K Amerikanski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. ŠTEVILKA. JOLIET, ILLINOIS, 20. DECEMBRA 1912 LETNIK. XXII. VOJNA ALI MIR? |A MIR GOVORI VSE. V Londonu se vrše pogajanja za sklep miru med Turčijo in balkansko zvezo. AVSTRIJA SE TUDI POMIRJA. Rusija igra najlepšo ulogo kot zaščit-nica balkanskih Slovanov. . In Carigrad, 18. dec. — O veliki zmagi irskih čet nad grško armado blizu "nine v nedeljo poroča danes turški Poveljnik tamkaj v brzojavki na vojni »d, v kateri trdi, da je bilo 400 Gr-' usmrčenih in 126 ranjenih. Turki a so vzeli več poljskih topov, mnogo Pusk in vojnih potrebščin. London, 18. dec. — Mirovni odpori, ki imajo voditi pogajanja med Urc'Jo in balkanskimi državami, so Se zbrali v ponedeljek v St. James-palači. Britanski minister zunanjih ^oev, Sir Edward Grey, ki je bil iz-r Jen za častnega predsednika konfe-,nce> Je imel sprejemni govor. Po "govorih načelnikov raznih delegacij e bilo sklepati, da imajo vsi najboljšo VolJo skleniti mir. • Danev od bolgarske delegacije 'zjavil v svojem odgovoru, da bo °nferenca delovala na to, ustvariti jjKPrej tako vznemirjanemu Balkanu i s -ocnost miru in napredka. Črno-smSki ,odP°slanec Devojnovič, ki ga b H.traJ'° Za eneSa najsposobnejših ^aikanskih zastopnikov, je izjavil, da si prvi dan šele pogledali v oči. London, 18. dec. — Srbija je danes kj azala, da je za mir, ker se je izre-^ a Pripravljeno, prepustiti zadevo gle-e Pristanišča ob Jadranskem morju Polnoma evropskim velevlastim v Rešitev. Srbski zastopnik je pristavil, so srbske zahteve v rečenem smi-u oskromne. Srbija da bo zadovolji "a z vsem, kar evropske velesile spo-^najo za pravično in pošteno. Toza-ey«a pogajanja se bodo vršila na Du-Ju- Srbija da želi starega prijatelj-Va z Avstrijo. •Peterburg, 18. dec. — V dumi je go- hJi da,nes 1)rvi minister Kokovcev o balkanskem položaju. Izjavil je, da ,3a trudi ohraniti evropski mir, obenem je pripravljena z vso moč- hvalT'-11 SV°je koristi na Ba,kanu- p°- ball! Je v°iaško sposobnost in slogo kot , narodov in rekel, da Rusija Vele m ka slovanska in pravoslavna Hi;-' l ne more biti nebrižna glede 'se bodočnosti za balkanske narode. '']a. da ni sebična, kar kaže vse nje-ske -nje in nehanie tekom balkan-B v°jne, nego da skrbi, da se na aikanu uvede pravica. ^ Žalosten dogodek d ®«8rad, 13. dec. - Zalo: Ho MC(C . Žalosten dogo- KekSe Je Primeril v vojaški bolnici. "iel^An srbskemu častniku, ki so ga tCr Ylbanci, so iztaknili njegove oči »a 0drcza'i nos in ušesi. Ko je bit V d 0krevanja> )e bilo njegovi ma-Pfika °^0,j.eno' da 8a vidi, pa njegov *Kri,\V° je tako pretresel, da se je dl'a mrtva. j)uKaj Pravi cesar Franc Jožef. ief j'"aj' 17' dec- — Cesar Franc Jo-^ Jc sprejel danes v avdijenci člane v04Onrn.e k°misije državnih dolgov po sp0(liU..Jubileja komisije in se je z go-yorii 2,Vahn? zabaval. Potem je gobavi? S?Janj'h Političnih razmerah in *°Pet' Se je mednarodni položaj 'n čVrUf?odno zasukal. Cesar je zdrav . 838«172 priseljencev. »r,v^in8ton, D. C.,17. dec. — Po tainik'ar. °bjavljenem letnem poročilu ?kCm j 2a trgovino in delo je v računih dCtu' končanem z zadnjim juni-ospei0 v Združene Države 838,-PriSe,.'SclJencev, dočim se je 333,262 Ppnino.ncey vrnilo v domovino. Cisti <01 Sfii ^ znašal PO uradni statistika, , 3 oseb. Od priseljencev zad-35Q,a. jih je prišlo 27,788 iz Nem-3% j ° J? Švice, 05,854 iz Avstrije in * Ogrske. Ule, Samomor rojaka. ter°^an. Wis., 17. dec. — George Stii ;;'0venec( ki je bil na stanu in Nil s h- št. 1003 Indiana ave., je I>opoT°m0r kma1« P° L uri da* d;, udne v svojem stanovanju s fec jeSj .Jev obesil na vratih. Samorasli '' .^est čevljev visok in.ko so lJmSiC.je z nogami skoro dotikal Vrr je.vsled Zadrgnjenja. "'•lil |n Jc imeval poprej fante na 'jen \rani> a nazadnje je bil za-v«čkr ' , orthern Furniture Co. 20c-40c l/2 funt Mešani Candy - - - - 15c Priljubljen Cream Mešani Candy 25c Najboljši "Red Jacket" sladki jabolčni k, naprodaj povsod po 3 5 c, naša cena galon......28c Zgodnji Junij-grali, 3 k on v za............ ..25c Sweet Corn 4 konvice za 25c Poizkusi našo kavo in čaj! Kava, funt za.......... ......20-28-33-35 in 40c flni Japan čaj, navadno GOc, z daj za .......50c flni Gun Powder, navadno 65c, z daj za......55c Angl. Breakfast ali Ceylon čaj .............60c Lipton čaj. .... .....60c Ridgeway čaj, funt 75c in.................. 50c 10c 4 funti Navy fižol......................25c 4 funti lted Kidney fižol................25c 4 funti it ca ......................... 25c 4 funti Split Peas......................y5c 3 funti Millet Seed....................25c 5 funtov riža..........................26c Zelo lep Head riž, 3 funti za............25c » \R S S Si m. s s m s m s m s a m s m Sfi §a a? s H m S m s s m s s s a? £ West Side Money-Saving Store East Side Money-Saving Store Vogal Center in Ross St. 601-601/^ Landau Ave. Ch. Telefon 822 Telefon 479 and 888 IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 18. dec. — V slovenski ki so se zjutraj vozili v jamo kopat cerkvi Sv. Jožefa bo na božični večer slovesna polnočnica, pri kateri se bo pela Kempterjeva maša op. 9 z Erik-sonovim orkestrom. Offertorij, Chris-tus Natus Est M. A. Melvil. Pred in po sv. maši razne slovenske pesmi malo. rujavo rudo, ter se spomnil na čase, ko sem sam istotako nosil "uniformo"; čas je potekel, a onih dnij ne pozabim svoj živ dan. No, pa še bi šel v jamo, če bi me pustili, vsaj pogledal en- slov. skladateljev. Imena pevcev so: Soprani: Kat. Ro gina, Eliza Sekola, Agnes Lavrič, Eliza Zaletel. — Alt: Eliza Rogina, Antonija Stukelj, Ana Kral, Gizela Stam-fel. — Tenor: Frank Miklič, Frank Zadel. — Bas: Tom. Legan, Alojz Grčar, Jos. Grčar, Fred Frlin. — Organist: George Malovrh. — Izobraževalno društvo "Slovenija" napravi v nedeljo skupen izlet i Chicago k popoldanski dramatični predstavi društva "Danica". Izleta se ■deleži Tes pevski zbor "Slovenije1 — G. Anton Nemanich, predsednik Slov.-Am. Tiskovne Družbe, predsednik Slovenian Liquor-kompanije itd., prvak naših podjetnikov in umnih gospodarjev, je bil v ponedeljek zvečer prijetno presenečen. Njegova gospa soproga Ana, rodom vrla Čehinja iz Chicage, daleč znana kot izvrstna pevka, ga je obdarila s čvrsto in korenja-iko hčerko. Čestitamo! — G. John Grahek, dobroznani go stilničar, 1012 N. Broadway, je svojo hišo vzdignil in razširil ter svoj salun ves prenovil, tako da je zdaj najlepši v severnem delu mesta. In krasen je posebno tudi razgled iz saluna na di-meče in žareče plavže onstran kanala ter na slovensko cerkev. Koj pri vhodu v salun je lepa pisarna in blagajna, kjer g. John lahko uraduje tudi kot slavnoznani »blagajnik K. S. K. J. — Na večer sv. Štefana, dne 26. t. m., pa pojdemo v Jednotino dvorano, kjer priredi Mladeniško društvo sv. Janeza Krstnika št. 143 K. S. K. J. ve-lesijajen ples. — Na severni strani od mesta, blizu slovenskega pokopališča strašijo volkovi. Priklatili so se baje iz Wis-consina, in v noči 12. t. m. znanemu farmarju Lajzarju pomorili tri prašiče in četrtega raztrgali na male kosce. Pozor, farmarji po okolici! Rojaki se prevečl ne pohvalijo z delom v rudnikih, a zoper plačo ne rečejo nič. Pravijo, da se delavce ved nobolj zlorabi povsod. Kjer sta prej delala dva, hoče družba vpeljati, da bo le en sam delal; posebno pri mašinah. Delavci so za to ozlovoljni, ker enemu samemu v jami biti je še bolj ne varno. Lahko mu pade kak kos rude na glavo, ali se kaj drugega primeri, pa bi še nihče ne slutil, da se mu je kaj pripetilo. Primerilo se je, pravijo rudarji, da se je neki rudar ponesrečil, a ker ni imel nikakega sodruga, so ga našli mrtvega čez delj časa. "Člo veku ni dobro samemu biti," posebno na nevarnem delu, zato bodo že delavci gledali, da bodo njihovi državni poslanci v postavodaji delovali na to, da se uvede postava, ki bo prepovedovala družbam siliti delavce v nevarnih roveh delati brez sodruga. Če bi imeli mnogo takih delavskih prijateljev v drž. postavodaji, kot je bil rojak, Hon. A. Lucas, ravnokar izvoljeni državni pravdnik iz Calumeta, pravijo delavci, da bi se hitro kompanije naučile bolj pametno ravnati z rudarji. Družbam so koristi in varnost delavcev deveta briga, zato pa je toliko nesreč po rudnikih. Vsem rojakom, ki sem jih imel priliko in čast obiskati, se najiskrenejše zahvaljujem za skazano mi prijaznost. Jos. Klepec. nil. Smo lahko ponosni sedaj na cer- ščini. Najprvo je treba to oteti kar kev in hvaležni našemu g. župniku. ! narodu inače uide. Naše sirote, ne- Na večere 9., 10., 17. in 24. nov. 19121 . . . . . ... ,. . .... . ., .. odrastla deca, ki se menda nahajajo smo imeli cerkveni fair in-je bilo čistega dobička 1021.93 dolarjev. To P° ameriških šolah in sirotišnicah, te zadostuje mislim, ali ne? Dela je bilo | je .Jre,ba, do,k Jejas, ker v par veliko, ampak uspeh je bil ravno tako velik. Rev. Simon Lampe, O. S. B., iz Clocjueta, Minn., je bil tukaj na obisku zadnjo sredo in četrtek, in je fa-rane in tukajšnjo naselbino zelo pohvalil. Žensko društvo Marije Brezmadežnega Spočetja št. 80 K. S. K. J. je pristopilo skupno k mizi Gospodovi zadnjo nedeljo. Na božično polnočnico se že veselimo in pripravljamo, da bo kolekta zadovoljiva. Z delom smo prav zadovoljni. Končam sedaj moj dopis in želim Vam g. urednik, in vsem rojakom vesele praznike in srečno novo leto. Karol Schreuer, 9510 Ewing Ave. Forest City, Pa., 10. dec. — Maloke-daj se sliši ali čita v listih iz naše naselbine, in tudi sedaj nimam kaj veselega sporočati, ampak žalibog le žalostno vest. Dne 3. dec. t. 1. je šel naš rojak po imenu Franc Fišer na svoje vsakdanje delo v jamo. Ni bil še dolgo na mestu dela, ko se je utrgal nad njim velik kamen in žalibog, tako je bil naš rojak in sobrat na mestn mrtev. Pokojni je bil doma iz vasi Češenjce, Primorsko. V stari domovini zapušča žalostno mater, tri sestre in enega brata. Pokojni je bil zvest član dr. sv. Jožefa št. 12 K. S. K. J Pokopali smo ga dne S. dec. Bodi mu tuja žemljica lahka! Karol Zalar. — Rojaku Jožefu Videtič in soprogi je umrl dne 11. t. m. sinček Viljem, star 26 mesecev. Predno se je prese-lij med angele, sta mu stali pri smrtni postelji soprogu g. Jotlna VldetiC lil mati Liberšerjeva, za kar jima starši izrekajo zahvalo. — Blagor mu, kdor je "golobučen"! Po novem letu bo stalo striženje las 35c. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Ojster John, Stehuvec John, Tomažič Marta. Baltic, Mich., S. dec. — Ker sem se več dni mudil v prijazni calumetski o-kolici, a čas kaj hitro ide odrok, zato sem se poslovil odtam, ter se, napotil v Houghton, da obiščem Rev. A. J. Rezek, ki ga sem tudi posetil. Jako prijazen gospod. Povabil me je, da se zopet zglasim, ko bom šel iz Baltic-a, pa bila je že temna noč, ko sem prišel od tam na Houghton. Rev. Rezek je župnik pri cerkvi sv. Ignacija že dolgo vrsto let. Pred cerkvijo se nahaja nova šola fare sv. Ignacija,' najbrž pod nadz. župnika Re-zeka. Houghton je v hribovitem in kame-nitem kraju v rebri ob reki nasproti mesta Hancock, ki ju deli reka. Kdor je vajen ravnini, bi se tam težko privadil, ker v enoidrugo stran je precej strma in skalovita reber, da so nektere na-vkreberne ulice prava kozja pota. Ker je bilo precej ledu na hodnikih, sem jako oprezno stopal. Bal sem se, da mi ne spodrsne, ker najbrž bi zdr-dral po ledu in bi se težko vstavil predno bi štrbunknil v leno reko v znožju hriba. Čas mi ni dopustil čestitat, Rev. Rezeku, da je zašel v deželo tako podobno njegovemu rojstnemu kraju —Krašnem vrhu nad Metliko. Slovencev menda ni več v llough-ton-u, a na sredi mesta sem zazrl na« pis: Chas. Czernkovich, Tailor. Napis je posebno velik, obešen na steni. Krojač Črnkovič je Hrvat, ki se pohvali s svojim obrtom. Iz Houghtona sem se podal na Baltic, kjer sem našel več slov. družin, ki so mi skazale svojo prijaznost in gostoljubnost. Šel sem tudi na So. Range in Trimountain, kjer pa je jako malo Slovencev, a bratov Hrvatov je nekaj več. Sicer pa je ta cela okolica jako malo obljudena. Na Baltic-u in Trimountain-u nisem videl sidewalka, a v S. Range pa le ponekod. Zadnje je skoro vse v hosti in drevje je skoro tako gosto okoli hiš in stavb, kot po gozdu. Hotel sem videti tudi že imenovani Trimountain, a ker ni nikake prave zveze, sem hodil po ledeni poti skozi temen gozd, ki sem ga prehodil v dobre pol ure. Reči moram, da se mi je ta gozd jako prikupil. Notri rastejo izredno lepa, debela in visoka drevesa. Tu še ni veliko pela sekira lumber-Jackov. V letnem času je menda v tej bakreni okolici precej prijazno bivati, ker je dosti sence. Ogledal sem si tudi zunanjost rudnikov na Balticu. Videl sem rudarje, Blocton, Ala., 9. dec. — Malokrat se čita dopis iz našega kraja; tudi zdaj ne morem nič veselega sporočiti, ampak žalostno vest, da je smrtna kosa pobrala iz naše naselbine Marijo Šus-taršič, v starosti 30 let, članico društva sv. Barbare štev. 24 K. S. K. J. Bolehala je 4 dni in umrla dne 4. dec. ob 7. zjutraj, na dan sv. Barbare. Pogreb se je vršil v petek 6. dec. ob poldeseti Članice društva sv. Barbare so ji položile krasen venec. Zahvaljujemo se j dobrodelnim bratom, ki so se udeležili pogreba. Prvo je društvo sv. Barbare korakalo, drugo slovaško društvo, ki se mu zahvaljujemo; najbolj se zahvaljujemo slovenski godbi, ki je svirala žalostinke; ko smo jo položili v grob, je godba zaigrala tako žalostno, da ie vsakega do :>olz genilo. ^Bratje Slovenci, le tako napredujte z godbo, ne da bi Slovenci zaostali, torej iskrena hvala našim slovenskim fantom, le tako naprej! Ranjka zapušča žalostnega soproga Mat. Šustaršiča in 7 ne-dorastlih otrok, od 10 let do 7 mesecev. Bodi ji lahka žemljica! Frank Keržič. Chicago, 111., 17. dec. — Dne 8., 9. in 10. decembra se je vršila v slovenski cerkvi sv. Štefana štirideseturna po-božnost. Spovedanih in obhajanih je bilo v teh treh dnevih do tri sto ljudij. Rano v jutro, čez dan in zvečer so prihajali verfliki molit in častit Najsvetejši zakrament. V soboto dne 14. decembra sta pomagala spovedovati hrvatska čč. gg. župnika v Chicagi: g. Josip Sorič, in g. Leo J. Medic. Pridige so imeli: čč. gg. Anton Berk, kaplan jolietski; Frank Podgoršek, župnik v Whiting. Ind. in John Kranjec, župnik jolietski. —• Gospodom spo Hibbing, Minn., 9. dec. — (S pota.) Prišel sem pozno v noč na Virginijo, kjer sem z radostjo na krasni ondotni glavni ulici na oknu zagledal prelepi napis: "Amerikanski Slovenec", a spo daj pa: Frank Trampush, ki je naš star prijatelj in ugleden rodoljub v tem mestu. Nisem mogel naprej, zato sem vstopil v njegovo gostilno, da se okrepčam, kjer sva si segla v roke. Bog živi "Amerikanskega Slovenca", g. Trampush-a, na Virginiji! Še prej sem imel v mislih svojega starega in enega svojih najboljših prijateljev, preč. g. Jos. Pollak, župnika slov.-hrv.-ital. kat. cerkve na Hib-bingu, zato sem sklenil se tam odpeljati najprvo, kar sem tudi storil. Rev. Pollak me je jako prijateljski in gostoljubno sprejel. Pogovarjala sva se mnogo o znancih in prijateljih vsepovsod. V nedeljo sem bil tudi pri sv. maši v omenjeni lepi cerkvi, kjer sem zopet čul pridigo Rev. Pollaka. Zdelo se mi je kakor bi ga poslušal v jolietski cerkvi. Znano je, da je Rev. i letih bodo odrastle. Ko pa odrastejo bodo šle med svet — za kruhom, a to brez znanja mile besede materine. Poznam osebo, ki je bila sirota, a zdaj je odrastla, bila je vzgojena v ameriški sirotišnici. Ime ima lepo slovensko, a slovenski ne zna in se ne čuti po naše. Tako je in bo tudi z ostalimi našimi otročiči, ki so po sirotišnicah— izgubljeni za naš slovenski narod. Kdor hoče delati za narod slovenski v Ameriki, naj skrbi za mladino našo, da se nauči po slovenski moliti, čitati in pisati. To je narodno delo. Lačne nasititi, bolnike obiskovati in revežem pomagati, to pa je telesno delo usmiljenja in sicer mednarodno, gg. pri "G. N." etc., menda vedo to tudi naši socialisti, ki so mednarodni (international). Lepa in dobra stvar — a naš narod rabi sirotišnico za o-troke-sirote, če sploh se kaj naredi, je šola in sirotišnica prvo, potem šele zavetišče, bolnišnice in drugi taki zavodi. Tako je, da vsem se ne more ustreči, pa vendar kdor ima srce, ki mu bije za narod, ta bo deloval za društva, šole, cerkve in sirotišnice najprvo, potem šele za zavetišča, bolnišnice, etc. Revežu-bolniku je glavna stvar do bra postrežba in zdravila, ker dobi tudi v amerikanskih zavodih pa naj bo v slov. ali tujem zavodu. Pa tudi so naši rojaki reveži-bolniki že odrastli in ne bodo izgubljeni za našo slovensko besedo, četudi idejo v amerikanske zavode, a drugače je z otroci in sirotami. Le malo pomislite, če hočete, pa boste videli, da imam prav. Vsak naj dela svoje! Oni gospodje, ki se jeze nad rojaki po Jolietu, so nevoščljivi. Pa naj oni pokažejo tak uspeh glede narodnega napredka kot ga so dosegli rojaki v Jolietu, kjer pohaja na stotine slov. mladine slovensko šolo; ne rabim omeniti še kaj več, ker to je najlepši dokaz narodne zavednosti. Kdor je nevoščljiv, sam nič nima in ne bo imel. Vsem bratski na zdar! J. Klepec. jgj Lfj Lekarnarji, ki prodajajo Severova Zdravila, imajo Severov Almanah za 1913 na razpologo. l)obite zvezek jtfj sedaj zastonj. Kadar vas napade hripa— kadar vas muci influenca ali prehlad v glavi— prva stvar je, uživati SEVER0VE TABLETE ZOPER PREHLAD IN GRIPO (Severa's Cold and Grip Tablets) 25 centov. Da utešite mučni kašelj, da olajšate vnetje sapnika in davico, da ozdravite bolna pljuča in da preprečite bolj resne bolezni, uživajte Severov Balzam za Pljuča (Severa's Balsam for Lungs) 25 in 50 centov. Ti dve zdravili sta zelo uspešni za zdravljenje tistih bolezni, ki so navadne v tem času leta. S Ako je hripa, prehlad, ali kaka druga bolezen oslabela vaš ustroj, storite, kar so storili tisočeri drugi, namreč uživajte ; NA PRODAJ HIŠA V METLIKI. Lepa prilika se nudi vsakateremu, ki se želi vrniti v staro domovino in naseliti na Belokranjskem, kjer bo sedaj tekla nova železnica, za nakup hiše v Metliki, ležeče zraven glavnega trga in- prav primerne za vsako obrtnijo ali trgovijo. Hiša je zidana v eno nadstropje, ima dve kleti in druge prostore za dotično obrt ali kupčijo. Proda se po prav nizki ceni. Vse podrobnosti se izvejo pri Nikolaju Vranichar, K ii m m m £ m s Severov Želodčni Grenčec (Severa's Stomach Bitters) Tam va bo povrnil slast in prejšnjo moč. Priporoča se tudi zoper neprebavo, kislo izpehavanje, težko pre-§s bavo, napihovanje in žolčnico. Poskusite steklenico. 1 $1.00 t Zdravila prodajajo vsi lekarnarji. itve. Pismeni zdravniški Severova Zavrnite nadomestitve, svet zastonj. Pišite na Pollak izvrsten propovednik in pravi 1218 N. Center Street, Joliet, 111. ali mož na svojem mestu. Ne smem po-1 pa pri upravništvu Amer. Slov,—Adv. zabiti prelepega petja v tej cerkvi. S takim petjem, ki je uprav čarobno in> mojstrsko, bi se morali privabiti v cer- W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS 10WA kev vsepovsod tudi .oni, ki inače le redko zaido v cerkev, zato pa je bila Rev. Pollak-ova cerkev, sicer v mrazu 10 pod ničlo, natlačeno polna. Hvalevredno! Za skazano mi prijaznost in gostoljubnost se Rev. Pollak-u najiskrenejše zahvaljujem. Obiskal sem tudi g. John Povsha, nadz. slavne naše K. S. K. J., tudi g. A. Kromar in g. S. Pleše, ki so vsi tri napredni gostilničarji na glavni ulici v sredi mesta. Podal sem se tudi v Kitzville, kjer sem imel čast se predstaviti ondotne-mu županu, rojaku g. John Medosh in njegovemu bratu, g. Mat. Medosh, s kom sem obis kal nekatere oudotne rojake, ki so me počastili z naročili. Tu ima svoj salun g. Marko Marolt. Bil sem tudi v Brooklyn, kjer sem posetil grocer j a-mesarja, g. Mih. Bižal vednikom za njihov trud in pridigarjem za ganljive govore izreka v imenu i« S- John Petrich, pa tudi ostalih par; cele fare lepo zahvalo: Anton Sojar, župnik. a žal so bili nekateri na delu Sel sem tudi do Mahoniny rudnika (open pit), ki je največji te vrste, kot So. Chicago, 111., 16. dec. — Slavno' pravijo. Potem sem šel še na Utico, uredništvo Am. SI.! V našem cenj. li-jkjcr sem bil od ondotnih rojakov pri-stu večkrat o slov. naselbinah berem jazno sprejet in počaščen z naročili. in zato se mi čudno zdi, da nikdar nihče od naše kolonije tukaj v So. Chicago ničesar ne piše. Prišel sem pred 4 meseci semkaj in sem se seznanil prvič z g. župnikom, Rev. A. M. Kraschowitz, kateri me je zopet seznanil z rojaki — lahko rečem rojaki, čeprav sem rojen Dunajčan in sem že bil 24 let star, ko sem prvič >lišal slovensko govoriti, a živim sedaj več kot 16 let med Slovenci tu in v starem kraju. Slišal in premišljeval sem veliko o razmerah društvenih in cerkvenih, in je vsakemu lahko jasno, kako so težave bodisi pri vodstvu društva ali cerkve. Tako je prišlo, da so se sedaj bratje Hrvati ločili in si mislijo graditi svojo cerkev, in so Slovenci ostali sami. Po prizadevanju sedanjega župnika Father A. M. Kraschowitza, ki oskrbuje faro sv. Jurija izza dne 15. julija 1911, je bil tukaj prvi sv. misijon lart-sko jesen, od S.—12. novembra 1911, pod vodstvom preč. g. Venclja šolar O. S. B„ in letošnjo spomlad prva 40-urna pobožnost. Tukajšnja fara je brez šole in zato je gosp. župnik Kraschowitz vpeljal poduk krščanskega nauka za naše o-troke 2krat na teden, ob sobotah in nedeljah, in je bil začetek meseca oktobra t. 1. s 40 otroki pod vodstvom dveh čč. šolskih sester (usmiljenke). Sedaj šteje število otrok 85. Naša farna cerkev je znotraj lepo ozaljšana in tudi odzunaj okrog cerkve je lepo urejeno sedaj, in je gosp. župnik s pomočjo svojih vplfvnih prijateljev faranom velike stroške prihra- Vsi na Utici so naročili 'A. S.', lev eno hišo ne zahaja, a vendar tudi tam vise na steni prelepe svete podobe, zato imam upanje, da ga bodo še tam, eden aii drugi, naročili malo kasneje, ko pojenja pritiskajoči mraz in posije ljubko solnčece. Kot vidim, so nekatera predmestja, kot: Kitzville, Brooklyn, Utica in Mahoniny glede pošte nekako pozabljena Do pošte v Hibbing imajo daljno pot. Zakaj bi se ne potegnil njihov kon-gresnik v Washingtonu, da bi se jim dala' pošta ali vsaj sub-station, in bi potem ne rabili brusiti pete skoro par milj do pošte v Hibbing? To je žalo stno! Oni "naprednjaki" v tem 8. kongresnem distriktu naj bi storili to malenkost, da bi šli do kongresnika Millerja, ter zahtevali, da kaj doseže v to svrho v Washingtonu. To je že eno dobro narodno in mednarodno (socijalistično) delo, ki je krvavo po trebno. Pa tudi se lahko doseže, saj ima Minnesota iste pravice v kongresu kot druge države, zlasti pa ta okraj, ki plačuje ogromne davke Zjed. državam potom trgovin s opoj. pijačami; nemara skoro toliko kot cela ostala stran te države. Opazil sem, da imajo že nekak odbor izvoljen za zavetišče. Dobro! Pa gospodje pri "G. N." se ne rabijo iz drugih rojakov norčevati. Naj si zapomnijo za vselej, da čutijo rojaki tudi drugod — po slovenski, morda bolj kot oni, ki je napisal onih par fraz. Vsi ne rabijo tako misliti kot hočejo nekateri, ki jim itak ni za drugo kot reklamo in biznes. Prvo šole in sirotišnico za otroke rabi naš narod, da se bode naša mladina učila v naši mili materin- pritličje je poloro punčik in igračic Pool Tables....... ^ $1.50, $2.50 in $6.00 Konjički ......................................................50c do $9.00 Vlaki na tirih .................................................35c do $5.00 Ten-Pin kegljišča ...........I.............................$1.50 do $2.00 Blackboards ....................................$1.00, $1.25, $2.00 in $2.50 Magične svetilke ..............................................75c do $5.00 Skrinjice za igrače ............................„................75c do $4.00 Oulja ploščice ...............................................$1.00 do $1.25 VELIKA IZBERA Imamo zelo veliko zalogo punčik iz Nemčije, kakor tudi iz tovarn za punčike PUNČIK. v zjgdinj. drž. Svetujemo vsaki mali deklici v Jolietu, da si ogleda naše punčike, pričenši s prav malimi, ki stanejo vsaka lc lc; Bisquic punčike po 5c, 10c)/(25c in 50c, Rog punčike, nezlomljive punčike, otroške punčike vseh velikosti, Lady-punčike v elegantnih oblekicah — cena $1.00 do $10.00. Tudi g'a* vice, ročice, nogovicc in čeveljčki punčik. POINSETTA-ŠKATLJICE zelo lična novost, vseh vrst in velikosti; cena od 5c do 50c. PISALNI PAPIR V ŠKATLJICAH Več nego sto vrst na izbero. Zelo krasne šatulje in popolno ZA PRAZNIKE. opremljene —10c do $5.00 šatulja. VARNOSTNE BRITVE (SAFETY RAZORS) Slavne "Ever Ready" britve, z 12 klinami, $1.00; britve s klinami in brusil"0 pripravo, $2.50, $3.50 in $5.00. Najenostavnejše in najbolj trpežne britve, kar se jih prodaja. DENARNICE IN LISTNICE. Najboljše denarnice in listnice iz usnja. Cene od 25c, 50c do $3.00 POLNILNA PERESA Imamo v zalogi "Waterman" in "Rider" peresa od $2.50 do $7.50; "Stonc (FOUNTAIN PENS) City" od $1.00 do $1.50, in sestavljena—pero in svinčnik—za $1.50. Vsa so garantirana. Naša zaloga polnilnih peres je največja v Jolietu. MOLITVENIKI. Molitveniki, razpela, rožni venci, škropilniki in kipi. Na željo vtisnemo i"ie v molitvenike, ki stanejo več nego $2.00. BOŽIČNI OKRASKI Najpopolnejša zaloga v mestu cvetnih vencev (Garlands), kakor tudi drugega (TRIMMINGS) lepotičja, vse po zelo zmernih cena. The Book Shop, 206 N. Chicago St. j i v ti iI IZ STARE DOMOVINE KRANJSKO. — V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo v dneh °d 23.—26. novembra četvero Slovencev in 160 Hrvatov, nazaj je prišlo 350 Bolgarov in 10 Hrvatov. — "Dolenjske Novice" z dne 25. nov. pišejo: Belokranjska železnica je dobila drugi predor pri Lazih; od o-beh strani se je delo posrečilo, da so pri premerjeni točki skup prišli. Še to zimo bo prevrtan največji tunel pod Smukom nad Semičem, kjer delo vrlo napreduje. — Istotako napredujejo dela od novomeškega tunela dalje. Ob ICrki so že sezidani visoki stebri, ki se bodo obokali. Mostič za pomožna dela čez Krko je postavljen. Te dneve so nekak potopljalni zvon spra- , vili na sredo Krke, kjer se bo delalo pod vodo za temelj mostu, na katerem bo zidan veliki srednji steber visokega mostu. — Interpelacija. Dunaj, 29. novembra. Poslanec Gostinčar je vložil v današnji seji poslanske zbornice interpelacijo na domobranskega ministra zaradi postopanja žandarmerije Pri D. M. v Polju nasproti stavkujo-čemu delavstvu. — Razburjenje med stavkujočim delavstvom v Vevčah. 25. nov. je najelo vodstvo tovarne od špediterja R. Ran-z'ngerja v Ljubljani štiri delavce, da bi nekaj premoga naložili. Delavstvo je za to zvedelo in pričakovalo od Ran zingerja poslane delavce na cesti. Ko so ti prišli, jih je delavstvo pregovorilo, da so se vrnili. A njih gospodar 3'h je poslal v zaprti kočiji nazaj. V Polju jih je čakalo večje število orožnikov in delavstva. Orožniki so jih obstopili in jih tako kot hudodelce gnali v tovarno. Delavstvo je silno razburjeno in se čudi, da je Ranzinger tako prijazen vodstvu tovarne, katere gospodarji so — judi. — Tudi v Litiji tovarna zaprta? Go-v°ri se, da so zaprli radi balkanske vojske tudi tovarno v Litiji, vendar dajo podjetniki delavstvu polovico pla- — Nov nasip po poglobitvi struge Ljubljanice. Glavna struga Ljubljanice se poglobi za približno dva metra. ■Ker se struga ižoži, se povečata dosedanji obrežji. Ob levem bregu Ljubljanice od Črevljarskega do Frančiškanskega mostu nastane nov, kake stlri metre široki nasip, ki se lahko spremeni v drevored ali šetališče. — Dunajski mob napadel slovenskega dijaka. — "Slovenskemu Naro- u. brzojavljajo iz Dunaja: Na Du-" "a,u se množe slučaji, da poulični mob rez povoda napada mirne Jugoslova-ne. In to večinoma in zgolj zaradi te-ker govore v jugoslovanskem je-2lk"- Tako je dne 28. novembra dunajska poulična druhal napadla na cesti slovenskega vi^okošolca Goloba er ga težko poškodovala samo radi ^ea, ker je s svojim tovarišem govo-11 na ulici slovenski. Druhal se je i. !,' "Does is a so a serbischer und!'| vrgla nanj -ter ga pobila na va; A Policija dfjaka ni ščitila, mar-cc ga je aretirala in odpeljala v za-P°r. Poroča se, da so redarji kričali «ad biib njim: "Serbisches Sclnvein! Laus-der das oesterreichfschc Brot 'sst!" ter ga tolkli s pestmi. Dijak težko ranjen. Dasi se ni policiji 11lst0 n)č vpiral, vendar so ga sodišču J^nanili zaradi upora, policijski ko-'sar Pa ga je obsodil v osemdnevni siaP°r. Radi Golobove afere se je zgla-^ a v parlamentu' posebna deputacija, s[l n;JProsi poslance, da energično na-v °P'jo pri vladi v obrambo jugoslo-a°skega dijaštva na Dunaju. Za ranjence in sirote na Balkanu Ca„Ur«dništvo ljubljanskega "Sloven-Prejelo do dne 30. nov. skupaj u kron 35 vin. Lumparija je najmilejši in naj-Čilej«r 'Zraz za članek, ki ga je priobalen azer Tagblatt", v katerem se t hirajo med drugim ljubljanski > nadalje neki c. kr. kranjski držav-čas"r,ai|nik, nadalje češki uradniki in ran."lki> ki so darovali za balkanske ko,.1','106' čcš> da to toliko pomeni, ka-5 k-(a Se P0f!P'ra denarno ona Srbija, cah' Cr° je Avstrija v resnih diferen-k' naravnost na vojsko zoper r'jo liujska. List, ki je zmožen to i p°dlosti, ne sme reflektirati na ča'sil ' 2 P°Iem'ziraI. V (Jrj ko Wolfi postajajo najudanejši vOani, je vse mogoče. veti ' neumnost. Ljubljanski "Slo tt . z dne 30. nov. piše: Ker se je .11 mnogo govorilo o vojski, so Pfjt e 'ahkoverne ženice dvigati svoje sljJ()r'lnke iz posojilnic. Te ženice mi- pišite! Adresirajte pisma tako: Dr. Martin J. Ivec 900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL. Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L >OZOR, ROJAKI V SO. CHICAGO IN OKOLICI! KOROŠKO. — Občni zbor "Katol. političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" se je vršil v Celovcu 28. nov. in je bil zelo dobro obiskan in je potekel sijajno. Predsednik dr. Brejc se je med navdušenim odobravanjem zborovalcev spominjal združenja Slovencev in Hrvatov. G. državni poslanec Grafenauer, viharno pozdravljen, je poročal o položaju v drž. zbornici in klical koroške Slovence k odločnosti za pravice v šoli in sodniji. Dr. Rožič je poročal kot tajnik o društvenem delovanju. — Zakaj nismo Albanci? Zanimiv donesek k temu, žalibog le mnogo preveč opravičenemu vprašanju prinaša celovški "Mir". Pod šifro: 'Dvojna mera" piše: "Svoj čas je naša vlada podpirala albanske učiteljiščnike, ki jih je poklicala na celovško učiteljišče. Oskrbela jim je stanovanje, hrano, dajala jim je denar celo za osebno zabavo in štipendije za potovanje v počitnicah. Dobro delo! Toda, o ironija: Na istem učiteljišču niso sprejemali domačih slovenskih fantov, ki so bili prisiljeni trumoma hoditi in še hodijo študirat na učiteljišče v Maribo«. Oj, da bi le bili koroški slovenski državljani — tuji Albanci! PRIMORSKO. —Brezvestno. Goriški "Novi čas" piše z ozirom na nastopanje avstrijskih vodilnih politikov proti Srbiji: "Brezvestno je nemško počenjanje tudi radi tega, ker bi si Turek prav gotovo zopet opomogel, če bi nastala po peklenskem prizadevanju nemških huj-skačev vojna s Srbijo. Nemška vlada v Avstriji bi si pridobila žalostno slavo, da je v svojem nasprotstyu do nas Slovanov, posebno Jugoslovanov, raje Turku pomagala do rešitve, kakor pa dopustila, da bi se Jugoslovani pospeli do moči." Podpišemo! — Umrl je v Trstu trgovec Ivan Knaus. — V Gorici je umrl bivši o-krajni šolski nadzornik cesarski svetnik Fran Vodopivec, star 77 let. — Krk. Državno pravdništvo in sodnija na Krku se zastonj trudita, da bi poizvedela, kdo je namešal strupa v masno vino škofu Mahniču. Škof Mahnič je bil ta čas slučajno bolehen in ni maševal. Ker je njegov tajnik č. g. Pavlič maševal s tistim vinom, je naenkrat nevarno zbolel za zastrup-ljenjem. Sedaj se je g. tajniku zdravje zboljšalo. • HRVATSKO. J — Umirovljenje hrvaškega genera-' la. Fcm. Klobučar, poveljnik ogrskega in hrvaškega domobranstva, je bil ondan umirovljen. — Huzarji v Zagrebu. V Zagrebu namestijo en huzarski polk; v to svr-ho se sezida nova vojašnica. — Sklepi dalmatinskih občin. Spljit, 26. nov.: V soboto in v nedeljo so imeli skoraj vsi občinski sveti v Dalmaciji izredne seje, v katerih se je soglasno sklenilo, da se protestira, ker sta razpuščena občinska sveta v Šibe-niku iij v Spljitu. Občinski sveti izjavljajo, da so solidarni z razpuščeni-ma občinskima svetoma. Občinski sveti so izjavili svoje simpatije svojim po krvi sorodnim bratom na slovanskem Balkanu in jim žele popoln končni uspeh. — Sarajevo. V Bosni in Hercegovini se je do dne 30. nov, nabralo za srbske ranjence 505,000 kron. Vesele praznike in srečno Novo letz. John Jerman ki Vam postreže s pristnim domačim vinom vedno svežim prvom in vsakovrstnim žganjem. Obiščite ga na 1112 N. Chicago St, Joliet Sweathers in Sweather Coats, spodnje volnate obleke, moški, ženski in o troški- čevlji, obleke za ženske in otroke, kakor tudi za neveste — vse to se dobi pri nas po zelo nizki ceni. Za slednje se sprejemajo tudi naročila. V zalogi imamo tudi Severova zdravila in Slov. Pratike za 1. 1913. Vse to dobite po najnižjih cenah pri FRANK CHERNE, 9584 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Priporočim se za obilni obisk; pridite in prepričali se boste, da ni humbug. S spoštovanjem Frank Cherne. John Povsha 311 Third Ave. Hibbing, Minn. Slovenska gostilna. Javni beležnik. Prodajem šifkarte za vse linije in pošiljam denar v staro domovino po najvišji dnevni ceni. SE NE PRIPOROČAM, a vsi vseedno dobrodošli! ^Illlllllllllllllllllllll mifWflnu«iifliraffliifflHffi! 1 Kadar se mudite na vogaln I i Ituby and Broadway ne j pozabite vstopiti v g j MOJO GOSTILNO | kjer buste najbolje posteeieni. — S Fine pivo, najboljša vina m smodke. == | Wm. Metzger | I Ruby^and^Broadway JOLIET š w. C. >I(H»E\ PRAVDNIK-ADVOKAT. >th £1. joliet Nat Bank Bldg., Joliei Ko imate kaj opraviti s sodaijo oglasite se pri meni. Time Schedule Effective Sunday, Nov. 3, 1912. fDDQ^^^lZIII Chicago, 0ttawa& Peoria Railway INTERURBAN CARS Leave Joliet. Arrive. 6:05 a. m..................6:25 a. m. 6:30 a. m..................6:58 a. m. 7:05 a. m..................7:40 a. m. 8:05 a. m..................8:40 a. m. 9:05 a. m..................p:40 a. m. 10:05 a. m.................10:40 a. m. 11:05 a. m.................11:40 a. m. 12:0$ a. m.................12:40 p. m. 1:05 p. m..................1:40 p. m. 2:05 p. m..................2:40 p. m. 3:05 p. m..................3:40 p. m. 4:05 p. m..................4:40 p. m. 5.0S p. m..................5:45 p. m. 6:05 p. m..................7:40 p. m. 8:05 p. m..................9:40 p. m. 9:50 p. m.................10:40 p. m. 11:05 p. m.................11:40 p. m. To Following Stations:— Rockdale, Minooka, Morris, Seneca, Marseilles, Ottawa, Starved Rock, Utica, LaSalle, Peru, Spring Valley, L'add, Marquette, Howe, De Pue, Bureau, Princeton, Grand Ridge, Streator. F. E. FISHER, General Superintendent. Office and Station—Van Buren, near Joliet Street. Chicago Phone 2511. National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet. Ill Edina slovanske fotografija v Jolietu. Martin Nemanich se priporoča si. občinstvu za obibn obisk njegovega salun^ na vogalu 22 in Lincoln st. blizu slov. cerkve. Brezplačna gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Poleg drugih pijač vedno sveže Hoerberjevo pivo. Telefon Canal 80. Martin Nemanich, hicago, 111. 49ml2 Zmerne cene. Najboljše delo VJVažno uprašanje! I mi opravi J najbelje in najceneje £ Anton Kirinčič Cor. Columbia in Chicago S» Točimo izvrstno pivo, katero izde luje slavnoznana Joliet Citizens Brewing Company. JOHN PRUS N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOR Stavi in popravlja hiše. Woodruff Road. Joliet, 111 FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopr ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R North Chicago Street ▼ novi hiii Joliet National Bank* KADAR STE V MESTI1 ste vabljeni, da se greste okrepčat s Salo okusne pijače in Jedil v salun in restavracijo 403 N. Chicago voital Cass Sts. BAR CAFE,*? Postrežbi izborna— prav po domače .....JOLIET POZOR! Rojaki pomislite s! poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar \ slabih tovaršijah in to brezpotrebno Boljše je, postrezite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijskr. vina ter najboljše žganje in imam lepo dišečt smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih za log s pijačami v Jolietu. Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznaqi salunar, JOŽEF BOŽIČ, 101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet Kam pa greš Jože? Drugam nc kot k Mat. Stefaniču č«» treko. Tam dobim dobro pivo, žga nje, smodke in izvrstno domače vino ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo Pridite tudi drugi vsi, in prepričajtt se sami.—Na svidenje pri fflat. Stefanič-u, 400 Ohio'St. Joliet, 111 JOHN FUGINA 9510 Ewing Ave., So. Chicago, I1L SLOVENSKA GOSTILNA. Dvorana za veselice. Ples vsako s^ boto in nedeljo. Phone South Chicago 387. N. W. Phone 809. MIHAEL K0CHEVAR slovenski gostilničar Cor. Ohio in State Sts. Joliet, IIL Kadar imate s sodiščem opraviti obr. nite se na Mer & Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, IIL Z g. Wellnitzom se lahko domenite \r slovenskem jeziku, ker je Slovan. Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovin«, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodka. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago. TW GEO. MIKAN i MODERNA GOSTILNA Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba. N. W. telefon 1251. 202 Ruby St. J OLIET, ILL JOSIP ZALAK JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Države in staro domovino. Chicago tel. 1048, N. W. 770. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj«« in firnežev. Izvršujejo se tu har> varska dela ter obešanje iteatkcga papirja po nizkih cenah. Chi. Phone 376. U N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILL. R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK. ADVOKAT Telefon South Chicago 705. SOBA 217, 9206 COMMERCIAL AV. Popravljamo Delo jamčimo. KLOBUKE kupljene pri nas ureujemo brezplačno NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennan & Olander 318 N. Chicago St. JOLIET, ILL. N. W. Phone 825 Chicago Phone 2502 John Verderber STARA GOSTILNA Dvorano v najem Za svatbe, plese, zborovanje in razne druge prilike. MIH. TERDICH, vodja. 203 Ruby St. JOLIET, ILL. Anton Košlček Slovenski gostilničar Pri meni je vedno največ zabave in najboljše pijače. "Tonček Is 0. K. 99 N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIET Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Urednik...........Rev. John Kranjec Chicago Phone 2899. 813 N. Scott St. Joliet, III. Izdaja ga vsaki petek SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik..........Anton Nemanich Tajnik...............William Grahek Blagajnik...............John Grahek Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina za Združene države $2.00 na leto; za Evropo $3.00. Plačuje se vnaprej. Dopisi in. denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brez plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Prva in edina slovenska unijska tiskarna. £ TRADES M^arfm COUNCIL 3? CERKVENI KOI-RDAR. 22. dcc. Nedelja Demetrij in Hon. 23. " Pondeljek Viktorija, dev. 24. " Torek Adam in Eva. 25. " Sreda Božič, Rojst. G. 26. " Četrtek Štefan, muč. 27. " Petek Janez, evang. 28. " Sobota Nedolžni otročič. te, da ste neverna, ste gotovo prišli do tega zaključka po dolgotrajnih študijah, gotovo ste natančno razmotrili spise Bossueta, 'ali pa vsaj njegovo razlago katoliških resnic; gotovo ste brali učene razprave slovečega škofa Fenelona ali pa vsaj Frayssinousove konferencije; gotovo ste pazljivo prebrala Bergietove spise..." "Gospod, prosim dajte mi mir s temi imeni, kdo bo tratil čas s čitanjem takih spisov." "Ako tega niste storila, ste pa morda vsaj preštudirala razlago kacega katekizma." — "Ne. Imam drugega posla zadosti, nimam časa pečati se s takimi rečmi." — "Ako je pa temu tako, potem vam bom pa nekaj povedal, kar menda še niste culi nikdar. Ne ba-hajte se z nevero, vi niste neverna, marveč vi ste versko nevedna! Učite ' se najpoprej verskih resnic in njih dokazov, potem bote pa videli, da imam jaz prav." Gospa je osramočena o-molknila. Da, ko bi se dali brez predsodkov poučiti v verskih resnicah, potem bi tudi verovali, ker so dokazi jasrti. Spoznali bi, da je pametno verovati tudi one resnice, ki obsegajo skrivnosti, ker so tudi one razodete od neskončno modrega Boga. Največkrat se zgodi, da uprav ljudje, ki niso nikdar imeli temeljitega pouka v veri, govore zoper vero. Ker so pa v tej zadevi nevedni, imajo oni prav toliko pravice govoriti zoper vero, kakor je slepec opravičen govoriti o barvah. Neki redovnik se je slučajno vozil z dvema mladima častnikoma. Začela sta govoriti o verskih rečeh, o katerih sta kaj vedela ali pa tudi nič. Precej časa ju je redovnik poslušal mirno, potem je pa on napeljal pogovor na vojaške stvari in je začel trditi, da je bilo staro orožje mnogo pripravnejše kakor dandanašnje. Trdil je mož take budalosti, da sta se častnika začela glasno krohota-ti. Tedaj pa reče redovnik: "Glejta, gospoda, prav tako neumno, kakor sem jaz govoril o vojaških rečeh sta vidva govorila o verskih. Dokazati sem vama le hotel, da se nikdar ne osmešimo bolj, nego takrat, kadar govorimo o rečeh, katerih ne razumemo." Ali ni tema častnikoma podobnih mnogo drugih? Koliko jih je, ki hočejo govoriti in razpravljati o verskih rečeh in vendar ne poznajo niti glavnih bogoslovnih pojmov! Ako hočeš tedaj govoriti o veri in nočeš biti podoben slepcu, ki bi hotel govoriti o barvah, pouči se najpoprej o veri! Ako se boš pa poučil o veri, tedaj boš gotovo prišel tudi do prepričanja, da je ona prava. REV. JOS. POLLAK. KDO JE KAKOR KRISTUS? MNOGI ZAMETUJEJO VERO, AKORAVNO JE NE POZNAJO. (4. adventna nedelja.) Kakor je marsikateremu zaman Or ■znanjevaTpokoro sv. Janez Krstnik in kakor je mnogo judov zavrglo Gospoda, ker ga niso hoteli spoznati za obljubljenega Zveličarja sveta, tako je tudi dandanašni prav veliko kristjanov, ki zametujejo vero, akoravno je ne poznajo. Ko bi se svet vsaj potrudil, da bi vzel v roke kako poučno knjigo, bi se marsikdo obvaroval nravnega propada, ne zametavali bi vere in ne zago-ganjali bi se v njene resnice, v njene nauke. Kaj lahko je reci: "To je človečka izmišljija, to so prazni strahovi, to so^ znajdbe duhovnikov..." toda dokazi? Zakaj nočejo oni, ki to trdijo, poučiti se v dokazih, s katerimi so te resnice podprte? Zakaj se v tako važnih rečeh tako lahkomišljeno izreče mnenje in obsodba, katero narekuje nevednost, napuh in strast? Za vsako reč, za vsako trditev zahtevamo dokazov, le v verskih rečeh so mnogi gluhi in slepi, da nočejo poslušati in videti dokazov, kateri se jim ponujajo. Naši veri »n njenim resnicam se raz-motrivanja ni treba bati, ona se boji le nevednosti; nihče še njenih resnic ni ovrgel, zametavali so jih vedno le ljudje polni nevednosti in lažnjivih predsodkov. "Le eno zahtevamo mi kristjani" — je klical pred več nego 1600 leti Tertit-lijan rimskim cesarjem — "da ne za-metujete in obsojate naše vere, dokler se natančno ne poučite v njej." Celo največjemu liudodelniku se dovoli pred obsodbo preiskava, pokličejo se priče, posluša se zagovor, da, celo liudodelniku samemu dovolijo slednjič, da sme kaj povedati v svoj zagovor. Ali delajo in ravnajo tako tudi oni, ki govore zoper cerkev in vero? Ne! Kadar se govori zoper cerkev, tedaj se obre-kuje, se laže in pogostokrat se cerkvi podtikajo reči, katere ona sama' zame-tuje in obsoja. Oni, ki blatijo cerkev in vero morda že leta in leta niso pogledali nobene verske knjige, že leta in leta niso videli katekizma, potem pa hočejo imeti glavno besedo v pogovorih zoper vero. V nekem železničnem vagonu na Francoskem je sedela slučajno neka gospa, ki je trdila, da nima prav nič vere, poleg katoliškega duhovnika. Predrznost'te žene so čudno gledali sopotniki, le duhovnik jo ostal miren in ji je rekel: "Ker tako odločno trdi- Več nego 19 stoletij je preteklo od one svete noči, odkar je Betlehemskim pastirjem angel zaklical: "Danes vam je v mestu Davidovem rojen vzveličar, ki je Kristus gospod," — — odkar je to angelovo novico potrdil angelski zbor s slavospevom: "Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji", — odkar je začetnik krščanstva, preobrazitelj sveta stopil na zemljo; in vendar, navzlic temu dolgemu presledku ta prečudna božična noč še zmerom razveseljuje človeštvo na zem lji; betlehemska zvezda s svojo blagodejno lučjo še zmerom izpodriva obup in razsvetljuje temo ter donaša tolažbo in veselo upanje v vsako verno, krščansko srce. Vse na svetu se stara in zapade pozabljivosti ali. pa vsled novih dogod-godkov stopi v ozadje; toda spomina na to divno noč, dogodka včlovečenja Sina Božjega celo vse razdirajoča in razjedajoča sila časa, moč stoletij pe more vtopiti v brezdno pozabnosti, kajti ta dogodek je največi, najvažnejši in naznamenitejši v svetovni zgodovini. Od začetka tega sveta, torej skoa več tisoč let, —■ recite, če hočete, skoz več miljonov let — se je prigodilo marsikaj velikanskega in velepomen-ljivega: bile so velike prekucije in prevrati v prirodi in v nebrojnih nebesnih telesih: bili so pretresljivi, daleko-sežni dogodki v človeški povestnici; miljoni in miljoni ljudi so stopili na povfšje naše zemlje: veliki junaki, slavni umetniki, dični veleumi, odlični izumitelji in učenjaki, hrabri vojskovodje, previdni državniki, modri vladarji. — Bili so — njih imena so večinoma znana zdaj le zgodovini; spomin na nje je izginil, večina ljudi ve malo ali nič o njih. Eden pa je, ki še ni pozabljen, enega dogodka tudi raz-jedljiv zob časa ni izbrisal iz spomina ljudi, enega rojstva svet še ni pozabil in ga pozabil ne bo — rojstva vzveli-čarja in sina Božjega. Kje je kdo, če-gar rojstvo bi narodi poveličevali po vsem krščanskem svetu že toliko stoletij kakor praznujejo rojstvo Onega, ki se je pred 19 stoletji v najskrajnejšem uboštvu rodil v Betlehemskem hlevčku in za "katerega ni bilo prostora v hiši?" Da, Krist vlada; za njim se neprestano v vseh stoletjih pomika ogromna procesija ljudi, in še v noči 24. decembra 1912. 1. — torej čez 19 stoletij — hite k njemu po vsem krščanskem svetu nebrojne množice otrok, mladenčev, mladenk, žena, mož, trpinov in grešnikov; nepregledna množica bolnikov in umirajočih upira vanj svoje oko in ga proslavlja: "Slava Ti, Jezus, sin Božji; usmili se nas!" Seveda se je poleg teli hvalospevov v čast sinu Božjemu slišalo v vseh časih tudi besno škripanje z zobmi, psovanje, zasmehovanje, bogoskrun stvo in norčevanje iz ust razjarjenih sovražnikov Kristusovih, iz ust ljudi, ki so zlobne volje. Od prvega do zad- njega dne svojega življenja je imel Kristus sovražnike, kakor so jih imeli in jih imajo njegovi namestniki in katoliška cerkev ob vseh časih; — naposled pa je Krist bil proklet in v smrt obsojen od judovske duhovščine, izdan, zatajen in zapuščen od svojih lastnih učencev, zavržen in zaničevan od judovskega ljudstva in slednjič kot največi zločinec umorjen in križan sredi dveh roparjev. Mislili so: spomin nanj je izbrisan za vekomaj, kakor črv je strt in zatrt Kristus in njegov nauk. Komaj pa Kristus zdihne na križu, že zakliče poganski stotnik: "V resnici ta je bil sin Božji." S tem klicem v ustih in s križem v roci gredo apostoli po vsem svetu in oznanjujejo: "Vstal je, sin Božji je bil," dokler ne potrdijo tega klica s svojo krvjo in dokler te besede ne umolknejo na njih umirajočih ustnicah. "Sin Božji je bil," s tem klicem gredo na morišče miljoni mučencev in umro za dete v plenice povito v Betlehemskih jaslih. Kri mučencev je bila seme novih kristjanov. Poganstvo se je rušilo — krščanstvo je močneje in močneje po-' ganjalo, cvetelo in rodilo neprecenljivega sadu in si pridobilo neminljivih zaslug za vzveličanje duš, za izobrazbo in omiko narodov, oskrbovanje bolnikov, revežev in delavcev, osvoboje-nje sužnjev i. t. d. Toda "tema ni za-popadla luči" in je še dandanes ne razume. Koliko in kako mogočnih imen je zapisanih v zgodovini — imen takih mož, ki so hoteli podreti, kar je Krist postavil in ustanovil: zatreti krščansko vero in katoliško cerkev! Koliko teh mož je zapretilo Božjemu vzveličarju: "Mrtev si, konec bo tvojega kraljestva (katoliške cerkve) in slave! Proč s sleparjem, sinom tesarjevim!" A naposled so morali vsi ti spoznati, da sleparji so samci in primorani so bili vzklikniti kakor odpadnik Juljan: "Zmagal si, Galilejec!" Nikdar ne bo na svetu konec takih sleparjev in zlobne-žev, ki Kristusa in njegove namestnike sovražijo, zasmehujejo, izdajajo taje, obrekujejo in psujejo, naposled pa sami žalostno umro — a tudi kraljestva Kristovega, kraljestva Betle-hemskega deteta, katoliške cerkve, ne bo konec nikdar na veke vekov. Dragi bralec, ali bije še tvoje srce za Betlehemsko dete, za Božjega zveličarja in njegovo cerkev? Morebiti nič več? Zakaj pa ne? Ali več ne veruješ, česar te je učila tvoja mati? Ali morebiti sovražiš in zasmehuješ, kar ti je bilo enkrat tlrago in sveto? Zakaj pa? Morebiti si bral v brezvernih časopisih, da je bila tvoja mati neumna in se je dala duhovnikom goljufati? Morebiti si bral v takih časopisih, da vera j'e sredstvo, s katerim duhovniki polnijo svoje bisage? Morebiti si bral, da je vera sama sleparija in da razun neumnih otrok in žensk ne veruje v Boga in Kristusa noben pameten in izobražen človek? Čemu, si misliš morebiti, je meni spoved, sv. maša in zakramenti, za katere se noben učen človek ne zmeni? Dragi bralec, ne daj se varat, ampak beri o verskem prepričanju nekaterih najbolj učenih mož. Eden zelo zaslužnih učenjakov je bil Cauchy. O njem piše A. Valson, da je bil največi računoznanec v 19. stoletju. Ta profesor na Pariškem vseučilišču, Cauchy, zapisal je sam o sebi sledeče: (A. Valson, Vie de" Cauchy. I. 173): "Jaz sem kristjan, to se pravi, da verujem v božanstvo Jezusa Krista, kakor je veroval Tycho, Brahe, Kopernik. Deskart, Newton, Fermat, Leibnitz, Pascal, Grimaldi, Euler, Gul-din, Boskovič, Gerdil; kakor so verovali vsi veliki zvezdoznanci, fiziki in geometri preteklih let. Jaz sem, kakor večina teh, celo katoličan; in če bi me kdo vprašal za razloge, zakaj sem katoličan, povedal bi mu jih rad. Pokazal bi mu, da moje versko prepričanje ne izhaja iz podedovanih pred odkov (domače vzgoje) temveč iz globokega in poštenega raziskavanja. Jaz sem odkrit katoličan kakor so bili Corneille, Racine, La Bruyere, Bos-suet, Bourdaloue, Fenelori, kakor je bilo in je še toliko najodličnejših mož naše dobe. ki so najbolj proslavili znanstvo, filozofijo in književnost in ki so s tako sijajnim bliščem prosve-tili naše akademije in vseučilisča. Prešinjen sem s tistim globokim verskim prepričanjem; ki ga je razodevalo s svojimi besedami, dejanji in spisi toliko znanstvenikov prve vrste, kakor Ruffini (matematik), Haiiy (mi-neralog), Laennec (fizijolog), Ampere (fizik), Pelletier (kemik), Fseyci-net (geograf), Coriolis (matematik); in če ne naštejem še drugih živih, da ne ranim njih skromnosti, smem vendar reči, da sem vesel, ker vso plemenitost, vso velikodušnost navdihnjeno od krščanske vere, najdeni v svojih dičnih prijateljih: v začetku kristalo-grafije (Haiiy), v iznajdniku kinina in stetoskopa (Pelletier in Laennec), v slovečem navigatorju "Uranije" (de Freycinet), in v neumrljivih iznajd-nikih teorije o dinamični elektriciteti (Freycinet in Ampere)." Tako poroča o tem velikem vernem učenjaku A. Valson v svoji zbirki: Congres scien-tifinue international p. 52. Naj še omenim: ko mu je duhovnik naznanil, da mu za popotnico prinese posvečeno hostijo, zapovedal je, naj se v čast Jezusu Kristu najhepse cvetljice iz vrta potresejo po stopnicah, po katerih bo duhovnik nesel k njemu sv. Rešnje Telo. Njegov naslednik na Pariškem vseučilišču je bil do 1. 1883 njegov učenec Puiseux, briljantni veščak v matema-tikični analysi in v astronomiji, i'ce" njak tolik, da je bil izvoljen od 55 u I čenjakov-volilcev s 55 glasovi v akademijo znanosti. Ta mož pa je bil katoličan globokega verskega prepričanja, kakor njegov učitelj Cauchy. Častiti bralec, morebiti si izgubil vero, ali se sramuješ vere, ker si bral mnogo protiverskih spisov. Tukaj ime-' novani učenjaki so prebrali gotovo več nego ti, pa z branjem so si vero le pomnožili. Ali ne vidiš, da imajo naj-| veči izumitelji dostikrat večo in trdnejšo vero kakor pa priprosto ljudstvo? Dobiš seveda tudi učenjake, ki so od vere odpadli. Marsikateri teh pa se je pozneje premislil in vrnil nazaj v katoliško cerkev. Eden takih je bil Joufroy. Joufroy je bil zastopnik brezverne filozofije, zajedno pa je bil odličen profesor na Pariškem vseučilišču. Bil je mnogo let svojega življenja svobodomiseln in brezveren. Kako pa mu je bilo takrat pri srcu, izpričuje sam tako-le: "Kedar sem imel čas, sem se v tihi noči pod oknom, po dnevu pa v senčnatih izprehajališčih vglobil v premišljevanje o svojem življenju, in v tem premišljevanju sta me močno razburjenje in žalobna ginjenost spominjala ugasle (izgubljene) vere mojih otroških let. Vtopljen v take misli sem čutil brezupno praznoto v svojem srcu, otožno temo v svoji duši; pred očmi so mi bili že tolikrat storjeni dobri sklepi popraviti vse, kar sem pa zmerom odlagal. | Po dolgih letih sem obiskal zopet enkrat svojo mater in svojo rojstno | vas. Kako milo se mi je storilo, ko sem od daleč zagledal cerkveni stolp in slišal zvoniti! Zopet sem bil pod ! streho, kjer so pretekla moja otroška leta; zopet sem bil mtd onimi, ki so I me vzgojili z iskreno ljubeznijo; zopet sem bil med onimi rečmi, ki so nekoč tako močno prešinjale in ganile mojo dušo. Vse je še bilo kakor v dneh mojih otroških let, samo jaz sem bil izpremenjen. Ona cerkev — v njej so še zmerom s taisto pobožnostjo obhajali službo božjo; ona hiša — v njej so še vsako leto o božiču narejali ol-tarček s» svečicami in lučeami; ono gfoblje — na njem so še zmerom molili za pokojne prijatelje, starše in sorodnike. Vse, kar me je nekoč obdajalo, kar me je ljubilo, imelo je še taisto srce, taisti pomen, taisto vero; jaz edini sem izgubil vero; jaz edini sem živel, ne da bi vedel čemu; jaz edini sem se postaral, ne da bi vedel kako; jaz edini, učen kakor sem bil, nisem vedel, zakaj sem na svetu. Jaz edini sem bil brez luči, brez miru, brez vere, poln pa notranjih duševnih skrbi in bojev!" Tako ta brezverni učenjak. Izpreobrnivši se zopet h katoliški veri je mnogoštevilnim poslušalcem^na vseučilišču poleg drugega še to-le govoril: "Knjižico imamo, iz katere se otroci uče na pamet; berite to knjižico! V njej najdete rešitev vseh veli-ki(*^amotanih vprašanj, s katerimi senjle jaz bavil, razmotati jih pa nisem mogel; ta knjižica je katekizem." Dragi bralec, ti si morebiti misliš: Teško je dandanes verovati, ker se toliko slabega piše zdaj proti - katoliški cerkvi, zdaj o papežih in duhovnikih. To utegne morebiti res biti, a ne daj se motiti! Le pomisli, kdo so oni, ki tako pišejo. Dostikrat se hlinijo, kakor bi bili Bog ve kako učeni in vneti za resnico in srečo ljudstva; v resnici so pa radi nevednosti in gluposti iz šol za-podeni študentje, ki hočejo celo ljudstvo za nas voditi, ko vendar še samih sebe niso znali .voditi. To so dostikrat tako propale in v globino razuzdanosti pogreznjene sirote, da pred svojimi lumparijami nekateri še povesijo oči, drugi so pa že poživinjeni tako, da se ničesar, več ne sramujejo. To so toliki nevedne?i, da sami ne morejo skovati nobenega poštenega spisa, ampak samo prepisujejo ali prevajajo iz drugih jezikov — seveda pa zmerom najslabše in najgrše laži o duhovnikih, katoliški cerkvi i. t. d. najraje o sramodejstvih in nečistova-nju — kajti tam je srce teli nevednih tičev, to je njih element in hrana, brez te hrane bi stekli. Vprašaš me, kako pa morejo biti v drugih jezikih pisane in tiskane take ostudne reči, če bi ne bile resnične? Dragi moj, so ljudje tako zlobni in dobičkaželjni, da niti Kristusu ne pri-zanesejo. Renan je dobil od juda Rothschilda 1 miljon frankov, da je spisal izmišljotine in laži o Kristu. Jud Rothschild je hotel, da se Krist in krščanstvi osmeši, ogrdi in oblati in sicer zato, da bi s takimi lažmi Kristusa pristudil kristjanom, da bi krščanstvo in katoliško cerkev omrzil ljudem, da bi Krista in krščanstvo uničil in zatrl v srcih ljudi. To Renanovo knjigo dostikrat rabijo protikrščanski pisarji, poleg nje je pa še na tisoče drugih od judovskih in katoliški cerkvi sovražnih pisačev izmišljenih in izlaganih spisov, ki i' naperjeni proti papežem, duhovnikos menihom, sv. zakramentom, sploh ka: cerkvi, nikdar pa ne proti judovskih protestantski veri. Ti spisi so tak prefrigano sestavljeni in zviti, da tegnejo marsikoga slepo preveri'' premamiti, če jih ne bere z ostrosoi tlim razumom in ostrovidnim očesi® Take spise proti Kristusu, krsčai-stvu, veri, sv. zakramentom, papež® menihom, duhovnikom in kloštroJ prevaja Glas Sv. Človek bi mislil ^ je ta list podkupil ne jud RothscW ampak sam satan. On ti prinaša fr den za tednom zgodovinske laži11 če tudi so bile ovržene od samih (Nadaljevanje na 7. strani.)/>/ EDINI SLOVENSKI samostojni kamnosek! Zahvaljujem se cenj. rojakom Slovencem, bratom Hrvatom lD sploh vsim Slovanom za njih dosedanjo naklonjenost, ter se še v o-doče najtopleje priporočam. Želim vsem ži,vim vesele Božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 1913, pokojnini pa bodi lahka žemljica! Z odličnim spoštovanjem Simon Šetina, slovenski kamnosek 1011 N. Chicago Tt., Joliet, 111. \ Idealno darilo L Za celo družino bi bilo popolno ooremljenje z modernimi Reflex Inverted Lights, potem neke vrste steklene kupole za jedilnice, ter slednjič namizna svetilka za navadno stanovanje Ce bi slučajuo ne imeli pri rokah istega, kar zahtevate, bomo takoj isto naročili. WESTERN UNITED GAS AND ELECTRIC COMPANY Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijačo. E. Porter Brewing Company Oba telefona 405. S. Bluff St., Joliet, M K* S. K. ****** ****** JEDNOTA ****** Bell Phone 1048. Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana ▼ državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:.................................Paul Schneller, Calumet, Mich. I. podpredsednik:........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. II. podpredsednik:...........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. lagajnik:.........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: ..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. Zaupnik:...........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3rd Avenue, Hibbing, Minn, i. -— POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudo har, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 1197 E. 61st St., Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. NOVO DRUŠTVO SPREJETO. Novoustanovljeno žensko društvo Marije Pomočnice 147, Rankin, Pa., sprejeto v Jednoto 4. dec. 1912. Imena članic: 5475 Ivanka Halovanič, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred; 5476 Barbara Gujmerac, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred; 5477 Pavlina Paneto, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 5478 Roza Trketič, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; 5479 Rozalija Zoretič, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred; 5480 Julijana Kovačič, roj 1880, zav. za . $1000, 4. razred; 5481 Barbara Sudac, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred; 5482 Suzana Malick, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred; 5483 Roza Plešec, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred; 5484 Neža Krčel, roj 1873, zav. za $1000, 5 razred; 5485 Ana Repič, rojl891, zav. za $1000, 2. razred; 5486 Doroteja Slobodnjak, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred. Dr. št. 12 članic. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, III., 18720 Anton Vidmar, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 1. dec. 1912. Dr. št. 277 članov. Iv društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 18721 Ivan Zobec, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 21.nov. 1912. Dr. št. 75 članov. K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 18722 Ivan Brekan, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred, spr. 1. dec. 1912. Dr. št. 112 članov. Iv društvu sv. Cirila iii Metoda 8, Joliet, 111., 18723 Alojzij Zupančič, roj 1893,, zav. za $1000, 1. razred, spr. 15. dec. 1912. Dr. št. 96 članov. K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa'., 18724 Ivan Grum, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred, spr. 8. dec. 1912. Dr. št. 220 članov. K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 18725 Anton Markovič, roj 1878, zav. za $500, 4. razred, spr. 2. dec. 1912. Dr. št. 367 članov. K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 18726 Peter Popovič, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred, spr. 24. nov. 1912. Dr. št. 286 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 18727 Ivan Kalčič, roj Za ?1000, Z razrcd: 18728 ^nac Jurkovič, roj 1883, zav. za SiTOO, 3. razred; 18729 Anton Derganc, roj 1876, zav. za $1000, 5. razred, K HrP-r' deC' 1911 Dr- št- 66 ^anov. urustvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 18730 Martin Radoš, roj 1885, zav. za ?100°. 3. razred; 18731 Anton Kršul, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred, »Pr. 3. dec. 1912. , Dr. št. 72 članov. i8o^VU Vlt- Sv' Flor'iana 44- So. Chicago, 111., 18732 Samuel Poloza, roj i»y4, zav. za $1000, 1. razred, spr. 1. dec. 1912. Dr. št. 179 članov, arustvu sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., 18733 Ivan Habjan, roj i«4>4, zav. za $1000, 3. razred, spr. 8. dec. 1912. Dr. št. 43 članov. i9ot-VU Jczus Dobri Pastir 49, Pittsburgh, Pa., 18734 Peter Starešinič, roj "»3, zav. za $1000, 1. razred; 18735 Stefan Gorički, roj 1888,'zav. za $1000, f'c razred; 18736 Simon Bužanec, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. IC Hr,\ J912- Dr- št- 50 članov, arustvu Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 18737 Matija Cadonič, roj SmmT" Za $1000, 2' razred; 18738 Nikolaj Juratovič, roj 1892, zav. za 2- razred; 18739 Nikolaj Maradin, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred; is/40 Ivan Planinac, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred, spr. 8. dec. 1912. Dr. št. 227 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 18741 Valentin Kaiser, K dri • ZaV' Za ?1000' 6' razred> sPr. 6. dec. 1912. Dr. št. 32 članov, ustvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 18742 Ivan Lokar, roj 1894, ,av' za $1Q00, 1. razred; 18743 Ferdinand Rudman, roj 1893, zav. za $1000, • razred; 18744 Matija Miroslavič, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred, spr. K dr' - 19IZ Dr- št- 203 člane- ustvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 18745 Alojzij Prhne, roj 1883, av- za $1000, 3. razred, spr. 8. dec. 1912. Dr. št. 156-članov. K fl - _______■ -r-"-____ -______________-........ rustvu sv. Jan. Evang. 65,'Milwaukee, Wis.. 18746 Franc Udovič, roj 1893, av< za $5()°. 1. razred; 18747 Josip Ajdešček, roj 1890, zav. za $500, 2. im?ed; 18748 J°S'P Kemz, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 1. dec. K dn - Dr. št. 108 članov. $inmu SV' Barbare 68, Irwin, Pa., 18749 Alojz Strah, roj 1889, zav. za K dr, - 2' ra7-red, spr. 1. dec. 1912. Dr. št. 66 članov. $ mm" sv. Jurija 73, Toluca, 111., 18750 Mate Brusic, roj 1873, zav. za S- razred; 18751 Stefan Spolich, roj 1873, zav. za $1000, 5. razred; e/;>- Josip Dvorničič, roj 1877, zav. za $1000, 5. razred, spr. 1. dec. 1912. K drnSt Dr' št- 44 članov, ustvu sv. Barbare 70, Springfield, 111., 18753 Anton Mlakar, roj 1894, zav. K dru-f ' 1 razred- sPr- 8- dec- 1912- Dr- št- 75 članov. 1804 Mariie Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 18754 Alojz Plesnikar, roj K dr,,-, zav' za $50°, razrcd> sPr- 8- dcc' 1912' Dr- št. 141 članov, stvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, III., 18755 Josip Marinčič, roj 1894, av' za $1000, 1. razred; 18756 Anton Trtnik, roj 1886, zav. za $1000, 3. Kdru-Z,rCd' Spr' 8' dec- ,912- Dr- št- 84 članov. "sttv"sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 18757 Josip Cvetkovič, roj 1894, zav. ?100°. 1. razred; 18758 Mihael Šetina, roj 1892, zav. za $500, 2. razred; K dr,,-1",' deC' 1912' Dr- št' 89 članov. "tVu sv- Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 18759 Marko Lujič, roj 1894, zav. K dru-, ' razred- sPr. 5. dec. 1912. Dr. št. 85 članov, v stvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 18761 Stanislav Cesnat, roj 187l, K dn,% Za $1000' 6- razred, spr.' 8. dec. 1912. u|ustvii c,. r> i ,,, ......... . ... Dr. št. 67 članov. $5flnVV" Barl)are 96- Kaylor, Pa., 18762 Nikolaj Urbani, roj 1890, zav. za * 2- razred, spr. 10. dec. 1912. Dr. št. 38 članov. za Jožcfa 103, Milwaukee, Wis., 18763 Alojz Jankel, roj 1894, zav. K dn',;, razred> spr. 8. dec. 1912. Dr. št. 75 članov, za tuvvT' Druzine 109. Aliquippa, Pa., 18764 Ignac Kirenič, roj 1891, zav. red io 2' razred: 18765 Karol Kopriva, roj 1881, zav. za $1000, 4. raz-G !- 8/66 Ivan Ternar, roj 1876, zav. za $1000, 5. razred; 18767 Josip K d„r-' r°j 1896> zav. za $500, 1. razred, spr. 8. dec. 1912. Dr. št. 76 čl. Z;, J°žefa 110, Barberton, Ohio, 18767 Josip Glavan, roj 1893, zav. 18770 1886 lvan Zupec, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 18771 Ivan Strle, roj JrustC k ,1876. K dri,", zav" za $5«0, 3. razred, spr. 1. dec. 1912. vu Dr. št. 56 članov, sv. Valentina 145, Beaver Falls, Ta., 18772 Tomaž Antolovič, roj "v druitv za $S00' S- razrcd- sPr- 8- dcc- 1912- Dr. št. 21 članov, nik ,Mariie Zdr. Bolnikov 94, Cumberland, Wyo„ 18760 Jernej Gradiš-' roJ 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 8. dec. 1912. Dr. št. 49 članov. Prid ZVIŠALA ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000. oa['Stv" sv- Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 11929 Franc Durjava, zvi-^ri druš?Var°Valnino 2S- nov-.1912' Razred 5. zvi- ,vu Sv- Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 16035 Josip Ambrožič, zav. 2. dec. 1912. Razred 2. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., k društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 15587 Josip Hren, 1. dec. 1912. I. dr. št. 88 članov. II. dr. št. 96 članov. Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., k društvu Mar. Zdr. Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 12031 Anton Stamcar, 9. dec. 1912. I. dr. št. 178 članov. II. dr. št. 49 članov. Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., k društvu sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 13892 Anton Orožan, 13. dec. 1912. I. dr. št. 83 članov. II. dr. št. 40 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, k društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 18199 Ivan Gruden, 7. dec. 1912. I. dr. št. 37 članov. II. dr. št. 366 članov. Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., k društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 17741 Karol Jankel, 1. dec. 1912. I. dr. št. 74 članov. II. dr. št. 138 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETL K društvu Matere Božje 33, Pittsburgh, Pa., 9137 Maks Ivanec, 1. dec. 1912. Dr. št. 139 članov. K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburgh, Pa., 16030 Matija Boštjančič, 8. dec. 1912. Dr. št. 80 članov. K društvu Marije Sed. Žalocti 50, Allegheny, Pa., 15387 Marka Barič, 8. dec. 1912. Dr. št. 223 članov. K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 9403 Fr. Rechar, 3. dec. 1912. ' Dr. št. 58 članov. K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 15862 Franc Wagner, 4. dec. 1912. Dr. št. 135 članov. K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 14071 Karol Lavrič, 2. dec. 1912. Dr. št. 56 članov. K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 13405 Anton Vintar, 18. dec. 19.12. Dr. št. 66 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Jan. Krst. 11, Aurora, 111., 16957 Alojzij Bučar, 7. dec. 1912. Dr. št. 39 članov. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 5940 Josip Jordas, 6546 Matija D. Shalc, 24. nov. 1912. Dr. št. 285 članov. Od društva Matere Božje 33, Pittsburgh, Pa., 15963 Tomaž Johovič, 9. dec. 1912. Dr. št. 138 članov. Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, III., .16641 Mijo Fabek, 16. dec. 1912. Dr. št. 75 članov. Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 15881 Pavel Setnikar, 17955 Andrej Šusteršič, 9. dec. 1912. Dr. št. 80 članov. Od društva Marije Zdrav. Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 18139 Matija Re-povšek, 8. dec. 1912. Dr. št. 48 članov. Od društva sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 18140 Josip Bajec, 9895 Ivan ICozjek, 10. dec. 1912. Dr. št. 36 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 11528 Josip Žgur, 3. dec. 1912. Dr. št. 36 članov. ODSTOPILI ČLANI. Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 3979 Jurij Petric, 16. dec. 1912. Dr. št. 74 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis.,' 15984 Anton Jeriček, 9. dec. 1912. Dr. št. 52 članov. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 5487 Marjeta Ancel, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, spr. 2. dec. 1912. Dr. št. 120 članic. K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 5488 Ana Verbanec, roj 1870, zav. za $1000, 6. razred, spr. 8. dec. 1912. Dr. št. 43 članic. K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 5489 Barbara Miroslavič, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred, spr. 8. dec. 1912. Dr. št. 33 članic. K društvu Marije Pomagaj 79, Chicago, 111., 5490 Mary Vrtar, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred, spr. 15. dec. 1912. Dr. št. 122 članic. K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 5491 Johana Oplotnik, roj 188?, zav. za $1000, 3. razred, spr. 8. dec. 1912. Dr. št. 25 članic. K društvu Marije Zdravje Bol. 94, Cumberland, Wyo., 5492 Antonija Gradišnik, roj 1890, zav. za $1000, spr. 8. dec. 1912. ' Dr. št. 16 članic. K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 5493 Jelena Perkovič, roj 1890, zav. za $500, 2. razred, spr. 10. dec. 1912. " Dr. št. 17 članic. K društvu sv. Genovefe 10« Joliet, III., 5494 Marija Kristan, roj 1873, zav. za $1000, 5. razred, spr. 1. dec. 1912; 5495 Antonija Planine roj 189Ž. zav. za $1000, 2. razred, spr. 1. dec. 1912; 5496 Ivanka Benedik, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 5497 Marija Šetina roj 1873, zav. za $1000, 5. razred, spr. 1. dec. 1912. Dr. št. 77 članic. K društvu Srca Marijinega 111, Barberton, Ohio, 5498 Marija Spelič, roj 1892, zav. za $500, 2. razred, spr. 1. dec. 1912. Dr. št. 30 članic. K društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 5499 Jelena Danču-lovič, roj 1872, zav. za $1000, 6. razred, spr. 2. dec. 1912. Dr. št. 15 čl. PRESTOPILE ČLANICE. Od društva Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., k društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 4090 Ana Makovac, 16. dec. 1912. I. dr. št. 128 članic. II. dr. št. 49 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 616 Franca Slamich, 8. dec. 1912. Dr. št. 109 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva Mar. Čist. Spoč. 85, Lorain, Ohio, 2931 Ana Žugec, 10. dec. 1912. Dr. št. 32 članic. Od društva Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 4624 Ivana Špacapan, 9. dec. 1912. Dr. št. 68 članic. IZLOČENA ČLANICA. Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 4366 Roza Rogelj, 9. dec. 1912. Dr. št. 15 članic. IZ URADA GL. TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. Kakor bilo že poročano stopijo z 1. januarjem v veljavo vse nove knjige, ki sem jih svoječasno razposlal na krajevna društva. Radi tega ponovno prosim, da se to blagovoli od strani društvenih uradnikov in uradnic vpoštevati. Uverjen sem, da bode začetek težak in da bodo dr. tajniki(ice) imeli(e) jako veliko dela pri upeljavi novih knjig, toda sčasoma se bode vse vredilo. Ko bode enkrat stvar vrejena, kakor se zahteva, bodo vse težkoče odstranjene in poslovanje bode lepo in pravilno. Veliko dela bode dala knjiga v katero se imajo vpisati oporoke članov. Vsled tega je treba, da društveniki(ice) v tem slučaju tajnikom(icam) stojijo na strani in jim na njih prošnje izročijo certifikate, da iz teh vpišejo imena dedičev in svote, ki se jim zapuščajo. Pravilna vknjižba oporok je brez omenjenih sredstev nemogoča. Vsled tega je treba, da slavna društva,to vpošte-vajo in na sejah določijo in naznanijo vsem članom kaj imajo za napraviti. Mnogokrat se mi poroča, da se člani zgražajo in trdijo, da tajniki(ice) to sami od sebe zahtevajo. Seveda tako in jednako mišljenje in govorjenje je popolnoma nespametno. Tajniki(ice) to zahtevajo oziroma prosijo na podlagi zahtev novih knjig izdanih od Jednote, nikakor pa ne radi kratkega časa ali v svojo lastno zabavo. Prepisovanje oporok v novo knjigo je jako naporno delo. Treba je pri tem velike pozornosti in natančnosti. Zategadelj je vsako očitanje in napadanje napram tajnikom(icam) krajevnih društev napačno in neopravičeno. Samo ob sebi se razume, da nihče si ne bode po nepotrebnem šel nukopavati napornega dela na svoje rame, le v razvedrilo. Pri tacih posilil dr. tajniki(ice) zaslužijo javne pohvale za njih delo in požrtvovalnost. Upam torej, da bodo cenjeni(e) društveniki(ice) vpoštevali prošnje tajnikov in jim izročili svoje certifikate, da zamorejo kakor omenjeno, vse potrebno vknjižiti v novo knjigo. Meseca avg. sem razposlal na vsa društva nekaj navodila k veljavi novih društvenih knjig. Med tem je bilo tudi navodilo za knjigo zastopnikov, ki se je glasilo: Knjiga zastopnika je napravljena po načinu razpisa mesečnih ases-mentov. V to knjigo vpiše zastopnik (ica) društva asesment kakor razpisan. Razpis mesečnih asesmentov, ki ga društvo prejme iz gl. urada Jednote je treba, da se ga z denarjem zopet vrne na urad Jednote. (Čitaj navodilo označeno v knjigi.) Ker smo v tem nejedini in ker še vedno dobfvam od jednega ali drugega g. zastopnika prošnjo, naj mu pošljem novo knjigo "Izkaz mesečnih asesmentov", kajti stara knjiga mu je porabljena, radi tega prosim vse cenjene zastop-nikc(ice), da blagovolijo predstoječe navodilo pazno prečitati in se po istem ravnati. Stara knjiga "Izkaz mesečnih asesmentov" odpade in v veljavo stopi novo izdana. Zelo veliko pozornosti in previdnosti bode zahtevala knjiga "Prememba članov in članic". V to knjigo je treba vknjižiti člane in članice po razredih koliko je zavarovanih v vsacem razredu za tisoč in koliko za petsto. K tej razporedili se potem prištejejo vsi pristopili, kakor tudi zopet pristopili in prestopili od druzega društva. Jednako je treba označiti one, ki so premenili razred vsled zvišanja zavarovalnine. Ko je to vrejeno se napravi skupni račun po razredih razdeljenih članov in od teh se potem odštejejo vsi suspen-dovani, odstopili, izločeni, umrli, prestopili k druzemu društvu in oni, ki so si znižali zavarovalnino. Preostanek kaže potem razporedbo članov za bodoči mesec. Ko prejme društveni tajnik(ica) razpis mesečnih asesmentov iz gl. urada Jednote, istega primerja z razporedbo članov v tej knjigi. Da bode delovanje popolnejše, bodem vsaki mesec poslal vsem krajevnim društvom posebne forme "Mesečno poročilo". To poročilo bode treba izdelati iz knjige prememb članov in članic, ter isto poslati na gl. urad Jednote najzadneje do 25. v mesecu. Opomba: Pri izpisovanju "knjige sprememb članov", kakor tudi pri izdelovanju mesečnega poročila na Jednoto, je treba paziti nato, da se novopri-stopile člane in članice šele potem vpiše in prišteje, ko je kandidat(inja) zal pristop v Jednoto potrjen(a) od vrh. zdravnika. Jednako je treba paziti, da se prestopile člane(ice) šele potem poroča, ko ima dr. tajnik(ica) že presto-ni list na rokah ali kadar je obveščen(a), da je član(ica) sprejet(a) v drug« društvo. Zahteva se torej jako velike natančnosti in previdnosti. Upam, da se bode navedene točke vpoštevalo in se po njih ravnalo'. V slučaju kake dvomljivosti ali nesigurnosti v jednem ali drugem slučaju, kar se vpeljave knjig tiče, naj se me blagovoli vprašati, nakar bodem drage volje odgovoril in dal potrebna navodila. Želim vsem cenjenim uradnikom(icam) krajevnih društev naše slavne Jednote najboljega vspeha pri vpeljavi novih društvenih knjig, ter prosim, da jih cenjeni člani (ice) v napornem in težavnem delu podpirajo ter jim kjerkoli potrebno pomagajo. Ko bodo vse knjige vpeljane, bodo velike koristi tako za Jednoto kakor tudi za društva ter njih člane in članice. K sklepu tega, želim vsem članom in članicam srečne in vesele božične praznike, ter sem z bratskim pozdravom vam udani sobrat JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. IZ URADA GL. TAJNIKA K. S. K. J. Vsem gg. gl. uradnikom naše slavne Jednote zdrave in vesele božične praznike želi JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Kdo je kakor Kristus? (Nadaljevanje s 6. strani.) nicoljubnih protestantskih ali brezver-nih zgodovinarjev. Glas Sv. zmerom svojo trobi in prodaje laži za resnico, in če treba eno in isto laž dvakrat ali trikrat taisto leto. Mnogi slepoverni j čitatelji take laži verjamejo in odpadejo od vere v veliko veselje Glas Sv.' Če bi pa vedeli, kako nastanejo in se ! ponatiskujejo, ne dali bi se preslepiti. Kako nastanejo taki lažnjivi spisi, poroča v svoji znameniti knjigi: "Revolucija v Rusiji" tudi Rudolf Vrba, v kateri ima prepisan govor, katerega je 1. 1875 Talmudjud govoril svojim judovskim! sobratom. Kaj priporoča Talmudjud svojim judovskim tovarišem? Berite! "Bratje! 19 stoletij se bore judje za svetovno vladarstvo, ki je bilo obljubljeno Abrahamu, toda križ je premagal jude. Judje, razkropljeni po vsem svetu, so bili zatirani povsod. Ker so pa razkropljeni po vsem svetu, sledi, da mora vsa zemlja pripadati judom. Judovsko ljudstvo postaja zmerom močneje; judje imajo denar, pred katerim se klanja ves svet. Denar je bodočnost (nada) judov. Minuli so dnevi zatiranja. Napredek in prosve-ta (protikrščanska gonja) krščanskih narodov je obramba za jude in pospešuje naše nakajie. Judje imajo na svetovnih borsah v Parizu, Londonu, Dunaju, Berlinu, Amsterdamu, Hamburgu denar v svoji oblasti, kakor n. pr. finančni judje Rothschild in drugi. j Povsod, kjer so judje, razpolagajo z ' velikim bogastvom. Vse države so zadolžene. Te dolgove oskrbujejo pa judje, zato morajo države narejati zmerom več dolgov. Vsled dolgov zmerom večjih prehajajo rudniki, državna imetja, železnice in državne tovarne v roke judov. Dalje je potrebno, da si judje prilastujejo zemljišč, posebno veleposestev. Ko bodo zemljišča v rokah judov, proizvajali bodo krščanski delavci ju-dom velike dohodke. Mi judje smo 19 stoletij živeli podjarmljeni, a danes se nas boje oni, ki so nas-tla-čili. Nekateri judje se dado krstiti, toda to samo krepi našo moč, ker krščeni ostanejo zmerom zvesti judovstvu. (Kaj pa kristjani? Op. ur.) ^Prišel bo čas. ko bodo kristjani hoteli vzprejeti judovsko vero (Oho! Konda??) toda Juda jih bo zavrnil z zasmehom. Prava sovražnica judov je kat. cerkev. (Pa ni res, ampak judje so bili in so sovražni Kristu in krščanstvu. Op.) zato moramo kat. cerkev okužiti s svobodomiselnostjo, brezverjem in neslogo. (Prav tako dela Konda v prid judom. Op. ur.) Mi moramo prepir in boj med krščanskimi verami (med protestanti in katoličani) podžigati in vzdržati. Duhovnikom je na celi črti napovedan najsrditejši boj. (Kakor v Glas Sv.) Oblatiti jih moramo z zasramovanjem in zasmehovanjem, z obrekovanji in z izmišljenimi grdimi spisi o njih zasebnem življenju in jih tako javno izpostavljati zaničevanju in sovraštvu. (Tako judje tudi delajo povsod; take lažnjive spise pa Glas Sv. prestavlja in prodaja za zgodovinsko resnico svojim slaboumnim šlevam, katerim se smeje in jih za nos vodi.) Imeti moramo vpliv na šolo. Krščanska vera mora iz šole, da bo kršč. vera propadla. (Zato Proletarec in Gla$ Sv. priporočata državne šole, ker sta za jude in proti krščanstvu). Cerkev bo na ta način postala revna in zaničevana, njeno premoženje pa bo prišlo v roke judov (in v roke Proletarca in Martina.) Judje morajo dobiti vse v svojo oblast, kakor: najveljavnejše službe v državi, advokacijo, sodništva, posebno pa službe zdravnikov. Judovski zdravnik prodere v najskrivnejše tajnosti v krščanski družini. Judje morajo pred vsem odstraniti kršč. nerazvezljiv zakon in po državah vpeljati navadni civilni (divji) zakon, da se kristjanje temeljito porazu zdanijo. (Konda'je tudi za tak zakon.) Popolno vladarstvo morajo imeti judje v časopisju. Časopisi morejo resni clo ipremi-n j a t i v laž, pravico pa v krivico." (Tako delajo tudi pri Glas Sv.) (Warte am Inn.) To je torej program judov od 1. 1875 in tako se tudi dela pri judih, odpadli kristjanje jim pa še pomagajo. Konda je že vso vero, resnicoljubnost in poštenje prodal judom, zdaj jim prodaje pa še slovenske kristjane. Kaj še loči Kpn-do od navihanega juda? Nos! Ko še tega proda in ga zameni, pa bo pravi jud. Zdaj morebiti vendar veste, odkod prihajajo tiste lepe storje in pravljice o duhovnikih in kat. cerkvi, katere po-natiskuje Glas Sv.? Bodite previdni! Kaj niste previdni, kedar kupujete od judov, da vas ne opeharijo? Judje pa ne tržijo le v prodajalnicah, ampak so slovenski judje, ki prodajajo za pošten in dober denar v časopisu laži za resnico. Prava satanska lumparija in peklensko oderuštvo! Tak socijalizem, ki udriha po du-hovništvu, proti Bogu in krščanstvu in kat. cerkvi, je rastlina, ki je vzrast-la iz judovstva. Judje so bili začetniki takega socijalizma; evangelisti tega socijalizma so bili judje bogotajci in sovražniki Krista in njegove cerkve. Tak socijalizem bo koristil le judom, ki imajo denar, škodoval bo revnim kristjanom. V programu judov je vendar zapisano: "Krščanski delavci bodo proizvajali judom velike dohodk e." Zakaj? Ker bodo judje slabo plačevali svoje krščanske sužnje. Vprašaš: Ali bo pa socijalistična država to pustila? Ta socijalistična država bo v rokah judov, ki imajo denar. Trije so v Združenih državah, ki imajo večino denarja v svoji oblasti; če ga potegnejo iz trgovine, takoj vse "zaštapa". Dokler se ljudje, vsi, bogataši in revni, ne povrnejo h Kristu in njegovim naukom, dokler se vse ne uredi in uravna po naukih sina Božjega, toliko časa ne bo na zemlji miru. Judovski socijalizem brez Boga in Kristusa pa ne bo nikdar osrečil človeštva, najmanj pa kristjanov, kajti judje niso še nikdar imeli namena pomagati kristjanom, ampak gledajo le za se. Očistite in otrebite socijalizem bo-gotajstva in protikrščanstva; uredite ga na podlagi krščanstva, po naukih Kristovih, in ogromna večina delavstva se bo vstopila pod njegovo zastavo in tudi zmagala in si zagotovila mir in zadovoljnost. V "zloglasnem" srednjem veku je katoliška cerkev delala na to, da so ljudje, tudi bogatini, morali živeti in ravnati po naukih Kristovih. In posledica? Socijalist Kautzky piše v članku: "Die Arbeit heute und vor 500 Jahren" sledeče: "To, kar žele danes delavci doseči; to, za kat morajo bojevati težak in hud boj proti kapitalizmu, bilo je pred poltisočlet-jem v temnem srednjem veku že pri* poznana istina. Delavci so pred 500 leti delali manj teško in krajši čas kakor dandanes. Navzlic temu je bila plača večja." Tako socijalist o tisti dobi, ko je nauk Kristov prešinjal človeštvo. V boj torej za Kristusa, njegov nauk in njegovo cerkev! | Drui. ♦0*00*0*0*040*v ' štvene vesti. Joliet, 111., 12. dec. — Iz urada društva sv. Antona Pad. št. 87 K. S. K. J. v Jolietu, 111., se naznanja, da je imelo zgoraj omenjeno društvo dne 8. decembra 1912 svojo letno sejo in obenem se je vršila tudi volitev društvenega odbora za leto 1913. Izvoljeni so bili sledeči odborniki: Math Vidmar, predsednik; John Liberšar, podpredsednik; Math Golobitsh, tajnik; Frank Okoren, zapisnikar; Anton Šraj st., blagajnik; Blaž Kuglitch, zastopnik; John Grabrian, Anton Šraj ml. in Luka Kuglitch, nadzorniki; Josip Cvitkovič, vratar. Na isti seji je bila tudi pristopnina znižana, sedaj stane samo "en dolar" (Nadaljevanje na 9. strani.) WMWWVUSWWVWWWVWWVi X i Oscar J. Stephen S Sobe »1 tn 802 Barber bldg. JOLIET. ILLINOIS JAVNI NOTAB_ Kupuje in prodaja ftiljiiia v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohiitva proti ognju, nevihti ali Hrugi po-ikodbi. Zavauje tud< iivljenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko sti oko spadajoča piaanja. Govori nemiko in angleško. VWWWVWWiVWVSVVW ] Peter Barbarič, Hrvatski spisal Ant. Puntigam S. J. Poslovenila A. B. in V. S. Vzor mladeniča iz Hercegovine. (Dalje.) 8. Trgovec. Dovršivši ljudsko šolo je Peter goreče želel nadaljevati svoje nauke. Kakor koprni lastavica v hladni jeseni po daljnem toplem jugu, tako je tudi njegova mlada duša koprnela po tisti bajni zemlji, kjer bi si mogel čedalje bolj izobraziti duha in srce. Toda še sil-neje se mu je vzbudila želja po knjigi, kadar je slišal kakega tujca, da govori v jeziku, katerega on ni razumel. O kako rad bi tudi on govoril v tem jeziku! Toda siromak ni vedel, kje je ta zemlja, po kateri toliko hrepeni, in po katerem potu bi prišel tje. Nadaljevati nauke je bilo v Hercegovini takrat isto kakor postati frančiškan. Pa Čudno, Peter ni imel za to nobenega veselja. Samo enkrat se porodi v njegovem srcu ta želja. Bilo je na Širokem bregu, kjer je videl nekega dne tamošnje frančiškanske dijake, ki so mu dopadali posebno zaradi lepih čevljev! V teh razmerah so mislili stariši, da je najbolje, če dado svojega Petra v trgovino gospodu Antonu Babiču v Vitino. Babičeva gospa je bila "mati" pri preoblačenju fra Marka, Petrovega brata; pa tudi sicer je obe obitelji družila vez medsebojnega prijateljstva. Sklenili so torej, da postane Peter trgovec. V resnici, v začetku mu je bilo zelo težko zamenjati knjigo, najljubšo prijateljico, z mero in vatlom; a dobro vedoč, da mora za sedaj tako biti, poprime se z vso dušo nove službe. V trgovini je pokazal .kmalu veliko spretnost; zategadelj ga je tudi gospodar zelo čislal in se popolnoma nanj zanesel. Cele dneve je preživel v prodajalnici popolnoma sam. Zvečer je zaprl prodajalnico, vzel ključe seboj, ker je spal v hiši, ki jo je imel v Vitini. Še dandanes se hvali Babičeva obitelj s svojim nekdanjim učencem. Vse so mu dali v roke, pa vendar se ni mogel nihče pritožiti. Tudi Barbarič sam se je leta in leta spominjal s hvaležnim srcem, kako je njegov gospodar ravnal z njim blago in ljubeznivo, in ni nikdar nehal obžalovati, da je enkrat (tako je namreč on mislil) zlorabil gospodarjevo zaupanje. Kako se je to zgodilo, naj nam sam pripoveduje: "Nekoč me pošlje go- spodar z voznikom in vozom na železniško postajo Čaplino (S ur od Vidne), da pripeljem naročeno blago. Denar zaupa meni, toda nič naj ne dam vozniku, da se ne bi morebiti napil. Celi pot me je prosil in rotil, toda nisem se dal pregovoriti. Vračali smo se domov, ko nas naenkrat dojde kočija nekega bega. Bila je prazna in kočijaž je bil popolnoma sam. Tedaj mi prijazno de: 'Hajdi, deček, na moj voz in se pelji z menoj!' To ne bi nič škodilo, mislim sam pri sebi; zakaj ne? Pri njem imam lep žametni sedež, a tukaj se moram mučiti na trdih vrečah. 'Pridi! pridi!' vabi me zopet turški kočijaž. Nisem se mogel dalje ustavljati. V trenotku sem bil na njegovem vozu in odletimo kakor veter. Toda ko smo bili blizu Lju-buškega, vzbudi se mi sto misli v glavi: voz sam, pa blago samo, a tebi vse zaupano! Vest se mi vzbudi, postanem nemiren. Bilo mi je, kakor da sedim na samem trnju, a ne na svilnatem sedežu. Ni mi bilo dalje tu obstanka, naglo skočim iz kočije in'tečem nazaj, kolikor so me noge nesle. Nazadnje zagledam od daleč konje, ki gredo počasi naprej. Voznik leži na vrečah in — spi. Kako lahko bi se pripetila nesreča! Zgrabim vajete in v mraku pridemo srečno v Vitino. Turški kočijaž, ki se je mnogo prej peljal skozi Vitino seveda ni pozabil povedati g. Babiču, kaj se je na potu zgodilo: 'E, tvoj deček se'je do Lju-buškega vozil z menoj in je pustil hlap ca samega na vozu.' Midva prideva; izlagali smo blago, a gospodar ni rekel ne besedice. Meni prihaja tesno pri srcu. Slednjič reče on: 'Od zdaj naprej nočem nikogar poslati razun svojega brata.' Pri teh besedah mi je bilo, kakor bi me polil s kropom. Prosim ga odpuščanja, in zopet je bil napram meni tako ljubezniv in dober kakor poprej. Kako je bil Barbarič že takrat v vsem vesten, kaže nam tale značilna črtica: Ko se je pozneje mudil v Bosni, naznani domov, da je takrat, ko je bil v trgovini pri g. Babiču, prodal nekemu N. N. neznatno reč za 4 kr., katerih mu pa dotičnik ni plačal. Peter pa dolga ni takoj zapisal, a pozneje je popolnoma pozabil povedati to gospodarju. (Dalje prih.) ----- - MIR LJUDEM NA ZEMLJI! Božična povest za Amerik. Slovenca spisal Rev. Jos. Pollak.' (Nadaljevanje z 2. strani.) njo srečo in srčni mir. Poskusite tudi vi enkrat, milostljiva, in videli boste, da imam prav. Izmed vsih darov božjih je vendar najlepši ljubezen do ljudi. Ta nas uči odpuščanja!'' Gospa Lašanska se je pri teh besedah smehljala. To smehlanje je pa bilo nekako utrujeno, mirno in je vidno olepšavalo ojstre poteze njenega o-braza. "Vi menite, da bi bil tudi za me čas, da bi sklenila mir z ljudmi" — je odgovorila zoper svojo navado inilo — "Že zdavno čutim, da Vi obsojate mojo doslednost kot trdosrčnost." — "Tudi jaz sem trpel, premagal sem to bolest — in odpustil sem. Ali ni tudi to doslednost, milostljiva? V takih zadevah se je najpoprej treba ozirati na zahteve srca! Gerta ni marala za me, ona me ni ljubila! Sila bi se bila maščevala — razočaranje bi mi bilo ostalo prihranjeno — in trpel bi bil še več. Ali torej ni bolje, da je tako prišlo? Življenje vsakteremu odmeri precejšno mero trpljenja in brit-kosti. Ta ni^ra je bila odmerjena tudi Gerti. Izmed treh otrok, katere ji je dal ljubi Bog, je ostal le eden. Njen soprog je utonil pri neki tekmi blizu Bostona v Ameriki in slednjič je izgubila reva z napačnimi špekulacijami celo svoje premoženje tako, da je ostala brez vsih denarnih sredstev. Eden izmed mojih prijateljev, katerih imam mnogo v krogih gledaliških igralcev, T Nizke cent 10 slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie nik, tiskan n svih slavjanskih jezicib koji šaljemo na zahtjev svakome ba dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopi sov od Vam poznatih slovanskih dru štev Angleščina Mi poučujemo že peto leto angl«^, no potom dopisovanja. Dobri usPei i_ahka metoda. Učite se doma. * traja do šest mežecev. Pišite P° " iasnila še danes. Šolnina nizka. Slovenska Korespondenčna Sol® (Prejšnji naslov: 6119 St. Cla'r Ave. S. B. 10.) «380 E. 40th St. ' Cleveland^, Garnsey, Wood & Le»u° Advokati. Joliet National Bank Bid*' Oba tel. 891. JOLIET, & Geo. Lopart Grocerijska prodajaln" N. W. telefon 8M «02 Ohio Street JOLIET, Ljudsko Krepčilo Tekom zadnjih par let so se zdravniki najbolj zanimali za krepčanje človeškega telesa od mladosti do zrele starosti. Prišli so do zaključka, da se dajo mnoge bolezni in nadloge preprečiti s pravim okrepčilom. Tako zdravljenje je prijetno in lahko. Treba je le izbrati si hrano, ki ti prija, pa tudi je treba vedeti, koliko je iste dovolj in ne premalo. Ako imaš slab okus in prepočasno prebavljenje, začni takoj rabiti asaafiiiigaM Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko —VINO— namerjeno, je niti sprejeti noče ! Oh. kako je to zaskelelo srce stare gospe. In vendar jo neka tajna, neznana moc vleče k lepemu dečku, kateri tako odločno odklanja njeno spremstvo! "In vendar bom šel jaz s teboj, dečko!" je rekel tako odločno doktor Pire da bi se tem besedam Teodor ne nio-(Nadaljevanje na 10. strani.) To znano zdravilo bo okrepčalo oslabele člene prebavljanja in bo uredilo delovanje. Izčistilo bo sestav in ohranilo ga čistega in močnega. Pripo-rpča se v slučajih $ zabasanosti, bolečinah in koliki, neprebavnosti, glavobolu, bledesti in slaboči, izgubi spanca, izgubi okusa, neprijetnosti po jedi. Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino se naj začne rabiti kakor-SsJ hitro se ne čutite dobro. Dobro je tudi za ženske in dekleta, ki trpe na glavobolu, nervoznosti, protinu in sploh slabosti. Dajte ga onemu, ki rabi moči. "V lekarnah. TR1NERS U ELIXIR. BITTER-W1HE trinerovo horkeviho H-»r«V«d b^.JOSEPH « a-.li_.-J A^e. JOSEPH TRINER, i 1333 1339 SOUTH ASHLAND AVE. i CHICAGO, Hi EDINA SL0YENSXA TVRDKA Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. F. KERZE OO. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ Naravna ohiska vina najboljše kakovosti Delaware, Catawba in Concord, prodaja JOSIP SVETE | 1780-82 E. 28th St. Lorain, Ohio. Delaware po 90c galona, Catawba po 70c galona, Concord po 50c galona £ Pri večjih naročilah znaten popust, za vina jamčim da so , < naravna. Vino razpošiljam v sodih od 25 gal. naprej. Zaloga praktičnih daril Vam nudi leto« mnogo koristnega. INažtejemo le nokoliko predmetov iz naših raz-icnih oddelkov. Preglejte to zbirko. Za ženske: Svete podobe, Pokrajinske slike, »toli (Rockers), odeje, namizna posoda, svetilke, mize, »toli v jedilnici » stojala za sprejemnice, kuhinjske omare, d>vani (couches) Davenports, Oprava za sprejemnice, Podstavki, HaH Racks, °*>ačilniki (Dressers) železne postelje, Za moške: Kadilna oprava, stoli (Rockers) navadni stoli, kovčeki za obleke, srajce, kravate, • nogovice, spodnje perilo, kape, kučme, obleke, čevlji, copate (slippers) lični telovniki, jopiči, kopalne obleke, kovčeki, ledene (Brass) postelje jopiči za znoj (Sweater Coat.) e«ene postelje, zaponke (Stick Pins) Pogrinjala, gumbi za manšete, medene Kardinjere. naramnice. Nakupi pri nas vse, kar potrebuješ za praznike. - Najboljše blago po najnižji ceni. J^ATH. SIMONICH, poslovodja. Prvi i m edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen 1. 1895. m Ant on Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Ko«jušnica na 205-207 Ohio St., Joliet, 111. ^"firnlTl 8lavntmu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih ▼ tv*8ke Vn 1 aStno zasel>no ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in rar-°*ove in kočije. a Po-' Kaj 6 SC P°služ* vsa't P°noči in podnevu. teI'2S?5 inN'\vkai V "aŠi Str°ki SC ogIas!te a,i telef°najte. Chicago Sl k°cijaži in vsi delavci so Slovene'. DRUŠTVENE VESTI. (Nadaljevanje s 7. strani.) postati član društva sv. Antona Pad. št. 87 in K. S. K. J. Znižana pristopnina velja samo za dobo treh mesecev, in sicer za mesec januar, februar in marec. Tem potom se vsakemu nudi prilika, postati član našega društva in K. S. K. Jednote. Bratski pozdrav! Math Golobitch, tajnik. Allegheny, Pa., 10. dec. — Društvo Marije Sedem Žalosti štev. 50 K. S. K. Jednote je imelo glavno sejo dne 8. decembra t. 1., pri kateri si je izvolilo sledeče uradnike za leto 1913: John Mravintz, predsednik; Matija Muc, podpredsednik; Frank Mravintz, I. tajnik; 1 Frank Trempus, II. tajnik; Josip Miroslavič, blagajnik; Marko Ostronich, zastopnik; Matija Medved, zapisnikar; Josip Dolmovič, I. nadzornik; Gašper Berkopec, II. nadzornik; Anton Dolmovič, III; nadzornik; Nikolaj Prokšelj, maršal; Anton Kambič, pomožni maršal; John Slapar, ameriške zastave nosi-telj; George Flajnik (Krojač), društvenega bandera nositelj; George Mihelčič, I. pregledovalec knjig; Anton Janžekovič, II. pregledovalec knjig; John Štajduhar, III. pregledovalec knjig; Dr. Josip V. Grahek, dr. zdravnik; Edinost, društveno glasilo. Redne mesečne seje se vršijo vsako drugo nedeljo v K. S. Domu na 57th in Butler cesti. Bratski pozdrav vsem članom in članicam "K. S. K. Jednote. Frank Mravintz, I. tajnik. Chicago, 111., 16. dec. — Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J., kateri niste bili na seji 8. dec., ko se je tudi odbor volil, da je bil sledeči odbor izvoljen za leto 1913: Predsednik, Anton Petric; podpredsednik, Frank Kalan; prvi tajnik, John Wukshinich; tajnik-zapisnikar, Frank Kozjek; zastopnik, Martin Nemanich; blagajnik, Martin Kremesec; nadzorniki, Anton Stalzer, Frank Kozjek, Marko Stare; zastavonosca, Anton Zebohar in Mi-jo Vulje; maršal, Rajmund Maraž; ravnatelj, Vincenc Jambry. Nadalje tudi prosim še tiste člane, kateri niste še oddali svojih certifikatov tajniku, da jih prinesete na prihodnjo sejo, ali jih pa lahko pošljete po pošti, ker se ni potreba zanje nič bati, zakaj jih dobite zopet v redu nazaj. Nadalje upam, da se bode odbor spoštoval in vsi skupno delovali v korist društva in Jednote. Zatorej naj vsaki član gleda, da pripelje novih članov v društvo, ker sedaj je pristop prost za 3 mesece. Tisti člani, kateri pa še kaj dolgujete za to leto, prosim, da se vse poravna na prihodnji seji Želim vsem članom in članicam vesel Božič in srečno novo leto! J. Wukshinich, tajnik, 2748 So. Trumbull Ave jo, ki so hodili k bolnim bratom meseca novembra. Te seje se mora vsak član udeležiti, ker to veže vsa-cega dolžnost. Pozdrav vsem članom W. C. U. Josip Klemenčič, predsednik. Priporočam cenj. rojakom in prijateljem svojo trgovino z obleko V zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in deČo kakor tudi ženske črevlje Dobra postrežba, nizke cene! John Kirincich 918 North Chicago St. JOLIET, ILL. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebra, desk in šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulic blizu nevega kanala. Predne kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mita bomo zadovoljili in ti prihranili denat &mMMMMaMMMmMMMWMMMmMMMMMMMmMmMMMMMMMMmWMmm*M*MMMMMMmMMMMMMMMMmMMmMMmMMMmMMmmmMMM'A Za Zavarovanje.... proti požaru, mali in velika POSOJILA POJDITE K A. Schoenstedt & Co. 203 Woodruff Bldg. Oba tel 169 Joliet, 111. mmmmwmm^ mmmwmrmmmmmmmMmmrmmmmmmmmmwmmmmm^mmmmmmmMmmMMmmmmmmmmmMmmmmm»wmmmmmmmmmmm, yv. J. LYONS Nas office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS KADAR POTREBUJETE iaj lesa za stavbo ali drugo, vpraiajt« za cene Lyons Bros. LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St., JOLIET, ILL Cleveland, O., 15. dec. — Iz urada dr. sv. Lovrenca št. 63 K. S. K. Jednote se naznanja vsem članom in članicam zgoraj omenjenega društva, je bila redna in letna seja dne 8. dec. 1912 ter volitev društvenih odbornikov za leto 1913. Izvoljeni so sledeči gg odborniki: Anton Globokar, predsednik; Anton Zabukovec, podpredsednik; Ivan Šuštaršič, I. tajnik; Josip Pelatko, II. tajnik; Jurij Perušek, III. tajnik; Andrej Potisek, delegat; Anton Fortuna, blagajnik; Ivan Perko, Domen Globokar, Jakob Kastelic, nadzorniki; Mihael Znidaršic, vratar; Ivan Janežič, maršal; Anton Zabukovec, I. podmaršal, Jakob Kastelic, II. podmaršal; Martin' Sirek, zastavonoša; Fred Russ, banderonoša; Alojz Perhavcc in Ivan Rogelj, spremljevavca. Anton Ulepič, načelnik; Ignac Zaletu, podnačelnik; Domen Globokar, trobentač. Seja kakor običajno vsako drugo nedeljo v mesecu v M. Plutovi dvorani. Tudi se naznanja, da s 1. januarjem pridejo v veljavo nove knjige. Zdi se mi potrebno, da še enkrat opomnim, da bi vsi člani in članice poravnali vse asesmente in dr. prispevke vsaj do 25. dec. t. 1., da ob računih in pregledovanjih dr. nadzornikov morem predložiti natančni račun nadzornikom v pregled. Nadalje se tudi zahvaljujem članom in članicam dr. sv. Lovrenca št. 63 K. S. K. J. za zajipnost v času mojega službovanja kot prvi tajnik skozi tri leta. Želeč novemu odboru kar naj-obilnejšega uspeha, pozdravljam vse člane in članice naše slavne K. S. K. J. in želim vesele božične praznike in srečno novo leto 1913! Jakob Resnik, I. tajnik. Joliet, 111., 17. dec. — Iz urada društva sv. Martina št. 80 W. C. U. se naznanja, da bo imelo društvo svojo glavno letno sejo prihodnjo nedeljo, to je 22. dec. točno ob \. uri popoldan v svoji navadni dvorani. Pri tej §eji bo volitev odbora za prihodnje leto 1913, pa tudi je več točk na programu, da se rešijo in obrnejo v korist društva. In pa še vsi oni brati so prav vljudno vabljeni, da se te seje udeleži- Louis Wise "MEET ME FACE TO FACE" gostilničar 200 Jackson St., Joliet, 111 Prijateljem in znancem naznanjam la sem kupil Mauserjev salun, kjer m< lahko najdete vsak čas in se okrepčate V zalogi imam najboljša vina in drug« pijače. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BLI2I REVMAT1ZMU HROMOSTI BOLESTI t KOLKU BOLESTIH » ČLENKIH NEVRALOtt PROTINU OTRPLOSTI MtSlC SLABOTNEM KRIŽU AU mjb d vdčjai &U|B410 Kamro na. SLABOSTO » ČLENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEZNH MRAZENJU t ŽIVOTU VNETJU OPRSNB MRENB PREHLAJENJU BOLESTIH » LEDJIH BOLESTIH » KRIŽU HUDEM KAiUU Joliet Steam Dye House Professional Cleaners and Dyera STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cau Oba telefona 488 SLWNOZN ANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo- To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, I?! Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 I Joliet Citizens Brewing Co- :: North Collins St., Joliet, 111. IPiite E Brand" pivo § i Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. KDOR HOČE DELA naj se nemudoma naroči na najnovejši knjigo: "Veliki Slovensko-Angleški Tolmač" da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. Knjiga obsega poleg slov. angl. slovnice, slov. angl. razgovore za vsakdanjo potrebb, navodilo za angl. pisavo, spisovanje angleških pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji slov. angl. in angl. slov. slovar. — Knjiga, trdo in okusno v platno vezana, ima 424 strani, stane $2.00 in se dobi pri: Pišite po cenik! V. J. Kubelka, 538 W. 145th St. New York,N.Y. Edino in največje založništvo slov, angl. in raznih slovenskih knjig. Loughran & Conway 108 Loughran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET Prodaja zemljo, lote, posojuje denar, zavaruje proti požaru hiše in pohištva. JAVNI N OTARJI Denar posojamo na lahke obroke. Pridite k nam v slučaju, da rabite kaj podobnega. Chicago tel. 500 (Five hundred.) Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1911 je imela 614.5 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 300 TISOČ KRON. Vložen denar obrestuje po 4} % brez vsakega odbitka Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA s vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno "iparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo Vaš denar. _ ' _ SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO I Bray-eva Lekarna Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. t#4 Jefferson St., bHra mosta, Jollot Ana Vogrin Izkušena babica N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St., Joliet, 111. Sedaj je čas si kupiti lepo zlatnino in po zelo nizki ceni: ure, verižice, prstane, ženske knofelce, naglavne kamplne z lepimi kamni, stenske in budilne ure. Se priporočam slavnemu občinstvu edini slovenski zlatar v Jolietu FRANK BAMBIČ, 210 Ruby Street, Joliet, Ills, j Rezervni sklad nad pol milj ona kron. KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom. Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18. obrestuje hranilne vloge po čistili w * Oi brez odbitka rentnega davka. XXX S /O Nas zaupnik v Zjed. državah je Frank Sakser, 6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York. Stanje hranilnih vlog dvajset miljonov kron. (Nadaljevanje s 8. strani.) gel zoperstaviti, ko bi bil tudi hotel. "Vedi, da sem jaz zdravnik, tvoja mati je bolna in vrhu tega ste ptuji v našem mestu. Dolžnost moja je torej, da v^m pomagam. Ali si ti poznal 6vojega očeta? Kaj je bil tvoj oče? Kako se pišeš mali junak?" "Moj oče je bil operni pevec, velik umetnik, ki je prepotoval celo Ameriko. Po očetovi nesrečni smrti sva zapustila z materjo Ameriko in vrnila sva se v materino rodno mesto, v katerem živi dober prijatelj moje matere. Jaz se pišem Teodor Loretti, toda mama mi je prepovedala govoriti s ptuji-mi ljudmi o naših razmerah." "Teodor Loretti 1" Gospa Lašansk* se je opotekaje se prijela prvega stola. Ali jo draži prazna domišljija, ali pa je priplaval angelj miru v njeno hišo? Jokaje je držala objetega teta Berta dečka, njeno srce je že zdavno govorilo. Doktor Pire je podpiral gospo La-šansko, kateri so se šibile noge; potem ji je pa rekel rahlo: "Ali niso čudna pota božje previdnosti, milost-ljiva. Akoravno sem vaš hišni prijatelj, vendar nočem motiti prvega svidenja. Moja pričujočnost bi bila morda za Gerto preponiževalna, toda Ger-tinemu sinu hočem biti vedno zvest varuh in oče. Jutri pridem na obed, milostljiva, za danes pa z Bogom." Odšel je rahločutni gospod. Nobeno božično drevo ni zaljšalo priproste sobe, v kateri se je pol ure pozneje našlo čvetero srečnih ljudi. Le slabo je brlela ena sama sveča in vendar je postalo naenkrat tako svitlo in gorko v srcih. "Odpusti mama!" in zarila je hči svoj obraz in svoje solze v materine rame. "Meni in njemu je manjkalo tvojega blagoslova in prijaznih. Iju-beznipolnih tvojih besed. V morju je našel svoj hladni grob! Spravi se, mama, tudi s pokojnim! Sprejmi njegovo dete kot svoje dete, sprejmi je brez britkosti in ljubi je, kakor si nekdaj ljubila mene!" "Do zadnjega svojega dihljeja!" je odgovorila globoko ginjena mati. Nič več ni izpraševala srečna starka, vedela je le eno, da se je zgubljena ptičica vrnila nazaj v staro svoje gnezdo. Peruti njene so otrujene in kako dobro ji bo del mir, zopet bo ozdravila in postala bo zopet krepka v zvestem materinem naročju. Ne za trenutek več ni hotela gospa Lašanska pogrešati svojih ljubih in dragih; še tisto uro so se morali preseliti v domačo, rodno hišo na cesti Marije Pomočnice. Namesto doktor Pirca je prižigala to leto teta Berta svečice na krasnem božičnem drevesu, ki je bilo nocoj res pravo znamenje sprave, ljubezni in miru. S žarečimi očmi je zrl mali Teo v blišč božičnega drevesa, ki ftlu je odvzelo vse skrbi njegovega mladega življenja in na mi-glej vse srečne matere je zapel s srebrno čistim glasom ono staro, a vedno lepo: "Tiha noč, blažena noč!" V imenitno hišo na cesti Marije Pomočnice se je zopet naselil mir, se je zopet vdomačila sreča. Veselo se je dečko razcvital k novemu življenju, življenju polnemu veselja in brezskrb-nosti. Negovale so to dragoceno življenje mati, stara mati in stara teta Berta. Doktor Pire je bil vsakdanji gost v hiši na cesti Marije Pomočnice in tudi Gerta se je polagoma okrepčala popolnoma. Njena duša se je v ognju trpljenja očistila, kakor se čisti zlato v ognju. Vse je družila in oklepala s trdnimi vezmi ljubezen, katera,, po besedah sv. pisma, ne mine nikdar! Iz Evrope v Ameriko. Sinovi in hčere vseh evropskih narodov, prihajajoči v to gostoljubno deželo, se prej ali slej potope v veliki ame-rikanščini. To misel je pokazal Josip Triner, izdelovavec slavnega Triner-jevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, na svojem krasnem koledarju za 1913. Kaže nam ladje, ki prihajajo v newyorško luko z novimi priseljenci. Okrog slike so dekleta raznih narodnosti in v njihovi sredi končni posledek — amerikanska deva. Iz-tis tega koledarja dobe po pošti tisti, ki pošljejo 10c. Jos. Trinerju, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. Slovenci in Hrvati v Pittsburgu, Pa. POZOR! Naznanjam rojakom, da sem kupil in prevzel znano GOSTILNO na 3329 Penn Ave. Pittsburg, Pa Točim najboljše pivo, domače in importirana vina in žganja. POSTREŽBA IZBORNA. Slavnemu občinstvu se priporočam v obilen poset. Posebno rojaki, Slovenci in Hrvati, vsi dobrodošli! Geo. Flainik, lastnik 3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa. Vjna naprodaj Lansko vino od prve trgatve iz mu škatel in iokaj grozdja belo vino pc 35c galon. resling po 40c galon, bele vino od leta 1910 po 45c galon, črne 40c galon, staro belo vino 50c galon 100 proof močan drožnik in tropino-vec po 4galone za $12, 10 galonev $25. Vino pošiljam po 28 in 50 galo-nov vk«p. Vinarna in distilerija bli-zo postaje. Pisma naslovite: S. Jackse, Winery Box 161, St. Helena, Cal. .rtN-T^juK -j'. - Godba za plese in vse druge zabave, zmožna grati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St.. Joliet. 111. NA PRODAJ 5 AKROV ZEMLJE, na istej hiša s 7 sobami in kletjo, dve staji, ena za konje in vozove, čez 30 sadnih dreves, cementni tlak okoli hiše v dolžini do 230 črevljev, vodnjak 95 črevljev globok z izvrstno vodo, lega z najlepšim razgledom na vse strani^ na voglu 1825 Clement Streeta in prve poti severno od Thei-ler-parka. Zemlja je res izvrstna za pridelavo vsakojake zelenjadi. Cena se izve pismeno ali ustmeno pri g. Antonu Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stnov. tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne's Band and Orchestra, soba 2, D'Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne. NA PRODAJ ALI V ZAMENO — farma, obsegajoča 60 akrov, 3 milje severovzhodno od Lockporta. Izvrstna pitna voda; zidana hiša in skedenj, mlin na veter. Oddajo se tudi letošnji pridelki, kakor tudi vse poljsko orodje in stroji. Lennon Bros., 205 N. Chicago St. 50tfn. NA PRODAJ 1 LOT NA OAK-land Ave., Joliet, 111., eden blok južno od Granite St., poleg nemškega pokopališča. Več se izve pri lastniku John Sitar, 807 N. Chicago St., Joliet, 111., ali pa pri Upravni-štvu Am. Slovenca. 3tl 1 / 8 / 2. 6/3/4 7/9/5 Zastonj $15 Ko kvpujete uro—kupite najboljšo, da prepričite sitnosti. Prodajemo najboljše ure na svetu za skoro polovico cene. Elgin in Waltham ure so najboljše. Da razglasimo našo trgovino smo pripravili nekak kontest, da bo vsak lahko dobil svetovnoznano uro. Poskusite in dobite kontest. Uredite štev. tako da bo na vse strani štelo 15, a nam pošljite odgovor, da vam pošljemo ček kredita za $15, ki je dober za nakup krasnih Elgin ali Waltham ur. Šaljemo vam tudi naš cenik — badava, da si izberete. Pišite danes in pridejajte znamko za pošto. CORONA COMMERCIAL CO. 443 E. 16th St., Dept. 80 NEW YORK CITY- m JOUCSJttc, FINO PIVO V STEKLENICAH- Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St. Both Telephones Dobite brezplačno Vaša darila! Nabirateljem kuponov Ducker's Corner se nudi prilika, da dobijo najfinejša in najbolj dragocena božična darila popolnoma prosto. Obiščite jutri oddelek za darila v 2. nadstropju. Božični Predmeti za Celo Družino. VELIKA ZALOGA PUNČIK V DRUGEM NADSTROPJU V ODDELKU ZA DARILA Večja izbera, lepše in boljše punčike, kot si jih še kedaj videl kje drugje, in, kar je znabiti še bolj zanimivo, nižje cene, kot so se nudile še kedaj poprej. MATERE MLADIH DEKLIC hočejo dandanes v prvi vrsti LEPE punčike, in zato jih jim nudimo. Vpliv punčike na dekličino mišljenje je večji kot si marsikdo predstavlja; zato naj bo njena punčika čedna. Ducker's Corner ima čedne punčike vseh vrst, velike in male, oblečene ali neoblečene. Cene od 5c do $25.00. Ali želite imeti vesele prazhike? Pridite v Ducker's Corner; tukaj morete kupiti darila vsakemu, ki ga imati radi. Če storite srečne nje, boste sami srečni. Našli boste tukaj vse, nad čemur se morete radovati Vi in nad čemur se bodo radovali oni, katerim jih boste podarili. Igrače, Punčike in Igre.—Vse za Radovanja Otrok. Ni nobene trgovine v Jolietu, kjer morete nuditi otrokom toliko zabavnih predmetov kot v Ducker's Corner. Velikanska izbira igrač, punčik, iger itd. Dnevi do Božiča bodo hitro pretekli. Pridite in pripeljite otroke s seboj. VELIKA RAZSTAVA IGRGAČ V PRITLIČJU. Importirani mehanični vlaki s strojem, tenderjem, eden voz in okrogel tir, pc» 39c, 75c, 98c, do............................$2.98 Priprava za čaj, kot igrača, iz cina in porcelana, v škatljici, cela garnitura za 10c in do.......................$2.48 Vozički. Naloženi in nenaloženi vozički, konj in voz, v vseh velikostih, po 10c do..................$1.48 Mali Piano, Specijaliteta po vrednosti, samo,za...........29c Medvedi. Importirani Teddy-medvedčki, najboljše delo, trdno sešiti, po 50c, 98c, $1.25, $1.48;, $1.98 do.. .$3.50 Vozički. Express-vozički, jeklen okvir in tružica, 4 kolesa, trdno, vzdrži težo otrok, v vseh velikostih, od 75c do ........................................$1.98 Vozički z dvema kolesima samo za 10c. "Shoo-flys" ip gugalni konjički — s sedlom in ujz-do, pokriti, po $1.25 .do.....................$12.50 Robci za darilo za vsacega, Božična obuvala naj bodo svilnata. kajti sv. Miklavž pride na zemljo v svilenih nogavicah; in kakor on dela, moramo tudi mi. Imamo v zalogi obilo finih svilnatih nogavic po zelo nizkih cenah za moške in ženske, in storili boste prav, če jih izberete nekaj za se. Vse, karse kupi, zložimo v lične škatlice. Ženske vezene svilnate nogavice, izvrstne kakovosti, črne in barvane, z ličnimi okraski vezene, eno-ali večbarvne, par za.......................$1.00 Najfinejše Lisle nogavice—Krasno vezene, eno-ali večbarvne, v najrazličnejših barvah, kakor" sve-tlo-modre, sive, rujave, črne itd. Po 35c in 50c par OPRAVA ZA MOŠKE. V DUCKER'S CORNER MOREJO ŽENSKE BREZ SKRBI KUPITI MOŠKE OBLEKE IN DRUGE POTREBŠČINE, KER SO VSI KROJI POPOLNOMA PRAVILNI. Ducker's Corner ne pazi samo na pravilen kroj, ampak se ozira tudi na zahteve moških, njihov kemfort in dober okus. In vendar so perilni izdelki tam cenejši, kot kjersibodi v zalogah moškega blaga. Še nikoli taka vrednost ali taka izbera v naši velikanski božični zalogi. Posebno veliko je vredno, ker se more vsakemu izbrati primerno. Najraznovrstnejši — čarobno s čipkami okrašeni ali vezeni, tudi v Holly-škatljicah, ako želite, pripravljenih kot darilo. Na tisoče raznih vrst, 19c, 25c, 35c, 39c in 50c. Robči iz čistega platna, vezeni na oglih ali straneh, ter obrobljeni. Na tisoče na izbero od 19c do 50c Robci z začetnimi imenskimi črkami najrazličnejših vrst—Script in Longfellow začetnice, čisti platneni in mešani robci..................10c do 35c Velika izbera robcev za moške iz čistega Shamrock in Irish platna, z Block, Old English ali Longfellow začetnicami, tudi vezenimi, kakor tudi obrobljeni z gladkimi čipkami. Pol ducata robcev je zelo pripravno darilo za moške. Po 10c, l5c, 25c, 35c in 50c komad. Praktični božični darovi v našem oddelku za obleko in svilo. Vsaka ženska čisla vzorce mod. oblek. Napravili boste gotovo trajen dober vtis, ako boste darila izbrali izmed naše bogate zaloge tkanin, kakoršne so sedaj v rabi, bodisi svilnate, bodisi volnene, enobarvne ali v različnih barvah. Mi Vam nudimo brezdvomno najmodernejšo zalogo fiinih svilnatih vzorcev, kar se jih še kedaj videlo v Jolietu. Vse v Holly škatljicah, pripravljeno, da se da kot darilo. Zelo bogata izbera, po cenah od ................................... 50-inch volneni "Storm Serge", izdelano v "La Zelo teško angl. sukno, za obleke in obšitke, zelo Porte" tovarnah za blago, garantiran Serge, ki ga praktično za zimske obleke, jako široko in močno, prodajamo yard za...................................yard za ....................................$1.79 Špecijelna zaloga finega svilnatega blaga za darila, v Satin Charmeuse, Crepe Meteor, Satin de Luxe in Satin Mescalines, v najlepših obsenčenih barvah, yard po $1.50, $2.00 in $2.50. Vsako svilnato blago je položeno v božično škatljico, nripravljeno kot darilo. $1.50 do $4.00 KRAVATE PO 35c, 50c IN 75c. Če pregledate bogato zalogo teh kravat, se Vam pač ne bo zdelo potrebno, da bi morali imeti še dražje kravate v naši zalogi. SRAJCE, KI NE OBLEDIJO. PO $1 in $1.50. "Remington No-fade" srajce so najboljše, ki jih morete kopiti za ta denar. Najnovejši vzorci v gladkem in robčastem izdelku, po $1.00 in $1.50 Božična razprodaja steklenina in svetilk. Edina trgovina v Jolietu, kjer morete dobiti popolno zalogo stekleiiinc, električnih in plinovih svetilk. Vsa naročila za lestence se izvršijo PROSTO v dneh pred Božičem. Izberite jutri lestenec ali svetilke, katere želite, in Vam jih pripeljemo na dom, kadar želite. Robci, Otročje rokavice. Kopalna oprava. Spodnje perilo. Svilnate nogavice. Zimski jopiči. Svilnate ovratnice. Svilnati dežniki. Lične naramnice. Svilnate zaponke za nogavice Lepi Pajamas. Moške hlače. SPECIAL—Tri različne vrste lestencev s 5 palci "Drop Apron" ali "Fringe" držalom, zeleno, jantar ali "rich ambcr"-zeleni lestenci, kakoršnih nc morete kupiti nikjer drugje izpod $12.50. Naša cena samo ......................................$7.95 SPECIAL—Jutri ponudimo izbiro nad 100 raznih vrst senčil za plinove ali električne svetilke, ki so bila naprodaj po $5.00. Vzemi katerega hočeš. stane po ................................... AmerikANSKi Slovenec 3. ŠTEV. JOLIET, ILLINOIS, 20. DECEMBRA 1912 LETNIK XXII. \Ok X\> t Božjemu Detetu. Sveti večer, spet lahna ti krila so se razgrnila danes na svet! 2. Blažena noč, ko Dete presveto, v uboštvo odeto, nam se rodi. 3. Nosiš nam mir, mir božji in srečo na zemljo trpečo, Dete sladko! Dete, postoj v družini sleherni, slovenski in verni, daj ji svoj mir! 5. V jaslice, glej, Te Mati premila to noč položila, revna kot Ti. 6. Naše srce pa zibka je bela, ki bo Te vesela, tcdi njen gest. Nikdar od nas Slovencev ne hodi, naš narod pa vodi v rajski Božič! a. b. -v 2 Mir ljudem na zemlji! Božična povest za Amerik. Slovenca spisal Rev. Jos. Pollak. 3=1 "Kupite lepo poslikanih krožnikov!" tako je glasno a s prijetnim glasom klical vitek, temnolas deček temnih oči po obljudenih ulicah lepega, dunajskega mesta. Kdor bi pogledal mlademu prodajalcu globokeje v oko, ta bi kaj lahko spoznal, da se v temnih in lepih teh očeh zrcali celi svet skrbi in gorja. Teško obložen z raznimi predmeti, katere je deček prodajal, se je le s težavo pomikal naprej po ulicah bajno lepo razsvetljenega cesarskega mesta. Trdo zmrzneni sneg mu je škripal pod nogami in rezka, ledeno mrzla burja mu je brila v obraz. Le malo je bilo videti zvezd skozi oblake polne snega, a iz izložbenih oken Velikih prodajaln so svetile velike e-lektrične luči in razsvitljevale vse nakopičene zaklade na cesti Marije Pomočnice. Kljub temu pa, da so bila okna čarobno razsvetljena in da je bilo za njimi nakopičenih nebroj mikavnosti so se danes dunajčani le malo zmenili za vse te zaklade, vsakemu se je mudilo domov, kjer ga je čakalo pri božičnem drevescu še dosti dela, kajti bil je nocoj sv. večer. Nihče se ni zmenil za mladega prodajalca, katerega korak je postajal vedno bolj počasen in klici njegovi vedno bolj otožni. "Vrni se domov, dečko, se svojo kramo; danes ti gotovo nihče več ne kupi"—je nagovoril mimogrede prijazen gospod otožnega prodajalca in dostavil je: "in vrhu tega je tako mraz, da boš gotovo ozebel, ako ne greš takoj domov." "Oh moja mama so tako bolni in nimajo ne drv ne hrane v hiši, ako ničesar ne prodam," je ihtel deček. "Tvoji materi se torej tako slabo godi?" Pri teh besedah je gospod segel v žep, iz katerega je potegnil goldinar. "Ti si dober otrok in si boljše osode vreden. Tukaj imaš goldinar, ker je danes sv. večer." "Hvala lepa, dobri gospod, toda tega ne smem sprejeti; mama namreč vedno pravi, da je prosjačiti sramotno!" "Oho, dečko, ali je tvoja mama tako ponosna?" Z zanimanjem je zrl ptuji gospod dečku v lepi in nežni njegov obraz. "Ako je kdo ubožen in potreben. tedaj ni nikakor sramotno, sprejeti kakega daru. Kje pa stanuje tvoja mati?" "Moia m.-iti ctnnnjp Muenzlllice Št. ' 3, vrata 50, ker-so tamkaj stanovanja po ceni," je odgovoril deček odkritosrčno. "Torej v ubožnem delu mesta!" — Sočutno je gledal gospod bledi in od skrbi prepadli obraz ubozega dečka. "Vzemi fantek denar, zato mi pa daj, ako ga nočeš zastonj vzeti, lesen krožnik. Tukaj imaš še deset vinarjev, za poulično železnico, ker imaš daleč domov. V kratkem bom obiskal bolno tvojo mater in videl bom, kaj morem storiti za njo." Deček stopi par korakov nazaj, do postaje poulične železnice in se ostavi pred krasno veliko hišo, katere vrata so bila zaprta. Tukaj se je hotel utrujen deček nekoliko odpočiti in začel je se svojo sapo greti na pol zmrznjene svoje prste. Ko tako diha v svoje roke, čuje cviljenje na pol zmrznjenega psička, ki se je pred zaprtimi durmi kar mraza tresel. Uboga živalica se v srce zasmili dobremu dečku. Naglo se odloči, on vzdigne psička in pritisne na električni zvonček pred hišo. Bolj priletna dama jako prikupljive vnajnosti je odprla vrata. Na njenem obrazu se je brala dobrotljivost. "Mi ničesar ne kupimo, imamo vsega dovolj. Sicer pa ljubček, ako hočeš kaj prodati, moraš po bolj pripro-stih hišah poskusiti svojo srečo. Seveda, seveda nocoj bi tudi tam nič ne prodal, danes ima vsak sam seboj dosti posla, nocoj je sv. večer." — Zdaj je še le dama zagledala domačega psička v dečkovem naročji in še bolj prijazno je rekla: "A tako! ti prinašaš našega Pufita domov, ki je skozi vrata smuknil, katera je odhajaje odprla moja sestra. Ti, žival ti, potepena! Le vstopi fantiček, dala ti bom — saj si ves premrazen — čašico čaja in kosec potvice." Žarek veselja je blisknil po nežnem dečkovem obrazu in olikano je rekel: "Teodor vam je, milostljiva, jako hvaležen za vašo dobrotljivost." Začudeno si je dama bolj natančno pogledala dečka in rekla je: "Zdi se mi, Teodor, da si dobro vzgojen in da si sin boljših ljudi. Le pojdi v sobo in sedi! Gotovo si revček jako truden. Moj Bog! tako mlad in že si moraš služiti kruha pred ptujimi vra-' ti. Tukaj imaš čaja in potice!" Sočutje je prevzelo dobrosrčno damo in jela je gladiti dečka po lepih, temnih njegovih kodrih. Preplašena je obstala in plaho se je ozrla proti j . ■ nt->ii.. tekoči Uii'i^i-^ jV r:! vlinil.r po- pila njena sestra, vdova justičnega svetnika Lašanskega. "Ali si si zopet raz ceste pobrala gosta, sestra Berta?" je vprašala trdo in pikro in srdito je zrla na svojo sestro. "Kaj hoče beraški otrok v moji hiši? Ali ti nisem že tolikrat povedala, kako da prosjačenje sovražim. Kdor se poslužuje otrok za hauziranje, ta dela lahkomišljenosti in hudobiji v roke, ta izroča dušo in telo otrokovo pogubljenju. Ali te ni sram ljauzira-nja in beračenja, deček? Pojdi domov in tvoji stariši naj te uče resnega dela!" Pri zadnjih besedah je Teodor planil kviško, temna rudečica je oblila njegov sicer bledi obraz in ponosno je odgovoril: "Jaz nisem prosjačil, marveč pobral sem pred hišo psička in prinesel sem ga na gorko, ker so bila hišna vrata zaprta. Delati me je pa moja mati že zdavno učila. Vse, kar prodajam, sem sam napravil, sam poslikal, pozno v noč sem se trudil, da bi pomagal svoji bolni mamici. Ni vam treba kregati gospodične, ker ima dobro srce do revežev. Prav je imel moj pokojni oče, ki je večkrat rekel: "Bogati ljudje, trdosrčni ljudje. Pri teh besedah je odmaknil skodelico s čajem in krožnik s potico in hotel je oditi. Debele solze so se mu vlile po njegovih lepih licih. Justičnega svetnika vdova je- vsled teh besed kakor nema zrla dečku v obraz. Milejša čustva so se borila s ponosom in trdosrčnostjo. Nekoliko prijazneje je potem rekla sestri: "Ti veš, Berta, da ne maram otrok in da imam za to jako tehtne razloge, katere bi imela ti kot sestra vsaj spoštovati. Ako ti je teško shajati z menoj, si lahko pomagaš. Jaz ti ne stavim nobenih ovir, ako hočeš hoditi svoja_pota; v moji hiši pa je moja volja postava!" "Mrzlo in brez ljubezni je postalo v tvojem srcu in tvoji hiši, odkar jo je zapustil tvoj otrok, tvoj edini, ljubi o-trok. Vsak dan hodiš v cerkev in imaš se za kristjano in vendar ne poznaš ali nočeš poznati najvažnejše božje zapovedi, zapovedi ljubezni in u-smiljenja." "Berta" — je odgovorila sestra si-dito — "ali razumeš ti mojo dušo? Čim globokeje sem bila vžaljena, tem večja je postala tudi muka!" Jezno se je obrnila stara, stroga raa-trona in prezrla je. da se je pri tej kretnji odprla na njeni roki dragocena zapestnica in da je padla v dečkovo košaro. Ko je gospa odšla, je rekla gospodična Berta: "Le mirno se zopet vsedi in privošči si čaja in police. Moja sesfra ni tako trdosrčna, kakor kaže na videz. Le otrok ne mara, pa tudi to ima svoj vzrok!" Gospodična Berta je, gloW;j> zn>h-llila in zrli* i, : .-ci-j t'o'go skožt ©i na katero je veter nametaval snežink. Kako mrzlo je moralo biti zunaj in kako prijetno je notri pri gorko zakurjeni peči! Teodor je zavil polovico potice v papir, jo položil v svojo košaro in hotel je oditi: "Ti, ljubi deček, si gotovo popolnoma ptuj v našem mestu in gotovo nimaš nikogar, ki bi ti pripravljal božično drevesce?" "Da, popolnoma ptuj," je odgovoril žalostno deček. "Prišla sva z materjo daleč črez morje. V morju je pokopan moj oče. Bil je gledališki igravec in velik umetnik. Vtonil je na nekem izletu v bližini Bostona v Ameriki. Pozneje je zgubila mati vrhu tega še celo premoženje tako, da smo popolnoma obožali. Na zadnji pomorski vožnji je mama obolela. Slabo, jako slabo se nam godi v stari domovini." Solze so stopile dečku v oči in več ni mogel govoriti. "O, ti vbogi otrok," je zdihovala gospodična Berta in tudi njen obraz so zalile sočutne solze. "Nočem te dalje zadrževati, Teodor. Popolnoma bo že tema in mati vtegne biti v skrbeh zavoljo tebe. Pozdravi svojo mamo in povej ji, da jo obiščem v kratkem, da tudi v stari domovini živi še Bog, ki skrbi ljubeznivo za nas vse. Danes nam je rojen Zveličar Gospod, ki obeta tudi najbolj revnemu in najbolj zapuščenemu ljubezen in usmiljenje." Odrezala je velik kos belega kruha, naložila v košaro vse polno sladkega peciva, zbrala si je par poslikanih krož nikov in plačala za nje petkrat toliko, kakor so bili vredni. ''Z Bogom, ljubo dete! Ne pozabi moliti! Bog svojih ne pozabi. Pozdravi mamo!" — Hvaležno je poljubil Teodor gospodični dobrotljivo roko, s katero ga je prijazno božala po bledih licih. Gospa Lašanska je zopet vstopila v sobo, začela je se žličko mešati čaj in rekla je strogo: "Kje se zopet mudi Barba. Doktor Pire se je napovedal na večerjo. On hoče pri nas preživeti božični večer. Ob sedmih mora biti večerja pripravljena in miza pogrnjena. Skrbi ti za to, Berta, da ničesar ne bo manjkalo. Saj sama veš, da je doktor Pire, kljub temu, da mu je naša hiša prizadejala toliko britkosti. vendar ostal zvest in nesebičen prijatelj." Britko se je zasme-iala: "Da, odpuščenje bi bila slabost! Ne. slabotne se pa nočem pokazati." "Ravnaj in delaj, kakor sama veš in znaš, toda delai tako, da boš mogla enkrat svoje dejanje in nehanje zagovarjati pred sodnim stolom božjim. Tebe privesti do usmiljenja in priza-nesljivosti, se pravi vodo z rešetom 7". iemati Že dosti do! > sem se .. ndila, «•••••. zaman. Mi ysi - no slabotni liu- e. v-ak se lahko zmoti. vse!-. lahko greši. Ko bi bila Gerta v potrebi in pomanjkanju, rada bi jo sprejela in delila bi z njo vse, kar imam." "Bodi brez skrbi, ona živi v obilju, sijaju, razkošju in sreči!" je odgovorila vdova trpko — "dokler se človeku dobro godi —, pozabi z lahka na materino ljubezen in na domačo hišo. Da, ko bi jo zadela nesreča, tedaj ji vteg-nem biti zopet dobra, tedaj se vtegne spominjati svoje matere, toda trkala bo na zaklenjena vrata!" Molče je zapustila sestra sobo. Vse njeno obnašanje je bilo ljubezen in je zahtevalo ljubezni, v tej hiši pa ni bilo ljubezni, v tej hiši je domovala trpkost in sovraštvo. Njena sestra, vdova Lašanska, je bila bogata, jako bogata. Podedovala je za svojim možem velikansko premoženje. Pokojni justični svetnik je nepopisljivo ljubil svojo ženo, vsako željo ji je takorekoč bral raz njenega obraza in s tem jo je raz-vadil. Gospa Lašanska je postala jako sebična in trmasta. Vse se je moralo vkloniti njeni volji, zlasti pa je morala to storiti njena edina hči, katero je sicer jako ljubila, a zahtevala je od nje, da se ji pokori v vseh zadevah in da podvrže svojo voljo popolnoma volji svoje matere. Vsled tega ni manjkalo med materjo in hčerjo večjih in manjših nespprazumljenj. S temnim obrazom je sedela stara, razvajena gospa v mehki naslonjači, poleg katere se je nekoč tako rado igralo njeno dete, rožnato lepa Gerta. O, kako je bilo takrat še jasno in svit-lo krog nje — zdaj pa je bilo vse pu- veliko človeško bedo in ker oni, ki 1,5 ViO- glo pomaga, dvakrat pomaga, se n čem prepričati še danes." L Razvil je zavitek in pokazal je ž0" spej čedno poslikan lesen kroz111 "Kupil sem ga na ulici od mladesi hauzirarja, čigar vunajnost in obnaSj| nje mi pričata, da je sin boljših lj^ Sam sem, nikogar nimam, katerega mogel imenovati svojega — pa hočem imeti svoje božično vesewj Dobro delo usmiljenja prinaša notra (Nadaljevani na S. strani.) se oja red f i bitter-wine pate* trinerovo ho^kev]no "•"»f'Ared by JOSEPH TRINER SAsklaid Ave. ROJAKI boljših slojev vedo cenit svoje zdravje. Navadno so dobri delavci, trezni in stalni, močni in pošteni. V slučaju bolezni v njih družini se poslužujejo najboljših sredstev; že mnogo let se vedno, v slučajih nereda v prebavnih organih, znašajo na Trinerjevo Zdravilno Grenko in s tem večkrat pokažejo svojo dobro razsodnost. To zdravilo je narejeno prav pazno po pravi učenjaški stroki, ter ne vsebuje najmanjše škodljive tvarine. Izdelano je iz starega rudečega vina, importiranih zelišč in n č drugega. Z 2 več let se to zdravilo rabi pri rodovinah v vseh slučajih izgube okusa, slabosti, bledosti, nervoznosti, zunanjih bolečin, želodčnih neredov, izgube spanja, zabasanosti, ženskih neredov. To kaže vrednost tega zdravila v vsaki dražini. Ako se rabi za preprečenje slabosti, kakor hitro se človek slabo počuti, bode vselej prineslo hitro pomoč in bode preprečilo nevarno bolezen. TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO je moderno zdravilo, Ker je delano iz pristnega vina in ne kot zdravila prejšnjih časov, ko so se pripravljala ista iz žitnega alkohola. Urejuje vse prebavne organe, pomaga pre av jati m nabavlja novo kri. Daje novo življenje živcem in mišicam. Zdravi ljudje si bodo včasi vzamejo merico tega zdravila, ki bo jim dalo okus in prineslo popolno prebav« Ako žrebate nasveta zdravnikov 3K * V spanja eno žlico predno greste v postelj- et dobite brezplačno. m ln °Plšlte sv0l° nadl°go, in mi vam nemudoma odgovorimo. Tak na- nudi 'J11^111 P° raznih neznačajnih trgovcih. Vedno glejte, da dobite Postno zdravilo - IKir^KjJiVO ZDRAVILNO GRENKO VINO ter odklonite vse strupene ponudbe. JOSIP TRINER, 1333-39 South Ashland Avenue Chicago, Illinois M Ali že imate doma Severov Almanah in Zdravjeslovje za Slovence za 1. 1913? Ako istega še nimate, ga dobite zastonj pri Vašem lekarnarju, ali pa pišite nam pcnj. V Zdravju skušaj, ohraniti telo zdravo. Vsako bolezen zatri v kali. S tem se izogneš slabim posledicam. Bolezni ne zamudi spoznati vzrok bolezni temeljito. Vprašaj svojega zdravnika in rabi zdravila, ki so znana, da so pomagala v podobnih slučajih. Nikari tega zanemariti! U Pišite po knjižico, kjer so opisane vse bolezni; dobite jo popolnoma ZASTONJ. Severova Družinska Zdravila Vprašajte Vašega lekarnarja za Severova zdravila. Ne vzemite drugih! H so poznana kot zanesljiva in vspešna. Poizkusite jih. Imejte malo shrambico za zdravila doma; ta zdravila naj stojijo na najodličnejšem prostoru! Ze več kot trideset let so pomagala vsakemu bolniku—naj pomagajo tudi Vam! Naj navedemo tukaj le nekatera izmed njih: Severov Balzam za Pljuča (Severa's Balsam for Lungs) Je vspesno sredstvo proti kašlju. Priporoča se proti hripavosti, oslovskemu kašlju, davici, in vsem drugim pljučnim boleznim. Cena 25 in 50 centov. Severovi Praški zoper Glavobol (Severa's Wafers for Headache and Neuralgia) zelo uspešno sredstvo proti vsem načinom glavobola. Učinkuje čudovito naglo. 12 praškov v škatljici. — Cena 25 centov. Severovo Gothardsko Olje (Severa's Gothard Oil) je izborno sredstvo proti revmatizmu, oteklinam, okorelosti sklepov in mišic, bolečinam v prsih i. t. d. Cena 50 centov. Čitaj, kaj piše o Severovih zdravilih gospa Ivanka Šega, Box 238, Cone-maugh, Pa.: "Trpela sem delj časa in iskala pomoči pri raznih zdravnikih, a vse zaman. Moja bolezen je od dne do dne hujši postajala. Vsa obupana sem se slednjič obrnila na W. F. Severa Co. ter pismeno razložila slučaj bolezni, dobila sem za to potrebnih zdravil in kmalu bila prepričana o njih neprecenljivi vrednosti. Danes se čutim zdravo in čilo, da nisem imela upanja na ozdravljenje, kar najtoplejše priporočam vsem rojakom in rojakinjam po Združenih Državah, kadar boste potrebovali pomoči, v slučaju bolezni, obrnite se z zaupanjem na SEVEROVA DRUŽINSKA ZDRAVILA." Severov Življenski Balzam (Severa's Balsam of Life) za bolezni v jetrih, slabo prebavo, kronično zabasanje, kakor tudi kot splošno okrepčilo za slabotne ljudi. Cena 75 centov. Severov Želodčni Grenčec (Severa's Stomach Bitters) pospešuje tek ter se priporoča za vse vrste želodčnih nerednostij. Zelo dobro in okrepčujoče za stare ljudi in okrevajoče. Cena $1.00. Severov Antisepsol (Severa's Antisepsol) Je razkužljiva raztopina, priporočljiva proti hripavosti, boleznim v nosu m grlu, za izmivanje ust, izpiranje ran i. t. d. Cena 25 centov. Severovo Zdravilno Milo (Severa's Med. Skin Soap) vspešni toaletni pomoček, prikladno tudi za kopanje in za britje. Daje izvrstno peno. Priproroča se proti različnim kožnim boleznim i. t. d. Cena 25 centov. Severove Tablete zoper Prehlad (Severa's Cold and Grip Tablets) se priporočajo za odstranjenje bolezni iz prehlajenja, gripe in influence. Uporabljati jih morejo odraščeni, kakor tudi otroci. — Cena 25 centov. Razven naštetih je še mnogo drugih Severovih zdravil. Zahtevajte iste pri Vašem lekarnarju. Ne sprejmite nikacih drugačnih. Ako želite imeti kaj več pojasnil, pišite po naše knjižice ter nam naznanite, na kakšni bolezni da trpite. Te knjižice se nahajajo tudi v ovitkih raznih Severovih zdravil kot priloga. Ako bi Vaš lekarnar slučajno ne imel v zalogi Severovih zdravil, pišite po nje naravnost na F. Cedar Iowa Iz malega raste veliko! | Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za s arost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% P'smeno 6 Z Vlaganjem ,a,lko takoJ začnete in to ali osebno ali pa no. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod Gorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The j Joliet % National | Bank | JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad S $400,000.00. M ROBT. T. KELLY, p-J«. CHaS. O. PEARCE. kniir £ □ □ Za kratek čas. 3 Po ovinkih. Ona: "Kje pa si bil sinoči tako dolgo?" On: "Pri prijatelju!" Ona: "Kje pa je bil tisti prijatelj?" On: "V oštariji!" E. Wunderlicb Granite Go. 801-800-808 N. Hickory Street JOLIET, ILL. Velika zaloga spomenikov, Naše podružnice so: Be 1 h a 11 i a in Ressurection Cemetery blizu Summit, Cook Co. in Naperville,III. Chicago Phone 949. N. W. Phone 949 Ravno narobe. Matevž: "Moj fant je ležal v travi in ga je gad pičil. Zdravnik pravi, da bo treba rano izžgati, ker je bil gad hudo strupen." Sosed: "Pri meni je pa žena hudo strupena. Ko jo je lani gad pičil, ji nič ni bilo — gad je pa poginil!" Na zdravnikovem spominku. "Bog mu bodi milostljiv! Ako bi ne bil umrl, bi morebiti mi več ne živeli." V sodniji. Sodnik: "Zaradi tatvine ste obsojeni v poldrugoleten zapor. Kaj na to odgovorite?" Zatoženec: "Gospod sodnik, zapišite dve leti, kajti drugače pridem na zimo ;en in ne bom dobil dela!" Modro. Sodnik zatožencu, ki se izgovarja, da je to vprvič storil: "Tega noben človek ne verjame; kaj tacega se ne more vprvič storiti!" Očetovski opomin. Sin: "Trgovec mi je eno krono preveč nazaj dal." Oče: "Le obdrži jo! Ta naj te iz-podbuja, da boš tudi zanaprej pošten!" Odgovor iz ust pijančevega otroka. "Kaj so dali Jezusu piti, ko so ga pripeljali na Kalvarijo?" "Brinjevca." Neskladno. (Dama pride iz kopalne kabine mimo strežajke, ne da bi ji kaj podarila.) — Strežajka: "Ravno iz kopeli pride, pa tako umazana." Težko narediti. Bolnik zdravniku: "Pa nekoliko cmo kov mi boste vendar dovolili jesti." Zdravnik: "Ne gre! Te si le iz glave izbijte!" Slabo naletel. Mož pride pozno domov; stroga pridiga od strani žene ga čaka. Zato pusti suknjo, klobuk, čevlje v veži in se splazi kar mogoče tiho v spalnico. Srečno pride noter, kar se mu zazdi, da se je žena zbudila. Hitro se vsede k zibelki in mrmraje poje neko pesem: — Žena se res zbudi in ga vpraša: "Kaj pa vendar delaš tam?" — Mož se v naglici izgovori, rekoč: "Že celo uro tukajle otroka zibljem, da bi zaspal." — "Saj otroka ni v zibelki, saj je pri meni v postelji." Natančen popis. Jetnik, ki je bil za več let v ječo obsojen, je ušel. Jetniški nadzornik to naznani orožnikom in pristavi: "Nosil je kratke hlače in suknjo enake barve." Filozofija kmeta. "Pet kron sem našel. Zdaj ne vem, ali bi fantu hlače kupil ali dekletu o-bleko. Ker obema ne morem ustreči in da ne bo prepira, je najbolje, da jih zapijem." Tudi ukor. Oče sinu: "Pusti slikarijo! Že 42 let si star, pa še nobene slike nisi prodal. Ko je bil Rafael v tvojih letih, je bil že pet let mrtev." V sodniji. Sodnik: "Vi ste kradli les in zato morate plačati globo. Ali pripoznate da ste kriv?" Zatoženec: "Če ne bo preveč košta-lo — ja!" sainiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiisHiiiiumiiHiiiin s A. NEMANICH, preds. M. GRAHEK, tajnik. S. OLHA.blag GLAVNICA $50,000.00. Ustan. in inkorp. leia 1910 Slovenian | Liquor | Co. ■a 1115-17-19 Chicago St | JOLIET, ILL. * 1 Neuljuden odgovor. Gospa: "Gospod doktor, jaz sem Vas poklicala, čeravno na homeopatijo nič ne dam." Doktor: "To nič ne de; saj vol tudi nima zaupanja do živinozdravnika, pa se mu da vendar zdraviti!" Smola in smola. Gospod vozniku: "Pot do postaje je kratka: lahko bi me bili prej pripeljali, kakor v pol ure?" Voznik: "Jaz sem v društvu "Milosrčnost do živali" in zato počasi vozim... Ali ne dobim nič napitnine?" Gospod: "Jaz sem v "družbi treznosti" in ne dajem nikoli napitnine!" Iveri. Največ govore ljudje, ki nimajo kaj povedati. — Dober svet je drag. pa vendar izkušnja kaže, da se nobena stvar ne da tolikrat zastonj, kakor dober svet. — Starinoslovec se bavi z rečmi, ki nimajo ne nog, ne glave. — Potrpežljivost se utrga vselej na napačnem koncu. — Šola življenja ne pozna počitnic. — Marsikatera knjiga nima nobene tiskovne napake, pa ie vendar napak, da se je tiskala. — Ce zdravnik naredi napako, ga vsaj to tolaži, da bo za > plačan. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga-S nja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega jj zastopnika. Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu! ■i_____■■ Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. aiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiuiiiigiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiB EB Prepričani smo, da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje reke prav veliko število malih vlog Iladi imamo ua skrbi male vsote, najsibo za ulogesali pa za čekovni ali trgovski promet. Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank Cor. Chicago and Tan Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000.00. Obilo Božjega blagoslova v Novem letu Vam želi Ured. in Uprav. Amer. Slovenca Doktor Gasparovič edini slov.-hrvatski zobozdravnik prične uradovati dne 1. jan. 1913. v Joliet National Bank Building Room 405 Srečno Novo leto! Math. Grayhack SLOV. MESNICA 801 N. Chicago St. Joliet, 111. Vse najboljše k Novemu letu 1913! John Grayhack GOSTILNIČAR, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Najboljša domača vina. Novourejeni najmodernejši saloon. F!!UiMi!liiiiiJ/ii! American Coal Co. Chicago and Columbia St., Joliet, III. Največja zaloga trdega in mehkega premoga. tt O) JOSIP DUNDA, uradnik v Joliet National Bank, vošči vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem Slovencem, Hrvatom in drugim Slovanom! ' Priporoča se, da ga pogostokrat posetite. Vsem svojim odjemalcem želi vesele praznike in srečno Novo leto Frank Juričič, 1001 N. Chicago St. JOLIET :: ILLINOIS Zaloga najraznovrsttiejših oblek i. t. d. . yanwiim Svojim cenj. odjemalcem obilo sreče za Novo leto 1913! JOSIP SITAR Največja Slovanska Grocerija. «>*> 1 803 N. Chicago St., Joliet, 111. m mmmmš^' mmmtfm Vesele praznike! Obilo sreče k Novemu letu! John Stefanich, 907 N. Scott St. Joliet, 111. Tam ste izvrstno postreženi z najboljšim domačim vinom, pivom, kakor tudi s starokrajskim brinjevcem. v.".-.-.'-■''--''xdiiy/i' llfi^M Slovencem in Hrvatom v Chicagi in drugod želi srečno Novo leto Math. Kremesec ki otvori prvo slov. in ln v. M E S N IC O krog Novega leta 1913 v Chicago, 11)13 — 22 nd St. m SY0JI K SVOJIM! Obilo sreče Vam želi za bož. praznike in Novo leto 1913! John Horvath 805 N. Chicago St. Joliet, III. Obiščite ga, postregel Vam bo z najboljo vinsko kapljico in drugimi pijačami. 1 ,l> :i»\W;< 7. "'i ./V/f ... i . ■ , 1,'., ' ^ Vse najboljše za božične praznike in Novo leto 1913! Margareta Medosh 9185 Ewing Ave. dobroznana slov. in brv. gostilna v So. Chicago. Izvrstna domača vina. Prodaja šifkart. Pošilja denar v staro domovino. Vesele praznike vsem Hrvatom in Sloven ceni želi NICK. SKRT1Č 1014 N. Chicago St., Joliet, 111. Priporoča se Vam,Ida ga posetite, kjer boste izvrstno postreženi. mm Kam boš šel kupit za praznike najboljše vino? Kam drugam, nego v SLOVENIAN LIQUOR CO. ^ 1 kjer so naši rojaki, ki Ti postrežejo -z naj I boljšim blagom, inikijim lahko pišeš v slov. jeziku. Vesele praznike in obilo sreče v Novem leto 1913 GEO. LOPARTZ 402 Chio St. 3* JOLIET, ILL. Zaloga raznovrstnega grocerijskega blaga po najnižjih cenah. Wa Še na mnoga leta! George Stonich 813 North Chicago Street. JOLIET, ILL. Vam priporoča svojo največjo zalogo vseh grocerijskih izdelkov. Bodite varčni—kupite pri meni, kjer dobite najboljše po najnižji ceni!