

g AVE MARIA |

Ms Nabožni mesečnik za verno slovensko ljudstvo  g|z

StmnamMMaMMmMsč

Januar, 1948

Izdajajo

Slovenski frančiškani
v Združenih državah Amerike

. Naslov — Address:

AVE MARIA

Box 608
Lemoni, Illinois

Naročnina—Subscripiion rale:

U.S.A., $2i50 letno

Izven U.S.A., $3.00

Naročnina Tvoja je dar v
podporo ubožnejšim sloven¬
skim fantom, ki se izobražuje¬
jo za slovenske duhovnike v
lemontskem semenišču.

Naročnikov in dobrotnikov
se spominjamo v lemontskem
samostanu v svojih molitvah,
pri sv. mašah, in pri drugih
duhovnih opravilih. Opravimo
pa zanje tudi sv. mašo in sicer
vsako prvo sredo v mesecu.

Urednik — Editor:

FR. MARTIN STEPANICH, o.f.m.

Upravnik .— Business Manager:

FR. CYRIL SHIRCEL, o.f.m.

Pomožni upravnik—Ass’t manager
BRO. ROBERT HOCHEVAR, o.f.m.

Printed by

CROATIAN FRANCISCAN PRESS
4851 Drexel Blvd.

Chicago 15, Illinois

Lemont, Illinois Letnik 40

VSEBINA:

Stran

Pot k Bogu   _ .. 14

Križem kraljestva križa. —

P. Martin, o.f.m  ... 18

S križem in sidrom        20

Begunska balada. — Fr. Bazilij, o.f.m...  22

Molitev Mariji. — Alojzij Tome  .. 23

Lemontski odmevi. — Samostanski firbec.. 26

Kramljanje na zapečku  __._ 29

Evangeljski prizori  .  1

Marijini dnevi. -— Priredil p. Alojzij, o.f.m. 3

Prikazovanja in napovedi  .  5

Romar na beli cesti. — Erik Kovačič   6

Moj gost. — Špelca   . 7

Lilija iz raja. — K      10



Published monthly — except October, when publishea
semi-monthly — by the Slovene Franciscan Fathers of
Lemont, Illinois, in the interests of the Slovene Fran¬
ciscan Commissariat of the Holy Cross.

Entered as a second class matter at the post Office of
Lemont, Illinois, under the act of March 3, 1879. Ac-
ceptance of mailing at special rate of postage provided
for in section 1103, act of October 3, 1917. Authorized
■ July 14, 1945.

Januar, 1948

AVE MARIA

Letnik  40

Evangeljski prizori

H UDOBNI kralj Herod je v brezumnem srdu ukazal umor vseh dveletnih in mlajših
dečkov v Betlehemu in okolici, da bi tako gotovo uničil tudi novorojenega Kralja
Judov. Preden pa je mogel zvršiti svoj krvoločni sklep, je Bog opomnil Jožefa v spanju,
in sicer takoj po odhodu Modrih, naj z Detetom in njegovo mater beži v Egipt: “Vstani,
vzemi Dete in njegovo mater in beži v Egipt, in bodi tam, dokler ti ne porečem; Herod
bo namreč Dete iskal, da bi ga pogubil (Mt. 2:13).” Brez vsakega obotavljanja je zvesti
in pokorni Jožef isto noč zapustil svoje stanovanje v Betlehemu in se z Marijo in Dete¬
tom Jezusom napotil proti Egiptu.

Evangelij ne omenja ničesar iz potovanja, ki je bilo gotovo dolgo in težko. Zanimivo
pa je zelo staro poročilo, ki trdi, da so se maliki v Egiptu porušili ob prihodu božjega
Sinu. Koliko resnice je v tem, se ne more z gotovostjo reči, vendar ima to poročilo svojo
podlago v napovedi preroka Izaija, ki pravi: “Glej, Gospod pride na lahki meglici v
Egipt; tu se stresejo egiptovski maliki pred njegovim obličjem (Iz. 19:1).”

Sveta družina ni prišla v deželo, ki je bila Judom popolnoma tuja. Egipt je bil Ju¬
dom prav za prav druga domovina; saj je bil že od nekdaj njihovo pribežališče. Abra¬
ham je bil pred stoletji ubežal lakoti v kanaanski deželi in se naselil v Egipt, kjer je ne¬
kaj časa tudi ostal. Pozneje je tja prišel Jakop s svojo številno družino in tam je nara-
stel njegov rod v mogočno ljudstvo, ki ga je pozneje po božjem povelju izpeljal Moj¬
zes v obljubljeno deželo. In še pozneje so iz strahu pred Babilonci v Egipt pribežali
mnogi Judje, ki niso bili odpeljani v babilonsko suženstvo.

V Egiptu je bila sveta družina na varnem, kajti Egipt je bil neposredno pod sirsko
oblastjo; torej Heroda se ni bilo treba več bati. Kakor je bil izraelski narod, ki je bil
predpodoba Mesijeva, velikokrat našel zavetje v Egiptu, in kakor ga je Bog ob svojem
času zopet odpeljal od tam, tako je tudi Sin božji, po Herodu preganjan, ubežal v Egipt
in ostal ondi, dokler ga ni Bog poklical nazaj v sveto deželo. Tako so bile izpolnjene be¬
sede preroka Ozeja: “Iz Egipta sem poklical svojega Sina (Oz. 11:1).”


AVE MARIA

3

RAV kakor Jezusovo,
imenujemo tudi Mariji¬
no življenje v trideset¬
letni dobi “skrito živ¬
ljenje”. Po svoji poniž¬
nosti je postala Mati

božja. Mati in dekla je bila Marija
mlademu Jezusu. Dojila ga je, oblačila
ga je, redila in snažila in to z največjo
ljubeznijo. Zelo lepa in vendar resnič¬
na je misel, ki jo izrekajo cerkveni uče¬
njaki, da je namreč Bog vtisnil Mariji
v srce vso ljubezen, nežnost in vse spo¬
štovanje, ki ga je dolžan človeški rod
svojemu Odrešeniku.

Ko je opravljala Marija vsa različna
nizka dela hišne matere, je bila vsa
srečna, ker je vedela, da streže svojemu
Bogu, in da opravlja to preimenitno
službo kot namestnica vsega človeškega
rodu. In teh del ni bilo malo, zlasti če
preudarimo, da je morala vsa sama
opravljati, da ji je večkrat manjkalo
najpotrebnejšega.

Marija pa ni stregla božjemu Sinu
samo zunanje, z rokami. Stregla mu
je tudi duhovno. To poudarja sv. pis¬
mo: “In njegova Mati je vse to ohrani¬
la v svojem srcu.” Duhovno je torej
spremljala Marija vse skrivnosti Jezu¬
sove mladosti. Natančno je opazovala
vse skrivnosti in z njimi vred živela.

Vse si je globoko vtisnila v spomin,
razum in srce, če kaj lepega slišimo
ali vidimo, si ga hočemo prilastiti. Za¬
to zapišemo ali se naučimo na pamet,
da se zopet spomnimo in zopet raduje-
mo. Tako je storila tudi Marija.

Da je bila Marija skozi trideset let
vedno pri Jezusu in mu stregla, je pa
tudi dobro izkoristila zase in za nas.
Ona je vedno rastla v milosti in sveto¬
sti. Brez dvoma je preživel Jezus celih
trideset let skrito v Nazaretu med dru¬
gim tudi zato, da je posvečeval in spo-
polnjeval svojo Mater. Mladostna doba
Jezusova je bila za Marijo tretja in po¬
sebno milostna doba. Prva se je začela
z njenim brezmadežnim spočetjem,
druga z učlovečenjem Sina božjega,
tretja z rojstvom in skritim življenjem
Jezusovim.

To skrivnostno življenje Jezusovo pa
je obrnila Marija tudi nam v prid. Vse
si je natančno zapomnila, vse ohranila
v svojem srcu, da je pozneje razodela
evangelistu svetemu Mateju, zlasti sve¬
temu Luku, ki sta pisala o detinski do¬
bi Jezusovi. Brez Marije bi nam nihče
ne mogel pričati o onih dogodkih. Da
torej poznamo detinsko dobo Jezusovo,
se moramo zahvaliti Mariji, kakor se
ji moramo zahvaliti za Dete samo.

Ko je bil Jezusček dvanajst let star,

4

AVE MARIA

ko je torej postal sin postave, je potova¬
la sveta družina v Jeruzalem, da tam
obhaja velikonočne praznike. Ko so pre¬
tekli dnevi praznika in sta Jožef in Ma¬
rija potovala nazaj, je ostal mladi Je¬
zus v Jeruzalemu. Poslušal je in izpra¬
ševal učenjake postave.

“Otrok, zakaj si nama to storil? Glej,
Tvoj oče in jaz sva Te z žalostjo iska¬
la.” Brez dvoma je ves ta dogodek ve¬
lika skrivnost, ki nam jo pojasni Jezu¬
sov odgovor: “Kaj sta me iskala? Ali
nista vedela, da moram biti v tem, kar
je mojega Očeta?” Hotel je reči: četu¬
di sem tebi, o mati moja, kot človek


SlFramsoiis

SaleshSo

SV. FRANČIŠEK ŠALEŠKI

(Praznik 29. jan.)

dolžan pokorščino in spoštovanje, mo¬
ram biti pa toliko bolj pokoren svojemu
nebeškemu Očetu.

Kaj nas uči ta dogodek? Kaj nas po¬
sebej uči Mati božja? Sveta družina
vsa gori za čast božjo, za izpolnjevanje
božjih zapovedi. Učimo se od sv. dru¬
žine ljubezni in spoštovanja do hiše bo¬
žje, do Cerkve, do njenih voditeljev.
Marija pa nas posebej še uči, kako bo¬
dimo požrtvovalni, če Bog tudi kaj tež¬
kega od nas zahteva.

Naša sveta dolžnost je, da torej Ma¬
rijo častimo, ker je po dolgoletnem bi¬
vanju in občevanju z Jezusom dosegla
tako veliko milost. Hvaležni ji mora¬
mo biti za njene nepopisljive zasluge za
Jezusa in za nas. Posnemati jo mora¬
mo v njenem skritem življenju. Imela
je nepopisljivo srečo, da je z Jezusom
živela, da mu je kot mati stregla in pred
njegovimi očmi rastla v popolnosti. To
so prednosti, katerih je bil z njo dele¬
žen samo še sv. Jožef. V nekem ožine
se moremo vsi udeleževati te prednosti
Marije in sv. Jožefa. To se zgodi, če
pogosto in radi mislimo na Zveličarja
in njegovo življenje, če si ga živo pred¬
stavljamo v tej ali oni skrivnosti in če
potem obračamo na tisto skrivnost vse
svoje misli, želje, sklepe, besede in de¬
janja. “In njegova Mati je vse to ohra¬
nila v svojem srcu!”

Priredil p. Alojzij, o.f.m.

DAVIDOVI SPEVI

Gospod, kaj so se namnožili, ki me stis¬
kajo! Mnogi se vzdigujejo zoper mene.

Mnogi pravijo o meni: “Nobene pomoči
mu ni več pri njegovem Bogu.”

Ti pa, o Gospod, si moj branitelj, Ti mo¬
ja slava, in Ti dvigaš mojo glavo.

AVE MARIA

5

PRIKAZOVANJA IN NAPOVEDI

(Sledeča poročila o prikazovanjih Marije in Kristusa in o napovedih glede usode človeštva v bodoč¬
nosti so bila natisnjena v brošurici, ki je izšla lansko leto, menda v Tristachu. Zaradi prošnje, da bi več
naših slovenskih ljudi vedelo o teh prikazovanjih, so ta poročila zdaj objavljena v tem listu. Ameriški
katoliški časopisi in listi so tudi poročali o tem.)

UVOD

V zadnjih stoletjih je svet vedno bolj
odpadal od Boga in se pogrezal v greh
in hudobijo. Končno je pa v sedanjem
stoletju nastopilo organizirano brez-
boštvo, ki se z vsemi sredstvi bori proti
Bogu samemu.

Človeštvo je že tako globoko padlo,
da je Bog sam posegel vmes in opomnil
svet, da naj neha z grehom in hudobijo.

Mati božja je trem pastirčkom v Fa¬
timi naročila, naj ljudje prenehajo z
grehom, ker je Bog že preveč žaljen, naj
molijo in delajo pokoro.

Ali se je v tridesetih letih prikazo¬
vanj v Fatimi človeštvo kaj poboljša¬
lo? Nič!

Še pomnožilo je svojo hudobijo. Kot
kazen je prišla druga svetovna vojna.
Lansko leto pa se je prikazal Kristus
sam neki deklici v Heedu v Nemčiji in
naznanil, da bodo nastopile božje kazni,
ki bodo mnogo hujše od sedanjih zem-
skih. Zadele pa bodo samo nespokor-
jene.

O teh prikazovanjih in napovedih se
v zadnjem času veliko govori in piše.
Morda mnogo tudi pretiranega. Zato
naj sledeče pojasni, kar je dognanega
in resničnega.

Vsebina je povzeta iz nemškega časo¬
pisa “Das Neue Volk”, v katerem je pi¬
sal župnik F. Fertala, potem iz poroči¬
la, ki so ga prejeli iz Heede jezuiti v Ce¬
lovcu in iz izvlečkov svetniških proce¬
sov, katere je dovolila objaviti regen-
burška nadškofija na Bavarskem.

1. Prikazovanja Matere božje

V zadnjih desetletjih so postali mno¬
gi kraji svetovno znani zaradi nenavad¬
nih pojavov. V Konnersreuthu živi, n.
pr. Terezija Neumann, ki v svojih za¬
maknjenih tako močno doživlja Kristu¬
sovo trpljenje, da z njim vred krvavi in
nosi že več let njegove rane, že nekaj
desetletij razen sv. obhajila ne uživa
nobene hrane. Enako je prejel Kristu¬
sove rane p. Pij v San Giovanni Roton-
do. V krajih Onkerzele, Bergamo, Fa¬
tima in drugod pa se je prikazovala
Mati božja.

V zadnjem času pa se med temi kraji
odlikuje zlasti mala vas Heede v sever¬
ni Nemčiji, blizu holandske meje. Hee¬
de je vas ob reki Ems na severni strani
Westfalen v škofiji Osnabrueck, pro¬
vinca Hannover. Vas leži južno Ern-
den pri Papenbergu. Šteje okrog tisoč
prebivalcev. Skoraj tri leta je bila ta
vas pozorišče mnogih prikazovanj Ma¬
tere božje. Od 1. novembra 1937 pa do
3. novembra 1940 se je prikazala okoli
stokrat štirim šolskim deklicam. Dekli¬
ce so bile tedaj stare 12—14 let. Njih
imena so: Ana Schulte, Greta in Mari¬
ja Ganseforth in Suzana Bruns.

Marija se jim je prikazovala v beli
obleki. Stala je približno 1 meter nad
zemljo na belomodrem oblaku, ki ji je
zakrival noge. Na glavi je imela Mati
božja bogato okrašeno zlato krono. Bel
pajčolan ji je padal od glave na obeh
straneh do oblaka, na katerem je stala.
Na levi roki je držala belooblečenega

s

AVE MARIA

Jezusčka. Materine in otrokove oči so
bile modre. Jezusovi lasje so bili svetli
— “blond”, njegova glava nepokrita.

Jezus je držal v desnici zlato kro¬
glo, na kateri je bil zlat križ. Marijina
desnica je počivala na krogli. Deklice
so cenile Marijino starost 19 do 21 let,
Jezusovo 1—2 leti.

Izraz Matere božje je bil obče prija¬
zen, češče smehljajoč. Če so deklice
molile, pele ali se pokrižale, je bila pri¬
kazen še prijaznejša. Tako še prav po¬
sebno, ko so otroci na praznik Mariji¬
nega imena v septembru 1940 Mariji
voščili: “Ljuba Mati, mi Ti čestitamo
k Tvojemu imendanu!” Sem in tja, po¬
sebno v začetku leta 1940, je bil Mari¬
jin obraz resen.

Prvič so deklice Marijo zagledale na
nekem cipresnem grmu na pokopališču
ob cerkvi. Nebeške prikazni pa niso
videle vse naenkrat — istočasno. Naj¬
prej se je prikazala samo eni deklici.

ROMAR NA BELI CESTI

Po beli cesti je lepo hoditi,
po cesti mimo gozda in polja
in če srce bridkosti se ti vda,
skrbi vse moreš cesti prepustiti.

Če hodiš v svet, vse moraš pozabiti,
preteklost in bridkost, da poigra
ti vetrc v strune lastnega srca,
poti ne moreš prave več zgrešiti.

Kot romar sem, pred njim je svet odprt,
in v Tvojem varstvu, Večni, svet je vrt,
kjer ne zaplete mu skušnjave mreža.

Če Ti si z mano, česa se bojim,
če Ti si z mano, kaj naj še skrbim,
saj je zadosti dnevu lastna teža!

Erik Kovačič

Ko je poklicala ostale, ji te niso hotele
verjeti. Celo posmihovale so se njeni
domišljiji in lahkovernosti. Nenadoma
pa se je vrgla na kolena. Po vrsti so
zagledale v svetlobnem siju Mater bo¬
žjo, ki je v naročju držala božje Dete in
se jim je prijazno in ljubeznivo smeh¬
ljala. Vsakemu otroku posebej je pove¬
dala nekaj besed, ki pa jih drugi niso
slišali. Ko jim je naročila, da naj spet
pridejo, je izginila.

Marija se je prikazala včasih samo
eni deklici, včasih dvema itd., četudi so
bile navadno vse štiri navzoče.

Dne 5. aprila 1938 je Marija na
vprašanje Mariji Ganseforth odgovori¬
la, da hoče biti češčena kot “Kraljica
vesoljstva” in “Kraljica vernih duš” v
lavretanskih litanijah.

Dne 12. maja je Greta Ganseforth
vprašala Marijo: “Ali naj naročimo
bolnike?” Marija je odgovorila: “Zdaj
še ne!”

Dne 24. oktobra 1939 je Marija po¬
zvala otroke, naj vse sporočijo duhovni¬
kom, kar jim je povedala.

Dne 26. januarja 1940 je Marija na¬
enkrat začela jokati. Marija Ganse¬
forth jo je vprašala: “Mati, kaj pa je?”
Mati božja pa je odgovorila: “Otroci,
molite!”

Dne 29. septembra 1940 je Greta
Ganseforth prosila Mater božjo: “Ma¬
ti, blagoslovi škofijo!” Marija je ugo¬
dila! Ta dan se je namreč škofija
Osnabrueck slovesno posvetila Mariji.

Dne 19. oktobra 1940 je Marija izja¬
vila, da bo zdravila le tiste, ki bodo pri¬
hajali s pravim duhom. Na prošnjo
otrok je podelila blagoslov župniku in
kaplanu (seveda v nenavzočnosti).
Vsaki izmed deklic je Marija povedala

AVE MARIA

7

posebno skrivnost, z naročilom: “Po¬
vejte to samo sv. očetu.”

Včasih je Marija otroke tudi blago¬
slovila. Po opisovanju otrok se je to zgo¬
dilo tako, kakor sicer duhovnik blago¬
slavlja. Naredila je pobožno srednje-
velik križ.

V splošnem želi Marija deliti blago¬
slov, pomagati ljudem. Naj jo kličejo
na pomoč kot “Kraljico vesoljstva” in
kot “Kraljico vernih duš”, kar naj pri¬
stavi v lavertanske litanije, ki naj se
poleg rožnega venca tudi pogosto mo¬
lijo; dalje je njena želja tudi, da se njej
posvetijo vse škofije.

Učinki tega prikazovanja so bili zelo
različni. Deklice, ki preje niso bile po¬
sebno globokoverne, so bile od takrat
kot spremenjene. Z veliko nestrpnostjo
in hrepenenjem so čakale uro, ko bodo
spet smele gledati Marijo. Z veliko go¬
rečnostjo so odslej molile, posebno sv.
rožni venec. Starši dolgo niso hoteli
verjeti v resničnost prikazovanj, prav
tako župnik in ostala duhovščina. Šele
po strogih opazovanjih in preiskavah
— podobno kakor v Lurdu — so se lju¬
dje prepričali o pravem zamaknjenju
deklic in začeli polagoma verjeti v pri¬
kazovanja.

Odslej je prihajalo vedno več ljudi v
Heede, zlasti v dnevih prikazovanj.

Razumljivo je, da se je za te dogodke
začela zanimati tudi Gestapo. Za njo
je bilo že naprej dognano, da more biti
le sleparija in goljufija in da je za bo¬
doče treba te stvari preprečiti! Dne
14. novembra 1937 so vse štiri deklice
kratkomalo prijeli in odpeljali v umo¬
bolnico v Goetingen. Zdravniška pre¬
iskava je dognala, da so otroci zdravi.
Tam so jih cele tedne preiskovali. Po
nekoliko tednih so jih spustili, ker je

cerkvena oblast objavila, da je priprav¬
ljena otroke za nadaljne štiri tedne pre¬
seliti v Marijino zavetišče v Osnabruec-
ku, pa so poslali račun na tisoč RM za
kritje stroškov pri tej preiskavi. Škof
je račun brez pomisleka poravnal. Ge¬
stapovci so otrokom najstrožje prepo¬
vedali še k,daj iti na kraj prikazovanj.

Koncem januarja 1938 so se smeli
otroci vrniti v Heede. Mati božja se je
odslej prikazovala na drugih krajih,
sredi travnika blizu domače hiše, sedaj
tu, sedaj tam. Prikazovanja so trajala
različno dolgo, od pet do trideset minut.

Vse gestapovske prepovedi niso nič
zalegle. Kmalu je vsak otrok prejel
zaupno skrivnost za sv. očeta, ki pa je
ni smel povedati nikomur razen župni¬
ku, da jo sporoči v Rim. Razumljivo je,
da nemško časopisje ni smelo prinesti
nobene vesti o teh dogodkih. Tako do
sedaj v svetu niso zvedeli za Heede in
tamkajšnja prikazovanja.

In kaj je blažena Devica neprestano

MOJ GOST

Le kljuj mi, kljuj meso srca,
ti črni vran — spomin!

Ne boš gost mojih bolečin
več dolgo — ni srce brez dna!

Zdaj zima je in moja kri
življenje tvoje podaljšuje

a, ko pomlad se razcveti,
tvoj zob srce do dna izkljuje.

Tedaj — poslednji moj utrip
ponesi v brezno pokopano

in spusti nanj ga . . . Tisti hip,
moj vran, zapusti mojo rano!

Špelca

8

AVE MARIA

govorila otrokom? Poleg naročil, ki se
tičejo njihove osebne usode in dušne
sreče, kakor tudi usode Cerkve, je ved¬
no ukazovala “Molite, veliko molite,
zlasti za spreobrnenje grešnikov.” V
treh letih je bilo okoli sto prikazovanj.
Zadnje je bilo 3. novembra leta 1940.
Od takrat v Heedu ni bilo več takih iz¬
rednih pojavov. Deklice so v tem času
dorastle in postale po poklicu bolniške
strežnice.

2. Prikazovanja Kristusa

Koncem leta 1945 pa so se začele ši¬
riti nove vesti o novih prikazovanjih v
Heede. Sedaj se pa ni več prikazovala
Mati božja, marveč Kristus sam. Od
začetka so ljudje malo verjeli. Župnik
F. Fertala, ki je pisal o tem tudi v listu
“Das Neue Volk”, dne 17. avgusta
1946, je bil na slavni bavarski božji po¬
ti Altoetting. Tamkajšnji mestni žup¬
nik Josef Engelhart je s prižnice med
pridigo rekel tudi tole: “Zelo resna vest
prihaja iz severne Nemčije. Prav tam,
kjer se je prikazovala Mati božja v
Heedu, se že več mesecev prikazuje Kri¬
stus sam in sicer samo eni izmed štirih
deklic, ki so preje videle Mater božjo.
Jaz sam sem se na licu mesta prepričal,
kako je s temi prikazovanji, in šele po¬
tem, ko sem spoznal, da je resnica, sem
se odločil, da štejem si celo v dolžnost,
da govorim o tem na prižnici.”

Ko je škof v Osnabruecku slišal o teh
novih dogodkih v Heedu, je poslal tja
dva zelo kritična in napram vsemu te¬
mo zelo nezaupljiva duhovnika, ki sta
bila nastavljena kot župnik in kaplan.
Strogo naj stvari preiščeta in mu po¬
ročata. In učinek? Jaz sam sem bral
pismo sedanjega župnika v Heedu, v

katerem pravi: “Mi imamo v roki ne¬
izpodbitne dokaze o resničnosti tega
Kristusovega prikazovanja. Oba, žup¬
nik in kaplan, sta o resničnosti tega
prikazovanja popolnoma prepričana,
čeprav sta znana, da ne verjameta brž
in sta nezaupljiva napram takim stva¬
rem.”

In kaj je vsebina Kristusovega naro¬
čila? Rekel je: “Človeštvo ni posluša¬
lo moje svete matere v Fatimi, ko se je
tam prikazovala in ga opominjala k po¬
kori. Zdaj sem prišel sam v zadnji uri,
da posvarim in opomnim človeštvo. Ča¬
si so zelo resni! Ljudje naj vendar de¬
lajo pokoro in se s celim srcem obrnejo
proč od svojih grehov ter naj molijo,
veliko molijo, da se potolaži božja jeza.
Posebno pogosto naj molijo rožni venec.
Ta molitev doseže pri Bogu veliko!
Omejijo naj se pa zabave in veselja¬
čenja.”

Ko je bila 21. oktobra leta 1945 na¬
povedana v Heedu neka plesna zabava,
je rekel Kristus deklici Greti Ganse-
forth: “Povej župniku: Ukazujem, da
se ta plesna zabava ne sme vršiti! On
mora to javno v cerkvi oznaniti! Gorje
pa staršem, ki bi kljub temu poslali tja
svoje hčere. Dajali bodo nekoč strog
odgovor!”

Župnik je oznanil ta ukaz v cerkvi in
učinek je bil tolikšen, da se nihče ni
upal udeležiti plesne zabave. Kljub
vsem velikim pripravam se veselica ni
vršila, niti se je niso drznili pozneje
prirediti.

Kristus je tudi rekel: “Hočem, da
postane Heede vzorna fara. Odpravijo
naj se vse napake in prebivalci naj bodo
dober zgled romarjem.”

Odslej postaja Heede vedno bolj ob¬
iskana božja pot. Stalno prihajajo tja

AVE MARIA

9

velike množice romarjev, ki jih je toli¬
ko, da so rjioraji vpeljati posebne avto¬
busne proge. Med vojsko je tudi Hee-
de utrpel nekaj škode. V bližini so bili
porušeni veliki mostovi čez Ren, ki so
jih pa s pomočjo zaveznikov zopet ob¬
novili.

Posebno važna pa je sledeča napoved
Kristusova:

“Sem zelo blizu! Zemlja bo trepetala
in se tresla. Strašno bo, sodba v ma¬
lem! Pa ne bojte se, jaz sem pri vas.
Veselili se boste in zahvaljevali. Tisti,
ki čakajo name, imajo pomoč, mojo mi¬
lost in mojo ljubezen. Za tiste pa, ki
niso v stanu milosti, bo strašno. Angeli
pravičnosti so že razdeljeni v vse vetro¬
ve. Dal se bom ljudem spoznati. Vsaka
duša me bo spoznala kot svojega Boga.
Prihajam! Stojim pred vrati! Zemlja
bo zatrepetala in jadikovala. Delo sv.
Duha se bo izvršilo.

“Moja ljubezen je to delo izmislila
že pred začetkom sveta. Ljudje ne sliši¬
jo mojega klicanja, zakrknejo svoje ču¬
te, zoperstavljajo se moji milosti, od¬
klanjajo moje usmiljenje, mojo ljube¬
zen, zasluženja. Človeštvo je slabše
kot pred vesoljnim potopom. Umira v
močvirju pregreh. Sovraštvo in nena¬
sitnost napolnjujejo človeška srca. To
so dela satanova. V veliki temi leži svet.
Najrajši bi ta rod zatrl. Edinole zara¬
di pravičnosti izkazujem usmiljenje..
Posode jeze so razlite čez ljudstva. Pa
bo kmalu plaval angel miru nad zemljo.
Hočem zdraviti in reševati. Pri ranah,
ki zdaj krvavijo, zmaguje usmiljenje
čez pravičnost. Moji zvesti naj ne spijo
kot učenci na Oljski gori, neprestano
naj črpajo iz mojih zasluženj zase in za
druge. Velikanske stvari se priprav¬
ljajo. Strašno bo, kot še nikoli od začet¬

ka sveta. Prihajam sam in bom razodel
svojo voljo. ,

“Vsi, ki so v teh težkih časih trpeli,
so mučenci in tvorijo setev za novo Cer¬
kev! Deležni smejo biti na mojem kri¬
ževem potu. Moj otrok, pridem kmalu!
Pridem zelo kmalu! Kar pride zdaj,
bo vse prejšnje prekosilo. Mati božja
in vsi zbori angelov bodo delovali pri
tem dogajanju. Pekel že misli, da je
svoje zmage gotov, pa mu jo bom iztr¬
gal. Mnogi me preklinjajo, pa moram
zato dopustiti, da pride mnogo gorja
nad človeštvo, kajti s tem bodo tisoči
rešeni. Mnogi doprinašajo že vse v
spravo za one, ki me preklinjajo. Pri¬
dem in z menoj bo prišel mir. Z malo¬
številnimi zvestimi bom sezidal svoje
kraljestvo. Z bliskovito hitrostjo pride
to kraljestvo, mnogo hitreje kot sluti
človeštvo. Dal jim bom posebno luč.
Enemu bo luč v blagoslov, drugemu v
temo. Luč pride, kot je zvezda Modrim
kazala pot. Človeštvo bo spoznalo mo¬
jo ljubezen in moč. Iskazal mu bom svo¬
jo pravičnost in svoje usmiljenje.

“Moji ljubljeni otroci! Ura prihaja
bliže. Molite brez prestanka, ne boste
razočarani. Zbiram svoje zveste. Z
vseh vetrov se bodo zbirali in me častili.
Prihajam! Blagor onim, ki so priprav¬
ljeni ; blagor onim, ki me pričakujejo!”

Ti božji opomini so zelo važni, že po¬
novno nas je Bog opomnil, delno po raz¬
ličnih svetnikih, delno po Materi božji,
da naj delajo ljudje pokoro, češ da v
bližnji prihodnjosti prete strašne stva¬
ri. Stare in nove prerokbe se v tem uje¬
majo. Veliko strahot se je že zgodilo,
toda najhujše šele pride.

(Konec prihodnjič)

10

AVE MARIA

18. Mati žalostna je stala . . .

Človeška hudobija je zmagala. Oso¬
vražen Prerok iz Nazareta visi pribit
na križu.

Množice so napasle svojo kruto rado¬
vednost. Vendar pa je šlo mnogim na
živce, p rekrut je bil prizor tudi za nje.
In mnogim se je vest vzbujala. “Tudi ti
si njegov morilec, ker si pred Pilatom
kričal in zahteval zanj tako kruto
smrt!” jim je kričalo v duši. Z mrmra¬
njem proti voditeljem naroda se počasi
drug za drugim vračajo v mesto.

Vojaška posadka je odkorakala, sa¬
mo manjši oddelek je ostal za stražo na
griču. Stotnik Longin je smatral za
potrebno, da ostane na griču tudi sam
radi varnosti, da bi razdivjano sovra¬
štvo sovražnikov Križanega še sedaj tu
ne storilo kaj proti njemu. Rablji po¬
spravljajo svoje krvavo orodje.

Sedaj je smel vsakdo prav na vrh
griča h križanim hudodelcem. Toda
samo veliki duhovni in članovi visoke¬
ga zbora in njih plačani hujskači so šli
z njimi, da si napasejo svoje zverinsko
sovraštvo z mukami Križanega in da
mu z žaljivkami in sramotenjem pove¬
čajo njegove smrtne muke, mu narede
smrt še strašnejšo. Pokazati mu pa
hočejo zlasti ošabno: “Mi smo zmagali,
ne ti!”

Dokler je bila tolika množica okrog
Golgote, ni bilo misliti, da bi si Marija,
njegova Mati upala na grič. Nevar¬
nost je bila, da bi njegovi sovražniki ne
izlili svojega srda še nad njo z zasramo¬

vanjem in zmerjanjem, morda celo z
dejanskim napadom. Kdo ve? Člove¬
ška hudobija, kadar zagrabi človeško
srce, je krutejša kot zver. Zato je mir¬
no čakala, da se množica razide.

Počasi in omahovaje, podpirana od
dveh žena spremljevalk, gre Marija
slednjič počasi na grič — k Sinu — na
križu. Strašna pot! Vendar k njemu
mora! S svojo navzočnostjo mu hoče
saj malo olajšati trpljenje, mu dati saj
kapljico tolažbe v njegovem smrtnem
boju, pa pred vsem da z njim iztrpi in
dotrpi do zadnjega njegovega izdiha.
Do konca te strašne “velike maše člo¬
veškega rodu” hoče vstrajati v svojih
žrtvah in daritvah.

Zaničljivi in prezirljivi, obenem za¬
smehujoči pogledi Jezusovih sovražni¬
kov in neslane opazke poglavarjev jo
sprejmejo, ko pride h križu.

Rablji v bližini križa ravno vadljajo
za njegovo suknjo. Strese jo. Za tre¬
nutek se ustavi in jih gleda in solze se ji
vlijejo iznova iz oči. Sama jo je tkala,
bila je brez šiva. Reže jo v dušo kot
meč. S toliko ljubeznijo mu jo tkala.
V vsako njegovo nitko je vpletena nje¬
na velika materinska ljubezen. Sedaj
pa? Paganski vojaki, rablji, vadljajo
pod križem — za njo.

Sovražniki so nalašč obstopili križ
tako, da se mora Marija preriniti mi¬
mo njih do križa.

“Jezus, moj sin! Moj ubogi sin, Je¬
zus !” zakriči v strašni bolečini in stopi
tik pod križ na desno stran in upre vanj
svoje ljubeče oči.

A V E MARIA

11

“Ubogi Jezus!” zakriče tudi ostale
žene. Posebno Magdaleno je ljubezen
premagala, da je kar planila h križu s
srce pretresu j očim krikom in pade na
kolena, objame križ, poljubi krvave no¬
ge in joka, da bi se kamnu smilila.

“Javna grešnica!” sikne prezirljivo
član visokega zbora tovarišu tako glas¬
no, da ga je slišala tudi Magdalena.
Zbodlo jo je, da je še strašne j še obču¬
tila v srcu svojo bolečino.

“Hahaha!” so se vsi zakrohotali.
“Takele pristaše je imel! Grešnike,
kakoršna je ta ženska!” Prezirljivo so
si prikimovali.

“Ha! Kaj tako podiraš tempelj in ga
v treh dneh zopet sezidaš?” se mu roga
eden izmed njih.

“Če si sin božji, pa stopi sedaj s kri¬
ža, pa bomo še mi verovali vate!” kriče
vsevprek.

Kakor nož je rezala vsaka teh ža¬
ljivk srce Matere Marije, ker je čutila,
kako strašno morajo zadeti srce Sina
na križu v tolikih bolečinah. Da, kakor
ogenj so ga žgale v mukah in mu jih
povečevale. Pekle so ga bolj kot želez¬
ni žeblji na rokah in nogah. Slednjič s
težavo in veliko muko dvigne s trnjem
ovenčano glavo proti nebu iri nekoliko
pomolči.

“Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj
delajo!” slednjič moli z velikim glasom,
da se je slišalo daleč na okoli.

Osupnile so te besede zasramujoče
sovražnike okrog križa, da so umolkni¬
li. Takih besedi niso pričakovali. Pri¬
čakovali so, da jim bo odgovoril z zmer¬
janjem in preklinjevanjem, kakor to

delajo premagani hudodelci. Pa Jezus
ni hudodelec! Bog z neskončno ljubez¬
nijo tudi do sovražnikov je. “Blagor
vam, kadar vas bodo preganjali . . .” je
učil svet. Zato, “ko je bil preklinjevan,
ni klel, ko je bil zmerjan, ni zmerjal...”
je prerokoval prerok o njem dolge dobe
preje. Zato pa — moli, moli v straš¬
nih bolečinah, ponižan in vničen. Moli
za tiste, ki ga toliko sovražijo, in ki so
dosegli njegovo tako strašno smrt. Ne¬
katere izmed njih so te besede Jezusove
tako zadele v dušo, da so povesili glave
osramočeni in odšli.

Marija zatrepeta pri teh besedah Je¬
zusovih. Globoko skloni glavo in se pri¬
druži molitvi Sinovi na križu. Njena
duša pa splava v nebo k Bogu Očetu in
tudi ona moli — za sovražnike Sinove.
“Pribežališče grešnikov” bo vse dolge
dobe do konca sveta. Ne bo klicala bo¬
žjega maščevanja na tiste, ki bodo so¬
vražili vse dobe Jezusa, ki bodo s svoji¬
mi grehi ponavljali to križanje, ne!
Molila bo s Sinom na križu za nje in
klicala nanje usmiljenje božje in jih
skušala privesti nazaj na njegovo srce!

Bilo je nekako poldne tistega velike¬
ga petka.

Pa, kaj je to? Naenkrat začne sonce
temneti. Kakor črna koprena se neka
čudna tema razgrne črez oblo solnca.
Vedno temnejše je. Je to sončni mrk?
Ne, ne more biti. Tam na zatonu se lu¬
na še prav dobro vidi, kako zahaja. Ce¬
lo noč je jasno sijala. Kaj naj bi to to¬
ra j bilo?

Tam v Atenah v Grčiji — kajti tema
je bila po celem svetu — je strmel v

Misijonski namen za mesec januar:

Da bi bila katoliška Cerkev bolje znana na Japonskem.

12

AVE MARIA

otemnelo sonce tudi veliki senator, po¬
znejši mučenik krščanstva, Dijonizij.
Tudi on se čudi, kaj bi to bilo. “Ali se je
ustroj ozvezdja pokvaril, ali pa trpi
Bog narave!” vsklikne svojim tovari¬
šem državnim svetovalcem, ki so pre¬
strašeni strmeli v čuden, nerazumljiv
pojav narave.

Da, Bog narave, Stvarnik vsega
stvarstva trpi. Prav si povedal Dijo¬
nizij. Glej ga tu na Kalvariji na križu
v strašnih bolečinah! Njegov lastni
narod ga je zavrgel, izročil paganom,
da so ga mu križali. Človeška zloba je
začasno zmagala nad njim. Zato si pa
tudi prav povedal, da trpi vsa narava
z njim. Preveč je ta prizor tudi za son¬
ce. S svojo temo nekako v imenu cele¬
ga stvarstva sočustvuje s trpečim Bo¬
gom.

Vse na svetu, zlasti v Jeruzalemu,
posebno pa še one na Golgoti je ta čud¬
na tema napolnila z neko čudno grozo.
Kar je bilo še ljudstva na Golgoti ali
okoli nje, vse je bežalo v mestu prestra¬
šeno.

Tudi jokajoče matere je prestrašilo.
V veliki grozi se spogledujejo med se¬
boj. Prenehajo z jokom, še enkrat lju¬
beče in sočutno pogledajo na križ na
vrh griča in odhite nazaj v mesto.”

“Nebo govori zanj!” si govore. “Res¬
nično, ta je bil Sin božji!” Pokrepljene
v svoji veri do Njega odhajajo.

Tudi sovražnike okoli križa pretrese
ta tema in začno se razhajati hitro in
bežati v mesto. Samo ožji odbor, iz¬
voljen od visokega zbora, je moral osta¬
ti, da počaka smrti “hudodelca” Jezu¬
sa. Za bogokletstvo so proglasili pred
sodiščem ponoči, ko jim je slovesno
zatrdil, da je Bog. Toraj niso verovali
v to. In vendar, čemu pa potem ta od-

HOJA ZA KRISTUSOM

Kolikor več in kolikor boljše veš, toliko
ostrejše boš sojen, če zato tudi ne živiš to¬
liko svetejše.

Ne napihuj se tedaj, če kaj umeš ali
znaš, marveč v strahu bodi zaradi vedno¬
sti, ki ti je podeljena.

Če misliš, da veliko veš in dobro razu¬
meš, ne pozabi, da je še veliko več, česar
ne znaš.

bor, ki mora počakati pri križu do smr¬
ti? Ko je enkrat pribit na križ, kako
se naj kot človek reši? Ne, ne! Ta od¬
bor priča samo eno, da ste v dnu duše
tudi vi verovali vanj, samo sovraštvo
vas je zaslepilo. Reveži!

“Pod križem pa je stala Marija, nje¬
gova Mati”, poročajo preprosto evange¬
listi. Da, Marija stoji pod križem s
svojimi očmi uprtimi v Sinov zakrvav-
Ijeni obraz in jih ni odtegnila od nje¬
ga niti za trenutek. Vse morje bole¬
čin, ki se izraža na njegovem obrazu,
hoče z njim trpeti do konca. Prav nič
se ne zmeni za temo. Vstraja.

Jezus pa na križu visi in umira. O,
strašni trenutki zanj in za Mater! Ne,
ne! To niso bili trenutki, vsak trenu¬
tek je bil kot strašna večnost trpljenja.
In to cele tri ure smrtnega groznega
boja, tri ure groze in neizmernega trp¬
ljenja za oba, za Sina na križu in Mater
pod križem. Tri strašne ure velike več¬
ne daritve — povzdigovanja pri veliki
maši človeškega rodu. Na križu je pri¬
bit Bog sam, z rokami in nogami pre¬
bodenimi s strašnimi žreblji, ki so žga¬
li, pekli, boleli do neznosnosti in stop¬
njevali njegove muke od trenutka do
trenutka. Kakor da bi si hotel saj za
trenutek olajšati te bolečine, se je zdaj
ena, zdaj druga roka krčevito nategni-

AVE MARIA

13

HOJA ZA MARIJO

Večje nespameti ni, kakor ponašati se s
kako rečjo, ki ni naša.

Ne glej na to, kaj imaš, temveč kako ti¬
sto obračaš po božji volji.

Kaj ti pomaga visoka modrost, posebna
telesna lepota, izvrstne dušne zmožnosti,
ako vse obračaš v hudo?

Mnogi bi vse bolje obračali, ako bi to
imeli, kar ti imaš.

la, pa se je celo truplo streslo v novi, po¬
večani bolečini, žeblji so še bolj rezali
meso in kosti. Kri pa je kapala iz ran
počasi in kapljala na zemljo v luže str¬
jene njegove presvete Krvi, močila —
Golgoto — “mrtvaško glavo” Adamo¬
vo, — močila grešno nesrečno zemljo
— v odpuščanje grehov.

In vse to trpljenje Sinovo mora gle¬
dati mati Marija, njegova tolikanj lju¬
beča Mati, brez moči, brez možnosti mu
pomagati, mu ga olajšati saj trohico,
saj za trenutek. Ničesar ne more, prav
ničesar ne sme. Straža je tu. 0, Mati,
kateri človeški razum naj razume to
tvoje morje bolečin”, v katero je potop¬
ljena tvoja duša? Je kako človeško pe¬
ro, ki bi jih moglo opisati? Mati, samo
Sin in ti sta jih razumela, pa tako straš¬
no tudi občutila.

Morda si mati, ki to čitaš. Ti ljubiš
svojega sina. Si bila že pri njegovi
smrtni postelji priča njegovega smrt¬
nega boja? Povej, o povej nam, kaj si
ti takrat čutila 1 Kako si se trudila mu
olajšati bolečine. Vse si storila, vse po¬
skusila. Pa glej! Mati Marija stoji
ne ob postelji svojega tolikanj ljublje¬
nega Sina, ne, ob križu, na katerega je
pribit in je priča njegovega umiranja,
njegovega strašnega smrtnega boja.
Ne sme mu obrisati krvi z njegovih

ran, ne sme mu vliti vanje hladilnega
balzama, ne sme mu obrisati solze s tr¬
pečih oči, niti pota z njegovega čela.
Da, niti kapljice hladilne vode mu sme
dati, “žejen sem!” obupno prosi. Ne,
Mati, ne smeš mu je dati. 0, kako so
rezale te besede Sinove njeno dušo!
Kako strašne besede za mater. Samo
zatrepetala je iznova v bolečini in še
bolj ljubeče vprla v njegove oči svoj
pogled. Njen ljubeč materin pogled
naj mu nadomesti kapljico hladilne
vode.

“O, vi vsi, ki greste mimo po poti,
pošto j te in premislite, če je še kaka bo- '
lečina na svetu, kakor je moja!”

Ne, Mati, ni je! In vse to, Mati, kaj¬
ne. za me ubogega grešnika, radi mo¬
jih grehov, za moje odrešenje, za moje
zveličanje!

“Mati žalostna je stala
poleg križa je jokala,
ko na njem je visel Sin.

V strašno žalost zatopljena,
je nje duša prebodena

z mečem silnih bolečin.

V žalosti zdihuje bleda,
kaj trpi na les razpet.
Mati, vir ljubezni prave,
naj občutim te težave

in s teboj žalujem zdaj!”

K.

Moli in delaj! Tako je prav. Študiraj,
saj je tvoja dolžnost, poslušaj učenjake —
a le z enim ušesom, drugo pa imej na ste-
žaj odprto za besedo svojega božjega Pri¬
jatelja. Le piši, a zopet le z eno roko, z
drugo pa se drži Boga, kakor se otrok drži
suknje svojega očeta. — Ampere

14

AVE MARIA

33. Z grehom se obrnemo od Boga

1. Sv. Avguštin in sv. Tomaž ime¬
nujeta greh odvrnenje od Boga. Z gre¬
hom se človek obrne od Boga, radi
stvari zapusti Stvarnika. Kako kazen
bi si zaslužil podložnik, ki bi zaničljivo
obrnil hrbet svojemu kralju, ki mu da¬
je ukaze, pa bi šel in delal proti njemu?
To je pa ravno kar naredi grešnik s
svojim Bogom. In kazen za to je pekel
z bolečino izgube, to je izgube Boga, po¬
polnoma zaslužena kazen. Kdor v živ¬
ljenju obrača svoj hrbet na j višjemu
Dobremu, je ta kazen popolnoma za¬
služena.

Molitev :

O moj Bog, kolikokrat sem se že obr¬
nil od Tebe! Pa vidim, da me nisi še za¬
pustil. Vidim, da se mi bližaš in me va¬
biš k pokori in mi ponujaš svoje odpu¬
ščanje. Bolj kot za vsako drugo hudo
mi je žal, da sem Te žalil. Ti se mi pa
usmili.

2. “Ti si me zapustil, pravi Gospod,
umaknil si se (Jer. 15:6).” Bog se tako
pritožuje in pravi: “Nehvaležna duša,
ti si me pozabila. Jaz bi tebe nikdar ne
pozabil, ko bi se ti prva ne odbrnila od
mene.” O Bog, s kolikim trepetom bo¬
do te besede napolnile dušo grešnika,
ko bo stala pred sodbo božjo, da bo so¬
jena!

Molitev :

Ti si mi dal milost, da slišim te besede
sedaj, o moj Zveličar, ne da bi me sodil,
temveč da bi me privedel do kesanja
nad žalitvami, ki sem jih zakrivil proti
Tebi. Da, o Jezus, resnično mi je žal za
vse žalitve, ki sem jih storil proti Tebi.
Da sem zadovoljil svoje nesrečne nasla¬
de, sem zapustil Tebe, moj Bog in moje
najvišje in neskončno Dobro. Toda glej,
kako se spokorno vračam k Tebi. Ne
zavrzi me!

3. “Zakaj bi umrli, hiša Izraelova
(Ekl. 19:31) ?” “Jaz sem umrl za zve¬
ličanje vaše duše,” pravi Jezus Kristus,
“zakaj jo hočete pogubiti s svojimi gre¬
hi v večno smrt? Vrni se k meni in do¬
bil boš nazaj življenje moje milosti.”

Molitev :

O Jezus, jaz bi ne smel koprneti po
Tvojem odpuščanju. O, kolikokrat sem
preziral Tvojo milost in Tvojo ljubezen!
O, da bi bil raje prej umrl, kakor da sem
Ti kdaj storil toliko krivico! Toda Ti, ki
si se mi približal kljub mojim žalitvam,
me sedaj ne boš zavrgel, ko Te ljubim in
ne iščem nikogar drugega kot Tebe.
Moj Bog, in moje vse, nikdar več ne do¬
pusti, da bi Ti bil nehvaležen.

Marija, Kraljica in Mati, izprosi mi
milost svete stanovitnosti.

AVE MARIA

15

34. Bog usmiljeno kliče grešnika

1. “Bog je poklical Adama in mu
rekel Adam, kje si (Gen. 3:9)?” “To
so besede očeta, ki kliče svojega izgub¬
ljenega sina,” pravi nek pobožen pisa¬
telj. 0 neizmerno usmiljenje našega
Boga 1 Adam greši in se obrne od Boga,
pa ga Bog vendar ne zapusti, temveč
gre za njim in ga kliče: “Adam, kje
si?” Tako, duša moja, je naredil Bog
že pogosto s teboj. Ti si ga z grehom
zapustila, pa se ne pomišlja iti za teboj
in te klicati z mnogimi notranjimi raz¬
svetljevanji, z grizenjem vesti, s svojim
svetim navdihovanjem, kar vse je samo
delo njegovega usmiljenja in njegove
ljubezni.

Molitev :

O Bog usmiljenja, Bog ljubezni, kako
sem Te mogel smrtno žaliti? Kako sem
Ti mogel biti tako nehvaležen?

2. Ko sin hiti, da se vrže v prepad,
kako hiti oče za njim in ga skuša s sol¬
zami pregovoriti, naj se ne ubije! Ta¬
ko, moj Bog, si Ti storil z menoj. Že
sem hitel s svojimi grehi, da bi se str¬
moglavil v pekel, pa si me Ti zadržal.
O Gospod, zavedam se sedaj ljubezni,
ki si mi jo izkazal. Upam, da Ti bom
lahko pel vekomaj slavo za Tvojo mi¬
lost. “Usmiljenje Gospodovo bom veko¬
maj opeval (Ps. 88:1).”

Molitev :

Vem, o Jezus, da Ti želiš moje zveli¬
čanje. Ne vem pa, če si mi že odpustil.
Oh, daj mi globoko žalost nad svojimi
grehi! Daj mi goreče ljubezni do Tebe v
dokaz Tvojega usmiljenega odpuščanja.

3. O moj Zveličar, kako morem še
dvomiti nad Tvojim odpuščanjem, ko

si pa samega sebe žrtvoval zame? Pri¬
pravljen si me sprejeti z odprtimi ro¬
kami, ko se vračam k Tebi. Zato se pa
vračam k Tebi s kesanjem, pokrepljen
z zavestjo, da me ljubiš kljub mojim
žalitvam proti Tebi. Ti me gotovo lju¬
biš. O, da bi Te nikdar ne bil žalil, moje
najviše Dobro! Kako mi je sedaj žal,
da sem to storil. Odpusti mi, o Jezus!
Nikdar več Te ne bom žalil. Toda ne
bom zadovoljen samo s Tvojim odpu¬
ščanjem, temveč daj mi tudi veliko lju¬
bezen do Tebe. Tolikokrat sem zaslu¬
žil, da bi že gorel v peklu. Vendar pa
sedaj želim goreti z ognjem svete lju¬
bezni do Tebe. Ljubim Te, ki si edina
moja ljubezen, moj zaklad, moje vse.

Molitev :

O Marija, moja varihinja, prosi zame,
da bom ostal zvest Bogu do konca svo¬
jega življenja.

35. Duša pred sodbo božjo

1. Zločinci se sicer pred svojimi sod¬
niki boje in trepetajo, vendar pa se po¬
tolažijo s tem, da se jim morda njiho¬
vega zločina ne bo moglo popolnoma
dokazati, ali pa da jim bodo sodniki od¬
pustili del kazni, ki so jo zaslužili. O
Bog, kako grozen bo strah grešne duše
pred Jezusom Kristusom, kjer se ne bo
dalo ničesar skriti, in ki jo bo sodil z
največjo strogostjo. “Jaz sem sodnik in
priča (Jer, 29:23),” jim bo govoril.
“Jaz sem sodnik, pa jaz sem tudi priča
vseh žaljenj, katere si storila proti
meni.”

Molitev :

O moj Jezus, zaslužil sem, da bi slišal
te besede iz Tvojih ust, ko bi bila že pri-

(Dalje na strani 24)

ZLATA POROKA. — V mestu Jacksonville, Florida, sta Mr. in Mrs. Gašper J. Fechtel pred
kratkim doživela presrečen dan svoje zlate poroke skupno z vsemi svojimi otroki — 6 si¬
novi i 6 hčerami —, kakor jih na sliki vidite. Brat Mr. Fechtela, Rev. August Fechtel, je
na dan zlate poroke daroval slovesno sveto mašo, pri kateri sta zlatoporočenca obnovila
svoje zakonske obljube.

IZVANREDNA UMETNOST. — V New
Adrian Lewis vzel hrastov list in na njem
podobo Marije Brezmadežne. To je naredil
prazniku Brezmadežnega spočetja na 8. dec
zelo spretno roko mora biti omenjeni brat
podob izdelal na listih od raznih dreves.

SVOJO SOHO "VIDI", A NE Z OČMI. — Svetovno znana Helen Keller
(na desni), pisateljica in učiteljica, mora z rokami "videti", kako dobro
je izdelana njena soha. Izdelal je soho spreten umetnik Jo Davidson
(v sredi).

iTNOST. — V New Yorku je neki Brother
raslo v list in na njem z iglo izdelal gornjo
nadežne. To je naredil na časi Marijinemu
lega spočetja na 8. dec. Izvrsten umetnik z
ora biti omenjeni brat, saj je že več svetih
h od raznih dreves.

10 znana Helen Keller

ZA TRUMANA JI NI BILO MAR. — V
novi Georgeiown Universiiy katoliški bol¬
nišnici v Washingionu je na bolniški po¬
stelji ležala triletna deklica, ki jo na sliki
vidite. Ko je predsednik Truman obisko¬
val novo bolnišnico, je deklici njena mati
rekla, da prihaja "President". Deklica pa
je mislila, da je mati rekla "present", in
je bila zato zelo vesela. Predsednik je
vstopil v njeno sobo in so mu povedali, da
je deklica pričakovala "present" ne "Pre-
sidenta". Pozneje ji je predsednik poslal
veliko "Moiher Goose" knjigo, na kateri
je zapisal: "Tukaj je 'present', katerega si

mislila, da boš včeraj dobila."

i "videti", kako dobro
umetnik Jo Davidson

SVOJ CILJ DOSEGEL. — Kot
študent pri St. Mary's Mission
House blizu Techny, 111., je za
bolezen polio zbolel Faiher Cos-
mas Meyer, ki ga na sliki vidite.
Začetka je zgledalo, da ne bo
nikdar mogel prejeti mašniško
posvečenje. Vendar je preteklo
leto vsaj toliko ozdravel, četudi
še ne popolnoma, da je sv. oče v
Rimu dovolil, da sme biti posve¬
čen. k a r se je zacdilo 7. prosinca.

NOVI GENERALNI POŠTNI
UPRAVITELJ. — Ko je Jesse M.
Donaldson (na levi) prevzel svojo
službo kot novi generalni poštni
upravitelj v Washingtonu, je izsto¬
pil Robert Hannegan, doslej edini
katoličan v predsednikovem kabi¬

netu.

HVALEŽNOST. — V starem
kraju veselo sprejema deklica
C.A.R.E. paket, ki ga je dobi¬
la iz Amerike. Hvaležnost je
izražena po vsem njenem
obrazu. C.A.R.E. paket, v ka¬
terem so razne jestvine, lahko
vsako kupi in pošlje potreb¬
nim v starem kraju.

18

AVE MARIA

T udi pod zemljo se Bogu
čast daje. — V Mehiki
je bila v nekem rudniku za
srebro darovana sv. maša in
sicer petsto čevljev pod
zemljo. Udeležili so se te sv.
maše rudarji s svojimi dru¬
žinami. Dotični rudnik se
imenuje “La Asuncion”, po
našem “Vnebovzetje”.

Goreč duhovnik. — Neki
belgijski duhovnik v mestu
Allentown, Pa., se je šele
pred enim letom začel učiti
angleško govoriti. Navadil
pa se je angleškega jezika
tako hitro, da je že sto črn¬
cev v ondotni naselbini pod¬
učil v katoliški veri in jih
sprejel v katoliško Cerkev.
Med spreobrnjenci je tudi
ženska, ki je bila poprej uči¬
teljica in govornica protes¬
tantske vere; zdaj pa poma¬
ga duhovniku se seznaniti s
črnimi ljudmi, ki se za ka¬
toliško vero zanimajo.

Omenjeni duhovnik je
član misijonske družbe brez-

• madežnega Srca Marijine¬
ga. Njegovi predstojniki so
ga določili za delo med črn¬
ci v mestih Allentown, Beth-
lehem, in Easton v državi
Pennsylvaniji. Nekaj časa
se je navdušeno učil angle¬
ški jezik, potem pa je skle¬
nil, da se bo kar takoj sezna¬
nil s črnimi ljudmi, ker dru¬
gače jim ne bo mogel poma¬
gati. Zato je začel hoditi od
hiše do hiše. Mnogi so ga ra¬
di sprejeli v svoje hiše, dru¬
gi so ga sumljivo gledali, še
drugi so ga pa dobesedno iz
hiše zapodili. Vseeno je
kmalu dobil precejšnjo šte¬
vilo takih, ki so želeli pod¬
uk v katoliški veri. Po enem

P. Mariin, o.f.m.

letu jih je sto sprejel v Cer¬
kev. Takšne čudeže milosti
lahko dela navdušen in vnet
duhovnik z božjo pomočjo.

Misijonarji družbe brez¬
madežnega Srca Marijinega
so prišli v Združene države
Amerike šele leta 1946. So
bolje znani za svoje delo na
misijonskih poljih dalnjega
Vzhoda.

Od obupa do svetosti. —
Leta 1942 je v Jeruzalemu v
sluhu svetosti umrla neka
sestra Marija od presv. Tro¬
jice, redovnica iz reda sv.
Klare. Bila je rodom Fran¬
cozinja, hči protestantskega
misijonarja. Njena mladost
je bila žalosti polna, brez
pravega veselja. Ob starosti
25 let je prišla do prepriča¬
nja, da ni vredno živeti na
tem svetu, da je življenje
brez vsakega pomena. Toda
Bog jo je kmalu rešil iz tega
obupnega stanu in jo raz¬
svetlil z resnico. Pripeljal jo
je končno v svojo edino zve¬
ličavno Cerkev.

Leta 1938 je vstopila v red
sv. Klare, v katerem je re¬
dovno življenje zelo strogo.
Prav sveto je živela. Štiri le¬

ta pozneje je izročila svojo
čisto dušo Bogu, kateremu
se je bila posvetila.

Iz svete dežele prihaja
poročilo o nekem očividno
čudežnem ozdravljenju po
priprošnji sestre Marije. Na
frančiškanskem kolegiju v
Emavsu, kjer se je Gospod
na dan svojega vstajenja
razodel dvema učencema, je
zbolel študent, ki je imel ne¬
ozdravljivo bolezen na des¬
nem kolenu. Najboljši
zdravniki s o napovedali
smrt pred enim letom. Neki
pobožni frančiškan pa je
mladeniču svetoval, naj mo¬
li svetniški sestri Mariji. Ob¬
enem pa mu je na koleno po¬
ložil kos redovne obleke po¬
kojne redovnice. Ni bilo dol¬
go zatem, da je smrti obso¬
jen fant popolnoma ozdra¬
vel.

Popoldanske sv. maše v
Parizu. — Sv. oče papež Pij
XII. je francoskim duhovni¬
kom dovolil posebno pravi¬
co, po kateri smejo darovati
sv. maše in deliti sv. obha¬
jilo popoldne, toda samo ob
nedeljah i n zapovedanih
praznikih. Dovoljenje bo
trajalo eno leto. Potreba za
to dovoljenje je nastala ra¬
di splošnega slabega zdrav¬
ja med ljudstvom in tudi za¬
stran težav, ki jih izkušajo
duhovniki v dušni oskrbi.

Delavska Cerkev. — Neki
protestantski škofovski mi¬
nister je v svoji nedeljski
pridigi priznal, da je kato¬
liška Cerkev prava delavska
cerkev v Ameriki; ona se
namreč veliko bolj zanima
za preprostega delavca kot

AVE MARIA

19

katera druga cerkev ali sek¬
ta in ona tudi več stori zanj.
Katoliške družine so večino¬
ma navadne delavske druži¬
ne, zato je katoliška Cerkev
v resnici delavska cerkev.

Več kot dve tretjini kato¬
liških delavcev prejema pri¬
meroma nizko plačo, nam¬
reč pod $2,500 na leto, do-
čim samo deset procentov
katoliških delavcev dobiva
visoko plačo, to se pravi,
nad sedem tisoč dolarjev na
leto.

Med ameriškimi protes¬
tanti pa je drugače. Samo
ena tretjina protestantskih
delavcev prejema manj kot
$2,500 plače na leto, druga
tretjina vsaj do $6,900 na
leto, tretja tretjina pa nad
$6,900 na leto. Torej več
ameriškega denarja je v ro¬
kah protestantov kot pa v
rokah katoličanov.

Krščanska potrpežljivost.

— Neki ameriški misijonar
na Kitajskem je vedel, da so
Kitajci izvanredno potrpež¬
ljivi, pa vendar ni mislil, da
bi čakali v cerkvi štiri ure
za sv. mašo.

V mestu Hanyang je bil
duhovnik že pripravljen pri¬
četi sv. mašo ob osmih zju¬
traj. Ravno preden je k ol¬
tarju pristopil, pa je prišel
nujen klic za umirajočega
bolnika v neki vasi šest milj
oddaljeni. Mašnik je ljudem
oznanil, da mora iti na pot
takoj, ampak bo pozvonil,
ko ga bo nazaj in tedaj bo
mašo daroval.

Ko se je šele opoldne po¬
vrnil, je pogledal v cerkev

in videl, da so že vsi v cer¬
kvi. Nekdo mu je povedal,
da niso bili šli domov, tem¬
več da so cele štiri ure v cer¬
kvi čakali zanj.

Le počakajte malo. — V
trapistovskem samostanu bli¬
zu mesteca New Melleray,
Iowa, je menih, ki vam lah¬
ko naredi rožni venec sko¬
raj tako hitro, kot ga lahko
vi zmolite.

Trapist oče Pij je pred¬
stojnik samostanske delav¬

nice za rožne vence. Sam
lahko naredi rožni venec v
devetnajstih minutah. Izde¬
luje jih iz materijala, ki ga
je še pred vojno dobil iz
Francoskega. Ko dela rožne
vence, mu je dovoljeno go¬
voriti, kar pa navadno ni
trapistu dovoljeno.

Prvič v katoliški cerkvi?
— Japonski cesar Hirohito
je nedavno obiskal samostan
katoliških redovnic v glav¬
nem mestu Tokio. Obisk je
bil za slavnost na čast mate¬
ri predstojnici in ustanovi¬
teljici dotične kongregacije,
v kateri se redovnice imenu¬
jejo “Hčere presv. Srca”.
Govori se, da je bilo to pr¬
vič, kar je bil Hirohito v
kakšni katoliški cerkvi.

Slepar razkrinkan. — Ne¬
ki slepar, ki je šel pod ime¬
nom Louis Pageau, je bil ta¬
ko predrzen, da se je pred¬
stavljal kot duhovnik in je
celo sv. mašo daroval.

Prišel je ta slepar na fa-
rovž sv. Benedikta v mestu
Evansville, Indiana, in je

prosil župnika, če sme sv.
mašo darovati. Misleč, da
je pravi duhovnik, je župnik
privolil. Pageau je mašo pa
tako perfektno daroval, da
bi noben ne dognal, da ni
duhovnik. Po sv. maši je do¬
bil nekaj zajtrka in se raz-
govarjal z župnikom prav
po domače kot vsak drugi
duhovnik. Nazadnje pa je
prosil župnika za mašne in-
tencije. Rekel je, da spada
neki misijonski družbi v me¬
stu Quebec v Kanadi in da
išče denarne pomoči za misi¬
jone.

Nekaj dni pozneje je žup¬
nik bral v mesečniku “The
Priest” za duhovnike, da po
Ameriki potuje neki “Father
Pageau”, ki ni duhovnik am¬
pak slepar. Takoj je nazna¬
nil policiji, da je mogoče ta
‘Father Pageau’ še v Evans-
ville-u. Po 24 urah je bil Pa¬
geau v zaporu. Župnik ga
je prišel obiskat in ga vpra¬
šal, “Ali si ti duhovnik?”
Ta je odgovoril, “Ne, Fa¬
ther”.

Kaj bi sv. Frančišek re¬
kel? — V nekem starem
gradu na Nemškem blizu
mesta Friedberga je bil u-
stanovljen samostan za pet¬
indvajset protestantskih mi¬
nistrov in lajikov, ki kot me¬
nihi skušaj živeti po vodilu
našega sv. očeta Frančiška
asiškega. Mnogi protestan¬
tje se zanimajo za to novo
ustanovo in k samostanu pri¬
hajajo na romanja in za du¬
hovne vaje.

20

AVE MARIA

S križem
in sidrom

ZGODBA FRIDERIKA BARAGE
OB GORNJEM JEZERU

□
Spisal James K. Jamison

□

Prestavil p. Bernard, o.f.m.

DESETO POGLAVJE

/"2.OVORICE o neprijaznih namerah
z Indijanci, ki naj bi jih imela
ameriška vlada, niso hotele potihniti.
Zmerom bolj glasno se je govorilo, da
bodo morali nekam naprej na zapad.
Dr. Borup sam je povedal Baragu, od¬
kod prihaja ta vest. Vladni indijanski
agent, ki je moral biti dovolj poučen, je
vrgel besedo med narod.

“Ni ravno dobesedno povedal,” se je
izmikal dr. Borup, “da pride gotovo do
tega. Ni rekel, da ima že odlok od vla¬
de, da Indijance preseli. Samo to je
dejal, da po njegovem mnenju v dogled¬
nem času pride odlok.”

Father Baraga je videl, da je planil
med Indijance velik preplah. V svojem
razburjenju so se zaprisegah, da se ne
vdajo vladnim zahtevam in se ne umak¬

nejo dalje v zapad. Rajši pojdejo kot
en mož na severno stran Gornjega Je¬
zera in se podvržejo angleški zastavi. S
tem sklepom si pa niso dosti olajšali
srčnih skrbi. Baraga je čutil, da so
njihove prisege gole besede. Ako res
pride pričakovani odlok, se bodo po¬
maknili kljub prisegam s težkimi srci
proti zapadu po vladnih zahtevah.

V tem prepričanju se je odločil, da
pojde pogledat deželo na bližnjem za¬
padu, ki ima najbrž postati nova domo¬
vina njegovih duhovnih otrok. Morda
odkrije kaj takega tam, da bo ljudem
vsaj malo olajšal skrb za selitev. Kaj
če se mu posreči, da že vnaprej izgladi
sožitje teh Indijancev z onimi, ki so se¬
daj tam doma? Ni dvoma, da se bodo
ondotni otresali prišlekov od lapointske
strani . . .

Prilika za potovanje se je kar sama

AVE MARIA

21

ponudila. Zvedel je, da ima odpluti tja
na zapad celo brodovje trgovskih čol¬
nov, da napravijo stike z zapadnimi
kraji. Trgovci sicer nikjer ne ostajajo
dolgo, najbrž si ne bo mogel dežele kaj
prida ogledati in napraviti stikov z on-
dotnimi Indijanci, toda storil bo, kar se
bo dalo. V mislih si je napravil ves
načrt, kako se bo lotil dela.

Indijanci v La Pointu so že snovali
svojo jesensko selitev v gozdove za lov¬
sko prezimovanje. Vreme je pa ostalo
zelo lepo in to je zadrževalo odhod. Še
zmerom je bil lep dan, ko je odšla na pot
prej omenjena trgovska ekspedicija in
Baraga ž njo. Namerili so. svojo smer
proti Fond du Lacu, do koder je bila
pot misijonarju že znana.

Dr. Borup in drugi v “trdnjavi” so
imeli radi Baragove poti svoje skrbi.
Dopovedovali so misijonarju, da odha¬
ja med divje ljudi. Ondotni Indijanci
da so na slabem glasu kot odpadniki či-
pevanskega rodu. Naj bo misijonar od
sile pazljiv, se je glasil Borupov skrbni
nasvet. Sicer je pa Baraga o tem že
sam nekaj vedel. Saj so vsi lapointski
in fondulaški Indijanci zmajevali z gla¬
vami nad svojimi zapadnimi sosedi. Še
skoraj bolj so jih imeli v želodcu kot
svoje smrtne sovražnike Sioux. Ti zad¬
nji so bili vsaj odkriti sovražniki in je
človek vedel, s kom ima opraviti. No¬
bene lepe besede pa ni bilo iz ust Bara¬
govih Indijancev o teh svojih lastnih
rojakih, ki so se tekom časa tako poba-
rabili. “Roparji!” To je bilo najlepše
kar si slišal o njih, v podrobnosti se pa
noben pošten Indijanec ni rad spuščal.

“Oče Baraga,” je dejal dr. Borup,
“vi ste že dosti potovali med Indijanci
po najrazličnejših krajih. Opazil sem,
da imate skušnje zlasti glede mladih

moških med njimi. Da, najbolje jih je
pustiti pri miru. Celo tu pri nas v La
Pointu! Ampak tudi nas eden se je v
teku let, ko imamo opravka z Indijanci,
marsikaj koristnega naučil. Zato rav¬
namo z mlajšim moškim indijanskim
rodom, kakor da sploh zanje ne vemo.
Še dober dan jim nočemo reči. Kakor
hitro postaneš z njimi domač, si se že
izpostavil vsakovrstnim lisjaštvom.
Njihova oholost ne pozna mej in mašče¬
valni so, da nič tega. Če so še razkače¬
ni radi kakih vladnih naredb, kakor so
ravno te dni, je samo njihov glavar
Buffalo, ki jih obdrži v mejah. Brez
njega bi gotovo izbruhnil očiten upor
in kri bi tekla brez dvoma.”

Dr. Borup je še dalje govoril:

“Tako je torej z našimi Indijanci,
ampak z onimi razbojniki nimate še
prav nič skušnje. Ker se na vsak način
odpravljate mednje, naj vas prav od¬
ločno posvarim. Naj bo dovolj, če re¬
čem, da naše podjetje noče imeti nobe¬
nega opravka z onimi tam.”

Oče Baraga je zaprašal:

“Ko jim vsak pravi razbojniki, ali
naj iz tega sklepam, da ropajo in kra¬
dejo? Ali mislite reči, da bi vam kradli
vaše blago?”

“Da — in še kaj več! Umoriti člo¬
veka jim tudi ni nič! Ni ga trgovca ob
Gornjem jezeru, ki ne bi vsaj na skriv¬
nem trepetal pred njimi. Niso vojaki ti
Indijanci, da me razumete prav. Po¬
guma ni v njih. Tatovi, razbojniki so!”

“Pa še malo več,” je posegel vmes dr.
Oakes. “Ljudožrci so tudi!”

“Pa menda ja ne!” je vzkliknil Ba¬
raga.

“Nimate pojma, kako umazani so in
požrtni, pa kakšne grozne poganske na¬
vade se jih drže. Nemaniči so res taki,

22

AVE MARIA

da take golote niste videli doslej prav
nikjer. Lenuhi pa tudi, da jim besede
ne vem. Pa se še ponašajo s temi last¬
nostmi, grduhi!”

Baraga še ni bil prepričan.

“Ampak, če sem prav slišal, bivajo
ti ljudje prav ob potih vaših trgovskih
izletov. In vaša trgovina da med njimi
cvete, mi je prišlo nekoč na ušesa.”

“To že,” je dejal dr. Borup. “Naša
postaja na tistem ozemlju je v teku let
napravila lepe tisočake za kože med
njimi. Skozi njihovo zemljo vodi ena
najslavnejših sledi za pridobivanje ko¬
žuhov. Toda koliko stane ta reč, to ve¬
lja vzeti v premislek. Po mojem mne¬
nju prav preveč stane.”

“Pa kdo so ti ljudje prav za prav, ki
slišim o njih le pod imenom ‘razboj¬
niki’?”

“Kako bi rekel? Dejal bi, da je to
zmes vsakovrstnih odpadnikov. Vseh
skupaj ni ravno veliko in najbrž jih je
ženitev zelo pomešala. Videti je, da so
se natepli skupaj vsakovrstni indijan¬
ski zločinci. Prav je, da veste vse to,
tako boste pripravljeni na vse. Na no¬
ben način ne smete biti sami s temi hu¬
diči — tudi urico ne! Da, če ne obljubi¬
te, da boste skrajno pazljivi, vam niti
dovoljenja za potovanje na naših čolnih
ne damo.”

“Pa se kljub temu nič ne bojim!”

“Preveč ste pogumni,” je planil dr.
Oakes. ‘“Dobro vemo, kako malo se
zmenite za nevarnost, ampak v tem pri¬
meru je stvar popolnoma druga. Naj
se vam kaj pripeti, pa bo vse ob Gor¬
njem jezeru o tem govorilo, po dolgem
in po čez. Vsakdo bi na nas krivdo
valil.”

“No, pa obljubim,” je rekel Baraga.
“Morda mi bo moja sedanja opreznost

pomagala, da pozneje kdaj zbudim za¬
upanje teh čudnih ljudi. Da, obljubim
in besedo bom držal.”

Lepo vreme je še zmerom držalo.
Izletniki so bili kmalu v Fond du Lacu
in se nekoliko odpočili. Od tam so za¬
vili v reko Sv. Ludovika in po treh mi¬
ljah dospeli do kraja Grand Portage,
kjer je bilo treba radi rečnih brzic kar
devet milj dolgo pot napraviti peš. Ba¬
raga je imel prvič v življenju lepo pri¬
ložnost, da se je načudil vztrajnosti in
žilavi moči veslačev.

Komaj so se ustavili pred brzico, so
možje popadli razno blago v čolnih in
ga povezali v tovore po kakih 150 fun¬
tov. Brž nato so si jih naložili na pleča
in privezali na hrbte. Posebno oprtnice

50 si ovili preko čela, da je tako močni
vrat pomagal nositi nemajhno težo. Nič

51 niso izbirali lažjih tovorov, nič niso
godrnjali nad preveliko težo. Nasprot-

BEGUNSKA BALADA

Skrivnosten mrak . . .

Tihota sveta
objela dolge vrste je barak.

Prisluhnem v noč:

Vse taborišče spi
in v sanjah spleta
brezkončne niti
v davne, srečne dni. . .

Začutil sem udarce tisoč src
in ostrmel in zaihtel:

Saj v tisoč srcih kljuje noč in dan
klic zemljice, ki ljubi in trpi
ter srka kri. . .

Nas bo še kdaj sprejela v svojo dlan?

Fr. Bazilij, o.f.m.

AVE MARIA

23

no, močnejši so si s posebnim ponosom
izbirali večje tovore.

Čolni so ostali prazni, pa tudi te je
bilo treba odnesti po suhem. Možje so
jih izvlekli iz vode, poveznili so obale,
nato pa si je več mož skupaj naložilo
po enega na krepka ramena. Človek bi
mislil, da bodo s takimi bremeni na ra¬
mah le počasi stopali. Pa je bilo dru¬
gače. Zagnali so se v pravcati tek, da
se jim je pot dobro odsedla, nato so ob¬
stali in se oddahnili. Potem so se spet
pognali v tek. Misijonar je hitro pre¬
gledal modrost tega početja. Možem je
šlo za to, da se čim hitreje prerinejo čez
razdaljo mimo brzic in se odkrižajo tež¬
kih bremen.

Baraga je hotel pomagati pri prena¬
šanju tovorov. Dolgo so mu odbijali
prošnjo, nazadnje so mu s smehom na¬
vezali enega na hrbet. Še mislil ni na
to da bi držal korak z drugimi, vseeno

MOLITEV MARIJI

Presveta Devica, v svoji neskončni slavi
ne pozabi žalosti te zemlje!

Obrni svoje milostljive oči na tiste, ki
trpe, na tiste, ki se borijo s težavami, in na
one, ki neprestano močijo svoje ustnice z
grenkostjo tega življenja!

Usmili se teh, ki so se ljubili in so bili
ločeni!

Usmili se slabosti naše vere!

Usmili se predmetov naše nežne lju¬
bezni!

Usmili se teh, ki jokajo!

Usmili se teh, ki trepetajo v smrtnem
strahu!

Daj vsem upanje in mir!!!

Alojzij Tome

se je kmalu izkazalo, da pod tako težo
in na svetu brez pravega pota ne bo na¬
logi kos. Bolj in bolj pogosto je moral
počivati. Možje, ki so ga prehitevali,
so ga skušali pregovoriti, da bi komu
drugemu odstopil tovor. Pa jih ni niti
poslušal. Na vsak način je hotel priti
do cilja. Ni bil več daleč, ko se je spo¬
taknil in se zgrudil na tla naravnost
pod tovor. Sam sebi se je smejal in bil
vesel, da ga nihče ni videl. Pa se je mo¬
til. Tisti hip je segla krepka roka
ogromnega Kanadčana, ki mu je bilo
ime Aleš, po Baragovem tovoru in misi¬
jonar je bil osvobojen. Ugovarjal je še,
da ta reč ni čisto pravična, pa Aleš se
je s^mo zadovoljno smejal.

Močni Kanadčan si je vrgel Baragov
tovor na vrh svojega in se pognal za
drugimi, ki so bolj dirjali kot hodili.
Baraga ga je kmalu izgubil spred oči.
Misijonarjeve mišice so čutile ogromno
olajšanje in duhovnik ni mogel tajiti,
da je imel Aleš prav, ko je dejal: Pre¬
več vas bo spotil, oče, meni se bo pa
komaj poznalo . . .

Za brzicami Grand Portage so se
čolni spet spustili v vodovje. Pa ne za
dolgo. Kmalu so prišle brzice Knife
Portage. Obrežje na obeh plateh je
bilo res kakor noževa klina. Ko so mo¬
rali pred temi brzicami zopet na suho,
se Baraga ni več potegoval za kak to¬
vor. Tudi pozneje nič več, ko so morali
še in še mimo raznih brzic. Le kratke
razdalje so mogli vmes napraviti po
rečni gladini. Vse to je trajalo več dni.
Za prenočevanje so se ustavljali le od
mraka do zore. Možje so pa bili vse¬
skozi dobre volje in niso skrivali, kako
radi imajo Barago med seboj. Tako so
končno dospeli do ustja manjše reke in
se namerili naravnost proti zapadu..

24

AVE MARIA

Včasih so morali tudi tod nositi po su¬
hem. Ampak zares suhega sveta je bilo
tod malo, zdaj pa zdaj so zagazili v
blato in močvirje do pasu.

Končno so dosegli cilj in se ustavili v
vasici proslulih “razbojnikov”. Prvi
Baragov vtis je bil, da so dr. Borup in
drugi govorili resnico. Siromaštvo tega
ljudstva in vse vrste zanemarjenost je
kar zazijala v človeka. Tudi se živa
duša ni zmenila za to, kar jim je misi¬
jonar skušal povedati. Možu božjemu
je legla žalost na dušo, posebno ko je
pomislil, kako malo časa ima za te iz¬
gubljence. Iz notranjosti dežele so pri¬
šli ondotni trgovci, oddali blago, vzeli
tovore, ki so jih zanje imeli oni iz La
Pointa, pa so takoj spet odšli svojo pot.
Pa tudi Lapointčani so mislili na ta¬
kojšen povratek. Kaj je mogel opraviti
misijonar v takih okoliščinah?

Preden se je odpravil nazaj, se je
spustil v pogovor s starim Indijancem
in njegovo ženo. Mimo je prišel mlajši
Indijanec, nedopovedljivo zamazan,
skoraj nag in neznansko grdo ‘posli¬
kan’ po vsem obrazu s poganskimi zna¬
ki. Nalašč se je zadel ob misijonarja
in se tako dolgo drgnil obenj, da ga je
podrl na tla. Baraga se je naredil, ka¬
kor da se nič ni zgodilo. Vstal je in mir¬
no nadaljeval pričeti pogovor.

Tedaj jo je primahal Aleš in priga¬
njal, češ da so za odhod že skoraj na¬
red. Med zadnjimi besedami, ki jih je
spregovoril Baraga s starcem in star¬
ko, se je vrnil oni Indijanec in kazal
kar odkrito sovraštvo. Baragi je plju¬
nil v obraz, dal od sebe prav satanski
krik in odplesal drugam. Preden se je
Baraga znašel, je planil za Indijancem
ogromni Aleš in imel fanta z enim

udarcem na tleh. Stopil mu na prsi in
potegnil nož izza pasa.

Baraga je planil in zgrabil Aleša za
roko. Zagnal se je vanj in ga skušal z
vso silo poriniti stran.

“Ne, ne, Aleš! Tega pa ne, Bog ne
daj!” je vpil misijonar.

Ogromni Kanadec, ki je imel Indi¬
janca še zmerom pod nogami, je pihal
od jeze. Ni je bilo sile na svetu, ki bi
mu v tistem hipu zadržala maščevalno
roko. Le Baragova beseda je imela to
moč. Kako lahko bi bil Aleš pometel
duhovnika z zmahom roke daleč od se¬
be, pa je obstal kot pribit. Šele polago¬
ma se je omajal in že tudi premislil.
Baragova roka je ležala na Alešovi ra¬
mi in okromni mož se ji je dal odvesti
kot jagnje.

Po nekaj korakih je Aleš obstal in
nejevoljno zaprašal:

“Pa zakaj je to prav, oče, povejte!”

“Ne sprašuj vendar, moj dragi Aleš!
Odpustiti je treba! Saj vidiš, da fant
ne ve, kaj dela.”

Aleš ni dal vere besedi in je skoraj
pomilovalno gledal duhovniku v bledi
obraz. Baraga je svojo misel še globlje
pribil:

“Kar sem rekel, sem rekel! Pa tudi
brat nama je!”

Veliki Aleš je dal tem besedam še
stokrat manj vere.

Molče sta prišla do čakajočega čolna.

POT K BOGU

(Nadaljevanje od strani 15)

šla ura moje sodbe. Toda Ti si tako do¬
ber, da me zagotavljaš, da se jih ne boš
več spominjal, ako se zanje spokorim.
“Nobene njegovih storjenih hudobij se
ne bom spomnil (Ezek. 18:23).”

AVE MARIA

25

2. Mnenje bogoslovcev je, da bo du¬
ša sojena tam, kjer se bo ločila od tele¬
sa. Tam bo odločena njena usoda, ali
večno življenje ali večna smrt. Ako se
bo torej duša nesrečno ločila od telesa
v grehu, kaj bo mogla reči, ko jo bo Je¬
zus Kristus spomnil na njeno zlorabo
milosti, na vsa leta, ki jih je dobila na
razpolago, na vse klice, s katerimi jo
je vabil, in na vsa mnogovrstna sred¬
stva, ki jih ji je ponujal, da bi si zago¬
tovila svoje zveličanje?

3. “Ob uri, ko ne mislite, bo prišel
Sin človekov (Luk. 12:40).”

Molitev:

Ko me boš torej sodil po moji smrti,
moj Jezus in moj Sodnik, bodo Tvoje
rane moja groza. Očitale mi bodo mojo
nehvaležnost za vso ljubezen, ki si mi
jo skazal s svojim trpljenjem in s svojo
smrtjo zame. Sedaj mi pa dajejo pogu¬

ma in me napolnujejo z zaupanjem, da
lahko upam na Tvoje odpuščanje, moj
Zveličar. Zame si trpel in bil križan, da
me ne bi obsodil. “Zato Te prosimo, po¬
magaj svojim služabnikom, ki si jih od¬
kupil s svojo dragoceno Krvjo!” O Je¬
zus, imej usmiljenje z menoj! Ena izmed
ovčic sem, za katero si prelil svojo dra¬
goceno Kri. Če sem Te do sedaj prezi¬
ral, Te sedaj čisljam in ljubim nad vse.
Pokaži mi sredstva, s katerimi se bom
zveličal, in me pokrepi, da bom spolnje¬
val Tvojo voljo. Ne bom več zlorabljal
Tvoje dobrotljivosti. Preveč si storil za¬
me, kar mi naklada dolžnosti do Tebe.
Ne bom več dopustil, da bi živel ločen
od Tebe in brez Tvoje ljubezni.

Marija, Mati usmiljenja, imej usmi¬
ljenje z menoj.

Premišljevanje Kristusovega trpljenja
je moja modrost, moja učenost, moje bo¬
gastvo in zaklad neskončnega zasluženja.

— Sv. Bernard

SLOVENSKI STARŠI!

Ako želi Vaš sin služiti
Bogu kot DUHOVNIK ali
SAMOSTANSKI BRAT v
redu sv. Frančiška asiške¬
ga, povejte mu, da lahko
izpolni svojo željo pri slo¬
venskih frančiškanih v Le-
montu. Pokažite mu to
oznanilo, ki je tudi v ang¬
leškem jeziku napisano,
da ga bo lahko sam bral.
Najlepša Vam hvala.

YOUNG  MEN&BOYS

of Slovene nationality,
who feel the call to serve
God as PRIESTS or LAY
BROTHERS in the Fran-
ciscan Order, founded by
St. Francis of Assisi, are
invited to make their de-
sires known to the Slovene
Franciscans in Lemont.
For full particulars, write
to

Very Rev. Commissary-
Provincial

St. Mary’s Seminary
Lemont, Illinois

26

AVE MARIA

Letos nastopa list Ave Ma¬
ria štirideseto leto svojega
obstanka. Kakor je vam
znano, posebno pa starejšim
naročnikom, je marca mese¬
ca leta 1909 izšla prva šte¬
vilka tega lista v Rockland
Lake, N. Y. Bil je ta list tudi
prvi slovenski nabožni list v
Združenih državah Ameri¬
ke.

List Ave Maria je imel ze¬
lo skromen začetek, vendar
je kljub vsem oviram in te¬
žavam z Marijino pomočjo
rastel in dobival čedalje več
naročnikov, ki so listu zasi-
gurali tako dolgo življenje.
Vam zvestim naročnikom,
vam dobrim in vernim Slo¬
vencem se ima torej Ave

Maria zahvaliti za svoj dolg
obstanek, da sme še vedno,
po štiridesetih letih, priha¬
jati v vaše katoliške hiše.

Verni in zvesti katoliški
Slovenci ste se vedno zave¬
dali potrebe katoliškega tis¬
ka, ki podpira sv. katoliško
vero in jo brani pred sovraž¬
niki Boga in njegove svete
Cerkve. Dobro veste, da lah¬
ko pisana beseda zapelje
človeka na kriva pota in v
končno pogubljenje, če je
nastavljena proti Bogu in
proti njegovim zapovedim
in naukom njegove edino
zveličavne Cerkve; obratno
pa ga lahko tudi pripelje do
Boga, na pot resnice, na pot
lepega, bogoljubnega življe¬
nja in v večno zveličanje —
kar hoče storiti nabožni me¬
sečnik Ave Maria.

Ta list je še posebne važ¬
nosti za vas Slovence, ki ži¬
vite med samimi Angleži ali
drugimi narodi, ki ne spada¬
te v slovensko faro, in torej
ne morete poslušati božje
besede iz ust slovenskega
pridigarja. To božjo besedo
v slovenskem jeziku vam
prinaša Ave Maria.

Slovenci ste vedno imeli
veliko pobožnost do Marije,
Matere božje. Vam mora
gotovo dati posebno veselje
Marijin list, ki izhaja na a-
meriških Brezjah, pri Mari¬
ji Pomagaj v Lemontu.

•

V preteklih mesecih smo
dobili okoli dvesto novih na¬
ročnikov. Kakor je bilo v
lanski aprilovi številki ozna¬
njeno, smo na nov način pri¬
čeli kampanjo za list Ave
Maria. Vsak mesec namreč

A V E M ARI A
izpošiljamo več izvodov lis¬
ta na one Slovence, ki ga ne
dobivajo, in zraven priloži¬
mo še pismo, v katerem je
razloženo, kaj je namen, po¬
men, itd., našega mesečni¬
ka. Tako ga lahko oni z last¬
nimi očmi vidijo in ga dobro
pregledajo in preberejo, če
se jim zljubi. Ako se jim list
dopade, jim je dana prilož¬
nost se naročiti nanj.

Za to kampanjo je nam
storil veliko uslugo Mr.
James Debevec, urednik “A-
meriške Domovine” v Cleve¬
landu. On je nam na razpo¬
lago dal vsa imena in naslo¬
ve naročnikov “Ameriške
Domovine”, tako da smo
lahko dobili veliko imen in
naslovov, ki jih poprej ni¬
smo imeli. Najiskrenejša za¬
hvala Mr. Debevcu!

Primeroma rečeno, bi člo¬
vek mislil, da smo zelo malo
novih naročnikov dobili iz¬
med onih imen, ki smo jih od
Mr. Debevca dobili. Vendar
ni število 200 majhno števi¬
lo, vsaj za naš list ne. Vsak
nov naročnik pomaga po¬
daljšati življenje našega
Marijinega lista. Nadaljnji
obstoj Ave Marije je v veli¬
ki meri odvisen od novih na¬
ročnikov, kajti stari pomira-
jo, kakor se lahko sami pre¬
pričate, če vsak mesec po¬
gledate imena umrlih na
strani 31 tega lista.

Ob svoji štirideseti oblet¬
nici naj Ave Maria dobi več
in več novih naročnikov. Se
naprej bomo pošiljali list o-
sebam, ki ga ne dobivajo;
ako se ne bodo prvikrat na¬
ročili nanj, se bodo mogoče
pa drugo rajžo. Stari naroč¬

niki pa lahko nam pomaga¬
te v tem, da sami izvohate
novih naročnikov. Mogoče
poznate sorodnika ali prija¬
telja, ki bi se rad naročil na
Ave Maria, samo če bi vedel
zanjo. Za štirideseto oblet¬
nico bi nemara mogli storiti
kaj posebnega za ta Marijin
list.

Tu pa tam nam kdo pošlje
enega ali več novih naročni¬
kov. Tako je na pr. storila
Mrs. Foys iz Chicage, ki je
dobila tri nove naročnike.
Posnemajte njen zgled, ako
je vam mogoče. Njej in njej
podobnim prisrčen Bog po
Mariji plačaj!

•

To januarsko številko so
natiskali hrvatski frančiška¬
ni, ki imajo svoj samostan
in tiskarno na Drexel Boule-
vard v Chicagi. Od sedaj na¬
prej bodo oni tiskali naš me¬
sečnik. Kupili so tiskarske
stroje in druge priprave za
tiskarno od Mr. John Jeriča,
ko je on prenehal tiskati in
izdajati Amerikanski Slove¬
nec.

Ob tej priliki lahko ome¬
nimo, da smo mi od Mr. Je¬
riča dobili vse letnike Ame-
rikanskega Slovenca od leta
1921 prav do zadnjega let¬
nika in jih hranimo v samo¬
stanski knjižnici. Zavedamo
se, da imamo takorekoč te¬
kočo zgodovino slovenskega
naroda v Ameriki iz zadnjih
25 let. Ako ima kdo izmed
vaš kakšen celoten letnik
Amer. Slovenca pred letom
1921, pišite nam.

•

Tudi Ave Maria Koledar
za leto 1948 so natisnili hr-

27

vatski frančiškani v Chicagi.
Koledar je izšel nekoliko
pozno in to zaradi gotovih
težav pri tiskarni in druga¬
če. Zastran povišanih cen za
papir in tiskanje je bilo tre¬
ba Koledar nekoliko omejiti
ali skrajšati. To se je zdelo
boljše kakor pa zvišati ceno
Koledarju. Prihodnje leto
bo morebiti mogoče zopet
izdati večji Koledar... Upa¬
mo, da bo vsebina letošnje¬
ga Koledarja zanimiva, mič¬
na in vam dopadljiva, kljub
temu da je nekoliko zmanj¬
šana.

®

Koledar ste dobili v močni
kuverti, kakor tudi lani in
predlanskim. Radi bi omeni¬
li, da smo te kuverte in še
druge dobili zastonj po Miss
Mary Čepon iz North Chica¬
ge. Ona je sestra znanega
Fathra Michaela Čepona,
kaplana pri sv. Družini v
Waukeganu, 111., ki nam
skoraj vsakikrat prinese ne¬
kaj teh kuvert, kadarkoli
nas obišče. To pot izražamo
svojo najsrčnejšo hvaležnost
do teh naših dobrotnikov.
Bog jima stotero povrni!

•

Gotovo se bo vam dopadla
slika Marije Pomagaj na
platnicah Ave Marije. Lan¬
sko leto smo vsaki mesec
imeli drugačno Marijino sli¬
ko na sprednjih platnicah,
kar se je vam najbrž lepo
zdelo. Od sedaj naprej pa
bo mila podoba Marije Po¬
magaj vas vsaki mesec po¬
zdravljala. Vemo, kako je
Slovencem priljubljena ta
podoba Marijina, in zato se
nam zdi jako primerna za

28

AVE MARIA

ta vaš Marijin list. Tako bo- vestih poštni urad v Lemon-

ste lahko zagledali Marijo
Pomagaj vsaki mesec, ko
pride Ave Maria v vaše hiše.

tu, ki sedaj dela investigaci-
jo, da se najde vzrok, zakaj
je toliko denarja izgublje¬
nega po pošti.

Za Ave Maria je bila slika
posneta od Marijine podo¬
be, ki jo imamo nad glav¬
nim oltarjem tukaj v Lemon-
tu. Vzel jo je neki fotograf
iz Lemonta in moramo reči,
da jo je precej dobro zadel,
četudi je bilo težko.

Saj je menda vam znano,
da je našo lemontsko podo¬
bo Marije Pomagaj iz stare¬
ga kraja prinesel s seboj do¬
bro znani Father John Fer¬
lin. Ko se je s to podobo pe¬
ljal skozi veliko “lužo” na
pot v Ameriko, je sam sebi
dejal, da se bo pa z Marijo
potopil, če ladjo na morju
zadene nesreča. Marija pa
ga je varovala nesreče.

Originalna podoba Marije
Pomagaj pa je seveda v Slo¬
veniji na pravih Brezjah.
Naslikal jo je neki Lajler o-
koli leta 1815. Za časa fran¬
coske okupacije je bil on v
ječi v Kranju in je Mariji
obljubil, da bo naslikal nje¬
no podobo, če mu pomaga k
rešitvi iz ječe. Marija mu je
pomagala in on je izpolnil
svojo obljubo.

Moramo posvariti vse na¬
še dobrotnike, ki nam denar
pošiljajo za razne namene.
Zadnje čase je bilo več pri¬
tožb, da nismo mi odgovori¬
li na nekatera pisma, v ka¬
terih je bil denar. Takšnih
pisem pa sploh nismo dobili.
Odgovarjamo pač na vsa
pisma.

Radi teh pritožb smo ob-

Svetujemo vam prav res¬
no, da vselej pošljete ali ček
ali “money order” ali pa
“postal note”, nikdar pa ne
denarja samega. Ako pa
morate denar sam poslati,
naj bo vaše pismo registrira¬
no v vašem post ofisu. Dru¬
gače ne bo vam mogel no¬
ben pomagati, če se vaš de¬
nar po pošti zgubi.

Vi, ki ste prispevali k me¬
denemu pikniku, in tudi vi,
ki ste poslali darove za no-
vemberske sv. maše in mo¬
litve, sporočite nam nemu¬
doma, če niste od nas odgo¬
vora dobili. Glavni poštni u-
radnik v lemontskem post
ofisu nas prosi za imena onih
mest, odkoder je bil vaš de¬
nar poslan, v slučaju da ga
mi nismo dobili.

•

Slovenski frančiškani v
Rimu so pred meseci poslali
nekaj revij, ki tamkaj izha¬
jajo. Med temi je “Nova Slo¬
venka”, dekliški list; “Mi¬
sel”, glasilo slovenskih bo¬
goslovcev; in “Naša pesem”,
ki pa ni revija, ampak zbir¬
ka pesmi, ki so jih spesnili
mladi slovenski begunci-
akademiki. Pravijo, da sme¬
mo pesmi ali članke upora¬
biti za Ave Marijo, ako bo
nam kaj všeč ali ugodno za
objavo. Svojim sobratom v
Rimu najlepša hvala!

Nekatere pesmi in članke
smo že uporabili in objavili
v Ave Mariji. Pesmi so sesta¬

vili sledeči: fr. Bazilij, o.f.
m., Rafko Vodeb, Janko,
Špelca, Vladko Kos, Erik
Kovačič, in drugi. Vladko
Kos je bil lanske jeseni ne¬
kaj časa tukaj v Ameriki in
je torej nekaterim izmed
vas znan, posebno Cleve-
landčanim. Erik Kovačič je
pisal, kako prijetno je bil iz-
nenaden, ko je videl eno
svojih pesmi v junijski šte¬
vilki lista Ave Maria. Zra¬
ven je poslal še nekaj pesmi,
ki jih upamo ob priliki po¬
slal še nekaj pesmi, ki jih
rabiti. Njemu in vsem ome¬
njenim čestitke za izvrstne
pesnitve.

Father Alojzij, tajnik Li¬
ge, pravi, da je dobil iz Juž¬
ne Amerike iz Argentine
pismo od p. Janeza Hladni¬
ka, ki mu sporoča, da bo le¬
tos okoli 5700 slovenskih be¬
guncev prišlo iz Italije v Ar¬
gentino.

Gospod Hladnik je ured¬
nik slovenskega lista, ki se
imenuje “Duhovno življe¬
nje” in izhaja iz mesta Bue¬
nos Aires vsak mesec. Ta
mesečnik je verskega zna¬
čaja in zraven sporoča raz¬
ne novice iz stare domovine.
Uporablja ne samo sloven¬
skega jezika, marveč tudi
španski jezik, ki je v Argen¬
tini domači jezik.

•

Dne 24. januarja bo svoj
god obhajal brat Timotej,
naš samostanski krojač in
oskrbnik perila.

—Samostanski firbec

AVE MARIA

29

PITTSBURG, KANS. — Piše Barbara
Omahne: Spoštovani gospod! Vas lepo po¬
zdravljam in se Vam prav lepo zahvalim
za med, ki ste mi ga poslali. Tako srečna
pa še nisem bila, da bi bila iz Lemonta po¬
kusila. Je res prav izvrstno dober. Bog
Vam daj, da bi še mnogo let čebelicam
stregli. S tako živalico je dosti truda. Jaz
bi jim ne mogla, ko me sovražijo že od
nekdaj.

Se lepo Vam zahvalim za list. Ga tako
rada berem, pa slike me zanimajo. Vem,
da sem dolžna naročnine, pa Vam bom že
pošteno poslala.

Lepa hvala vam vsem naročnikom, ko
lepo pišete tam pri Zapečku. Pozneje se
bom pa še jaz kaj oglasila iz tega vročega
Kansasa. Zdaj je september, bo že menda
boljše. Tukaj je bolj slabo; je veliko ljudi
brez dela.

SAN FRANCISCO, CALIF. — Piše Bar¬
bara Kolbezen: Spoštovani gospod ured¬
nik! Najprej Vas lepo pozdravim in Vam
želim vse najbolje. Tudi jaz sem izmed
tistih lenih za pisati. Prosim, oprostite mi,
ker sem kar pozabila, da mi je naročnina
potekla. Tudi sem bila jako bolna in revna,
pa tudi slaba, da nisem mogla pisati. Bo¬
lezen vse pobere. Tako malo ne bi imela,
da bi pustila ta lepi list, ki mi je velika
tolažba. Bog mi je bil na strani in Mati
Marija v teh težkih časih.

BARBERTON, O.—Piše Terezija Grum:
Častiti gospod urednik- Vas vse lemontske

frančiškane lepo pozdravim in se zahvalim
za dve škatljici medu, ki ste ga meni po¬
slali. Hudo je sladak in okusen. Bog Vas
vse blagoslovi in posebno Fadra Johana,
ki bojo kmalu dočakali 51 let 26. septem¬
bra, kar so mašnik, in še mnogo let zdravi
in veseli v vinogradu Gospodovem še za-
naprej. Veste, jaz in moj mož bova pa 28.
septembra 51 let najine poroke obhajali.
Prosim, da molite za naju in najine otroke,
da bi vsi Bogu služili.

CLEVELAND, O. —- Pišeta Terezija in
Alois Rožman:

Molitvica za Ave Maria

O moj Jezus, pod Tvoj sveti križ
se uležem, s Tvojimi svetimi ranami
se odenem in sladko zaspim.

Bogu Očetu dušo izročim.

CLEVELAND, O. — Piše Mary Meljač:
Častiti gospodje! Vam pošiljam pet dolar¬
jev za romarski dom, z željo da bi ga že
kmalu dokončali, da bi še več in več po¬
božnih Slovencev priromalo k Mariji, da
bi imeli več priložnosti za stanovanje in
prenočišče, da bi bilo pri Mariji, naši ne¬
beški Materi v Lemontu, zbirališče vseh
Slovencev.

V naši stari domovini nimajo naši Slo¬
venci te prilike, ker brezbožni Titovci jim
ne dovolijo, da bi Boga častili. Mladina
tamkaj bo čisto brezbožna. Zato se mi tu¬
kaj zatecimo k Mariji na ameriške sloven¬
ske Brezje, kjer nam je vse svobodno in
tudi molitev. Le, Slovenci, v velikem šte-

30

AVE MARIA

vilu prihajajmo vsako leto več in več. Ma¬
rija je naša Mati in vodnica in pri njej je
varno biti.

MILWAUKEE, WIS. — Piše Ant. Hu-
dales: Častiti očetje frančiškani! Prav lepa
hvala za strd. Bila je prav dobra in okus¬
na. Če mi bode Bog še ljubo zdravje poda¬
ril, da bom mogla še hoditi, bom eno drugo
leto obiskala Marijo Pomagaj v Lemontu.

SHEBOYGAN, WIS. — Piše Mrs. Frank
Horžen: Častiti očetje frančiškani! Ko pri¬
lagam naročnino za Ave Maria, moram se
Vam zahvaliti za dar in trud čebelarja in
njegovih čebelic. Naj Vas Bog ohrani še
mnogo let in blagoslovi Vaše delo, ki tako
neutrujeno delate za naše duše. Torej Bog
plačaj, dobrotniki.

CLEVELAND, O.—Piše Matt Leskovec:
Veliko častiti očetje frančiškani v Lemon¬
tu. Čas hitro beži naprej, brez da bi se
spodtaknil in nas opominjal na dolžnost,
ki smo je obvezani in dolžni opraviti. Če
človek precej ne napravi, potem pa kar
odlaša, “Bom že, bom že . . .” toliko časa,
da se vse skupaj pozabi.

PET-DOLARSKI KLUB

I za one, ki darujejo pet dolarjev,

:= ali več za

Baragov Romarski Dom

•= Pretekli mesec so se pridružili temu

1  klubu sledeči:

•: MRS. FRANK KOKAL, Molalla, Oregon

MARY BILHAUER, La Salle, 111.

I MARY LEVAR, Cleveland, O.

i KATARINA ZABČIČ, Chicago, 111.

;= MARY V. TOMAC, Porierville, Calif.

1= ANNA KUNICH, Detroit, Mich.

I ANTON KRULC, Strabane, Pa.

;= JOSEPHINE GUSTINČIČ, Cleveland, O.

< ANTON ZALAR, Cleveland, O.

J JOSEPH MIHELICH, Hines, 111.

"i  .it.n.n.H.n.ii.n.n.n.n.H.H.H.n.H.n.o.nut.f  i.H.n.o.n.n.f  t.f  i.n.n.n.n.  n.»i,  n,  <  i.  n.  n,  n,  h  .  n,  1 1  ■

Moja dolžnost je v prvi vrsti, da se Vam
zahvalim za poslani med, ko ste toliko do¬
bri, da se trudite, da nam željo spolnite.
Jaz sem pa tako brezbrižen, da nisem pre¬
cej odpisal in se Vam zahvalil za uslugo,
ki ste nam jo naredili.

V drugi vrsti se moram zahvaliti za po¬
strežbo o priliki romanja oltarnega društva
krščanskih mater. Ne vem, kako da je to
prišlo, ko sem bil tam samo jaz moških. Ko
sem imel priliko biti takrat, ko so bili naši
udje ali člani najsvetejšega Imena tam v
Lemontu, takrat si nisem upal prestati vož¬
njo na busih zaradi slabega zdravja. Po¬
tem pa kar naenkrat gremo, pa hvala Bo¬
gu, da je bilo vse prav prijetno. Moram re¬
či, da je bilo v resnici romanje, ne pa kak
izlet. Se je samo molilo in prepevalo božje
pesmi. Najlepše se mi je zdelo v soboto
popoldne, ko smo šli okoli postaj križeve¬
ga pota. So žene krščanskih mater prepe¬
vale pesmi križevega pota.

Tisti čas mi je prišlo na misel, ko sem
bil še mlad v starem kraju, ko sem enkrat
poromal na Križno goro in tam tudi slišal
tako moliti in prepevati križev ppt. Tam
so postaje kar ob cesti, ko se gre na Križno
goro. Pri vsaki postaji so se romarji usta¬
vili in tam odmolili. Bilo je trinajst postaj,
zadnja pa v cerkvi. Tam sem tudi slišal
moliti rožni venec, ko ga nisem nikoli več
slišal tako moliti, ne prej ne pozneje. Mo¬
lili so pa takole, oziroma peli: Ko se je za¬
čel prvi del, je en moški zapel: “Jezus, ki
je tako usmiljen bil, ki je za nas krvavi
pot potil”. Ljudje vsi skupaj pa so odpe-
vali: “Predolga je rajža, pretemna je noč.
Ožgi nam, Marija, nebeško luč, da pojdi¬
mo v nebesa za Jezusom, da pojdimo v ne¬
besa za Jezusom.” Potem pa “Češčena si
Marija”, in tako dalje, kakor po navadi ga
molimo tukaj.

Sedaj pa Vas vse skupaj pozdravim in
Vam želim velikega uspeha pri romarskem
domu, da bi prihodnje leto že prenočevali
v novi hiši, če nam bo Bog še prizanesel, da
dočakamo drugo leto. Se že spet vidimo.
Bodite pozdravljeni in molite za nas greš¬
nike.

AVE MARIA

31

IMPERIAL, PA. — Piše Mary Ergen:
(Pisala je po angleško) Častiti oče! Pišem
v ameriškem jeziku, Vi pa lahko odgovori¬
ti v slovenskem, ako se Vam zljubi. Prosim,
darujte sv. maše za sledeče pokojne: John
Ergen, Sr., John Ergen, Jr., Matthew Tre-
ven, Frank Treven, Kaspar Tre ven, John
Treven, Margaret Treven, John Logar,
Apolonia Logar, in Luke Logar . . .

Še zmerom mislim na lep čas, ki sem ga
doživela v Lemontu 4., 5. in 6. julija. Glo¬
boko sem hvaležna za prijaznost vseh tam¬
kaj. Moje potovanje v Lemont je storilo
čudeže zame. Upam zopet enkrat kmalu
priti tja.

CHISHOLM, MINN.—Piše Mary Knaus:
Častiti očetje frančiškani! Tudi jaz se ho¬
čem pridružiti Vašim Zapečkarjem. Prav
rada berem, ker včasih tudi kaj lepega,
podučljivega pišejo. Kakor vidim dopise,
je tudi takih dopisovalcev, ki niso visokih
šol delali. So si že sami dosti skusili.

Pa kaj se mi že najbolj dopade? Veste
kaj? Slika Matere božje! Je pa že tako
lepo naslikana, da se je ni moč nagledati.
Res lepa si, Marija! Ni je Tebi par! Vso
čast zasluži tisti slikar, ker tako lepo Ma¬
rijo naslika.

Sedaj imam poročati žalostno vest, da je
tukaj umrla letošnje poletje mlada dekli¬
ca, Mary Rose Oberstar. Bila je priljublje¬
na pri vseh, ki so jo poznali, pri slbvenskih
in drugih narodih. To je pokazal njen po¬
greb. Svoji bolni materi vdovi je bila ve¬
lika pomoč. Naj ji bo Bog plačnik. Njeni
materi in družini sožalje.

Oglasila se je tudi neizprosna smrt, ko
‘si je izbrala gospoda Johna Mlakar. Po¬
kojni je bil jako prijazen in vljuden za
vsacega. Tudi v bolezni ni pokazal žalosti
na obrazu. Bil je dober katoličan. Bog daj
njegovi duši večni mir in pokoj in nebeška
luč naj mu sveti. Njegovi družini globoko
sožalje. Te dve družini sta obe naročeni
na Ave Maria.

PITTSBURGH, PA. — Piše Frances Ne-
čemer: Cenjeni očetje frančiškani! Opro¬

stite, ker se nisem prej zahvalila za posla¬
ni med, ki sem ga prejela. Potice še nisem
napravila, ker me roka boli; sem jo izvini-
la. Zdaj je že boljše.

BANGKOK, SIAM (v Aziji). — Piše
Bro. Jožef Bevc: Prečastiti oče! Prejel
sem julijsko številko Ave Maria. Iskren
Bog plačaj! Krasen list. Da le delate in se
trudite za uboge Slovence izseljence, ki so
pač skoro v nevarnosti, da popolnoma po¬
zabijo nam milodonečo materinščino. Jaz
pač ne oozabim moliti in delati malih žrt-
vic tudi za nje, še posebno pa za Vas.

Videl sem Lemontske odmeve. Pač jih
je še dosti, ki res časte Marijo Pomagaj z
Brezij. Pač ste lepo napravili, da ste jo
ustoličili tudi v Zedinjenih državah. Po¬
leg tega gradite tudi velik romarski dom.
Vem, kako se je treba žrtvovati, da se mo¬
re postaviti kaj. Tudi Kramljanje na za¬
pečku je kaj domača hrana. Res se člove¬
ku kar milo napravi, ko se čita vse to, po¬
sebno pa še v daljnji deželi med nemimi
tujci. Pa kaj se hoče? Nisem zapustil do¬
movine, da bi se na vse zadnje kesal in iz-
bujaj preveč lepih spominov, kajti mogli
bi mi škodovati za dušo in telo.

Pišete tudi o novi knjigi o nadškofu Ste-

MOLITE

za naše pokojne naročnike:

NAJ POČIVAJO V MIRU!

MRS. FRANCES PUPICH, No. Braddock, Pa.

MRS. FLAJS, Indianapolis, Ind.

JENNIE VELIKONIJA, Cleveland, Ohio

JOHN GLAVIČ, VVellingion, Ohio

THERESA CHINDERLE, Iron Mountain,

Mich.

32

AVE MARIA

pincu. Tudi tukaj je znan in apostolski
vikar je lansko leto zapovedal molitve in
žrtve eno celo nedeljo zanj in seminaristi
so imeli pred Najsvetejšim molitveno uro
zanj. Tudi sedaj se ga še pogosto spomi¬
njajo. — Friderika Baraga še ne poznam
dobro in bom to storil sedaj, ko bom lahko
čital vse to v lepem listu Ave Maria.

CLEVELAND, O. — Piše Mary Stano¬
nik: Čč. oo. frančiškani! Prosim, odpusti¬
te mi za moje slabo pisanje, ker me že pre¬
več oči bolijo, ker pišem že cel večer. Se¬
daj je pa že precej pozno, pa moram še
Vam. Poprej sem pa mojim ubogim begun¬
cem v Italiji, ker sem glih včeraj prejela
prav lepo, veliko podobo Marije iz Svete
gore. Mi so jo poslali en dober bogoslovec,
begunec, in seveda sem morala hitro odpi¬
sati in tudi poslati in tudi več drugim tudi,
ker tako potrebujejo ubogi moji brez¬
domci.

Prav lepa hvala Vam za knjižico “Ba¬
rago na oltar”, ki je tako lepo čtivo v njej
. . . Pozdravljeni v Kristusu.

NEW BRUNSWICK, N. J. — Piše Mary
Habjan: Cenjeni frančiškani! Prav lepo se
Vam zahvaljujem za poslani med. Ga že
šparam za pozimi, ako bo kateri prehla¬
jen. Vas lepo pozdravljam. Ave Maria ze¬
lo rada berem, ki je tako lepega berila,
posebno Lilija iz raja.

CLEVELAND, O. — Piše Mary Intihar:
Častiti gospod duhovnik! Sprejela sem
Vaš list Ave Maria, kateri mi zelo dopade.
Oprostite, ker Vam šele danes odpošiljam

VEČNI POPOTNIK

Meseca januarja se bo lemontski zastop¬
nik lista Ave Maria, brat Antonin, potepal
po mestu Clevelandu, kjer bo naročnine
pobiral. Zadnje čase ga noga boli, pa bo
mogoče radi tega malo odlašal svoj odhod
od Lemonta. Kadarkoli pa že vam pride,
sprejmite ga vljudno in veselo v svoje hiše
v imenu lista Ave. Maria.

ček . . . Prav lepo pozdravim Vas in vse
očete frančiškane. Bog Vas blagoslovi.

CICERO, ILL. — Piše Mary Markovič:
Spoštovani očetje frančiškani! Priložim
ček za naročnino Ave Maria za leto 1948,
za Koledar 1948, za Baragov dom, in mo¬
lite za pokojne. Bi rada več dala, pa je
povsod treba, ker povsod prosijo. Imam
sestro in njeno družino v Avstriji. Tej mo¬
ram pomagati. Sem v velikih skrbeh, kam
jih bodo dali. Smo prošnjo poslali, da bi
sem prišli. Ne vem, če bo kaj kruha iz te
moke. Vsaj zavest imam, da smo naredili,
kar je v naši moči. Drugo prepustimo Bo¬
gu. Prosim, spomnite se jih v molitvi, ker
njih križ je zelo težak. Bodite vsi pozdrav¬
ljeni.

PUEBLO, COLO. — Piše Mrs. Jack No¬
vak: Predragi v imenu lista Ave Maria!
Jaz bi bila zelo rada že poprej se naročila,
pa sem mislila, da bodo gospod Antonin
prišli k nam, ampak jih ni bilo, ker so mi¬
slili, da ne bo se nobeden naročil, odkar so
naša rajnka mati umrli. Potem sem se pa
zmeraj namenjala in čas je tako hitro mi¬
nil, da šele sedaj sem prišla do tistega dne.
Vas prosim, če bi bilo mogoče mi poslati
list za september in oktober, ker bi ga zelo
rada brala. Hvala.

Boff plačaj, dobrotniki

ZA NOVEMBERSKE MAŠE IN MOLITVE —
Po $10: M. Milavec. — Po $9: M. Jordon. — Po
$5: M. Bulič, I. Svet, M. Golihar, J. Bojane. —
Po $4: M. Sraj. — Po $3: M. Gerbek, Mrs. A.
Grili, J. Gornik, J. Kastelic. — Po $2: M. Lud-
wig, M. Fortuna, A. Kesec, J. Zaman, J. Šiamp-
fel, M. Habjan. — Po $1.50: U. Polanz. — Po $1:
F. Kerkoch, F. Hochevar, A. Možina, A. Urban¬
čič, J. Kosmach, A. Picelj, M. Jasnar. — Po 50c:
L. Delak.

Zahvale

Zahvaljujejo se Bogu, presv. Srcu Jezusove¬
mu, Mariji, blaženi Devici, Mariji Pomagaj,
presv. Srcu Marijinemu in sv. Antonu za pri¬
dobljene milosti:

Mrs. M. Fink, Mrs. M. Slanovich, Mrs. V. Tut-
tin, A. Nemgar, S. Zupančič, K. Zabčič, Mrs. M.
Gornik, J. Pluit, M. Adams.

I ■

I

g ZA DAR LISTU — $2.50: A. Lim. — $2: A.
g Krantz. — Po $1.50: M. Zupančiča C. Gulich, A.
g Možina. — Po $1: L. Debeljak, I. Svet.

g ZA SEMENIŠČE IN DRUGO — Po $55: R.
Mance. — Po $25: J. Dobravec. — Po $20: M.

g Adams, N. N. — Po $15: J. Jakel. — Po $10: M.
g Milavec, L. Fon, N. N. — Po $9: Rev. F. Sedej,
g — Po $8.75: Rev. F. Vrhunec. — Po $8: F. Ivan-
g čič. — Po $5: Mrs. J. Dolinšek, K. Brunecy, G.
g Kreiner, J. Knaus, L. Srebernak, G. Kreiner, J.
g Evanich, M. Yenc, M. Gornik, J. Plut, G. Vuko-
g vich, K. Zabčič, Mrs. Slavonich. — Po $4.75: M.
g Globokar. — Po $4: J. Burgstalher. — Po $3.50:
g A. Žugel. — Po $3: M. Milavec. — Po $2.50: A.
g Potokar, P. Laurich, F. Pierce — Po $2: A. Ko-
g bal, T. Archul, F. Ponikvar, M. Levar, J. Anžlo-
X var, M. Habijan, S. Zupančič, J. Zimmerman.
g — Po $1.50: L. Grbaelšek, T. Kodrič, Mrs. R.
g Kaszynski, V. Yelenc, M. Oblak, M. Vončina.—
g Po $1.25: J. Furlan. — Po $1: T. Zorc, M. Lau-
g tar, F. Lupšina, G. Pavsel, A. Nemanich, T. Jor-
g dan, K. Seniovich, M. Kobe, J. Hrovat Sr., A.
g Gariroža, A. Plemel, M. Smrekar, M. Bulich, F.
g Pajk, A. Česnik, M. Nemanich, M. Hochevar, F.
g Vidmar, Mrs. F. Kastelic, Mrs. F. Drašler, J.
g Možina, A. Ferenčak, A. F. Gole, M. Simoniček.
g — Po 50c: M. Jasnar, J. Roberts, R. First, N. J.
g Vranichar, M. Intihar, G. Repp, J. Kolence, M.
g Krese vic, J. Omhaen, Mrs. J. Kočij ančič. — Po
g 25c: J. Burgstalher, F. Hrovat.

g ZA BARAGOVO ZVEZO — Po $103: Rev. F.
g Scheringer. — Po $10: A. Grdina. — Po $5: M.
g Cook, I. Šinkovec, Rev. G. Kuzma. — Po $4:
& Mrs. C. Hočevar. — Po $2: J. Zaman, M Barle,
g F. Ivančič, N. N., M. Trinko, Rev. V. Vodušek,
g Po $1: Mrs. Pozarelli, Mrs. Peische, T. Leonard,
g J. & M. Prhne, A. Jakopin, L. Pavšek, J. Godec,
g F. Deželan, Rev. M. Pirnat, A. Fuchs, M. Prhne,
g B. Preusser, Rev. J. E. Schiffrer, Rev. R. Ho-
g mar O.S.B., J. Cornelius, L. Mangiantini. — Po
g 50c: J. Štimec, M. Lužar.

| ZA ROMARSKI DOM — Po $10: K. Zabčič.
g — Po $6: Mrs. J. Gustinčič. — Po $5: J. Mihe-
g lich, A. Zalar, A. Krulc, Mrs. A. Kunich, M. V.
X Tomač, M. Levar, M. Bildhauer, F. Kokal. — Po
g $2: M. Špehar. — Po $1.50: F. Winkler, M. Ho-
g čevar. — Po $1: J. Kerzič, A. Zupančič, M. Kre-
g sevic, C. Žalec, M. Rafold. — Po 75c: M. Pakiž.

g — Po 50c: F. Kovačič.

g ZA LUČKE — Po $5: A. Furlan, J. Rogel. —
g Po $4: J. Logar. — Po $3: F. Čerar, R. Zelezni-
X kar, J. Hočevar. — Po $2: N. N., M. Sadar, J.
g Bradač, A. Maurich, M. Globokar, M. Šircelj, K.
g Lopič, G. Pavsel. — Po $1: L. Hehlin, G. Lau-
g rich, M. Volker, J. Žužek, L. Muren, M. Jasner,
g F. Kastigar, F. Kočjanik, U. Ambrose, A. Zde-

DOBROTNIKI

šar, J. Širola, K. Zabčič, F. Kovačič, M. Prinčič, g
J. Zaman, I. Koželj, F. Hrovat, U. Muren, F. Ko- ,g
vačič, A. Rudman, J. Šircelj, Mrs. K. Težak, g
Mrs. Brankovich, Mrs. Feuce, M. Selak, G. g
Krall, J. Kerzič, A. Oratch. — Po 75c: H. Marn, g
Mrs. Mojdrich, A. Žagar. — Po 50c: M. Levar, g
J. Zaman, J. Rosam, M. Furar, Mrs. M. Stariha, g
Mrs. Kočevar, F. Krall, F. Bricel, C. Waršek, g
M. Kresevic, A. Miklavčič, C. Žalec, Mrs. J. g
Konda, F. Ušnick, A. Tomažič, F. Arh, F. Kre- g
belj, M. Kalčich. — Po 30c: S. Podgornik. — Po g
25c: A. Berus. — Po lOc: A. Tegelj. g

ZA APOSTOLAT SV. FRANČIŠKA — Po |
$10: M. Judnič, J. Terček, A. Maurich, M. Mo- g
horčič, M. Knafelc, S. Zdovc, J. Savršnik, M. g
Berdik, A. Drassler, T. Popes. — Po $1: A. To- g
mazič. — Po 50c: J. Patrick. g

ZA SV. MAŠE — Po $96: Mrs. G. Glavič. — |
Po $50: J. Petrovič. — Po $30: Mrs. G. Kreiner, g
M. Koren. — Po $22: F. Rapotec. — Po $20: M. g
Berdik. — Po $11: F. Vranichar. : — Po $10: M. g
Velikonija, L. Urbas, Mrs. A. Jarc, A. Zdešar. g
— Po $9: G. Laurich. — Po $8: F. Leban. — Po g
$7: J. Turk. — Po $6: N. N., J. Potokar. — Po g
$5: Versčaj Fam., V. Gregor, D. Bland, M. Zorc, A
M. Mlakar, Mrs. W. Dekanich, M. Otoničar, J. g
Hrovat Sr., A. Gale, J. Stepich, M. Sajovic, A. g
Možina, M. Sever, R. Mance, J. Škufca, V. Tut- g
tin, M. Globokar, St. Joseph's Lodge štev. 195, g
M. Pupich, F. Kožina, M. Draz. — Po $4: M. g
Koncilia, M. Govednik, G. Pavsel, M. Planin- g
šek, A. L. Veranth. — Po $3: K. Malenšek, A. g
Anzelc, A. Kostelic, M. Čiuha, M. Hochevar, M. g
Grahek, M. Lauriski, F. Švigel, C. Smrekar, F. g
Šircelj, J. Anžlovar, M. Špehar, P. Laurich. — g
Po $2.50: G. Petrovčič. — Po $2: J. Kerzič, F. g
Čoz, J. Hočevar, M. Skrinar, M. Marinčič, K. g
Petrovčič, M. Selak, M. Cook, A. Novak, A. g
Rent, Mrs. A. Grili, M. Drobnich, A. Rudman, g
C. Ambrož, M. Oblak, A. Rupnik, M. Dreshar, g
M. Šiukel, M. Klepec, K. Biček, F. Krebelj, F. g
Fink, A. Žugel, M. Sadar, K. Nasenbenny, M. X
Martin. — Po $1.50: B. Hren, A. Krulc, F. Lesar, g
Mrs. Klobuchar. — Po $1: M. Sraj, F. Winkler, X
J. Kralj, M. Lautar, M. Sivic, J. Rostan, Mrs. g
Kocjančič, A. Zupančič, M. Pakiž, A. Krznarich, g
A. Stiglitz, Mrs. M. Marolt, Mrs. Guštin, J. O- g
mhaen, F. Smerke, A. Mihevc, G. Kotze, M. Ste- g
blaj, A. Nemgar, R. Stancar, M. Prhne, F. Kav- g
čič, M. Hoge, A. Hochevar, A. Stupnik, M. Zu- g
pančič, F. Pengal, J. Širola, M. Lesar, C. Smre- g
kar, T. Terselič, J. Pintar, C. Žalec, M. Vidmar, g
A. Krantz, F. Ušnick, A. Malovasič, F. Kastigar, g
A. Drassler, L. Muren, M. Zerovnik, J. Jakša, g
M. Kalčich, A. Stariha, M. Stariha, M. Nainiger, g
M. Bulich, R. Nasenbenny, A. Znidarsich, M. g
Makovec. g

BOG PLAČAJ,

ANNA SCHUSTER 4 48
1012 DILLINGHAM AVE.

SHEBOVGAN, WlS.

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

Kakor je že vsem znano, lemontski frančiškani zidamo dolgo
zaželjeni romarski dom. Delo smo kar sami prevzeli, ker bi bili
stroški preveliki, ako bi to delo izročili kontraktorju ali kakšni
zidarski kompaniji.

Zgornja slika kaže prvotni načrt za romarski dom. Sedanji
načrt je precej spremenjen, ker bo stavba dvakrat večja kot pa
smo jo od začetka v mislih imeli.

Romarski dom bo obsegal dve nadstropji s štiridesetimi pri¬
vatnimi sobami. V sili bodo lahko štirje ljudje spali v eni sobi.
Zraven privatnih sob bodo še dve večji spalni sobi, vsaka z dvaj¬
setimi posteljami.

Ravno na sredi romarskega doma bo velika dvorana, ki bo
lahko služila za obednico, za razne seje, shode, duhovne vaje, itd.
Po dolžini bo ta dvorana devetdeset čevljev, po širini petdeset
čevljev, visoko pa bo dvaintrideset čevljev. Zraven te dvorane bo
kuhinja.

Blizu vrat bo sprejemna soba, v kateri bodo na prodaj razni
nabožni predmeti, kakor na primer rožni venci, molitveniki, sve-
tince, kipi, itd. Torej teh reči ne bomo več prodajali v Ave Maria
ofisu.

Romarski dom bo zidan z opeko, ki bo iste barve, kot je naš
samostan.

LEMONTSKI FRANČIŠKANI.