lNJ, torek 5. 6.1984 CENA 14 din i. urednik Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Lve se mavljajo niske bo letos na mladi n-nih akcijah sodelovalo se-id pet mladinskih in dve Tudi letos so se pri zbira-lirjev ponovile lanske teža-e izmene, ki se začne že ta "komaj uspeli zbrati dovolj lev ki naj napolnijo vseh se-ad Letos so si prvič poma-da so tiste brigade, ki ima-djenih preveč, svoj višek potrtim, ki jih imajo premalo, sredo letos na delovne akcije Šorenjske brigade in ne vec le Z Podobno je tudi s pionirji. b je najmanj problemov kanjo izpopolniti številčnost br>-4jihV»orajo vsa leta celo od-1 Letos so jih preusmerili v T brigade, ki brez njih bi bile popolne, io bo prva gorenjska briga *«Jni?a na pot, jeseniška na-£^ udeležila delovne ak Dkfrdapu- Preostale se mrzh-Al«ajo na drugo izmeno ko-J^*> tedaj morajo pnpravi-£ske zbore in se»ogreti« na delovni akciji- D. Z. LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Nova koča na Golici Planinsko društvo Jesenice je s prostovoljnim delom in prispevki zgradilo kočo na Golici — Privlačna izletniška točka teritorialci ja na Bohinjski Od e'-°SrnTadYh teritorialcev. ,e mladin jske občl. ""S usposfbljanje kakih ?Fincev prostovoljcev v mUrH ise boPdo v dveh sku-iSdo novinci, ki morajo Jike veščine, v drugi VOja so se usposabljal. >rialci, ki - - „i«=o zbrali vseh' prijav, g^StČ! naj s prijava- konference ki zbirajo Planina pod Golico — Planinsko društvo Jesenice je minulo nedeljo slovesno odprlo novo kočo na Golici. Spodnja koča bo odslej nudila varno in toplo zavetje številnim planincem iz vse Slovenije, ki se radi podajo na krajše ali daljše ture po lahko pristopnih Karavankah. Dan pred slovesno otvoritvijo so številni planinci in alpinisti skupaj z delavci jeseniških delovnih organizacij opravljali zadnja gradbena in tesarska dela. Med njimi je bil tudi predsednik gradbenega odbora za gradnjo spodnje koče na Golici Janez Košnjek, ki je dejal: »Planinsko društvo Jesenice si je dolga leta želelo, da bi obnovili nekdanjo planinsko- postojanko na spodnji Golici. Letos mineva 41 let, odkar je stara pogorela. Že pred desetimi leti smo imeli idejni projekt, tedaj je bil predvideval še leseno iz- ali tletja smo zanemarj pašnike bomo ozirali Ebovske radi se planine kmetijskimi stroji. Kil tudi možen dostop s kmeujsK.m primer za to je jeseniška občina - I* .deagrarizacija) podeželja in napredek v načinu ob-jkmetenje <°e*Bridelovanja hrane sta povzročila velike spre-■ria zemlje in £ lljstvu .Odvečna delovna sila se je odselila v v hribovskem j središčem in si tam poiskala boljši kos ali bliže 0Jstaia le peščica delovnih rok, ki ni zmogla več Ha krnetUar» J* hocjih, sekati grmičevja na košemcah in go-kositi na f^nine našnike. Stroji in umetna gnojila so prinesli rine na °dpne tr ^Xf0 oridelali zadosti krme na ravnini ali v blizini do-m so li '■zmor je ~*ekod ^.P"oLVednV krivi' tudi urbanisti in gradbeniki. Ko so i košenic P~oidali njihove njive in travnike na ravnini, kjer odvzel1 m P" mQ sQ opustili tudi višje ležeče pašnike. Prav vali osn° "vsako leto nepokošene jeseniške Rovte; takšne in rtega ostajajo nredstavljajo tudi glavni del neobdelanih ali sla-P°vrŠ,r^liišč v tej občini. ib ze*J^"a vsako svojo parcelo, domala za vsako smreko na ,arji v °t teea ne koliko njiv in travnikov imajo, koliko vse kmetije« nl"H^0 zarašcenih planinskih pašnikov. V živinorejce zernlJf' du ocenjujejo, da je na Gorenjskem 28 opusce-inarskem ^. ^ Rot dva tisoč hektarov pašnikov. V Bo-rasćen/n P živinQ na 48 planinah, zdaj le še na 35. V jeseni-nekdaj Pda se je v zadnjem desetletju zaraslo preko ti-i ugotaviJ J in košenic. V kranjski občini se je najmočneje arov P1.. pod Krvavcem. Po zemljiški knjigi meri 214 hekta-Dolga nji . £rnih ie 35 . .. . za pašo je Pr dokončno prodrlo spoznanje, da je treba vsaj pre-2adnja leta J7araščanje planin, če že ni mogoče vrniti kmetijstvu Stš nadaljnJe 'Iekdaj ±e izkoriščalo. Kmetje so napravili velike hle-liri, ki j*n jetiiske stroje, povečali stalež živine . . . Spet so se zazrli febavili kmet Jlahko čez poletje prepasli svojo čredo, v ravnini pri-k)er orihranili za zimo. krmo P» ^adrugi so že zadolžili novo sprejeta pospeševalca, da ninj»kl planine bi se še splačalo urediti, katere prepustiti autovila* k -iški občini so kmetijci med prvimi našli skupni jezik z /u. V trZJudj razlog, da se je v zadnjih treh desetletjih zaraslo in to Je vrsin pašne skupnosti, kmetijska zadruga, občina %aj manJsinj^:stvo so v zadnjih desetih letih vložili v 12 pašnikov gosp°all5Q hektarov tri stare milijarde. V škofjeloški zadru- vedbo. Vendar se s tem nismo strinjali in po petih letih je upravni odbor planinskega društva sprejel sklep, da se čimprej postavi zidana. Montirali smo tovorno žičnico za prevoz materiala, kupili opeko, obnovili stare temelje in pred letom dni že položili kritino ter opravili vsa notranja dela. Želeli smo, da bi kočo odprli že lani, ko so zgornjesavska društva praznovala pomembne planinske jubileje, a je zato, ker smo bili odvisni le od lastnih prizadevanj in pomoči delovnih in drugih organizacij, delo potekalo razmeroma počasi. Letos smo šele pred štirinajstimi dnevi lahko prebili sneg in pohiteli z zadnjimi deli.« Ko so v nedeljo odprli spodnjo kočo, ki so jo na Golici prvič postavili leta 1892, so jeseniški planinci praznovali tudi 60-letnico samostojnega planinskega društva Jesenice. Tako se je planinskim postojankam planinskega društva Jesenice: Erjavčevi koči, Tičarjevemu domu, koči pri izviru Soče, koči pod Špičko, Voglu, štirim bivakom, Španovem vrhu pridružila še Golica. Zaradi razmeroma lahke dostopnosti bo vso sezono zelo obiskana, saj so že doz-daj posebno s Štajerske vozili avtobusi do Planine in izletniki so se odtod podali na vrh. V goliški koči se bodo radi ustavljali številni planinci, saj so jih ob lepem vremenu domala polne vse Karavanke. Za gradnjo so precej prispevale razne delovne organizacije, opravljeno je bilo več kot 10.000 ur prostovoljnega dela. o. Sedej V SREDIŠČU POZORNOSTI Denarja ne moremo jesti Včasih nam za nekaj trenutkov pronikne v zavest trpko spoznanje, da smo do okolja skrajno brezbrižni. Mrtve reke, zastrupljene podtalnice, umirajoča drevesa, smrdljivo ozračje porajajo občasne družbene reakcije, obsodbe in v skrajnem primeru tudi zakonske ka-zn i. Xa žalost pa nam gre pri tem očitno le za estetski in funkcionalni vidik, \ismo še spoznali, kakšne posledice čuti človek, ki v tem okolju živi. Varstvo okolja ni samo tehnološko varstvo, še najmanj ga lahko odpravijo formalne kazni ali deklarativno oznanjanje družbene skrbi za boljše in lepše. Tako kot marsikaj tudi varstvo narave zdravimo po kapljicah, necelovito, kampanjsko. Če je družbi že dolga leta domala vseeno in se niti toliko ne potrudi, da bi izdelala normative za varstvo, in če niti ne razmišlja, da bi bila žc v šolski pouk vključena nenehna skrb za zdravo okolje, potem nimamo kaj pričakovati. Če otroke nažene-mo, da pobirajo za nami ogorke po cestah in ta smetarska opravila štejemo kot pouk o varstvu okolja, se nikar ne čudimo, če nam bodo planerji mirne vesti zazidali vso plodno zemljo. In če občinske resolucije mukoma na konec pristavijo še »alinejo« o varstvu okolja, skrajno formalistično, to dokazuje, da nam podatki še niso dovolj premišljeno dokazali, kako pogubno je uničevanje narave. Dokler ni razumnega odnosa med družbo in naravo, dokler ni pametnega planiranja, spoznanja, da onesnaževanje vseh vrst uničuje temeljne surovine in za vekomaj ruši življenjsko ravnovesje, nismo za varstvo okolja napravili nič. Dokler bomo čistilne naprave nameščali v »skladu s finančnimi možnostmi« in čisto okolje enačili z metodo in tehniko, ne pa s pametjo, bo 5. junija, svetovni dan varstva okolja, praznični dan tistih, ki pogumneje od nas sledijo humanemu cilju. Gospodarska stiska bo očitno še bolj udarila in izničila še nekatera majhna, a hvalevredna prizadevanja za zdravo okolje. Ker se uničujočih posledic ne zavedamo dovolj, zato, ker nam niso že v prvem razredu povedali, da bo tedaj, ko bomo uničili drevje, zemljo, vodo in zrak, tudi konec naše civilizacije in človeštva sploh. D. Sedej Za vso generacijo ne bo dela Vseh dijakov, ki končujejo IV. stopnjo v srednjem usmerjenem izobraževanju, ne bo mogoče zaposliti — Drago pripravništvo za določen čas — Očitno nerealno načrtovane potrebe združenega dela tem pa so ga odslovili, ima namreč pravico do 12.220 dinarjev nadomestila mesečno, podpore skupnosti za zaposlovanje. Od kod bo družba črpala ta sredstva, je tudi znano. Ob pripravnikih, ki naj bi se po končani IV. stopnji šolanja v usmerjenem izobraževanju lotos_ zaposlili, se pojavlja vprašanje, ali je združeno delo realno načrtovalo, če so jim zdaj mladi iskalci zaposlitve odveč. Če bi namreč želeli zapolniti vsa delovna mesta, ki jih je za leto 1984. načrtovalo združeno delo, bi ne zmanjkalo le vse sedanje generacije usmerjenega izobraževanja, temveč vseh iskalcev zaposlitve (če seveda ne bi bilo strukturnih neskladij). Toda v združenem delu očitno ni zanimanja za mlade, ki prihajajo le s šolskimi izkušnjami, delovne pa jim bo treba šele privzgojiti. Zato bržkone tudi ne bodo spoštovali dogovora, da morajo v načrtih zaposlovanja dve tretjini nameniti pripravnikom in le tretjino že formiranim delavcem. Kakšen odnos naj imajo do dela mladi, če jim ga ne moremo zagotoviti, čeprav smo jim ob vpisu v šolo trdili, da delo bo. Prav zato so se tudi odločali' za usmeritve, za katere je združeno delo pokazalo zanimanje in jih tudi podprlo s kadrovskimi štipendijami. Mladi se zadnja leta vse več odločajo za proizovodne poklice, tako da razmerje med vpisom v proizvodne in družbene usmeritve ni več le 70 proti 30, temveč se je vpis v proizvodne povečal za kake 3 odstotke. Če smo mlade tako usmerili, jim je treba tudi iz moralnih razlogov zagotoviti delo, po možnosti za nedoločen čas in morda tudi na račun kakega delavca z delovnimi izkušnjami D. Z. Žlebir Junija pride iz šole prva generacija usmerjenega izobraževanja. Na Gorenjskem za vse, ki so končali IV. zahtevnostno stopnjo v usmerjenem izobraževanju, ne bo dela. čeprav so to večinoma kadri, za katere je združeno delo pred tremi leti izrazilo potrebo in ki soJoili pretežno- tudi kadrovsko štipendirani. Zakaj pripravniki, ki prihajajo če/, slaba dva tedna, predstavljajo za združeno delo takšno breme? Zakon o usmerjenem izobraževanju zahteva, da vsak pripravnik opravlja pripravniški staž. Organizacije združenega dela bi morale imeti pripravljene programe zaposlovanja, poskrbeti bi morale za usposobljene mentorje in seveda za nadomestilo osebnega dohodka pripravnikov,.vendar vsega tega ni. Tudi še ni razčiščeno, ali naj združeno delo pripravnike zaposli za določen ali nedoločen čas. Bolj se združeno delo ogreva za pripravništvo za določen čas, saj po opravljenem pripravniškem stažu nepotrebnega mladega delavca nima več na plečih. Očitno se 'združeno delo ne zaveda, kako drago je tako pripravništvo, saj ga očitno gleda le z očmi tovarne, ne pa širše družbe. Mlad človek, ki je opravil pripravniško dobo v tovarni, po- ■M MM površine ^ QZjvjtev planin na Poreznu in Ratitovcu. V kranj-I p že na^'rt DOidrugim letom zaposlili pospeševalca za hribovsko ćšni SO Prf za urejanje planin navdušil tudi vojake enote Spira ), ki Je pionirje, zadružne delavce in kmete. Lani so oči-ea, mla<^,nDa'šnikov — tri na Veliki Poljani, osem na Jezercih, . hekt&r°y fiini, tri na Kakeževem na Jezerskem. Letos s tem na-Kriški P,a jmeij ze pet akcij, prav -jo, doslej toliko jih načrtujejo C. Zaplotnik 2500pobočnikov na Poljani - Ko je Športno društvo Kokrica skupaj s krajani Trstenika priredilo pred ostnimi leti prvi pohod na prostrano pastirsko poljano med Tolstim vrhom in Strožičem, seje ob koči zbralo 448 udeležencev. Takrat so sklenili, da bodo pohod od Trstenika (512 m) do Velike Poljane (1407 m) pripravili vsako prvo nedeljo v juniju Lani so našteli žc 2000 pohodnikov, letos še 500 več. Dokaz, da so krajani Kokrice in ostalih vasi pod Storžičem sprejeli pohod za svoj, tako kot si ga je zamislil njegov pobudnik, pokojni Jure Dolenc. Okrog 180 pohodnikov je v nedeljo prejelo nagelj, priznanje za petkratno udele-bo- 200 občanov je sodelovalo na vseh dosedanjih pohodih. Posebnopri-nanje bi v nedeljo zaslužil tudi svetovni popotnik Stane Tavčar ki se je na Poljano povzpel s kolesom. Prireditelji so se tudi tokrat potrudili- skuhali so 600 litrov čaja, razredčili 30 litrov malinov-ca ra~re~ali ?00 kilogramov limon, razdelili 40 kilogramov sladkoija, 15kilogramov čokolade. 10 kilogramov bonbonov.. . Vse to so na Poljano znosili na svojih plečih, razen vode seveda. — C. Zaplotnik Obisk arboretuma Hortikulturno društvo Kranj prireja v času cvetenja najlepših gr-movnic, rododendronov in azalej, ogled arboretuma Volčji potok. Odhod z avtobusom bo v četrtek, 7. junija, ob 16. uri izpred hotela Creina. Cena vožnje in vodstva po arboretu-mu je 250 dinarjev. Prijave sprejema turistična poslovalnica Alpetour. O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 5. JUNIJA 1984 Prevod Oprt delitve Bled — člani Zveze borcev Bled so nu aprilski skupščini soglasno sprejeli sklep, da narodnega heroja in partizanskega po veljnika Rudolfa Hribernika-Sva runu imenujejo za častnega predsednika krajevne organizacije ZB NOV Bled. Tovariš Svarun že dalj časa živi na Bledu, kjer se je posvetil zbiranju dokumentarnih gradiv ter literarnemu ustvarjanju. Njegovo najpomembnejše literarno delo se imenuje Opredelitev, izšlo pa je pri založbi Borec v štirih knjigah. Na skupščini krajevne organizacije Zveze borcev Bled so borci sprožili pobudo, da bi to delo prevedli v srbohrvaški jezik. Pobudo utemeljujejo s potrebo, da bi se s prevedeno Opredelitvijo širša jugoslovanska javnost podrobneje seznanila z osvobodilnim gibanjem in herojskim bojem v Sloveniji. Blejski borci so prepričani, da bo knjiga razbistrila marsikatere poglede na naš osvobodilni boj. saj jo je napisal poklicni vojak, poveljnik, revolucionar, narodni heroj, ki je neposredno sodeloval v borbi od leta 1941 pa do zmagovitega konca leta 1945. Zlasti velja poudariti obravnavo vloge KP in OF, širino revolucije in njen humani značaj, ko piše o tovarištvu, bratstvu in enotnosti ter zgodovinski povezavi vseh naših narodov in narodnosti. Objektivno opisuje tudi neuspehe, umike in poraze pa tudi trpljenje, težave, zdržljivost, predvsem pa junaška dejanja borcev v najtežjih preizkušnjah. Knjiga ima izreden pomen tudi za SLO in DS, saj so v njej podane praktične izkušnje boja proti močnejšemu sovražniku neizčrpen vir spoznanj, ki so se neštetokrat potrdila v naši borbi. Pobudo borcev z Bleda je obravnavalo predsedstvo Občinskega odbora ZZB NOV Radovljica in jo posredovala Republiškemu odboru ZZB NOV Slovenije. J. Rolc Podružbljanje iskati pri mladini Radovljica — 15. maja so se na letni skupščini na Bledu zbrali borci in aktiv isti radovljiške občine. Že v poročilu je bilo poudarjeno, da so vse njihove kritike, katerim ljudje radi prisluhnejo; dobronamerne. Organizacija zveze borcev danes nima drugih nalog, kot da podpira nalogo naši' samoupravne socialistične družbe. Ni jim vseeno, da tako počasi rešujejo vprašanje Kosova, da smo tako počasni s stabilizacijo našega gospodarstva. Tu bo naš družbenopolitični sistem moral napraviti ponovno težak izpit. Sami so pripravljeni iti dosledno po prehojeni revolucionarni poti in se ne glede na breme let postaviti v prve vrste za bitko za družbeno in ekonomsko stabilizacijo pri nas. Kritični so v razpravi. Ne morejo mimo trditev in razglabljanj slovenskega igralca Radka Poliča, ki hoče predstaviti našo borbo kot laž.in podlega vplivu naše emigracije. So tudi odločno proti skrajnežem, ki hočejo rehabilitacijo domobrancev in ki celo zahtevajo, da bi jim postavljali spomenike z napisom, da so padli za domovino. Dopuščamo glasbene skupine, kot je Laibach, zato se tudi ni treba čuditi, da študentski radio spušča v eter nemške koračnice in če Tribuna prinese osmrtnico Jugoslaviji. Tudi o svojem glasilu TVT5 so spregovorili; vprašanje finunsiranja njihovega časopisa bi morali sistemsko rešiti. Borci so prepričani, da omejitve pri zdravstvenem varstvu borcev ne bodo rešile našega položaja. Sredstva, ki se trosijo zanje, so v zveznem merilu malenkostna. V bistvu se ta sredstva niso porabljala za tisto, za kar so bila namenjena. Le produktivno, zavzeto delo v delovnih organizacijah do najvišjega funkcionarja v federaciji, kakršno je bilo deset, petnajst let po vojni, nas bo rešilo iz denarnih zagat, ne pa krediti in omejitve za borce. Da so radovljiški borci resnično potrebni zdravniške oskrbe, pove dejstvo, da jih je samo Franc Hočevar Danes popoldne se bomo na kranjskem pokopališču poslovili od I-rancu Hočevarja, dolgoletnega družbenopolitičnega delavca, gospodarstvenika tn predsednika izvršnega sveta skupščine občine Kranj. Prezgodaj je bilo končano njegovo življenje. Pokojni Franc Hočevar odhaja s*redi svojih najbolj ustvarjalnih let. polnih načrtov. Družbena skupnost izgublja človeka z občudovanja vredno voljo do dela, prežetega z optimizmom. Uporno se je bojeval z boleznijo, jo z delom premagoval v trenutkih, ko se je vsem to že zdelo nemogoče. Smrt je bila le močnejša m nam iztrgala človeka, ki smo ga imeli radi, ga cenili, spoštovali in želeli, da bi še dolgo ostal med nami. Ljudje Hočevarjevih vrlin so nam v današnjem času potrebni.' Življenjsko vodilo Franceta Hočevarja so bili delo, odgovornost in doslednost do sebe kot do drugih, njegove velike odlike pa delavska preprostost, neposrednost in razumevanje za delavski razred. I: njega je vzklil, med delavci se je kalil in učil ter jim nesebično razdajal svoje moči. Tako so v zgoščeni obliki zapisali tudi r predlogu za dodelitev nagrade občine Kranj za leto 1984, ki naj bi jo dobil pokojni Franc Hočevar. Žal Irance tega visokega priznanja kranjske družbenopolitične skupnosti ni dočakal. Franc Hočevar je bil diplomirani inženir strojništva. Rodil se je leta 1933 v Ljubljani. Končal je srednjo tekstilno šolo, se zaposlil v Gorenjski predilnici v Skofji Loki. končal Fakulteto za strojništvo in prevzel odgovorno dolžnost v tovarni NIKO v Železnikih. Konec leta 1968 je bil imenovan za direktorja Tekstilnega centra Kranj, kasneje za direktorja tekstilne tovarne Zvezda, leta 1975 pa je prevzel direktorsko dolžnost r kranjskem Tekstil-indusu, kjer je ostal do izvolitve za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Kranj. Franc Hočevar je bil komunist od leta 1959 dalje. Prevzemal je dolžnosti v družbenopolitičnem življenju povsod, kjer je delal. Zanj ni bilo nikdar dovolj biti samo član nekega organa. Zanj je politična funkcija pomenila delo med ljudmi, borbo za uresničevanje temeljnih prvin našega socialističnega samoupravnega sisn-ma. Tako je raimal kot odbornik škofjeloške občinske skupščitie, član najrazličnejših organov gospodarske zbornice, organov družbenopolitičnih organ izac ij in tekstilne panoge, s katero je živel, čeprav ga delovne dolžnosti vedno niso neposredno vezale na njo. Marsikatero življenjsko težavo ali problem je Franc Hočevar premagal z optimizmom in vedrino, z njemu svojstveno hudomušnostjo. Nasmehniti in pošaliti se je zdravo tudi v najtežjih trenutkih, je pogosto dejal in to je bila odlika, ki so jo sodelavci cenili in radi delali z njim. Demokratičen dogovor, kateremu naj sledi dosledno uresničevanje dogovorjenega, je bilo načelo Franca Hočevarja in prav zaradi tega so povsod, kjer je delal, bogati sadovi napredka. Dolžnost nam je reči v tem trenutku iskrena hvala za vse, kar si naredil, France, hvala za tvoje nesebično delo in trud, za prispevek k razvoju naše družbe, kateri si bil nesebično zvest do zadnjega trenutka tvojega prekratkega življenja . . . Hvala ti in večna slava! zadnje leto umrlo 95. Nič boljše stanje ni tudi nikjer drugod na Gorenjskem. V najvišjih forumih imamo ljudi, borce, ki so dali pobudo za revolucijo, so poudarili radovljiški borci, danes pa popuščajo. Zakaj štafeta, zakaj takšne proslave za dan mladosti? Ali je to še potrebno? Težke milijarde nas to stane. In če že mora biti, naj bo skrajšano, spremenjeno. Saj je vendar tudi mladina sama, vsaj slovenska, proti takšnemu razmetavanju denarja. Ohranjanje tradicij naše borbe je treba prenašati na krajevne skupnosti, so poudarili. Podružbljanje je treba iskati pri mladini. Mladina naj bo nosilec spomeniškega varstva in ohranjanja tradicij narodnoosvobodilne borbe. D. Dolenc Srebrni znaki ZSMS Kranj — Na 11. kongresu je Zveza socialistične mladine Slovenije sprejela sklep, da se od letošnjega leta dalje v ZSMS podeljujejo poleg dosedanjih priznanj še srebrni znak ZSMS, in sicer občinske konference ZSMS. Tako je predsedstvo Občinske konference ZMS Kranj na slavnostni seji ob 25. maju podelilo srebrne znake posameznikom, osnovnim organizacijam ZSMS, družbenim organizacijam ter društvom in organizaciji združenega dela. Srebrni znak ZSMS so prejeli naslednji mladi družbenopolitični aktivisti: Vinko Bešter, Meta Bidovec, Marjeta Dvornik, Rado Gavrovec, Martina Grošelj, Jurij Jenšterle, Matjaž Jeram, Tatjana Jereb, Tanja Jurjevec, Miha Petek, Marjan Rah-ne, Brane Rakovec, Rajko Simič, Mira Škerjanc, Darko Zupane, za prizadevno delo v ZSMS ter prispevek k razvoju ZSMS v občini. Predsedstvo se je odločilo za podelitev srebrnega znaka ZSMS tudi mentorjema Milanu Ahačiču iz SŠE-DU Kranj \za dolgoletno prizadevno delo z mladimi zlasti v klubu OZN ter Majdi Fartek iz SŠPRNMU Kranj za vsestransko pomoč pri delu osnovne organizacije ZSMS in v organih ZSMS Kranj. Srebrni znak je bil podeljen tudi petim osnovnim organizacijam ZSMS, in sicer: 00 ZSMS Besnica, 00 ZSMS Srednje šole ekonomsko-družboslovne ureditve, OO ZSMS Vodovodni stolp in 00 ZSMS Zlato polje. Tudi dve družbeni organizaciji sta dobili srebrni znak ZSMS - CB Globus Kranj in Zveza društev prijateljev mladine občine Kranj za vsestransko sodelovanje in vključevanje v akcije Občinske konference ZSMS Kranj ter za prizadevanje za čimvečjo vključenost mladih v družbene organizacije in društva. Predsedstvo OK ZSMS Kranj je na podlagi pravilnika o podeljevanju priznanj v ZSMS izjemno podelilo še srebrni znak ZSMS Šolskemu dispanzerju v Kranju za dobro sodelovanje, prizadevnost in pomoč pri pripravi mladinskih delovnih brigad in vsestransko pomoč pri delu ZSMS v občini Kranj. T. Bilbija Slovesnost na Ljubelju Tradicionalna slovesnost na Ljubelju, kjer je bila podružnica koncentracijskega taborišča Mauthau-sen, bo v soboto, 9. junija, ob 10. uri. Letos bo združena z oukritjem spominskih plošč italijanskim in norveškim internirancem, ki so trpeli in umirali na Ljubelju. Spominske svečanosti se bodo udeležili tudi njihovi tovariši iz Italije in Francije, prišli pa bodo tudi predstavniki norveške ambasade v Beogradu. Kulturni program bodo pripravili kulturni delavci Domžal. Prihodnje leto bo 40-letnica osvoboditve internirancev iz nemških nacističnih taborišč. O pripravah na te proslave so se predstavniki nemških taborišč srečali 28. marca letos v Bruxellesu, kjer so se nekdanji internirana dogovorili, kako bodo organizirane proslave. O tem se bodo v soboto po srečanju pogovarjali tudi na Ljubelju. r NAŠ SOGOVORNIK Zametki genialnosti v mladih Jane/. Bernik, kranjski »olimpijec« Janez Bernik s kranjske gimnazije se bo junija udeležil mednarodne kemijske olimpiade v Frankfurtu — Tudi ostali dijaki, ki so se udeležili republiških srednješolskih tekmovanj v matematiki, fiziki, računalništvu, materinščini, tujih jezikih, so se odlično odrezali — Vsestransko sposobni in zrelo razmišljajoči Kranj — Zadnje dni maja in še v juniju potekajo v Sloveniji srednješolska tekmovanja v materinščini, matematiki,fiziki, kemiji.računalništvu in tujih jezikih. Kranjska gimnazija že tradicionalno pošilja na tekmovanje dijake, ki se najbolje odrežejo na šolskih tekmovanjih. Običajno se mladi geniji vrnejo tudi z najboljšimi rezultati. Letos je bt bilo tako. Damjana Kokol v matematiki, Urška Zaletel v slovenščini, Darko Košič v kemiji, Mičo Mrkaič v kemiji in fiziki, Izidor Jerebic v računalništvu, matematiki in nemščini ter Janez Bernik v kemiji m italijanščini, so dosegli najboljša mesta. Janez Bernik je bil izbran celo za mednarodno olimpiado kemikov v Frankfurtu, kjer se bo zbral cvet kemijskih navdušencev in nado-budnežev vsega sveta. Kakšne so Janezove možnosti, da se tudi od tod vrne z lovorikami? »Kar bom znal, bom opravil,« pravi Janez Bernik. »Zavedam se hude konkurence, zato se ne vdajam praznim upom. Vzhodnoevropej-ci, zlasti Rusi, pošiljajo na kemijsko olimpiado mlade tekmovalce, ki jih poprej vse leto urijo nekje na samem, kjer resnično niso obremenjeni z ničimer drugim kot s tekmovalno snovjo. Mi se ob vsej šolski snovi težko temeljiteje pripravimo, saj imamo v šoli 15 predmetov, pa to niso vse naše obveznosti. Olimpiada je sicer bolj srečanje kot tekmovanje, saj tekmovanje poteka le dva dni, ves ostali čas pa namenijo obiskom tovarn, izletom in spoznavanju mladih med seboj. Na domačih tekmovanjih pride v poštev v glavnem kemijska teorija, manj pa raziskovanje, eksperimentalne naloge, saj zanje nimamo možnosti. Pri kemijskem krožku, ki ga vodi tovarišica Tatjana Žagar, se poglabljamo v glavnem v teorijo. S kranjsko Savo smo se nekaj dogovarjali tudi o eksperimentiranju, toda načrt je padel v vodo in tako smo ostali zgolj pri teoriji.« Janeza Bernika očitno čaka še velika prihodnost v kemiji, smo izrazili prepričanje, toda dejal je, da je to le njegov konjiček in da kemijo ne namerava poklicno ukvarjati. Toliko stvari ga zanima, da se bo prihodnje leto težko odločil za študij. Da je dober tudi v drugih šolskih predmetih, je dokazal tudi na jezikovnem tekmovanju, kjer seje odlično odrezal v italijanščini. »Italijanščine se učim na delavski univerzi,« je povedal. »Mal sem se je naučil tudi iz oddaj koprske televizije. Šel sem tekmovat in uspelo mi je.« odi me svoje konjičke, tako da se z njimi ukvarjajo še s posebnim veseJj« Pa vendar si jih večinoma ne izbero za svoj življenjski poklic l Zaletel, ki je tekmovala v materinščini, bo denimo študirala arhiu ro. Trije uspešni matematiki prav tako še niso gotovi, kaj bodo študirali. Poleg matematike in ti/jke, ki jim urita logično razmišljanje. >e še toliko privlačnih dejavnosti, s katerimi bi se lahko v prihodr ukvarjali. Profesorji, ki v svoje dijake polagajo mnoge upe za prihodnost raso prav nič razočarani, kjer njihovi varovanci ne nameravajo si prihodnosti posvetiti poklicu, ki si £>a morebiti želijo profesorji. Z matematiko, fiziko, kemijo, materinščino, jeziki, računalništvom, se bodo prav gotovo se naprej ukvarjali, čeravno ne za vsakdanji kruh. In to je Soči Sv igelj, slavistki. Smiljani Slavec, ki poučuje matematiko. Francu A vscu, ki vzgaja rod za računalnike, Tatjani Žagar iz kemijskega laboratorija m vrsti pedagogov s kranjske gimnazije v precejšnjo ul D. Z. Žlebir §ffy Slovesnost v Gasilsko-reševalni službi Kranj -Ob 25 obletu,. z>§oi t snu.si » i»«.>i#.>«w „„utrti minuli četrtek na svečam seji vanja te službe se je njen k°^>^ Zveze SB :- delavskega sveta, ki so se je u ele.di ^ip nrstvo pred požarenitn ^"''^S^ffSS v naši republiki H SR Slovenije, drugih P^^^£^SSJ% imel predsednik med-kranjske občinske *U0f*fK>-**^*%fi f0maU delo službe pa je občinskega sveta SZDL za Gorenjsko viu$ ■ dolgoletn:m predstavil njen direktor MihaMolan.Najio ? lo delavcem službe i^}\iub}lf^^SnU^ii IBl in skupščini obči- plakete za uspehe pridelu, delom ^^eij ns£ ^ ne iz Kranja pa so podelili posebni pričanji razvoju gasilstva. (S) - Foto: F. Perdan __ -■--. r.nc# szol J.senic., Kranj. Radovale*. ško<>« « I A m Ustanovitelji Glas. občinske ^£ Kranj - Glavni uradnik le** ° LA® Loka In Tržlć - Udaja Časopisno podJJJ^ 0anict - Odgovorni urednik Jož. Koinj.k -J*S*tt*fiSS Sed.j, Marija m.r, Helena J.lovcan. L.. M.nclnfl.r, Stojan Saj«. D«™ _ Tenn|cnl urednlk Marjan A^dov«c Andrej Žalar in D.nic. Žleblr - Fotoreporter Predsednik l^«'«*«*«** M« . _____ ci.ui.n M«m In laor Kokelj r" 1958 kot poitedmk. M i- Mencinger. »io|«" _ tehnični urean« Afoo«*« . ...olr - Fotoreporter *"£™Z Predsednik **+ Oblikovalci: Lojia Erjavae. Sl.vko H.ln '"'B?/Jiftednik, od januarja tS*kotpilU>l\ «, ^ Blrk (Radovljica) - Ust Izhaja od oktobra 1M7 kotodnm ^jjj ^ sobotah od u« a ig74 ^ q) arj. 1960 trikrat tedensko, od januarja 964 kot pojadrt bM&lE£a2S2 tr.rl,k i. „-.ni. _ c4oUoi. tk Gorenjski tisk, tisk ZK ljuu r 4tevilka 51500-603-319 dnfk ob »redan m ■^"■".r.'T Pa ob arja 1960 trikrat tedensko, od januarja i«~>»«".<~Z- ^ „, pravic. ^^^TSISSSSS^ * torkih in petkih - Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljuo ^ ************* -uprave lista: Kranj. Mose Pljadej. 1 - ^^tčJ.ai-tBO. odgoi^^.th^***^ Telefoni: direktor In gl.vnl urednik 28-4o3Jf£%%£ 28-463, nj« •J^gS^Li*^ -urednik 21-835, komeTcIala. propaganda '^Z*'"""7* - Polletna naročnina 450- ^ Oproščeno prometnega davka po prlstojnem^rmen^^-_---- 5. JUNIJA 1984 GOSPODARSTVO .3. STRAN pbrtniki spet postajamo rokodelci ^"anj — Kot vse našo gospodar-idi obrtnika posti cola vrsta Mod nuj hujši m i jo prav d uvoza strojev, ki so ži-kega pomenu za obrt. Danes brtnjk uvozi za 30 starih m i I i -omateriulu ali rezervnih lo. ne sme pa uvoziti apa-a. To je dovoljeno le zdom-drugi strani pa industrija, ki • perante pri obrtnikih, ponu-Utkšen posel, ki zahteva uvo-_ stroje, uvoženo surovine. Še ■» pa ne moro obrtnik uradno /. /. njimi poslovati kot ^delovna organizacija. *oteh in podobnih problemih *pred dnevi pogovarjali z Aloj-htgorškom. novim predsedni-*rtnega združenja v Kranju, 'iio.šio tako naprej,« je pouda--">■ Podgoršek, »bomo vsi obr-*mahi spet rokodelci. Saj ven-strojev ne moreš delati. Nič te da se tisti obrtniki, ki so *'i nabavili nove stroje, boje •"• raje delajo z njimi le po 3 'fan, da jih bodo dalje ohrani-pada bi jih gnali po cele dne-" zrabili in uničili, ker potem mogli kupiti novih. Delajo ' toliko, kot izračunajo, da se ' zplača. Meja je tam okrog 80 ■'arih milijonov dinarjev či-'dohodka. In namesto strojev. t^nje prepovedani, si kupujejo avtomobile. Ta politika ni sti-?-Tia. Dokler nam bo družba «a po 20.000 ali še manj dinar-tWčnega osebnega dohodka, - obrti pa 30.000 dinarjev, bo Ogoljufal. To je kot na dlani, raaj obrtnik zasluži manj kot r ko je vendar po cel dan v Wjam skrbi za vso proizvodnjo. ■**hal. prodajo, za stroje, delav-*fružuje pet poklicev v enem?! ^ugi strani si pa stalno na ta-^mesto da bi se lotili vseh sto usrnarjev in malo pregledali ^r.ske obrti. Rekli smo že, da solili popoldansko obrt le za Alojz Podgoršek: »\amesto novih strojev danes obrtniki kupujejo drage avtomobile. Taka politika se nam bo hudo maščevala.« — Foto: D. Dolenc eno leto, potem naj se pa tisti odloči: ali obrt ali redna služba brez popoldanskega dela. Tako pa popoldanci jemljejo delo rednim obrtnikom, dajatve imajo manjše, zato nič čudnega, da se množe kot gobe po dežju. Dogaja se tudi, in to nas resno zaskrbljuje, da redni obrtniki vračajo obrti. Veliko je takih, ki so si našli službe, zraven pa vzeli popoldansko obrt. V zadnjih dveh mesecih, smo dobili 30 prijav za popoldanske obrti. Moram priznati, da je zadnje čase odnos občinskih mož do obrtnikov veliko drugačen kot nekoč. Zdaj te vsaj poslušajo, se udeležujejo naših sestankov. Včasih si pa prišel le do tajnice šefa davčne uprave . ..« »Imate velike težave z materiali?« »Velike. Veliko na slabšem smo kot industrija. Industrija ga kupuje 30 odstotkov ceneje, mi ga moramo pa plačevati kot vsak šušmar.« »Z novim izobraževanjem ste ostali brez vajencev.« ite njive in travniki £rr>r s predsednikom izvršnega odbora Zveze km Jjških skupnosti Slovenije Francem Nelcem iz Škof j t1 *~vu, obdelanosti in zložbi kmetijskih zemljišč i — V Sloveniji so dolga tletja ravnali s kmetijsko «ot brezskrbni otroci s ljša je bila, tem raje so njej. ~Kmetje so naspro-iavi najbolj kakovostne * spopadali 2 urbanisti, in občinskimi možmi *o se primerov v Gorenji . Bohinjski Bistrici) . Potegnili krajši konec. V Jzkonu je bilo vse preveč lu-'j-- šlo drugače, so odgovorni "T. postopku razglasili pozi-f- -plošni družbeni interes — '"-■'-na stran se je vdala. Uih petnajstih letih smo v pozidali 62 tisoč hektarov zemlje, od tega 32 tisoč :,~ m regionalnih cest, ki jih m oupravna komunalna mren Dela na njej izvaja Ce; skupnost, je 'udi Krožna o sta refeno, samoupravna komunalna] podjetje Kranj, investitoi pa je, k° milijoni dinarjev uredili neJbm interesna skupnost. Letos naj Di denarja bodo porabili za ureditev* nad 200 metrov dolg odsek, hajvt cicktrika, telefon, javna ra*- svetljava) A. Ž. - Foto voda, I redite\ čestiiča bo veljala komunalnih naprav (kana!K\u['^:!i[Zlkrog ■> milijonov dinarjev. F. Pcdan , 5. JUNIJA 1984 KULTURA 5. STRAN G LAS TURNI KOLEDAR _ — Glasbena šola iz Kra-rrja v četrtek. 7. junija ob \ svoji dvorani recital pia-Tutjanc Ognjanovič. Ijica — Nocoj ob 20. uri radovljiški graščini samo-konevri Mešanega pevske-/bora KI M) Veriga i/. Lesc. j / loškimi pevci bodo nu-tiidi gojenci Glasbene šole adovljice. Konce it sodi v M> praznovanja 10-Ietnice zbo- n Dobovšek vljiški ni et nekega XXVII. srečanje gledaliških skupin Slovenije v Bohinjski Bistrici Eden drug'mu ogenj dajmo ka Susiik. ki ga je Marjan Doboši za temo. s katero se predla svoji radovljiški razstavi, varnerskem zalivu zahodno ja. Razgibana, z vinogradi, pašniki prekrita površina s svojo arhitekturo in prebi-sepo svojih običajih, noši in ločijo od sosednih otočanov, tudi zanimanje fotografa, an Dobovšek z enako pozor-obravnava staro otoško arhi-kot ljudi, ki prebivajo tam. ga vse. kar sodi k načinu ži-na tem zanimiven otoku: folni. samotni pomol^iz kam-hiše. vinogradi in vinske ičilno opremo, cerkev in tu-lišče. to še posebej, saj *ja s svojo urejenostjo in ki jih vsako leto na novo po-ftovo mediteransko poseb- pozornost posveča Marjan prebivalcem otoka. Foto-ih tako. da jih vključuje v postavlja pred arhitekturo no notranjščino. V Dobov-htografijah se srečujemo z ti stanovalci Suska z njimo-adami in ambienti. v kate-"■^".ija njihovo življenje. Avtor upodobljence tudi psihološko h. Tako nas pobliže seznani kinovo družino: z delavnim c• Skodič (Hotinja vas) 370, 0 Resetur (Hrastnik) 370. Tekmovanje je odlično organizirala občinska strelska zveza Kranj, rezultati v ekipne«! delu tekmovanja in tek movanju posameznikov pa so.brli odi. J. Sitar eni. Uvrstitve Triglavanov — pionirji — 100 m prsno - 2. Jocič 1:20,34, 100 m hrbtno — 3, Ažbe 1:15,24, 4 x 100 m mešano - 3. Triglav 4:52,0, 4 x 100 m kravi — 3. Triglav 4:21,39, 100 m prsno — 2. S. Jocič 2:50,83, 200 m delfin — 3. Vene 2:28,49; pionirke — 100 m kravi — 2. Savinšek 1:03,08, 400 m kravi — 2. Kalan 4:37,56, 100 m hrbtno' — 2. Mi-lenkovič 1:10,92, 100 m delfin — 1. Kalan 1:08,04, 4x 100 m mešano - 2. Triglav I 5:11,50, 800 m kravi — 1. Savinšek 9:35,58, 200 m prsno - 3. Milenko-vič 2:43,70, 200 m delfin - 1. Kalan 2:25, 97, 200 m mešano — 1. M i len kovic 2:29,64; člani — 100 m kravi — 2. Marenčič 55,52, 100 m prsno — A. Jocič 1:11,30, 100 m delfin - 2. Marenčič 1:02,25, 4 x 100 m mešano - 3. Triglav 4:20.40, 1500 m kravi — 1. Giucomelli 16:44,13, 4 x 100 m kravi — 3. Triglav 3:50,00, 200 m prsno - A. Jocič 2:35,38. 200 m delfin - 1. Marenčič 2:15,46, 200 m mešano — 2. Šolar 2:20,41, članice — 100 m kravi — 1. Kosirnik 1:03,78, 400 m kravi — 2. Kosirnik 4:42,59, 100 m hrbtno — 3. Savinšek 1:13,73, 100 m delfin — 3. Berložnik 1:14,80, 4 x 100 m mešano — 3. Triglav 5:05,00. 800 m kravi — 2. Kosirnik 9:31.89, 4 x 100 m kravi - 2. Triglav 4:22,08, 200 m delfin — 3. Berložnik 2:40,09, 200 m mešano — 1. Kalan 2:31,69. -dh KOLESARSTVO Jugoslovani drže drugo mesto KRANJ — Jugoslovanska kolesar ska reprezentanca se na letošnji mednarodni kolesarski dirki »po Avstriji« odlično drži. Med najboljšimi evropskimi reprezentancami so v moštvenem delu zu Sovjetsko zvezo na odličnem drugem mestu, medtem ko v generulni uvrstitvi po petih etapah vodi Švicar Mauror. na dobrem sedmem mestu je Jugoslovun Bojan Ropret, ki je vodil v četrti etapi, medtem ko je Bulic deveti, Cuderman deseti, dvanajsti pa Lampič. Moštveni vrstni red — 1. SZ 38:28,24, 2. Jugoslavija 1:49 zaostanka; posamezno - 1. Maurer (Švica) 1:48,49, 2. Lau-rit/.er (Norveška) 1:04 sekunde zaostanka. 3. Krasnov (SZ) 1:29, 7. Ropret 2:50, 9. Bulic 3:11, 10. Cuderman 3:32. 12. Lampič 4:27, 23. Čerin 0:52, 51. Pavlic (vsi Jugoslavija) 11.20. dh SPOROČILI STE NAM KRANJ: AOP PRVAK PIANIKK — Na letošnjem košarkarskem prvenstvu Planike so nastopile tri ekipe. Največ uspeha so imeli košarkarji AOP, ki so premagali Investicijsko-servisno službo s 53:42 in tozd Kranj s 70:39. Drugi so bili igralci tozd Kranj, ki so premagali ekipo Servisnoinvesticijske službe s 74:23. Fkipa AOP je s tretjo zaporedno zmago osvojila pokal v trajno last. Vse tekme je odlično vodil Edvard Be-šlagič. — J. Kikel KOMENDA: TURNIR V KARATE J U — Karate klub Komenda, ki deluje v okviru tamkajšnjega športnega društva, je pripravil turnir šankukai kara-teja, na katerem so nastopili tekmovalci iz 15 slovenskih klubov. V srednji kategoriji je zmagal Rasim Mušič iz Kamnika, v nižji Sead Keranoveič iz Ljubljane pred Robertom Streharjem iz Domžal, med pionirji v katah pa Dean Cirvenčič iz Ivančne gorice pred Bredo Voler iz Domžal. — J. Kimovec JESENICE: GORENJSKO ROKOMETNO PRVENSTVO - Na Jesenicah je bilo gorenjsko prvenstvo v rokometu za učence osnovnih šol s prilagojenim programom. Nastopile so tri ekipe. Zmagali so učenci osnovne šole Polde Stražišar Jesenice pred igralci šole Helene Puhar iz Kranja in ekipo Zavoda Matevž Langus iz Kamne gorice. — J. Rabič JESENICE: KOŠARKARSKI TURNIR PARAPLEGIKOV - V telovadni ci ŽIC je bil pred nedavnim tradicionalni, tokrat že tretji košarkarski turnir paraplegikov Slovenije v počastitev dneva mladosti.'Prvič so se paraplegiki zbrali na športnem srečanju na Jesenicah leta 1982; tedaj so sklenili, da bo turnir tradicionalen. Pokroviteljstvo so skupaj prevzeli aktiv invalidov železarne, konferenca sindikata in koordinacijski svet ZSM tega kolektiva. Letos je bil pokrovitelj aktiv invalidov, tekmovanje pa je ponovno minilo v zelo prijetnem in tovariškem razpoloženju. Na turnirju je nastopilo pet ekip društev paraplegikov mariborske, celjske, novomeške, ljubljanske in gorenjske regije. Najuspešnejši so bili zastopniki Gorenjske, ki so v finalu premagali ekipo paraplegikov mariborske regije. Za zmagovalno ekipo so nastopili Trdina, Dolžan, Rupnik, Sajovic, Račič, Rozman, Peternel in Krevsel. — J. Rabič KRANJ: V KOMBINACIJI NAJBOLJŠI SLATNAR — Pod pokroviteljstvom Zveze obrtnih združenj Slovenije je kranjsko združenje priredilo na strelišču Lovske družine Udinboršt četrto tradicionalno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka. S tekmovanjem, ki je veljalo za prehodni pokal obrtnega združenja, so se spomnili pokojnega Franca Grašiča. Med 76 tekmovalci iz vse Slovenije je imel največ uspeha Peter Slatnar iz Kranja, med 20 ekipami obrtnih združenj pa Vič. Rezultati — trap: 1. Krajne (Maribor) 100 točk, 3. Slatnar (Kranj) 100; ekipno: 1. Gikoz Ljubljana 276, 2. Kranj 276; tarča srnjaka: 1. Vrbinc (Grosuplje) 91 krogov, 2. Urankar (Kamnik); kombinacija: 1. Slatnar (Kranj) 178; tekmovanje na izpadanje: 1. Seme, 2. Slatnar; memorial Franca Grašiča: 1. Vič-Rudnik 259, 2. Kamnik 255, 3. Kranj 253. — J. Kuhar JEZERSKO: SMUČARSKA BAKLA- DA — Smučarski klub in mladinska organizuciju z Jezerskega stu pripravila na plazu pod Makekovo Kočno tradicionalno veleslalomsko tekmovanje na progi, ki jo je označevalo 56 bake k Tekmovalci so bili razdeljeni v deset skupin po starosti in spolu. Zmagali so: Nejc Plu/.nik, Tina Karničar, Uroš Slapar, Peter Sušnik, Monika Selišnik, Evgi Stenovcc. Davo Karničar, Marjan Tepina, Lidija Nahtigal in Stane Naglic. — A. Karničar TRŽIČ: NOGOMETAŠI IN STRELCI ZA DAN MIADOSTI - V počastitev dneva mladosti je občinska konferenca ZSMS Tržič pripravila nogometni turnir in tekmovanje v streljanju z zračno puško. Med 16 nogometnimi ekipami je zmagal Gradbinec pred Ravnami II in JLA. Na strelskem tekmovanju je med posameznicami slavila Kristina Skantar pred Tatjano Kavčič, pri ekipah pa strelke z Raven. Pri moških je zmagal Jože Rozman (OŠ heroja Braži-ča) pred Petrom Majcem (Ravne) m Boštjanom Ogrisom (OŠ heroja Braci-6a) in med ekipami Kavne I pred OŠ heroja Bračiča in Tikom. V skupnem seštevku je bila najuspešnejša ekipa Ravne, ki je tudi prejela prehodni po kal občinske konference. - J. Kikel TRŽIČ: IZŠLA JE NOVA ŠTEVILKA BILTENA - Pred nedavnim je i/sla dvanajsta številka Biltena, glasila trži-ske telesnokulturno skupnosti, v kate-icin je 40 prispevkov i/pod peresa 15 avtorjev. Omeniti velja razmišljanje Slavka Terana, predsednika TKS Tržič, o udeležencih množičnih rekreativnih prireditev v občini, zapis Jano/,, Kalisrnka o umrlem članu TVI) Paih zan Tržič Francu Koniču, pogovor / odličnim tržiškim zmajarjem m alpinistom Iztokom Tomazinom, zapis o dosežkih tržiških alpinistov in šahistov ter o občinski odbojkarski ligi - J. Kikel Gentelmeni A košarkarski prvaki tržiške občine — V tržiški košarkarski ligi se je letos merilo 13 ekip, ki so bile razdeljene v dre kakovostni tkuf ni. Naslov prvaka so osvojili Gentelmeni A (na sliki) pred Obdukcijo. Krizami, Pekom. Odpisanimi, Veterani, Dlue racersi, &unk bogsi m Gentelmeni B. Blue racerse so zaradi neresnosti izključili iz tekmovanja, zadnji okni - lestvice pa bosta prihodnje leto igrali v B ligi, kjer so letos zmagal Karantanci, druga je bila ekipa TAT, tretji Muppet show in četrte Koprive Letošnje prvenstvo je pokazalo, da košarka v tržiški občini nazaduje. Ekipe — letos jih je nastopalo sedem manj kot lani — .so prikazale slabšo košarko kot lani, pa tudi precej več neresnosti. — J. Kikel Mladinci Triglava četrti Postojna — Mladinci kranjskega Triglava so na tekmovanju za atletski pokal Slovenije — bilo je v nedeljo v Postojni — med 15 atletskimi klubi zasedli četrto mesto; pred njimi so bili le tekmovalci Maribora, celjskega Kladi-varja in Novega mesta. Kranjski atleti so največ točk zbrali v metu kopja, kjer se je kar četverica uvrstila med prvih deset; prvi pa je bil Aleš Mencinger, ki je dosegel tudi edino zmago za Triglav. Uvrstitve kranjskih atletov — 110_m ovire: 2. Kabič 15.4; met kladiva: 8. Ču- 7* NOGOMET Presenečenje v Tržiču Kranj — Izmed tekem nadaljevanja gorenjskega nogometnega članskega prvenstva velja omeniti visoko zmago Tržiča nad tretjeuvrščenim Alplesom iz Železnikov, velik odpor Alpine v Lescah in Kondorja na BJedu. Vodijo Lesce s 30 točkami pred Bledom 25 in Al-pjesom .s 23 točkami. Pri pionirjih so v A skupini v vodstvu nogometuši Lese pred Jesenicami A in Bohinjem, v B skupini pa LTH-A pred Alpino in Rete-čami. Izidi — člani — Tržič : Alples 4:1, Lesce : Alpina 5:4, Reteče : Polet 4:1, Bohinj : LTH 2:2, Bled : Kondor 2:1; pionirji — A skupina — Jesenice A: Tržič 3:0, Jesenice B : Lesce :03; B skupina - Polet : LTH A 4:6, Reteče Alpina 5:0. P. Novak V četrtek Triglav : Elan KRANJ — Na studionu Stanka Mlakarja bo v četrtek ob 17.15 spet zanimiva nogometna tekma. V če-trtlinalnem nogometnem obračunu za področni slovenski nogometni pokal Maršala Tita, se bo lanski finalist, domači Triglav, pomeril L Flanom iz Novega mesta. Novomeščani so dobro moštvo, saj jih je lani Triglav v Novem mestu v polfinalu šele po streljanje enajstmetrovk izločil iz. nadaljnjega tekmovanja. V regularnem času se je tekma končala z neodločenim izidom 1:1. Čeprav so Triglavani v tem kolu slovenske lige na gostovanju v Celju / L« izgubili z domačim Kla-divarjem se v četrtek spet obeta zanimiva tekma. -dh Sava : Naklo 2:2 KRANJ - V četrtem kolu končnice v občinski nogometni ligi se je derbi med Savo in Naklom po zanimivi igri končal z remijem. Triglav B je na svojem igrišču tesno premagal moštvo Podbre/ij. Koknca je presenetila Primskovo, Trboje pa so praktično ze v B ligi. V B ligi vodeča Zarua se naprej zmaguje, srečanju Velesovo : Grinto-vec ni bilo, ker je bila na igrišču previsoka trava! Mladinci Nakla so si z zmago v zadnjem kolu prislužili občinski naslov brez poraza, pri pionirjih pa je Kokricu presenetila oslabljeni Bntot. Izidi - liga A - člani Siva \ ' klo 2:2, Triglav B : Podbre/je 2:1. I rpo-je • Šenčur 2:4, Primskovo : Kokrica 1:3. vrstni red Sava 25, Naklo 24, Triglav B 19, Podbrezje 18, Šenčur 1«, Kokrica 16, Primskovo 13. Trboje 9; elani - liga B Bitnje : Zarua 0:3. Bntol : Preddvor 3:2, Hrastje : Visoko 1:4, Velesovo : Grintavec 0:3 bb, vrstni red — Zarica 31, Bntof 20; mladinci Trboje : Naklo 4:5 Sen čur : Primskovo 2:2, Preddvor : Kokrica 3:7; vrstni red Naklo 27. Koknca », Primskovo 17 itd; ,. . pionirji Primskovo Naklo Z.l, Kokrica : Bntof 2:1, Zarica : Sava U4, vrstni red - Primskovo 24. Bntot 44, Naklo 19 itd. D. Jost lig 30,10; 100 m: 9. Ravnik 11.2; k:\- . 5. Culig 11.87; 8. Duran 10.56; 150(1 - " Oblak 4:00,0, 7. Pivk 4:09,0; me: . 1. Mencinger 00,68. 3. Kubu Bitenc 47,62, 7. Krč 46,50; disk: 6. Jane-žič 30,46; skok v višino- 8 Retc: -Kalan 185. Kranjska gora - Turistično dni stvo Kranjska gora prit to, 9. junija, tek od hotela Lek Kranjski gori do Erjavčeve koče Vršiču. Start bo ob 16. uri Č is • omejitev teka je dve uri. Pr vplačilom 150 dinarjev sprejet prireditelj od 14. ure dalje v hote Lek, kjer bo zvečer ob 19 uri tv razglasitev rezultatov. Ldeležei bodo razdeljeni v štiri skupine starosti in spolu — moški in žena letnik 1942 in starejši ter Id 1043 in mlajši. Organizator bo skrbel za prevoz oblačil iz KranK gore na Vršič in za povrate k tekr valcev v dolino, (cz) MOTO ŠPORT Milan Špendal — novo ime med dirkači Novi Sad — V vojvodinske.-: - -'• nem mestu je bila prva letošnja ce- stno-hitrostna dirka za državno prve stvo, na kateri so pred deset tisoi I clalci nastopili tudi goren -ci. Pri mladincih je v kategti cem prvič sodeloval M: • član kranjskega avto-moto druš cer učenec osmega razreda osnovne le 1 ,iu lian Seljak v Stra je med 32 tekmovalci dosegel M ningu sedmi čas. zato je na dirki tal v drugi vrsti. Pri tem je imel precej smole: motor mu na s:, koj vžgal, tekmeci so mu p \ erula ! so )!■ / dr/r.o \ < :' predje in končal dirko na odi stem mestu. Njegov učitelj, zna kranjski dirkač Jane.- Pir.tar. je bil vožnjo mladega dirkača zadev Pintar je nastopil v kategoriji 125 cm. Z odlično vožnjo je zmagal velikim naskokom pred Hme Novega mesta, kar je bila dobra utel za neuspehe v Salzburgu in Hoche heimu. V razredu do 250 cem je AMD Kamnik Božo JV.m vodil, nakar mu je zanesljivo Z slavje preprečil padec, ki se je končal brez poškodb. Le moto t nt ral popraviti, predno se bo odpravil dirko na angleški otok Mar M.Jenko^ Enotna republiška rokometna liga Ljubljana — Na ned - predsedstva Rokometne zve.e S venije so se dogovorili, da bodo po ukinitvi moške medrepubliške Ug^^ v Sloveniji enotna prva liga z 12 čla-fc ni in tri druge lige s po 10 člani. 1 ■ /ruski konkurenci bosta poleg y enotne še dve drugi ligi - vzhod in T zahod. Oblikovah so tudi pre^kr* drugačne organiziranosti, ki predv deva zmanjšanje števila območni rokometnih zvez s 14 na 6; ena med njih naj bi bila tudi na Gore., skem. Predlog bo v javni razpr* do l(U"»''d let0S- J. Kuhar »L LRREK, 5. JUNIJA 1984 KRONIKA 7. STRAN GLAS :renjska nočna 3NIKA KREPKO NADE 1 AN le da je C. K. neprijetnega tja. tudi krepko si ga je na-•adnjič v Domu borcev v ,jf ali pa že prej. Kako bi si 'm: lagal i njegovo nasilje do uirice in žaljiv odnos do go-?Ko so :a posredovanje pro-milico. jo je junaški vsiljivec Jtopetno odkuril. Dobili so ga. mašilo privedli na postajo mili za kako uro zaprli v klet. A tam zmerjal in grozil, da bo il AN. ?Č BOLAN \ajprej je razgrajal v samskem ■mu na Jesenicah, ko pa so ga Upeljali v zdravstveni dom, je še I nameraval vse razbiti. Posre-mli so možje postave, ki so mu zdravnikom vred izstavili na-rnico za v Begunje. DRI po SIROMAKU! , je zadnjič ravnal na kovem opiti možakar, ki se il nad če no. Vsa pretepe-ipoklicala milico. Pijanca tro Predli. Ker je bilo utemeljeno '-kovati. da bi z grdim ravnati nadaljeval, so ga raje pndr-U čez noč. I BIL VREDEN SOČUTJA bdi r Pred osijah sta se sprla . ; ,„ ženska. Moč je izmeni-mlatil po ženi in pohištvu, , da je morala klicati na po-■no-e v modrem. Vsega krva-90 kor se je lotil steklenine, so nei odpeljali v zdravstveni nato pa na milico. Ker se je smilil so ga napotili do-*1zka-aloseje, da usmiljenja bij rreden. Doma jc vnovič nlatil 'eno in razbil nekaj potro, tako da so morali pono-ponj. Vdrugo so ga zadržali, je prespal pijanost. \tf)LČSEŽ BREZ POSLUHA Va Pnstavi pri, Tržiču sov pro-m krajevne skupnosti trije Mladeniči vadili za ročk koncert. it kije delal v sosednjem pro-- /nlasba motila, pa je fan-^ o povedat. Res na o čuden način. Enega od tro-^.Ifkaikrat udaril, ga pah-'i 2 boksal v trebuh m *-zvrne na vnuziko, so fantje ii na milici* kradel kitari ^SSojen Marko Benc.na,z ''U. star 27 let, ker je ukradel 'T'ie zgodilo pred tremi leti. .'; e takrat nameraval v Ind.- **aaca ni bilo doma -I • električno bas. kitaro znamke *te: redno 40.000 din, ter klasi-X *> vreanu j t nekoga rustično kitaio, u . -^.odsotnega zaradi služenja, - roka. Klasično kitaro 4«?2000 din, je Bencina prodal j V^dm vendar so miličnik, ugo-Z, in vrnili astniku. Za J , ";maU;o'np'a e izKinila vsaka -3- - a ■< nrav ie bila vredna sti * -din. čeprav j takrat ne- #tveč. Bencma je bu ^ **>», preživljaj Je" ,ičnejSe '^'^ŠrlAikal. da bi J focina je ^gui in se je izgo- ^TTekoli d-gega, ki naj b, na nekoga nepri.števen. >*i2im' Vn^ obravnavi pripoznal znesek, ki naj «a povr "*'-TS Jmu nancu za elektri-'^adenemu verjelo pri- '■;jr0'„vedale, kako je Bencina Ii so P°v.e<7lektrično kitaro so al kitari, J1CK ' tudi našlo nobene olajšilne ' Ze m našo )ahko fe^^^nSn^je namreč t obtežilne- katerim je bil v do-: ; /n^lCapri njem je cel« v«-C'0S1^^ Upoštevalo je tudi, da Vfspal -L^it kaznovan, pa tudi ' nekaJ,k zaporno kazen. Ka-Jl Potaja / sodišče z.dru- , veliko tat^!katero je bil Benci-Imznijp, ^ , tem pred Temelj ' '-'"ri ZC fiubljana, enota Dom Odišćem w jzreklo enotno ka-*■■ ter mu zato let zapora. Varovanje družbenega premoženja Saj je samo družbeno! Takšen je naš odnos do družbenega premoženja, kar potrjujejo tudi podatki, ki jih je na lanskih 17 preventivnih akcijah v združenem delu zbrala gorenjska Uprava za notranje zadeve — Najslabše je bržkone s požarno varnostjo Če bi na družbeno premoženje gledali kot na .svoje, zasebno, bi bilo verjetno manj tatvin, vlomov, poza rov, manj gospodarske škode. Tako pa je naš odnos do družbenega malomaren, mačehovski. Kadar iz tovarne roma material, nam je vseeno, kadar zagori v skladišču, se ne zamislimo. Šele številke, ki govore o škodi, nas včasih streznijo, če so velike. Uprava za notranje zadeve v Kranju stalno nadzoruje, kako gorenjske delovne organizacije skrbijo za varovanje družbenega premoženja. Ugotavljajo, da je nekaj takih, ki imajo posluh za družbeno lastnino, saj sproti odpravljajo pomanjkljivosti, na katere jih opozorijo. V delovnih organizacijah, kjer je varovanje družbenega malomarno, pa se običajno ne odzivajo na opozorila. Takim pomaga le kazen, pravijo pri UNZ, čeprav je zanje kazen cenejši izhod, kot če bi svoje obrate ustrezno zavarovali. Lani so delavci Uprave za notranje zadeve s pomočjo inšpekcijskih služb v 165 organizacijah združenega dela preverili, kako varujejo skupno premoženje. Rezultat je zaskrbljujoč. V večini manjših delovnih organizacijah so ugotovili, da za ustrezno- zavarovanje ne poskrbijo zaradi prevelikih stroškov. Gradbišča, delovišča gozdnih gospodarstev in podobne delovne organizacije običajno nimajo urejenega fizičnega varovanja objektov, niti nimajo ustrezno ograjenih prostorov, še slabše je tehnično varovanje. Potem pa se čudijo, če z neurejenih kupov material postopoma izginja. Tatovi dobro vedo, katere so šibke točke nekaterih objektov. Odkrili so tudi vrsto pomanjkljivosti pri ljudeh, ki neposredno varujejo objekte. Podjetja, ki nimajo varnostne službe, za varnostnike običajno izberejo ljudi iz svoje srede. Le-ti običajno nimajo pravih kvalitet za tako delovno mesto, ne obvladajo varovanja, nimajo predpisanih nalog in tudi ne urejenih obhodov. Stanje v delovnih organizacijah, kjer objekte varujejo delavci Varnosti, je boljše. Pa tudi tam kdaj zalotijo varnostnika pri spanju, ugotavljajo površno opravljanje dolžnosti in brezbrižnost. Tudi na brniškem letališču, ki bi moralo biti zgled požarne varnosti in neoporečnega varovanja premoženja, ugotavljajo vrsto nepravilnosti. Tako je tudi v hotelih, kjer bi morali zlasti v sezoni poskrbeti za popolno varnost premoženja gostov. Podobno je tudi na vlakih, kjer so tatvine nekaj vsakdanjega. Tudi objekti, ki so tehnično zavarovani z alarmnimi napravami, niso popolnoma varni. Lani so na intervencijskih mestih, kamor so vezane alarmne naprave, zaznali kar 237 lažnih alarmov, od tega 73 zaradi tehničnih napak in 164 zaradi neusposobljenosti in malomarnosti delavcev. En sam alarm je bil lani pravi, in sicer s PTT Bled. Storilca so tudi prijeli. Letos naj bi se še 17 organizacij zavarovalo z alarmnim sistemom (45 jih je že), toda samo tehni- čna popolnost bo jalova, če delavci ne bodo znali prav ravnati z napravami. Najslabše je menda pri požarni varnosti, čeprav se požarne inšpekcije vsak dan trudijo, opozarjajo, kaznujejo. Neurejeni skladiščni prostori, nepopolni strelovodi, malomaren odnos do zunanjih hidrantov, pomanjkanje ročnih gasilskih aparatov, nepoučenost o ravnanju z njimi, vse to je vzrok, da je požarov na družbenih objektih vse več in da je vse večja tudi gmotna škoda. Pred dnevi so se delavci UNZ in požarna inšpekcija znova podali v delovne organizacije, ki so jih lani opozorili na nepravilnosti. V radovljiški Miri in begunjskem Elanu, ki sta požarno zelo nevarna objekta, so znova ugotovili pomanjkljivo zavarovanje zoper ogenj. Še vedno niso poskrbeli za požarno varnost v skladišču lahko vnetljivih tekočin, čeprav so obljubili, da bodo tedaj, ko bo gradnja tovarne končana. V najbolj požarno ogroženih delavnicah ne delujejo avtomatske gasilne naprave. Lansko opozorilo torej ni zaleglo. Morda kazen sodnika za prekrške letos bo. D. Z. Žlebir Električni udar ubil delavca Jesenice — V tozdu Energetika jeseniške železarne se je v soboto, 2. junija, smrtno ponesrečil elektri-kar Janez Praprotnik. Opravljal je remont peči BBC, vendar dežurnega dispečerja trafo postaje ni obvestil, da bi izklopil električno napetost, sam pa se tudi ni prepričal, če lahko varno dela. Ko se je lotil popravila, ga je udar električnega toka vrgel z višine treh metrov na betonska tla. Še živega so odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer je še isto dopoldne umrl. Našli pogrešanega Minuli teden je v reki Radovni izginil ribič Tadej Tozon, ki ga je močan vodni tok spodnesel in odnesel s seboj. Ker je bil Tozon neplavalec, se ni uspel rešiti iz deroče reke. Pogrešanega so ves čas iskali krajani Krnice, miličniki, blejski potapljači in potapljači zaščitne enote milice pri RSNZ. Tozonovo truplo so potegnili iz Radovne v nedeljo. KACIN fJk \M |%j D JRfiL RISBA: J. TROBEC Jfa^i £^9 A W d» %kWi\m Za večjo prometno varnost Varnostni pas Že nekaj časa je v veljavi predpis o obveznem privezovanju z varnostnim pasom tako voznika kot tudi sopotnika v avtomobilu. Vendar Svet zu preventivo in vzgojo v cestnem prometu SR Slovenije ugotavlja, da se le desetina voznikov pripne z varnostnim pasom. Pri vožnjah izven naselja se uporaba pasu sicer poveča, pripne se slaba polovica voznikov. Ne gre pozabiti, da je privezovanje že sedaj obvezno, vendar še ni sankcionirano. Zakon predvideva sankcije za voznike, ki se med vožnjo ne privežejo z. varnostnim pasom, od maja prihodnjega leta dalje. Od junija letos v sosednji Avstriji velja predpis o obveznem privezovanju s pasom, globa za kršitelje tega predpisa pa je najmanj 100 šilingov. Varnostni pas mora biti vedno brezhiben in primerno napet, če naj voznika zavaruje pred posledicami trčenja. Ocenjuje se, da je vztrajna sila pri naletu s 60 kilometri na uro enaka padcu iz šestega nadstropja. Sile, s katerimi varnostni pas deluje na telo voznika, so približno desetkrat šibkejše kot pri udarcu ob vozilo ali pri morebitnem padcu iz vozila. Še vedno pa nimajo vsi novi avtomobili na prednjih sedežih, kaj šele na zadnjih, nastavke za naslonjala za glavo, kar le skupaj z varnostnim pasom zaščiti potnike pred hujšimi poškodbami ob morebitni nesreči. Vožnja s pripetim pasom ni nič manj udobna, je pa varnejša. Zato opozorite tudi sopotnika, naj posnema voznika in se pripne. To ni znak nezaupanja v voznikove sposobnosti, pač pa varnostni ukrep pred nesrečo, ki jo lahko povzroči tudi kdo drug. Mrak Konec tedna, nesrečen za pešce Začenja se sezona, ko kolesarji zavzamejo ceste. Minuli konec tedna je bilo to še posebej množično, kar se je odrazilo tudi v prometni problematiki. Ob koncu tedna se je na gorenjskih cestah zgodilo šest prometnih nesreč, od tega kar pet kolesarjem. En sam jo je odnesel z lažjo telesno poškodbo, ostali so bili huje ranjeni. Nesreče so zadostno svarilo udeležencem v prometu, naj poslej vozijo previdneje. To ne velja le za kolesarje, čeprav tudi njim kaže očitati neprevidnost. Tudi vozniki osebnih avtomobilov naj upoštevajo kolesarje kot enakovredne udeležence v prometu! V četrtek, 31. maja, se je v križišču Koroške, obvoznice in Kidričeve ceste v Kranju zgodila nesreča, v kateri je bil ranjen voznik kolesa z motorjem 22-letni Igor Aleš. Zadel ga je voznik osebnega avtomobila nemške registracije Franz Tackman, ki je v križišču prevozil rdečo luč in tako izsilil prednost Alešu.^ Istega dne sta v Železnikih trčila kolesarja, 54-letna Anica Rant in Smrt v silosu Breg pri Jesenicah — V nedeljo, 3. junija, je kmet Vinko Toman z Brega pri Jesenicah skupaj s hčerjo in sinom spravljal silazno krmo. Ker pri siliranju krme nastaja ogljikov monoksid, zaradi česar obstaja nevarnost zastrupitve, je kmet odprl gornjo loputo 7 metrov globokega silosa, preden se je spustil vanj. Toda v silosu ga je kljub temu nemudoma zajel plin, in Tomana zastrupil. Primer nikakor ni osamljen, zato v času spravila sena še posebej opozarjajo kmete, naj bodo pri siliranju previdni. Pline, ki se sproščajo pri kisanju krme, lahko odženejo s prezračevanjem. Toda ni dovolj, da odpirajo le gornje odprtine silosov, temveč je treba zimsko skladišče krme prevetriti pri vseh možnih odprtinah. 7-letni Franc Troj ar. Kofesarka je pripeljala po prednostni cesti, otrok pa po stranski v spremstvu očeta. Ker je otrok gledal nazaj, Rantove ni videl. Pri trčenju je bila Rantova huje ranjena. V križišču Oldhamske, Partizanske in Ceste Staneta Žagarja v Kranju pa je v petek, 1. junija, voznica osebnega avtomobila Verica Milano-vič, povozila kolesarko, 46-letno Eto Chvatal iz Kranja. Voznica je zapeljala v križišče, ne da bi prepustila prednost kolesarki, ki bi morala pred njo v križišče. V Spodnjih Gorjah se je tega dne ponesrečil 15-letni kolesar Boris Le-pir z Bleda. Z veliko hitrostjo je pripeljal po cesti, tedaj pa je naletel na udarno jamo, izgubil oblast nad kolesom in se prevrnil. Pri padcu se je hudo ranil. D. Ž. NESREČE OTROK SKOČIL PREO AVTO Zgornje Gorje — Voznica Danica Vester, stara 26 let, doma s Poljšice, je v četrtek, 31. maja, vozila skozi Zgornje Gorje. Pred avto ji je nenadoma skočila 3-letna Sonja Kobal. Voznica jo je zadela in zbila po cesti, kjer je deklica obležala hudo ranjena. TRAKTOR SE JE PREVRNIL Spodnji Brnik — Prevelika hitrost, neprevidnost in neizkušenost traktorista so razlogi prometne nesreče, ki se je v petek, 1. junija na Spodnjem Brniku pripetila 16-letne-mu Robertu .Jeriču iz Cerkelj. Ko je namreč na Spodnjem Brniku zavijal levo proti Vodicam, ga je zaneslo. Nato je prikolica, katere zavore niso bile pritrjene na vlečno vozilo, traktor porinila naprej, tako da se je prevrnil. V nesreči je bil hudo ranjen sopotnik Drago Ščap iz Cerkelj. ^ g RADIOLOŠKA, BIOLOŠKA IN KEMIČNA ZAŠČITA 25. Štabi za CZ bi VRSTO in OBSEG uporabe RBK orožij ugotovili z RBK IZVI 1)0VANJE1VI. Izvidniške ekipe so že danes opremljene in usposobljene za uporabo DETEKTORJEV za ugotavljanje prisotnosti radioaktivnega sevanja in posameznih skupin bojnih strupov, DOZI M ETROV za merjenje intenzivnosti radioaktivnega sevanja in KOMPLE-IVIENTOV za označevanje človeku nevarnih KONTAMINIRANIH predelov. Na podlagi ugotovitev RBK izvidovanja, nas bi občinski štab za CZ obvestil o nadaljnjih postopkih za obvladovanje posledic. V ta namen bi uporabili osrednje in lokalne radijske postaje, zato moramo imeti v vojni radijske sprejemnike vedno vključene. 26. Razen zaklonišča, ki nas povsem zaščiti, nudi primerno zaščito pred RBK orožji OSEBNI KOMPLET ZA ZAŠČITO OBČANOV. Sestavljajo ga ZAŠČITNA MASKA, ZAŠČITNO OGRINJALO in PRVI POVOJ. Realna nevarnost uporabe RBK orožij nas sili, da si ŽE DANES zagotovimo OSEBNI KOMPLET, odlok ZIS pa nas obvezuje, da to storimo do konca leta 1990. Jugotelstil ONA-ON ponuja komplet za 2328,50 din, Ljubljanska banka pa omogoča nakup z dvoletnim posojilom, ki ga daje v odplačilo v osmih trimesečnih obrokih. 27. ZAŠČITNA MASKA Ml nam pred radioaktivnimi padavinami in bojnimi strupi zaščiti obraz, s tem pa tudi oči, dihala in prebavila. Tri velikosti obraznega dela omogočajo izbor maske, ki se najbolj prilega obrazu, s trakovi pa ga čvrsto pritrdimo na glavo. Filter skozi katerega vdihavamo zrak, zadrži bojne strupe, vendar je njihova sposobnost vezave količinsko omejena, zato ga po uporabi obvezno zamenjamo. 28. Velikosti otroškega obraza je prilagojena otroška zaščitna maska, ki ima filter nameščen na prednji del maske. Zaščitno ogrinjalo je namenjeno zaščiti pred radioaktivnimi padavinami in tekočimi — kapljičastimi bojnimi strupi. Pred uporabo si ga preprosto ogrnemo, po uporabi pa odvržemo, še bolje pa je,' če ga uničimo. €5 L AS 8. STRAN OGLASI, OBJAVE TOREK, 5. JUNIJA 1984 Bilo je prijetno in zanimivo lp l/ pete/V y'e Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj pripravila na Jesenicah sreča-nje delavcev, ki delujejo v šolskih hranilnicah in njihovih mentorjev. Najprej so si ogledali valjar-no in tehnični muzej, potem pa so se peš podali na Pristavo pod Ja-vorniškim rovtom, kjer so imeli zabavni del srečanja. Popestrila sta ga športnika Rajko Lotrič in Cveto Pretnar, za dobro voljo pa je poskrbel Marjan Smode. #CŠ ljubljanska banka mw Temeljna banka Gorenjske GREMO NA MORJE K, 5. JUNIJA 1934 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 9. STRAN GLAS ISKKA, TOZD TOVARNA ELEKTROMOTORJEV IN GOSPODINJSKIH APARATOV »ELEKTROMOTORJI« n. sub.o., ŽELEZNIKI, Otoki 21 Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela oziroma naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODJE RAZVOJNEGA SEKTORJA — 1 izvajalec Pogoji: — visokošolska izobrazba tehnične smeri, — tri leta ustrezne prakse ali — višješolska izobrazba tehnične smeri, — pet let ustrezne prakse. 2. VODJE SEKTORJA ZA KAKOVOST — 1 izvajalec ' Pogoji: — visokošolska izobrazba tehnične smeri, — tri leta ustrezne prakse ali — višješolska izobrazba tehnične smeri, — pet let ustrezne prakse. Kandidati morajo aktivno obvladati enega od svetovnih jezikov. Poleg omenjenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi pogoje iz družbenega dogovora o kadrovski politiki vobčini SkofjaLoka. Kandidati bodo izbrani za mandatno dobo 4 let. Priiave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba ISKRA TOZD Elektromotorji, Železniki, v roku 15 dni po Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po preteku razpisa. MLADINSKA KNJIGA TOZD KNJIGARNE IN PAPIRNICE LJUBLJANA, POSLOVNA ENOTA KRANJ, Maistrov trg 1 Objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja dela in naloge POMOČNIKA VODJE POSLOVNE ENOTE za papirništvo Kranj I ,cojUn' — srednja izobrazba poslovodske, ekonomske Pogoji za zasedDo. Qziroma drugc ustrezne smeri, , — tri leta delovnih izkušenj, družuje za nedoločen čas s poskusnim delom treh mese-V" +; na i nošliejo pismene vloge najkasneje v 8 dneh po obja- kandidate pisme' ?lo se cev. XLt KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE, ■^s jla 2, KRANJ T^elavski svet razpisuje .menovanje vodje POSEBNE FINANČNE SLUŽBE za 4 leta sebni pogoji: izobrazba družboslovne smeri in 3 oziro- visoka ah visjeso finančnem poslovanju organizacij ma 5 let delovnih izkušenj združenega dela, -tičnih in morain0etičnih meril v dogovorom o kadrovski politiki v občini nlee prijav predložiti dokazila o zahtevani izo- Kandidati m°raJ°?° z opisom dosedanjega dela. Prijave sprejema k-azbi in življenje, pi J oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh IT KŽK Kranj, J\fz 0 izidu razpiSa obvestili v 30 dneh po iz-iobjavi-Kandidate doi In oglaša prosta dela in naloge za TOZD MLEKARNA Kranj PRODAJALCA ŽIVILSKE STROKE ALI MLEKARJA — Za dela v skladišču mlečnih izdelkov posebni pogoj: - 1 leto delovnih izkušenj za TOZD KMETIJSTVO Kranj KMETIJCA za molžo krav na obratu Cerklje T tozd AGROMEHANIKA KRANJ Zđ PRODAJALCA - PRIPRAVNIKA I>ipl INŽENIRJA STROJNIŠTVA - PRIPRAVNIKA TEHNOLOGIJA DELA IN ČASA t> onv — srednja tekstilna šola — konfekcijska smer, pogoj. ^ 2 ietj delovmh izkUSenj na področju tehnologije dela in časa SALDAKONTI KUPCEV IN DOBAVITEIJEV vrniov — ekonomska srednja šola, r e Zaželene delovne izkušnje pri vodenju salda- kontov • zmerje pod L in 2. bo sklenjeno za nedoločen čas s pol-belovrio r* iin časom. nim **e'°V£i0|taziIi o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po Prijave z « objavi- . l^i,, o izidu izbire obveščeni najkasneje v 30 dneh po Kandidati »ou izbiri. TOVARNA VIJAKOV »PLAMEN« KROPA p. o. objavlja prosta dela in naloge: 1. STISKALCA VIJAKOV - 2 delavca Pogoji: — poklicna šola kovinarske smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, — delovno razmerje se sklene za nedoločen čas 2. PRALCA VIJAKOV V PTP - 3 delavci Pogoji: — končana osnovna šola, 3 mesece delovnih izkušenj, — delovno razmerje se sklene za določen čas 6 mesecev 3. STROJNEGA DELAVCA WA - 1 delavec Pogoji: — končana osnovna šola, 3 mesece delovnih izkušenj — delovno razmerje se sklene za določen čas 6 mesecev 4. ŽIČARJA - 1 delavec Pogoji: — polkvalificiran delavec, — 6 mesecev delovnih izkušenj, — delovno razmerje se sklene za nedoločen čas Kandidati naj pismene prijave z dokazili vložijo v roku 10 dni od dneva objave na naslov SŽ — Tovarna vijakov Plamen Kropa, p. o., Kadrovski oddelek. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. v ABC POMURKA LOKA, proizvodno trgovsko in gostinsko podjetje, n. sol. o. Škofja Loka Delavski svet TOZD Peks — proizvodnja razpisuje dela oziroma naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD (za mandat štirih let) Kandidati za opravljanje del oziroma nalog individualnega poslovodnega organa TOZD PEKS — proizvodnja Škofja Loka morajo poleg splošnih pogojev predpisanih z zakonom imeti: — visoko oziroma višješolsko izobrazbo ekonomske, živilsko tehnične, organizacijske, ali pravne smeri s 3-letno oziroma 5-let-no prakso na odgovornejših delih in nalogah, predvsem v gospodarstvu, — organizacijske sposobnosti in lastnosti opredeljene z Družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka. Kandfdati naj pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in krajšim opisom sedanjih zaposlitev pošljejo na naslov ABC Pomurka, Loka, DSSS — kadrovska §]užba, Kidričeva 54, Škofja Loka, na kuverti naj bo označeno »za razpisno komisijo« v 8 dneh po objavi razpisa. Vloge, ki ne bodo dokumentirane, ne bomo obravnavali. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po opravljenem postopku imenovanja. SREDNJA KOVINARSKA IN CESTNOPROMETNA ŠOLA ŠKOFJA LOKA Svet šole na predlog razpisne komisije ponovno razpisuje dela in naloge RA^ATELJA Pogoji: — da ima visoko izobrazbo ustrezne smeri ali da izpolnjuje pogoje za učitelja po 147, 175 in 226. členu zakona o usmerjenem izobraževanju, — da ima opravljen strokovni izpit, — da ima aktiven odnos pri utrjevanju in razvijanju socialističnega samoupravljanja, organizacijske sposobnosti za vodenje in usmerjenje pedagoškega dela ter da uživa ugled in zaupanje v svojem življenjskem in delovnem okolju, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizo-braževalnem delu. Kandidat mora predložiti tudi načrt dela v prihodnjem mandatnem obdobju. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri. Tovarna vijakov PLAMEN KROPA p. o. Objavlja naslednja prosta dela in naloge: VODJE SLUŽBE ZA SPLOŠNE ZADEVE delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (mandatna doba je 4 leta) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo visokošolsko izobrazbo pravne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — da so družbenopolitično razgledani in moralno politično neoporečni in da imajo organizacijske sposobnosti. Rok za prijavo je 20 dni od razpisa. Izbira kandidatov bo opravljena v 8 dneh po preteku razpisnega roka. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni. CD GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n. sol. o. VSEM LASTNIKOM GOZDOV! V čim večji meri preprečujmo razvoj gozdnih podlubnikov. Poskrbimo za varstvo gozdov, zato je v tem času pri pospravi vetroloma obvezno: — lupljenje lesa, — izdelava gozdnega reda, — posek preostalih še stoječih prelomljenih dreves in štreljev, — javljanje žarišč podlubnikov področnim gozdarjem. Lastniki, ki ne bodo v mesecu juniju izdelali vetroloma, naj to takoj prijavijo področnemu gozdarju. GLASBENA ŠOIA KRANJ, p. o. Zbor delavcev razpisuje prosta dela in naloge RAČUNOVODJE Kandidati naj poleg splošnih pogojev izpolnjujejo še naslednje pogoje: — srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj. — poskusno delo 3 mesece, — sposobnost vodenja in organiziranja dela. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi na naslov: Glasbena šola Kranj, Trubarjev trg 3, 64000 Kranj — komisiji za delovna razmerja. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri. ISKRA TOZD Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov »ELEKTROMOTORJI«, n. sub. o., ŽELEZNIKI, Otoki 21 Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela oziroma naloge: 1. VODJE KADROVSKEGA ODDELKA — 1 izvajalec Pogoji: — višješolska izobrazba organi-zacijsko-kadrovske smeri, — tri leta delovnih izkušenj na področju kadrovanja, nagrajevanja, izobraževanja in so-ciale 2. VRATARJA — 1 izvajalec Pogoji: — končana osemletka, — sposobnost komuniciranja, — poznavanje nalog varovanja in nadzora. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanj ni. Prijave z dokazili sprejema kadrovska služba ISKRA TOZD ELEKTROMOTORJI Železniki, v roku 8 dni po objavi. Osnovna šola LUCIJAN SELJAK KRANJ Komisija za delovna razmerja objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge SNAŽILKE v delovni enoti Besnica. Delo je v popoldanskem času. Nastop dela takoj. Vloge oddajte v 8 dneh. GLAS 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI, MALI OGLASI TOREK, 5. JUNIJA 1984 Civilna zaščita v škofjeloški občini Spoznali potrebo po usposobljenosti Sedanjo organiziranost bodo dopolnili z ustanavljanjem enot po hišnih in uličnih svetih — Pozornost usposabljanja splošnih enot in enot za RBK zaščito — Vaje in ukrepi ob nesrečah so priložnost za dokaz pripravljenosti — Razvoj zavirajo nekatere slabosti Škofja 'Loka - V štabih in enotah civilne zaščite v .škofjeloški občini je prek štiri tisoč obveznikov, kar je približno 12 odstotkov vsega prebivalstva Več kot tristo obveznikov deluje v specializiranih enotah, ki jih vodi občinski štab CZ. Tudi po krajevnih skupnostih imajo neka'e-ro specializirane enoti«, poleg splošnih enot v vseh skupnostih pa so zlasti v večjih krajih že ustanovili enote po hišnih in uličnih svetih; v vseh je prek dva tisoč pripadnikov civilne zaščito. V enote delovnih organizacij je vključenih blizu 1800 obveznikov. SaČeUlik občinskega štaba (Z Škofja I.oka Hudi Zudnik zaščito in družbenimi organizacijami, katerih delovanje je pomembno za SLO in družbeno samozaščito, je med prebivalce prodrlo spoznanje, kot ugotavljajo v škofjeloški občini, da je usposabljanje potrebno širšemu krogu ljudi. Vse več jih hoče sodelovati na raznih vajah. Eno večjih so lani imeli ob dnevu civilne zaščite na Trati, kjer so preizkusili pripravljenost za ukrepanje v primeru bombnega napada na industrijsko območje;prav med njo se je pokazala potreba po vključitvi vseh nosilcev obrambnih priprav in ne le pripadnikov civilne zaščite. ><0b vajah,« nadaljuje poveljnik Albreht, »smo pripravljenost civilne zaščite preizkušali med ukrepi za odstranjevanje posledic naravnih nesreč, zlasti med poplavami. Zadovoljni smo lahko s pokazanim znanjem, prav tako pa ne moremo biti zaskrbljeni zaradi opremljenosti štabov in enot, ki je glede na dokaj pičla finančna sredstva dovolj dobra. Seveda pri opremljanju ni moč vsega doseči čez noč; sedaj je v načrtu zagotavljanje opreme predvsem za osebno zašito pred RBK nevarnostmi. Hitrejši razvoj CZ prav gotovo zavirajo nekatere slabosti, ki nastajajo izven občinske ravni. Usposabljanje moti zamujanje pri pripravi programov in literature za posamezna področja, učinkovitost pa zmanjšuje nejasnost izhodišč za delo in podva-janje nalog z drugimi nosilci obrambnih priprav. Bojimo se tudi, kako bo na napredek vplivalo zmanjševanje denarja za določene potrebe, posebno za izgradnjo zaklonišč.« * Na slednjem področju so v škofjeloški občini doslej že veliko storili. V nekaj letih so zagotovili prek 3600 zaklonisčnih mest za prebivalstvo, letos pa bodo začeli graditi prvo javno zaklonišče z 200 mesti. Eden njihovih ciljev za prihodnost je poprečna IH)-odstotna opremljenost enot in štabov glede na predpise. V organizacijo civilne zaščite si bodo prizadevali vključiti tudi čimveč mladih in žensk. S. Saje Poveljnik občinskega štaba CZ Škofja Loka Jože Albreht »Takšno organiziranost,« naglasa poveljnik občinskega štaba CZ Jože Albreht iz Škofje Loke. »ocenjujemo za dobro, vendar bi jo radi še izboljšali. Prizadevamo si jo vključiti v vsa delovna in življenjska okolja, za kar bo potrebno zlasti hitrejše ustanavljanje splošnih enot po hišnih in uličnih svetih ob pomoči samoupravne stanovanjske skupnosti. Naš cilj je, da bi v enote in štabe razporedili \ saj 16 odstotkov vsega prebivalstva ter ga tudi usposobili za praktično delo.« Pot do tega seveda ne bo lahka, saj kadrovska sestava štabov in enot že sedaj ni povsod zadovoljiva. Težko je vključiti mlajše in ustrezno usposobljene ljudi, predvsem pa med njimi najti dovolj takih, ki bi bili pripravljeni dalj časa opravljati vodstvene naloge. Premalo aktivni so tudi štabi v novo ustanovljenih mestnih skupnostih. »Za odpravljanje teh pomanjkljivosti oziroma uresničevanje načrtov delu,« pojasnjuje načelnik občinskega štaba Rudi Zadnik, »je velikega pomena redno usposabljanje. Lani so se člani občinskega štaba izobraževali v republiškem centru za obrambno usposabljanje, za člane drugih štabov pa smo organizirali več posvetov v občini. Razen tega se je dvajset različnih tečajev udeležilo približno 360 pripadnikov enot CZ. Med letošnjim usposabljanjem, ki je delno že končano, dajemo poudarek izobraževanju splošnih enot in specializiranih enot za RBK zaščito.« S podružbljanjem obrambnih priprav ter sodelovanjem med civilno Srečanje * tovarno - Vsakič, ko upokojenci kranjske Save obiščejo vi mo Htaro tovarno, vedno :nova ugotavljajo, kako raste, kako se veča nHL proizvodnja in da mladi, ki so jim tovarno zaupali, dobro go-siodu ,,o V sredo. i3. aprila, sojo spet obiskali. Preko MOjihje prišlo. Teni vratarja so jih toplo sprejeli in po skupinah popeljali po obratih Listnn ki težko hodijo, so pa zavrlch film o tovarni. Avtobusi so h, uto odpeljal, v prostore (.orenjskega sejma, kjer sta jih pozdravila p r"Ised,,k sindikalne konference Janko Lončar in glavn, direktor JS Bohorič. To Z.,,,, tf^SZ* & ^ CS^lS^ SMS* upali. Lepo je bilo. je vsak potrdil Z -ni In še drobno darilce so odnesi, s seboj domov: keramični rr-■ekssUko njihove Save. 1). I). - Voto:\ Draškic MALI OGLASI tel: 27-960 PRODAM Prodam JADRALNO DESKO ve-plos-burja. staro eno leto. Telefon: 26*110, Furlan — popoldan 0340 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Franc Rozman, Križnarjova 2, Straži-šče Kranj 6450 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Tine Ziherl, Sr. Hitnje 07. Zabnica 6459 Prodam TELIČKO - staro 4 tedne za pleme. Sajevec Alojz, Visoko 22 6555 Prodam RADIO Grunding avtoma-tic, HARMONIKO »Veltmoister S. S.« prenosni TELEVIZOR, PISALNI STROJ Tops 112 in.1000 m ZEMLJIŠČA v Kranju. Cesta 1. avgusta 1, Kranj 6556 Prodam 1(1 dni starega BIKCA — si-mentalca, Praprotnik", Ljubno 107. Podil a rt 6557 Prodam dobro TKI.ICO Simentalko. staro 17 mesecev. Pernu.š. Loše lil, Tržič 6558 Prodam NORMA STROP 8x!lm, dolžina nosilcev 4 in 5 m. Podbrezjo .18, p. Duplje 0559 V juliju bom prodajal dva meseca stare, rjave JARKICE. Sprejemam naročila. Stanonik. Log 9 Škofja Loka 0500 Ugodno prodam žensko KOLO in garažna — dvižna VRATA. Informacije na tel.: 21-028 0501 Prodam 200 m KABLA PPR 3x1.5. Virmaše 4 Škofja Loka 0502 Prodam 3 mesecev stare ZAJCE. Strahinj 24. Naklo 050.5 Prodam KRAVO s 6 tednov starim teličkom. Vrhovnik Franc. Apno *11, Cerklje 0504 Prodam ELEKTRIČNO OMARICO. ŽELEZO dim. 50x00. sobno PEC znamke kupersbuseh in 30 m metra MARMORJA - različni kosi debeline 3Clte Blatnik Alojz, Zg. Bitnje 179, Zabnica 0505 Prodam dobro ohranjeno .300 litrsko NA PERUTNINSKI FARMI DUPLICA PRI KAMNIKU LAHKO PO UGODNI CENI KUPITE LAHKE KOKOŠI. PRODAJAMO JIH VSAK DELAVNIK OD 8. DO 16. URE IN V SOBOTO, OD 8. DO 12. URE. SE PRIPOROČAMO! DO JATA TO Reja proizvodna delovna organi;aci)a SLOVENSKE ŽJELEZARNE LJUBLJANA Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD DRUŽBENA PREHRANA z dne 25. 5. 1984 in v skladu s Pravilnikom o delovnih razmerjih ponovno objavljamo prosta dela in naloge 1. i. kuharica, šifra 9518, D-3, 8 ktg 1 oseba 2 ii kantinerka, šifra 9019, D-2, 4. ktg., 1 oseba % kuhinjska pomočnika, šifra 9520, D-2, 3. ktg., 2 osebi prosta dela in naloge za določen čas — 6 mesecev 4. ii. kantinerka, šifra 9019, D-2, 4. ktg., 3 osebe 5 i. kuharica, šifra 9518, D-3, 8. ktg., 1 oseba 6. ii. kuharica, šifra 9519, D-2, 6. ktg., 2 osebi 7. sobarica, šifra 9200, D-2, 4. ktg., 2 osebi POGOJI: ad 1, 5 — poklicna šola gostinske smeri — 2 leti delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca ad 2, 4 — poklicna trgovska šola ali dokončana osnovna šola — poizkusno delo 2 meseca ad 6 — poklicna šola gostinske smeri — poizkusno delo 2 meseca ad 3 — dokončana osnovna šola ad 7 — ii razredov osnovne šole. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na Kadrovski sektor Železarne Jesenice. C. /elezarjev 8 za »TOZD DRUŽBENA PREHRANA«. HLADILNO SKRINJO. Zavšek Božo. Vrečkova 2 Kranj, tel.: 20-254 6564 HITACHV TY z radiom in kasetofonom prodam (ekran 30 cm). Tel.: 40-131 6567 Prodam rabljen PRALNI STROJ Go ronje. Šifrer Frančiška. Jezerska i 76 Prodam večjo količino zidne OPKKF. — modelarec MB 6. ter dve TRAVFR ZI 0200 x 240 in eno 3000 x 240. Obiak Gorenjska cesta 28, Naklo. Tel.: 47-311 6569 Prodam TELIČKO staro 3 tedne -trizijko. Podbrezje 27, Duplje Prodam VHODNA VRATA SES V LEC 000 W, kolo za ZASTAVO 1361 vzidljiv KOTEL za kuhanje prašiča hrane in leseno SKRINJO. Tel.: 24-425 6638 Prodam JUDO-KIMONO za velikost od 10 do 12. let. Horvat Jože. Ton va 25 S631 Prodam 10 dni staro TELIČKO Prešeren, Gorica 17, Radovljica 6640 Ugodno prodam RAČUNALNIK Z X 81. Informacije po tel.: 50-689 6641 Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK (rdeč žamet). Broder. T. Vidmarja 10, Planina, Kranj BAKRENO PLOČEVINO za žlebov« prodam. Tel.: 22-418 6543 Prodam dva IGRALNA APARAT \ (Marjanci). Tel.: 45-068 9*44 Prodam nov OBRAČALNIK Eksakt 3 SIP, šir. 2.20 m in 20 do 25 kg težke PRAŠIČE in 100 kg težkega prašič.. Tel.: 81-741 . ' 6t>45 Poceni prodam VLEČNO KLJUKO in obroče (»feltne«) za golfa ter FOTO KAMERO. Ponudbe po tel.: (064) 22-080, Gaber dopoldne Ktf Prodam PRAŠIČE od 25-100 kg Po-savec 16, Podnart gg-:; Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Oman, Zminec 12, Šk. Loka Prodam TELE - bikca črnobele pasme, Oman, Zminec 12, Šk. Loka 6623 Prodam dve TELIČKI stari 5 in 4 tedne zelo primerni za rejo. Bergant Štefan, Poženik 37, Cerklje KSH Prodam mlado KRAVO s teletom brez. Dolinar, Moše 30/a, Smlednik 659 Poceni prodam SPALNICO st 8 mesecev, star črnobel TELEVIZOR in RADIO - KASETOFON »VVunnar« Vprašati Vidmarjeva 12, Kranj — Mar-janac 6593 Prodam 1100 kosov pregradnih BLOKOV 12 cm. Šenčur, Pipanova 36 65Stf Prodam VIKEND BRUNARICO \ 3 gradbeni fazi, velikost 7.5 x 5 m : 970 m' zemljišča na Javorniškem rovtu nad Jesenicami. Voda in elektrika tu parceli. Informacije po tel.: 25-506 med 18. in 20. uro Prodam rabljen PRALNI STR0.T renje. Tel.: 70-114 ... Prodam nov PRALNI STROJ nje. Tel.: 27-623 od 18. do 20. ure Prodam Teranova PESEK, bele barve, kamniški v vrečah in č^nob^i TF LEVIZOR. Tel.: 44-639 6597 Prodam " 4 prm bukovih | 110 BUTAR in domače ŽGANJE T 45-294 ' (M Prodam KAVČ POMIVALNO MIIV in tepih. Kranj. Sorlijeva 23. stanovanje 11 tsm Po ugodni ceni prodam streŠM OKNO Pural 105x112 z žaluzijana, KOMBI PLOŠČE debeline 5 cm Tei 28-714 po 20. uri . |tll Prodam rabljeno OKNO 2 žaluzijo-Ogled'možen popoldne. Vrtačič Ivana. Sp. Duplje 12 Ugodno prodam POLKAVČ — divan Tel.: 26-973 Ugodno prodam OBRAČALNIK ia kosilnico Maraton 140. Rezek Jože > vas 17, Poljane nad Šk. Loko Prodam odlično, novo italijansko Ex-celzior HARMONIKO 72-basno. T 89-044 KM Prodam nov raztegljiv KAVČ in no\ JOGI 130 x 190. Tel.: 28-042 Prodam TELETA — bikca, starega 2 meseca. Pintar Leopold, Studen. Železniki OBRAČALNIK (heublitz) -prodani. Češnjevek 33, Cerklje ■•<■ t5 Prodam PRIKOLICO . k( :.nico Moti. Meglic, I-orn, Grahovče tel.: 50-708 ant 590 ►591 I :aro NOVO Ji Zagotavljajo vsi, ki so že obnovili stanovanje. Prav zato smo v Metalki pripravili: talne obloge raznih vrst, parket (lamelni), preproge pluto (talno in stensko), tapete, barve, lake, premaze, okenske police iz naravnega kamna, pribor, orodje, dodatke in se marsikaj uporabnega. Tudi kopalnica je pomemben del stanovanja. Z opremo Kolpa bo kopalnica nova in dosti lepša. Znamo vam svetovati in prijazno postreci. 1 ■ m blagovnici Ljubljana in ■H Bi U I KO Maribor, prodajalna Kamnik 5. junija 1984 [mek < flŽiiDNA I PRILOŽNOST! Po ugodni ceni prodam več-I število OKVIRJEV za ogledala: pravokotne, -s^erokotne. ovalne in I okrogle oblike. MIZARSTVO Ovsenik, Jezerska ulica 108 C, tel.: 24-034. MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNIPF ^KKICE hiseks — rjave nosnice * prodajal po 5. juniju. Oman. Zmi-Škofja Loka 0024 "odam 1150 kosov VOTLAKA 1/1. Janez. Ljubljanska 20, Škofja telefon: 004-62-872 po 15. uri 0025 fadam stara, rezljana VHODNA :\, GARAŽNA VRATA, več ma-^.unih OKEN in 80-litrski BOJ vse rabljeno. Megušar .Anton. (i020 l^dam STIKALNO URO za dvota-« tok. Grošelj. Mestni trg št. 30, oka 0027 POHIŠTVO za samsko sobo z dvema J*ama prodam. Tel.: 061-314-640 po ali 061-446-448 dopoldne 0628 [""odam spalnico, svetlo, dobro ohru-f*o. Informacije po tel. 26-119. 'pim PUHALNIK EOLO original, ^inst Srečko, Gorice 6 6610 im rabljene »COLARICE« ali za betoniranje. Gorjup Bojan, 'polje 1/B Kranj 6647 L^Pim NAKLADALKO 10-15 m1, »starejši letnik. Jelene, Smolna 4, liki 8629 Kila -GEOT 204 karavan, letnik 1967 i prodam. Motor in amortizerji so el, 28-427 5886 lam ŠKODO 12. 18 M. Teleton: 6498 Prodam avtomobil ZASTAVO lni. le tnik 1*175. Zora. Zlato polje 4. Kranj «576 GOLF DIESEL, letnik 197!). ohranjen — prodam. Tel.: 22-081) 0577 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1975. Sponko. Hotemaže 5. 04205. Preddvor 0578 Prodam OPEL KADET 1100 LS (eou-pe). letnik 1971. Keiič. J. Puharja 2 -Kranj 0579 Prodam 125 p. letnik 1978. Šubic. Zg. Bitnje 129 pri Puškami 0580 Dva AUDI J A 00. en motor nov. po delih prodam. Tel.: 27-411 0581 Prodam dobro ohranjen osebni avto ZASTAVO 101. letnik 1976. garažiran. prevoženih 115.000 km, registriran do konca decembra 1984. Naslov v oglasnem oddelku ali po tel.: 82-514 0582 Prodam AMI 8. letnik 1970, celega ali po delih. Vidic Boris. Partizanska 8. Bled 0583 FTZ 250 prodam. Sp. Besni ca 54 0584 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1974 — december. Tel.: 44-639 6585 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1970 in MINI 1000 neregistriran, letnik 1972. Zg. Bitnje 158 0586 Prodam GOLFA, letnik 1978. Naslov v oglasnem oddelku. 6587 Prodam FIAT 126 P. letnik 1980, prevoženih 42.000 km, dobro ohranjen. Informacije po tel.: 75-652 0588 ZASTAVO 101 comfort. letnik 1981. ugodno prodam. Mihelič. TVD Partizan, Stražišče. 6589 Nujno prodam ZASTAVO 101. registrirano, letnik 1979. Zg. Bitnje 54, Si-monovič 6648 Prodam VW 1303 J, letnik 1975. Tel.: 74-819 popoldne 6649 RENAULT — 18 prodam. Prodam tudi FORD GRANADA, letnik 1977. Oman Pavle. Kranj, Tominčeva 24, tel.:21-164 6650 Prodam VOLKSWAGEN - hrošč, letnik 1974. Bernik Lovro, Na Kresu 11, Železniki 6631 • Prodam špotno ŠKODO 110 R, letnik 1977. Dolenc Janez, Krivo brdo 2, Selca, telefon: (064) 65-128 6632 Prodam R-4 — specijal, letnik 1977, potreben popravila. Trdina Viktor, Martinj vrh 22, Železniki 6633 Prodam ZASTAVO 101 letnik 1977. Fireder Iztok, Dorfarje 37, Zabnica. Ogled popoldne 6634 Kupim ali najamem za daljši čas manjšo obdelovalno PARCELO do 10 km iz. Kranja. Ponudbe pod: Vrtička! (Mi 12 Zazidljivo PARCELO \ okolici Tržiča do 1.000 m . kupim. Plačani v devizah. Ponudbe na šifro: Plačilo vv devizah 0613 Prodam PARCELE blizu Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 6651 ZAPOSLITVE_ FRIZERSKO POMOČNICO zaposlim takoj. Elvira Grilc. »Park Hotel« Bled. tel.: 77-076 6529 Iščemo ZIDARSKO DELO - za omete in fasade. Ponudbe poslati Reše-va 13, Kranj 6018 V gostilni zaposlimo ČISTILKO. čisto in pošteno. Delo v dopoldanskem času, srede proste, plača 10.000 din. Tel.: 45-008 0054 11. STRAN O OBVESTILA letnik 1978 december, — 60 cem, Bing 18. le-ohranjen prodam za lbrožič Marko, Čopova ul. 9 Je- J>MOS 14 M — w . 981 — dobro ohranjen prodam z< ------d. 9 Je ali po i zvečer 6570 am ŠKOMKO in stroj za ZA »750. letnik 1979, karamboliran. č, Britof 197, Kranj 6571 ;£m ZASTAVO 750! letnik 1972, f^L^Lgtrirano do avgusta 1984, ce->»**li zamenjam /u varilni aparat carico«. Drulovka 11, Kranj 6572 Likozar 6573 101, STANOVANJA Iščem SOBO s posebnim vhodom, plačam za 3 mesece vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku. 6614 Iščem GARSONJERO ali ogrevano sobo s souporabo kopalnice na relaciji Šk. Loka—Jesenice. Ponudbe pod: Čimprej 6615 Menjam manjše dvosobno STANOVANJE brez. centralnega ogrevanja za večje brez centralnega ogrevanja v Kranju. Tel.: 22-548 popoldne 6016 Menjam STANOVANJE 61 m za večjega s centralnim ogrevanjem. Tel.: 23-428 6017 S« MZ 150, letnik 1976. a« 5 Golnik ■-.A ^.ovijeno ZASTAVO ^#75 Vodnik Iztok. PrebacevoJ. yj R-12 TL prodam Tpolosovine, vlečno Wk drugo, tel.: 25-7J0 POSESTI 6574 IZPUŠNI LO kliuko. sedeže 0575 Manjše POSESTVO kupim. Cenjene ponudbe pod: September 84 ' 6549 Prodam dvostanovanjsko HIŠO s pritličjem in garažo v hiši v centru Tržiča. Ponudbe pod šifro: Gotovina 0550 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, babice sestre in tete MARJANE LUSKOVEC roj. Kozjek le iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem ind. kombinatu Planika in znancem ki ste 10 spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam izre kij sožalje. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred ter pevcem za občuteno zapete pesmi. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo cenili ter spoštovali. ŽALUJOČI VSI NJENI! Komercialna skupina iz Kranja nudi možnost igranja na veselicah in ostalih prireditvah. Informacije na tel.: 25-068 6532 IZDELAVA IN POPRAVILO kamionskih cerad, POPRAVILO šotorov in baldahinov. Avtotapetništvo Rautar, Lesce, Rožna dolina 12, tel.: 74-972 3474 VODOVODNO INSTALACIJO vam izdela obrtnik, z lanskimi cenami (komplet hiše, kot tudi manjša popravila), tel.: 28-427 6619 ROLETE: lesene, plastične in žaluzi-je naročite na telefon: 064-75-610 6620 PRIREDITVE_ OO ZSMS Velesovo prireja dne 9. 6.1984 ob 20. uri SHOW PROGRAM (THE BEATLES, ROLING-STONES) igra ANSAMBEL ČUDEŽNA POLJA iz Maribora in v nedeljo dne 10.6. ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO. Igra ANSAMBEL ČUDEŽNA POLJA iz Maribora. Vljudno vabljeni. 6630 IZGUBLJENO RiPnl! 26' I-}984 sem na Pokopališču Bitnje izgubila zlato zapestnico ki mi dltelia6 Srmin- Pr°Sim lenega najditelja, da sporoči na naslov: Bučan Zupanova 12, 64208 Šenčur 6611 ZAHVALA Sefr? »]Tm GasJ!skim društvom Selca Rudno, Alples-Zelezniki in Železniki ter sosedom in vsem. ki so poda S ga?enJu Požara hiše z gospo- tS^JES&P*, ™ariJ° Potočni. « ica 4o nad Škof.jo Loko U28(i OSTALO Opravljam ZIDARSKA DELA- no-gWg omet, fasade m adaptacije. Plač,-bačevo 12 U ZIro~ra*un- Tcl: Pre- Instruiram matematiko in fiziko z* osnovno in vse srednje šole. Naslov v oglasnem oddelku 653 Dotrpel je naš dragi mož, oče, sin in brat FRANC HOČEVAR dipl. ing. Od njega se bomo poslovili v torek, 5. junija 1984 ob 16. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: žena Marija, hčerka Barbara, sin Boštjan mama in bratje z družinami Kranj, Naklo, Mlaka, Grosuplje, Polzela, 2. junija 1984 ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta in svakinja TEREZIJA HAFNAR Od nje smo se poslovili v četrtek 24. maja 1984 na pokopališču v Bitnjem. Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, aktivu ZB za podarjene vence in cvetje, za izraze sožalja in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred in ganljive poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni! Kranj, 24. maja 1984 ZAHVALA Dne 23. maja smo položili k večnemu počitku drago mamo MARIJO MARKELJ Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom in znancem za soremstvo na zadnji poti, za darovano cvetje ter za vsa izražena sožalja, D. U. Bled, posebno se zahvaljujem zdravnikom in medicinskim sestram Bolnice Jesenice in Zdravstvenega doma Bled. Zahvaljujem se tudi njenima nečakoma in g. župniku iz Gorij za pogrebni obred. Žalujoča hčerka Metka in sorodstvo Umrl je FRANC HOČEVAR predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kranj Od iskrenega tovariša in požrtvovalnega sodelavca se bomo poslovili v torek, 5. junija 1984 ob 16. uri na kranjskem pokopališču. V 85 letu starosti je prenehalo biti srce naše mame, babice in prababice JVIICI PORENTA roj. MESEC Markove mame iz Crngroba eba leži na svojem domu. Pogreb bo v sredo, dne 6. 90 junija 1984 ob 17. uri v Lipici pri Škofji Loki. ŽALUJOČI VSI NJENI. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Skupščina občine Kranj, Izvršni svet Skupščine občine Krani Občinski komite ZKS Kranj, Občinska konferenca S7DI S Občinski svet ZSS Kranj, Občinski (^Kof^ Občinska konferenca ZSMS Kranj. GLASOVA ANKETA Jezerska slatina ponovno izvira Izgubljena in zdaj ponovno najdena mineralna voda nad Ankovo domačijo na Jezerskem je lahko izredna pridobitev za kraj, že dolgo znan po izredni klimi in naravnih lepotah Jezersko — Le redkokjo je na tava tako razsipala z obema rokoma. Zeleni travniki, vsi zlati od razcvelegu regrata, ki tu na višini okoli 900 metrov kasni za dolinskim, jezero, s snegom do zgodnjega poletja obloženi Grintavec, Kočna, gore. ena lepša od druge. Vse skupaj pa potopljeno v mir in spokojnost, ki so ju od nekdaj znali ceniti letoviški in zdraviliški gosti. Za nameček pa je narava dodala še vrelec mineralne vode. To zadnje za Jezersko ni nekaj novega, saj se najstarejši Jezerjani dobro spomnijo zajetja nad Ankovo domačijo. Lastnik je namreč izvir" mineralne vode slabih deset minut višje v gozdu po lesenih ceveh speljal do kmetije, od tu pa so jo vozili tudi v hotel Cazino, kjer je bila vedno na mizah. Prvotno zajetje, lepo obzidano, sicer še stoji, vendar v njem ni več vode. Erozija, hudourniške vode, nekateri verjamejo, da tudi potres, namreč spreminjajo površinske plasti, tako da je voda usahnila, pozabljena pa je bila že dosti prej. Vendar ne docela. Kadar je beseda nanesla, da podoben izvir teče tudi v dolini Bele v sosednji Avstriji, so se na Jezerskem spomnili, da so mineralno vodo imeli nekoč tudi sami. Vendar so podjetnejši sosedje vrelec vse drugače izkoristili. Zdaj ima Jezersko priložnost, da z mineralno vodo prišteje nove točke k svoji turistični ponudbi. Od 27. maja letos namreč iz 17 metrov globoke vrtine nad Ankovo domačijo znova teče mineralna voda. Iz debelega že- leznega kolenu, globoko zacementi-nnp»:i v tl;i nriietV 'Mi litra slatine na sekundo, kar je več kot 220.000 litrov na dan. Geologoma inž. Ladu Eerjančiču in Henatu Verbovšku z Geološkega zavoda v Ljubljani gre zasluga, da kisla, peneča se voda spet silovito teče, sicer še malce kalna zaradi primesi najdrobnejšega peska iz raziskovalne vrtine in se zliva v bližnji potok. Vendar nista zadovoljna le geologa, pač pa so si oddahnili tudi v odboru za delovanje krajevnih skupnosti v kranjski občini, saj so »stali« za precejšnjimi denarji, ki jih je kranjska občina iz združenih sredstev za gospodarski razvoj v krajevnih skupnostih namenila kot finančno injekcijo jezerskemu turizmu. Vendar pa je iskanje novega vrelca mineralne vode še skoraj najmanjši delež sredstev, vloženih v zadnjem času v jezerski turizem. Vrtanje, študija o možnostih uporabe jezerske slatine in drugi stroški ne bodo presegli 60.000 din, medtem ko je vrednost ostalih del od sanacije planšarskega jezera, asfaltiranja cest, odvodnjavanja hudournih voda, obnove in podaljšanje žičnice na Malem vrhu v zadnjem času veljala več kot 8 milijonov novih din. Vrelec mineralne vode nad Ankovo kmetijo sodi med hidrogenske karbonatne mineralne vode. Analize, ki so jo v jeseni opravili v Centru za razvoj in znanstveno raziskovanje mineralnih vod v Mariboru ter tudi na Zavodu za socialno medicino in higieno Kranj, namreč ugotavlja- 4§f Ponoven izvir slatine — Slabih deset minut nad Ankovo domačijo iz vrtine ponovno priteka mineralna voda. S primemo ureditvijo okolice bi vsaj v začetku ta izvir postal lahko privlačna izletniška točka za Jezersko. jo. da gre za kvalitetno mineralno vodo, primerno tako za pitje, inhalacijo in tudi v balneologiji. to je za kopeli. Vso te možnosti je v svoji studiji podrobno prikazal doktor balneo-logije Janez Kraševee z. medicinske fakultete v Ljubljani. Ali pa bo ta nova možnost razveselila tudi Jezerja-ne in jih spodbudila, da se bodo lotili turizma z obema rokama? Tradicija je že dolga, izredne klimatske razmere za razvoj letovišča in zdravilišča, ki ima menda celo ugodnejše pogoje kot švicarski Davos. so aduti, ki pa seveda brez podjetnosti še ne zmorejo iz turizma izcediti mleka in medu. »Urediti bo treba najprej cesto do izvira,« razmišlja Ivan Konečnik, predsednik krajevne, skupnosti Jezersko. »Izvir potrebuje stekleno cev, da bo privlačnejši, in pipe, kjer si bo vsak lahko po mili volji natočil slatine.« Najbrž bo za začetek treba postaviti tudi kakšno obvestilno tablo ob cesti, na ustrezen način seznaniti stalne in prehodne goste, da lahko Jezersko nudi še nekaj več. Možnosti Jezersko vsekakor ima. Ali bo slatina pomenila le večji izletniški turizem ali pa se bodo kdaj pokazale možnosti za zdravilišče kot ga poznajo v Radencih in Rogaški Slatini? »Ni se treba bati, da bi vrelec usahnil,« zatrjuje inž. Ferjančič. »Voda privre na dan iz velike globine, zato ima tudi stalno povišano temperaturo okoli 8 stopinj Celzija. Vendar bo treba vsaj eno leto izvir opazovati in vzorce vode primerjati, če se sestava kaj spreminja. Voda vsebuje poleg kalcija še največ magnezija in natrija, proste ogljikove kisline pa je 440 mg na liter. To so sicer vrednosti iz lanske analize, iz novega vrelca bodo narejene šele zdaj.- Poleg sedanje raziskovalne vrtine bo verjetno treba zavrtati še novo tja do 60 metrov globine. Četudi mineralne vode ne bi uporabljali tako, kot navadno uporabljamo slatine, pa je te vode dovolj za vse potrebe po pitni vodi na Jezerskem. Kranjski Vodovod je namreč pripravljen prevzeti izvir kot zalogo pitne vode za jezersko vodovodno omrežje.« Škoda bi bilo, če bi Jezersko že skoraj pozabljeni, a zdaj na novo odkriti vrelec mineralne vode ne znalo porabiti v turistični ponudbi kraja. Kazalo bi se pač zgledovati po krajih, ki znajo bolje prodajati dosti slabši zrak in vodo. Možnosti so takšne, da vsakega, količkaj za turizem vnetega in podjetnega dobesedno silijo v akcijo. Kdo bo investiral v takšnih pogojih v razvoj jezerskega turizma, je seveda vprašanje. Izletniški zdraviliški turizem, stekleni-čenje slatine — vse to so možnosti, ki bi jih bilo treba zagrabiti z obema rokama. Šport v kalnih vodah? Kranj — Slovenski sport je letos doživel pravi polom v igrah ž žogo. Iz prvih zveznih lig so izpadle kar štiri ekipe. Najbolj boleče je bilo slovo nogometašev ljubljanske Olimpije. Sedanji igralski rod s prekaljenim Vili-jem Amorškom in mladim repre-zentantom Srečkom Kutancem je prekinil 19-letno tradicijo. Ze pred tem so se z usodo sprijaznili košarkarji. Še preden se je zavrtela »prvoligaška ruleta«, so strokovnjaki in ljubitelji športa napovedovali nagel povratek rokomo-tašev Aera Celja v drugo ligo, prav nihče pa ni pričakoval, da bo enaka usoda doletela tudi nekdanjega državnega prvaka in drugega v Evropi,- zdesetkano sedmer-ko Kolinske-Slovana. Pri »Lenčku« se posladkaš Tile domžalski Lenčki pa res ne morejo iz kože. Doma v Domžalah je imel oče Janez Lenček svoje čase slovito slaščičarno, zdaj so pa kar trije njegovi otroci šli po njegovih stopinjah. Slavni kuhar in slaščičar Janez Lenček je glavni kuhar v hotelu Toplice na Bledu in po svetovnih kuharskih in slaščičarskih tekmovanjih pobira same kolajne, mlajši, Miha Lenček, je pred kratkim spet odprl v Domžalah slaščičarno, skoraj tri leta pa že gre glas o odlični slaščičarni v Komendi, ki jo ima Lenčkova Marija. Da tako dobrih in Izšle blejske informacije Bled — Blejsko turistično društvo je pred kratkim izdalo 40.000 izvodov informacij, ki jih turistom delijo že 27. leto. Tudi letos so izšle v slovenščini, nemščini in angleščini. Informacije letos obširno prinašajo vsa pomembnejša obvestila, kako naj turist preživi počitnice na Bledu, kam naj se obrne po pomoč in nasvet in kaj mu Bled ponuja za počitek in sprostitev. V knjižici so pomembnejše telefonske številke, podatki o Bledu, kulturni spomeniki Bleda in okolice, informacije o hotelih in hotelskih cenah (letos je prvič zajeta tudi vila Bled), o zasebnih sobah in kampingih. Brošura prinaša tudi podatke o restavracijah, gostilnah, kavarnah, slaščičarnah, goste opozarja tudi na dobrote z jugoslovanskega in slovenskega jedilnega lista. Kje se je moč zabavati ali si poiskati primerno rekreacijo, kam je moč z Bleda odpotovati na izlet, kam na sprehod. Na koncu je zapisan tudi koledar prireditev, med katerimi je posebno privlačna blejska kmečka ohcet v avgustu. kvalitetnih tort ne dobiš daleč naokrog, pravijo. iako reč je treba pokusiti, smo si rekli, in obiskali slaščičarno »Lenček« v Komendi. Ni je težko najti. Vsi vedo zanjo, posebno otroci. Marijo smo našli pri pripravi testa za torte. Celo skladovnico jajc je ubila v testo. Tole res ne more biti slabo . .. Ni imela takoj časa za nas, kajti slaščičarska je taka,da se moraš hitro obrniti, če se nameniš nekaj narediti. No, tačas smo pokusili tisto, kar je najbolj vabilo s steklenih polu . Sadni desert me je pritegnil. Ri-bezovega so imeli danes pripravljenega: na velikem krhkem piškotu je nabrizgana krema, čeznjo pa ribezov preliv. Temno rdeč. Kako vabljiv! Imajo pa še malinove, jagodne, bananine in tako naprej. Zares je dobro. In potem so tu torte. Sadna, ki je povsem Marijin izum. Torta »Lenček« z orehi, smetano in marcipa nom, na vsakem kosu pa piše »Lenček«, je hišna posebnost. A lahko bi rekli, da so posebnost tudi njena čokoladna, orehova, punch, sahar in skutina torta. Saj se sploh ne moreš odločiti, katera je boljša. Tudi povedati se ne da, le okusiti je treba. Tudi okrog dvajset vrst piškotov peče Marija. Ni poceni to njeno pecivo, 600 dinarjev je treba odšteti za kilogram, ker je v njem res vse najboljše. A ne mislite, da ga boste zlahka dobili. Vse gre sproti. Ko smo mojstrico vprašali, kaj gre po njenem najbolje v promet, nam ni vedela povedati. Vse, kar naredi, gre v prodajo. V nedeljo zvečer so police čisto prazne. Nekaj posebnega so njene torte, po obliki in okusu. Marija je svoje veliko znanje o sladicah dobila naj prej doma pri očetu, z osemnajstimi leti jo je pii zaneslo v svet. Sedemnajst let je bila slaščičarka na Nižjem Saškem. Zelo so jo cenili. Celo vajence so ji zaupali. Tu se je izpopolnjevala v svojih izkušnjah. Ko je pred leti prišla domov, je bila najprej slaščičarka na Brnikih. Takrat je brniška restavracija slovela po Dorde Sinobad, upokojenec iz Radovljice: »Olimpija bi se lahko v prestopnem roku okrepila z odličnimi nogometaši in se tako rešila izpada. Ne vem, zakaj vztraja le pri slovenskih igralcih. Nakup nogometašev v drugih republikah ne bi zavrl nogometa v Sloveniji; vsak dober igralec bi tudi potlej imel možnosti, da obleče dres zeleno-belih. Zadnje tekme, ki so bile odločilne za obstanek ljubljanskega prvoligaša, so se končale s sumljivim izidom. Morebiti so se vmešali »trgovci z novci«. Če so v drugi zvezni ligi odkrili črne sklade in različne oblike podkupovanja sodnikov, potem domnevam, da je tako tudi v prvi ligi« Marko Pangcrc, študent prava iz Radovljice: »Nekateri krivijo za polom slovenskih ekip portoroške sklepe. Selekcije, za katere so se dogovorili, in način prehajanja igralcev iz slabših v boljše ekipe se niso uveljavili. Vsak klub, četudi za to nima nikakršnih možnosti, se želi prebiti v ospredje. Za rokometaše bi lahko dejali: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Slovenija ima premalo dobrih igralcev, da bi v prvi Delo gre lepo od rok, kjer poprime jo vsi. Pri »Laičku- V Komendi se tega dobro zavedajo, loto: I). Dolenc kremnih rezinah in gibanici. Sep tembra bo tri leta, odkar je odprla svojo slaščičarno v Komendi. Težah začetek je bil. Vesela je, da imata oba otroka veselje do slaščičarstva. Hčerka se bo zagotovo šla učit njeni obrti. Vendar ji je žal, da slastičar ska obrt zamira. To je rokodelstvo In novo izobraževanje zagotovo ne bo dalo takih slaščičarjev kot nekoč. Če kdo ne dela zraven mojstra, ne bo postal ne slaščičar ne pek, pravi ogorčeno. Prej je bil vajenec tri me-sece v šoli, osem mesecev pa pod mojstrovim vodstvom. Iz teh vajen cev so zagotovo postali mojstri. Zdaj pa . . .? Poglejte, pravi, vsaka gospodinja ima kuharsko knjigo in čez deset let je že dobra kuharica Samo praksa da svoje! Veliko pri njej sprašujejo za baklave. Zmoti jih priimek Shabani. Marija je namreč poročena Z Aiban cem Shabanom Shabanijem in s sak misli, da je slaščičar on. Tudi jaz sem čakala nanj, da bi se p< .govorila 0 delu. Potem so mi povedali, da m niti malo slaščičar in da se Trefaltov Mito vedno sali, da je to prvi Albanec, ki ima doma slaščičarno, pa ni slaščičar' . .-. Od vsepovsod prihajajo gostje. O dobrotah gre glas hitro in daleč. Sicer pa je to edina slaščičarna med Domžalami in Kranjem, če odštejemo umaknjeni Kamnik. Marija d« veliko na kvaliteto. Raje kakšen dinar izgube, pravi, kot da bi trpela kvaliteta Tega se je naučila že pri OČetU m so utrdila v tujini. Prepričana som. da te ne bo »kvarila. In še to: Če se boste podali v Komendo k »Lenčku«, ne hodite ob ponedeljkih. Takrat imajo zaprto. 1) Dolenc ligi tekmovala kar z dvema ekipama. Iz najboljših celjskih in ljubljanskih igralcev bi lahko sestavili moštvo, ki bi dostojno zastopalo slovenski rokomet v konkurenci najboljših jugoslovanskih sedmerk. Tako pa — vsak vleče po svoje ... Šport je zabredel v kalne vode. Poklicni nogometaši so kot skupina zunaj družbe, zanje zakon o združenem delu ne velja. Tudi jeseniški hokejisti in škofjeloški dvigalci uteži tekmujejo v prvi ligi, pa za to ne preje majo mastnih denarjev. Celo iz svojega žepa morajo kaj primakniti.« Miro Destovnik, strojni inženir iz Kranja: »Košarkarji in nogometaši so se že več let zapored* borili za obstanek v ligi, vedno so se srečno izvlekli, letos pa to ni uspelo ne prvim ne drugim. Morda je celo bolje, da je Olimpija izpadla. V klubu, košarkarskem kot nogometnem, bodo temeljiteje analizirali dosedanje delo in vzroke za izpad, morda bodo komu dali tudi nezaupnico. Prav bi bilo. da bi o polomu slovenskih ekip in o izgubljenem stiku r jugoslovanskim kakovostnim športom spregovorili še kje drugod, ne le v klubih.« C. Zaplotnik Izlet naročnikov v Goriška brda Avtobus bo izpred hotela Greina Kranju odpeljal v soboto, 9. junija ob 7. uri. Ob 7.15 se bo ustavil pred hotelom Transturist v Škofji Loki. ktjtf bomo pobrali naročnike iz škofjeloškega konca. Peljali se bomo mir Cerknega in Mosta na Soči do Kn tijske zadruge Dobrova v Goriških brdih. Med potjo bo za malico poskrbel Mercator Preskrba iz Trž Dobrovi pa si bomo ogledali klet kjer bodo pripravili pokušnjo vin. Ob 13. uri bomo imeli kosilo, po kosilu pa boste lahko kupili češnje. Vra čali se bomo približno ob 17. uri sto zi Novo Gorico, Razdrto po avtocesti do Ljubljane in mimo Škofje Loke do Kranja. V Kranj bomo pri-okoli 21. ure. Na izletu vas čaka tudi presenečenje! Objavljamo še zadnjih deset srečnežev, ki jih je izžrebala Bernarda Bratina iz Britofa 18 in to so: Ražen Bosiljka, J. Bernarda 9, Bled Škrjanc Ivan, Zg. Duplje 59 Likar Jakob, Koprivnik 7. Sove denj Stare Jože, Dragocajna 9. Smlednik Lukan Lovro, Križe 19 Komenda Gorečan Angela, Mlakarjeva 20, Kranj „ ~ Sladic Marija, C. na Belo 10, KCunk Irma, Šorlijeva 9, Kranj Podlipnik Franc, Pševska 3a K r čin j Brtoncelj Vinko, SI. Laj še 13, Selca