Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. ŠTEVILKA 47. JOLIET, ILLINOIS, 12. MAJA 1914. LETNIK XXIII PRIGETEK MIROVNE »KONFERENCE 18, T.M, Huerta odposlal tri delegate na mirovna pogajanja v Niagara Falls, Canada. : a RiPRAVE ZA VSE SLUČAJE. Nadaljnje odpošiljanje čet iz Galves-tona v Vera Cruz. I '"Washington, D. C., 9. maja. — Pri-tek mirovnih pogajanj v Niagara allsu, Kanada, dne 18. t. m., je bil dales zagotovljen po naznanilu, da so ehikanski delegatje odpotovali iz exico City. Med tem časom se bo 'adaljevalo s prevažanjem ameriških ;et iz Galvestona v Vera Cruz. Dva ajst ladij je pripravljenih v to svrho, ■eloma za konjiške konje in strelivo, —j ;'vež itd. Vsekako se ima general )jf'Funston usposobiti za pohod v mehiško glavno mesto, če bi bilo prodirale potrebno. To vojno oboroževanje je v kriče-, cem nasprotju z mirovnimi prizadeva-j ki se vrše ob istem času in z enako gorečnostjo. Nov vstaški Hspeh. Mexico City, 9. maja. — Mesto Martian utegnejo vstaši vsak hip zavze-Mestni uradniki so snoči pobegnili a krovu topničarke "Guerrero" in arnika "Limontona". Obe ladji plu-eta v Salina Cruz. Zavezno Tojaštvo je zapustilo top-fličarko "Mordos". jj Boj traja že tri dni. Meščanje se shajajo v paniki podobnem strahu bežijo. Poroča se, da sta bila Američan C. "elly in Anglež G. Williams usmr-er>a ter dva druga Američana, Water Neal in Patrick Baird blizu rudnika E1 Tacor pri Hostatiquillu umorjena. Otok Lobos zaseden. Washington, D. C., 10. maja. — Ptok Lobos, v sredi med Tampicom ltl Vera Cruzom, so zasedli ameriški ^ornarji, in ta čin smatra general Wuerta za nov prekršek dogovora za. Prenehanje sovražnosti. I Ta otok je bil zavzet, da se bo ra-kot epirališče za pomorske nasto-I Zavzet je bil brez krvolitja. Huerta odposlal delegate. Vera Cruz, Mehika, 10. maja.—Pred-1 <55=—__ sednika Huerte troji mirovni komisarji, senator Emilio Rabasa, Augustino Rodriguez in Luis Elguero, so dospeli semkaj danes na svoji poti v Niagara Falls, Kanada, kjer se bo vršila konfe renca med posredovatelji in zastopniki prizadetih strank v poravnavo spora med Združenimi Državami in Mehiko. Poroka v Beli hiši. Washington, D. C., 7. maja. — V zgodovinski višnjevi dvorani Bele hiše sta bila danes ob 6. uri popoludne poročena gospica Eleanor Randolph Wil son, najmlajša hči predsednikova, in zakladniški tajnik Williafn Gibbs Mc-Adoo. Komaj sto oseb — med njimi le malo uradnih osebnosti — se je udeležilo svatbe. Poroko je izvršil Rev. Sylvester W. Beach, pastor prve prez-biterijanske cerkve v Princetonu, N. J., v katero je hodila družina predsednikova dolgo let k službi božji. Deželna prohibicija. Toledo, O., 7. maja. — Mnenje, da se glasovanje o deželnem prohibicij-skem popravku k zavezm ustavi v zbornici prejkone odloži do jeseni, je danes izrazil kongresnik Richmond P. Hobson, spočetnik v dotični resoluciji vsebovane misli. G. Hobson je dospel danes semkaj, da je imel neko predavanje in je govoril o položaju z znanimi deželnimi voditelji prohibicijskega gibanja, med drugimi z Rev. Perley A. Bakerjem, superintendentoin zveze "National An-ti-Saloon League", in gospico Nannie Gordon, uradujočo predsednico zveze "National Women's Christian Temperance Union". Če se glasovanje res odloži do časa po jesenskih kongresnih volitvah, se ima med kampanjo vsak kandidat za kongres prisiliti, da se izreče o prohi-bicijskem vprašanju. Tudi to je danes naznanil spočetnik misli za deželno prohibicijo. Bivši sodnik obsojen. Pontiac, 111., 8. maja. — Bivši okrajni sodnik Fred C. White, ki je bil zaradi ponarejanja menic obsojen, je bil danes izročen od svojih porokov, ko je bil tri dni po primernem sodnem ukrepu na svobodi. Davi šo ga prijeli v Chicagi in popoludne odvedli v Jo-liet, kjer ostane v državni kaznilnici nedoločen čas. ^hotoa by American Press Association. odadmiral fletcher. prvi zaščitnik američanov v vera cruzu. hehiSkeamnvrolF1ntCher' T,^!1* Zdr,,ic"ih Držav brodovja v vzvhodnem snnnJ J ' m d°,in°St 5Č,'liti *vljenja in lastnino Američanov , popad, zaveznih ,„ vstaiklh čet. Slika kaže admirala Fletcherja in na krovu njegove prapornc ladje. RUDARJI ZOPER SPLOŠNOSTAVKO. Poseben odbor poroča, da splošen štrajk ne bi bil umesten ob tem času. ZA STAVKARJE V COLORADU. U. M. W. of A. hočejo z denarjem podpirati štrajkarje. Indianapolis, Ind., 8. maja. — "To ni del modrosti za rudarje v organiziranih državah, započeti splošno stavko v tem posebnem času," se je glasilo danes poročilo posebnega odseka deželnemu izvrševalnemu odboru zdru ženili rudarjev ameriških (United Mine Workers of America), zasedajočemu tukaj. Po izjavi, da je bil paložaj skozin-skozi proučen in pretehtan, pravi poročilo o predmetu splošne stavke nadalje: "Mislimo, da bolje podpiramo svoje hrabre brate v Coloradu, če ostanemo pri delu in tako zagotovimo našo najpopolnejšo finančno pomoč možem, ženskam in otrokom, ki se že dolgo udeležujejo velike borbe v Coloradu. Biti moramo v položaju, da z denarjem primerno podpiramo stavko v oni državi nedoločen čas, dokler ne bo uspeh rudarske borbe zagotovljen, in splošna stavka ob tem času bi utegnila staviti naš položaj v tem oziru v nevarnost, ne da bi stvarno pripomogla k uspehu coloradske stavke." Poziv za denarno pomoč. Poziv za pomoč, ki so ga podpisali predsednik John P. White, podpredsednik Frank J. Hayes in tajnik-bla-gajnik William Green, pravi: "Ali hočete podpirati coloradske stavkarje in družine v njihovem boju proti John D. Rockefellerju ml. in koristim, ki jih zastopa? Prošnja predsednika Združenih Držav po njegovem osebnem zastopniku, da naj g. Rockefeller uporabi svoj vpliv v prid miru, je bila odklonjena. Ko je odrekel predsednikovi prošnji, se je pre-drznil biti večji nego vlada sama. Ali naj tako razmerje trpi svobodno ljudstvo? Ali so g. Rockefeller in koristi, ki jih zastopa, večji in mogočnejši nego vlada Združenih Držav? "Mi potrebujemo vaše pomoči, vašega sočutja in vaše podpore. Poživljamo vas, da se odzovete brzo in radodarno ter se postavite pošteno in pravično na stran vsega ljudstva proti John D. Rockefellerju ml., čigar ime je neločljivo spojeno s Standard Oil Co." O preganjanju rudarjev. Poročilo navaja dolgo vrsto preganjanj, katerim so baje bili rudarji podvrženi, dokler niso dosegla viška v "klanju pri Ludlowu" dne 20. aprila. Potem pravi, da še ni bilo grje zločin-stvo ali sirovejše dejanje zaznamovano na straneh ameriške zgodovine, nego tragedija pri Ludlowu. "To je strašna žrtev," pristavlja poročilo, "ki bi se pa dala preprečiti, če bi bil John D. Rockefeller ml., ki je zavzemal tako mogočno stališče v finančnem svetu, izpregovoril eno besedo v prid poravnavi v seji med zastopniki premogovnih družb in zastopniki stavkajočih zaposlencev. In kako naj se ta bitka, pokončevanja nadaljuje? "Obrat nazaj ali v stran je nemogoč. Dosedanje žrtve so prevelike. Klanje nedolžnih zahteva od nas našo najpolnejšo mero vdanosti. "Z odločnim namenom in trdnim sklepom se "United Mine Workers of America' s tem zavezujejo, podpirati rudarje v Coloradu in jih podpirati tako dolgo, dokler se bo ta borba nadaljevala, pa najsi bi trajala tudi deset let, dokler ne bodo njihove pravice pripoznane in se ne doseže častna poravnava glede plač." Vest ugaja v Denveru. Denver, Colo., 8. maja. — Poročilo iz Indianapolisa, da je posebni odbor zveze "United Mine Workers of America" odsvetovali sklic deželne stavke "ob tem posebnem času," so sprejeli guverner Amnions in v glavnem uradu premogovnih družb brez vsake o-pazke. Tajnik in blagajnik E. L. Doyle, v tukajšnjem okrožnem uradu U. M. W. of A., je izrazil zadovoljstvo nad vestjo. Razveselila ga je zagotovitev podpore za coloradske stavkarje. Vse osebe v štrajkovnem okrožju južnocoloradskih premogovišč morajo po danes izdanem vojaškem razglasu izročiti strelno orožje jutri. Zavezne čete so razdeljene po vsem štrajkovnem okolišu v svrho, da sprejmejo o-rožje in strelivo. Častniki so prevzeli tristo zaplenjenih armadnih pušk in 200 nabojev stre liva za vsako puško, naslovljenih na agenta U. M. W. of A. v Ratonu, N. M., iz New Yorka. Položaj še resen. Polkovnik Lockett, poveljnik 11. konjiškega polka Z. D., je rekel, da smatra položaj ponekod, zlasti v krajih Glenwood Springs, Oak Creek in Crested Buttes, skrajno resnim. Priporočal je, naj pošlje guverner Amnions dodatne milice v te okraje. Zaveznih čet ne preostaja za tamošnjo službo, če se ne pomnože vsaj za 300 mož, je izporočil polkovnik Lockett. Polkovnik Lockett je rekel, da je naznanil položaj tajniku Garrisonu in pričakuje nadaljnih naročil iz vojnega departmenta. Polkovi.'k Lockett je obvestil unij-ske voditelje, da je predložil vprašanje o zopetni napravi šatorišča v Ludlowu predsedniku Wilsonu, da se bodo morali nadalje pogajati v tem oziru s predsednikom samim. Rekel je, da smatra to stvar za prevažno, da bi jo kdo drugi odločil nego predsednik. Sramota države Colorado. K štrajkovnim nemirom v Coloradu piše katoliška "Amerika" in po njej "Der Wanderer" med drugim sledeče: Eden prvih velikih delavskih štraj-kov, o katerih smo natančneje poučeni, je oni z leta 1525. v St. Joachims-thalu na Češkem. One znane spremne prikazni štrajka, izgredi in nasilja, niso nedostajale tudi takrat. Zato je bila poslana velika vojaška moč, da za-tre nemire; a prišlo ni do krvavega spopada, -nego se je postavilo razsodišče, v katero so poslali delavci štiri zastopnike. Dosegla se je 35 točk obsegajoča poravnava, v kateri so se pravične zahteve delavske vpoštevale in se je zlasti stiskanju od strani podrejenih uradnikov napravil konec. To je bilo pred skoro 400 leti, koncem "mr:,čnega srednjega veka"! Tako radi se bahamo, kako neizmerno daleč in visoko stoji naša prosveta nad ono srednjega veka; in vendar pripuščamo, da je prišlo tako rekoč do upora rudarskega, in sicer ne le v enem okrožju, marveč obenem v treh državah: Colorado, Michigan, West Virginia. In povsod iste prikazni: delavci, ki se,:pritožujejo zastran neugodnih, trdih delovnih pogojev, podjetniki, ki hočejo delovne pogoje brez vmešavanja tretjih urediti, t. j. diktirati ali narekovati, in tako žalostno slaba in nesposobno upravljana državna oblast, da se podjetniki in delavci kosajo z oboroženo roko, kakor sporni graščaki in mesta v strašnem, brez-vladnem času.... Kakor je položaj v Coloradu, je morala zavezna vlada poseči vmes. Kar je bilo tamkaj, je bila državljanska vojna — in državni uradniki so tvorili stranko. Samo na Ruskem med pro-gromom je prišlo v našem stoletju do bojev, kakor so bili boji zadnjih tednov v Coloradu. Streljanje na šatori-šče stavkajočih rudarjev s strojnimi puškami bo zabeleženo v leto'pisih zgodovine te dežele kot grozodejstvo najgrše vrste. Državna oblast, ki iz-kuša samo s takimi sredstvi zapeljane državljane spametovati, je vnaprej izgubila v igri. Slučaj Becker. New York, 8. maja. — Izbiranje porotnikov v drugi pravdi policijskega nadzornika Charles Beckerja je bilo danes dokončano. Glavni zagovornik Burke Cockron je izjavil, da "se ne gre za nepristransko pravdo, nego za premišljen umor", in pričakovalo se je, da bo vsled te opazke poklican na odgovor zaradi preziranja sodišča. Cockrana danes ni bilo v sodišču, in raznašala se je govorica, da se je umaknil. Charles Becker, glavna oseba v sen-začni pravdi, goji upanje na oprostitev in je dobre volje. Prišel je davi v novi obleki in se je dalje časa šepetaje pogovarjal s svojo soprogo. Štirje morivcev igralničarja Rosenthala so svoj zločin plačali z glavo na električnem stolu pred nekaj tedni. Becker-ju pa, ki je tudi spoznan krivini umora, so dovolili novo pravdo. i Pomiloščeni. Springfield, III., 8. maja. — Zastran pogumnega obnašanja pri nedavnem požaru v državni kaznilnici v Chesteru je danes guverner po priporočilu državnega pravdnika in sodnika, ki je predsedoval v dotični pravdi, pomilo-stil kaznjenca Lotona Dale iz okraja White. Dale, ki je bil leta 1909. zaradi umora obsojen na 14 let v kaznilnico, bo dne 30. maja izpuščen na svobodo. Pomiloščena sta bila nadalje, tudi po priporočilu pristojnih sodnikov in državnih pravdnikov, sledeča: Andrew Henyez iz okraja St. Clair, obsojen leta 1907. zaradi umora na 14 let v kaznilnico. John McCuIly iz okraja Randolph, obsojen leta 1890. zaradi uboja v dosmrtni zapor v kaznilnici. STRAŠEN POTRES NA OTOKU SICILIJI Izbruh ognjenika Etne opustošil cvetočo krajino in razdejal mnogo krajev. ŠTEVILO MRTVIH NAD 200. Samo v veliki vasi Linera 110 oseb usmrčenih in 300 ranjenih. Catania, Sicilija, 9. maja. — Strašen potres vsled izbruha ognjenika Etne je povzročil snoči fiesrečo, kakor jih ni mnogo obiskalo otoka Sicilije. Mesto Catania in 9 okolnih vasi je v razvalinah. Po še nepopolnih poročilih znaša število mrtvih od 100 do 200, a število ranjenih do 1,000. Velik del prizadetega ozemlja še ni bil pregledan in bati se je, da pre-teko tedni, predno bo ugotovljen polni obseg nesreče, ker je bilo prejkone mnogo kmetov pokopanih v podrtinah svojih hiš v osamljenih okrajih po otoku. Okoliš katastrofe se razteza od Zaf-farane, najvišje vasi na gori Etni, do morja med krajem Aci Reale na jugu in Giarre na severu. Obsega vasi Linera, potresno središče, Pisano in Santa Venerina. Samo v vasi Linera je bilo 110 oseb usmrčenih in 300 ranjenih. Stresi so sledili naglo drug za drugim. Prebi-vavci so . bežali kriče iz hiš daleč pod milo nebo. Drugi spet pa se niso hoteli umekniti, nego so vztrajali pri mrtvih ali ranjenih svojcih. V 800 prebivavcev broječi vasi je bilo število mrtvih primeroma majhno, ker se je večina prebivavcev ob času potresa nahajala na polju. Najhitreje na lice mesta poklicano vojaštvo je brž postavilo 1000 šatorov za ljudi brez strehe. Velik del prebivavstva prireja pod vodstvom duhovnikov procesije po di-mečih se razvalinah. V molitev se mešajo vzkliki vsled prestanega strahu zblaznelih žensk. Mesto Catania, ki šteje 140,000 prebivavcev, je bilo po potresu strašno prizadeto. Mesto leži na vznožju Etne, je zgrajeno na lavi in njegove ceste so z lavo tlakovane. To je največji kraj na otoku Siciliji in leži južno od Messine na vzhodni brežini. Izza svoje ustanovitve leta 729 pr. Kr. je bilo večkrat obiskano po potresu. Leta 421. po Kr. je bilo deloma razdejano po izbruhih ognjenika, ravno tako leta 1169., ko se je velik tok lave razlil v mesto. L. 1693. je bila Catania popolnoma razdejana. Drugi potres. Rim, 10. maja. — Danes popoludne se je pripetil drugi močan potres na Siciliji, a po drugih krajih nego potres zadnje petkove noči. Stres je bil najsilnejši v kraju Randazzo na seve-rozapadnem pobočju gore Etne, ka-cih petnajst ali dvajset milj od prizorišča petkovih stresov. V Randazzu je bila panika. Kraj šteje 10,000 prebivavcev. Znano še ni, ali je bilo kaj smrtnih slučajev. Poročila o petkoVem potresu so še nepopolna. Med žrtvami ni Američanov. Cesar še bolan. Dunaj, 7. maja. — Zopet zazname-njujejo zdravstveno stanje cesarjevo kot omahljivo. Hud kašelj še vedno moti nočni počitek. Zdravniki pa izjavljajo, da je zdravstveno stanje vladarjevo zadovoljivo. Sleparstva obdolžen. Los Angeles, Cal., 8. maja.—Charles Williamson, predsednik tvrdke "National Tuna & Fishing Company", je bil danes prijet pod obtožbo, da je gospo Minnie Emerson osleparil za $22,000. Vlada, ki je nastopila kot tožitelji-ca. ker'se je Williamson posluževal pošte za razpošiljanje delnic, trdi, da je imenovanec opeharil gospo Emerson z zemljiško lastnino brez vsake vrednosti. Parnik v plamenih. Erie, Pa., 7. maja. — Tovorni parnik "City of Rome" je davi na vožnji iz Buffala v Toledo pričel goreti in sicer blizu obrežnega kraja Ripley, N. J. Moštvo se jc rešilo v čolnih. Strela udarila v balon. Berlin, 8. maja. — V 22 milj južno od Berlina ležečem kraju Zossen je u-darila danes strela v pripet balon. Človeških žrtev ni obžalovati. Balon so rabili za poizkuse za brezžično brzo-javstvo. . 1 Drobtinice. • Lojze Pire je moral imeti nekje nesrečo. Ali je par sto funtov železa padlo na njegovo glavico ali je pa kje z glavo trčil v kako stritkaro, ker znaki podobne nesreče se vsak teden javljajo v "Cl. A." Damo mu prav go-rak nasvet, naj se brž da preiskati od najboljših zdravnikov, ker silno bi Lojzeka pogrešal v Ameriki mili narod slovenski. Zadnjič je pisal, da so slovenski duhovniki šufti, bedaki vseh bedakov, požeruhi, takoj pa je zapisal, ljudje božji, nikar psovk, le lepo olikano pišite — znamenje pretresenih možganov; danes piše: "Cleve-landska Amerika" je in bo ostala glasilo in branitelj slovenskih delavcev, in če tudi kakor dosedaj, tudi za naprej večji del svojega berila posvečati delavskim koristim, psovanje, senzacije in dnevne buletine o zdravju papeža, Franc Josipa in drugih malenkostih prepuščati Am. SI. da z njimi svoje trapaste čitatelje zabava in omam-ljuje."—Takoj poleg pa, na isti strani: "Nov katoliški angleški tednik se začne tiskati v Clevelandu. Uredovala ga bodeta bivša urednika "News" in "Press". List bo imel tudi v Rimu posebnega zastopnika, menda da bo pošiljal papeževe blagoslove v Cleveland." Glej, kaka skrb za papeža in njegove blagoslove! Najprej piše, da opazke o papeževem zdravju prepušča "A. S.", sam se pa na isti strani živo zanima celo za papeževe blagoslove. Prvič kaže Lojzek s tem svoje neomajeno katoliško srce, drugič pa je to zopet dokaz, da si je nekje prav korenito pohabil možgane. Cleveland, ti ne veš kak biser imaš v svojem gostoljubnem naročju, čuvaj ga! Delavcu je pa tudi seveda silno po-magano, če se Lojzek norčuje iz papeževega blagoslova, to se pravi namreč "posvečati se delavskim koristim." Kolikokrat bo delavec sit od Lojzeko-vega "posvečevanja"? Lojzek ima čarodejno ali pa čudodelno roko. V njegovi roki se spremeni blato v zlato. Prime za blato, pokaže zlato. Če "A. S." imenuje delavske škodljivce sleparje, je to blato, če pa on, Lojzek, vse duhovnike povprek in vsakega posebej imenuje sleparje in šufte, je pa to zlato. Tako pravi namreč Lojzek. Kako socialisti gospodarijo, kjer je ljudstvo tako neprevidno, da jim da v roke mestno zastopstvo, kaže nam prav jasno mesto Schenectady, N. Y. Tu je bil izvoljen sodrug Lunn za župana in aldermani socialisti. Toda socialistična nebesa so se kaj slabo pojavila. Državni preglednik računov (comptroller) je našel mesto v strašnem neredu. Nesposobnost in nevednost pri upravljanju mestnih denarjev je naravnost gorostasna, knjigovodstva skoro nobenega, ali silno slabo in pomanjkljivo, denar je brez vse pravice prelagal v druge sklade kakor je bil namenjen, nobenih pobotnic in receiptov. Sodrugi ne . poznajo niti najnavadnejših pravil uradnega poslovanja. V letu 1913., v zadnjem letu Lunnovega županovanja je bil zvišan mestni dolg za 50.4 odstot., torej več ko za pol. Zavodi, ki so v mestni upravi kakor: trgovina s kolonialnim blagom, tovarna za led, skladišče za premog, mestno prenočišče in delavska poizvedovalnica so imeli v enem letu izgube 6,309 dolarjev. Po krivici in brez pobotnic se je vzelo iz mestne blagajne 21,100 dolarjev. O nakup-1 j enem blagu ni nikakih zapiskov, denar posameznim mestnim delavcem se je dajal brez potrebnih receiptov. Da bi se sodrugi na zunaj hlinili, da varr čujejo z mestnim denarjem, so plačevali mestne uslužbence na račun raznih nedotakljivih fondov, na pr. so plačali janitorja iz stavbenega sklada-za novo visoko šolo, motorcycle so plačali na račun sklada za odvodne kanale — sewer. In tako gre dalje in dalje brez konca. Svoje poročilo sklfcne državni uradnik tako-le: Iz zamotanih in nejasnih računov se ne more dognati, kje se konča "poslovanje R. Lunna in tovarišev ko privatnih oseb in kje se začenja njih poslovanje kot mestnih funkcionarjev." — Krasna slika socialistične bodočnosti. Kdor se hoče na lastne oči prepričati, kako "vzorno" znajo gospodariti so-ciali-ti in kako "ustvarjajo nebesa ne-zemlji", ta naj voli socialiste v javne urade. Pripomnimo, da ta vzgled iz Schenectady ni osamljen, ampak slič-no gospodarijo sodrugi tudi drugod, kjer pridejo k polnim jaslim. Volk sit in ovca cela, to ne more biti, si mislijo sodrugi, to je po socialistovsko: Vo-diteljčki lepo rejeni in bogati, ubogo ljudstvo, masa pa naj strada, kaj zato! Dokaz: Voditelj Bebel zapustil milijon, mnogo, mnogo socialistov na Nemškem pa strada. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba 'inkorp. 1. 1899. t lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik..........Anton Nemanich Tajnik...............William Grahek Blagajnik................John Grahek ijrednik...........Rev. John Kranjec Telefoni: Chicago in N. W, 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol let..$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta..........$1.50 Za Evropo za četrt leta.........$1.00 PLAČUJE SE VNAPRET. Dopisi in denarne posiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet. Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Iz slovenskih naselbin. Joliet, 111., 11. maja. — Dekliška Marijina Družba je včeraj spet pokazala, da je naša naselbina lahko ponosna nanjo. Uprizorila nam je igrokaz "Cvetina Borograjska" z največjim u-spehom. Vedeli smo, da je v dekliški družbi zbran cvet naših deklet, a da ima v svoji sredi tako lepo število igralskih talentov, smo z veselim str-menjem spoznali šele včeraj. Daljše poročilo o tej izredni prireditvi prinesemo prihodnjič. — Kratka zakonska sreča. Umrl jc zadnji petek v bolnišnici sv. Jožefa za neko operacijo g. John Schauer ml., 32 let star, sodeležnik v trgovini svojega 9C tukaj godi. Najprvo moram se ozi-očeta, g. Charles Schauerja, 1008 N., rati na gj[avno stvari to je delavske Broadway, živeč v Jolietu izza leta , razmere. Kakor se sliši, da so velike 1886. Pokojni John Schauer je bil ro-1 delavske stvari v velikem boju sedaj jen v Avstriji, a vzgojen v tem mestu. po ceii Ameriki, ravno tako je tudi Ze več let je pomagal svojemu očetu j tukaj j)e|0 je jlo po enih jamah že v grocerijski trgovini. Pred kakimi L|a|,0 i iet0) j„ sc,laj je pa "štap" ali tremi meseci se je poročil z gdč. An* počitnice ali štrajk, sami ne vemo, kaj tonijo Papež, hčerko našega rojaka g. ho. Ure gredo za urami in dnevi ta-Mihaela Papež, stanujočega v lastni i ko naprej, ubogi delavec pa že posluša hiši na Ruby streetu. In že po treh | 0(j j al)rj|a naprej, kakšno naznanilo mesecih je nenadoma prišel konec nju-, bo priletelo odkod. "Ubogi" bogatin, Prišla je v spremstvu svoje tete, gospe John Česnikove. —"Sewer" na North Chicago streetu. Nazadnje so vendarle pričeli z delom za kanalizacijo N. Chicago ceste. Zadnji teden so začeli izkopavati, vrtati in razstreljevati kamenje pod cestno plastjo od Benton streeta proti severu. Ko bode "sewer" dogotovljen, postavi cestna železnica dvojne tire, in potem se prične z asfaltiranjem ceste. — Nestanovitno vreme imamo še vedno: danes vroče, jutri hladno, in vmes pa večkratne nevihte z obilnim dežjem, ki prav blagodejno vpliva na rastlinstvo. — Salooni v Lockportu zaprti. Sa-loone ali gostilnice v bližnjem Lockportu so zaprli opolnoči od 7. na 8. t. m. za prihodnji dve leti po zakonu. Zaprli so saloone ob velikem šundru. Množice ljudstva so se zbirale po glavni cesti, in ob 11. uri so pričele žvižgati piščali požarne brambe in so piskale kake pol ure. Mnogi prebivavci so mislili, da je izbruhnil kak požar, a pozneje so doznali, da je piskalo v zabavo "suhačem", kar je povzročilo še večji hrup. Tudi streljali so več ur po cestah, in drugo jutro so cestni pome-tači pobirali črepinje razbitih steklenic. Vsled zaprtja saloonov je prišlo mesto Lockport v veliko finančno stisko. Mestni finančni odbor ne ve, kaj bi ukrenil v odpomoč. Ognjegasni department je pred polomom. Samo en policist je v mestu in še tega ne morejo plačevati. Mesto je brez razsvetljave, več cest potrebuje tlaka in vprašanje o mestnem smetišču postaja resno. Ampak sicer bo Locport prihodnji dve leti vzorna vas! — Saloone v Plainfieldu so zaprli povsem mirno. — "Narodni Vestnik" z dne 30. m. m. je prinesel neki dopis iz Jolieta, poln laži in obrekovanja. Dopisun se spotika zlasti nad našimi trgovci, katerim očita sebičnost in druge lepe čednosti. Čudimo se samo, da businessman Geo. L. Brozich, ki ima vplivno besedo pri N. V., pripušča tako podlo sramotenje slovenskih trgovcev in podjetnikov; ali tudi on ne ve, kaj je business? — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Marinac Gjuro, Mučik Andrej, Zupančič Matija. Bradley, 111., 6. maja. — Cenjeni g. urednik! Tukaj v Bradleyu smo imeli sv. misijon od 26. aprila do 3. maja. Vodili so ga častiti očetje pasionisti iz Chicage, kateri so imeli vsak dan resno prepričevalne in jako podučljive govore. Tukajšnji rojaki so se prav lepo udeležili sv. misijona. Da smo pa tudi mi Slovenci zadostili svoji verski dolžnosti, potrudil se je čast. g. A. Berk, kateri je prišel v ponedeljek večer 4. maja,- iz Jolieta. V našem milem maternem jeziku nas je č. g. podučil in pripravil na sv. spoved, katere so se rojaki udeležili skoraj brez izjeme. Tudi naše društvo sv. Petra in Pavla št. 62 K. S. K. J. je porabilo to priliko in tako smo v torek jutro z rega-lijami skupno pristopili k mizi Gospodovi. Člani našega društva, kateri stanujejo izven Bradleya, se tem potom opominjajo, da tudi oni zadostijo pravilom društva in Jednote in pošljejo spovedne listke tajniku kakor hitro mogoče. Prijaznemu in č. g. A. Berku se naj-topleje zahvalimo za trud in poduk i^i želimo, da bi nas še večkrat obiskal. Zastopnik. Bridgeport, O., 6. maja. — Ljubi mi Amer. Slov.! Prosim vas za nekoliko prostora, v listu, da naznanim, kako ni dosmrtni zvezi. Res žalosten slu-1 čaj, a tem žalostnejši, ker je bil mladi Scliauer še v petek zjutraj zdrav in že j popoludne istega dne mrtev. Pri svo- j jem delu se je namreč pretegnil, da se mu je pretrgala kila, in za pone- ki premore miljone, pa gleda okoli sebe, pa ne vidi in ima ušesa zamašena napol, da ne sliši in vidi ubogega delavca pred seboj, ki mu neče dati, kar spada k njemu, ampak drži bič v roki in se hoče še nadalje bojevati proti srečeno operacijo je umrl. Pogreb se ubogemu trpinu. In ti ubogo orožje -:i i........_____1...1......t. o .,.-; , - , '» je vršil danes dopoludne ob 9. uri s črno sv. mašo v slovenski cerkvi sv. Jožefa na nemško katoliško pokopališče sv. Janeza Krst. Sorodnikom naše sožalje, a pokojniku večen mir in pokoj! — Rojak umrl. V bolnišnici sv. Jožefa je umrl g. Math. Klobučar iz j kapitalista, ti ubogi kramp in lopata, ki skebaš in delavcu in njegovi ubogi družinici kradeš kruhek od ust, gorje ti! Torej dragi rojaki, vam ne svetujem nobenemu sem hoditi, dokler se razmere ne zboljšajo. Da ne pozabim povedati, da smo I imeli sv. misijon tukaj v Bridgeport!! Kockdala, star okoli 43 let,^ oženjert, y cerkv; sv Antona Padovanskega, in član društva sv. Frančiška Sal. št. 29 : ... K. S. K. J. Pogreb se bo vršil jutri (torek) dopoludne. — Pokopan je bil v četrtek mladi Hrvat Tomo Pleše iz Rockdala. Umrl je v bolnišnici sv. Jožefa, previden $ je hotel skočiti na tovoren vlak, pa je padel pod kolesa. — Na obisku. G. Walter Predo-vich iz Puebla, Colo., se mudi te dni v tem mestu na obisku svoje sestre, gospe Frances Jos. Sitar, soproge dobro znanega slovenskega trgovca. — Iz Willarda, Wis., je prišla na obisk v Joliet gdč. Mary Česnik, 161etna hči g. Ignaca Česnik, ustanovitelja slovenske farmarske naselbine willardske. slovenski misijon, ker nas je Slovence obiskal slovenski duhovnik misijonar iz New Yorka Rev. Kazimir Zakrajšek, katerega smo že več let želeli. Z velikim veseljem s rito ga sprejeli, a s težkim slovesom smo se ločili. sv. zakramenti. Zadnji" ponedeljek"do- j l™1' sv- mi!,iion 0,1 22 »Pri)» d? poludne mu je bilo odtrgalo nogo, ko 26. aprila. Gosp. misijonar je imel pri digo vsaki večer ob 7:30 uri in vsako jutro sv. mašo in pridigo ob 8. uri, V petek je bila posebna pridiga za omo-žene žene, in v soboto pa za može. To jc bilo ravno kakor v starem kraju. In da ne pozabim, da dne 26, aprila je bil pa sklep sv. misijona in konec našega veselja. Bila je 3 popoldne ura, ko so se začeli oglašati zadnjikrat za slov. misijon, ker ne vemo, ali bodo še katerikrat nas klicali. Za tem so prišli slovenska dekletca in maHi fan- tički; deklice so bile oblečene vse v belem, imele so male vence na glavi, in fantički so bili pa lepo oblečeni. Bili so sami slovenski otroci, bilo jih je kakih 30—40. Najprvo je bila pridiga za sklep, prav v srce segljiva. Rečem, da nisem še videl tako lepega in tako čutljivega sv. misijona kakor je bil tukaj. Po pridigi je bil g. Zakrajšek izpostavil sv. Rešnje Telo in vsi otroci so se skupno zbrali pred sv. Rešnjim Telesom in na misijonarjevo vprašanje je bil vsaki otroški odgovor klic za odpuščenje pri Bogu. Po tem sklepu je bilo še eno. Misijonar je zapel litanije Matere Božje po slovensko. In na koru se je zaslišalo slovensko pesem: "Marija, k tebi uboge reve" i. t. d. Premili glasovi so se razlili po celi cerkvi, da je bilo petje, da ga je bilo veselje slišati. Vsak Slovenec in Slovenka se je spomnil na svoj rojstni kraj, kako je bilo enkrat tam, kjer je zibelka tekla. In kako je bilo tam veselo petje vsak, teden, ne le enkrat v letu. Sicer tukaj jih ni bilo še nikdar slovenskih litanij, zato jih niso ljudje še nikoli slišali, kar so iz starega kraja. In pa tudi, kako so Angleži imeli velike oči, ker tudi sami niso še videli tako lepega misijona, ko je ta bil. Gospod Zakrajšek je nas zapustil popoludne ob 6. uri. To je bilo žalostno, ko smo se ločili zopet od gospoda Zakrajška. Cela naselbina je bila žalostna in skoro vsak je rekel, kako nam je dolgčas po gospodu. Ravno privadili smo se, pa je zopet minilo. Slovencev se je udeležilo to leto toliko, da še nobenkrat popred. I društvo sv. Barbare štev. 23 K. S. K. J. je opravilo v nedeljo 26. aprila skupno sv. obhajilo; društvo sv. št. 123 K. S. K. J. (žensko) pa v soboto dne 25. aprila. Tako se prav lepo zahvalimo Rev. Kazimir Zakrajšku vsi Slovenci skup za njegovo delo in trud, ki se je trudil za naše duše. In mu želimo dolgo življenje in ljubo zdravje, da bi še več tacih sv. misijonov imel in na srce polagal, kakor jih je tukaj. In se priporočamo že zanaprej, ako Bog nas pusti na svetu, da se zopet-snidemo v cerkvi sv. Antona Pad. v Bridgeportu, O., za leto 1915. Nam bodi v spomin sv. misijon. Pozdravljen gosp. Rev. Kazimir Zakrajšek v New Yorku. Jožef Hočevar. Brockway, Minn., 5. majnika.—Slavno uredništvo: — Minulo s?edo zvečer 29. aprila je po precej dolgi bolezni zaspal v Gospodu in za vedno vzel slovo od zemlje 781etni sofaran g. Tomaž Peternel st., ki je bil rojen na Dovjem, Kranjsko; služil je tudi vojake svoj čas. Mnogo let pa je bival sedaj tukaj s svojo družino, 3 sinovi, kateri imajo vsak svojo kmetijo tukaj sedaj, in 4 hčerami, od katerih tri omo-žene. Pokojnik zapušča omenjene o-troke in soprogo ter še dva brata tukaj v Brockway. Pogreb je bil v petek ob deveti uri s peto črno sv. mašo. Duša naj sveti raj uživa, truplo naj v zemlji počiva! Enkrat pa trobente glas zbudil bo na-s. Našega č. g. župnika nadleguje bolezen, da s težavo opravlja službo božjo. Na obisku je č. g. Solnce. Obema častitima gospodoma želimo, kakor tudi vsem bolnim, da bi se kmalu vrnilo zdravje, da bi uživali spomladansko krasoto. Gospica Marija Trobec je tudi na obisku tukaj. Danes sta bila poročena farana Jožef Šavbah, slovenski mladenič, in Helena Knittel, nemških, v to faro spa-dajočih starišev hči. Bog daj obilen blagoslovi Krasota maja se razliva po gozdih in polju. V gozdu kukajo prve cvetke iz listja, polje pa travniki pa zelene; ptičice pa lepo žvrgolijo svoje ljubke pesemce Kraljici maja, Ave Maria! Vsaki dan sedaj ob pol osmi uri nas vabijo zvonovi k šmarnicam, ki so po sv. maši. Solnce se nam pa le skriva, in megleni oblaki se vozijo po nebu. 1'a upamo, da tudi kmalu se pokaže lepo solnce, da bo dajalo še boljšo rast rastlinam. Pozdrave rojakom Slovencem. Vsi združimo se in pletimo lep venec vernega, čednostnega življenja, katerega darujmo Mariji Materi Božji; tudi ona nam bo enkrat potem dala venec zmage. "i John Poglajen, t Denver, Colo., 4. maja. — Dragi mi g. urednik Am. SI.! Prosim Vas za malo prostora v nam priljubljenem listu. Vreme smo imeli jako deževno dosedaj, večkrati tudi še sneg. Z delom se tudi ne morem pohvaliti, ker jc še zmiraj dosti brezposelnih; zatorej ne svetujem sem za delom hoditi. Zadnji mesec 21., 22., 23. in 24. smo imeli sv, spoved, ker nas je č. g. Rev. Ivan Perše obiskal, kakor vsako leto, na povabilo dr. sv. Roka, in s tem so imeli vsi Slovenci in Hrvatje priložnost, opraviti velikonočno dolžnost, katerih je tudi bilo v obilnem številu. Torej se zahvaljujem v imenu dr. sv. Roka in sploh vseh Slovencev in Hrvatov č. g. Rev. Ivan Peršetu za obisk in lepe pridige. Zahvala . 1. 1895. Anton Nemanich in Si*1 1002 N. Chicago Street Konjttšniica na 205-207 Ohio St.. Joliet H ' 'jih ^ Priporoča slavnemu občinstvo »voj zavod, ki Je eden na,vC.fl ^ mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepia v Jolieta tvaške vozove in kočije. Na pozive »e posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naii stroki »e oglasite ali telefonajte-tel. 2575 In N. W. 344. Naii kočijaži in vsi delavci so Slovene'. C ;fl iz stare domovine, — Otvoritev belokranjske železnice. Ljubljanski "Slovenec" z dne 24. aprila poroča: Otvoritev belokranjske železnice je določena za sedaj na dan 25. majnika. Konferenca, ki se je vršila včeraj pri predsedstvu deželne vlade, je določila otvoritveni program. Bla-goslovljenje proge se naj bi izvršilo na kolodvoru v Novem mestu, odtod naj bi šel slavnostni vlak najprej do Se-miča in se po poti ustavil v Kandiji, Birčni vasi, Uršnih selih, Toplicah in Rožnem dolu. Iz Semiča naj bi šel vlak naravnost do Rosalnic, od tam nazaj v Metliko, kjer bi bil zajtrk, iz Metlike mimo Dobravic in Gradca do Črnomlja, kjer bo slavnostni obed. Podrobnosti se bodo končno določile sporazumno z belokranjskim odborom koncem aprila. — Lokvice: Pripravljalni odbor za otvoritev belokranjske železnice je imel svojo sejo 16. apr. v Metliki. Med drugim se je sklenilo, da se slovesnosti na kolodvorih vde-leži tudi šolska mladina in sicer v narodnih nošah. — Imenovanja na novi belokranjski železnici. Imenovani so: za postaje-načelnika v Virčni vasi Rudolf Bajde, postajenačelnik v Št. Petru v Šumi; dodeljen Jožef Jamnik, postajenačelnik v Kranjski gori; za postajenačel-nika v Uršnih selih — Toplice Franc Windisch, postajenačelnik v Volčji Dragi, dodeljen Ivan Gasparič, postajenačelnik v Št. Janžu; za postajena-čelnika v Semiču Jakob Saje, postajenačelnik v Novem mestu, dodeljen Simon Javernik, postajenačelnik v Viž-marjih; za postajenačelnika v Rožnem dolu — Pribišju Aleksander Potrato, postajenačelnik v Dovju; za postajenačelnika v Črnomlju Alojzij Potočnik, adjunkt v Podbrdu, dodeljen Karel Gliha, postajenačelnik v Mirni; za postajenačelnika v Gradacu Ivan Najevec, postajenačelnik v Mokronogu — Bistrici; za postajenačelnika v Metliki gosp. Jožef Žnidaršič, asistent- v Štanjelu—Kobdilju, dodeljeni so: Ponitsek Iv., postajenačelnik v Červinjanu; Jožef Grašič, skladiščnik iz Herpelja—Kozina; Alojzij Štrukelj, skladiščnik iz Ljubljane. Zadnji je prestavljen v Bubnarce. • — "Oljki." Proizvajanje najnovejšega dela P. Hugolina Sattnerja dne 22.'*aprila je pod mojstrsko roko koncertnega ravnatelja M. Hubada občinstvo, ki je popolnoma napolnilo "Unionovo" dvorano, sprejelo z največjim navdušenjem in burnimi ovaci-jami skladatelju, kateremu je bil po-klonjen lavorov venec s slovenskimi trakovi, ovit s srebrnim redovnim pasom. Navzočen je bil deželni predsednik baron Schwarz, nadškof dr. Se-dej iz Gorice, knezoškof dr. Jeglič, deželni glavar dr. Šusteršič, dvorni svetnik grof Chorinsky Kliment in Julij Polec, več državnih in deželnih poslancev in drugih odličnjakov. Posebno mnogoštevilno je bila zastopana duhovščina, med občinstvom je bilo tudi mnogo glasbenikov iz vnanjih kra jev. Poslušalcev cenijo na 1800. Najboljši je, kakor je splošno mnenje, drugi del, ki je pravi glasbeni biser. Občinstvo je točko za točko spremljalo z največjim oduševljenjein. Zbor je štel okolu 180 pevk, orkester na 60 mož. Uspeh dela je bil velikanski. Kranjska industrijska družba je v "Neuc Freie Presse" objavila ta-Ie komunike! Kranjska industrijska družba konstatira, da ni nobenega sklepa upravnega sveta, vsled katerega bi družba svoj sedež na Dunaj prenesla. Ravno tako ni nobenega sklepa glede opustitve obrata družbe na Gorenjskem ali pa transferiranja obrata v •Skedenj, — \z tega se vidi, da je bilo pisanje • neniško-liberalnih in slovenskih listov samo umetno uprizorjena Konja proti ureditvi deželnih financ potom deželnih doklud. T iTi,!ilirskavhanka se bo ustanovila v Ljubi an.. Na čelu ,e akcije stojita F < r' SLU9ter'^ i" Jean Pollak. To ' . ni ban<'» zavod, kjer bodo Slo-,a,"C1 Radarji in bodo Slovenci tudi 'ahko službe dobili. — Zgradba kapnie na Dolenjskem. Pomanjkanje pitne vode je ena naj-hujs.h nadlog na Dolenjskem. V mno-«! > Slučajih ni mogoče izpeljati veli- " dragih vodovodov in postaviti liniHV vodni*kov' Za napravo maj-• . k-ipnic in vodnjakov ni doslej dr-*ava ničesar dajala. Z ozirom na posebne potrebe dolenjskega prebivalstva se je sedaj poljedelsko minister-«tvo udalo, da bo podpiralo tudi na-Pravo majhnih vodnjakov in kapnic. i deželni odbornik dr. Lampe je dobil zagotovilo, da bo ministerstvo že za to ill. deželnemu odboru kranj- skemu 20,000 K. — Smrtna k„sa. V Spodnji Šiški je umrl g. Avgust Križaj, finančne straže komisar v p. _ v Do„ Maharovcu je umrl pOSPSlIlik Jancz Ruparsic, star 72 let. — Umrli so v Ljubljani: Josip To-'"azič, mestni delavec, 63 let. — M.i-tij'a Južnik, poljski dninar, 63 let,— A|ojzij Schober, železniški strojevodja ? Pok,, 56 let. — Fran Bučar, plinar- nični delavec, 32 let. — Ivan Sterniša, žel. sprevodnik v p., 59 let. — Anton Merčun, posestnikov sin-hiralec, 36 let. —Marija Pogačar, poljska delavka, 74 l?t. — Andrej Kristan, posestnik, 57 let. — Utopljenega vpokojenega slugo Briskoleta so potegnili pri Fužinah iz vode. — V usta si natresel smodnika in ga zažgal. V Preski pri Dobrniču si je dne 20. aprila dopoldne posestnik Špe-lič v usta natresel smodnika in ga zažgal. Špelič je eno uro pozneje vsled strašnih ran umrl. Špelič je bil pošten mož, občinski odbornik. Nesrečni mož si je svojčas v Ameriki oko pokvaril, od takrat mu je nezamorjeni živec pritiskal na možgane, vsled česar je večkrat tožil, kako ga boli v glavi. — Požar. Dne 24. apr. je pogorela Šmartnem pod Šmarno goro hiša posestnika Janeza Narobe. Gospodar sam se nahaja v Ameriki. Doma ni bilo nikogar in so zažgali najbrže otroci. — Grozen zločin se je izvršil dne 19. aprila v Novem Kotu, dober streljaj od hrvaške meje. Posestnik Mihelič, vulgo Tušek, je šel zjutraj k maši v Prežice, a so ga preko poldneva zadržali sorodniki, tako da ni prišel do noči domov. Ženo je moževa odsotnost skrbela in ga je šla iskat z njegovo 14 let staro sestro. Ko sta prišli nedaleč od doma, sta skočila iz grmovja dva lopova in ju napadla. Zahtevala sta nekaj od žene, bržkone denar, nakar jima je žena odgovorila: "To jaz sama rabim." Moževa sestra je zbežala ter začela klicati na pomoč, ko je videla, da sta lopova pobila ženo na tla. Hitela je v gostilno, kjer so bili mož in drugi, ter povedala, kaj se je zgodilo. Vsi so hiteli na lice mesta, kjer je našel mož svojo ženo umorjeno, z rabito glavo. Umorjenka je imela usta zamašena s cunjo. Bila je stara kakih 27 let. Zločinca sta pobegnila in ju še niso izsledili. Zločinca sta menda dva Hrvata. Umorjena žena zapušča tri otročiče in je najmanjši star tri mesece. — Posojilnico osleparil. 331etni o-ženjeni delavec Anton Jamnik je letos meseca februarja prišel v posojilnico v Stari Loki in se predstavil za posestnika Ivana Jamnik iz Godešič. Prosil je za posojilo 400 K in se izkazal z zemljeknižnim izvadkom. Posojilnica se je informirala o premoženjskih razmerah Ivana Jamnika, in ker je dobila ugodne podatke, je Antonu Jamniku izplačala zaprošeno posojilo. Kasneje se je pa izkazalo, da je Anton Jamnik zlorabil ime in listine svojega brata Ivana in si tako prisleparil 400 K. Antona Jamnika so že zaprli. gih. — Pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. je umrl kmečki korenjak Janez Zor-ko, star 82 let. — V Solčavi je umrl Luka Havdej, star 83 let. Bil je mož samoraslega značaja, ki si je z lastno pridnostjo in samevučenjem pridobil obširno in temeljito znanje starega Kanizijevega katekizma, ki je izšel v 3. natisu 1. 1839. v Ljubljani. — V Bojsnu pri Brežicah je umrl večletni občinski svetovalec g. Franc Pšenič-nik, star 59 let. — Sv. Tomaž. Nesrečno pijančevanje je zopet zahtevalo svojo žrtev. Na velikonočni ponedeljek so popivali fan-' tje iz Ternovc v gostilni Škerlec pri Sv. Tomažu. Med njimi se je nahajal znani pretepač Alojz Bobnar, o-moženi posestnik in oče 4 otrok iz Rakove. Sporekli so se že v gostilrii, ker je Bobnar v pijanosti fantom raz-lil vino. Gostilničar Škrlec je preprečil pretep v gostilni s tem, da je poslal po orožnike, kateri so fante spravili proti domu. Med potjo domov napade Bobnarja posestniški sin Lovrenc Zelenjak iz Ternovc in ga pahne z ostrim nožem v stegno desne noge s tako močjo, da mu prereže žilo odvodnico, vsled česar je padel Bobnar v nezavest in ker mu nihče ne pride na pomoč, na mestu izkrvavi in v teku pol ure umrje. Storilec, ki je znan radi pijančevanja in štajerčijanskega mišljenja, se je drugi dan sam javil sod-niji v Ormožu. — Pobrežje pri Ptuju. Dne 20. apr. se je v svojem logu v Sturmovci obesil Franc Pernat, p. d. Levak, veleposestnik v Pobrežju pri Ptuju. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. Zadnji čas je bil jako udan pijančevanju. — Zastrupiti se je poizkusila v Zagrebu 24 let stara sobarica Betika Ži-dan, rodom iz Brežič. Zdravniki so ji pa rešili mlado življenje. škofovem pismu je rečeno, da ne gre pri predstoječih volitvah za narodni boj, ampak za krščanska in protikr-ščanska načela. Zato polaga škof župnikom na srce stvar Kristusa in poziva duhovnike, naj se gori omenjenega zborovanja udeleže ter delujejo za dober in srečen izid volitev. — To pismo poreškega škofa Pederzollija je vzbudilo veliko razburjenje v italijanskih krogih, ki očitajo škofu, da hoče s tein priti na pomoč Slovanom. — Francoski list o bojih med Slovani in Italijani v Primorju. Pariški "Temps" od 21. apr. priobčuje dopis, ki se bavi z boji med Slovani in Italijani ob Adriji. Dopis navaja statistične podatke o številne mrazmerju med Slovani in Italijani v Istri in Trstu. Omenja tudi zadnje boje na trgovski šoli Revoltella, kjer je tekla tudi kri. Popisujoč boje za italijansko univerzo v Trstu pravi dopisnik doslovno: "Ako dobi Trst vseučilišče, bo moralo to biti jugoslovansko, a nikdar italijansko." In dalje: "Vrši se evolucija, proti kateri so Italijani kolikor Nemci brez moči." HRVATSKO. m C štajarsko 1 — Upravno sodišče je dne 22. apr. razpravljalo o pritožbi Nemcev in nemškutarjev zoper občinske volitye v Vuzenici (trgu ob koroški železnici), pri katerih so zmagali Slovenci. U-pravno sodišče je nemško pritožbo zavrnilo v celoti. Tako so nemškutarji zopet za eno blamažo bogatejši. — Lep uspeh na narodni meji. Občinske volitve pri Sv. Miklavžu pri Hočah so potrjene. Rekurz nemškutarjev je odbit. Dosedaj je bil občinski odbor na polovico slovenski, polovico pa nemškutarski. Pri zadnjih volitvah se je pa vrlemu županu g. Florjaneiču posrečilo vreči nemšku-tarje v vseh treh razredilf na tla. Sv. Miklavž leži v najbližji mariborski o-kolici. Naši priprosti kmečki možje umejo s pametno politiko pridobivati naši slovenski stvari tla na najnevarnejših mestih. — llraslovče. Od kar imamo pri nas c. kr. pošto, in to že blizu 50 let, smo imeli vedno slovenske uradnike, oziroma uradnice. Zadnji čas pa, od kar je odšel g. Lihteneker, nam je poslalo poštno ravnateljstvo neko nemško "frajlo", ki niti slovenski ne zna. Ali res Nemci mislijo, da smo Slovenci zaradi nemških uradnikov na svetu? — Sadje na Štajerskem. Z dne 24. aprila poročajo: Kakor vse kaže, bo letos na štajerskem obilo sadja. Vsak grm, tudi tam, kjer je lani obrodilo, je skoro popolnoma v cvetju. Slana dne 20. in 21. t. m. je le malo škode naredila. Strokovnjaki in vremenski preroki pravijo, da se ni več bati mraza. — Smrtna kosa. Pri svojem sinu č. 8- Josipu Ozmcc, župniku in dež. poslancu v Št. Lovrencu na Dravskem polju, je dne 21. apr. umrla vrla^ žena Ana Ozmec, stara 77 let. — Pri Sv. Rupertu v Slov. gor. so pokopali na \ eliko soboto zavednega iti uglednega kmeta z Gorenje Voličine, g. Jakoba Rebernik, moža vseskozi krščanske misli, člana okrajnega zastopa. — V Loperčicah pri Orinožu je umrla ga. Alojzija Zadravec roj. Siderič, žena posestnika in mlinarja, v 67. letu svoje starosti. Nad 48 let je gospodinjila na posestvih v Humu in sedaj v Loperčicah. Pokojnica je bila ugledna žena, je vzredila mnogo svojih in sorodnih otrok ter bila dobrotnica ubo- — Sijajen protestni shod v Velikov-cu. Protestni shod, ki so ga sklicali koroški Slovenci kot odgovor na sin-čeveški shod nalašč v zagrizenem nem-škutarskem Velfkovcu na delavnik dne 22. aprila, je bil sijajno obiskan. Slovenci iz Velikovca in nad 300 slovenskih kmetov iz velikovške okolice je sijajno manifestiralo za pravice našega ljudstva na Koroškem in soglasno protestiralo zoper resolucije nemških he-carjev v Sinčivasi, ki so hoteli glasovati v imenu slovenskih kmetov. Na shodu sta govorila dr. Janko Brejc, msgr. Podgorc in drugi. Nasprotniki so imeli prej posvet, pa se niso upali na shod, ker bi jih bili naši v odgovor na dogodke v Sinčivasi pometali iz i zborovališča. Na shodu je bil kot vladni zastopnik gospod komisar Matej Kaki. Ta shod je bil šele uvod za velik slovenski tabor v središču Pod-junske doline, kjer bo dala masa koroških Slovencev odgovor^ na nemške predrznosti in pobalinstva. — Zverinski vojak umoril mlado dekle na velikonočno nedeljo blizu Beljaka na Koroškem. Popoldne ob pol 5. je slišal v lesu lovec Šimen Unter-kofler stokanje. Pod dračjem je našel z razbito glavo v krvi ležati umirajočo mlado dekle, ki je imelo čisto raztrgano obleko. Šel je po krepčilo, in ko se je vrnil, je dekle že izdihnilo. Naznanil je takoj orožnikom v Blei-bergu. Še isti večer je prišla iz Beljaka komisija, ki si je ogledala truplo in kraj umora. V krogu 50 stopinj so ležale na tleh raztresene reči umorjene deklice, zlata ura z raztrgano dolgo verižico, klobuk, ročna torbica in dva žepna robca nesrečnega dekleta. V bližini je bila klop in miza brez deske. Izmed štirih kolov za mizo je morilec izdrl enega in ž njim ubil deklico. V njeni torbici so našli velikonočno karto, po kateri so dognali, da je umorjena 17 let stara Jožefina Finding iz Bleiberga. Sledovi odtiskov morilčevih čevljev so kazali, da je morilec kak vojak. Komisija je pustila dekleta na licu mesta in se je drugo jutro vrnila s policijskim psom. Pes je povohal kol in takoj začel slediti. Sled je vodila naravnost v kasarno v gornji Beli pri Beljaku, in sicer v kantino in od tam v zapor, kjer je pes zalajal nad zaprtim vojakom 3.' gorskega topničar skega polka. Vojaka so že v nedeljo zaprli, ko se je izvedelo o umoru, ker je prišel domov s krvavo bluzo. Ko so peljali psa v sobo, kjer je bila obleka in obuvalo topničarja, je zopet la jal. Mož je tajil. Ko so ga pa pri vedli na lice mesta, je priznal, da je dekle ubil ob 11. dopoldne; popoldne ob treh se je vrnil k umorjenki, da se prepriča, če je že mrtva. Ker je še dihala, ji je s kamenom zdrobil črepinjo Morilec je 22 let stari Janez Laschitz iz Ljutomera in je bil že zaradi posilstva in tatvine predkaznovan. •— Premeščenje hrvaških polkov. 16. polk je iz Bjelovara prestavljen na Dunaj, 71. polk iz Petrinja v Budimpešto in 96. polk iz Karlovca v Te-mešvar. — Razlastilni zakon. Hrvatsko-srbska koalicija je dovolila Madjarom novo nasilje nad hrvaškim ljudstvom. Sklenil se je razlastilni zakon za hrvaško morsko obrežje. Po tem zakonu bo pomorska oblast v Reki lahko vzela Hrvatom vso obalo od Reke pa do dalmatinske meje. Madjari bodo potem naseljevali svoje ljudi ob celem obrežju in čez nekaj desetletij se bode od Reke do Obrovaca govorilo ma-djarski. Po Hrvaškem prirejajo opo-zicijonalne stranke velike protestne shode, ki pa bodo ostali brezuspešni. —• Hrvatica proti mažarskim izzi-vačem. Na veliki četrtek so gojenci reške pomorske akademije s svojimi profesorji priredili izlet v Grebinštino v hrvaškem Primorju. V gumbnicah so vsi imeli ogrske državne grbe z o-grskim trobojnim trakom. Ko so prišli do vasi, jih je opazila kmečka žena Agata Klič iz Dražice. Brž je stekla vas, sklicala ljudi, sama se pa oborožila s koso in hitela Mažarom nasproti. Ko je dospela do njih, jim je zaklicala, naj takoj snamejo mažarske znake, ker je to hrvaška zemlja in se Hrvatje na svojih tleh ne pustijo izzivati. Ako tega ne store, jih napade s koso. Za njo je stala vsa vas kakor en mož. Mažarski izletniki so uvideli, da tu ni šale ter so vsi do zadnjega skrili svoje znake, s katerimi so oči-vidno hoteli pokazati, da je hrvaško Primorje po znanem zakonu postalo mažarska posest. Nato so jih vaščani pustili lepo v miru in postopali z njimi kot z gosti. Nova Iliria Slovenska naselbin^ pri DVCEFLRIIL.L., WIS. Vsem onim, ki se zanimajo za farme in ki so nam že pisali, naznanjamo, da smo otvorili novo poslopje s pisarno na postaji v Merrill, kjer se lahko vsak zglasi, ki si ogleduje zemljo v teh krajih. Kupujte zemljo samo pri večjih industrijskih mestih; tam je bodočnost. Nova naselbina "New Iliria" leži do pet milj od mesta Merrill s blizu 15,000 prebivalci, veliko cvetočo industrijo, ki se po celej dolini nenavadno hitro razvija. Glavna reka države "Wisconsin.river" teče mimo mesta in skoz naselbino. Gradite se dve novi železniški progi in več cest v tem času. Eno miljo od naselbine so dve leti stari naseljenci, ki so letos zgradili novo sirarno. Svet je najrodovitnejši v državi; nič peska nič kamenja; zemlja valovita brez vsacega močvirja, s dobrim trdim lesom, ki se lahko proda. Cena samo.še za maj in juni $16. Plačilni pogoji lahki in po dogovoru. Kedor ne najde vse natanko ko je opisano se mu povrne vožnja. Nobenih knjig in podob. Ne hodite daleč od industrijskih mest v gozde, glejte, da bo Vaša zemlja hitro rasla v ceni, kar je mogoče le pri velikih industrijskih mestih s veliko bodočnostjo. Pišite po pojasni Iliria Colonization Co. jjj SHEBOYGAN, WIS. Sfi H Sfi m sfi sfi m sfi m Sfi m s m Sfi m s m m s si; m Sfi m Sfi » s Sfi m m Sfi m Sfi ^ Sli m m 31 m Sfi m K S Hi » S SR Sfi 25 S Hi Sfi S5 Buchanan-Daley Co. Desplaities and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu Zoper bolnp grlo poskusite Severov Antisepsol. G. Jur-ko Borowski, Mechanicsville, N. Y., nam je pisal sledeče: "Imel sem bolno grlo; toda Severov Antisepsol mi je zelo uspešno pomagal." — Drugi, ki so nam pisali pravijo, da je Severov Antisepsol izborili pripravek zoper o-tekle zobrne, zoprn dih, antiseptično čistilo za rane in ureze in za rabo v mrzličnem stanu kože in za britje. Poskusite ga. Cena 25 centov v vseh lekarnah. Vprašajte za Severov Antisepsol in ne vzemite nadomestitev. Ako ga ne morete dobiti, naročite ga od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. JOLIET, ILL. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts. Both Tel ephones 26. JOLIET, illinoit. Najhitreje in najceneje pošiljo t DENARJE V STARO DOMOVINO ice i: c, t poštna hranilnici i Mail — Tržaški škof dr. Karlin je bil dne 21. apr. vsprejet v Vatikanu od papeža v Avdijcnci. — Pismo poreškega škofa glede volitev. Glasilo italijanske nacijonalno-liberalne stranke "Giornaletto" v Pu-Iju objavlja dve zaupni pismi, ki sta jih naslovila poreški škof Pederzolli in laški krščansko-socialni državni poslanec Spadaro na italijapske župnike po-reške ikofije. S tema pismoma se vabijo vsi župniki na dan 23. apr. na posvetovanje v zadevi istrskih deželno-zborskih volitev v puljsko župnišče. V 82 Cortland St. New York. FOIDPlTJŽJlSriC^: 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. m K ■ Junaštvo in zvestoba. Zgodovinska povest iz časov Francoske revolucije. (Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) »i S s •fjj Nemško spisal Jos. Spillmann S. J. s « Poslovenil * * * kfj x m m m x m (Dalje.) Precej zadovoljen s kupčijo sem se torej vračal v Courbevoie. Ko sem šel mimo Tuilerij, sem videl, da so naši ljudje na straži. Poročnik Glutz iz Solothurna mi je povedal, ko sem šel mimo njegovega mesta, da bomo mi posihmal skupno z narodno stražo imeli službo v gradu. Sodrga je baje zelo predrzna; nekatere osebe da so splezale celo do oken pritličja in ostra-šile madamo Elizabeto, kraljevo sestro. Potem me je še vprašal, kje je stotnik Reding? Zdi se, je rekel,' da je danes rano brez dopusta odjezdil, kdo ve kam. Major Bachmann se je baje malo povoljno izrazil o tem. Jaz sem smeje rekel, da ga ta zločin pač ne spravi pred vojni sod; kar vem, je odjezdil radi zelo nujnih poslov. S temi besedami sem odšel proti Courbevoie. _ V Boulognski Šumi, skozi katero me je vodila pot, je bilo tisti dan tako čarobno lepo, da sem sedel na klop blizu velikega slapu ter mirno premislil dogodke di^eva. Potegnil sem listnico ter začel računati: 190 louisov za voz, odštevši mojo opravnino — 360 louisov za konje, deset louisov za Baruha, k temu gotovo še 30 do 40 louisov za opravo; nadalje moram najeti kočija-ia, plačati hlevarino in krmo: konec, da moja gotovina in menica za vse to ne zadostujeta. Toda, saj se Reding pojutrišnjem vrne ter mi lahko večjo izda. Kaj pa če bi, slučajno zadržan, ne prišel? Dan potem sem moral plačati, ker nisem hotel izgubiti 80 louisov zadatja. Pa saj gotovo pride! Sicer bi mi ta Baruh Frankfurter gotovo posodil 100 ali 200 louisov. In zdaj mi je mahoma prišla misel, da bi bila zame še veliko večja čast, ako bi sam otel kraljico! Sicer bo gotovo več ko polovica slave padla na bolj znano ime mojega prijatelja, in mene samega bodo kvečjemu imenovali kot pomočnika ali celo nič. Mislim sicer, da sem se pošteno boril zoper take nevoščljive misli ter sem prijatelju privoščil njegov delež slave. Vendar me je ta misel zalezovala, in skoro sem na tihem želel, da bi Redinga kak zadržek ustavil. Za ta slučaj sem sklenil, brez odlašanja na lastno pest delati. Potem sem zidal gradove v oblake in mislil: "Kako se bodo čudili Zurlauben, veliki sodnik, in moja ljuba mamica in eVrenka, kadar bodo slišali: "Poročnik Muos je kraljico in dofena otel čez Ren!" Tako sem prišel ob solnčnem zahodu, poln zlatih sanj v Courbevoie. Major me ni posebno milostno sprejel. Reding in jaz se zadnji čas bolj in bolj odtezava službi, je rekel. Sluti, da tiči za tem kakšno ljubkovanje, kakor navadno pri mladih častnikih. Naj preudarim pred Bogom in vestjo, če ni docela podlo početje, mlademu dekletu brez resnih namenov glavo mešati, da niti ne govori o šesti božji zapove-' di. Slišal da je nekaj namigavati o neki Ivanki. Saj te mi vendar boter nikoli ne dovoli poročiti. To je da kot majorju mu stvar nič mari ni; a kot očetovski prijatelj me je hotel posvariti. Ze marsikateri mladi častnik je po tej poti šel po zlu. Sic;er pa bo poskrbel, da v prihodnje ne bom imel toliko prostega časa za take igrače. Za jutri imam povelje iti na stražo v Tui-lerije. S temi besedami mi je major obrnil svoj široki hrbet in me prepustil moji jievolji. Naposled pa sem se zasmejal ,ter rekel pri sebi: "Na, čudil se boš še 'ljubkovanju z Ivanko', kadar enkrat— na, saj boš videl in slišal!" V svoji sobi sem našel Verenino pismo s pravcato karajočo pridigo zavoljo tega, ker sem spremenil politično mišljenje. Bral sem ga z zavestjo, da imam že v roci odpuščanje za svoj prebeg. Saj sem bil gotov, ako se posreči najino veliko početje, da mi vsi odpustita veliki sodnik in posebno njegova hčerka. "Dobri otrok! Le potrpi in čakaj prihodnje vesti o meni, in tvoje srce se razširi od pravičnega ponosa na tvojega Damiana! — Da le pojde po sreči." To sem rekel in smehljaje položil Verenino pridigo k drugim njenim pismom. XXI. Menica. Naslednji dan torej sem moral biti na straži ob velikem železnem omrežju, ki s Trga za Karroussel (b. Ka-ruselj) vodi v veliki osrednji Tuilerij-ski dvor. Ta se prostira pred "paviljonom z uro", srednjim delom kraljeve palače, koder je glavni dohod z mestne strani. Imel sem torej dovolj posla. Zakaj vsak hip sem moral kot častnik straže odločati, kdo sme iti skozi, kdo ne. Ko sem naposled mislil, da bom zamenjan, me je eden tovarišev prosil, naj še zanj prevzamem par ur službe. Tako sem se vrnil šele jtvečer drugi dan po Redingovem odhodu v Courbevoie. Nestrpno sem zdaj vsak trenotek pričakoval njegovega povratka. A znočilo se je, in on ni prišel. Čakal sem do polnoči — zaman. Ko je ura bila dvanajst, sem šel še enkrat po stopnicah navzdol in prašal stražo na vratih vojašnice, če se stotnik Reding ni še vrnil. Nihče ga ni videl. Čuden nemir se me je polastil. "Jutri," sem si dejal, "ali danes pravzaprav (saj polnoč je proč) moram plačati, a menica za 500 louisov ne zadostuje! In ako ne plačam, bosta trgovec z vozovi in konjar z veseljem vtak nila moj visoki zadatek v žep in kupčijo razveljavila." Zakaj cene so bile v resnici že nečuveno zrastle. Plem stvo je te dni neverjetno podvizalo z izseljevanjem. Okoli 60 tisoč, kakor sem pozneje slišal, jih je pobegnilo le v Švico. Tedaj plačati sem moral na vsak način; in sicer danes! A kako? Da bi velikega sodnika prosil za posojilo 200 louisov, je bilo izključeno. Tudi ko bi bila v dobrih odnošajih, bi mi tolike svote nikoli ne posodil, ne da bi vedel, čemu. Major me je bil ravno pred kratkim še ujezil s svojo pridigo. Ne, tema dvema ne privoščim, da bi tudi le z enim bera-škim louisom pospešila krasni načrt! Kateri od mojih tovarišev med častniki? Kar sem jih poznal od Luzern-cev in Solothurncev, ki so bili bolj dobrodušni, bi mi težko da kdo mogel pomoči. Plemiški gospodje iz Berna in Freiburga so mi bili pa vedno tuji. Ne ostaje drugega, moram tega Baruha Frankfurterja prositi posojila. A storil sem to od sile nerad; ta človek je imel nekaj v lokavem pogledu, kar me je plašilo. Mej tem razmišljanjem sem nehote položil Redingovo menico pred se na mizo ter nevoljno gledal na 500 louis-dorjev, ki niso zadoščali. Ko bi bil Reding vedel, kako bodo cene rastle, bi bil zapisal 1000 ali vsaj 800! Tu mi je hipoma šinila v glavo misel: kaj, ko bi to 5ico v 8ico spremenil?! Saj to je bilo tem lože, ker Reding v naglici števila ni bil z besedami pripisal. Brez odlašanja sem tudi že prijel za pero, da misel izvršim. Prišel mi je sicer pomislek, da je to vendar nekakšna ponaredba; a rekel sem si: "Saj delaš čisto v Redingovem smislu. Njegova menica ima biti po njegovem namenu nekaka "banko-me-nica", in gotovo mi docela pritrdi, da sem moral tako ravnati. Saj od tega tudi nima najmanjše izgube, nasprotno pa bi morala temu Baruhu Frankfur-terju plačati ogromne obresti." Ta misel me je popolnoma potolažila. Pomočil sem pero v tinto in s krepko potezo je iz 500 nastalo 800 louisov. Potem sem mirno legel na sofo in spal do jutra. Moj prvi pogled zjutraj, ko sem se prebudil, je zadel menico. Tudi vajeno oko ni moglo spoznati, da je bila številka prepisana. Vendar pa že nisem bil tako miren kakor tisti hip po noči, ko me je bila nenadno navdala misel, izvršiti spremembo. Vzdihnil sem in vtaknil pisanje v listnico, meneč: "Saj že še pride Reding o pravem času, da mi te stvari ne bo treba izročati bankirju." A Reding ni prišel. Oblekel sem svojo črno civilno suknjo; zakaj pri Arignacu in Barignacu sem moral kot oskrbnik voz plačati. Ob eni uri sem naročil Baruhu Frank-furterju priti v nemško menjalnico v Rue Cassette (b. Ri Kaset), da mu tam plačam konje za botra Levija, kateremu je bil trgovski drug. Najkasneje ob 11 sem torej moral oditi iz Courbevoie. Položil sem žepno uro pred se in čakal Redinga do zadnje minute; a ga ni bilo, in naposled sem moral odriniti v Pariz. Na cerkvi Saint-Sulpice je ravno bila ura eno, ko sem zavil v Rue Cassette, in resnično, tam je tudi že stal moj Baruh Frankfurter ter me čakal Skupaj sva stopila v menjalnicb, in stal je tesno za menoj, ko sem pri mizi izročil menico. "800 louisov na račun pl. Redinga," sem rekel. Uslužbenec me je ostro pogledal, in čutil sem, kako postajam zbegan. Ali ste vi ta gospod Damian Muos, na katerega se menica glasi?" je vprašal. Pritrdil sem. "Ali imate kaj pri sebi, s čemer se lahko izkažete? Časi so tako nevarni, da neznancu take svote ne moremo izplačati." > Moja častniška karta je bila ostala v uniformi. Zbal sem se, da je mož o-pazil premembo števila; da torej zato hoče odloga do jutri, da bo to preiskoval. Rekel sem, da rabim denarja nemudoma in torej prosim, da mi veruje, da sem gospod, ki ga menica imenuje. Obžaloval je, da običaj hiše ne dovoljuje izplačila; s temi besedami mi je vrnil menico. Baruh Frankfurter se je zdelo, da je tega pričakoval. A muzal se je zadovoljno. "Dajte mi papirček le za dvajsetinko enega trenutka I" je rekel. Dal sem mu. Zid je stopil z njim k oknu ter ga natanko preiskoval. Naposled je rekel: "Sramota je, velika sramota za tako veliko menjalnico, da se brani posoditi denar na menico, ki je v najlepšem redu. Pustite papirček meni, preljubi gospod poročnik; jaz ga prevzamem kot plačilo za krasno četverko svojega botra Levija." "A ta stane le 360 louisov, in ostanek rabim za druga plačila, ki jih mo- ram tudi še danes izpolniti," sem odgovoril. "E seveda, ostanka vam ne utržem. 360 louisov za botra Levija, 10 louisov opravnine, en odstotek agio (b. adžio) (nadavek, kadar se da zlat denar za papirnat) za menico, ki jo sprejmem— najnižji agio, kar mogoče: znaša skupaj 378 louisov, ostane 422 louisov. Bog pravični, kako vam jih bom mogel v gotovini plačati — tako veliko svoto!" No, vendar je mogel, in jaz sem hitel v Ribiško Ulico, kjer sem plačal voz. Tam sem tudi kupil opremo za konje, in. zdaj je bilo vse v redu. Ko sem še najel kočijaža, ki mi ga je Frankfurter priporočil, ter mu velel, zaenkrat peljati voz in konje v Neuilly (b. Neji) — prav blizu Courbevoie — sem se vrnil v vojašnico. Reding še ni bil prišel. Da bi pregnal strah, ki me je zdaj v prsih tiščal, sem šel čez Seino v Neuilly, da p'reiz-kusim konje in voz. Prvo jezo sem imel s kočijažem, ki ga je bil Žid priporočil; napil se je bil na moj račun in zdaj je ležal, pijan ko čep, na slami poleg konj. Velel sem torej hlapcu, da napreže moje vrance. Takoj mi je padla v oči velika razlika med ognjevitimi konji na trgu in temi kljuseti, ki so se počasu drsajočega koraka in k tlom povešene glave dali peljati pred voz. No, mislil sem od kraja, da jih je Žid pustil zadnje dni brez hrane, zato sem jim velel dati nekoliko ovsa. Res so ne koliko poživeli, in konj pod sedlom je celo enkrat zarazgetal. Obrnil sem voz proti Clichy-ju (b. Kliši-ju) in počasu vozil. Ko sem imel odprto cesto pred sabo, sem poskusil ostrejši tek in počil z bičem nad glavami konj. Res so četrt ure še dobro tekli. Tedaj pa se je konj na voj-ko začel spotikati, in konj kraj vojke šepati na zadnjo levo nogo. Ali je bila to ponosna četverka, ki so jo pred tremi dnevi na trgu vsi občudovali? Začel mi je vstajati sum, ravno ko sta me srečala Gibelin in Liebegg, ki sta bila rano skupaj pojezdila v Saint-Denis. "Halo!" je vzkliknil Gibelin. "Muos s četverko! In, častna beseda! res kavalirsko se drži na sedalu!" "Ko bi le kljuseta bila nekoliko bolj kavalirska," se je smejal poročnik von Liebegg. "A kaj nameravate, gospod tovariš? Mar hočete res v tem kaso-nu — ki je sicer prav gosposki, trisfo-medvedov, — odpeljati lepo Ivanko? Na, svoj živ dan bi si ne bil mislil, da ste sposobni za tako zanimivo pusto-lovino!" Jaz sam sem bil poskrbel za to, da je prišla med tovariše govorica o ljubezni z mlado mlekarico v Trianonu. Zato sem se le namuzal k zadnji Liebeg-govi opombi ter rekel, da je namen mojega voza zaenkrat še skrivnost. Kar pa pravite o mojih vrancih, gospod von Liebegg, se mi čudno zdi, ali pravzaprav me potrjuje v sumu, ki se mi je pravkar zbudil. Jaz sem namreč te konje vsekakor kavalirsko plačal, 90 louisov za vsakega, in bojim se, da mi je navihanec od konjarja poslal čisto druge živali, nego sem jih kupil." "Po 90 louisov za ta kljuseta?" je vzkliknil Liebegg in skočil s konja. "Moramo si jih vendar nekoliko bliže ogledati!" Gibelin mu je sledil, in tudi jaz sem naglo stopil s sedala. Pri konju na vojko smo začeli preiskavo. Ogledali smo zobe, in Gibelin je rekel: "Starost se ne da določiti!" Jaz pa sem bil gotov, da konj na vojko na trgu ni imel čez osem let. Konj kraj vojke je imel bramorja; konj pod sedlom se je zdel nadušljiv. in konj kraj ruda je šepal. "Na, gospod tovariš, tu ste pa gorostasno opeharjeni! Sama stara fiakerska kljuseta! Vsa četverka ni vredna 90 louisov!" je slovpl končhi podatek preiskave. In moral sem pritrditi. Lahko si je misliti, kakšen srd me je pograbil! Posvetovali smo se skupno, kaj je storiti. Vprašala sta me, če sem imel priče pri kupčiji. "Da, nekega trgovčevega botra, Baruha Frankfurterja, ki se je ponašal, da je znan s stotnikom Rcdingom." Oba sta se naglas zasmejala. "Frank furter! Eden najhujših judovskih o-deruhov in pijavk, ki je lansko leto Redinga opeharil z belcem za ježo. Ta bo Leviju roko držal in noben način ne bo pričal zoper njega! A takoj greva z vami k Židoma in bomo videli, kaj bi mogli s skupno grožnjo izviti iz njiju." Vrnili smo se torej skupaj v Neuilly, da bi najprej, če mogoče, kočijaža zaslišali. Gibelin mu je ulil posodo mrzle vode na glavo in to ga je toliko spravilo k pameti, da nam je vedel povedati za Levijevo štalo in Frankfur-terjevo stanovanje. Vzel sem ga k sebi na sedalo, oba častnika sta sedla v voz, in tako smo se peljali, kar smo mogli naglo z nadložnimi kljuseti, nazaj v Pariz. "Najprej k Frankfurterju," je del Gibelin; "ko njega omečimo, pa z njim k botru Leviju!" Oderuški Zid je stanoval v neki hiši med Ulico Penezarnice in Chatelet-om (b. Šatle-tom). V to blodišče tesnih in umazanih ulic ni mogel niti najlažji voz prodreti, nikar pa čveterovprežna kočija. Morali smo jo torej pustiti v bližini Novega Mosta. Nekega mestnega stražnika smo prosili, da za napitnino malo pazi na voz; zakaj koči-jažu nismo preveč zaupali, da ne bi Židoma roke držal. Nato smo tvegali v mrežo tesnih ulic tega mestnega dela. Kakšne luknje in brlogi! čela visokih in poševnih hiš so se malone stikala in nikoli niso puščala solnčnemu žarku do tal teh zagatnih ulic. Črna, vlačna, smrdeča nesnaga se je prijemala naših čevljev, in zelenkast glen se je cedil po zidovih. Poročnik von Liebegg si je tiščal parfimiran žepni robec pred nos in usta, in Gibelin se mu je zato smejal. Naposled smo s povpraševanjem našli Ulico Gnilobe in stali pred. oderuhovim brlogom. (Dalje prih.) m ZA KRATEK ČAS. &f| S im ffi »fi !fi MWiWil Dober sklep. Prvj visokošolec: "Ti, Ivo, to ti pa povem, napil se od sedaj naprej ne bom nikdar več." Drugi: "Zakaj pa ne?" Prvi: "Pomisli, zadnjič sem v svoji pijanosti poplačal vse dolgove." Pred poroto. Zagovornik: "Kazen za mojega varovanca je previsoka. Ker je slab in bolehen, bo morebiti komaj par let živel, pa ga hočete obsoditi za celo življenje!" lova slovenska naselbina V WISCONSINU, PRVI POLJEDELSKI DRŽAVI AMERIŠKE UNIJE. Iz šole. Učiteljica je nekega lenega dečka kaznovala. Mati njena pride k učiteljici in zavpije ne voljna: "Mojega otroka ne bote več kaznovali. Vi imate svojo plačo in vam je potlej vseeno, če imate v šoli enega osla več ali pa manj." Suehorobarjev vzdihljaj: "Pretetu so slabi časi! Oben člouk nejma gnarja; če ga pa gdu ima, pa jegov naj!" Gosta megla. Mornar pripoveduje: "Že marsikako meglo sem "doživel, ampak take pa še ne, kakor lansko jesen, ko smo se vozili proti Avstraliji. Včasih je bila že tako gosta in debela, da smo se kar s hrbtom ^nanjo naslanjali. Nekoč so rtam pa štirje moržje v morje padli, ker nismo zapazili, da se je bila megla za našim hrbtom pretrgala." V šoli. "Zadnjič sem vam razlagal pijavko. Med katere živali prištevamo pijavko?' Tone: "Med sesalke." Obsojena sufragetka. Leeds, Angleško, 8. m^ja. — Lillian Lenton, ena bojevitih sufragetk, je bila danes v policijskem sodišču spoznana za krivo, da je meseca junija lani zažgala Westfield House, in obsojena na erio leto v kaznilnico. Gospica Lenton je bila nedavno izpuščena iz kaznilnice, ker je vsled stradalnega štrajka telesno opešala. JOIIN N. W. Phone 348 m ii i i i i 1 i i i D MJIBMIMJMJ^JMJMJMIMMI M §TEFAN1CH :.:S1 »venska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 915 N. Scott St., Joliet, 111. pa] Med vsemi državami prostrane republike zavzema Wisconsin najodlič-nejše mesto, kar se tiče poljedelstva, živinoreje in sadjereje. V nobeni drugi državi ne živi farmar v tako ugodnih razmerah, kot ravno v tej napredni državi, katera tudi v marsičem drugem nadkriljuje ostale svoje sosestre. Wisconsin je država, katera po svojem zdravem podnebju, po svojih čistih, hladnih vodah, po svojih krasnih jezerih, po svojih bogatih loviščih itd., najbolj prija našim ljudem. Zato pa je tudi v državi Wisconsin toliko slovenskih farmarskih naselbin, kot v nobeni drugi državi Unije. Ljudje se trumoma naseljujejo na farme, ker vedo, da je le NA FARMAH njih bodočnost in ker jih razuntega k temu takorekoč silijo že skoro neznosne delavske razmere po mestih (splošna draginja, vedna nevarnost brezposelnosti, slabe plače, naporno in nezdravo delo po smrdljivih tovarnah itd.) Kar je bilo DOBRE farmarske zemlje, dostopne doslej Slovencem, se je vsled kričeče judovske reklame od strani raznih slovenskih zemljiških a-gentov večinoma že vsa razprodala, tako da je sedaj to, kar še ponujajo zemlja le bolj dvomljive kakovosti in manjše vrednosti. Wisconsin pa je obsežna dežela in še daleč ne tako obljudena in naseljena, kakor bi po svojih naravnih prednostih pred drugimi državami lahko bila. V Wisconsinu se še dobi DOBRA ZEMLJA; vendar Slovencem doslej ni bila na ponudbo, pač pa drugim Slovanom, v prvi vrsti podjetnim Čehom, ki so priznano najboljši poljedelci med vsemi Slovani. Kjer se naseli razboriti Čeh, je to že samoob-sebi zadosten dokaz, da zemlja tam NI SLABA! — Podpisani naselbinski družbi se je po dolgem prizadevanju posrečilo, da je dobila edino zastopništvo v svrho razprodaje te izvrstne farmarske zemlje med Slovence. Ne bomo hvalili naše zemlje, kakor hvalijo svojo na vse pretege razni slovenski špekulantni agentje; — kajti stojimo na stališču, da se vsaka dobra stvar sama hvali, — pač pa Vam priporočamo le, da nam pišete še danes po natančen slovenski bogato ilustro-vani popis zemlje z dotičnim zemljevidom, ki ga na zahtevo pošljemo vsakemu brezplačno. V tem popisu najdete vse, kar želite zvedeti o zemlji, ki jo hočete kupiti. Pišite nam še danes in mi Vam drage volje damo vsa potrebna pojasnila o tej novi slovenski naselbini. Slovenska Naselbinska Družba 198 FIRST AVENUE, MILWAUKEE WISCONSIN. Chicago Phone 2524. John R. Herath 40-41 Young Bldg., Jefferson Street JOLIET, ILL. ffi S3 PRODAJA ZEMLJIŠČA ZAVARUJE PROTI POŽARU POSOJUJE DENAR Slovencem 'in Hrvatom se priporoča. J MALI OGLASI. ^ Kdor kaj išče za vsakokratna piiob-čenje po 25c. Za zahvale, naznanila in drugo p« 2 centa od vsake besede V NAJEM HLEV, PROSTOREN za tri konje ali pa automobil. Več pove: Jos. Težak, 115 N. Broadway, Joliet, 111. 46t4 ZA PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko u n i j s k o tiskarno v Ameriki: Amerikanski Slovenec JOLIET, :: ILLINOIS DELO JAMČIMO. ffi S Ifi S ffi g Bi K ifi »si K a? ffi m POZOR, ROJAKINJE! i Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. Chi. tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson St. JOLIET, ILL. gostilničar YINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v naiem in Lunch Room. pflHffi I Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Uradne ure: s 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. ff Ob nedeljah od 10. do 12. I Dr. S.Gasparovich 1 Dentist Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. JOLIET, :-: ILLINOIS. Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se imenuje ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota telefona 405. S. Bluff St.. Joliet, 111..