potic in kolačev.__ RADIJS JU ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske SOBOTA, 19. julij Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Pionirski tednik - 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Sobotna matineja - 11.05 Zapojmo pesem -11.20 Svetovna reportaža -11.40 Zapojte z nami - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Veseli domači napevi - 13.00 Danes do trinajstih - Iz naših krajev - posebna obvestila - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam, 14.05 Kulturna panorama -15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Škatlica z godbo • 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 »Mladi mostovi« - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.30 Oddaja za naše izseljence -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Z lahkimi notami j>o naši domovini - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 -13.00 Radio Ljubljana -Olimpijski program (spremljanje slovesne prireditve OI v Moskvi) - 15.30 Hitri prsti -15.45 Mikrofon za vokalni ansambel Strune - 16.00 Naš podlistek - 16.15 Lepe melodije • 16.40 Glasbeni casino -17.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev - 18.00 Pol ure za šanson - 18.35 Naši kraji in ljudje - 18.50 Glasbena med igra - 19.25, Rezervirano za reprize • 21.15 Mala nočna glasba • 21.45 SOS -V soboto obujamo spomine -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa /E jubljanska banka \ i/ preteklosti - Rekla m«" - Nedeljska kronika - olnesfila - 12.00 Čestitke .Morda vax bo zanimalo Ponedeljek: 16.03. Lokalna poročila - ol» ventila - Mi ti) Ponedeljkom športni pregled — Morda vas Im» zanimalo — Minute / narodnimi pesmimi Torek: 16 o:i Lokalna poročila Obvestila - Mi 10 Oddaja /a mladi- Morda van Im /am malo Sreda: Ki o:! Lokalna poročila Oh\ rstd.l - Ui •'«» Stop /clc n;i luč Morda vas lm /a nimal" Četrtek: 16.(1.1 Lokalna |M»ročilll <>bv.-til.i Mi Ml bini ob /ormk Morda van I"1 / mi m;i|i> Pil llnhlltec /,i SREDA, 23. julij Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.45 Radijski pevci pred mikrofonom - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... • 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Boris Beloglavec: Obnova vinogradov - 12.40 Ob izvirih ljudske ljudske glasbene umetnosti -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam14.05 Razmišljamo, ugotavljamo... 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času »Uglasbene Cankarjeve pesmi« - 18.15 Naš gost - 18.30 Potovanje za mladi svet -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 20.00 Koncert za besedo - Trave - 20.25 Manj znani Beethoven... - 21.05 Marij Kogoj: Odlomki iz opere »Čme maske« - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Radio Ljubljana - olimpijski program - 19.30 Stereorama -20.30 Melodije po pošti -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske ČETRTEK, 24. julij Prvi program 4.90 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje Srečanje mladih zborov občine Ljubljana. Vič-Rudnik - 905 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... 1135 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz napih sporedov - Iz naših krajev - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam . - 14.05 Me hurčki 14.20 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 16 00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Vsa zemlja bo z nami zapel« »Pesem brigad* 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Minute s harfist ko Pavlo Ur-šičevo - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer Umetniška pripoved: Matjaž Kmecl - Rudi Kosmač: Lepa Vida - 21.45 Lepe melodije -22.00 Poročila - Našim rojakom po svetu - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Radio Ljubljana -olimpijski program - 19.30 Stereorama - 20.00 Novosti iz francoske diskoteke - 20.15 Od plošče do plošče - 21.00 Prizma optimizma - 22.00 S festivalov jazza - 22.55 Glas-' ba za konec programa /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske PETEK, 25. julij Prvi program 4.30 Poročila - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica Svetlana Maka-rovič-Pavel Mihelčič: Žoga luna - 8.29 Naši umetniki mladim poslušalcem Skladatelj Pavel Mihelčič - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za .. . 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti dr. Franc Ločniškar: Znanost doprinaša k razvoju živinoreje - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Simfonična glasba - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Napotki za turiste -15.35 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi: Iz del Stanka Premrla - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z. . . - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik 24.00 Poročila - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Radio Ljubljana - olimpijski program - 19.30 Stereorama -20.00 Revijalne paralele -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Komisija za delovna razmerja v Mercator - Rožnik n. sub. o. razpisuje prosta dela in naloge DVEH PRODAJALCEV za poslovalnico st. 1 - Kranj, Cesta JLA 6 Pogoji za sprejem: — KV prodajalec Poskusno delo traja dva meseca, osebni dohodek po pravilniku. Nastop dela je možen takoj oziroma po dogovoru. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte splošni službi TOZD v roku 15 dni od objave razpisa. Izolirka Ljubljana TOZD Jesenice razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. vodje vzdrževanja 2. dva obratna elektrikarja Pogoj: pod 1.: — ustrezna srednja izobrazba elektro ali strojne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok, — 3-mesečno poskusno delo pod 2.: - KV elektrikar, — odslužen vojaški rok, — 3-mesečno poskusno delo Kandidati naj proinje z dokazili o izobrazbi pošljejo na naslov: Izolirka TOZD Jesenice z oznako za DS TOZD v 15 dneh po objavi. tfžič »Delovna organizacija TIKO Tržič na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja objavlja naslednja prosta učna mesta: STROJNI KLJUČAVNIČAR - 3 mesta STRUGAR - 1 mesto ORODJAR - 1 mesto Pogoji za sprejem: Uspešno dokončana osemletka in zadovoljivo zdravstveno stanje. Razpis velja do zasedbe učnih mest. Kandidati morajo k vlogi predložiti dokazila o izpolnjevanju razpisanih pogojev. Podrobnejša pojasnila kandidati lahko dobijo v tajništvu DO.« Rešitev nagradne križanke z dne 11. julija: I. krampar. 8. zlomek. 14. Laplace. 15. Kolarič. 17. Eva, 18. sijajnik. 20. TM. 20. pero, 2.1 del. 24. GM. 25. mar, 26 naslonka. 29. Pearl. 31. torzo, 32. MD. 24. prej, 35. Ptuj. 37. as. 38. Nanao. 4P Turek. 42. trenirke. 45. INA. 46. AO. 48 Iza. 49. Hals, 51. CD. 52. A vrelija, 55. Ngo. 56. artikel. 58. jezikar. 60. Adrano. 61. Ac-atan. Prejeli smo 107 rešitev. Izžrebani ao bili: 1. nagrado (150 din) prejme Jožica Kranjc. Potrčeva .35, 62250 Ptuj, 2. nagrado (120 din> prejme Franc Soklič. M. Pijade 15. 64000 Kranj. 3. nagrado (1(K) din» prejme Ivanka Finžuar. Zupančičeva 13. 64000 Kranj Nagrade bomo poslali po poŠti ZAHVALA Ob nenadni, mnogo prerani in boleči izgubi našega dragega moža. očeta, brata in strica FRANCA GAŠPERLINA * strojevodja v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vsestransko pomoč, za darovano cvetje, izrečena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Rajgljevim. Kajzerjevim in Stupnikarjevim za pomoč, ki sojo nam nudili v najtežjih trenutkih. Prav lepo se zahvaljujemo VVZ - Kranj. Si) - Zabnica. g. župniku za opravljen pogreb in pevcem »LEDINA« iz Zabnice za ganljive žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Štefka, sin Rajko, sestra Mara in drugo sorodstvo! Sutna, 15. julija 1980 O Lr A 816. STRAN PETEK. 18 JULIJA 1 TELEVIZIJSKI SPORED iU ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske SOBOTA, 19/VII 9.55 Otvoritev mosta na otok Krk - prenos - 11.00 Folklorno dokumentarna oddaja (do pribl. 12.15) - 13.55 Propagandna oddaja - 13.59 Moskva: Slovesna • otvoritev olimpijskih iger - prenos EVR (do pribl. 16.50) - 17.00 Poročila - 17.05 Na startu je delfin, češkoslovaški film -18.30 Naš kraj - 18.45 Robi-novo gnezdo: Očka me potrebuje - 19.10 Zlata ptica -19.15 RiHanka - 19.20 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19 55 Propagandna oddaja - 20.00 S. Ale-ramo: Zgodba o Lini. TV nadaljevanka - 20.55 Propagandna oddaja - 21.00 Sestanek v kavami, zabavno glasbena oddaja - 21.55 Iskalci, an-gleškoavstralski film - 00.05 TV kažipot - 00.25 Poročila Oddajniki II. T V mreže: 17.30 Znanost - 18.15 Na rodna glasba - 19.00 Iz sporeda TV Skopje - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabavno glasbena oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Feljton -21.30 Športna sobota - 22.05 Konj, moj prijatelj - dokumentarni film (do 22.30) Televizijski spored v času olimpijskih iger vsebuje večino zahtevanih prenosov nastopov jugoslovanske reprezentance. Ker pa bo televizija točne odgovore na njene zahteve dobivala šele 48 ur pred napovedanim dogodkom, se ie v naprej opravičuje za morebitne programske spremembe. O njih bo gledalce sproti obveščala v dnevnem časopisju. Tekmovanja v boksu do četrtfinalnih srečanj bo prenašala oziroma posredovala posnejek le. če bodo nastopili naši tekmovalci. češki barvni film Na startu je delfin predstavlja zgodbo 15-letnega Honze. ki se ukvarja s plavanjem. Trenerji pravijo, da je nadarjen, toda uspel da bo le s trdim delom. Fantu pa primanj kuje volje. Po neuspehu na izbirnem tekmovanju se spre s trenerjem in zdi se. da je z njegovim pla vanjem konec . . . Na male zaslone prihaja nova serija Sestanek v nebotičniku, ki je namenjena predvsem starejšim gledalcem. Posneta je v najvišji ljubljanski kavarni in v kranjskem društvu upokojencev. V prvi oddaji bo govora o kavarni včeraj in danes. Popestrili jo bodo glasbeni, plesni in satirični vložki. Film Iskalci prikazuje avstralske kmete, ki se nenehno selijo. Največkrat so to novi priseljenci, ki se ukvarjajo s preprodajo ovac. O sred ■ nji junaki filma so člani irske družine. V filmu izstopajo predvsem posnetki pokrajine pa tudi igralci so dobro opravili svoje delo. Nastopili so Robert Mitchum, De-b rnh Kerr, Glynis Jo-ht 'zl peter Ustinov. TV Zagreb — I. program: 9.55 Otvoritev mosta na otok Krk - prenos - 11.00 Folklorno dokumentarna oddaja (do 12.15) - 13.59 Moskva: Slovesna otvoritev olimpijskih iger - prenos EVR -17.00 Poročila - 17.05 T V koledar - 17.15 Pravljica o carju Saltanu, otroška predstava -18.15 Mladinska oddaja -18.45 Poezija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Igrani film -21.45 TV dnevnik - 22.00 Nočni žep /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske NEDELJA, 20/VII 8.25 Poročila - 8.30 Viking Viki, otroška nadaljevanka -8.45 Ugrabljen, mladinska nadaljevanka - 9.10 Ansambel Lojzeta Slaka - 9.40 D Markovič: Odpisani. TV nadaljevanka - 10.30 TV kažipot - 10.50 Propagandna oddaja - 10.55 ev. vaterpolo -Jugoslavija : Kuba - prenos -11.45 OI - boks. kvalifikacije, prenos - 11..55 Mozaik - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 01 -boks, kvalifikacije (vključitev v prenos) - 13.30 Poročila (do 13.35) - 15.15 Festival zabavne glasbe Split 80. posnetek - 16.40 Poročila - 16.45 Potopljena mesta: Cissa -17.30 Senjane. tunizijski film - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 R. Bokdanovski: Učitelj. I. del drame TV Skopje - 21.10 Kosovske razvojne zagate, dokumentarna oddaja - 21.40 Portreti: Marjana Deržaj (za J RT) - 21.55 V znamenju Zgodba tunizijskega filma Sejnane se dogaja 1952. leta, glavna oseba pa je mladi Kemal, ki živi v nekem šolskem internatu. Ko zve za očetovo nenadno smrt, se zaposli v stari tiskarni, da bi se lahko preživljal. Tam spozna šefovo hčerko, ki naj bi se poročila z moškim, ki ga niti ne pozna. Film precej podrobno prikazuje posamezne značaje in njihove medsebojne odnose, hkrati pa tudi družbenopolitično stanje v deželi. V drugi polovici 19. stoletja je bila Makedonija še pod turško oblastjo, en njen del pa pod vplivom grške cerkve in grškega jezika. Pesnik in učitelj Grigor Prličev je za svojo pesnitev prejel v Atenah lovorov venec. Ko pa se vrne v rojstno mesto Ohrid, nadaljuje boj Dimitra Miladinova za uvedbo makedonščine v šole in cerkve. Zaradi tega ga zapro v zloglasni debarski zapor. Prijatelj in somišljenik ga želi rešiti. O bojih za svoj jezik in za obstoj naroda govori makedonska drama v dveh delih Učitelj. Oddajniki II. TV mreže: 15.20 Propagandna oddaja -15.25 01 - odbojka Jugoslavija : Poljska, prenos - 16.20 Propagandna oddaja - 16.25 01 - plavanje, finale - vključitev v prenos - 18.30 J. Lu-bardič: Izvir, TV drama -19.30 TV dnevnik - 20.00 Gore sveta: Pogorje Atlas - 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.10 Risanka - 21.20 Ujet niki vesolja, ameriški film TV Zagreb - I. program: 8.50 Poročila - 9.00 Folklora 80 - prenos - 10.30 Glasben tobogan - 12.00 Kmetijska oddaja (do 13.00) - 14.1! Kritična točka - 14.45 Mla dinski film - 16.05 TV dnev nik - 16.20 V nedeljo popold ne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Vonj po zemlji, Jugoslovan ski film - 21.20 TV dnevnik 21.40 Portreti, zabavno glasbena oddaja - 22.00 01 pre gled /O ljubljanska banka T poletnih prireditvah - 22.10 TV dnevnik (do 22.30) TV Zagreb - I. program: 16.05 Olimpijska kronika -16.20 01 - boks. kvalifikacije, posnetek (do 16.55) - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Albanske bajke - 18.30 Sola za junake - 18.45 Pop glasba - 19.15 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Osebne zadeve, jugoslovanski film -21.39 Koncert beograjske filharmonije na Dubrov. polet, prired. - 22.10 TV dnevnik -22.30Olimpijski pregled /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske PONEDELJEK, 21/VII 17.00 Poročila - 17.05 Vrtec na obisku: Pastirica Mica 17.20 Tehtnica za natančno tehtanje, oddaja TV Beograd - 17.50 Propagandna oddaja 17.55 01 - rokomet (ženske) Jugoslavija Madžarska prenos EVR - 18.30 Obzornik - 18.40 01 - rokomet, II. pol čas - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Benedetič-Košuta: Rižarna, predstava Slovenskega stalnega gledališča Trst - 21.40 Mozaik kratkega filma: Planšarji, Mlinski kamen, slovenska etnografska filma -22.10 V znamenju Dokumantarno dramo Rižarna je pred petimi leti pripravilo Stalno slovensko gledališče iz Trsta v počastitev 30. obletnice osvoboditve. Rižarna je narodni spomenik osvobodilnega gibanja, po svoji vsebini in zgodovinskem ter političnem pomenu pa presega krajevne, časovne in državne meje. Rižarna, v kateri so bili zaprti, umorjeni in sežgani borci in aktivisti NOB, antifašisti in domoljubi, Slovenci, Hrvati in Italijani iz Trsta, Istre, s Primorske, z Reke in iz Furlanije, ima mednarodni in za nas nadvse pomembni značaj tudi zato, ker priča o velikem trpljenju in krvnem davku naše narodnostne skupnosti v Italiji v boju proti nacizmu in fašizmu. Oddajniki II. TV mreže: 16.05 Test - 16.20 Propagandna oddaja 16.25 01 - plavanje, finale, prenos - 19.15 Glasbena medigra - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Osebne zadeve, jugoslovanski film -21.35 Koncert beograjske filharmonije na dubrovniških Temeljna banka Gorenjske TOREK, 22/VII 8.45 Poročila - 8.50 Propagandna oddaja - 8.55 01 -košarka (ženske) Jugoslavija : Kuba - prenos v odmoru propagandna oddaja - 10.30 Pihalni orkester Idrija - 11.00 F. Puntar: Ha, lutkovna predstava iz Kamnice - 11.40 Pevski tabor 80 - zamejski pevski zbori, I. del - 12.10 Propagandna oddaja - 12.15 01 - boks. kvalifikacije (vključitev v prenos) - 13.30 Poročila (do 13.35) - 15.15 Colargol, lutkovna serija -15.30 Osem pogledov na igre -dokumentarni film o olimpiadi v Munchnu 17.15 Napad na vlak. oddaja iz cikla Cas, ki živi - 17.50 Propagandna oddaja - 17.55 01 -rokomet (moški) Jugoslavija Švica, prenos, v odmoru Propagandna oddaja - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak -19.26 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik - 19.55 propagandna oddaja - 20.00 Radopolje, jugoslovanski film - 21.30 Propagandna oddaja - 21.35 Lanoux-Lorenzi: Emile Zola, nadaljevanje in konec -22.35 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.05 Test - 16.20 Propagand na oddaja - 16.25 01 - plavanj?, finale, prenos - 19.30 TV dnevnik - 20.00 01 - gimnastika, posnetek mnogoboja - 21.15 Včeraj, danes, jutri -21.25 Tito in mladi, posnetek prireditve v Lazinah - 22.25 Zabava vas Blondie (do 23.25) TV Zagreb - I. program: 15.40 Poročila - 15.45 TV koledar - 16.00 Olimpijska kronika - 16.25 01 plavanje -19.30 TV dnevnik - 20.00 V središču - 21.30 Glasbena oddaja - 21.55 TV dnevnik -22.15 Olimpijski pregled SREDA, 23/VII 14.55 01 - gimnastika, ženske, prenos (do 15.45) - 17.05 Poročila - 17.10 Mednarodno tekmovanje dirigentov Hans Swarowsky na Dunaju, II. del - 17.40 Ne prezrite - 17.55 Obzornik - 18.05 Propagandna oddaja - 18.10 OI - košarka (moški) Jugoslavija : Španija, prenos v odmoru Propagandna oddaja - 19.45 Risanka - 19.50 Cikcak - 19.55 Zrno do zrna - 20.00 TV dnevnik -20.25 Propagandna oddaja -20.30 Film tedna: Panika na ulicah, ameriški film - 22.05 V znamenju - 22.20 Karel Gott v Luzernu. glasbena oddaja Zgodba nocojšnjega filma tedna Panika na ulicah se odvija v revnih predelih A/eit' Orleansa, med pristaniškimi doki. Osnovni zaplet povzroči nevarnost epidemije kuge, ki jo je treba hitro omejiti. Elia Kazan je v svojih spominih zapisal, da je bil to prvi film, pri katerem se je kot ustvarjalec čutil povsem samostojnega. Lahko je med snemanjem spreminjal scenarij, imel je proste roke pri izbiri igralcev, zato je tudi izbral Jacka Palanca, kije v tem filmu debitiral, pa Zera Mo-stela, ki je bil vse dotedaj na »črni listi«. Zaigral je tudi Richard Widmark. Oddajniki II. TV mreže: 16.05 Test - 16.20 Propagandna oddaja - 16.25 OI - plavanje, finale, prenos - 19.00 Glasbena medigra - 19 30 TV dnevnik - 20.00 Festival srbskih gledališč - 21.15 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Vojna posameznika, finski film (do 23.00) TV Zagreb - I. program: Poročila - TV koledar - Olimpijska kronika - OI - boks, posnetek - OI - prenosi rokometa, košarke, nogometa -19.30 TV dnevnik - 20.00 Olimpijska sreda 22.05 Olimpijski pregled - 23.05 TV dnevnik iU ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Četrtek, 24/vii 16.05 Poročila - 16.10 Propagandna oddaja - 16.15 01 -atletika, finale, prenos (do pribl. 19.30) EVR vmes Obzornik, - ev. 19.15 Risanka -19.20 Cikcak - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Propagandna oddaja -20.00 Svet imam v rokah (večer z New Svving Quar-tetom) 1. del - 21.05 Posnetki z olimpiade vmes ob - 22.00 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.40 Test - 17.55 OI - rokomet (moški) Jugoslavija Romunija, prenos EVR - v odmoru Propagandna oddaja - 19.20 OI - gimn (ženske) - vključitev v - 20.30 3-2-1 . . . gremo -Včeraj, danes, jutri (do Zagreb - I. program: 11.45 Poročila -11.50 TV ledar - 12.05 Olimpijska . nika - 12.25 OI - gimnast_ finale moškega mnogoboja 15 00 OI - boks kvaltfačacijV posnetek - 16.00 Glasbeni medigra - 16.15 OI - «tle tika - 18.45 Zagrebulte 19.30 TV dnevnik - 20.f» Vabilo na potovanje kviz 21.05 Koncert na Dubrovcl-skih poletnih prireditvah 9 21.45 T V dnevnik - 22« Dokumentarni film - 22 9 Olimpijski pregled /D ljubljanska bania Temeljna banka Gorervsu PETEK, 25/VII 13.50 Propagandna oddaja 13.55 OI - vaterpolo Jugosfc-vija : Madžarska, prenos 14.55 01 - rokomet, ienafe Jugoslavija : ČSSR, prenos' odmoru Propagandna odda* - 16.20 Propagandna oddaji 16.25 OI • atletika 15. uri. amer ban put film ČUVAJ DIVJINE oh , 7. in 19. uri. premiem amer. ban: ljub. drame TRENUTEK ZA TRENUTKOM ob 21 un 21 julija amer barv. glasb, film BRI UANTINA oh 18. uri. premier domače barv komed. PRIŠEL JE CAS ZA LJUBE Z EN obZO.iin 22 julija hongk barv. karate film PEST VELIKEGA ZMAJA ob 18. in 20. un 23. julija amer. ban: pust. film UUBE-ŽENSKE IN DRUGE ZGODBE ob 18. in 20. uri 24. julija ital. ban: west. film UUBEZEN IN KROGLA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 19. juU.ja amer. ban: srhlj. ZAKLAD MORSKEGA PSA ob 18. in 20. uri, premie ra ital. ban: west. filma UUBEZEN IN KROGLA ob 22. uri 20. julija nem. ban: pust. ivest. film OLD SUREHAND ob 15. uri, amer. ban. srhlj. ZAKLAD MORSKEGA PSA ob 17. in 19. uri, premier, argent. ban: erot. komedije ZDRAVNIKI IMAJO RAJŠI GOLE ob 21. uri 21. julija prem. Span. ban: komedije KAKO POSTANEŠ ŠVICAR ob 18. uri. amer. ban. pust. film LJUBEZENSKE IN DRUGE ZGODBE ob 20. uri 22. julija amer. ban: akc. film NESREČA NA LINIJI 401 ob 18. in 20. uri 23. julija amer. ban: akc. film NESREČA NA LINIJI 401 ob 18. in 20. uri 24. julija domači ban: film OKUPACIJA V 26 SLIK A H ob 18. in 20. uri Duplica 19. julija amer. ban: ljub. drama TRENU TEK ZA TRENUTKOM ob 20 uri 20 julija amer. barv. srhlj. K ING KONG ob 15. uri. arg. ban: erot. komedija ZDRAV NIKI IMAJO RAJŠI GOLE ob 17. in 19. un 23. julija argent. ban: emt. komedija ZDRA VNIKI IMAJO RAJŠI GOLE ob 20. un 24. julija amer. barv akc film NESREČA NA LINIJI 401 oh 20. un Čeanjica 18. julija amer han: pust film Ul BEZENSKE IN DRUGE ZGODBE ob 20.30 20. julija amer. barv srhljivka GRIZLY ob 17. un Skoti* Loka SOKA 18 julija amer film POTUJOČI BOR DEL ob 18. in 20. un 19. in 20julija amer. avantur, film ELI PER ob 18. in 20. uri 22. julija amer. grmi. NOC ČAROVNIC ob 20. uri 23. julija amer. grozi. NOČ ČAROVNIC ob 18. in 20. un 24. julija angl knm film SLEDOVI IZ SI U EV AN J A ob 20. uri Žeb-zniki OBZORJE 18. julija amer film FLIPER oh 20 Hrt 19. julija amer (Trama POTUJOČI BOR DEL ob 20. uri 20. julija amer drama DAN VELIKIH VALOV ob 17.30 in ob 20. uri 23.julija amer urst film JEREMIAH JOHNSON ob 20 un Jesenice KADIO 18.julija domači vo/ni film VRNITEV oh 17. in 19. un 19. in 20. julija amer. MEHIKA ob 17. in 19. uri kavb0j g])fl< MCn/n/l ov 11. m un 21. in 22. julija franc. zabavni fn^, nm-if NIKI PROTI MARSOVCEM ob r< 19. uri 23. julija amer. krim. film SKRr\'\o< PROCANEOVIH DOKUMENTOV 0© / ■ 19. uri 19. un Jeaenice PLAVŽ 18. julija franc. film ŽEPNI LJURJiiE-ob 18. in 20. uri 19. in 20.julija franc ban: film OROŽ+ KI PROTI MARSOVCEM ob 18. in 20 uri 21 in 22. julija amer. film SMER MEHKA ob 18. in 20. uri 24.julija amer. film SKRIVNOST PRC caneovih DOKUMENTOV ob /g 1 20. uri Dovje - Mojstrana 19. julija Španski film CARMEN Gt* NADE ob 19.30 20. tulijo ital. film AMERIŠKA MRZLU ob 19.30 Kino Kranjaka gora 19 julija ital. film AMERIŠKA Ml ca ob 20. un 23 julija franc. film OROŽNIKI marsovcem Kino RADOVLJICA /9 julija amer han: knm. film koma' na MEJI SMRTI ob 18. uri. amer. han v lasje ob 20. uri 20. julija amer ban: film LASJE ob iS '< 20-uri 21. julija angl. ban: knm. film SMRT M nilu oh 20. un 22. julija franc. ban. film DISKRFT* $ARM BURŽOAZIJE ob 18. uri. amer bar krim. film KOMA - NA ME)l SMRT 21uri .., ^_ 23 julija franc. ban: film DISKRFTS ša RM BURŽOAZIJE ob 20. uri 24 julija franc. ban: zab. film ŽEP*1. LJUBIMEC oh 20. uri Kino BLED 18. julija hongk. ban: film ZMAJF&B jeza ob2(1 uri 19 mliia angl. ban: knminaL film $XJ| noVI IZSILJEVANJA ob 18. in20. un 20 julija hongk han film ZMAJE*1 1F21)ukja amer. ban: ^ o»9» jg 22 julija am>r ban: film LASJE o* »g 2'! julija amer ban: knm. film KOMA NA MEJI SMRTI ob 20. ur, 25 luliia fnmc ban: film DISKRFT' šarmBuržoazije *»»£Z Kino Bohinj - Bohinjak* Biatrtc« ,9 julija hongk han: film ZMAJE*1 miđdvANJAob SMRT g 22 julija angl han: knm film SMRT * 17.STRAN G Z AVTOM V RIM NA OGLED LABODJEGA JEZERA IN AIDE Za ljubitelje opernih predstav in baleta je Kompas organiziral obisk Rima z ogledom Labodjega jezera in Aide v letnem gledališču Caracalla. Za 5 dnevni obisk Rima vam Kompas nudi 2 možnosti: potovanje z njihovim avtobusom ali z lastnim osebnim avtomobilom. V ceno potovanja z njihovim avtobusom 6.350 din je poleg prevoza vračunano: polpenzionske gostinske storitve, vstopnice za baletno in operno predstavo, vstopnine za oglede mestnih zanimivosti. Vatikanskih muzejev ter organizacija in vodstvo potovanja. Zanimivejša pa je druga možnost, saj vam omogoča, da si pot do Rima in nazaj prikrojite po svojih željah, v Rimu pa vas čaka razerviran hotel, polpenzionske storitve, ogled Rima s Kompasovim avtobusom, skratka priključili se boste izletnikom, ki so tja pripotovali z avtobusom. Čakal vas bo tudi rezerviran in čuvan parkirni prostor. Te usluge, vključno z vsemi vstopninami, strokovnim vodstvom, vstopnice za predstavi vam nudi Kompas po 4.750 din na osebo. Vsekakor je Kompasov predlog obiska Rima z lastnim avtomobilom vreden razmisleka, saj si boste potovanje do Rima prikrojili po svoje, tam pa vas čaka organizirano bivanje in ogledi in seveda enkratna kulturna dogodka. Podroben program vam je na voljo v vseh Kompasovih poslovalnicah in pri pooblaščenih agencijah (Alpetour). ODHOD je 8. avgusta, zato velja pohiteti s prijavo. CS KO M PAS W JUGOSLAVIJA • KOSOVO - 4 dni, 25/7 • RIM - letno gledališče »Caracalla« predstave »Labodje jezero« in »Aida«,5dni, 8/8 • PARIZ - NORMANDIJA - BRETNJA - DOLINA LOIRE - 8 dni, 31/8 • PARIZ - 6 dni, 29/7 • ATENE - ARGOLIDA - 5 dni, 26/8, 2/9 • FIRENZE - RIM - NAPOLI - CAPRI - 9 dni, 30/8 • CARIGRAD - BURSA - 6 dni, 22/8 • AMSTERDAM - 4 dni, 23/8 • I8LAND - 10 dni, 17/8 • 8VICA — aktiven izlet - Kompasova novost - 7 dni, 9/8 • NEW YORK - DI8NEYWORLD - 8 dni, 23/8 • LONDON Z OKOLICO - 5 dni, 29/8 • WEEKEND V LONDONU - 3 dni, 29/8 STROKOVNA POTOVANJA • KOLN - PHOTOKINA - letalo, 4 dni, 15/9 • ROTTERDAM - 17 svetovno prvenstvo frizerjev - 4 m 7 dni, 19/9 • ULM - vrtnarska in cvetlična razstava - 3 dni, 12/9 • ZELTWEG - avtomobilske dirke - FORMULA - 17/8, 1 dan SMUČANJE • MARMOLADA - 8 dni, 6/9,13/9 Vri programi so na voljo v Kompasovih poslovalnicah! NOC NA LJUBLJANICI Ljubljanska turistična zveza in Turistično društvo Ljubljana organizirata v ponedeljek, 21. julija, tradicionalno prireditev NOC NA LJUBLJANICI v počastitev dneva vstaje. V povorki osvetljenih čolnov, ki bo po 20. uri krenila s Spice proti Zmajskemu mostu, bodo sodelovali čolnarji Rekreacijskega centra Ljubljanica, vabljeni pa so tudi ostali lastniki čolnov. Na bregovih Ljubljanice bodo igrale godbe na pihala. Na Dvornem trgu (pod Univerzo) bo nastopala folklorna skupina Horjul, pri Zlati ladjici pa ansambel Franca Flereta. V tem času bodo gostinski Jokali v Ljubljani popestrili svojo gostinsko ponudbo. FORMULA 1 V ZELTWEGU Na znani avstrijski dirkalni stezi Oesterreichring bo od 15. do 17. avgusta 10 dirka za svetovno prvenstvo dirkačev z avtomobili formule 1 in istočasno dirka za veliko nagrado Avstrije. Kompas je pripravil enodnevni obisk te prireditve z avtobusom, na zadnji dan tekmovanja, v nedeljo, 17. avgusta. Cena izleta, v katero je vračunan avtobusni prevoz in vstopnica za ogled tekmovanja, znaša 800 din po osebi na poti proti Ljubelju bo avtobus ustavil tudi v Kranju, kjer bodo lahko vstopili prijavijenci z Gorenjske. Podroben program izleta vam je na voljo v poslovalnicah Kompasa (tudi Alpetoura). Kompas nudi tudi možnost samo nakupa vstopnic za ogled dirk in sicer po 400 din za stojišče, po 1.580 din na glavno tribuno, po 1.320 din za hvpobank tribuno in po 1.320 din za tribuno nad tekmovalnimi boksi. Vstopnice bodo v predprodaji do 15. avgusta, do istega roka pa se tudi lahko prijavite za izlet. _ t___ interexport ^ T0ZD |NEX ***«>< V: 935 327 947 321 bH«lej< 2.1279. / j "exta Tudi letos vas vabimo na nase tradicionalne počitnice v pri jateljsko, sončno in toplo TUNIZIJO PO ZNIŽANIH CENAH OD 15.7. DALJE 7. oz 14 dnevni paketi (letalo, polni penzioni, letališka taksa, tranlferji) v IZBRANIH HOTELIH v HAMMAMETU (El Bousten, Continental) ali v SOUSSU (Sousse Palače). ODHODI VSAK TOREK! Pohitite s prijavami — le tako boste lahko preživeli nekaj prijetnih dni na prostranih plažah toplega sredozemskega morja pod vročim afriškim soncem, kjer ni bojazni, da bi vaše počitnice motilo glabo in hladno vreme. itctzi Gostinska in trgovska delovna organizacija »Central« Kranj, n. sol. o., Maistrov trg 11, TOZD DELIKATESA n. sub. o.. objavlja na podlagi aklepa IO DS TOZD Delikatesa in Pravilnika o delovnih razmerjih delavcev TOZD proste delovne naloge in opravila TOČAJ-KE v trgovini Delikatesa v Kranju Pogoji: - gostinska šola, - 1 leto delovnih izkušenj v strežbi, - poskusno delo 3 mesece Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: »CENTRAL« Kranj, Maistrov trg 11 - kadrovska služba. Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbirnega postopka v 30 dneh po objavi oglasa. Vodnogospodarsko podjetje Kranj Komisija za delovna razmerja razpisuje prosto učno mesto UČENCA V GOSPODARSTVU za izučite v poklica avto mehanik Pogoj: — uspešno končana osnovna Sola Prijave s priloženim življenjepisom in dokazili o uspešno zaključeni osnovni Soli naj kandidati predložijo v roku 15 dni po objavi sploini službi delovne organizacije. Gozdno gospodarstvo Bled TOZD A vtopre vozn i št v o in delavnice proda Tovorni avto FAP IS SK letnik 1974, izklicna cena 60.000 din Tovorni avto OM 150 z dvigalom HIAB, letnik 1971, .izklicna cena 320.000 din Kavcija 10 procentov od izklicne cene. V izklicni ceni ni vštet prometni davek, ki ga plača kupec. Delavski svet TOZD Elmont Bled, ki se izloča iz sestava DO Megrad Ljubljana in organizira v Elektromontažno delovno organizacijo Elmont Bled , p. o. razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa direktorja delovne organizacije Poleg splošnih pogojev in pogojev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občin; Radovljica, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. : - visoka ali višja šolska izobrazba splošne, ekonomske ali tehnične smeri, 2. : - pet let delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi po oblastni in odgovornostmi, 3. : — moralno politično primernost, 4. : - predložiti mora perspektivni razvojni program delovne organi- zacije. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici na naslov: ELMONT Bled, 8p. Gorje 3/a z oznako »za razpisno komisijo« v 30 dneh po objavi. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju ponudb. |INEX KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge 1. V SEKTORJU VZDRŽEVANJA LETAL - na Brniku PREVZEMANJE, SKLADIŠČENJE IN IZDAJA BLAGA IZ SKLADIŠČA Zaposliti želimo enega delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Akontacija OD približno od 5.900,- do 6.900,- din. Pogoji: — poklicna šola trgovske ali druge ustrezne smeri in tečaj za skladiščno poslovanje, — pasivno znanje angleškega jezika, — eno leto delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del oziroma nalog ali tudi brez delovnih izkušenj, — izpolnjevanje pogojev za gibanje in muditev na letališču in obmejnem prostoru Predvideno je trimesečno poskusno delo. 2. V KOMERCIALNEM SEKTORJU - na Brniku OPRAVLJANJE SKLADIŠČNIH DEL Zaposliti želimo enega delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom, akontacija OD približno od 4.400,- do 5.100,- din. Pogoji: — popolna ali nepopolna osnovna šola, — izpolnjevanje pogojev za gibanje in muditev na letališču in obmejnem prostoru. Predvideno je trimesečno poskusno delo. 3. V SEKTORJU SKUPNIH SLU2B - na Brniku POSPRAVLJANJE IN ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV GARDEROB IN SANITARIJ Zaposliti želimo dve delavki za nedoločen čas s polnim delovnim časom, akontacija od približno 4.170,- do 4.880,— din Pogoji: — popolna ali nepopolna osnovna šola — eno leto delovnih izkušenj pri opravljanju enakih delovnih nalog ali brez delovnih izkušenj — izpolnjevanje pogojev za gibanje in muditev na letališču in obmejnem prostoru. Predvideno je dvomesečno poskusno delo. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: INEX ADRIA AVIOPROMET, Titova 48 Ljubljana v 15 dneh po objavi. Vlog, ki jim ne bodo priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev ne bomo upoštevali. ALPETOUR DO TURISTIČNA AGENCIJA GRMEČKA KORIDA, kulturno-zabavna prireditev z bikoborbami na Grmeču, spotoma ogled Drvarja in Kozare, 3 dni, odhod 2. avgusta Organizatorji letošnje prireditve GRMEČA KORIDA ugotavljajo, da se bikoborbe na Grmeču, edinstvena tovrstna prireditev v Jugoslaviji, ponašajo z 208-letno tradicijo. Prireditelji letošnje koride so poskrbeli za obilje zabave, pritegnili pa so tudi več kulturno-umetniških skupin, ki bodo s svojim nastopom gledalcem razkrivale narodno bogastvo s tega področja naše domovine. Naš izlet na Grmeč smo združili z obiskom Bihaća, Drvarja in Kozare. PRAGA in pet čeških gradov ter obisk Dunaja. 5 dni, odhod 3. septembra. . Letovanje na zalenem in sončnem LOŠINJU tudi avgusta in septembra Za kolektive in zaključene skupine so na voljo programi za jesen. Informacije in prijave v Alpetourovih poslovalnicah. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 18. 7. do 25. 7.1980 za občini Kranj in Tržič RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 42-015 dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet., speč, Kranj, Kajuho-va 23, tel. 22-994 za občino Škofja Loka PIPP Andrej, dipl. vet., Sk. Loka, Partizanska 37, tel. 60-380 za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK Anton, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel. 77-828 ali 77-863 GLAS18.STRAN PETEK, 18. JULIJA K ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustil naš dobri in skrbni mož. oče. stari oče. brat. stric in svak JOŽE BIZJAK Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. podarjeno cvetje in vence ter vsem. ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo ZZB - Primskovo, Gasilskemu društvu Primskovo. delovni organizaciji IBI, SDK, delovni organizaciji konfekcija Triglav in Zgodovinskemu arhivu iz Ljubljane. Hvala g. župniku za opravljen obred in tople besede. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju Kliničnega centra v Ljubljani za vso skrb in zdravljenje. Žalujoči: žena Angela, hčere in sinovi z družinami in drugo sorodstvo! Kranj, 15. julija 1980 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, deda, pradeda, brata in strica ŠTEFANA PUŠĆENIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sosedom za vsestransko pomoč, pevcem za ganljive žalostinke, govornikoma ob odprtem grobu ter g. župniku za lep pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim. Se enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi! Suha, Berlin, Kranj, Predoslje, Jarše. Smederevo Al j maš Suha, 13. julija 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, sina, brata, vnuka in nečaka Y3 DUŠANA CERARJA se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom v Dvorjah, ki so nam ustno in pismeno izrazili sožalje in nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih in ga v tako velikem številu pospremili na prezgodnji zadnji poti. Posebna zahvala delovni organizaciji Iskra TOZD - Števci, nadalje sindikalni organizaciji Tekstilindusa - Tkalnici II. za denarno pomoč in Tkalnici I. za podarjeno cvetje. Iskrena hvala tov. Sušniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem za ganljive žalostinke in g. kaplanu iz Kranja za lep pogrebni obred. Žalujoči: žena Marija s hčerko Simono, starši, sestra, brat, stari starši in drugo sorodstvo! ZAHVALA Oh nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, očima in svaka FRANCA UREVCA udeleženca NOB z Bleda, Planinska št. 1 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebno zahvalo tov. Mirku Staretu za poslovilne besede v imenu organizacije ZB - Bled. pevcem za žalostinke. prav tako pa iskrena hvala vsem soborcem v organizacijah ZB — Bled in Gorje. Žalujoča žena. sinova. Zinka in drugo sorodstvo! m ZAHVALA T ' Ob boleči izgubi našega dragega moža. brata in strica š f MAKSA LUZNARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Rešku in dr. Omejčevi za prijazno pomoč v težki bolezni. Hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za lepo petje. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi! Škofja Loka, Limbuš, Ljubljana, Selca nad Skorjo Loko A * i . i , PRODAM Prodam težko KRAVO simen-talko. tik pred telitvijo. Bešter Jože. Ovsiše 20. Podnart 5795 Prodam devet mesecev brejo KRAVO. Partizanska 18. Bled 5796 Prodam PRAŠIČE, težke od 30 do 60 kg. Posavec 16, Podnart 5797 Prodam dva KAVČA, električni RADIATOR in novo OKNO Fajon. Pot na Jošta 19, Stražišče 5798 Prodam rabljen LES za lopo. Poizvedbe dopoldne. Milosavljevič. St. cesta 3/a — dostop pri elektro centrali — Kranj 5799 Prodam malo rabljen KASETNI AVTO-RADIO. znamke astor. Za-savka 36. Orehek 5800 Prodam APNO za beljenje in 150 kg izravnalne MASE za STENE. Bajt, Zasavska 39/a, Kranj .5801 Prodam KRAVO s prvim teletom, ali visoko brejo TELICO, obe simen-talki in 2 nakladalna voza SLAME (na njivi po žetvi). S. Senica 2, Medvode 5802 Prodam KRAVO s tretjim teletom. Zevnik, Praše 10, Mavčiče 5803 Dobrim ljudem odddam eno leto starega PSA - ČUVAJA (male pasme). Knific, Svetje 38, Medvode 5804 Prodam KRAVO s teletom. Hlebce 8, Lesce 5805 Prodam dva KONJA. Zgoša 3, Begunje 5806 Prodam trofazni ŠTEVEC, PEČ na olje in 2001 lja, PEČ na plin, CIRKULAR, VZMETNICE in ČRPALKO za vodo. Grmič Mirko, Britof 279, Kranj 5807 Prodam dobro ohranjen PRALNI STROJ naonis, cena 2.500 din. Mlekarska 23 5808 Po ugodni ceni prodam 32 kv. m bukovega KLASIČNEGA PARKETA. Kovačič, Štefanova 19, Ljubljana 5809 Prodam dobro KRAVO po 4.teletu. Rovtar Janez, Kališe 7, Železniki 5810 Prodam 1200 kosov STRESNE OPEKE, cena 2 din. Zadraga 8, Duplje, Brejc Albina 5811 Prodam kmečki MLIN, hlevski GNOJ in BIKA simentalca za rejo. Zg. Veterno 1, Križe 5812 Prodam popolnoma novo KOSILNICO alpina — tomos, v garanciji, primerno za večje vrtove in PRALNI STROJ candy 75, starejši, odlično ohranjen. Pipan, Stritarjeva 8, Kranj 5813 Poceni prodam nov HLADILNIK gorenje. ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika), KUHINJSKE ELEMENTE, OMARO za v dnevno sobo, kiipersbusch in ŠIVALNI STROJ bagat. Vojvodič Krsto, Na trati 54, Lesce, tel. 74-895 5814 Prodam domače PIŠČANCE za zakol (za v skrinjo). Velesovo 56, Cerklje 5815 Prodam,globok otroški VOZIČEK iz jeansa. Telefon 24-214 5816 Prodam 3 nova OKNA z roletami 150 X 140 cm. Oman, Sp. Pirniče 53 5817 Prodam črnobel TELEVIZOR. Telefon 25-615 5818 Ugodno prodam toplovodni KOTEL, po nemški licenci SFK. Jakša, Orehovi je 19, Kranj 5819 Prodam KRAVO po prvem teletu. Bled, Rečiška 39 5820 Prodam 2ITO-KOMBAJN zmaj 780. Predoslje 46 5821 Prodam KOSILNICO garibaldi, za traktor IMT 35. Predoslje 49 5822 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčka in 3000 kosov rab ljene STRESNE OPEKE pobeda. Grenc 24, Škofja Loka 5823 Prodam RADIČ - »rumeni štru-ca« (sadike). Breznica št. 3, Kropa ali tel. 79-690 5824 Prodam električni PISALNI STROJ. Telefon 44-594 popoldan 5825 Prodam SPALNICO z JOGIJI. lahko na potrošniški kredit; ŠTEDILNIK EMO-5. JOGI in predsob no STENO. Colja. Za Zago 6. Bled- 5826 Prodam TELICO, ki bo avgusta telila. Sr. Bela 19, Preddvor 5827 Po ugodni ceni prodam komplet POHIŠTVA za v dnevno sobo. Škofja Loka, tri. 60-851 5828 Poceni prodam dve novi trodelni OKNI, mere 145 x 140 in vhodna macesnova, zasteklena VRATA. Pol jče 18, Begunje 5829 Ugodno prodam nov MOŠKI PLAŠČ iz velurja, št. 48 - krznena podloga in GRAMOFON stockholm. Stritar, C. na Klanec 31/1 nad stropje, Kranj ■ ™-w Prodam novo PEČ za centralno kurjavo, 30.000 kal, RADIATORJE in VENTILE. Telefon 44-539 Prodam enosmerni pEjNEKA-TOR, 15 kW, kmečki ŠTEDILNIK na drva z bojlerjem in P^i" kromasti. Nagode Marjan. P«dbrdo ■ 1.-tel. 065-88-065 oip i Ugodno prodam malo rablje? MOTORNO ZAGO stihi OSO A* Tancar Franc. Studor 29. Sredr-vas v Bohinju =& Prodam krojaški ŠIVALNI STRf 16-K-33, primeren za debelo Šivan* Bled, Rečiška c. 55 $ Prodam ŠTEDILNIK na drva* kombiniran ŠTEDILNIK <2 ■* 4 elektrika). Češnje vek 2. Cerklje 5* Prodam italijansko žensko P-ROČNO OBLEKO, beš barve, št f Telefon 23-110 v* Prodam nov polski ŠOTOR za osebe. Šubic Franc, Korbarjeva Kranj 59 Prodam klavirsko HARMONIK hohner - melodija Lucija II K* da. Zg. Duplje 7 5* Prodam IZRUVAČ krompir »kucman«. enoredni, na kardan.' zamenjam za večjega dvoredna' »PAJKA«. Luže 6, Šenčur & Prodam 7 ŠPIROVCEV, dolp 7 m, nekaj KLEŠČ in BANKIN-Golnik 19 f Prodam nova VHODNA VRA cena 3.500 din. Hafner Franc. Zg nje 150 Prodam nova GARAŽNA VHODNA VRATA Jelovica. D* šar Franc. Zg. Bitnje 132, Zabe* Prodam nova OKNA od Slovenj Gradec, dimenzije 120, 120x 140 in 80 X 220. z tami. Visoko 39. Šenčur Po ugodni ceni prodam še dobro ohranjeno DNEVNO in HINJSKO OPRAVO -ŠTVO. Franc Praprotnik. Lok« Tržič Ugodno prodam nov KROM! Zg. Brnik 46, Cerklje Prodam 7 tednov stare PjRaS? KE in macesnove PLOHE (50 20 mm). Grad 43, Cerklje Prodam TELICO za zakol. Za* 42, Cerklje Prodam 2 kub. m suhih HI STOVIH PLOHOV. Rekar. P*» 27, Kranj Prodam eno leto .stare KOKO nesnice ali za zakol. Strahini Naklo "5? Prodam OTROŠKO POSTEL z jogijem. Sitar, Vrečkova l \ Vj* tel. 27-018 Prodam PESEK za omet, PUNTE in LES za fiAN> NE. Sp. Brnik 44, Cerklje Prodam zelo dobro ohrani* GARNITURO - dva kavCa terc fotelja. Ogled vsak dan od 17 fej ure. Kavčič Leopold, Podlubnik t Škofja Loka, tel. 62-314 Oddam mladega črnega KUŽ* Starman Ciril. Godešič l4/a, Sk* L°Prodam HOBY - TRAC> ZAGO blackdecker. Roblek stava 40, Tržič, tel. 57-069 ' j? Ugodno prodam 5000*». litrsko STERNO za kurilno olje. Infop* cije po tel. 79-535 Prodam 9 mesecev brejo KR^ (4.tele). Britof 314, Kranj Prodam 350 kosov MONTA DAKOV. Pfajfer Anton, z« : brava 21. Kamna gorica Prodam globok OTROŠKI V ČEK, POROČNO OBLEKO in < ŠE K. Rodeš Zdenka. Gasilska Kranj Oddam lepega, tri mesece sta* belo-črnega MUCKA. Ki ^ropa KUPIMe Kupim komplet GRADBP OMARICO, ali brez števca. Poc-be pošljite. Kranj,- Moša pi,adf tel. 22-966 Kupim mešalec za beton. Po$ pismene ponudbe s ceno in ng*! vom. M. Žagar, Koroška 15. K ran V Kupim ali vzamem PSA Clv JA. Naslov v oglasnem oddelku. i Kupim električni GRELEC kombinacijsko PEČ za v kopalr Telefon 42-117 od 10. do 12. ure 4 Kupim zložljivo leseno OTK ŠKO STAJICO - Telefon » Kupim izvenkrmni MOTOR f MOS - 10 KM, lahko je tudi drv znamke. Ponudbe po tel. 064-$O f Kupim izruvač za krompir - p Jugovic Pavel. Trata 10. §tf 62-039 Kupim dve KLAFTRl BO VIH DRV. Podjet. Zg. Brni* Cerklje Kupim PONY dvokolo — dve* Naslov v oglasnem oddelku. Kupim KOLO, za 4 do 6 let I rega fanta. Zorman. Cešiijtvtl (Vrklje Kupim rabljeno diatonično H* M ON I KO. ali zamenjam za kis1 sko. Celar. Voglje 113. Šenčur VOZILA t Prodam FIAT 850, dobro # njen, letnik 1970. Bradeško M Zadobje 17, Gorenja vas Prodam ZASTAVO 750, 1972 in SPAČKA, le^fc Pogačnik. Kamna gorica 56-» ski. Loka, k* Prodam FIAT 750, starej.ši letnik. TOVORNO PRIKOLICO, do 700 kg. 160x 100 in KANAL-MREŽO za pred garažo, 2 m X 20, cena ugodna. Perjan, Luže 63. Šenčur 5964 Prodam dobro ohranjen FIAT 1100-R, cena 1,8 SM. Tel. 23-724 5836 Prodam ZASTAVO 750, potrebno kleparskih popravil. Srednja vas 55, Šenčur 5837 Prodam WARTBURGA turist, letnik 1979, prevoženih 17.000 km. Ogled v soboto. Partizanska 18, Bled 5838 Prodam novo MOTORNO KOLO APN-4. Kostanjšek Tomaž, Je-1 ovška 11, Radovljica 5839 Ugodno prodam FIAT 850, letnik 1972. Kotnik, Otoče 22, Podnart Najboljfiemu ponudniku prodam MINI 1000, letnik 1970. Informacije Po tel. 28-068 5841 FIAT 850 sport, letnik 1971, prodam. Struževo 81, tel. 22-917 5842 Prodam ZASTAVO 750. z neparno Številko, motor nov - 12.000 kilometrov, letnik 1970, cena okoli ^5.000 din; ali zamenjam za ZASTAVO 101 in doplačam. Žarko Čulibrk, Gorenjesavska 50/b, Kranj 5843 Prodam PONY EXPRESS (ima še * mesečno garancijo). Vprašajte na Ljubljanski c. 5, Kranj -_Jarnevič Prodam avto LADA 1500 special, »etnik 1976, dobro ohranjen, prevoženih 32.000 km. Ogled vsak dan. Tutič Boris, Hrušica 61, Jesenice 5845 Prodam avto ASCONA 1900, Utnik 1977 in malo rabljeno PEĆ za centralno (Vrečkovo), 35.000 kal. Informacije po tel 064-22-278 5846 Prodam lita PLATIŠČA, 13-col-**ka in PLAŠČE michelin, 165/70-13 **r AVTO-RADIO grundig stereo. **rebačevo 44, Kranj 5847 Prodam ZASTAVO 101, letnik ^975. Vindiš, Zabreznica 7, Žirovnica . DAF 33 avtomatik, prodam. Avto Je varčen z gorivom, primeren tudi *a invalide. Metul, Bled, Gregorčičeva 37, tel. 77-812 5849 Prodam LADO standard, oktober ^972, cena 4,5 SM. Telefon 50-365 5850 Prodam ZASTAVO 750, letnik *970, z neparno številko, registrirano Jo junija 1981. Ogled popoldne, britof 130, Kranj 5851 Prodam ZASTAVO 750, letnik i970. Sladic Boris, C. I. maja 61, ^ranj 5852 . Prodam dobro ohranjenega SPAČKA, letnik 1974. Informacije po te-^fenu 064-22-037 5853 h R-4, letnik december 1977, z liho številko, prodam. Ogled možen od *8.7. (danes od 10. .ure dalje) do £0. 7.1980. Jensterle Marko, Gradnikov« 9/b, Radovljica, tel. 75-078 5854 ^ Prodam ZASTAVO 101. Podreča *4, Kranj 5855 , Ugodno prodam avto ZASTAVA *300, letnik 1972, z industrijsko ^bnovljenim motorjem — 36.000 km. informacije vsak dan med 19. in <1. uro po telefonu 25-690 5856 , Prodam FIAT 600-D, celega ali po Jelih. Bajželj, Struževo 32, telefon <7-953 popoldan 5857 , Ugodno prodam športno oprem-[Jen CAPRI 1500, delno na gradbeni kredit. V račun vzamem ZASTAVO ?50. Ovsiše 14, Podnart, tel. 70-080 5858 .Kupim WARTBURG, po delih. Pelefon 24-970 5859 ^ Prodam NSU 1200-C, letnik 1970. Varman, Zabukovje 10, Zg. Besnica 5860 .Prodam STROJ za FIAT 1300. *Vnuš Milan, Leše 18, Tržič 5862 v Prodam dobro ohranjeno ZASTALO 101, letnik december 1973. Kičič **eter, Radovljica, Prešernova 4 5863 ŠKODO 110, letnik 1973, ugodno prodam. Vodnik, Janeza Puharja 2, Kranj - Planina 5864 Prodam FORD TAUNUS 17 M, Registriran do marca 1981, cena 35.000 din. Šparovec Darko, Cankarjeva 22, Tržič 5865 Prodam ZASTAVO 750-L, letnik i&76, CEVI za centralno, rumene PRIZME z vzorcem in električni §r>Htrski BOJLER, nov, z garancijo. Telefon 25-233 5866 Prodam ZASTAVO 101-L, letnik f978, 21.000 km. Hartman, Hafnerjevo naselje 91, Škofja Loka 5867 . Ugodno prodam ŠKODO 110-L. Mulič Klavdij, Veljka Vlahoviča 4, Krani 5965 4 Prodam ZASTAVO 750. letnik <972, neregistrirano. Rogelj, Zabije Golnik 5962 Prodam dobro ohranjen FIAT *26P, letnik 1977, 24.000 km. Informacije telefon 26-044 po 14.00^im —---" ^\ I*daja CP Glaa, Kranj, Stavek: TKGo-renjaki tisk Kranj, tisk: ZP L!«««*, pravica, Ljubljana. Naslov urednlitva U uprave lista: Kranj. Mote Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka SlMS-atS-SltM - Telefoni: nj. J«-S41, glsvni urednik, odgovorni urednik in nprava 11-83», redakcija 11-M9. komerciala - propaganda, n**"**"'"*' a»ali oglasi in računovodstvo M-*«1 Nkroenina zrn prvo polletje 19S0 din J*. Oproiceno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam SPAČKA po delih. Par tizanska 48, Kranj 5913 Ugodno prodam obnovljenega PRINZA 1200-C. Praprotna polica 10, Cerklje 5914 Prodam RENAULT R-4 - »KA-TRCO«. letnik 1977 in DELE zanjo. Telefon 47-308 5915 Prodam TAM 5000, letnik 1968. Edo Zdešar, Orehovi je 9. Kranj 5916 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1978. Telefon 22-119 5917 Kupim MOTOR za NSU-1200 ali prodam KAROSERIJO. Babic Silvo, Bistrica 93 pri Tržiču 5918 Prodam motorno KOLO DKVV 175. Brnik 48, Cerklje 5919 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969; črnobelo TELEVIZIJO in DRVA. Prosen, Šmartno 6, Cerklje 5920 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do januarja 1981 in MOTOR ter MENJALNIK za ZASTAVO 750. Luže 6, Šenčur 5921 Prodam dobro ohranjen VW 1200, letnik 1965. Telefon 23-110 5922 Ugodno prodam FORD TAUNUS 17-M, letnik 1965, neregistriran in PRIKOLICO za osebni avto. Glavič Jožo, Pristava 11, Tržič 5923 Poceni prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, starejši letnik. Ku-l ralt, Ul. Milene Korbarjeve 11, Kranj 5924 Ugodno prodam avto FIAT 125 žale —Kamnik. Poštenega najditelja prosim, da mi sporoči naslov. Lončar Miro, Breg 6. Tržič 5949 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in prababice KATARINE POKORN roj. Mohorič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, posebna zahvala dobrim sosedom za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvalnjjemo se tudi sodelavcem Iskre Kranj - TOZD TEA, Iskri Železniki; dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, Inštitutu Golnik, DU - Zabnica, pevcem za ganljive žalostinke in duhovščini za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni! Sr. Bitnje, 12. julija 1980 ZAHVALA V lepi starosti, v 80. letu, toda še vedno ob prerani izgubi naše mame ALOJZIJE BIZJAK roj. Pegam — Oblakova iz Gorenje vasi nad Škofjo Loko se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, sovaščanom za izraze sožalja, podarjeno cvetje in tako številno udeležbo na zadnji poti. Hvala pevcem in g. kaplanu za opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala, ter zahvala vsem, ki so našo pokojno mamo spoštovali in jo imeli radi! Žalujoči vsi njeni, posebno pa sin Jože z družino! Kranj, Krožna nI. 13 ZAHVALA Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je zapustil dobri mož, očka, sin, brat, zet in nečak ANDREJ MLAKAR čevaljarski tehnik iz Dobračeve pri Žireh Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sodelavcem, sosedom in sorodnikom za izraze sožalja, darovano cvetje, vence in drugo pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se Tehničnemu sektorju, TOZD - Plastika in sindikatu tovarne Alpina govornikom za poslovilne besede, pevcem in g. župniku za pogrebni obred. Vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega in ga spremili na njegovi zadnji poti, Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi! Žiri, 16. julija 1980 ■ . ' A * i Na velikem gradbišču cestnega vozla na Laborah delavci Gradbinca že betonirajo opornike za podvoz, ki bo podaljšek škofjehtške ceste in ki bo peljala na novi most proti Planini. Ljubljanska cesta zgoraj bo ostala v isti višini kot je zdaj. Cestno podjetje pa hiti z zemeljskimi deli na obvoznici. — Foto: D. Dolenc Spomin na zimof I\e, to jr letni smučarski center naLedinah. ki tudi t poletnih mesecih nudi najbolj navdušenim obilo užitka ob smuki. .V« sliki fe ledenik pod Skuto. Tekst - V. Primožič. Fnt<> - A. Fkar Letna smuka na Ledinah Pred štirinajstimi dnevi je bila na Ledinah otvoritev nove smučarske sezone. Ob tem je bila komemoracija v spomin na prvo nesrečo pri gorskem reševanju na tem območju. Člani gorske reševalne postaje Slovenije so poudarili, da morajo čimveč pozornosti posvetiti vzgoji mladih planincev. Na Ledinah obratuje vlečnica že tretje leto, in sicer od konca junija do sredine oktobra. Vlečnica je dolga 600 metrov in obratuje vsak dan od 8. do 17. ure. Skozi Jezersko se pripeljemo do spodnje postaje tovorne žičnice, od koder je še slabo uro hoda do smučišča. Tovorna žičnica vozi vsak petek, soboto in nedeljo ob 8. in 14. uri ter v ponedeljek ob 8. uri. Po predhodnem dogovoru pa tovorna žičnica odpelje smučarje tudi v drugih dneh. Vsekakor so Ledine eno redkih urejenih smučišč v poletnem času, zato ni čudno, da je smučišče vse leto zasedeno. Ugotavljajo celo, da je večje povpraševanje, kakor so možnosti ponudbe. Na smuko prihajajo predvsem klubi iz Jugoslavije in zamejski klubi iz Koroške. Ledenik, na katerem je urejeno smučišče, je dolg pet kilometrov, dva kilometra širok in kar je najbolj pomembno, na smučišču ni kamenja. Cena celotnega penziona je 300 dinarjev, vanj pa je vključeno prenočišče, trije topli obroki in čaj. ki ga je vedno m