PTUJ, 31. JULIJA 1969 LETO XXII.. ŠT. 30 CENA 0,50 DIN ^inoškl odborniki so razpravlja-Ji o kmečkem zavarovanju pdosedanja praksa ezakonita? rranc NOVAK, predsednik liDŠčine občine Ormož je 'zadnji občinski seji v iji razpravi o problemih lečkega zavarovanja vsem vzočim nalil čistega vina prilozal problem kmečkc- zavarovanja takega kot v resnici — mnogo bolj leč, kot ga lahko čutimo ti, ki nismo prizadeti, cenil je, da je v občini rog 680 nepotrjenih zdrav- 'enih izkaznic in da je s n tudi 680 občanov izloče- 1 in po ncodpustljivi kri- li odtujenih od prepotreb- zdravstvene oskrbe. Ko primerjal zdravstveno za- rcvanje delavcev in kme- 1 zavarovancev, je dejal, je vreča pri revežih ve- i) prazna in da jc samo- rava samo pri zbiranju dstcv. Na ^kakšni osnovi lahko prišlo do interpre- ije zakr.-na, da lahko ko- i kmet zdravstveno ža- ganje šele takrat, ko je 'avnal vse svoje obvezno- do družbe? Poznamo do- ilo, da ima občina pravi- zapet let nazaj izterjati. i neporavnane obveznosti, i poznamo pa pravice, da i se lahko kmečki zavaro-j lec poslužil zdravstvene kibo tudi takrat, ko ni 'ožeu poravnati vseh druž- nih dajatev. •Kaj preostane kmetu, če '5 polomljena rebra in ni- » Potrjene zdravstvene iz- wnice? V bolnišnico ni po- '^^t ni sredstev za plačilo lfii'ljenja. Za tram nad '^'Pljo si priveze »vojko« '• •* je dejal Franc NO- AK. »Tu nekaj ni v redu. ^' ne živimo v socialistični '"^bi? To so moja prepri- '•jja. če mi jih lahko kdo iz- ""^'ja. bom zelo zadovo- * so bile zaključne bese- ofmoškesa predsednika '"Pščine, ki se dobro zave-i da, da je treba v izrazito kmetijski občini reševati najprej kmetijske in v tem pogledu nevzdržne socialne probleme. Adi SARMAN, poslanec je v zvezi s tem problemom de- jal, da je praksa, ki so je po- služujemo v tem primeru, nezakonita. Navodilo o izva- janju zakona je v nasprotju z njegovo vsebino in določi- lom, ki pravi, da se zdrav- stvena izkaznica ne potrdi le takrat, če ni zavarovanec plačal prispevka iz naslova zdravstvenega zavarovanja. Na kakšni osnovi je republi- ški organ vključil v to tudi vse druge družbene dajatve in obveznosti? Vlado OŽBOLT, poslanec kulturno prosvetnega zbora zvezne skupščine je zaklju- čil razpravo s sklepom, da naj o tem vprašanju disku- tirajo poslanci v svojih or- ganih in telesih, v katere so voljeni. Praksa je nevJTidrž- na in je ne bi kazalo nada- ljevati. Poleg socialne lahko nastopi v tem primeru tudi politična škoda. Ob vsem tem lahko ugo- tavljamo, da so pravice, k izhajajo iz naslova zdrav- stvenega zavarovanja kme- tov mnogo večje, kot so re- alne možnosti za njihove uveljavitev. Ormoški odbor- niki in kmetijski zavarovan- ci se vprašujejo, ali so za- res neodtujljive pravice, če pa na drugi strani ni sred- stev, da bi si jih lahko tudi uveljavili. Na tem področju smo, kot je videz, še vedno pionirji in delamo nepoprav- ljive napake. V^saj v tem pri- meru, ko gre za pravico do življenja in za ustvarjanje pogojev zdravstvenega var- stva, bomo morali izenačiti delavsko in kmečko zavaro- vanje ter s tem ustvariti ti- sti osnovni pogoj, ki se kaže v neizpodbitnem dejstvu, da zdrav človek trezno misli in je sposoben dati tudi svoj delež k naši nadaljnji socialistični izgradnji. Zdrav- stveno varstvo je torej tista osnova, ki jo bomo morali v znosnejši obliki približati tudi kmetom. J. S. Nova ptujska avtobusna postaja pod streho Eno od največjih gradbišč v Ptuju je gradnja nove av- tobusne postaje. Ob cesti proti železniški postaji jo gradi Gradbeno podjetje »Drava;:. Nova avtobusna postaja je že pod streho, ki jo podpira močna jeklena konstrukcija. Delavci jo te dni pleskajo. Globoki temelji bodo služili tudi za garaže (z nasprotne strani). Delav- ci končujejo zemeljska dela in urejujejo bokse za avto- buse. Urejujejo tudi parkir- ni prostor. Veliko dela ima- jo vodovodni instalaterji. Montirajo tudi centralno kurjavo. Te dni so si ogledali prostore predstavniki podjet- ja, ki bodo uredili strop. Ve- liko sten bo zasteklenih. Tu- di steklarje š(j čaka več de- la. Skratka, manjših del je še veliko. Tisti, ki potujejo z avtobusi želijo, da bi posta- jo dogradili in predali na- menu vsaj pred jesenskim deževjem. Želijo si, po dol- gih letih počakati avtobus pod streho, posebno v zim- skem času pa v topli čakal- nici ali v bifeju. ZR Gradbeno podjel.!e »Drava« končuje dela pri gradnj; no- ve avtobusne postajo. REME " "nedelje 10. avgusta 19G9^ Zadnji krajec bo v torek, Avgusta ob 2.38. V\PO\F.D: Med petim in ^'Um avgustom bo deževno J^s Plohe in nevihte. V teh bodo ohladitve na 20 ' ^""'nj Celzija. Ves ostali čas ^ yo vreme. V soboto, 9. ^' nedeljo 10. avgusta bo V,"^.'n vroče do 30 stopinj Alojz Cestnik 8. avgust - praznik občine Ptuj Od 1959. leta napej občani ptujske občine pra- 2snujemo občinski praznik v spomin na poslednji boj Slovenskogordške — Lackove čete v Most ju 8. avgusta 1942. S pomočjo domačega izdajalca so nemški fašisti uspeli uničiti bo prvo skupino parti- zanov v Slovenskih goricah, vendar niso uspeli zatreti vstaje, ki so jo zasejali Lacko. Osojnik, brat- je Reši in drugi borci Slovenskogoriške čete. Praznovanje letošnjega občinskega praznika je omejeno na Ptuj. Proslava se bo pričela v petek. 8. avgusta, s slavnostno sejo občinske skupščine ob 9. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Ptuju. Po sebi bo ob 10. uri odkrit doprsni kip narod- nega heroja Dušana Kvedra-Tomaža v parku ob Dravi, takoj nato pa bo odprta razstava zasebne etnografske zbirke Dušana Kvedra v razstavnem paviljonu ob Dravi. S to razstavo bi radi predsta- vili Dušana Kvedra tudi kot ljubitelja ljudskih umetnin in pomembnega kulturnega delavca. Prvotno je bilo predvideno, da bi ob letošnjem obči/ntskem prazniku občinska skupščina ixxielila domicil Lackovemu odredu. Na prošnjo odbora Lackovega odreda je bilo dogovorjeno, da bo občin- ska skupščina podelila domicil temu odredu na osrednji proslavi, posvečeni 1900-lelnici Ptuja, ki bo 27. ijjn 28. septembra ti. Prav tako smo namaravali odkriti spominsko ploščo na hiši v Braftislavcih, kjer so februarja 1945 padli borci in aktivisti NOV. Ker pa je hiša v 'iz- redno slabem stanju, smo odkritje plošče prestavi)!! na poznejši čas. Vse občane, posebno pa Ptujčane,. vabimo na od- kribje doprsnega kipa Dušana Kvcdra-Tomaža, ki je v Ptuju piučel svojo revolucionarno pot; prav tako pa si moramo ogledati zanimivo razstavo nje- gove zasebne etnografske zbirke. Vsem občanom žeEmo prijetno praznovanje ob- činskega praznika. GASILKE IZ ORMOŽA NA PROSLAVI V METLIKI Občinska gasilska zveza je dobila pred nedavnim od ga- silske zveze Slovenije tele- fonsko vabilo, da se udeleži- jo gasilke iz ormoške občine sklepne proslave 100-letnice gasilstva na Slovenskem, ki bo 17. avgusta v Metliki z istimi vajami, s katerimi so se predstavile pred nedav- nim na zletu gasilk v Ptuju. Kot lahko sklepamo iz tega vabila, so predstavniTcom ga- silske zveze Slovenije vaje ormoških gasilk zelo ugajale. V vaji sodeluje 105 gasilk, sestavil pa jo je Edi STROP- NIK iz Ormoža. Upamo in želimo, da se bodo ormoške gasilke tudi v Metliki dobro »odrezale« i", požele priznanje za vložen trud. J. S. Nova brezalkoholna pi|f!ča »8eal" krepi in osvežuje PETOVIA PTUJ 6TRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK 31. Cerkev se prilagaja času Cerkev se je v zadnjih de- setih letih začela močno pri- lagajati sodobnemu svetu. To zanjo ogromno pomeni, saj je s tem ponovno poka- zala svoje sposobnosti prila- goditi se vsem družbenim re- dom od suženjstva do danes. Tako se skuša tudi čim bo- lje prilagoditi našemu druž- benemu redu in socialistič- nemu svetovnemu neizoru, strukturi današnjih ljudi, ki je usmerjena mnogo bolj de- mokratično. To prilagajanje bi lahko bilo pasivno in ak- tivno. Vsekakor ugotavlja- mo, da je aktivno. V pokon- cilski cerkvi je mSčno na- glašena aktivnost na vseh področjih družbenega življe- nja. To pričajo knjige, ki jih je izdala cerkev in ki govo- rijo, kako se naj kristjan po- litično angažira, kakšen naj ima odnos do gospodarstva, kulture, prosvete, turizma in celo rekreacije. To jasno do- kazuje, da poizkuša cerkev poudariti svoj polož^. Težave nastajajo predvsem med mladimi, v kapitalistič- nih državah pa cerkev ni pri- sotna med delavskim razre- dom. V tem boju za delav- ski razred je cerkev poizku- šala že marsikaj. Zelo je pov- zdignila sv. Jožefa in mu po- svetila en dan — prvi maj, povzdignila je tudi druge, ki so bili tudi delavci. V Fran- ciji je šla cerkev tako daleč, da je med delavce poslala svoje duhovnike. Mnoge med njimi je izgubila. Postali so delavci in nekateri med nji- mi celo člani Komunistične partije Francije. Toda ni ji mar za te žrtve, važneje ji je, da ohrani stike z delav- skim razredom. Pokoncilska cerkev kon- stantno poudarja enotnost vseh ljudi, razen tega pa spreminja tudi srvoj odnos do privatne lastnine. Poudar- ja namreč, da je potrebno o- mejevati privatno lastnino ker ta škodi splošni blaginji. Močan poudarek dajejo raz- voju človeka in znanosti, cer- kev sprejema vse znanstve- ne dosežke. Razen tega je iz- redno zainteresirana za živ dialog, predvsem s komuni- sti. Zakaj takšna želja? Pre- prosto zato, ker bi v nasprot- nem postala preveč izolira- na, spoznavati pa mora svet in svoje zaveznike v njem. Vse to pa bi brez neposredne- ga komuniciranja odpadlo. Zato nas ne sme začuditi tu- di podatek o interesu religi- je do idejnih konceptov v marksizmu. Ob tako velikih naporih e- ne strani je zanimivo, kaj dela druga stran. Po podat- kih VSPV je pri nas 70 od- stotkov vernih ljudi. Tako se že postavlja vprašanje, zakaj ti na naši televiziji ne bi mogli imeti svojih oddaj. Se- veda ta odstotek ne govori, da je pri nas toliko godečih vernikov. Ena bistvenih naših napak je naš prosvetni kader. Uči- telj je lahko danes vsakdo, ki je končal osnovno šolo in potem še učiteljišče. Njegov svetovni nazor je postranska stvar. Zato so razumljive za- hteve Zveze komunistov, da bi bodoči učitelji, ki bodo vzgajali naš mladi rod, v svojem šolanju bolje spozna- li naš nazor. Nekateri so ce- lo redni obiskovalci cerkve. To je samo ena od karak- terističnih napak, ki jo dela- mo zavestno, administrativni ukrepi pa zahtevajo predolg proces za hitrejšo rešitev. Ena od važnejših nalog bi bila tudi približati naše dnev- no in tedensko časopisje lju- dem na podeželju in v me- stu. Naklade verskih listov naraščajo. Število naročnikov pa je tudi v nekaterih me- stih tolikšon, da preseneča. Dialog s cerkvijo bo treba postaviti torej na takšne os- nove, ki bodo omogočile raz- pravo, po kateri bo lahko vsak sklepal, zakaj se zavze- ma naša napredna družba. -b SZDL danes (Nadaljevanje) Tako bo mladina prevze- mala nase družbeno odgo- vornost za prihodnost slo- venskega naroda in samo- upravno socialistično gradi- tev. Socialistična zveza mo- ra v vseh svojih oblikah prostor, kjer bodo prihajala na dan vsa pomembnejša vprašanja mladine in ni en i h organizacij in kjer bodo ta vprašanja tudi obravnavali. Rešitve, do katerih bo prišlo po kvalificirani razpravi, bodo m^ra'e postati tudi se- stavni de! delovnih progra- mov Socialistične zveze Celotna politična dejav- nost mora sloneti na obiek- tivnih temeljih, na izsledk'h raziskav in anali? /nanstve- jiih ustnrvov na ugotovitvah »trokovnjaknv. statističnih podatk'h itd Njene ugo- tovitve, predlogi, smernice, sklepi in programi bodo re- zultat široke in poglobljene razprave, kjer se nasprotja premagujejo na podlagi znan.stvenih dogajanj na de- mokratičen način in na osno- vi doseženega razvoja ma- terialne in duhovne kulture. Celotna družba se bo lah- ko progresivno razvijala le, če bomo znali vsepovsod — tudi v političnih procesih — povezovati samoupravno prakso in akcijo z znanost- jo, znanjem, strokovno uspo- sobljenostjo in napredno znanstveno teorijo, na znan- stveno misel in njeno pro- učevanje dejanskih — brez tega ne more bit= družbene- ga napredka. Socialistično zveza bo zato pobudnik pri programiranju znanstvenega dela in znanstvenih raziskav ter se bo v svojem delu tu- di op-rala na njihove izsled- ke Zato se bo tudi venomer borila zoper prakticizcm, go- li empirizem, zoper politi- kantstvo in bo skušala po- vsod vzbujati željo po tem, da stvari, predloge in reši- tve znanstveno preverjajo, kritično osvetljujejo jim da- jejo prave razsežnosti. Tako delovanje bo odprlo prave ustvarjalne možnosti v druž- beni dejavnosti delovnih ljudi. V socialistični graditvi in razvoju socialističnih druž- benih odnosov sploh ima ne- precenljivo vrednost uve- ljavljanje in nadaljnje ust- varjalno/razvijanje marksi- stične misli. To m-sel in nje- no znanstveno metodo je treba uveljavljati in r.^zširi- ti na vsa družbena pf)dročja in vede. (Dalje prihodnjič) POJASNILO K ČLANKU »RAZPRAVA O INFORMATIVNIH SREDSTVIH TOREJ ŠE NI KON(J Izvršni odbor občinske konference SZDL Ptuj je dolžan seznaniti občane in širšo javnost v zvezi z gor- njim člankom novinarjev Tednika in Radia Ptuj, ob- javljenim v Tedniku št. 27/69 in v radiu dne 10. julija 19G9 o naslednjem: Že dalj časa, celo štiri le- ta nazaj, ugotavljamo, da jc nujno najti za obe obliki naših lokalnih sredstev jav- nega obveščanja rešitev, ki bi najbolje ustrezala vsem sedanjim in prihodnjim po- trebam. To utemeljujemo z dejstvom, da zajemajo naša lokalna sredstva obveščanja najmanjši predel v Sloveni- ji, za okoli 115.000 prebival- cev ali da je tehnična in vsebinska rast oblik javne- ga obveščanja v republiki in severni Sloveniji močno na- predovala, da je naše teden- sko časopisno glasilo opra- vičilo v zadnjih dvajsetih letih svoj obstoj in da je tu- di lokalna radijska postaja s svojim šestletnim delova- njem opravila svojo pionir- sko vlogo. Ustanovitelj Tednika je občina Ptuj, Radio pa po- sluje še kot delovna enota Občinske konference SZDL Ptuj. Posamezne družbenopoli- tične organizacije in skup- ščina občine Ptuj so posa- mič in skupno spoznale, da bi bilo najbolje najti reši- tev glede na krajevne raz- mere v tem, da se poslova- nje obeh enot javnega obve- ščanja združi iz naslednjih bistvenih vidikov: 1. družbena sredstva (do- tirana in pridobljena) bi bila bolj smotrno izkorišče- na ob dejstvu, da bi poslo- vala novinarska služba sku- pno za obe enoti ustrezno vsebini za časopis in radio; 2. dejavnost novinarjev bi se lahko bolje specializira- la; 3. povečala bi se strokov- nost novinarjev ob načrtnem študijskem izpopolnjevan.m; 4. povečala bi se kvalite- ta obveščanja, kar bi se od- ražalo na večjem številu na- ročnikov; 5. povečala bi se družbena skrb za sredstva javnega ob- veščanja, kar bi omogočilo večje sodelovanje zunanjih dopisnikov in drugih sode- lavcev v programskem ozi- roma izdajateljskem svetu; 6. lokalna dopisniška mre- ža bi lahko bolje sodelovala s pokrajinskimi in republi- škimi listi in radijskimi po- stajami; 7. skupna služba javnega obveščanja bi lahko razširi- la svojo dejavnost (reklame in drugo) in bi si tako sama ustvarila večja lastna sred- stva. Ne moremo dojeti, da sta obe sedanji poslovni enoti javnega obveščanja zavzeli do tega vprašanja tako od- klonilno stališče, da zatrju- jeta, da smo jim kršili pra- vice do samoupravljanja in da nastopajo člani obeh e- not, posamič ali skupno, pro- ti večletnim ugotovitvam javnosti in predstavništev občine in družbenopolitič- nih organizacij. Ne moremo tudi mimo dejstva, da obe poslovni enoti nista niti naj- manj razmišljali o možnostih, ki jih narekuje zanje seda- nji položaj, in da nista pri- pravljeni delovati v bodoče skupno ob upoštevanju na- vedenih prednosti. Šli sta celo dalje; menita, da sta postali glasnika pravic proti »vsiljenim« rešitvam javno- sti in predstavništev družbe- nopolitičnih organizacij in enostransko in tendenciozno obveščata javnost tudi z ne- posrednim napadom na po- sameznega predstavnika, ki opravlja svojo družbeno dolžnest za vprašanje tiska in radia pri pristojni dru- žbenopolitični organizaciji. Vse kaže, da si lasti devet novinarjev pravico odločati o vsem, samo da ne bi pri- šlo do organizacijskih spre- memb, ne glede, da je na dlani, da bi te spremembe le utrdile lokalno službo javne- ga obveščanja in da bi tako ^c bolj popolno in vsebinsko bogateje obveščala našega občana ali proizvajalca ali člana katerekoli družbenopo- litične organizacije. Javncst seznanjamo tudi, da je bila pred dobrim letom dni, potem, ko je bilo s stra- ni družbenopolitičnih orga- nizacij in skupščine občine jasno, da je skupna služba javnci-a obveščanja nujna, osnovana pri pristojni občin- ski konferenci SZDL pose- bna komisija z nalogo, da postopno rešuje vprašanja sodelovanja in morebitne združitve cbch enot sred- stev javnegra obveščanja. Ta komisija ni mogla ničesar doseči, še več, nasprotja so se še bolj pofiflohila in za- ostrila, tako, da ni bilo vi- deti izhoda iz slepe ulice. Znova so se sestaij stavništva vseh druii, litičnih organizacij ščine občine z novinat enot dne 20. junija ] skupaj odločila, da | pravi nedavno formit vinarski aktiv pre^ postopno reševanje ma. Odbornik skupščini ne, in obenem predsej činske konference S2 med drugim seznanil julija 1969 skupščino Ptuj z računskimi | ki prikazujejo, kakš« v obsegu objavljenej diva imajo pri Tedni samezne občine (Pti mož. Slovenska Bisti kako je temu nesora vplačana dotacija dr« čin. Tako krije ptujsi na 80 "/o dotacije, v obveščanja pa ne dos polovično udeležbo. T druge ugotovitve so pri obeh enotah zg« menjen članek »Raz| informativnih sredsli rej še ni končana«, ki ji vsebini ne ustreza njemu načinu javne bliciran.ja. Glede na ta čl« menila občinska koB SZDL za potrebno, d izredno se,io izvršne bora in povabi nanjo nike družbepnopolitU ganizacij, skupščine vodji obeh enot sredj vnega obveščanja, pi nike izdajateljskih si zastopnika republišh ference SZDL. Seja 14. julija 1969 in je širni razpravi in 08 mnogih vprašanj » sklenila: 1. V bodoče je tret nehati, kjerkoli in ka* z enostransko in neol no razpravo med oM motama sredstev za obveščanje in družb«« ličnimi organizacijai^ skupščino občine. I 2. Vprašanje sod^ in združevanja tiska i" mora biti še nadalje ga in skrb odgovornJ lovnih skupnosti ^ javnega obveščanja, ^' nopolitičnih orga" skupščine občine in ■ služb. 3. Pri želji so pogojih, ki pa se tudi ■^tKraciji ne bi prav nič Henili — poborniki za in- dijo vsaj niso vedeli po- ničesar o večjih sred- J- je popoln nesmisel, ker ^'^f^ija sama po sebi ne bi *<^nila stvari; ji ^akšne so možnosti za ^»0 izpopolnjevanje, je ^"0 iz podatka, da npr. pri 'Kn novinarji ne morejo na svoje redne dopuste, ' T tem primeru ostalo delo neopravljeno, kaj j^^bi bili dalje časa od- . * studijske namene; u • kvaliteti obveščanja je »mnogo govoriti, posebno 'Povečala bi se družbena ^ sredstva javnega obve- ^j,"~ kje je bila ta skrb J. Sovoriti o dopisniški , j. Praktično pa te mreže , Jemo nekaterih entuzia- ^1 ' se zadovoljijo bolj z 5 ""^ kot materialno oblikn ^"ia za dopisovanje, r^ij^redstev za normalno ) ^^nje dopisnikov); ,^^«.apna služba bi . . . da, 'td. Po naših izkušnjah H '^ah bi bilo sredstev ce- ij 1.V000.000 S din letno I, obeh delovnih skupno- T,a'''»r sedaj, ko poslujeta lo..,*^' skupnosti sta zavzeli '"o stališče do integra- cije ne samo zaradi tega, ker so bila izhodišča pobornikov za integracijo docela zgrešena (kakšna bi sicer mogla biti, če pa niso bila rezultat ustrezne analize ustreznih strokovnja- kov, temveč le izraz želje ne- katerih posameznikov) temveč tudi zaradi tega, ker obstoječa zakonodaja nikakor ne omogo- ča združevanje kolektivov pro- ti njihovi volji, kakor tudi za- radi načina, kako so bile «pred- priprave« na integracijo izva- jane. Dejansko je šlo za vsiljeva- nje integracije, naj to »Pojas- nilo« navaja v narekovajih ali ne, ker zahteva o prenosu usta- noviteljskih pravic, zadrževa- nje in plačevanje dotacije, na- stop v skupščini občine z za lase privlečenimi »argumenti«, samo, da bi bil dosežen postav- ljen cilj — pomeni pritisk in vsiljevanje. V »Pojasnilu« beremo sta- vek: »Vse kaže, da si lasti de- vet novinarjev pravico odločati o vsem, samo da ne bi prišlo do organizacijskih spre- memb . ..« itd. Zdi se nam, da izraža ta stavek bistvo pristo- pa pobornikov za integracijo do celotne zadeve. Ne, novi- narjem si te pravice resnično ni treba lastiti, ker to pravico že imajo; zagotavljata jim jo 9. člen zvezne ustave (točka 8) ter 16. člen republiške ustave (točka 8) z identičnim tekstom, ki pravi: »Samoupravljanje v delovni organizaciji obsega zla- sti pravico in dolžnost delov- nih ljudi: 8. da odločajo o izlo- čitvi dela delovne organizacije v posebno organizacijo ter o spojitvi in združitvi delovne organizacije z drugimi delov- nimi organizacijami.« Zadnji odstavek obeh navedenih čle- nov zvezne in republiške usta- ve (tudi identičen) pa se glasi: »Protiustaven je vsak akt, s katerim se krši pravica samo- upravljania delovnih ljudi.« Pobornikom za integracijo so bila zaman opozorila novinar- jev, da obstoječa zakonodaja ne omogoča integracije delov- nih organizacij, kakor tudi ne omogoča prenose ustanovitelj- skih pravic, če delovni skupno- sti s tem ne soglašata. Poborniki za integracijo so mislili, da je mogoče ignorira- ti stališče delovnih skupnosti o integraciji in so nadaljevali z akcijo tudi po tem, ko je bilo vsem povsem jasno, da je ob- sojena na popoln neuspeh. Novinarji so javnost o se- stanku 29. junija t.l. že obvesti- li. Eden izmed sklicateljev te- ga sestanka se zaključkov do- govora ni držal, temveč je na seji SO Ptuj s svojim nastopom izzval objavo odsrovora pod na- slovom »Razprava o informa- tivnih sredstvih torej še ni končana«. Naj spregovorimo še o nači- nu »prednriprav« na integra- cijo. Pred časom je bilo v do- ločenem krosu v Ptuju dogo- vorjeno, ne da bi kdo povpra- šal prizadete o stvari, da bo ta in ta direktor novega zavoda za informiranje; »stvar« je po- tem »stekla«. Novinarji pa smo mislili, da ie treba v takih pri- merih predvpisna zbirka (staro kmečko orodje, posod- je, pohištvo itd.)? Da bosta v kratkem preurejeni vinarska zbirka, najlepša v jugovzhod- ni Evropi in zbirka kuren- tovskih in podobnih pustnih likov, ki smo jih videli na u- licah ob pustnih dnevih? In končno: da je na gradu le- pa dokumentarna zbirka iz narodnno.svobodilne vojne? Vsega tega. to si upam tr- diti, večina Ptujčanov ni vi- dela ali pa le tako mimogre- de. Ptujčani vsak dan brez- brižno hodimo mimo Orfeje- vega snomenika na S'oven- skem trgu. pa ne znamo tu- ristu povedati nič drugega, kakor da je to neki spome- nik iz rimskih časov. Hodi- mo mimo rimskih kamnov, vzidanih v 54 metrov visoki mestni stolp, o katerem pra- vi izročilo, da je bil sezidan že v 10. stoletju, v času, ko so po naših krajih pustošili Huni. Izročilo pravi tudi, da je pod Rokovo cerkvico na Bregu pokopan slavni hunski kralj Atila. Hodimo mimo prenovljene proštijske cer- kve, mimo lepih starinskih hišnih pročelij in portalov, ki se prav tako obnavljajo. Tujci te starine pozorno o- gledujejo in jih fotografira- jo. Tudi znamenitosti ptuj- ske okolice, npr, gotsko cer- kev na Ptujski gori iz 15. stoletja, borlski grad, dor- navsko graščino in še druge znamenitosti Haloz in Slo- venskih goric ter naravne lepote teh krajev Ptujčani premalo poznamo. Rekel bi, da omalovažujemo redke vrednote svojega kraja ter, kadar gremo na izlet, rajši potujemo drugam in pri tem pozabljamo, da bi z mnogo manjšimi izdatki prav tako ali še prijetnejše preživeli rekreacijo v najbližji okolici. Skupina Ptujčanov se je pred kratkim »ojunačila« in obisala ptujski grad Prijaz- ni vodnik jih je celo uro vo- dil po zbirkah. Naši Ptujča- ni so strmeli. »Nismo vedeii, da imamo pri nas na Ptuju take znamenitosti Se bo^r.o prišli in si natančneje ogle- dali muzej in še drugim pri- poročali, naj se vsaj v jubi- lejnem letu 1969 seznanijo z redkimi in bogatimi starina- mi.« V. Klemenčič STRAN 4 FEDN-IK — ČETRTEK 31. J^jJ Sadjarstvo zavzema v kmetijstvu vzhodnega dela regije v občinah: Maribor, Slovenska Bistrica, Ptuj, Le- nart, Radgona, Ormož, Lju- tomer in Murska Sobota po- membno mesto. Od skupne površine sadovnjakov v SR Sloveniji je na tem območ- ju 14.000 hektarjev sadov- njakov, kar predstavlja 42 odstotkov vseh sadovnjakov v Sloveniji. Severovzhodna Slovenija ima odlične pogoje za pri- delovanje kvalitetnega sadja, zlasti zimskih sort jabolk, hrušk, breskev in jagodičev- ja. Tu so znani sadjarski pri- delovalni okoliši kot Sloven- ske gorice, Podpohorski oko- liš 2 Dravsko dolino, Gorič- ko itd. Štajersko sadje, zlasti jabolka, so bila že od nekdaj zaradi svoje kvalitete znana na domačem in tujih trži- ščih. Sadovnjaki, ki so v času med obema vojnama dajali letno tisoče vagonov sadja, so danes izrojeni, uničeni. Pridelki so nizki, predelano sadje pa nekvalitetno in kot tako v glavnem primerno za predelavo, delno pa za po- trebe domačega trga. Kme- tijske organizacije so po o- svoboditvi obnovHe okoli 2000 hektarjev nasadov. Ven- dar tudi ti nasadi, ki so bili obnovljeni po tedaj veljav- nih načelih, ne u.strezajo več potrebam dana.^njcga kupca. Pomanjkanje investicijskih sredstev za dokončno uredi- tev teh nasadov je imelo za posledico, da je oskrba teh nasadov draga. V zadnjih le- tih so kombinati in zadruge pristopile k urejevanju so- dobnih sadnih plantaž. Prve teh plantaž so že v rodnosti, veliki in kvalitetni pridelki pa opravičujejo investicije. Seveda pa olanova sadjarstva ne zajema srnno obnovo sa- dovnjakov, ampak vključuje tudi ostale faze .sadjarske tehnologije, vključno s skla- diščenjem, hlajenjem in pro- dajo. Tehnologija plantažnega pridelovanja je na tem pod- ročju osvojena že na pri- bližno 1000 hektarjih. Ugo- toviti pa žal moramo, da na vsem tem področju ni niti e- nega sadnega skladi.šča. Iz- gradnja mreže sadnih skla- dišč 3 hladilnicami je ob vzporedni obnovi sadovnja- kov nujno potrebna. Zato bo potrebno določiti take kon- cepte razvojne politike v sadjarstvu, ki problema ne bodo reševali enostransko. V severovzhodni Sloveniji imamo B256 hektarjev vino- gradov, kar prcd.^tavlja 40 odstotkov od skupne površi- ne vinogradov v Sloveniji, to- rej skoraj isto kot v sadjar- stvu. Kozjak, Podpohorski vinorodni okoliš. Slovenske gorice, Ljutomersko-ormo- ške gorice, Haloze itd. pa predstavljajo največje vino- rodne okoliše te regije V teh vinogradih pridelu- jejo visokokvalitetna bela vina. Izredno ugodni pogoji dajejo tem vinom kvaliteto, ki je edinstvena v Jugosla- viji, lahko pa se kosa tudi z ostalimi visoko kvalitetnimi okoliši v svetu kot v Pore- nju, Moselu in drugod. Prav zaradi kvalitete, so naša vi- na cenjena na inozemskih tr- žiščih kot v Veliki Britaniji, Nemčiji, ZDA idr., kjer so imena Ljutomerčan. Halo- žan, Pekrčan, Ritoznojčan. ki označujejo provenienco v tr- govini z vinom, pojem. Izkoristiti te ugodne na- ravne pogoje z ustrezno ob- novo teh vinogradov, ki bo zagotovila tudi konkurenč- nost v ceni, je velika naloga nadaljnje obnove in rekon- strukcije vinogradov. Obno- va vinogradov zahteva viso- ka investicijska sredstva. Prav zaradi tega je obnova kmečkih vinogradov stagni- rala. Zato je posebno po- membna pri obnovi nasadov rajonizacija vinogradniških zemljišč. S tem vzporedno pa je važno tudi iskanje možnosti za oplemenitenje vinograd- niških in vinarskih proizvo- dov. S tem bi namreč zago- tovili vinogradništvu večjo akumulativnost, ki je trenut- no v kritičnem položaju. Tako sadjarstvo kot vino- gradništvo imata zaradi na- ravnih pogojev izredne po- goje, zato bo analiza, ki jo izdeluje Ekonomski center v Mariboru vsekakor potrebna, potrebno pa bo zagotoviti tu- di sredstva za razvoj, ker ob tem vzporedno ne smemo po- zabiti na turizem, ki bi ob tako urejeni proizvodnji na tem območju vsekakor dobil pomembnejšo mesto kot pa ga ima. Modernizacija Rabelčje in Rogoz- niške ceste Te dni so nas predstavni- ki ptujske krajevne skupno- sti povabili in skupaj smo si ogledali, kako napredujejo dela pri modernizaciji ceste v Rabelčji vasi. Asfaltna prevleka bo dolga 800 m, ši- roka pa 3 m. Večji delež pri modernizaciji omenjene ce- ste bodo prispevali tamkaj- šnji občani. Kljub izdatkom za kanalizacijo in vodovod so se odločili še za prispevek za modernizacijo ceste. Zemeljska dela končujejo. Cestišče so odmerili, zorali, navozili so gramoz, ki ga tlačijo z vibratorskim valjar- jem. Izvajalec del sta kra- jevna skupnost, ki v lastni režiji navaža gramoz in cest- no podjetje, ki bo cestišče asfaltiralo. Ker je podlaga zelo slaba, je dela veliko. Za asfaltno prevleko pa je tre- ba zelo dobro urediti zemelj- ska dela, da bodo končana te dni. Ko bodo končali z asfaltiranjem na desnem bregu Drave, bodo asfaltira- li tudi cesto v Rabelčjo vas. Kolikor bo ugodno vreme, bodo po pogodbi končali z asfaltiranjem do 8. avgusta, do občinskega praznika. V programu krajevne skupnosti je še Mlinska ce- sta. Asfaltirali jo bodo po- tem, ko bodo navozili gra- moz na vse ceste, ki jih bo- do letos modernizirali. Pred- videvajo, da bo to do konca avgusta. Največja investicija kra- jevne skupnosti je moderni- zacija Rogozniške ceste v dolžini 2 km. Krajevna skup- nost je že sklenila pogodbo za delo. Primanjkuje še sredstev. Modernizacija ce- ste je zahtevna zarada veli- ke obremenitve. Podlago je treba temeljito pripraviti. To bo uredila krajevna skup- nost. Navozila bo 5000 kubi- kov gramoza. Celotna inve- sticija bo 70 milijonov starih dinarjev. Del sredstev bodo prispevale tudi delovne or- ganizacije, ki najveB rahljajo omenjeno ^ Pričakujejo še prispevel čanov Rogoznice in ne skupnosti Rogoznici Tudi republiški " sklad je že dal »žegen' lahko njegove ceste ure brez njihove pomoči. Po pogodbi bodo ' delati na Rogozniški cest koj po končani ured:' Rabelčji vasi. V ugC vremenu bo asfaltirana dneh, do septembra. Krajevna skupnost pravila sredstva tudi 2' faltiranje ceste proti Vinko Reš. J. Stumberger, direktor cestnega obrata, V. Cene, pred- sednik KS Ptuj in A. Pišek, tajnik KS Ptuj, si ogledujejo modernizacijo ceste v Rabelčji vasi. V ozadju težka meha- nizacija. S se[e skupščine občine Ormož Pred obnovo zasebnih vinogradov Letošnja zadnja predpo- čilniška seja skupščine obči- ne Ormož, ki je bila v četr- tek, 24, julija, po dinamiki in živahnosti, predvsem pa kritični obravnavi po.samez- nih točk diievnotia reda — ni kazala prav nobenega pred- počitniškesa »lenarjenja«. Osrednji točki dnevnega re- da, ki so jima posvetili od- borniki največ časa, sta bili razprava o problemih obnov kmečkih vinogradov in sa- dovnjakov ter organizacija obrambe proti toči in raz- prava o delu zdravstvene službe v lanskem letu. O sprejetju sklepa o na- črtni obnovi zasebnih vino- gradov, smo že poročali, za- to bomo tokrat, morda ne brez pomena, poudarili ugo- tovitev in dejstvo, da je vin- ska trta na tem območju zrasla z ljudmi, z njihovim življenjem, da jim je mno- gokrat pomagala reševati njihovo eksistenco, da je vinska trta simbol te pokra- jine, ki 'je sirom po svetu zaslovela s svojo kvalitetno vinsko kapljico in da je prav ta vinska trta danes v mar- sikaterem zasebnem vino- gradu le še kot izrojena ra- stlina, ki daje skromen pri- delek in kliče po obnovi. Na ormoškem območju je za kreditno obnovo zasebnih vinogradov zelo veliko za- nimanja kljub temu, da predstavlja obnova razmero- ma veliko investicijo. Obno- va je že v teku. Nastopile so manjše težave glede obnove večjih kompleksov, v katere bi b.lo treba vključiti več sedanjih manjših vinogra- dov. Tak način je namreč osnova za poznejšo strojno obdelavo in splošno racio- nalno proizvodnjo. Posebno skrb v času nekajletne ob- nove zasebnih vinogradov bodo posvetili kvalitetnemu sortnemu izboru, ki je osno- va za kvalitetno proizvodnjo in nastop na tržišču. Med obnovljenimi kompleksi bo treba speljati tudi nove ceste, skratka proij vina bo morala iti v kjer bodo proizvodni ški najnižji in bodo o čali tudi nastop domaj tudi na njbolj konlt nem domačem ali tuji gu. Na seji skupščine so borniki še posebej za davčno politiko in menilve obnovljenih gradov. Po sklepu sv( kmetijstvo in razprai seji skupščine bodo o Ijeni vinogradi začasno ščeni prispevka iz k stva za dobo pclih lei Kmetje-odborniki t; že tolikoprat poprej ti tej seji ostro obsodili tistih kmetijskih prii ki jih imamo dovolj Ko je stekla beseda oot bi proti toči in od financiranju, se je mal taknilo pri vprašan; kakšnega vira in n; pritegniti tudi pri; kmetovalcev — v obli! moprispevka, davka al; drugače. Kmet, repu poslance Franc BORK bil mnenja, da je za ki valce naziv prispevka i memben, da je za kmet nar vedno dinar. Odbornik in podpre nik ormoške občinske i ščine Alojz HERGULA, od Tomaža, je postavili sanje, kdaj bo v našemi tijstvu konec dela na p ju in sejah in kdaj 1 pristopili h konkretnin krepom za izboljšanje mer v družbenem kot dil je tudi sedanji t zasebnem kmeti j.stvu. ( proizvodnega sode!«' in nemogočo kreditno tiko zasebnega kmetijst Navedenim Ln še ma drugim problemom soij seji prisluhnili tudi pij ci: Vlado OZBOLT, Adi MAN. dr. Mitja Mm Adolf PRAPROTNIK Franc PORKO. O j^roblj zdravstva in kmečkegi varovanja poročamo vi gem sestavku. ■I j-pN'!K — ČETRTEK ?A. JULIJ 1960 STRAN 3 5tudenicah pri Poljčanah (ADIJO VOJAKI NOV MOST ^ V našem Tedniku je bi- toliko zapisanega o mo- y Studenicah pri Polj- L\i da JC- bil že res skraj- šaš, da ga obnovijo, ozi- postavijo novega. Se č besed pa je padlo na ra- ji mostu od domačinov, ki u je most prek Dravinje ^Ijehjskcga pomena, ^er so sc tudi na skupščl- jjbčinc v Slovenski Bistri- . zavedli resnosti problema ued Časom se je na mostu zgoaua manjša nesreča radi slabe nosilnosti) jc išlo do razgovora s pred- iraiki jugoslovanske Ijud- e armade. Razgovori so bi- plodni, ker so bili ti takoj pravljeni pomagati. In ker zadnja seja skupščine ob- le tudi odobrila sredstva, so potrebna, ni bilo več benih ovir za gradnjo mo- a. Dogovor je bil tu in pred- avniki naše vojske so že o- tnnajstega julija začeli s 'vimi pripravljalnimi deli. Obiskal sem jih v petek o- 1'dne, popolnoma nepriča- Jvano. Nekoliko pred mo- prihodom so končali s ^■Pravljalnimi deli za beto- f^ije temeljev drugega no- ;Ca. Ker še v tem trenutku imeli gramoza za beto- l^^^k. so Vojaki odšli na ^^P s starešinom enote '^^inom Vučiničcm, ter nje- '^'■^a pomočnikoma voja- ''^a Vladom Leskovcem in 'i,'^rGjcm Stefančičem v ci- gradbenima inženirjema k-pf^edstavnikom skupščine '"e, ki oskrbuje vojsko z materialom, Ivanom Lande- karjcm pa smo se pogovorili o njihovem delu. — Prvotni načrt za most so naredili v Gozdnem go- spodarstvu v Mariboru. Ker pa so predstavniki vojske načrt nekoliko spremenili, me jc zanimalo, kakšne so te spremembe. Po prvotnem načrtu je bil predviden lesen most, ki bi imel nosilnost okrog dvajset ton. Zahteval bi precej dela. Zaradi tega jc bil izdelan nov projekt. Po njem bodo te- melji železo-betonski. Tako se bo nosilnost povečala na 25 ton. za goseničarje pa ce- lo na 40 ton. V izrednih pri- merih je možna obremenitev celo 50 ton. Obe obalni pod- p:)rl mostu bosta ostali, na novo pa bosta postavljeni dve vmesni podpore iz želez- nih cevi premera 30 centi- metrov, ki bodo vsebovale še železno armaturo, napolnje- no z betonom. Dolžina mostu bo trideset metrov, širina pa nekaj manj kot pet metrov. Razen tega bodo lahko nare- dili še posebej prehod za pe- šce na vsaki strani mostu, kar pa bi zahtevalo še do- datne stroške. Celoten most bo kombina- cija lesa, betona in železa, ker bo gornji ustroj z nosil- ci in voziščem lesen. — Rok gradnje mostu je liratek. Nekoliko ga otcžko- ča zastoj v dobavi materia- lov. Zato me je zanimalo, ali bodo most končali do roka, do šestega avgusta. Stari most so podrli, ker je bil v napoto pri gradnji novega. Zeto prevoz z avto- mobili in vprežnimi vozili v Studenice sedaj prek Dravi- nje ni mogoč. Za pešce, ko- lesarje in mopediste so po- stavili nekoliko širšo brv, da gredo ljudje lahko čez. Ka- petan Radin Vučinič je opti- mist, kljub temu pa pravi, če bo dostava materiala ka- snila bolj kot pričakujejo, mosta ne bo mogoče zgraditi do roka. Ker pa je glede na- bave materiala optimist tudi Ivo Landekar. ni nobenih bojazni, da most do roka ne bo končan. Takšno je tudi mnenje fantov,, ki delajo dnevno tudi po deset ur in več. samo da bi čimprej most do:cončali. lapetan enote na delih v tudenicah Radin Vučinič pJhen za.sloj pri betonerjih , ker so morali najpreje iz- pati vodo je vzrok koloni samokolnic Jubilejno turistično - gostinsko leto Grajska restavracija: Več gostov, večji izkupiček v jubilejnem turističnem letu tudi ptujski gostinci predvidevajo več gostov-tu- rislov, večji količinski pro- met in, seveda, večji finanč- ni uspeh. Ker smo že sredi turistične sezone, je že mo- goče ugotoviti, ali se njihova predvidevanja uresničujejo. V tej in v naslednjih števil- kah Tednika se bomo pogo- varjali s predstavniki go- stinskih obratov in poročali o turističnem gostinskem prometu. Za začetek smo obiskali grajsko restavracijo v Ptuju, obrat GP »Haloški biser«, kjer najdeš goste, ki se hla- dijo v senci mogočnih ko- stanjev na vrtu pred resta- vracijo in ob pijači uživajo ob prelepem pogledu na Ptuj, Dravo, Ptujsko polje in Haloze ter Slovenske go- rice v ozadju. Posebno ob sobotah pa tudi ob nedeljah je zasedeno do zadnjega ko- tička. Na terasi je ples. Lep pogled na osvetljen ptujski grad privabi še več gostov. Ze znana kmečka in lovska soba zadovoljita še tako za- htevnega gosta. Da bi zvedeli kaj več o le- tošnjem poslovanju, smo za- prosili za razgovor Marico Soškič, upravnico grajske restavracije. Povedala je, da so restavracijo nekoliko pre- uredili. Notranje prostore so prcpleskali, nadeli nove za- vese, pred restavracijo ure- dili pločnik za daljšo vrsto miz in stolov, izolirali so prednjo steno, ki je bila za- radi nezadovoljivega temelja vlažna. Ob koncu sezone bodo ure- dili centralno kurjavo v vseh prostorih, ki so jih do- slej s težavo ogreli. Zaradi tega grajske restavracije po- zimi ne bo treba zapreti in odbiti gostov, ki radi v njo zahajajo. Prednji, večji, stil- sko še neurejen prostor, bo- do uredili v »grajskem« sti- lu. Strokovnjaki iz »Alposa« iz Šentjurja že pripravljajo idejni načrt. Tudi prostor in samo točilnico bodo uredili v podobnem stilu. Kolikor bo mogoče, bodo uredili pro- blem pomanjkanja skladišč- nih prostorov. Prazno emba- lažo, ki se kopiči za vrtno teraso, bo treba spraviti pod streho, da ne bo kazila po- gleda. Skladiščne kleti ima- jo v grajskih kleteh, kjer pa pijača ni pri roki in jo je treba nositi v zabojih mimo številnih gostov. Ko bo več denarja bodo uredili kleti, vejelno pod točilnico. Roštilj na vrtu bo ostal. Poleg nje- ga bodo uredili še eno to- čilnico, predvsem za nata- karje, ki ne bodo več motili gostov pri notranji točilnici. Kar koli urejajo, morajo de- lati v skladu z cVjvoljenjem zavoda za spomeniško var- stvo iz Maribora, ki zahteva, da ostane podoba gradu in okolice nespremenjena. Upa- jo, da ne bodo več dolgo po- slušali in brali kritike na račun embalaže in pomanj- kanja skladiščnih prostorov. Ce bodo uredili, kar namera- vajo, bodo gosti prav radi hodili v grajsko restavracijo tudi pozimi. Marica Soškič je dejala o prometu, da je bil lani za- dovoljiv, letos pa je še več- ji. Opaziti je mnogo večji obisk gostov, domačih in tu- jih. Zanimajo se za grad, za kulturnozgodovinske spome- nike Ptuja in okolice ... Le- tos je bil na grajski resta- vraciji tudi najvišji gost — maršal Tito, ki je bil s po- strežbo in počutjem zelo za- dovoljen. Ob slovesu je de- jal, da še pride, m sicer je- seni na osrednjo proslavo mesta Ptuja. Več je tudi za- ključnih svečanosti: zaklju- ček delavsko športnih iger, teden bratstva in prijatelj- stva, sprejemi za gasilce... Zadovoljne odhajajo skupine iz tujih držav. Največ tujih turistov je iz Avstrije, Nem- čije, Italije, Anglije, Fran- cije, Madžarske. V jeseni pride tudi skupina Norveža- nov. Pomagajo tudi turistič- ni prospekti s prilogo v tu- jih jezikih. Glede na številnejši obisk je tudi količinski promet večji. Rekorden je bil ma- ja in junija. Tudi šolarjev je bilo več. Prav je, da zve- do kaj več o starem Ptuju. Ta mesec je nekoliko slabši promet, ker so dopusti, zapr- ta je ena cesta iz mesta na grad. Kljub temu predvide- vajo večji izkupiček kot la- ni. Ze v prvem polletju so dobili 8 milijonov starih di- narjev več kot lani v istem času. Dosegli so rekord. za strežno osebje pred grajsko restavracijo Modernizacija Mejne in Dražen- ske ceste Ze pretekli teden sta pri- čela Krajevna skupnost in Cestno podjetje Maribor ze- meljska dela na Mejni in Draženski cesti. To cestišče bodo asfaltirali s pomočjo prispevka tamkajšnjih sta- novalcev v dolžini 1100 m in širini 3 m. Navozili so gra- moz in ga zravnali s stroji. Podlaga za asfalt je priprav- ljena, KS se je že dogovori- la z asfalterji, ki bodo dela opravili v kratkem. V veliko pomoč pri pri- pravljanju cestišča za asfalt- no prevleko so bili mladinci iz furnišča. Mladinska četa se je ob uri sestala in vsako popoldne deset dni delala na obeh cestah. Odstranjevali so večje kamenje, izkopali in odstranili so humus z roba cestišča, urejevali so banki- ne na drugih cestah. Mla- dinci so z delom prištedili veliko sredstev in dali lep vzgled pri urejevanju cest. Ob zaključku del pri asfalti- ranju bodo pripr>j'ili slavno- stno predajo ceste namenu. Na cesti so delali tudi bri- gadirji ptujske brigade, V dopoldanskem času so raz- važali gramoz, čistili cesti- šče... Okoliški prebivalci so se začetnih del zelo razveselili. Vedo. da se bodo rešili pra- hu, ob deževnem vremenu pa mlak na cesti. ZR SLOVO OD JOŽETA ŽEMLJICA, MAISTRO- VEGA BORCA V nedeljo. 20. julija, so pokopali v Juršincih Jožeta ŽEMLJICA iz Grabšinskega brega, bivšega Maistrovega borca in sodelavca narodno- osvobodilnega gibanja, ga- silskega poveljnika in spo- štovanega občana. Pogrebno spremstvo so opravili gasilci, zadnje bese- de pa mu je spregovoril Franc Holc. Vsi, ki so po- kojnika poznali, ga bodo ohranili v najlepšem spomi- nu. STRAN « TEDNIK — ČETRTEK 31. Telesna kultura v Slov. Bistrici: Zborovanje revežev Šport je v Slovenski Bi- strici močno razvit. Kar štir- je klubi tekmujejo v sloven- skih ligaških tekmovanjih, medtem ko se je judo razvil v jugoslovanskem merilu. Kljub temu nobeno od teh društev nima denarja za na- daljevanje ligaških tekmo- vanj v jesenski sezoni. Vse njihove dosedanje interven- cije in prošnje na vse mo- goče organe so bile zastonj. Zato so se zbrali predstavni- ki vseh štirih klubov s pred- stavniki občinske zveze, da bi se pogovarjali o nadalj- njem tekmovanju, oziroma o izstopu iz tekmovanja. Se- stanku je prisostvoval pod- predsednik skupščine občine Branko Vasa. Prvi je začel nizati pro- bleme predsednik in trener NK Osankarica Luka Daba- novič. Naj preje je orisal po- ložaj v klubu. Nad devetde- set registriranih igralcev ima eno zakrpano žogo, šest pa- rov nogometnih čevljev in en komplet dresov. Razen tega imajo še nekaj dolgov, in jim upniki pretijo s so- diščem. Jesenski del prven- stva je pred vrati. Za zače- tek so igralci sklenili, da si sami kupijo copate in drese, da se bodo lahko kondicijsko pripravljali. Ostalo oprem.o in sredstva za tekmovanje pa bi morali dobiti. Takšni problemi pa niso samo pri NK Osankarici. Brez sred- stev so judaši, košarkaši in odbojkaši. Pri košarkaših je celo posameznik financiral dve sto starih tisočakov, da so lahko zaključili tekmova- nje. Poseben problem pred- stavlja telovadnica. TVD Partizan že dalj časa nima redne vadbe, ker ruma sred- stev niti za popravilo telo- vadnice, kaj še. da bi raz- mišljal o aktivnem delu. Največ uporablja telovadni- co šola. Več kot tri četrtine uporabnega časa. Sredstev za koriščenje pa daje samo eno tretino. Zato so na se- stanku zirazili nesoglasje s takšnim odnosom predvsem pa z zahtevo Temeljne izo- braževalne skupnosti, ki je poslala prošnjo za financira- nje šolske telovadbe iz sred- stev sklada za telesno kultu- ro. Tako je sedaj telovadni- ca zaprta, ker je potrebno najpreje popraviti streho. Kakšen je odnos do drugih športnih objektov, pa govori primer z nogometnim igri- ščem. Po njem vozijo tovor- njaki, imajo gasilci vaje, prek igrišča je peš pot itd. Vsi ti pa se ne zavedajo, da je bi- lo v zgraditev igrišča potro- šenih precej sredstev, ki jih sedaj sami uničujemo. Se in še bi lahko našteva- li probleme, s katerimi se u- kvarjajo športniki mesta Slovenska Bistrica. Toda glavni namen njihovega se- stanka je bil, da se skupno dogovorijo o financiranju telesne kulture v mestu. Zato je na sestanku spre- govoril podpredsednik skup- ščine občine Slovenska Bi- strica Branko Vasa, ki je dejal, da so mu bili mnogi problemi nepoznani. Sogla- šal je, da bi šport na nivoju kot je, morali obdržati. Zato bi naj letošnje stanje rešili s trenutno akcijo, medtem ko je treba za v bodoče po- staviti jasne kriterije za pri- dobivanje finančnih sredstev. Predvsem bi morali obnoviti pogodbe, ki smo jih imeli do tega leta z delovnmi c*gani- zacijami, od katerih so se stekala sredstva za razvoj telesne kulture. Z mnenjem podpredsednika so se strinjali tudi ostali. O- pozorili pa so na dejstvo, da se bo moral spremeniti od- nos določenih krogov do in- teresov športa v Slovenski Bistrici. Ob koncu so skleni- li, da bo v naslednjih dneh sklican sestanek širšega po- litičnega aktiva, na katerem bodo obravnavali in skušali najti rešitev za financiranje telesne kulture. Še neprebavljen ocvirek pri ur( nju mesta Te dni nas je nekdo opo- zoril, naj si ogledamo »niz- ke in visoke« gradnje pri bloku nasproti železniške po- staje. Zaradi tako pomanj- kljive informacije sem bil v zagati, ker nisem vedel za kaj gre. Verjetno je mislil, da imamo novinarji dober nos in da bomo zadevo že zavohali. Drugega ni kazalo, kot iti pred železniško po- stajo. »Nizke in visoke grad- nje«, sem pomislil in se ozrl proti bloku na severni stra- ni postaje. No, blok je že vi- soka gradnja, kje so nizke? Takoj za blokom sem opazil vrsto nizkih lesenih lop. Spr- va sem pomislil, da so to »štalunci«. Ej, sem si dejal, tudi to je za ocvirek. V na- selju lepih blokov oziroma takoj za njimi pa take le- sene podrtije? Pa še to na pogled vseh, ki se pripeljejo v Ptuj z vlakom. Nedaleč od tod bo nova avtobusna po- staja. Promet bo speljan tod mimo. Kaj bodo rekli o tem turisti?... Se en pogled in opazil sem »nizko gradnjo«, na katero so nas opozorili. Ker slabo napravljenim le- senim drvarnicam ne bi pri- sodil, da so garaže, sem se o tem prepričal šele takrat, ko je iz ene odpeljal avto- mobil. In kaj je končno niz- ka gradnja? Po mojem je gradnja dveh novih lesenih lop, ene v isti vrsti kot so prejšnje, druga pa začenja že novo vrsto in to tik pod oknom bloka. Ko sem prišel bliže, sem opazil »gradbišče«; nekaj v zemljo zabitih ko- lov, povezanih z vodoravni- mi debelejšimi koli. Na njih so bile pribite že prvj ke deske. Ko sem to val, sem se vprašal upajo zapeljati lastn tomobile v tako »fr- lersko« postavljene Takoj sem pomislil^ prav je, da imamo j tivne biroje, urbanisti špektorje, inšpekcijska be in še vrsto služb, plačujemo, da nam' odredijo pravo lokacj gradnjo podobnih obj da preračunajo statičn mente, da se gradnja) dre že ob prvem udai avto ... Toda dovolj j Po vseh predpisih je za gradnjo najprej lol To so pristojni organi gotovo izdali, sicer te ke gradnje« ne bi mog! ti tam kot so, ali n( gradnjo so potrebni n Graditelji jih prav g imajo. Ce projektantom najbolj v ponos, je i stvar. Da so si stvar ogl inšpektorji ob predaji i nu je jasno, saj jih lai že uporabljajo. KonfiK avtomobili tudi zavarK Zavarovalnica mora po^ ti škodo, če se slučajno podre na avto ... No, n' nje se bo še našel ne^ vprašal, kaj še potem' te vi, novinarji? Za vsak primer seffl' vo fotografiral. Tisti, I nas opozorili na ta oc^ bi radi vprašali, ali s« slili te »nizke in visoke«? nje. Ce so. je res n^^lo dno, da smo jih prej' kot urbanistični, gradbei inšpektorji. ' Kako rešiti problem garaž pri blokih? Ponekod sol skupnimi močmi lepo uredili. Ali je tak način najpn nejši, bi lahko odgovorili inšpektorji. Za svinjsko kožo - novo kosilnico Te dni smo bili priče sreč- nemu dogodku za družino Ivana Ozmeca iz Cvetkovc. Na žrebanju je dobil motor- no kosilnico — BCS. Izročil mu jo je vodja odkupne po- staje Konusa v Ptuju, Alojz Polanec, ki nam je v razgo- voru povedal, da odkupljena tem področju okoli 46.000 svinjskih kož letno. Vsak pro- dajalec kože dobi odkupni blok s številko, ki Mh žreba- jo. Tokrat je dobil glavni do- bitek Ivan Ozmec. Po kosilnico je prišel s si- nom Jankom, ki je končal osemletko. Ob pogledu na kosilnico so mu bolj sijale oči kot očetu Ivanu, ki nam je povedal, da bo Janko naj- več z njo kosil, saj bo ostal na kmetiji. Mehanizacija je nekaj novega za kmetovalce, in kot je videti, zadržuje in navdušuje mlade kmečke o- troke, da bi delali na doma- čih njivah in travnikih. Ce bi Janko obiskal še šolo za kmetovalce, bi se poleg rav- nanja s kmetijskimi stroji naučil še veliko koristnega za kmetovanje na domačem posestvu. Oče Ivan je dejal, da bo vesel, če bo Janko ostal na kmetiji. 2e dva sina sta od- šla. Imajo 2 ha travnika. Do- slej so ga kosili s kosami. Odslej bo lažje. Tudi sose- dom se ne bo treba več mu- čiti s kosami. Ozmečevi niso dobili prve nagrade Konusovega žreba- nja slučajno. Redijo po 20 svinj. Kože zaklanih praši- čev vedno prodajo. Kožo, ki jim je prinesla motorno ko- silnico, so prodali v zbiral- nici kmetijske zadruge v Podgorcih. Drugi izžrebanci Konuso- vega žrebanja so dobili prav tako lepe nagrade, saj je med njimi več mopedov, koles, ra- dioaparatov. Vseh dobitkov je bilo okoli 4000. ZR Jajiko m njes:()v oče Ivan Ozmec z Alojzom Polancem za: tem, ko sta že zvedela, da je kosilnica zares njuna in daj si jo bosta lahko odpeljala domov. - ■ Poskusite Jed iz korenja In kolerabe Pol kilograma korenja (ne sme biti preveliko) in tri manjše rumene kolerabe do- bro operemo, očistimo in zrežemo na majhne kocke, ki jih dušimo v kožici z zadost- no količino maščobe in z ne- koliko vode. Končno vmeša- mo skodelico kisle smetane In začinimo s soljo, poprom ln sesekljanim peteršiljem. Serviramo z golažem in pi- re jem. JESENI POyK V NOVI ŠOLI v MAKOLAH Strašen je pogled na staro makolsko šolo. Medtem, ko je prizidek že končan in pod streho, na stari šoli ni stre- he niti zadnje plošče. Vsa šo- la ima videz zbombardirane zgradbe iz vojnih časov. Ko se približaš, vidiš, kako de- lavci hitijo z delom, da bi makolskim učencem omogo- čili v jeseni normalen pouk. Z deli se je nekoiko vleklo, ne po krivdi gf' nega podjetja Remont pak zaradi letošnje dol? me in še deževja. Kij«' mu so vsi optimisti. ^' petnajstem avgustu bod< zidek stare šole oprei" novo opremo. Do konc» seoa avgusta ali pa v ( treh dneh septembra P pod streho tudi obn"' stari del šole. 4$ — ČETRTEK 31. JULIJ 1969 STRAN 7 ^sedanja splošnega zbara obč. skupščine Lenart in obč. konf Lenart Ideča luč pred lenarškim (inetijstvom še ni ugasnila puli petek je zasedal v jartu splošni zbor, na ka- jBi sta občinska skupšči- in občinska konferenca pL Lenart razpravljali o taterih neizogibnih pro- ,^ih družbenega in zaseb- ja kmetijstva. V živahnih polemičnih diskusijah, v ;ere se je vključilo kar retnajst diskutantov je bi- ugotovljeno, da je tako ižbeno, kot tudi zasebno letijstvo še vedno na go- idarskem razpotju, kjer ri na senoaforu rdeča luč. 'Igoletni »stop« za naše letijstvo je bil že, kot to- okrat prej tudi na tem t>ru v središču razprav, ki jim tokrat poleg odbor- itov lenarške občinske iipščine in članov občinske "iference SZDL prisluhnili * poslanci Vlado Ožbolt, I' Sarman, Adolf Praprot- in Zora Tomič, članica Publiškega izvršnega sveta. ^številnih razpravah, ki bile po večini ostre in kri- Se je zrcalila težnja in ■^p. da bosta lenarška ob- ''■SKa sku[)ščina in občinska '"/erenca SZDL pripravili '^seni konkreten program 'Haloge za izboljšanje po- ^^ja kmetovalcev in njiho- ' aktivnejšo vključitev v tržnih proizvajalcev. j^'Sii odbornikov in članov ;^ske konference SZDL ?'ie enotne v tem. da je od že tolikokrat izre- zahtev pristopiti h ^"^retnemu delu in reše- ^"'^ kmetijske problemati- samo na sejah in se- ''^'h. temveč v konkretni .J' in prizadevanjih v ne- ^^^i praksi. '^^'^'Jrnik Jože Rajh, se je '^'^jih kritičnih besedah lotil neurejenega tržišča, pro- izvodnega sodelovanja in možnosti dejanskega soodlo- čanja v proizvodnem sode- lovanju s kmetijsko organi- zacijo. Dejal je »ne želimo se vra- čati nazaj, vendar pa zahte- vamo ustrezne oblike zdru- ževanja kmetovalcev, pred- vsem pa zno.snejšo kmetijsko politiko, ki nam ne bo še bolj zamegljevala naših per- spektiv.« Jože Snajder, je sebi in navzočim postavil zelo resno in zaskrbljujoče vprašanje, kje dobiti sredstva za nakup kmetijske mehanizacije in kako bi se naj obnesle zamiš- ljene strojne skupnosti v o- kviru krajevnih skupnosti na podeželju. Omenil je tudi, da so in- tenzivna vlaganja v kmtij- sko proizvodnjo predraga, saj so cene kmetijskim pri- delkom tako nizke, da mno- gokrat ne krijejo niti proiz- vodnih stroškov. Franc Suman, direktor A- grokombinata KZ Lenart jc podčrtal misel, da so banke vse preveč nczainteresirane za vlaganje sred.stev v kme- tijstvo in da so previsoke o- bresfi ter kratki odplačilni roki v bistvu le »coklja«, ki hitrej.ši napredek še bolj za- virajo. Franjo Muršec, pred.sednik skunščine občine Lenart je poudaril, da je treba enkrat za vselej ugotoviti, kaj lahko na lem področju storijo v df)mači občini in kaj jc zu- naj občinskih moči in pri- stojnosti. Poudari! je pomen in vlogo ustanovljenega skla- da za kiTte ormoški bazen uradno še ni odprt in čaka verjetno na prihodnjo kopalno sezono. Možnosti za kopanje torej niso preveč idealne. Pred nedavnim sem se po naključju mudil pri ljuto- merskih »ribnikih«, kjer sem že razmeroma zgodaj zjutraj bilo je okrog 10. ure, našel kar precej Ptujčanov in Or- m *žanov. Povedali so mi. da bi se kopali tudi v domači občini, žal pa zaenkrat niti ena niti druga še nimata te- ga vprašanja na ustrezen na- čin rešenega Naše oči so na široko odprte na Turnšče pri Ptuju, kjer nameravamo, seveda če bo vse po sreči, zgraditi toplice z večjim tu- ristično rekreacijskim cen- trom Držimo pesti Orm«- ški bazen je zgrajen , .. To- rej perspektive za k-^vnalce so nekoliko svetlejše Prav g >tovo pa bo v teh domač:h objektiv »utopljen« tudi marsikateri dinar pa tudi devizna sredstva ki iih se- daj pobirajo naši sisedje. k: so nas na tem nodročju ne- koliko prehiteli. J. S. ČE STE PREVEČ SUHI Ce se želite zrediti, morate najprej na zdravniški pre- gled, kajti mršavost more bi- ti tudi bolezenska. Sele ko ste prepričani, da ste zdravi, pričnite — jesti! Najpomembnejši dejavnik pri mršavosti so slabi živci. Poskusite najprej njih po- zdraviti! Mnogo spite, naj- manj 8 do 10 ur dnevno! Pred večerom ali spanjem se sprehajajte pol ure! Po sleherni večerji popijte pol litra piva, ker vsebuje hmelj in kalorije, ki pomirjevalno vplivajo na živce in pospešu- jejo rejenje. Omake, ki jih boste uži- vali, naj bodo zgled kulina- rične umetnosti, zrezki pani- rani, meso mastno. Jejte ba- nane, hruške, grozdje, kom- pot s sladko smetano, torte. pec'vo s kremami in fokola- d,o! Nikarte uživati premočne kave. čaja in žganih pijač! KTRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK 31. Delavci TGA Kidričevo v Crikvenici Zopet je napočil letni čas, ko med drugim največ mi- slimo na letni dopust, kje in kako ga bomo preživeli. No- benih težav ni za tiste, ki imajo dovolj »debelo« de- narnico. Lahko se nameni- jo kamor koli, saj zmorejo tudi najbolj zasoljene cene hotelov, avtokampov... ob morju in v planinah. Težje je za delavske in druge dru- žine, katerih krušni očetje ali matere imajo poprečne dohodke. Ob vsakodnevnih potrebah in nakupu tega in onega, ne ostane dovolj za hotel. Na vso srečo mnoga podjetja poskrbijo za cenej- ši oddih in rekreacijo svojih delavcev v počitniških do- movih, ki jih zgradijo ob obali ali v planinah. IMed drugimi je poskrbel za do- pust svojih delavcev tudi sindikat TGA iz Kidričeve- ga. Tovarna je uredila po- čitniški dom v Crikvenici, znanem in lepem turističnem mestu ob severni jadranski obali. Mara Rus, prijazna uprav- nica doma, nam je ob obisku opisala kapaciteto doma v Crikvenici. Kakih dvajset minut hoda od centra mesta ob obali imajo dve večji stavbi poleg hotela. V obeh zgradbah je 18 sob s 47 le- žišči. Za stavbama je 8 vi- kend hišic z 32 ležišči. Kot rečeno, sta stavbi in vikend hi.-^ice ob obali v urejenem gozdičku, kjer je mogoče tu- di šotoriti. V eni izmeni (10 dni) je okoli 80 delavcev in članov družine. V Ireh me- secih, v času .sezone, je po 10 dni 2400 ljudi. Kljub le- po urejenim sobam, vikend hišicam in zadovoljivi hrani, so cene za delavce v vikend hišicah za celoten penzion 1500 starih dinarjev, za čla- ne družine, ki niso zaposle- ni v tovarni pa 2000 starih dinarjev. Penzion v s'''bah je za delavce 2000 starih di- narjev, za člane družine pa 500 starih dinarjev več (Ho- telski penzion! so od .5 do 7 tisoč starih dinarjev ) Ma- ra Rus nam je se povedala, da letujejo v njihovem do- mu tudi delavci iz mar;b:ir- skih tovarn in sicer glede na zamen iavo De'avc' TGA iz Kidričevega pa letujejo v njihovih domovih v Piranu, Kaštel Gomilici. Povedala je tudi, da je poleg doma bol- nišnica za dihalne organe (astmatike ...). Delavci lah- ko letujejo in se obenem zdravijo v omenjeni bolniš- nice. V domu je tudi večji salon z radioaparatom in gramo- fonom, televizorjem, s kate- rim so dopustniki z zanima- njem spremljali tudi prvi polet in pristanek ameriških ^astronavtov na Luni ter nji- hovo vrnitev. Prostorna je- dilnica in terasa zadovolju- je za postrežbo. Medtem, ko so dopustniki ležali na urejeni plaži in se prijetno kopali, njihova naj- večja želja je bila čim prej dobiti lepo zagorelo polt, smo pokukali tudi v kuhi- njo. Delo kuharice Tilike Lešnik in Marije Zuran ni bilo lahko, saj se morajo sredi največje dnevne vro- čine vrteli okoli žarečega štedilnika. Morali smo po- begniti iz prevroče kuhinje v restavracijo za prikupni šank s hladnimi pijačami, kjer so Marija Peklar, Cvet- ka Brodnjak, Lenka Grab- ner, Marjana Gorenje in Vilma Lešnik že servirale in pripravljale jedilnico. Fran- ci Segula. ekonom, je prav- kar prinesel torte. Kosilo se je zares dobro končalo. Po večerji se jih je veliko odpravilo na promenado, mlajši so se napotili na »ba- la bala« v hotelske restavra- cije od koder so donele ki- tare še dolgo v noč. Tisti, ki so ostali doma, so navadno posedeli v restavraciji ali pa na terasi. Po stari domači navadi so naročili liter bolj- šega in začula se je domača viža... Posebno veselo je bilo v domači restavraciji ob poslovilnem večeru, ko so se zavrteli ob znanih domačih poskočnih melodijah. Tudi smeha ni manjkalo, posebno, ko so prinesli največjo za- spance proti polnoči v resta- vracijo kar v spalnih obla- čilih ... Za marsikoga je prehitro minilo deset dni brezskrbne- ga pohajkovanja od plaže k obloženi mizi. kopanja v ču- doviti morski vodi... ZR Zadovoljni dopustniki iz TGA so dali prednost pri foto- grafiranju za časopis strežnemu osebju Srečonje brigadirskih veteranov PTUJSKA BRIGADA TRIKRAT UDARNA Preteklo nedeljo je bilo v Ljudskem vrtu v štabu mla- dinske delovne brigade »Du- šana Kvedra-1900« veliko brigadirsko slavje. Udeleži- li so se ga tudi brigadirski veterani, predstavniki kul- turnega in javnega življenja ter drugi gosti. Na povelje Alojza Gojčiča, komandanta, so se brigadir- ji postrojili na jasi pred jamborom. Ob njih so stali starejši brigadirji, ki so se udeležili mladinskih delov- nih akcij sirom domovine. Stanko Lepej, predsednik ZMS Ptuj je po pozdravu dejal, da z današnjim dnem brigada zaključuje uspešno enomesečno delo. Franc Krajnc je govoril o udeležbi in uspehih brigadir- jev ptujskega okraja po vojni na številnih mladin- skih akcijah sirom domovi- ne. Večkratni komandant ptujskih brigadirjev je še dejal, da so se srečali pov- sod tam, kjer je razrušena domovina zahtevala pridne roke. Na mladinskih akcijah je sodelovalo več kot 8000 naših brigadirjev. Ptujski mladinci so že 1946 zasadili krampe in lopate, ki so bili tedaj osnovna mehanizacija. Uspešno končana mladinska akcija v prvem letu je pri- spevala veliko poleta in elana za nadaljnje gradnje. Opozoril je tudi, da ne sme- mo pozabiti brigadirjev, ki so se udeležili delovnih ak- cij v tujini: v Albaniji, pri obnovi Varšave, v Avstriji, kjer je plaz porušil vas ... Stanko Lepej je nadalje- val, da niso pričakovali ta- kega uspeha brigade. Z majhnimi delovnimi nava- dami so storili veliko. Tudi ekonomski efekt je upravi- čen. Proglasil je brigado za trikrat udarno. Brigadirji so pripeli na prapor tretjo za- stavico. V znak priznanja je prejel darilo komandant bri- gade Alojz Gojčič. Iz bri- gadirskih ust je odjeknilo trikrat hura ... Alojz Gojčič je dejal, da je ob trikrat udarni brigadi ponosen na vsakega brigadirja. Zahvalil se je za trud, ki so ga izka- zali pri delu. Z mladino je treba sodelovati, jo voditi in ji pokazati bodočnost. Bri- gada je v spodbudo ptujski mladini, da se bo prihodnja leta hitreje odločila za sode- lovanje v delovnih akcijah. V imenu brigadirjev se je zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali pri formiranju in vzdrževanju brigade. Svečano so podelili udar- niške diplome. Za udarnike so proglasili: Franca Lozin- ška. Vlada Lista, Josipa Mar- čeca, Franja Znidariča, Vla- dimirja Talana, Draga Ku- zeja, Franca Ciglera, Hanže- ka Stjepana, Žarka Kolariča, Marjana Granda, Jožeta Lac- ka, Ljubo Cučkovo, Slavka Kokota, Jurija Jakca. Miro- slava Prikratkcga, Rudija Gotalja, Milana Cucka, Jan- ka Kečka, Peta Raca. Stje- pana Lonjaka, Pivdo Opara in Jožeta Rakuša. Veliko bri- gadirjev je prejelo pohvale. Sledil^ JG krajši kulturni spored, *ki so ga pripravili brigadirji. Seveda ni bil brez šal, skečev in popularnih brigadirskih pesmi, j, Vučetič iz Varaždina I citiral svojo in druge J Brigadirskega srečar Ljudskem vrtu so se ■ žili veterani Viktor k'. Alojz Solina, Franc S- in Jože Goričan, ki cg ■ prvi mladinski akciji vj vojni Jugoslaviji v Bj! pri Brčkem. Alojz Solici bil tudi prvi ptuj.ski i nik. Naslednja leta po' ni so bili v brigadah š; ter Berginc, Jože Skok, Ii ka Solina, Feliks Bagar,' ko Cvetko, Janko Strf Slavko Fajt, Zofka Sai Vida Flajšman, Marica' rin, Albin Pišek, Kavčič. Brigadirski veti ni so se na brigadirskern: čanju tudi fotografirali- Udeleženci letošnje delovne akcije v Ptuju Brigadhji — veterani IZGUBLJENA STAVA Polet na Luno bo zelo drag za londonsko sprejcmalnico Htav William Hil, ki je sta- vila na neuspeh pristanka prvega človeka na Luni. Ti- stim udeležencem stave, ki so bili nasprotnega mnenja, bo morala izplačati visoke vsote. Vendar to podjetje s tem še ni vrglo »puške v ko- ruzo«. Ze sedaj so začeli -prejemati stave za polet na Mars. kar bi se naj zgodilo najpozneje 20. julija 1972. to- rej tri leta po pristanku nr- vega človeka na Luni. Vse- mi rska tekma torej vlada na vseh področjih in človeštvo vsega sveta se vprašuje, kje je zadnja meja znanosti in tehnike? PROSIM, POPIJTE MALO VODE Vlomilec je ponoči vdrl v družinsko hišo na robu Mi- lana v Italiji. Bil je tako hru- pen, da je zbudil gospodinjo, ki ie bila sama doma. Zbu- dila se jc v trenutku, ko je našel gotovino. Mladi ta' ni prestrašil. Stopil je v hinjo in se vrnil s kožar vode. »Tole popi j te dobro,« ji je rekel. Gosp nja je pila, lačas pa je Sel z ukradenimi 50.000 : mi. Največje črke »New Vork Times« J*' javil poročilo o cprehod'J soljcev Armstronga in na na Luni pod na.slov^''' največjih črk v svojei^i stoju. List izhaja 118 — Četrtek 31. julij 1969 STRAN 9 Vsako leto se sredi polet- :h dni spomnimo na veliko raocdijo nied narodnoosvo- ^idlnim bojem ,v naši obči- 1 na bitko v Most ju 8. 8. J42 ko so nemški orožniki , policisti zaradi izdaje po- ončali skupino hrabrih par- ianov — slovenskogoriške Tragičen dogodek, ki ^0 ga izbrali za občinski jgznik kot najbolj pretre- ■jiv sponiin iz narodnoosvo- odilncga boja ptujske obči- e, ni pomenil, kakor je te- jj mislil okupator — konec ludskega upora proti sov- jžr.iku. Strašno nemško na- jje, mrtvi partizani, ubiti lici' v taboriščih trpeči za- edni Slovenci — vse to je h^igalo narodov ponos v seh, ki so se zavedali svoje arodne in človekove dolž- losti, ki so se zavedali, da norajo pomagati graditi te- nelje velike zgradbe sreč- lejše domovine. Tragedija v Most ju je tako pozarjala, da je potrebno ladaljevati, kar so začeli pi- nirji osvobodilnega boja. adli v Mostju, kar je začel Dže Lacko, ki je umrl zara- : nasilja v okupatorjevih )ijah 18. avgusta 1942. zgodovina osvobodilnega oja ptujske občine je zapi- ila še druge boje, ki so pri- esli bridke izgube, ki so ter- ali krvni davek domovini. )meniti moramo bitko pri «'.ah 20. maja 1944, kjer je ladlo 8 partizanov, bitko 27. septembra 1944 pri Zg Pri- lavi, kjer so padli trije ku- ^rji, bitko v Gorišnici 4. fe- bruarja 1945, kjir so padli partizani, 4 ujete pa je o- ipator pozneje ustrelil, spo- dil v Spuhlji 6. decembra kjer so padli štirje ku- '"^i. spopad pri Bratislavcih ;februarja 1945, kjer je pa- ~o_spet 7 dragocenih žrtev, |ad:im v spopadih z okupa- orjem se pridružujejo padli umrli v taboriščih. Ne- izprosen boj je pognal v '^rt nad 70 zavednih Slo- y,5ncev ptujskega in ormo- U^ga okoliša. Med njimi je ^■■0 največ mladih ljudi, ki J v novi domovini veliko »prinesli k našemu napred- ki'Ptujski občinski praznik, posvečen dogodku iz osvo- oailnega boja, je hkrati ob- naših uspehov pri gra- družbene stavbe, ki le- j ,[>a temeljih, poškropljenih tf^^^'^*^' padlih za osvobodi- 5r?P bomo J^znovali "«Cl\SKI PRAZNIK? Uju^^^tošnji občinski praz- 0(1),' ^: avgusta bomo v Ptuju Dem ^ mest- r " parku ob Dravi .blizu PrS'y'""^Sa paviljona — do- le ok^ heroja Kvedra. Kip o»iikoval v glini študent akademije za likovno umet- nost III. letnika v Ljubljani, Viktor Gojkovič iz Hajdine pri Ptuju, V livarni v Ljub- ljani so kip vlili v bron. Kip bo .odkril prijatelj Du- šana Kvedra — Ivan Brat- ko, ravnatelj državne založ- be Slovenije. Predsednik OS Ptuj, tov. Franjo Rebernak bo nato prevzel obvezo o ču- vanju spomenika, nakar bo v razstavnem paviljonu od- prl razstavo Kvedrove zbir- ke afriških in azijskih etno- grafskih predmetov, ki jih je muzeju posodila vdova he- roja Kordija Kvedor iz Beo- grada. Razstava bo odprta tri tedne. Tov. Kvedrova je na indijski ambasadi v Beo- gradu posredovala muzeju za razstavo tudi slike iz Indije, ki bodo razstavo popestrile. Omeniti moramo, da je in- dijska ambasada ponudila Ptuju tudi film o Indiji, ki bi ga zavrteli po počitnicah. Razstavo pripravlja mg. etnologije, kustos narodno- pisnega odd. ptujskega mu- zeja, Vitomir Belaj. Bogata privatna zbirka pokojnega D. Kvedra razgrinja pred nas del ljudske umetnosti tistih dežel, ki jih je Kveder spo- znal na svoji diplomatski mi- siji v Afriki, predvsem pa v Aziji. Opozarja nas na Kve- drovo veliko zanimanje za kulturo ljudstev, s katerimi je navezal stike, ko je pred- stavljal našo državo v tu- jini. Ko je bil ambascidor v Eti- opiji, od julija 1955 pa do ju- lija 1956, je potoval po Etio- piji in pred vrnitvijo v do- movino obiskal še obrobne dežele Etiopije. S teh poto- vanj so mnogi predmeti, ki jih bomo videli na razstavi. V Indijo je odpotoval ju- nija 1958, ko je prevzel na- logo veleposlanika naše dr- žave v tej, narodopisno in u- metnostno izredno bogati de- želi. Septembra 1959 so Kve- dra imenovali še za poslani- ka v Afganistanu in na Cey- lonu, avgusta 1959 v Pakista- nu, nato pa oktobra 1959 še v Nepalu. Po sprejemu akre- ditivnih pisem za te dežele, se je odpravi! na pot, da je premierom teh dežel pisma izročil. S teh poti se je vrnil z bogatimi spoznanji o ljud- ski kulturi, o umetnostnih spomenikih. Zbral pa je tudi veliko narodopisnih pred- metov, tkanine, kipe, maske, glasbila, orožje. Skoraj vso zbirko dragocenih predme- tov je tov. Kvedrova zaupala ptujskemu muzeju, da bi raz- stava obogatila tudi ptujske občane z novimi spoznanji o ljudski umetnosti, ki nam je zelo oddaljena. Kvedrova globoka naveza- nost na Indijo in njene kul- turne vrednote — bo poglo- bila tudi naše odnose, odno- se ptujskih občanov do kul- ture te daljne dežele, do ka- tere jo odprl pot politik, vo- jak in kulturnik Dušan Kve- der, ko j C ptujskemu muzeju poklonil leta 1961 okoli 20 in- dijskih ljudskih glasbil. Se- daj prejemamo na posodo Se njegovo privatno etnograf- ska zbirko. Ali bomo lahko kdaj z njo obogatili noš mu- zej, muzej mesta, na katere- ga so heroja Kvedra trdne priklepali mladostni spomi- ni, spomini na otroška in di- jaška leta? V, R. 14. 5, 1869 - 14. 5. 19 1. OD MARIJE TERLZIJE DO DLNAJSKE REVOLUCME 1848. Navadno se straši spomi- njajo tistih let, ko so sami hodili v šolo, imeli dobre, poprečne ali celo odlične u- čitelje in si zapomnili iz ti- stih časov vrsto lepih pesmi na pamet. Povedo nam tudi, kako so se učili poštevanke in kako so večkrat prihajali v šolo brez domačih nalog, ker zanje ni bilo časa. Pri- merjajo tudi svoje šolanje z današnjim, saj je treba da- nes otrokom precej pomagati pri učenju, nekaterim celo že od prvega razreda dalje. Današnje obvezno šolanje je prevzelo naloge bivše me- ščanske šole in nižje gimna- zije. Novi časi pač terjajo večjo splošno izobrazbo in s tem tudi večji duševni na- por šolskih otrok. Da danes hodijo otroci ob- vezno osem let v šolo, se po- večini nihče več ne huduje. Nekoč, recimo pred sto ali pred sto petdesetimi leti pa ni bilo tako. Ze Marija Te- rezija (1740—1780) je zapo- vedala 6-letno šolanje, ki pa tedaj in pozneje ni moglo biti v celoti uresničeno. Sa- mo v večjih vaseh so bile trivialne šole, ki pa so ime- le sab šolski program. Glav- no učenje je obsegalo vero- uk, branje in pisanje, malo računanja in pa nemščino. Tudi poznejše nedeljsko in ponavljalne šole, ki so bile bolj slovenske, niso dosegle zaokroženega znanja. Teda- nji učitelji, pomanjkljivo izobraženi s kratkimi tečaji, so tedaj in še pozneje imeli po navadi več opravka v cerkvi kot pa na šolah. Nji- hovi dohodki so bili nizki ter odvisni tudi od zbirke v po- sameznih vaseh. Šolski obisk je bil nereden zlasti v po- letnih mesecih. V razredih je bilo več učencev kot učenk, češ da bodoči ženi šolsko zoanje ni tako potrebno. Te- danja ljudska šola je bila pod cerkvenim varuštvom, imela je oznako verskih šol, kakršne so se ohranile še v Prekmurju do leta 1918. V večjih krajih je prišlo na enega učitelja dnevno 80 do 100 otrok, poučeval je ves dan otroke po skupinah, če mu je to dopuščalo delo za cerkev, pogrebi in ogledi mrtvih. Zaradi takih šolskih razmer je bilo po vaseh več nepismenih kot pa vsaj za silo pismenih ljudi. Celo ne- kateri občinski župani so se znali le podpisati. Danes bi rekli: klavrni časi za učite- lje in učence pa tudi za slo- vensko ljudstvo! Razvoj proizvodnje- me- ščanstva in tržnega gospo- darstva pa so terjali, da naj postane preprost delovni člo- vek le nekoliko bolj izobra- žen in seznanjen z osnovni- mi kmetskimi naiiki, da bi so več pridelalo za trg. Dunaj- ska revolucija 1. 1848 je raz- gibala narode v Avstriji, po- rušila fevdalni družbeni red ter vsaj začasno odprla pot razvoju vseh narodov v te- danji monarhiji, da bi ljud- je svobodneje živeli in bolje delali. Po padcu Bachovega absolutizma, ki je neusmilje- no širil germanizacijo v na- ših krajih, se je vnovič od- prlo vprašanje svobode, ti- ska in združevanja ljudi, ob tem pa tudi novo gledanje vodilnega meščanstva na vlogo šol za ljudstvo. Poja- vila se je potreba, da se šol- stvo podržavi in dovoli zna- nostim v šolah širši razmah. 2. PREDPISANO OSEMLETNO OBVEZNO ŠOLANJE Dunajski vladi je uspelo I. 1869 izglasovati tretji dr- žavni šolski zakon 7,a ljud- ske šole, ki je veljal z ma- lenkostnimi spremembami in dopolnitvami do razpada Av- strije, deloma pa še v pr- vem desetletju stare Jugo- slavije. Novi šolski zakon je uveljavil 8-letno obvezno šolanje tudi v avstrijskih slovenskih deželah, to je na Štajerskem, Kranjskem. Ko- roškem in Primorskem, do- ločil bolj načrtno izobraže- vanje šolnikov na učitelji- ščih, učiteljem pa uredil njihov pravni in gmotni po- ložaj, ki je bil dotlej neure- jen in slab. Najvažnejše v šolskem zakonu je bilo dej- stvo, da je postalo šolstvo posvetna zadeva, šole pa jav- ne (in tudi zasebne) vzgoj- no-učne ustanove, do kate- rih je imela cerkev le pravi- co do pouka v verouku, vse druge učne predmete pa so prevzeli učitelji kot javni in deželni nameščenci. Skrb za ureditev šol in pouka pa so naložili deželnim in okrajnim šolskim oblastem. Iz stare konkordatske šole .se je ro- dila posvetna ali laična ljud- ska šola, ki seveda kar čez noč stvarno to tudi ni mogla postati. Ali temelji nove šol- ske zakcmodaje so bili dobri in za tisti čas napredni, za siromašnejše kraje pa celo revolucionarni. Najtežji problem je bilo vprašanje učnega jezika v ljudskih šolah. Zakonodaja- lec je sicer skušal to rešiti svojstveno, prepuščajoč to rešitev posameznim deže- lam po zaslišanju občin, ki pa po večini niso bile v slo- venskih rokah. Avstrijski Nemci so po tradiciji zago- varjali nemščino kot edini uradni državni jezik in se- veda težili, da bi postala nemščina učni jezik tudi v deželah, ki so bila naseljena s Slovani. Bolj navidezno kot resnično je novi šolski za- kon dopuščal šolanje otrok v njihovem materinskem jezi- ku, v praksi pa so zagovar- jali nemščino bodisi kot pr- vi ali vsaj drugi deželni je- zik. Zato je bilo po 1. 1870 precej pravih nemških ljud- skih šol (zlasti v mestih in trgih). Siovensko-nemških v narodnostno mešanih krajih in tudi pravih slovenskih ljudskih šol, ki pa so bile po večini nižje organizirane v slovenskih vaseh. Le ener- gičnim zahtevam nekaterih slovenskih politikov, narod- no zavednih občin in požrt- vovalnim učiteljem, ki se svojemu narodu niso hoteli izneveriti, se moramo za- hvaliti, da se je število slo- venskih ljudskih šol postop- no vendarle širilo in da je bilo ponemčevanje slovenske mladine manj uspešno kot bi utegnilo biti sicer. Navzlic narodnostnemu zatiranju z gospodarskimi ukrepi in prisiljenim učnim jezikom v šolah je treba vse- eno priznati novemu šolske- mu zakonu vrsto dalekosež- nih pridobitev, ki so ugod- no vplivale na razvoj našega obveznega šolstva po 1. 1869. Letošnje stoletnice tega za- kona se je torej vredno spomniti, pretresli šolsko zgodovino zadnjih sto iet, saj je ta zakon pripomogel k dvigu splošne izobrazbe našega ljudstva, učiteljem pa utrdil njihov položaj in u- gled. Pretežna večina naših šolnikov je bila z ljudstvom in njegovim jezikom, mnogi od teh so učili ljudi boljše- ga gospodarjenja, po.svečali so izven šole razvoju sadjar- stva, vinogradništva in živi- noreje, ustanavljali vaške pevske zbore in gledališke družine. V posameznih šol- skih in krajevnih kronikah je o teh ljudeh precej po- datkov o njihovih zaslugah, ki bi naj pri.šle na svetlo ob tej stoletnici v obliki krajev- nih šolskih proslav, če šole nanje mislijo. Konec prihodnjič STRAN 10 TEDNIK — ČETRTEK 31. JULij J Ob 10-letnem življenjskem mejniku dr. Antona Slodnjaka Življenje med Priekijo in literarno zgodovino Ze v naši zadnji števillti smo poročali, da je bila 22. julija v Bodkovcih pri Jur- šincih v rojstni hiši akade- mika prof. dr. Antona Blod- njaka proslava 70-Ietnege življenjskega mejnika tega našega ponosnega in po- membnega Prleka, ki je na področju literarno-zgodovin- skega ustvarjanja ponesel bo- gate dediščine naše literarne zgodovine tudi daleč izven naših meja. Poleg sorodnikov so se zbrali ta dan v jubilantovi rojstni hiši tudi številni gostje, jubilantovi rojaki iz Slovenskih goric: Franjo RE- BERNAK, pred.sednik skup- ščine občine Ptuj, dr. Jože HORVAT, zdravnik iz ]Wari- bora, Franjo VICAR, gleda- liški igralec, Arnold TOVOR- NIK, prvak mariborske dra- me, dr Zdenko SALDA, pri- marij bolnišnice Slivniško Pohorje, prof. Franc BEZ- JAK iz Maribora, dr. Stanko NIGL, zdravnik iz Avstrije, Matija NEUDALER. duhov, svetnik iz .luršinc, Julčka NEDIC, učiteljica v pokoju, dr. OSTERC, kanonik iz Ma- ribora, Ludvik TOPL.AK, dipl. iur. iz Maribora, Fran- ček TOPLAK, dipl. inž. agr. iz Ptuja. Jakob EMERSiC, bibliotekar iz ptujske štu- dijske knjižnice itd. ... in seveda tudi jubilant dr. An- ton SLODNJAK s soprogo Bredo. V prijazni kmečki sobi, kjer je stekla zibelka naše- ga 70-letnega prešernoslovca in literarnega zgodovinarja, je izrekel dobrodošlico go- stom in še posebej jubilan- tu in njegovi soprogi hišni gospodar, jubilantov brat Martin SLODNJAK, ki je iz- razil posebno zadovoljstvo da lahko kmečka hiša gosti tako številne in pomembne glasnike revne Prlekije, ki so vzniku in zrasli iz trde slovenjegoriške grude. Za njim je o življenju in delu jubilanta spregovoril dr Jože HORVAT, ki je ve- del povedati o njem marsi- kaj zanimivega, vse od ju- bilantovih otroških let, ko je še kot kratkohlačnik na do- mačih livadah pasel krave in »požiral« gore knjig, ko je že kot profesor predava! na ljubljanski univerzi, pa vse do današnjih dni. ko ima v jeseni svojega življe- nja še vedno neprecenljivo ustvarjalno moč, ki se kaže v izdanih knjigah, esejih in znanstvenih razpravah. Dr. Jože Horvat je v imenu vseh rojakov Prlekov izročil ju- bilantu tudi spominsko pla- ket'" in pravkar izdano knji- go '•St')riic viijeca Biaža nii druge« Posebnost knjige je v tem ker je pisana v prle- škp>m narečju Franjo REBERNAK, pred- sednik skupščine občine Ptuj, je med drugim dejal: »Spo- štovani gospod profesor! Va- še življenjsko delo je v po- nos našemu narodu, genera- ciji iz katere izhajate in še posebno nam Prlekom, k! smo rojeni v teh krajih. Va- še delo je svetel zgled ne- usahljive življenjske moči, zgled mladi generaciji, ki ži- vi in dela v Slovenskih go- ricah. Ponosni smo, da so slovenjegoriške kmečke hiše rodile toliko pomembnih mož, in da je takega moža rodila tudi ta hiša, v kateri smo danes gostje.« V želji, da jubilantova ustvarjalna sila še ne bi tabo kmalu ugasni- la, je Franjo Rebernak izro- čil jubilantu spominsko pla- keto mesta Ptuja in mu če- stital k njegovemu življenj- skemu prazniku. O jubilantovem delu in življenju so spregovorili še Franjo Vičar, Matija Neu- dauer in dr. Osterc, ki je med drugim zaprosil jubi- lanta, naj posveti del svoje- ga življenjskega opusa tudi rojstnim Slovenskim gori- cam, kmetijam in ljudem, ki živijo v teh krajih, »To je tvoj dolg in obveza, ki ti jo nalagamo vsi, ki smo danes navzoči na tej proslavi, ki smo jo pripravili v čast tvo- jega praznika,« je zaključil svoje besede dr. Osterc, ju- bilantov sošolec in prijatelj. Dr. Slodnjak, ki ga sicer poznamo kot zanosnega go- vornika, je v besedah zahva- le dejal: »Mnogi moji prija- telji pravijo, da mi za go- vorniškim odrom nikoli ne zmanjka besed, verjemite mi, tokrat mi ni lahko go- voriti. Besede ostajajo nekje v notranjosti in spomini mi begajo po moji življenjski poti.« Beseda se mu je kljub temu bogato razvezala in sli- šali smo lahko marsikaj za- nimivega, med drugim tudi anekdoto iz otroških let, ko je na skrivaj bral na paiši knjige, in ko je zaradi ne- pazljivosti marsikatera od knjig žalostno končala v kravjem gobcu. Po uradnem delu proslave so gostje obujali spomine iz otroških let in uživali gosto- ljubje kmečke hiše, ki stoji v prijazni slovenjegoriški dolini, ki jo je pokojni pe- snik Anton Aškerc, ki je kot kaplan služboval v Juršin- cih, imenoval «volčja graba«. Dan se je že nagibal k veče- ru, ko smo zapuščali Bod- kovce in jubilantu še enkrat zaželeli še mnogo srečnih, zdravih in ustvarjalnih let. Čeprav se vzpenja na njego- va pleča že osmi življenjski križ, na njegovi glavi ni še nobenega sivega lasu. Vedno se zelo rad vrača v svoje rojstne Slovenske gorice in še vedno je ostal Prlek, V njegovi delovni sobi na Večni poti v Ljubljani pozno v noč gori luč, in tu živi in ustvarja, založen med gora- mi knjig mož, ki mu pomeni slovenska beseda in naša li- terarna zgodovina neizčrpen vir u.stvarjanja. Franjo Rebernak, predsedni k SO Ptuj, — izroča jubilan- tu Dlaketo mesta Ptuja 60-LETNICA MATUl^ Pred nekaj dnevi so sij li abiturienti državne g nazije v Kranju 1. 1909 desetletnico mature. 1^ jih je bilo 27, danes jih živi le še pet. Ker je pred slavjem zbolel, sq zbrali v Velesovem na ( renjskem le 4, Ln sicer; Fran Alič, gimn. ravnaj v p. iz Ptuja, Ivan Lazar, komerc. tajj v p. iz Ljubljane, Franc Pfajfar, župnik zlatomašnik v Velesovetn ter dr. Jurij Stempih univ. ^of. v p. iz Kr^i Kar&ing dirke EKIPA PTUJA DRUGI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU v nedeljo, 20. julija so tudi ptujski karting vozi udeležili državnega prv« stva v Domžalah. Kot eki so bili drugi. Posamezno dosegli naslednja mesi Franc Krajnc je bil drn Rene Glavnik je bil osj Slavko Pislak in Uroš La gerholc pa sta imela smo. Njena stroja sta bila gen ralno popravljena. Zan velike vročine in dolge ste sta zaradi tega »zablokin la«. V avgustu ne bo teka Kljub temu karting voza mislijo na naslednja tekmi vanja in na delo. Povedi so, da dobijo v svoje vrs dva mlada voznika, ki bos v kratkem kupila vozii Tekmovalna ekipa iz Ptu; bo kmalu štela šest član« Nova voznika se bosta va jetno udeležila že prvih H kem v jesenski sezoni, prei vsem pa upajo, da bosta žila na prvi karting dirki Ptuju na cestišču, ki ga i rejajo v mestu. Carting vi zači menijo, da bo cestiš« od Grajene do trgovine t trgu MDB ustrezalo » športni panogi. Na njem bi do lahko prirejali celo 4 žavna prvenstva. Vneti I!" bitelji omenjenega špof^ bodo pripravili Ptuj za tr) dicionalna karting tek!* vanja. Predstavniki ptujs* krajevne skupnosti so Y{ obljubili vso pomoč. IzjaVJ so. da bodo podprli vse, k'^ je naprednega in v kor^\ da spravijo Ptuj iz »mrt'' la«. Sodobno kmetijstvo zahte- va ljudi, ki si že v šoli pri- dobijo strokovno znanje To velja za družbeni in privat- ni sektor. Potrebno je in bo, da naš kmet šola svojega otroka, bodočega gospodarja, če bo hotel, da bo ta doha- jal napredek v kmetijski zna- nosti. Le tako bo lažje in boljše živel, družbi pa bo lahko več doprinašal Ne bom trdil narobe, če rečem, da mora kmet več vedeti o svojem delu, kot katerikoli obrtnik Res je, da je delo v kmetijstvu nap')r- nejše kot drugje, delovnik pa tudi daljši, vendar je za ti.stega. ki ljubi prirodo in ki ga veseli delo v njej to najboljši in najprir »dnejši poklic. Posebno velja to še dandanes, ko se raziike med življenjem v mestu in na vasi vedno bolj zmanjšuje- jo in kn se kulturne d ibrine, ki jih nud' mesto vsakemu o >dpže!anu dosegljive Dosedanji uspehi, ki so jih imele kmetijske šole (tudi naša) lahko potrdijo, da je izobraževanje kmečke mla- dine ne le potrebno, temveč tudi koristno, saj je brez znanja nemogoč kakršenkoli napredek. Vzamimo npr, na- črtno uporabo umetnih gno- jil. Tu vidimo že veliko na- pak. Mnogi kmetovalci bi lahko z gnojili, ki jih upo- rabljajo, dosegli veliko več in tudi boljše uspehe, če bi bolj strokovno ravnali z gnojili. Lahko trdim, da na- ši kmetovalci na splošno še premalo poznajo gnojila in njihovo korist. Gnojila so enako pomembna sestavina pridelovanja, kot je npr. oranje in obdelava zenilje. seme. nega in varovanje rastlin pred boleznimi in škodljivci itd Vse to mora seveda kmetovalec poznati in vedeti, a potrebno znanje in izobrazbo mu da kmetij- ska šola. Kmetijska zemlja je pod- la ^.^ vsega življenja na sve- tu, zato je tudi mnogo bolj dragocena, kot se komu mor- da zdi na prvi pogled, zla- sti pa tistim, ki vidijo na- predek predvsem v mrtvem zidovju ih v sajastih tovar- niških dimnikih. Razumlji- vo je tudi, da današnjega kmetijstva pri nas ne more- mo gledati in obravnavati po lastništvu, ampak celo- vito. Proizvodnja na velikih družbenih obratih je temelj za razvoj kmetijstva, zaseb- no kmetijstvo pa nepogreš- ljiv sestavni del Vsa priza- devanja, ki jih današnji dan vlagamo v kmetijstvo, je usmeriti tudi v splošno in strokovno izobraževanje kmetov. Investicije, ki jih torej nalagamo s strokovno izo- brazbo mladine, dajejo več- je obresti, kot v mn >gih primerih še tako veliki ob- jekti, zgrajeni za napredek kmetijstva. Zato so nam po- trebni mladi, napredni in razgledani kmečki delavci, ki bodo strokovnjaki v svo- jem delu. Dobro bi bilo, da bi vsi starši, pa tudi fantje in * kleta čimprej spoznali, di' km?tijska šola namenjena! povečanje znanja in 'el" bodočnosti kmetovalcev . Sola v Turnišču pri Pl"' nauči učence umnega tovanja in ravnanja s stiO; gospodinjstva, prizadevne' nadarjene učence usmerja nadaljnje šolanje za P* kmetijskega tehnika tijskega inženina Prijav« novo šolsko let-^ 1960-''0 * la še vedno sprejem? ' avgust) tako za poijedels^ živ-noreiski oddelek ('^J^ letna šola) kot tud' za ''^ kmetovalcev (dve zim" 5 mesecev) Vsi učenci Ot'^ vijo v času šolanja tudi tr3 torski izpit — Četrtek 31. julij i969 STRAN 11 pB STOTI OBLETNICI tabora v Ormožu 2a Slovence pomeni uved- . (jualizma za politični boj ravi prelom, ki je imel no- 'L oblike in nove ostrine, malizem je izzval k večji Ijjftivnosti široke ljudske Ložice, kajti gospodarski itisk nemškega kapitala je v delovnih množicah ipdpor, ki je moral dobiti po- mični izraz. Vključevanje širokih množic potisne v 'ospredje liberalnejše ele- 'jiente, ki so nastopili z ra- 'dikalnejšimi gesli. Iz takšnega položaja so j2Šii tabori, ki so jih organi- zirali po vsej Sloveniji in mobilizirali široke ljudske Binožice. Tako postane slo- vensko narodno gibanje stvar najširših množic. Ta- bori so zopet obudili v živ- ljenje geslo zedinjene Slove- nije. Slovenske kmečke mno- žice so vlile v to parolo vse svoje želje in pričakovanja iji tako vrnile njeno demo- kratično — revolucionarno vsebino. Taborno gibanje se je hi- tro širilo po vsej Sloveniji pod vodstvom liberalcev. Pr- vi tabor je bil leta 1868 v Ljutomeru in nato še istega leta ter v naslednjih letih so sledili še drugi. Med te- ni tabori je bil tudi tabor J Ormožu kot osmi zapore- ini tabor na Slovenskem. Časopis »Slovenski narod« te 17. aprila 1869. leta ob- javil, da bo tabor v Ormožu. Ormoški napreduj aki — liberalci so 2. julija 1869 v Ormožu ustanovili odbor za izvedbo tabora, ki ga je vo- lii! dr. Ivan Petovar. S tega sestanka so poslali prošnjo na okrajno glavarstvo v Ptuj, da odobri tabor z na- slednjim programom: !• Doseči zedinjeno Slove- nijo, uvedba slovenskega je- ^l^a v urade in šole. 2- Zahteva o poučevanju "liadine. 3- Ustanovitev hranilnice. ^- Zgraditev mostu čez "favo v Ormožu. Okrajno glavarstvo je ™alu odgovorilo v sloven- jeziku, da odobri ta- bor. Slovenski narod je 24. ju- 'Ja 1869. leta prinesel vabi- številnimi podpisi za ta- v Ormožu in nekoliko 'asneje (5. avgusta) tudi ča- ^P's Slovenski gospodar. ,yabilo pravi, da bo v ne- Jip, 8. avgusta 1869. leta, štirih popoldne v Kečko- .^^ logu pri cesti v Sredi- J:^. velik tabor, in zahteva, ^ se ga vsak udeleži — J^^^t, želar, nagornjak ali "'icar. J: avgust 1869. leta je bil ^j^even dan. Ljudje iz bliž- in daljne okolice, slo- j^^-ske in hrvatske strani so Pj,,, "Napotili proti Ormožu. y]'^^jali so peš, z vozovi in 9A.^i- Zbralo se je več kot IjjJ! ljudi, Ormož je bil o- pi^^^^n z zastavami, cvetjem, slov ^^^-^ so dva slavoloka s ^^skimi napisi, pihalna godba je povečavala vzduš- je in navdušeni prišleci so se pozdravljali s klicem »ži- veli«. Taborni voditelji so se zbrali v ormoški čitalnici in ob 15. uri so se napotili na železniško postajo, da so po- zdravili »brate Hrvate«, ki so se pripeljali s posebnim vlakom iz Varaždina na če- lu z godbo in zastavo, katero so podarili ormoški čitalnici. Navdušeno pozdravljeni od množice so bili Ljutomer- čani, ki so se pripeljali z okrašenimi vozovi, v narod- nih nošnjah in narodnimi zastavami. Tabor se je pričel ob 16. uri in 30 minut. Dr. Ivan Petovar je kot predsednik tabornega odbora pozdravil zbrano množico in predlagal, naj izvolijo dr. Razlaga za predsednika tabora. Navzo- či so predlog potrdili. V krajšem nagovoru je dr. Razlag poudaril pravico ljudstva, da se javno zbira in posvetuje. Predlagal je odbor tabora: dr. Zarnika za podpredsednika, Tomšiča in Rapovca za člana. Tudi ta predlog je bil navdušeno sprejet. Sedaj so se zvrstili števil- ni govorniki, ki so bili na- vdušeno pozdravljeni in ljudstvo jih je večkrat pre- kinjalo s pritrdilnimi vzkli- ki. Najprej je govoril dr. Zar- nik »O zedinjenju vseh Slo- vencev v jedno kronovino Slovenijo«. Vsi ljudje naj bi imeli enake pravice, zave- dajo se naj, da so Slovenci in ne samo Štajerci, Kranj- ci... Predsednik tabora dr. Ra- zlag je vprašal navzoče, če hočejo, da bi se vsi Sloven- ci zodinili. HOČEMO! so se razlegali glasovi večtisočgla- ve množice. Po podobnem načinu so bile sprejete še ostale resolucije, kot je uvedba slovenskega jezika v urade in šole idr. Sledil je govornik Božidar Raič, kaplan pri Sv. Barba- ri v Halozah in s svojim go- vorom povzročil posebnost tabora. V svojem govoru, »Kako bi se morala sloven- ska mladina vzgajati in pod- učevati, da bi bila v prihod- nosti na večo korist sebi, slovenskemu narodu in dr- :v-vi« poudarja, da naj bo mladina zdrava in krep- ka, skrb za dobre šole, pod- uk gospodarstva in naj po- zna politične razmere. V svojem govoru je dosegel vi- šek, ko je navzočo mladino z okrvavljeno roko zaprise- gel, da naj bo vedno zvesta in zavedna svojega porekla. Dr. Petovar je v svojem govoru poudaril potrebo in korist hranilnice v Ormožu. Dr. Zarnik se je zavzel za zgraditev mostu čez Dravo v Ormožu, ki bi povezoval Slovence in Hrvate. Nato so brali pozdrave ta- boru, ki so jih prejeli iz raznih krajev Slovenije. Ob zaključku so slovenski in hrvatski dijaki zapeli ne- kaj pesmi, pihalna godba je bučno igrala in veliko vese- lje je trajalo dolgo v noč. Nedvomno je bil ormoški tabor pomemben v tabornem gibanju na Slovenskem. Do- kazal je, da se Slovenci na tem delu slovenske zemlje želijo združiti v enotno — zedinjeno Slovenijo in za- htevo po večji narodnostni svobodi. Ivan Hren V NARODNEM DOMU SO ODPRLI MLADINSKI KLUB Preteklo nedeljo so v pre- novljenem Narodnem domu v Ptuju odprli mladinski klub. Uredili so ga v prenov- ljenih pritličnih prostorih. Opremljen je z novim pohi- štvom in opremo. Za pred- sobo je bife z brezalkoholni- mi pijačami. Sledi soba za šahiste. Na treh mizah je po- stavljenih šest šahovskih desk s figurami. Iz bifeja se pride tudi v večji prostor, ki je opremljen in namenien za čitalnico, študijsko sobo in podobno. Brigadirje in druge mla- dince ter predstavnike druž- benopolitičnega življenja je ob otvoritvi pozdravil Stan- ko Lepe j, predsednik Ptuj- ske mladine. Franc Tetičkovič, sekretar OK ZKS Ptuj je imel krajši nagovor. Dejal je, da je za- misel o mladinskem klubu živela že deset let med mla- dinskimi funkcionarji in mladino. Ko se je želja ure- sničila, želi mladinskemu klubu pri njegovi dejavno- sti veliko uspeha. Mladina naj najde v njem možnost razvedrila, vzgoje... dobro- došli so tudi šolarji, vozači. Brigadirji in drugi mla- dinci ter gostje so si ogle- dali lepo urejen mladinski klub. POSKUSITE! Jed iz kumar in krompirja Dve do tri tanke zelene kumare olupimo in nareže- mo na tri centimetre dolge kose. V kožici segrejemo ma- slo in na njem pražimo ku- mare do mehkega. Medtem olupimo krompir, ga razre- žemo na manjše kose in spe- čemo na vroči masti in oso- limo. Dodamo mehke kuma- rice, pomešamo in potrese- mo s sesekljano kopro. V maščobi, v kateri smo pekli krompir, spečemo tudi kro- glice, ki smo jih napravili iz 200 g zmletega svinjskega mesa. Potresemo jih s pa- priko in dodamo zelenjavi. T. K. Vesnin »Zojček« dobil nagrado v minulem šolskem letu je razpisal otroški list MALE NOVINE iz Sarajeva tekmo- vanj za najboljše literarno, folklorno in ročnodelsko stvaritev za vse jugoslovan- ske šolarje. Posebna komisi- ja je izbrala 30 najboljših del ter dodelila avtorjem na- grade. Med 25. junijem in 3. ju- lijem t. 1. pa je priredil or- ganizator v Sibeniku »Festi- val otroka« na temo otroška ustvarjalnost. Udeležili so se ga vsi nagrajenci, med nji- mi tudi edina slovenska predstavnica VESNA VRES, učenka 5. e razreda osn. šo- le Pohorski odred v Sloven- ski Bistrici, ki je že več let kot članica literarnega krož- ka objavlja svoje prispevke v šolskem literarnem glasilu Naša misel. Tam je objavila tudi svojo pesmico ZAJCEK, ki je dobila na tekmovanju Malih novin nagrado. Nagrada in vabilo na fe- stival v Sibenik je bilo naj- večje priznanje za Vesnino delovanje na literarnem pod- ročju. Cas, ki ga je prežive- la v Sibeniku, ji je ostal v prijetnem spominu, najraje pa se spominja srečanj z vrstniki iz drugih republik ter z znanimi kulturnimi in političnimi delavci iz Beo- grada, Zagreba, Skopja, Lju- bljane i Sarajeva. Po povratku s festivala Vesna navdušeno pripovedu- je o svojih doživetjih, novih poznanstvih in o svojih na- črtih za bodoče literarno de- lovanje. V novem šolskem letu bo še bolj pomagala, da bo literarno glasilo njene šole izhajalo kot kar najpri- vlačnejše glasilo mladih Bi- stričanov. Viktor Horvat Vesna Vreš Kaj le ima natakarica v ustih? Ponosen sem na naš Ptuj, ki praznuje letos 1900-letni- co, vendar si ne morem kaj, da ne bi pisal tega pisma brez ironije. Ce pridete na Ptuj, boste lahko videli raz- kopane ulice, obnavljanje hišnih pročelij v starem de- lu mesta itd. Povsod napisi: delo na cesti, na strehi. Naš starodavni Poetovio naj bi pričakal glavne dneve pro- slave sredi avgusta čist in polepšan. Toda naše mesto naj bi se pripravilo na ta jubilej še v nekaterih drugih ozirih, npr. v gostinstvu. Rekli boste: aha, je že spet gostinstvo najpriljubljenejša tarča kri- tikastrstva! Pa k stvari! Znanci smo obiskali moder- no urejen bife. Dolgo smo čakali, da je prišla točajka, ki se je zabavala z mladeni- či svojih let pri točilni mi- zi. Bili so fantje — dolgo- lasci z lepimi zalisci, eden je imel imenitno rjavo brado. Ne recite, da ne maram da- našnje mladine, saj se v splošnem prav dobro vklju- čuje v našo današnjo stvar- nost. Tudi mi stari smo v svoji mladosti radi posnema- li takratno modo. Ko je to- rej prišla točajka k naši mi- zi, je z vidnim užitkom pre- metavala žvečilni gumi iz e- ncga kota svojih zapeljivih ustec v drugega. Haloški o- trok )10 let), ki je tudi sedel pri naši mizi, je pozorno o- pazoval natakarico in dejal svojemu očetu: Ata. kaj le ima kelnarica v ustih? Kar naprej nekaj žveči in požira, pa nikdar vsega ne požre, saj ne vidim, da bi si kdaj kaj v usta dala. Vsi odrasi pri mizi v smeh! Ko že pišem o gostinstvu, naj povem, da je bil v ptuj- ski kavarni Moskva (danes spet Evropa, kakor pred voj- no) v prvih letih po osvobo- ditvi natakar, ki nam je pri- našal z eno roko naročeno, v drugi pa je držal cigareto (ali pa jo je imel kar v u- stih). Za tista leta ni bilo kaj takega nič nenavadnega. Gostje smo bili še veseli, da smo sploh kaj dobili. To je bilo leta 1945 in 1946. A da- nes pišemo 1969 in bi radi v Jugoslaviji zaslužili s turiz- mom 300 milijonov dolarjev. Podoben natakar, kakor tisti iz Evrope, pa se je povam- piril in še vedno kadi( zdaj za točilno mizo, ker misli, da ga tam nihče ne gleda). Pedagoški prst in nauk: ptujski gostinci, poboljšajte se! Kaj ste se učili v gostin- ski šoli ali tečaju? V. K. N! OPAZIL NESREČE z avtomobilskim blatni- kom na lokomotivi je pripe- ljal brzec v mesto Hud'sk- vali na severnem Švedskem. Kmalu potem se je oglasil avtomobilist s sporočilom, da mu je lokomotiva razbila av- to na železniškem prelazu. Poškodovan ni bil nihče, strojevodja je pozneje izja- vil, da nesreče ni opazil. Se- veda jo je toliko bolj opazil in občutil nesrečni avtomo- bilist. -iS STR/.N 1? tednik — četrtek 31. Vzgojno svetovanje Se slab mesec do popravnih izpitov v življenju je pač- tako: nekateri so pri delu bolj u- spešnl, drugi manj. Enako je v vseh šolah z učenci in di- jaki. Šolarji, ki so bili iz e- ncga ali dveh predmetov negativno ocenjeni, imajo pred začetkom šolskega leta pravico do popravnega izpi- ta, da bi si oceno izboljšali ter smeli vstopiti v vi.šji raz- red. Popravni izpiti so neke vr- šič »sreča v nesreči«. Učen- cu, ki si je po večini (ne vse- lej) sam kriv neuspeha, je o- mogočeno. da s pridnostjo in učenjem med počitnicami nadoknadi vsaj glavne dele zamujenega znanja. Ce po- mislimo, koliko lepih tisoča- kov stane državo (dav^kopla- čcvalce) in starše šolanje e- nega učenca na leto, potem so ti stroški vrženi v vodo, če fant ali dekle nc dovršita razreda. Zaradi tega je vred- no premisliti že v začetku Solsl^ega leta, kako bom u- speSno dovršil razred. Kdor je namreč slabše nadarjen, bo pač moral biti toliko prid- nejši Ln vztrajnejši pri uče- nju med šolskim letom. Uči- telji so veseli,, če je v raz- redu mraij popravnih izpitov in čim manj ponavljavcev, kajti učitelji morajo slab u- speh v razredu tudi strokov- no opravičiti. Nastane vprašanje, kako se uspešno pripravljati za popravne izpite. Najtežje je to doseči z matematiko in tuj jezik. Za te predmete je potrebna učencu bolj ali manj redna pomoč take o- sebe, ki more snov otroku primerno razložiti vsaj dva- krat tedensko po poldrugo uro. Tako se učenec uči po inštruktorjevih navodilih iz tedna v teden, piše tudi na- loge iri jih rešuje. Posebno jo treba upoštevati tista po- glavja, o katerih je učenec manj poučen. Ne zadostuje samo razumevanje snovi, temveč tudi utrjevanje in urjenje, da se določene ved- nosti spremene v spretnosti. Učenje matematike na pa- met samo po določenih o- brazcih, pa ne zaleže veliko! Drugače je pri učenju dru- gih učnih predmetov vsaj v tem smislu, da pomagač ni tako nujno potreben, če u- čenec ve za snov, v kateri šopa, in če ima tvarino za učenje zbrano v zvezkih in učbeniku. Uspehu veliko pri- pomore tudi učenčeva delov- na samostojnost, predvsem pa trdne delovne navade za učenje. Verjetno so v šoli vsakega takega učenca opo- zorili na bistvene dele učne snovi in mu morda celo na- vedli vrsto vprašanj, ki jih je treba doma obdelati. Pri- poročljivo je, da si dijak iz- pisuje v poseben zvezek krajše izvlečke in potem po njih ponavlja tvarino, če jo je že razumel. Koristno je tudi podčrtavanje glavnih misli, strokovnih izrazov in pravil v samem učbeniku, saj je besedilo v teh knjigah navadno preobširno in celo dolgovezno. Za motivacijo pri učenju je važno, da dijak sam ali s kom drugim te- densko ugotavlja, katere de- le snovi si je že prisvojil in da sam opazi, da količina znanja narašča. Težjim po- glavjem je treba posvetiti več časa in več vaj, da se podatki zakoreninijo v u- čenčevo zavest. Danes nekaj razumeti še nikakor ne po- meni, da tvarino obvladamo tudi za prihodnje dni jn te- dne. Namen rednega ponav- ljanja in obnavljanja je, da se borimo proti pozabljen- nju, ki je najmočnejše v začetku učenja, po več va- jah pa vedno manjše. Mladino je opozoriti še na dejstvo, da je časovno raz- deljeno učenje, to se pravi isto snov ponavljati v kraj- ših časovnih obrokih (po 30 minut) vsaj vsak drugi dan v tednu, veliko uspešneje, kot pa se daljšo snov učiti od jutra do večera tri, štiri dni brez pravega oddiha. Prav zaradi takega kampanj- skega učenja »pred dvanaj- sto uro« dolgo v noč je po- kopalo marsikaterega učen- ca že med šolskim letom. Več dosežemo, če se redno dnevno učimo vsaj po dve do tri ure na dan (več do- poldan kot popoldan) kot pa zadnjih pet dni pred izpitom. Kdo tako dela, mu bo hudo spodrsnilo pred izpraševalno komisijo. Kljub opisani vestni pri- pravi za popravne izpite je treba ohraniti staršem in di- jaliom, kolikor se da. mirne živce. Med dnevom je potre- ben vmesni počitek, razve- drilo pa tudi dobro spanje. Da je nujno tudi primerno družinsko vzdušje z medse- bojnimi odnosi vred. ni tre- ba p^osebej poudarjati. Vsem prizadetim svetujemo, da je vredno potruditi se šest ali sedem tednov, da nc izgubi- mo celega šolskega leta s ponavljanjem razreda. -alže- Čiščenje Studenčnice Nemogoče stanje v Stu- denčnici, o katerem smo že pisali, v delu struge urejuje vodna skupnost Drava-Mu- ra. Kanal hidrocentrale v Zlatoličju je namreč prere- zal izvire in dotoke vode. Nivo Studenčnice je padel. Znatno manjša količina vode je v strugi obstala, z njo pa tudi svinjarija, ki je je bi- lo iz dneva v dan več. Ved- no bolj muljasta in onesna- žena voda je zaradi smradu in nevarnosti pred okužbo ogrožala predvsem prebival- ce ob Studcnčnici. Zaradi ta- kega stanja vode in vedno ostrejših kritik prebivalcev so izdelali načrt za ureditev potoka, ki predvideva zoži- tev potoka na poldrugi me- ter, in sicer globlji del, na vsaki strani je predviden še blagi nagib. Te dni smo obiskali delav- ce vodne skupnosti, ki s stro- ji čistijo strugo. Velik gose- ničar-nakladalec dviga veli- ko zajemalko nad strugo, jo spusti v mulj, na dnu struge zajame in izvleče polno ne- snažnega blata ter. ga odloži na obrežju. Upajmo, da ga prvo deževje ne bo spralo nazaj v strugo. Kako potekajo dela, smo se pogovarjali tudi z Ivanom Habjaničem. ki nadzira dela. Povedal je, da so pričeli či- stiti 15. maja pri Zorčičevem mlinu. Najprej so razbili staro zapornico, ki je 5 la prejšnjemu mlinu, s so pridobili padec vode zapornice navzgor so zj poglabljati strugo. Posv so z buldožerjem. PovsŠ-; šlo zaradi predebele p; mulja. Poslužili so se ba Dela otežkočajo vrtovi hak teren, kabli ptt in t trična napeljava. Najtežji je bil med Zorčičevim i pom in železniškim mosli Drugi najtežji del bo 11 obema cestnima mostova Tu je nedostopen teren si roje. Čistiti bo treba roc Ponekod je pod plastjo» Ija zelo trdo, da le s teža poglabljajo strugo. Z bagJ bodo planirali še obrežje Pri Zorčičevem mlinu I do naredili na prejšnji mestu novo zapornico, si tero bodo regulirali viS vode in pretok. Voda boi tekala pod zapornico na i' S tem bo omogočeno čišW celotne struge. Ivan Halii nič nam je na vprašanje, lahko upamo v uspeh S» nja, dejal, da lahko, ke' z zožitvijo struge vodo si' centrirali. Od časa do bo mogoče odpreti zaporo' in voda bo potegnila za' boj tudi mulj. Omenjenii bo očiščen do konca a^t sta. Vprašali smo ga tudi,' ko je z ureditvijo StudeJ niče od Zoreičevega do" čerjevega mlina. Dejal je projekt že narejen. L* tega dela struge ne bo če urediti, ker še niso z« tovljena potrebna fina" sredstva. Ta del struge nij ko zanemarjen. Tu je struga. Pri Pinč erje^ mlinu bo treba podreti s jez, ga znižati in nap^^ novega. Zanimali smo se tudi. l^j bo z ribolovom in nW stvom v očiščeni Studenci Glede na možnosti je P^"^'^ čiščenja urejen tako, da do možnosti ribarjenja ribogojstva. ^ Janko Horvat, strojnik, Stanko Borak, pomočnik, in i Habjanič, vodja očiščlevalnih del Studenčnice, pred tti mehanizacijo Nekaj o kisu Kis in njegova uporaba sta nam znana že od antič- nih časov. O kisu govori bi- blija, omenjata ga Hipokrat in Galenij. Plinij poroča, da so rimski vojaki med dolgi- mi pohodi, da bi se odžejali, pili vodo, pomešano s kisom. V srednjem veku so smatra- li proizvodnjo kisa za nekaj skrivnostnega — to delo je bilo poverjeno skupini ljudi, ki je imela za to posebno do- voljenje. li Kis je odličen aperitiv. Njegov vonj spodbuja delo- vanje žlez slinavk in želod- čnih žlez. Neki fizik je v zvezi s tem napravil razne poskuse in ugotovil, da je kis že kar idealno sredstvo za zbujanje teka. Kis nada- lje ohranja jedi sveže, spo- mnimo se le okusnih čcIdu- lic. vloženih v kisu, pa pa- prik, kumar itd. Lahko ga torej uporabljamo v neštetih različnih primerih, ne Ic pri soifiti. H Da odvzamemo mesu njegov včasih premočni duh. zadostuje, da ga za hip po- močimo v kis. Majoneza predstavlja problem za mno- ge gospodinje, da se napra- vijo v njej kepice. Tu je majhna skrivnost: da se ke- pice razpustijo, segrejte žlič- ko kisa in ga vmešajte v ma- jonezo. Uspeh je zagotovljen. Namesto kisa lahko upora- bite limonin sok. Da očistite ribe, ki so še posebno leplji- ve — na primer — jegulje — je dovolj, da jih pustite nekaj časa v kisu. 9 Kis vam bo izvrstno služil tudi pri pripravljanju poSiranih jajc. Včasih se zgo- di, da ne morete dobiti sve- žih jajc: čeprav so še dobra in užitna, se zelo rado pre- več razvlečejo, predno jih zakrkne vročina vrele vode. Ce pa vlijete v vodo nekoli- ko kisa. se boste temu izog- nili, pa čeprav boste za po- širanje uporabljali konzervi- rana jajca. # In še nasvet za nakup d jbrega kisa. Predvsem ugo- tovite njegovo kislobo. ki mora imeti približno 7 sto- penj. Poznavalci menijo, da kis, ki ima manj kot 7 sto- penj kislobe. ni dovolj mo- čan, medtem ko kis, katere- ga kisloba je večja od te stopnje, otopi okus. Najbolje je, da ga kupujete v pollitr- skih steklenicah, da vam ta- ko ne ostaja predolgo v na- četih steklenicah. O kakovo- sti kisa se boste prepričali tako: izlijte kapljico kisa na dlan in jo razmažite. Vonj mora biti močan in mora spominjati na vonj starega vina. KINO Gorišnica 3. avgusta: francoski flim fantom; Kidričevo 2. in 3, avgusta: špansko- it. film maščevalec zo- ro: 6. avgusta: ameriški film revolverji imajo be- sedo; Ptuj 31, julija: angleški film Si. julija: angleški film družinske stvari: Slovenska Bistrica 1., 2. in 3. avgusta; fran- cosko-šp. film voz; 4. in 5, avgusta: švedsko- dan. film jaz, zena; Tomaž pri Ormožu 3 avgusta: ameriški film beg iz pekla: 3. avgusta: francoski film Zandar iz st. trope- za. jppNiK — ČETRTEK ?>1. JULIJ 1969 STRAN 13 Irana rastlinskega zvora [y£asih slišimo: »Meso? Ne, L ne jem mesa. Uživam sa- lo rastlinsko hrano.« Neka- t\ se strogo držijo takšne Le, vendar je tudi dosti ^ijšnih, ki se štejejo za pra- .j Vegetarijance, v usta ne aamejo prehrambnega pro- j,-oda živalskega izvora, pri prehrani samo z rast- rsko hrano nastajajo pre- jšnje težave pri oskrbi or- jnizma z maščobo. Rastlin- proizvodi so z izjemo jjaric zelo revni z maščo- p. Vsebina maščobe v njih e preseže 1—-2 odst. Clove- organizem pa potrebuje saj 60—70 gramov maščob a dan (24 ur). Da bi dobili iliko maščob iz rastlinske rane, bi je morali pojesti et kilogramov. To seveda inaogoče. Res je, da bi lah- okdo ugovarjal, da bi ore- i, mandeljni, soja, če bi bi- i vključeni v prehrano, za- flvoljili potrebe organizma 0 maščobi, toda ti proizvo- 1 niso vsem in vedno do- lopni. Najpogosteje jedo vegeta- Ijanci hrano brez maščob. ' takšnih primerih začne porabljati organizem lastne laščobne rezerve. To na mcu koncev vodi do krši- V reda v presnavljanju. tvar je v tem, da je nor- lalna izmenjava snovi mo- )ca samo, če dobiva orga- zem vsakodnevno skupaj ostalo hrano tudi maščobe, 'ri dalje časa trajajoči pre- dani brez maščob izgubi ffganizem sposobnost pre- Mvljati obilico maščob in »stane na ta način bolj prejemi j iv za arteriosklero- d, Pri prehranjevanju orga- "i^ia s samo rastlinskimi. proizvodi se tudi krši polno- vrednost beljakovinske pre- hrane. Življenjsko potrebne aminokisline v našem orga- nizmu se ne sintetizirajo. V hrani rastlinskega izvora jih je zelo malo. Največ jih je v beljakovinah živalskega izvora v mleku, jajcih, mesu, ribah. Ena izmed oblik sodobne- ga vegetarijanstva je uživa- nje surove hrane. Mislijo, da je to zdravilno sredstvo pri mnogih kroničnih obolenjih. Pristaši uživanja surove hrane trdijo, da pomeni ku- hati ali peči hrano kvariti proizvode ali zniževati nji- hovo vrednost. Vsekakor je tisti, ki se je obsodil na uži- vanje surove hrane, postavil svoj organizem v zelo težke pogoje. Organizem potrebuje po- polno beljakovinsko prehra- no, to je beljakovine žival- skega izvora. Vegetarijanska dieta jih izključuje iz pre- hrane, organizem pa je pri- siljen biti zadovoljen samo z rastlinskimi beljakovina- mi. Iz surovih rastlinskih proizvodov je še bolj težko izločiti beljakovine kakor iz kuhanih, praženih ali peče- nih. Vzrok za to je celuloza, ki je tako groba in povzroča pri prebavi surove rastlinske hrane toliko težav, da se nje- na vrednost močno zmanjša. Čeprav je rastlinska hra- na bogatejša z mnogimi bio- loško dragocenimi snovmi, sodobna znanost o prehrani ne priporoča izključnega uživanja surove hrane. V tem pogledu je moč govoriti o začasnih ukrepih zaradi zmanjšanja tolstosti ali pri kakšnih drugih obolenjih. FObro vino in Francozi Francozi so lani popili 75 ii'''ijonov stekleiic šampanj- ce pravi, poldrugo stekle- nico vsak prebivalec. Ker pa li50»/o Frincozov še nikoli f''o šampanjca, 30 "/o pa ga le ob redkih priložno- "'^ pospravijo torej tisti, ki .^0 pijejo, precej več pe- Jf^ega vina, kot jim ga od- J^rja statistika. Le malo 5'^"cev pa bi se lahko merilo f^^elbijcm Journadom, ki ? nehal prazniti kozarce s ^Panjcem, ko je umrl v Jl^fosti 94 let. Kletarji so si ^\^Q zapisovali steklenice, J je praznil sloviti gost. JJ^teli so lepo število 40 ti- ^steklenic šampanjca, /•sca Gault in Millan, ki ( objavila že več razprav ^^''ajboljših pariških resta- .^cijah in ki bralce nekega jnskega dnevnika vsakdan jj^ščata o gostiščih, kjer se ^''0 pije in je, sta napisala tudi knjižico o izbiranju ste- klenic z dobro kapljico in pitju vina tako, kot je sveto- val menih Perignon, duhov- ni oče šampanjca. Pisca sta obiskala tudi kle- tarje znanih lokalov, zakaj pisca ugotavljata tudi podat- ke o najbolj priljubljenem vinu znanih osebnosti, od politikov in pisateljev, do gledaliških in filmskih igralcev. Med drugim navajata, da sta Churchil in Maugham rada pila šampanjec med obroki, da je imel Sacha Guitry vselej steklenico pri roki, da redno pijeta šam- panjec Jeanne Moreau in Anna Magnani in da Johnny Hollyday nima posebne sor- te, marveč pije vse, kar je vinske sorte, bržkone zato, da se mu potem ves svet zdi bolj rožnat. MALI OGLAS Nadaljevanje Od smrti staršev je živela z Robertom sama, se pravi, od smrti svoje matere in nje- govega očeta, ker sta se kot vdova in vdovec poročila v drugič. Robert je dosegel že 39 let, ni pa mogel prenaša- ti, če se mu je reklo, da je že v 40. letu. Obriti si je dal br- ke, ko se je med njimi pri- čela kazati sivina. Brezplod- na koketnost, ki so jo po- stavljale na laž: njegova nagnjenost za poškrobljene ovratnike in njegova otrdela drža, predvsem pa večen strah, da ni dovolj resen in vzgojen. Niti za prebito paro vred- nosti ni imel slabosti, to je bilo očitno; bil je bolj di- skreten od gumijastih pod- platov in bolj točen od svo- je ure, skratka, imel je vse prednosti, ki so odgovarjale njegovim napakam. Ze od nekdaj je imela Lu- iza pred bratom visoko spo- štovanje, podobno tistemu, ki ga človek ima do princi- pov .življenja ali do najbolj- šega toaletnega mila. Imela ga je vseskozi rada. Sicer pa je Robert zadnjih 20 let od- govarjal na te simpatije, ki pa jih ni bilo pod nobenim pogojem zamenjati za ljube- zen. »Vraga, zakaj pa prihajaš tako pozno?« Robert je bil jezen. »Zamudila sem se v trgovini,« mu je odgovorila. Komaj ji je uspelo skriti na- smeh, ko si je predstavljala svojo trgovino, ki je bila ne- ke vrste antikvariat, kjer je sedaj sodila med »ugodne priložnosti«. Medtem ko je pogrinjala mizo, se je neu- smiljeno ogledovala v zrcalo nad kaminom; njeni lasje so bili prilepljeni na glavo ka- kor konoplja pri punčkah iz celuloida. Ko bi imela vsaj tisto rožnato barvo obraza, kot jo imajo te punčke! Lu- ize je ugotovila, da njena ko- ža ni negovana, da Je polna prahu. Samo njene sinje oči h\ prestale preizkušnjo. Ne, gledano točneje, kajti trepal- nice so bile redke. Jezna se je obrnila proč, izgubila živ- ce in v tem stanju razbila krožnik. Prešlo je deset dni ;n Lu- ize še ni prestopila praga o- glasnega oddelka. Ko se je končno odločila za ta korak, je nihče ni poznal. Urednik je zahteval od nje potrdilo in ga dolgo študiral, šele po tem ji je izročil pismo. Lu- ize je eno odprla kar tam in že prve besede so jo strašno zadele. »Ljubica moja! Torej ne moreš več vzdržati brez moškega? Nikar ne kompli- ciraj stvari in se v torek po- stavi na železni pokrov ka- nalizacije pred »Modrim ba- rom«. Lepo se bova ...« Sledilo je 30 vrstic tistega, kar je Luize imenovala »in- timni detajl.« Kljub temu je pismo prebrala do kon- ca, šele potem ga je besna raztrgala. Premagala je od- por in odprla še drugo in tretje pismo. Obe pismi sta bili polni spoštovanja do vseh stvari, le do pravopi- sa ne. Razočarana, toda še vedno polna upanja je odprla četrto pismo. Vsebo- valo je dva, s strojem pisa- na, rahlo po tobaku dišeča lista papirja, kjer je na ko'!?- cu drugega bilo napisano ime pisca »Edmund« in s črnilom pripisano »Abonent Parisie- na«. Taka anonimnost sicer ni bila znak hrabrosti, toda mar se tudi Luiza ni skrila za drugo ime? Njen partner se je izražal vsekakor iz- brano: »Spoštovana gospodična, mesece in mesece prebiram objave posredovalnega ura- da. Sprva sem si dopovedo- val, da se zanimam samo za stanovanjske oglase. Počasi pa sem presedlal na ženitne oglase ter jih prebiral. Veli- ko mi je na tem, da sporo- čim dejstva, da v pismu ne uporabljam pravega imena. V nasprotju z običajem, tu- di nisem smatral za prekr- šek, da vam pišem s strojem. Mogoče bi moj rokopis lah- ko odkril nekaj potez moje- ga značaja, toda takim raz- lagam ne verjamem. Da sam ne padem v skušnjavo in pričnem proučevati vaše čr- tice na »T« in okrogline pri »S« vas prosim, da ravnate enako kot jaz. Na la način bova oba nekaj časa uživala popolno neprizadetost. Moram temu predvidene- mu uvodu dodati pomirja- joče detajle? Na primer le- 40, obseg prsnega koša, bar- vo las in oči? Prihranil vam bom le podatke, vas pa pro- sim, da to storite enako; saj so v glavnem uporabljivi samo za prodajo kljuseta. Sicer pa ni nikogar, ki bi ga moral pozabiti. Samec ne postaneš ... ampak osta- neš ...« Dalje prihodnjič Nevarnosti v gospodinjstvu Nemalo žena po svetu za- ključi svoje življenje pri ne- srečah v kopalnici — ali pa imajo posledice zavoljo po- dobnih nesreč vse življenje. Površnost, neznanje, nepaz- ljivost vodijo do te žalostne bilance. Zato se mora vsaka gospodinja zavedati nevar- nosti v hiši in se jih izogi- bati. Zena, ki sedi v kopalni kadi in si pri tem suši lase z električnim fenom, je ver- jetno pozabila na to, da je voda izvrsten prevodnik elektrike. Včasih se pri tem celo veseli, da lahko oprav- lja dva posla naenkrat. Ven- dar: takšno početje ni samo nevarno — celo smrtno ne- varno je. Zato bodimo paz- ljivi z vsemi električnimi grelnimi napravami v kopal- nici. Ze sam izredno vlažen zrak lahko povzroči kratek stik. Tudi kadar je v največji zadregi s časom, mora najti gospodinja toliko časa, da si obriše vlažne roke, preden vtakne vtikač kakršnekoli električne naprave v vtični- co. Po uporabi je treba ka- bel iztakniti — vendar ne tako, kot prenekatere gospo- dinje rade počno, da poteg- nejo zanj. Ne, vselej mora- mo prijeti za izolirani vtikač, Mnogim gospodinjam niti na misel ne pride, da bi bi- lo lahko nevarno obrisati mimogrede z mokro krpo še vtičnico. Tako početje se lahko žalostno konča. Tudi pri čiščenju oken so nekatere prave akrobatke in izzivalke smrti. Včasih na- pravijo iz več stolov majavo piramido ,na katero zlezejo še same. da bi dosegle tudi najvišje dele okna. Takšni poizkusi se lahko končajo v bolnišnici. Posebno moramo paziti na otroke, ki se radi igrajo z nevarnimi predmaetl. Nož, škarje, vilice in podobno ni- so igrače, tega jih moramo naučiti že zgodaj. Predstav- ljajte si, da otrok vtakne škarje ali lasno zaponko v vtičnico. SAM V ČOLNU ČEZ ATLANTIK Od 20. januarja je plul 31- letni Anglež John Fairfax s svojo »Britannio«, dobrih šest metrov dolgim čolnom na vesla. Ko je pred kratkim prvič po 180 dnevih začutil trda tla pod nogami, je po- klekni in poljubil zemljo. Južno od Fort Ludordala na Floridi mu je pritekla na- sproti prijateljicaSylvia Ma- riott po plitvi vodi, po ka- teri je bredel proti obali. Objela sta se in zvrnila v vodo. »Tako sem truden«, je rekel in si z dvema velikima kozarcema vode pogasil že- jo. Fairfax je prvi z vesli pre- plul Atlantik. Začel je pri Kanarskih otokih. Izbral je sicer pot daleč na jugu, ven- dar mu viharji niso prizana- šali. To se na čolnu tudi po- zna. Po stari morski šegi je samotni veslač okrasil svoj čoln s plavutjo morskega psa, ki ga je ubil. Coln »Britannia« se je do- bro obnesel. Sicer je bil drag (1500 funtov) in so ga zgra- dili v ladjedelnici Uffa Fox, ki sovi kot graditeljica jaht. Fairfaxu ni bilo treba pla- čati, namesto njega so zbra- li denar prostovoljci, ki so pozdravili zamisel nekega li- sta. Za potopis samotnega pomorščaka sc zanimajo za- ložniki, revije in televizijske družbe. Prav gotovo opravi- čeno, saj je doživel marsi- kaj nenavadnega in »animi- vcga. STR A v 14 TEDNIK — ČETRTEK 31 JULiJ J Tudi Ptujčani so z največ- jim zanimanjem sledili zgo- dovinskim dogodkom, prve- mu potovanju in srečnemu pristanku človeka na Luni. Te dni so nekateri tudi noč in dan spremljali po infor- mativnih sredstvih tri hra- bre ameriške astronavte, ki so se z raketo odpravili na Luno. Posebno v času radij- skih in televizijskih poročil so poslušali in spremljali po- tek poleta. Menda ni bilo ra- dijskega aparata ali televi- zorja, ki ob tem času ne bi poročal. Seveda je bilo naj- bol] zanimivo gledati polet in prve korake človeka na Luni na televizijskem ekra- nu. Američani so poskrbeli za direkten prenos vseh važ- nejših faz poleta. Mnogi, ki nimajo televizorjev, so te dni zaprosili soseda ali znanca, ali pa so se napotili v loka- le s televizorji. Ob prenosu važnih dogodkfiv z vesolja, navadno ni bilo nikogar na ulici Se manjše skupine po- slušalcev, ki so se Zc^dovolji- li s poslušanjem tranzistor- ja, se je umaknila v hodnik. Tudi tisto noč, ko sta astro- navta utirala človeštvu pot na Luno in na njej zakora- čila, je bilo mnogo oken v Ptuju razsvetljenih s svetlo- be televizijskih ekranov. Mfogi niso to noč zatisn':li očesa. Počakali so na trenu- tek ko je prva človeška no- ga stopila prvič na tla dru- gega planeta. Razveseljivo je bilo tudi uspešno slovo z Lunine površine. Raketni motorji so delovali brezhib- no. Fantastičnemu uspehu smo komaj verjeli. Nekoli- ko smo si oddahnili, ko je vesoljska ladja krenila pro- ti Zemlji. Ginjeni nad uspe- hom znanosti in tehnike ter hrabrostjo treh astronavt:>v smo z zanimanjem spremlja- li pristanek vesoljcev na Zemlji, Te dni so nas vzne- mirjale tudi vesti o ruski ve- soljski ladji, ki je letela prav tako na Luno O njenem pri- stanku še vedno ni točnih vesti. Z zanimanjem čaka- mo, kaj bodo p')vedali astro- navti, zdravniki, znanstve- niki, analize luninih kam- nov ... Po srečni vrnitvi ameri- ških astronavtov z Lune smo naredili manjšo anketo in povprašali nekaj Ptujčanov in okoličanov, kaj menijo o poletju, kako so ga spremljali in piodobno. Jože Goričan, zaposlen pri »Slovenskih goricah« je de- jal: »Sledil sem vsaki tele- vizijski oddaji o poletu na Luno in nazaj. Presenečen sem nad uspehi ameriških astronavtov, znanosti, teh- nike . . . Kot kaže, je bilo vse natančno preračunano, saj so se dogodki odvijali po na- prej d »ločenem času Zani- mivo je to. da morajo biti po poletu astronavti v karan- teni. Zanima me, kake ba- cile lahko prinesejo z Lune, Premalo smo slišali o tem- peraturi na Luni v času nji- hovega pristanka ...« Stanko Kosi, fotograf: »Po- let vesoljcev sem spremljal na dopustu. Poiskal sem te- levizijo, žal pa nisem mogel s kamero slediti poletu, da bi napravil nekaj fotografij. Navdušen sem nad velikim uspehom. Vesel sem tudi, da Amerikanci prikažejo javno- sti vsega sveta polete v ve- solje.« Anica Metličar, natakari- ca v gostilni »Pri Roziki« je dejala, da zaradi nočnega dela ni mogla spremljati vsega, kar se je dogajalo med poletom na Luno. Več je zvedela iz časopisov. Ve- selila se je uspešnega napre- dovanja vesoljcev proti Lu- ni. Se bolj je bila srečna, ko so se srečno vrnili na Zem- ljo. Na vprašanje, ali bi po- letela na Luno, je brez pre- misleka odgovorila: »Da, ta- koj. Rada bi videla, kako je tam ...« Franjo Donaj, uslužbenec SO Ptuj iz Gorišnice: »To je eden največjih dosežkov člo- veštva, čeprav nima ne vem kakega gospodarskega po- mena. Čeprav bi lahko na Luni kopali diamante, se ne bi splačalo. Menim, da bi bil še vedno večji uspeh, če bi raziskovali vesolje združeno, s skupnimi sredstvi in zna- njem. Upam, da uspeha v vesolju vojska ne bo izkori- stila v svoje namene. Moti me še neurejeno življenje na Zemlji. Vsak dan smo priče vojnam, lakoti in podobno. Prav bi bilo, da bi uredili te stvari. Sicer pa je podvig vesoljcev nekaj izrednega. Ne smemo podcenjevati tudi poleta sovjetske Lune 15. Se vedno je vprašanje, ali pro- dirati v vesolje z ljudmi ali samo z instrumenti. Največ- ja želja, srečna vrnitev in pristanek astronavtov na Zemlji se je uresničila...« Milan Krajnc, trgovec iz »Tehnike«: »Z zanimanjem sem spremljal polet vesolj- cev. Preseneča me točnost, po kateri so se vrstili dogod- ki. Presenetljivi so tudi fi- nančni izdatki za polet, ko na drugi strani še milijoni ljudi gladujejo. Predvsem gre preveč v oborožitvene name- ne. Astronavti so si zaslužili, da jih je po vrnitvi pričakal predsednik Nixon.« Ciril Jurkovič, tehnik pri Radiu Ptuj: »Zgodovinski po- let v vesolje sem spremljal na dopustu. Najprej sem po- pravil televizor v veliko ve- selje tudi drugih nestrpnih gledalcev, ki letujejo v po- čitniškem domu v Biogradu, Noč, v kateri so pristali na Luni, smo presedeli pri te- levizijskem ekranu Sanje človeštva so uresničene. Pred nami so večje možnosti nadaljnjega raziskovalnja vesolja, v katerega se tisoč- letja ozirajo človeške oči.« Jože Pulko, kmetijski teh- nik iz Podlohnika: »Presene- čen sem, da so po izstrelitvi apolla 10 v tako kratkem ča- su prišli na Luno. Presenet- ljiva sta tehnično izveden polet in hrabrost astronav- tov. Vse, kar je prikazovala televizija, sem videl. Noč, v kateri je človek prvit stopil na Luno, sem presedel pred televizijskim ekranom. Za- nima me. kaj bodo pokazale nadaljnje raziskave o pole- tu, ali so kake možnosti ka- kršnega koli življenja na Luni. Zanima me tudi polet Lune 15.« Sonja Donaj iz pekarne »Vinko Res«: »Presenetil me je polet in srečen pristanek na Zemlji?« Tudi njo smo vprašali, če bi potovala na Luno Dejala je, če bi jo po- vabili, bi šla takoj. V šali sem jo vprašal, kaj meni, ali bo Luna odslej še tako ro- mantična? Odgovorila je: »Ja, bo. Mislim, da še bolj, saj se še več ljudi ozira v njo...« ZR P. S.: Prihodnjič anketa iz Ormoža. DEAN MARTINOVA POMOČ smu Dean Martin, po vsem sve- tu znani pevec in filmski igralec, ne bo podaljšal svo- je pogodbe za snemanje svo- jih plošč z družbo »Repri- se«. Njegov sin Dino, ki je tudi že znani ameriški pe- vec, je namreč osnoval svo- jo družbo za snemanje gra- mofonskih plošč. »Razumlji- vo je.« je izjavil slavni oče Dean Martin, »da bom po- magal svojemu sinu in mu tako poskrbel začetni kapi- tal.« Ce ob tem upoštevamo očetove velike komercialne uspehe pri prodaji svojih plošč, bo njegov delež pomo- či svojemu sinu precejšen. SPAČEK SPET NAlJ DAJ - ZA DEVIZE IH ZA DINARJE Tovarna Tomos iz Kop. je pričela te dni spet sprej! mati vplačila za dobavo 5 vega avtomobila spaček (t mosCitroen 2 CV-A-24), ^ na novega spačka brez p, metnega davka, franco K per je 15.275 din. Devia cena z vsemi davki vrs franco Koper je 1293 doij jev ali utrezen znesek kateri koli drugi konven bilni valuti. Povečana proizvodnja 5, vega modela omogoča kr^ dobavne roke in sicer: do dni za devizne kupce in 90 dni za dinarske kupce Tomos sprejema vplači in dobavlja avtomobile pn svojih prodajaln v Beograd Sarajevu in Ljubljani 4 prek zastopnikov: Slovenj avto. Ljubljana; Merkii Maribor; Metaliacomraer; Zagreb; Autoslavonija, Os jek; Autobačka, Somba Autovojvodina, Novi Sa Auto kuča »Sumadija«, Bei grad; Autopromet, Niš; Ai tomakedonija, Skopje, i Autohrvatska, filiala Split, tujini pa prek firme Multi hold Pariš. Tovarna motornih v« Tomos, Koper ENA VESOUSKA Za skoraj 20.000 km dolj pot se je odločilo 20 južno afriških študentov, ki so 1 hoteli na televizijskem zašlo nu ogledati pristanek človt ka na Luni. Ker Južna Afri' ka nima televizije, so potJ vali iz Durbana v Londoa OVtN od 21. marca do 20 aprila v podjetju, kjet ste znposle- ni, bo še nekaj časa precej ne* prilik, potem pa bo nasto.Dilo hitro IzboIj.Sanje. Ne verjemite vsakomur vsega, kar vam »tve- zi«. BIK od 21 aprila do 20 mala Osebni dohodki se vam ne bo- do tako hitro zvišali, zato ne pričakujte toliko od novega še- fa. Ljubezenske težave bodo kmalu minile. Zaupajte boljši polovici. DVOJČKA od 21 oDAJa do 22 lunOa Nikakrn5e£5a smisla ni, da de- late i? komarja slona Vaš pro- blein je .sirer resnejši kot si mi- slite, je pa še čas da ga ure- dite V nedeljo greste na vi- kend. RAK od '^3 junlta do 22. lullja Prehitro vzkipite. zaradi tega ste si poslabšali položaj, ki ste ga do sedaj uživali. V ljubezni bodo težave še nekaj dni. Do- bili boste nepričakovan obisk. LEV od 23. |ali|a do 22. avgusU Nikar ne vsiljujte svojih pre- pričanj drugim, ki niso vneti za vaš nazor. Težave bodo z na- sledstvom. Zaradi napake v pre- teklosti boste Se dobre volje. OfVICA do 22 sept 9d 23. avgusta Potovanje bo v začetku tež- ko, toda na obzorju je izt^olj- šanje. Garderoba je nekoliko za- starela, zato jo obnovite. Pazite na svoje dolge lase. Obisk! rtHlNICA 3d ?3 »ept io 22 oktobra V službi ne bo nič novega čeprav ste to pričakovali. Vaša giranja v nevaronsti. Več po- kariera je zaradi prehitrega re- zornosti posvetite domu in dru- žini. ŠKORPIJON od 23 oktobra do 22. 00*, NI vse zlato kar se sveti, zato se ne dajte zapeljati. V nasled- njem tednu fcoste imeli precej- šnje stroške. Dopust boste lepo preživeli, spomini bodo ostali. STttELfC od 23 aov. do 20 dec. Nekdo vas bo poizku.Sal osra- motiti, pa mu ne ho uspelo. Pri javnem delu bodite paz:jivejši Od danes do nedelje ne boste ravno dobre volje. Pojdite na obisk. KOZOROG od 21. det. do 20 laDuail V službi vas bodo poizku.'^ spodriniti ko boste na dopusf' V torek vas čaka lepo pr^j nečenje. Ne nalagajte si prt| odgovornosti zaradi drugib-J VOONAfi od 21 laDO*^ lo 2« (ebr«*" Nikoli ne veste, kjee vas nesreča, zato bodite na potenj nju zelo previdni. Na čenč«, ne ozirajte, ker bodo k"*! prenehale. V nedeljo bo leP \ let. aiBi do 20. »»fi Spomini vas vlečejo n^^^i j dopustniške dni. Bolje LiO- ^ jih pozabite, ker bo sicer komu postalo sumljivo. ? P j ijodite previdni. Denarja bol — ČETRTEK 31. JULIJ 1969 STRAN 15 ^oger Bridoin je imel za- .^^nja vredno zaposlitev neki zavarovalnici in ze- i bogato teto Melanijo, ki ! stanovala v ulici Kleber. Llanija pa je imela pohčer- .g„ko, ki ji je dala sladko Le Lelija Vermolin. Men- 1 ni treba posebej poudar- iti, da je bil Roger zaljub- jjgn v Lelijo in ona v njega. ' I^Ied mladima človekoma ij vladalo srečno sožitje do tistega dne, ko se je v njuno Ijivljenje vmešala navadna ikravata, ki je vse pokvarila. I Tetka Melanija je menila, ijabo svojemu nečaku, ki ga je imela nadvse rada, nare- dila posebno veselje, če mu boža rojstni dan kupila kra- vato. • Kravata je imela široke proge vseh mogočih in ne- jiogočih barv. Bila je na- ravnost strašna. Ko je Roger sprejel kra- vato, je kar otrpnil od gro- ze; »Nikoli si ne bi upal s talio kravato na cesto, je po- mislil in jo spravil v spodnji predal komode za perilo. Toda prišel je ponedeljek in z njim običajni obisk pri leti Melaniji. »Hudiča, skoraj bi bil po- labil vzeti Melanijino kra- rato! To bi tetka pisano gle- iala!« Ker pa ni hotel, da bi [a ljudje videli na cesti s isto grdobijo okoli vratu, je iravato vlaknih v žep. Ko je prišel v prvo nad- stropje razkošne hiše v uli- ci Kleber, si je pred zrcalom »a hodniku zavezal tetkino h'avato. V sprejemnici je iiilo okoli tetke Melanije, ki ie sedela v naslonjaču pred kaminom, zbranih že nekaj Sostov. Bila je naravnost yzliičena nad vtiscHn, ki ga k naredil nanjQ nečak z ijenim darilom. Sarmantna Lelija pa je fišla tisti večer že dokaj pozno, ko se je Roger že od- pravljal. Opazovala ga je s komaj sltritim presenečenjem in se ^ niladeničeve zaljubljene Poglede še zmenila ni. Ko sta ostali s tetko Me- '^"ijo sami, ji je rekla: •»Draga mati, vem. da si r'te, naj se poročim z va- šim nečakom, vendar vam *oram povedati, da se ni- f°'i ne bi hotela poročiti s ^ovekom, ki nosi take ne- ■"Jgoče kravate!« .^lijina odkritosrčnost je ,^'ovala na gospo Melanijo mrzla prha. j *Kakor želiš, deklica mo- 1'* ji je odgovorila z lede- "^mrzlim glasom, h se je Roger teden dni ij"^eje spet pojavil v hiši ,.tke Melanije. s tisto kra- ^'0 seveda, mu je tetka kar "^favnost rekla: K*Prepr:čana sem, dragi f^^^r, da nikoli ne boš po- jT^'! take gosi, kot je Lelija. j^,'^o pomisli, meni, da je kravata, ki sem ti jo j neokusna ...! Pove- sem ji kar naravnost. da mi ni več za njene obi- ske.« Roger pa je dekle, ki ga je vedno bolj ljubil, skušal braniti: »Morate razumeti, tetka, da je še premlada, da bi imela tako prefinjen okus kot vi.« Ko se je poslovil, je seve- da na hodniku spet zamenjal kravato. Toda nesreča niko- li ne počiva. Tetka Melanija se je prav takrat spomnila, da bi obiskala svojega bol- nega brata. Spustila se je z dvigalom in pred hišo trčila v nečaka. Tako je opazila spremem- bo. »Hej?!« je vzkliknila. »Kaj nisi imel še malo prej okrog vratu moje kravate?« »Ne, tetka. motiš se. Dal sem jo v čistilnico.« Tetka Melanija pa se ni dala prepričati. Malce je premišljevala, potem pa je vsa zaripla v obraz očitala nečaku: »Lažeš, lažeš! Dobro se spominjam, da si jo imel še zgoraj v stanovanju. Vidim, gospod, da se moja kravata tudi tebi zdi neokusna, pa je zato ne nosiš na ulici. Torej si se sprenevedal in me tra- pil z okusom, ki ga po tvo- jem očitno nimam. Pa do- bro, fant! Zavedaj se, da je bila to zadnja reč, ki si jo dobil od mene. Tudi k meni te več ni treba!« Ubogi Roger je bil žalo- sten in razdedinjen. Tetki Melaniji pa žilica ni dala miru. Ko je vprašala brata po zdravju, je takoj izstrelila vprašanje: »Se spominjaš, Karlo, ti- ste kravate, ki jo je prejšnji teden nosil pri meni Roger? Kakšna se ti zda?« »Torej, kravata je neokus- na, skratka grozna!« Uboga gospa je obstala kot okamenela. Vsi v družini so namreč visoko čislali Karlov okus in ga imeli za nekak- šnega modnega arbitra. Tako strokovno izraženo mnenje ter isto, bolj ali manj prikrito izraženo mne- nje Lelije in Rogerja, je pri- sililo darovalko, da razmisli o svojem stališču. Ker pa je bila po srcu dobra ženska, je sklenila mladima opro- stiti. Nekaj dni pozneje je Ro- ger izvedel, da bo tetka pri- sostvovala neki dobrodelni prireditvi, pa se je še sam odpravil tja. Seveda si je za- vezal njeno kravato, ker si je hotel spet pridobiti njeno naklonjenost. Ze je hotel švigniti mimo nje, kakor da je ni opazil, takrat pa ga je ona prijela za roko in dejala: »Poglej no, ti si tudi tu- kaj! Zelo me veseli. Pridita z Lelijo spet enkrat k meni. Vendar pa, za božjo voljo, nikar ne pridi s tole nemo- gočo kravato ...« je še do- dala in mu hudomušno po- mežiknila. Obisk pri bolniku Koliko časa smem ostati pri njem? O čem naj z njim govorim? Kakšno darilo naj mu prinesem? Prav gotovo so bila to vprašanja, ki ste si jih zastavili pred obiskom bolnega sorodnika, znanca ali prijatelja. Obisk naj bol- nika razveseli, ga opogumi, ne pa da ga živčno vznemiri in spravi v slabo voljo, kot se to dogaja. Na žalost vedo sestre in zdravniki vse pre- več primerov, da se bolniko- vo zdravstveno stanje po obisku poslabša. Bolniki so posebno občut- ljivi, zato moramo biti še bolj pozorni in premisliti vse izgovorjene besede. Pokažite bolniku, da ste prišli k nje- mu radi in da vam ta obisk ni neka neprijetna obvez- nost. Ne ostanite predolgo. — V bolnišnicah so ure obiskov določene. Držite se teh. Prav pogosto se dogaja, da obko- lijo bolnikovo posteljo vsi sorodniki in še znanci in pri- jatelji. Ze res, da je to ve- lika pozornost, vendar bolni- ka tak številen obisk razbu- ri. Skušal bo z vsakim go- voriti in se zahYaljevati za obisk, s tem se bo pa preveč utrujal. Zato je priporočlji- vo, da bi se obiskovalci med seboj porazgovorili, kako bo- do obiskovali bolnika. Več kot dveh ljudi naenkrat ni treba. Otroci naj raje osta- nejo doma, vzemite jih s se- boj samo na posebno bolni- kovo željo. Darilo. — Rože vedno raz- veseljujejo. Ne smemo pa pozabiti, da je v bolnišnici odmerjen vsakemu bolniku le majhen prostor, zato naj bo šopek majhen. Tudi de- hteti ne sme preveč. 30 do 40 odstotkov vseh bolnikov mora uživati dietno hrano, zato se bomo prej pozanima- li pri bolniški sestri, kaj bi mu smeli prinesti. Ni pa po- trebno, da bolniku nosimo razne slaščice, pijače ali dru- go hrano. Ce obiščemo žensko osebo, se bo ta morda razveselila stekleničke kolonjske vode ali lepega robčka. Mlajše de- kle bi bilo veselo modnega časopisa. Knjige, ki jih prinesemo v bolnišnico, naj ne bodo razburljive ali grozotne. Igračke, ki smo jih name- nili bolnemu otroku, naj bo- do iz takega materiala, da se bodo dale lepo umiti. Ce je medvedek iz blaga še ta- ko ljubek, ne bo pravi pri- jateljček, če bo ves zaprašen in umazan. Slaščice, ki smo jih namenili otroku, izroči- mo sestri, ki mu jih bo da- jala odmerjeno količino. Otroci imajo le še premalo razvit občutek za mero in bi mu lahko z našimi dobro- tami več škodovali kot ko- ristili. Razgovor. — Ze na poti k bolniku si zamislimo nekaj glavnih tem razgovora. Glav- ni govornik je navidno obi- skovalec in ta mora zelo pa- ziti, da ne vzbudi v bolniku občutek bolnega, osamljene- ga in odvečnega človeka. Ne pripovedujmo mu razbur.ji- vih novic, ne tolažimo ga preveč in ne vzdihujmo. Bol- nikovo uho je posebno ob- čutljivo za jadikave med- klice, zato se jih bomo iz- ognili. V njegovi prisotno.sti ne govorite o njegovem zdravju z zdravnikom ali sestro. Ce imate občutek, da bi se bolnik rad pogovoril o nje- govi bolezni, ga poslušajte in mu skušajte pametno doka- zati, da bo ozdravel in mu vlivajte voljo do življenja in ozdravljenja. Ce opazimo v njegovi bli- žini starejšega osamljenega bojpega človeka, ki nima no- benih obiskovalcev, mu po- svetimo vsaj malce pozorno- sti. Seveda pa bodimo pre- vidni, da mu ne vzbudimo občutka osamljenosti. Pri drugem obisku ga razveseli- te z majhnim šopkom cvetja in z ljubeznivo besedo. Pri- pravite mu s tem nepopisno veselje, in kaj naj si še več želimo, kot osrečiti bližnjega, ki trpi. Je tudi to 1900- [einico? v našem slavnem Ptuju je brivnica in česalnica, ki je dobila pred kratkim nad vhodom napise: FRIZER ZA DAME. FRIZERSKI SALON. VIIOD ZA DAME VHOD ZA DAME IN GOSPODE. Torej: dame in gospodje, obiščite vaš salon! Nanta Kukec stran 16 TEDNIK cfthtek .TULijI RADIJSKI PROGRAM NEDK1.JA. 10. avgusta 4.30—8.0« Dobi o juti o! — vmes ob 4.43 Intormativna oddaja 5.00 r'oročila 5.30 Svetujemo vam 5.4a liifo[ mativna oddaja 6.00 Poro- čila 6.30 Intoi inalivna oddaja 6.;.0 Za vas 7.00 Poročila 7.20 In- ionnativrta oddaja 7.30 Za kme- tijske proizvajalce 7.50 Intorma- tivna oddaja 8.00 Poročila 8.05 Ra- dijska igra za otroke 8.43 Glasba za mlade 9.00 PoročUa 9.05 Iz na- ših krajev 10,00 Poročila 10.05 Se pomnite, tovariši . . . 10.30 Pesmi borbe in dela 10.45 EP IQM Po- Sjašalci čestitajo — vmes ob 11.00 Poročila 12.00 Poročila 13.00 Po- ročila 13.15 Zabavna glasba 13.30 Domače vižo 13.40 Reportaža 11.00 Poročila 14.05 Zabavne me- lodije 15.00 Poročila 15.05 Zabav- na glasba — vmes ob 15.30 Hu- moreska 16.00 EP 16.05 »Po do- mačex 17.00 Poročila 17.05 Spori- no popoldne 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glas- bene razglednice 19.30 Poročila 20.00 »V nedeljo zvečer« 22.00 Po- ročila 22.15 Zaplešite z nami 23.00 Poročila 23,05 Literarni nokturno 23.15 Godala v noči 24.00 Poročila. VSAK DAN RAZEN NEDELJE: 4.30 Dobro jutro! ~ vmes ob 4.45 Informativna odaja 5.00 Po- ročila 5.30 Vren\enska napoved 5.45 Informativna oddaja 6,00 Poročila 6.30 Informativna od- daja 6,50 Za vas 7,00 Poročila 7.25 Telesna vzgoja 7.45 Infor- mativna oddaja 8.00 Poročila, Radijski in TV spored. PONEDELJEK, 11. avgusta 14.00 Poročila 14.05 Lepe melo- dije 14.30 Pet minut za EP 14,35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kredit- na banka LJubljana 15,00 Po- ročila 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 Stare tržaške slovenske na- rodne pesmi 16,00 Za vas 17,00 Poročila 17.05 Gounod: Odlomki iz opere »Faust^t 18.00 Poročila 18.15 »Signali« 18.35 Lahka glas- ba 19.00 Lahko noč, otroci: 19.10 Obvestila 19.15 Ansambl Mihe Dovžana 19.25 EP 19.30 Poročila 20.00 Koncert orkestra Sloven- ske filharmonije 21.15 Lahka glasba 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23,13 Zabavna glasba 24.00 Poročila. TOKEK, 12, avgusta 14.00 Poročila 14.05 Skladbe za mladino 14,20 Lahka glasba 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15,00 Poročila 15.20 Glasbeni inler- niezzo 15.40 Gkisba za soliste 10.00 Za vas 17,00 Poročila 17.05 Koncert Simfoničnega orkestra FvTV 18,00 Poročila 18.15 V torek na svidenje! 19,00 Lahko noč, otroci! 19,10 Obvestila 19,15 An- sambl Toneta Perka 19.25 EP 19.30 Poročila 20.00 Radij.5ka igra 20.47 Lahka glasba 21.00 Popev- ke 22,00 Poročila 22.15 Jugoslo- vanska glasba 23.00 Poročila 23,05 Literarni nokturno 23.15 Plesni in zabavni orkestri 24.00 Poro- čila. SRED.V, 13. avgusta 14.00 Poročila 14.05 Za oddih 14.30 EP 14.35 Poslušalci česti- tajo 14.55 Kreditna banka LJub- ljana 15.00 Poročila 15.20 Glas- beni intermezzo 15.40 Dve popu- larni uverturi 16.00 Za vas 17,00 Poročila 17.05 Mladina sebi in vam 18.00 Poročila 18.15 SolisUč- na glasba 18.45 Kulturni globus 19.00 Lahko noč. otroci 19.10 Ob- vestila 19.15 Gla.sbene razgledni- ce 19.30 Poročila 20.00 Operne melodije 21,00 Zabavne melodiie 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.09 Po- ročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Godala v ritmu 24.00 Po- ročila. ČETRTEK, 14. avgusta 14.00 Poročila 14.05 »Mladina poje:- 14.20 Operetne melodije 14.55 Kreditne banke Slovenije 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni in- termezzo 15.40 Domenico Cima- rosa: Kapel nik 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Sii^ifonični kon- cert 18.00 Poročila 18.15 Turizem in glasba 19.00 Lahko noč. otro- ci! 19.10 Obvestila 19.15 Pevec Nino Robič 19.25 EP 19.30 Poro- čila 20.00 Domače pesmi in na- pe vi 21.00 Od Ibsena do lonesca 21.40 Glasbeni nokturno 22.00 Po- ročila 22.15 Simfonična literatu- ra 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Zabavna glasba 24.00 Poročila. PETEK, 15. avgusta 14.00 Poročila 14.05 Lahka glas- ba 14.30 EP 14.35 Poslušalci če- stitajo 14.55 Kreditna blnka Ljubljana 15.00 Poročila 15.20 Napotki za turiste 15.25 Glasbeni intermezzo 15.40 Mozart: Kon- cert za klavir in orkester 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Člo- vek in zdravje 17.15 Koncert po željah 18.t)0 Poročila 18.15 Zabav- na glasba 18.50 Na mednarodnih križpotjih 19.00 Lahko noč, otro- ci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambl »Zadovoljni Kranjcis 19.25 EP 19.30 Poročila 20.00 Koncert zbo- ra •>Moge Pijade< 20.30 Ob isti uri 21.15 Oddala o pomorščakih 22.00 Poročila 22.15 Plesna glas- ba 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Glasba velikih orliestrov 24.00 Poročila. Rezervirano za Luizeka Moiior avn ar!)j;i rrifKi no hoiv lo|>cga breg-a iiu>/u, ateia in l)raia M JOŽETA ILECA iz Phija se ijajtopleje zahvaljiijciuo \sciu sorotliiikom, znaiice.m in prijateljem za i2kaxaiio .sočutje i ii sožalje. Nadalje '^e zali \ al j ti jemo darovalcem venceT in cvetja, govornikom, pevskemu zboru, ga- silcem, lov.ski družini Kitlričevo in vsem. ki so ga spremili na njego\i zadnji poti. Prisrčna zalivala zdravniktvin in osebju tiiler« nega oddelka bolnišnice v Ptuju, ki so infl lajšali trpljenje. Iskrena hvala č. duliovščini za spremstvo in poslovilne besede. Vsem še enkrat livala. Žalujoči: žena Rozalija, sinovi Silvo ter Vfi ier in Jože z drnžinami. Obveščamo bralce, da se j C oddelek študij- ske knjižnice preselil iz muzejske zgradbe 'v mi- noritski samostan in no- vo postno poslopje. Za- radi urejevalnih del bo študijska knjižnica me- seca avgusta 1969 zapr- ta za stranke. Uprava ljudske in študijske knjižnice Ptuj RAZPIS Uprava Zdravstvenega' ma Ptuj sporoča, da t'", javni dražbi v četrtek,' 7. 8. 1969, prodala raW osnovna sredstva, in sl<^ — rabljeni osebni s' mobil znamke fiat 1300,' nik 1963, — rabljeni osebni avt^ bil znamke fiat 1300-1<(* letnik 1966, —- rabljeni osebni av^^"* bil znamke Fiat-zaslav3 letnik 1965. Začetek dražbe je "j', uri. Prednost imajo i^'' senti iz družbenega se^^'" Tednik tzdai;.- (^a.^^of.jsnl /avod Ptuiski tednik. Ptuj. Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor, /»nton Bauma-n (glavni ln odgovomJ uredniH). ^ Hmeiina. Jože Slodnjak in Inž. Roman Zavec Izhaja v.^ak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, §t 624-3-'/2. Tiska časopisno podjetje Mariborski' Maribor, Svetozarcvska 14. Rokopisov ne vračamo.