15. štev.	ijp£* Večerno izdanje „Edinosti“ št. 32 z dne 22. aprila 1893.
iSl
Teöaj'l
. L
Izhaja T a a k o soboto ob 6. uri zvočor.
Prodaja se v tistih tržaških tobakavnah kakor ,Edinost'
po 2 kr, odtis.
Naročniki ,Edinosti1 dobivajo to prilogo vse leto, ako priložijo naročnini za ,Edinost' še 1 gld.
Cene oglasom v ,Novičarju‘ so: za petit-vrstico 8 kr., za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor,kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi.
Franhovana pisma in rokopise je pošiljati vredništvu ,К'ИНоШ‘. Ntfrankovana pismu se n* »prejimqjo.
NOVICAR.
Imenovanje. Finančni minister je imenoval davčnega nadzornika Florianija višjim davčnim nadzornikom za Primorsko.
Kraljica Natalija je baje že na potu v Srbijo. In tudi o Milanu se tako govori.
Tržaške Nemce smeši ,,L’ Indipeu dente“ v daljši notici uprav žgočim sarkazmom, a jim pri tem nadevlje celo kopo ne baš laskavih in častnih pridevkov. Na primer : da žive v polumraku, da gledajo okoli sebe prav debelo, plavi lasji jim se vijejo ob ramenih, da se drže povsod svojega muss sein, da se ne morejo iznebiti tevtonske mrzlote, da jim tesna pisarna duši še tisto malo duha, kar ga imajo; po nemških kavarnah in pivarnah se še bolj krčijo v svojem lastnem vzduhu; lastne sodbe nimajo nikake, ampak le tisto, kojo so že prinesli seboj; razlikujejo so od Italijanov po svoji nadutosti, vsled česar se le dolgočasijo v Trstu; solnce tržaško jim zaslepljuje oči in možgane; živahnost naroda italijanskega jih oglušuje, vsled Česar pisarijo dopise v nemške liste, v kojih se opisuje vsaka stvar ravno narobe. Ti dopisi so motni val, v katerem odseva Trst v tevtonski potrtosti in zavisti; iz vsake njih besede prši smešnost ravno zato, ker hočejo biti resni; menijo, da opisujejo tržaško življenje, kakoršno je, a v resnici napravljajo le debele karikature. Potem navaja , Indipendente“ Schoppenhauer je ve besede, da Nemci imajo to glavno napako, da iščejo po zraku, kar jim leži pri nogah. Zaključuje pa: „In tam gori (mej Nemci) smatrajo te nestvore kot dragocene zgodovinske dokumente in čitajo jih po temnih pivarnah, pijoč bavarsko pivo iz črnih vrčev in kadeč karfijolovo listje iz porcelanskih pip, tako pohlepno, kakor da so evangeljsko resnice“.
Le škoda, da ni povedal „L’ Indipen-dente, da je nedavno on sam prosjačil isto Nemce za pomoč pri prihodnjih volitvah.
Demonstracije. Povodom slavljenja srebrne poroke kraljeve dvojice italijanske videti je bilo po tržaških ulicah vse polno gospodov in gospic, odičenih z ljubljenkami italijanske kraljice — „margherittami“ (marjeticami). Osobito pa so se odlikovali dijaki. — „L’Indipendete“ pa je prinesel velikansk izkaz darov za Lego Nazionale, koji polni drobno tiskanih 6 predal velike oblike tega lista.
Ovržene volitve. Kakor čujemo uni čilo je visoko Primorsko namestništvo glasovite volitve za tretji razred v Ločniku in za prvi razred v Solkanu. Proti obema volitvama so se pritožili Slovenci, doka-zivši da so se dogajale uprav neverjetne stvari. Osobito pa je v Ločniku se svojim denarjem posezalo vmes društvo „Lega Nazionale“, katero v zmislu svojih pravil ne bi smeli imeti posla z volitvami. Nadejamo se, da bodo slavne oblasti pri dopolnilnih volitvah bolje gledale na prste znanim rogoviležem.
Bonetti in njegova mreža. Iz spodnje okolice se nam piše: Že v poletju mino-lega leta omenjali smo v „Edinosti* veliko Bonettijevo mrežo, katera se je teda postavljala v Grijanu.
Radi te mreže nastala je tedaj skrajna nejevolja med okoličanskimi ribiči, katerim so bili na strani i istrski ribiči italijanske narodnosti. — No, italijansko časopisje
rstu se ni zmenilo tedaj za proteste naših ubozih ribičev ampak navdušeno je bilo „za toliki nenadejani neredek“ ribištva tržaškega okrožja.
Vse to seveda le zato, ker je Bonetti .talijan, ker so ti ljudje mislili, da bodo i ta mreža služila kot poitalijančevalni stroj okolice. Bonettijeva namera se je pa tedaj izjalovila — in lahonski listi so potem jlamirani — modro molčali!
Omenjena velikanska mreža, katera je stala že nekaj desettisočev goldinarjev, izpostavljala se je nekaj časa izven Grijana, vlovili niso ti ljudje niti polovico tega, car se je potrebovalo za dnevne troške!
Mrežo so spravili potem na kup, in 3enettijeva slava je zatemnela ! — Čuje se pa, da je v tej zadevi interesiranih par tržaških gospodov, ter da je bil Bonetti le cot vodja te ponesrečene zadeve.
Ta velikanska mreža je prišla iz Por-
tugalske in žnjo tudi nekoliko Portugalskih je umrlo 104, torej 34'37 na 1000 probi-
ribičev. Vidil sem te ribiče, ali na moško častno besedo zagotovljam, da niso niti
senca našim vrlim slovenskim okoličanskim kapljica dežja; od blizu in daleč prihajajo ribičem — ne, kar se tiče spretnosti, vesti o trajajoči suši. Občutljiva je pa oso-še manj pa vstrajnosti pri teškem delu. —
V tem obziru slišal sem, kako so se čudili našim ribičem tudi istrski ribiči italijanske narodnosti.
Slava toraj ribištvu tržaškega okrožja, catero je skoraj izključljivo slovensko !
Politišk proces. Razprava proti Ber-nardinu, Josipu Černetu in Cezarju Cengia vršila se bode dne 27. t. m. pred porotnim sodiščem v Gradci.
Pri dopolnilnih volitvah v mestni zbor -jubijanski so bili tudi za II. in I. razred |
le proti razpusčenju skupštine, označujoč sedanje stanje kot nezakonito.
Hrvatski tamburaši iz Siseka produ-ducirajo se sedaj v Parizu. Parižanom ugaja zelo ta naša narodna glasba in so tamošnji listi polni hvale o njej.
Gibanje prebivalstva v Trstu. Trst ima sedaj poprečno 158.314 prebivalcev brez vojakov. Od 9. do 15. t. m. se je rodilo 31 moških in 35 ženskih, vkupe 66 zakonskih in 11 nezakonskih, vkupe 77.
Mrtvorojenih je bilo 6. Na leto se jih poprečno rodi 25'25 na vsacih 1000 prebivalcev. Umrlo jih je v rečeni dobi vkupe 90, namreč : 50 moškega in 40 ženskega spola, mej temi 19 do dobe 1 leta, 17 od 1—5 let, 10 od 6—20 let, 6 od 21—30 let, 1 od 31—40 let, 11 od 41—60 let,
23 od 61 — 80 let in 3 preko 80 let. —
Letna umrljivost je 29,51 na 1000 prebivalcev. V istem tednu minolega leta jih | Francozko. Od tistega dne menda niso več
na Francosko.^ Mislili so, da so to Fran-cezje, ki so umrli v Švici, a so izrekli željo, da se njih trupla prepeljejo v domovino. Počasi so se premikali ti sprevodi z „cerkovnikom“ na čelu, kateremu sta sledila nosila križa in „župnik*. Krsta je bila na vozu, a za njo so žalostno stopali „žalujoči ostali“. Carinarski uradniki so pozdravljali spoštljivo sprevod. Ko pa je nekega dne „cerkovnik“ pred seboj zagledal celo četo finančnih paznikov, vrgel je naglo od sebe svojo dohovensko haljo ter zbežal. To pa je tako prestrašilo nosilca križu, da je tudi on zbežal, vrgši križ od sebe. No, in tema dvema so sledili potem urnih krač „duhoven“ in „žalujoči sorodniki*, tako, da jo ubogi „mrlič“ ostal čisto sam na ulici. Ko se potem finančni pazniki odprli krsto, našli so v njej vse polno — tobaka, kojega se hoteli vtihotapiti na
vaicev.
Suša. Že mesec dni ni padla z neba
tako pogosto umirali Francozje, bivajoči v Švici.
246 čeških romarjev napotilo se je
v Rim. Mej njimi je več aristokratov in mnogo cerkvenih dostojanstvenikov. Vod-bito po bližnjem Krasu, kjer primanjkuje ; „ib jim je grof Zdenko Lubkovic. vode celo za piti. Trajajoče suho vreme:	Odvetnikov V Budimpešti je sedaj
slabo vpljiva tudi na zemljo. Setev se Okolu 1000. To je pač izdatno število. Za-obnese slabo in seno je že sedaj znatno njmjyo bi bilo zvedeti, koliko je mej njimi
podraželo, kajti trave bode le malo, ako nam mili Bog ne pošlje zaželenega dežja.
Tovarna za lupljenje riža se osnuje v Trstu. V ta namen so osnuje družba na delnice ped imenom „Prva tržaška delniška družba za lupljenje riža“. Ministerstvo je že potrdilo pravila.
Za družino Svetozarja Hurabna Va-
izvoljeni kandidatje narodnega volilnega' jonskega, te slovaške žrtve madžarske sr-odbora. Posebne agitacije ni bilo, ker) so |dito8ti. nabrali so Slovaki, živeči v Arne-conservativna stranka in Nemci niso udeležili volitev.
Za „Narodni dom* v Ljubljani došlo je do 17. t. m. jednajst načrtov.
riki, 1000 gld.
Skrivnost. Preteklo soboto se je mnogo govorilo v tukajšnji sirotišnici o nekem človeškem izrodku (monstrum), katerega Oporoka dobrotnika. V sredo je umrl so bili prinesli v kapelico, da prestane
tu 84 letni samec Karol Bartoletti. Zapustil je vse svoje premoženje — 350.000 gld. — dobrodelnim namenom. Mej temi dobi tudi nova župna cerkev v Rocolu 10.000 gld.
Zborovanje. Radikalno društvo „Asso-ciazione Progressista* zborovalo bode jutri v gledišču Filodramatico. Na dnevnem redu so mestne volitve.
Dogodki v Srbiji ne dajo mirno spati strogim Madžarom. Zato je v državnem zboru Ogerskem poslanec Geza Polony in-
svojih 48 ur, napreden ga pokopljejo. Truplo pravijo, da je bilo podobno človeku, a glava da je bila ^popolnoma pasja. Rodil se je izrodek mertev in kar jo najbolj zanimivo, pravijo, da je prišel že z nekoliko zobiči na svet. Zaradi družbinskih ozirov ostala je stvar v globoki tajnosti.
Umor in samomor. V Zagrebu je umobolni 461etni krojač Blaž Franc umoril svojo ženo s sekiro, potem pa se je obesil.
Ljubovna tragedija v Pragi. Veliko senzacijo je vzbudil v Pragi grozen umor
terpeloval ministra-predsednika, ali ne bodo in samomor. Udova Kati n ka Anger, po-
morda ti dogodki škodljivi za mir, in ali se morda ne prenehajo dosedanji prijateljski odnošaji mej malo kraljevino in našo monarhijo. Minister predsednik je odgovoril na ta vprašanja, da so dogodki v Srbiji prišli čisto nenadejano, a da niso provzro-čili razburjenosti. Avstrijsko ministerstvo za vnanje zadeve ne more uplivati na srbske zadeve, najmanje pa notranje. Madžari j a da živi v prijateljskih odnošajih z vsemi državami na Balkanu in tudi se Sr- k Angerjevi, ki je bila nekaj bolehna in bijo. Dogodki v Srbiji ne morejo postati ležala v postelji in jo ustrelil, potem pa nevarni evropskemu miru, radi česar ne še samega sebe. Ko so prihiteli ljudje, so treba delati kakih posebnih korakov. našli še oba živa, a pol ure pozneje bila
sestnica velike kavarne na Pfikopih, sezna-znanila se je pred kratkim z vinskim agentom Aleksandrom Subotičem, umirovljenim stotnikom, ki stanuje pri svojem bratu na Vinohradih. Navzlic razliki starosti — ona bila je stara 51 let, on pa 37 — hotel je Subotič stopiti z udovo v zakon. Ker so ji pa sorodniki odgovarjali in je ona postala hladneja proti Subotiču, prišlo jo do katastrofe. Subotič prišel je
Proglas, kojegs. je izdala tako grozno propala liberalna strarka, naglaša, da so
sta mrtva.
Procesija tihotapcev.
Iz Genfa v
srbski liberalci že leta 1858. začeli delo- Švici poročajo: Na meji mej Francosko vati na dinastiški podlagi, in da tudi sedaj in Švico čudile so se francoske carinarske nočejo storiti ničesar, kar bi moglo škodo- oblasti vedno naraščajočemu številu po-vati dinastiji. Liberalna stranka protestuje grehov, pomikajočih se s švicarskih tal
Židov, kajti gotovo jih je večina.
Svetovna razstava v Chicagu otvori se dne 1. maja. Na tej razstavi bode videti mnogo izdelkov v velikanskih merah. Tu bode najprvo orjaško plesišče, zgrajeno v obliki slona. Hrbet slonov bode se vspenjal 125 čevljev nad zemljo, pri glavi bode slon visok 200 čevljev. Z no-i tranjim mehanizmom obračal bode ta slon svoje orjaško telo, mahal z repom, obračal oči ter majal z ušesi. In da bode vse popolno : tulil bode tudi grozno. V slonu bodeta dve nastropji, pri tleh plesišče in nad to jedilnica. Razsvitljen bode ves slon z električno lučjo. Stal pa bode 50.000 funtov sterlinov. — Tudi „sir* bode videti na razstavi v teži 22.000 funtov.
Tudi na Rumunskem vršili so se te dni neredi. V Bukareštu spoprijeli so se ljudje s policaji in orožniki. Povod temu je dala neka prošnja industrijcev in obrtnikov do poslansko zbornice. V tej prošnji so protestovali proti zakonskemu načrtu o občinskih davkih, o kojom je razpravljala zbornica prej ta dan. Ranjenih jih je bilo mnogo mej občinstvom in redarji.
Most Čez kanal. Zveza med Francosko in Angleško pod morjem ali pa nad morjem je še vedno na dnevnem redu, čeravno se ji angleški politiki trdovratno upirajo. Neka francoska družba je izdala projekt, kako bi se napravil most čez morski rokav, ki loči Angleško od kontinenta. Most bi ležal 61 metrov nad morsko gladino. Stebri bi stali 400 do 500 metrov narazen. Po noči bi bile na njih velikanske električne svetilnice, ki bi po svojem razvrščenji mornarjem tudi kazale številke stebra. Pri meglenem vremenu bi velikanska trobila naznanjala ladijam bližino stebrov. Dolžina mosta je proračunjena na 33.450 metrov; v morje je postavljenih 73 ogromnih stebrov, ki stoje deloma 51 metrov globoko v vodi. Nad morjem je zidanega stebra še 14 metrov, potem pa je konstrukcija železna. Krog stebrov je projektiran venec velikanskih skal, ki bi imel nalogo, steber varovati pred navali mor-
sirih viharjev. Mostni stroški so proraču-njeni na 818 milijonov frankov. No, če bodo Francozje pri eventualni zgradbi tega mostu tako gospodarili, kot pri panamskem kanalu, potem bode teh 818 milijonov še premalo ! —
Francoska in nemška žena. Znani italijanski človekoslovec profesor Montegazza piše o francoski ženi: Mačka in kača, palma in vijolica, je slaba in nežna na videz, a zajedno neustrašljiva in oborožena proti vplivom najhujega plamena ljubezni ; polna je dražesti, a vender je trikrat žena in trikrat zadavljajoča. Mali im-pertinentni nosek, nežne črte telesa, prekrasna usta, delajo jo vredne obožavanja ter prespretno zapeljivko. Ljubeznjiva je, duhovita, nenadkriljivo koketna, naj bolj nezvesta in to iz istega vzroka kakor Italijanka. Ona je uplivneja nego Italijanka, ker je izredno simpatična in očarajoča. In tudi elastični, ognjeni jezik, s katerim govori, ima očarujočo milino in sladek zvok kakor da je ustvarjen nalašč za ženo. — Nasprotno pa je nemška žena malo gracijozna v njenem gibanju in v oblikah telesa, sicer pa je krepka, da se lahko upira uplivom čutstev in časa; plavi so jej lasje, plave oči in je bele barve na licu; ona je sposobneja za trajno čustvovanje, nego-li za hipni ogenj ; tako je or-ganizovana, da je bolja žena, nego ljubimka, ter stoji bližje možu nego mnogo njenih evropskih sestra. Najivna je, dobra, marljiva in mnogo bolj izobražena od ostalih žen, izvrstna gospopinja, dobra mati; velika prijateljica plesu in glasbi, ognjena v objemu ljubovnika, idejalna in fantastična; pripravljena je v vsikdar čuditi se in navduševati.
Krokarjeva osveta.
Humoreska. — Spisal Jadranski.
(Dalje.)
Bilo je nečega poletnega večera po zdravi Mariji, ko je bil Krokar že postregel svojega osliča z debelo srčinovo krmo, ter potem truden dnevnega znoja legel v jasli, oblečen, kakor po navadi, ter sladko zaspal kakor dete, ki ima lahko vest pa nijedne skrbi, katera bi mu kalila mirno spanje. Spal je Krokar in poleg njega je osliček grudil krmo, včasih nekoliko zapr-hal, tu pa tam nekoliko postal pa vlekel na ušesa, ker je slišal smrčati poleg sebe svojega gospodarja.
Zdaj pa zdaj se je uboga živalica tudi nekoliko zamislila pa nekoliko prenehala gruditi pusto krmo.
Morda je mislilo pri sebi, v čem da se je moralo pregrešiti, da mu je odme-njena tako britka usoda. Ves božji dan mora vlačiti bremena, pa ga le vender zaničujejo; ubogljivo in pokorno je do skrajnosti, pa vender niso zadovoljni žnjim in ga vedno huje oblagajo; zadostuje mu pičla krma, previdno je v hoji in obnašanju, nobenemu ne dola nadlege, pa ga vender-le primerjajo budalom. Uboga žival, zakaj se nisi zvalila rajši kot dična in svobodna čebra, ali pa kot ponosni šareč, pa bi se ti godila bolje nego tvojemu lastnemu gospodarju. In vender si ti še srečna žival ki ti je vsaj jeden naklonjen, t. j. Krokar, tvoj lastnik, a poglej nekoliko na svoje sobrate in tolaži se z njihovo nesrečo ! — Tako je morda premišljevala uboga žival svojo osodo, ko je Krokar že trdo spal, glasno smrčal in imel divne sanje. — Sanjal pa je ravno o svojem osliču. Zdelo se mu je, da vidi pred seboj svojega Kojšeka (tako je Krokar nazival svojega osliča) pa da jaše na njem dohtar Cucek; zavrela mu je kri, ko je to videl v živih sanjah, pa jo vskriknil : Kejsek hop P hop !! — in glej: razumel ga je Kejsek, stisnil glavo ob prvi nogi, poskočil kviško s poslednjima nogama, in plosk ! ležal je dohtar Cucek v blatu, moleč vse štiri od sebe . . . • Ha-ha-ha-ha — grohotal se je Krokar v
sanjah od veselja in radosti, — pa še se je razlegalo po hlevu votlo krohotanje spečega Krokarja — Kejšek je še zatrobil vmes — in glej čuda: nekdo zgrabi Krokarja za nos, ter ga strese tako močno, da se izdere iz sna in zbudi. Pomcnca si nekoliko zaspane oči, pogleda kvišku, pa vidi pred seboj neko moško podobo. Kdo je bil? Dohtar Cucek sam, živ, kakor ga je nesreča sama postavila na svet. — Pst! pst! šepetal je tihoma dohtar Cucek ter iznenadil svojim prihodom Krokarja tako, da ni mogel verjeti sam svojim očem, kako je mogoče, da se je zviti Cucek vjel v mišnico tako lahko pa tako nepričakovano. Najbrže je Krokar že naprej uganil dohtarjeve namene, zatoraj se ni dosti po-mišljeval, ampak izkobacal se je iz jasli, postavil se na noge in pričakoval, da pride sam dohtar Cucek na dan svojimi nameni. No Krokar, prične dohtar Cucek hinavskim glasom : „Si-li še kaj jezen na-me P Glej prišel sem ponoči k tebi prosit te odpuščanja. — Pozabi, kar je bilo med nama
—	pravda je pravda — jaz sem bil le zastopnik tožiteljev, a zdaj nisem več“, — „Kaj bi pa prav za prav radi ?“ — pretrga mu Krokar besedo. — „Ej nič, odgovori mu smehljaje dohtar Cucek, seživa si v roki, pa bodiva prijatelja, druzega ničP
—	Pri tej priči začno stiskati Krokarju žuljavo roko, jame ga objemati, poljubljati, da se je Krokar kar sramoval samega sebe. Oj nesramna drznost naših nasprotnikov, zaničevanja vredna hinavščina ! Kako globoko se ponižuješ in zakaj vse to? Le za nekoliko dima napuhnjenega slavohlepja 1
—	Tedaj smo ti dobri, ko nas imaš uporabiti za svoje orožje, tedaj smo tvoji prijatelji, tedaj priznavaš potuhnjenec, da smo tudi mi na svojih lastnih tleh; a drugi pot porečeš, da smo le tvoji gosti, a morda še toliko nam ne priznaš. Ne, ne, sužnji tvoji porečeš da smo! — Hujskal bi po pasje proti nam, in izlival svoj strup na narodnost uašo, in teptal bi vandalično svete naše pravice. — Tako je mislil Krokar pri sebi, napreden je še dohtar Cucek razkril svoje skrivne želje.
„Veš Krokar — jeclja dohtar Cucek — pravijo, da si ti v tej občini na dobrem glasu, pa da imaš veliko upliva nu volilce“. —• „Vem, kam pes taco moli“, odgovoril je Krokar pri sebi pa mislil: Zdaj ga imam ptička! — No, potem sta prešla na bodoče volitve in dohtar Cucek se je v svojem govoru sukal po raznih ovinkih okrog tega predmeta, kakor maček okoli ocvrte ribe, — naposled pa je zajecljal svojo željo, namreč : d a bi ne imel nič zoper to, ako bi ga volili v mestni zbor!
Krokarju so se kar zasvetile oči od nekakega hrepenenja in srce mu je poskakovalo od veselja.............a dohtar
Cucek, ki si ni pričakoval tacega navdušenja in ga ni umel, začel se je širokoustiti svojimi obljubami. „Hvaležen ti bodem do smrti,* dejal je Krokarju. „Nikoli te ne pozabim, gospod moraš postati, gospod — konja ti vkupim, kaj se bodeš mučil s tem
—	le osletom“ ! Ali o joj! da bi ne bil nikdar izrazil to besede, koliko bolje zanj!
—	Stal je ravno blizo poslednjih osličevih nog. — Krokar čuvši kako zaničljivo se je dohtar Cucek izrazil o delavnem in potrpežljivem njegovem Kejšeku, spomnil se je na svoje sanje in vskriknil hop ! hop ! in glej ubogljivi Kejšek kakor na gospodarjev ukaz, vrgel je od sebe kopita, krepko si jih otresel ob dohtarjev trebuh in štrbunk! telebil je Cuci k ob tla, kakor da ga je kdo treščil iz neba. — Štrbunkov ropot zbudil je Krokarjevo majko, katera je vstala naglo in pritekla gledati kaj se tu godi. Zazrši ubozega Cucka ležečega na tleh, hitela je po jesiha, da mu ga podtakne pod nos, da je zopet prišel k zavesti in se pobral sklonivši se po konci. — A Kejšekova kopita nista ga osramotila, da bi bil odatopil od svoje nevarno namere.
I Smola ! si je mislil ali korajža velja !
Dej! silil je Krokarja, dej! skliči volilce; dam ti, kolikor hočeš! A ker se je Krokar branil denarja, segel je dohtar Cucek v žep ter privlekel iz njega svojo mošnjo in jo po sili vtaknil Krokarju v nedrije. Zastonj se je Krokar otresal, zastonj mu je vračal mošnjo, zastonj mu jo je bacnil pred noge. Zopet jo je dohtar Cucek pobral ter zopet jo posilil Krokarju. Tako dolgo sta si jeden drugemu metala ono mošnjo, dokler jo je moral Krokar, hočeš nočeš, obdržati. Pa sklicati volilce in priporočati jim dohtarja Cticeka, to je bilo še hujše, da, za Krokarja neznosno. Kot poštenjak se je Krokar odkritosrčno odrezal in dejal, da to naj si le dohtar Cucek iz glave izbije. Posebno, ker je že dobil zadoščenje po svojem Kejšeku, ohladilo se mu je bilo nekoliko po osveti hrepeneče srce. Plemenitim značajem pade navadno orožje iz rok, ko vidijo razoroženega in oslabljenega svojega nasprotnika, in nečejo ga popolnoma uničiti.
Jaz imenujem to slabost, ker se večkrat zgodi, da plemenitost sred beguna osrči, da se s podvojeno močjo vrže na velikodušnika in ga iz hvaležnosti včasih pogoltno. — Menda je bil dohtar Cucek uganil, da spada Krokar k takim plemenitim značajem, ko se je jel rotiti in prisegati, da hoče storiti konec svojemu življenju, ako ga Krokar ne usliši in ga ne predstavi volilcem. No, naposled si pa Krokar v zadregi izmisli neko prav dobro. Na videz omehčan in prepričan dč dohtarju Cuceku, naj se napoti v Živčevo gostilno in naj ga tam počaka, pa da hoče sam medtem skupaj zbobnati volilce, Vesel se je napotil tja dohtar Cucek in zvest si je bil že svoje zmage.
(Dalje prih).
Smešnice.
Angležka vztrajnost.
Neki Anglež vstvaril si je v svoji domošljiji žensko, kakoršna bi morala biti, da bi ji mogel ljubiti. Popotoval je dolgo let po širokem svetu za svojim nepoznanim idealom. Prišel je v mesto N. in tam nečega dne srečal na ulici divno gospo, katera je popolnoma odgovarjala njegovemu uzoru. Vstavil jo je ter brezobzirno jej povedal, da jo ljubi. —- Oprostite gospod ! Zmotili ste se — jaz vas ne poznam — nikoli še vas nisem videla — izgovarjala se je gospa v zadregi. A Anglež jej je odkritosrčno odgovoril, da to nič ne dč, kajti on je dobro pozna, ker jo nosi že 15 let v svoji glavi. — Oprostite gospod, zmotili ste se, jaz sem poročena — ugovarjala je gospa. — Dobro! pravi razburjen Anglež — potem pa dovolite, da pozovem vašega soproga na dvoboj, ker mi je oskrunil moj ideal!
Zagonetke.
Kaka razlika je med lenuhom in vratolomcem ?
Lenuh ždi in čaka, dokler mu sila ne zavije vrata, a vratolomec si v sili rajši sam zlomi vrat. —
Kaka razlika je med bedakom in vrtoglavcem ?
Kar bedak izmisli, to izkoristi vrto-glavec za se in povzdigne na najvišjo sto-Р'п,ј°-_________________
Narodno-gospodarske zadeve,
Sredstvo proti rji na železu. Ako so
železni predmeti izpostavljeni zračnemu upljivu, poprime se jih kmalu rja ter se polagoma poškodujejo. Osobito orodji in železu na vrtu in v vlažnih prostorih mnogo rja škodi. Da temu opomoreš, je neki dobro sredstvo sledeče, koje pa moreš rabiti samo pri majhnih stvareh n. pr. žebljih. Prodno jih rabiš razbeli jih v ognju ter na to vrele postavi jih v hladno laneno olje. Enakih žebljev se rja ne prime.
Bolezen na češnjah. Na češnjah in marelicah se večkrat pokaže neka bolezen,
ki je tem drevesom jako škodljiva. Kedar je namreč drevo lepo ocvetelo, cvetje polagoma ovene ter odpada; v kratkem jame odpadati tudi perje in v kratkem času pokaže drevo žalostno podobo, čestokrat se prigodi, da je v 14 dneh popolnoma golo. To bolezen provzročuje neka gljivica. Najboljše sredstvo je, da se ovelo in posušelo cvetje in perje koj iz začetka pridno obira in zažiga.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača oko-ličanska vina.	Cl.
Franca Potočnika gostilna
„Andomo do Franz" v ulici Ireneo se priporoča slavnomu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
Antnn Pnplioi na то61и ulice tihega
MII lull rUuIxdj, in Cecilia,toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Gostilna „AHa Vittoria“
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torronte št. 30) toči izvrstna vina in prirojuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Martin Krže,
Piazza S. Giovanni, št. 1 trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Gomili ilia elita ii Grar ä
polog kavarno „Univorso" priporoča se Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo so izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem Cl	JAKOB KUMAR
via Rossetti (nasproti lekarne E. Leitenburg) priporočujo svoja izborna isterska vina častitim družinam po najniži coni 28 kr. liter v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo. — častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo In izborna kuhinja ter dobra isterska kapljica.
B„ Modic in Grebenc, st.V0Ö
in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmarje in č, duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Gostilna „Pri lepem ogledu“
(„Gregorju") pri sv. Alojziju (Chiadino, po ulici Farneto naprej) toči izvrstno domače črno in bolo vino ter pivo prvo kakovosti, kakor tudi ima točno knhinjo. Črno vino se toči po 32 in belo po 36 kr. liter. Priporočaje se sl. občinstvu za obilen obisk, beleži udani	Gregor Čehovin,
26-6	gostilničar.
Prodajalnica i zaloga jestvin
„Rojanskoga posojilnega in konsumnoga društva", vpisano zadrugo z omejenim porošivom v ulici Belvodere št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in iz dežele.	67--104
Kavarni ,Commercio‘ in ,Te-
fioonre v ulici „Casorma", glavni shaja-UvOvU lišgj tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
ßnc+ilna QtnV«!“ staroznana pod ime-UUbllllla „OlUhll , nom „Belladonna“, poleg kavarno „Fabris“, priporoča se Slovencem v mestu in na dežoli. Točijo so izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Josip Kocjančič,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Antonijeta Drenik, ™°Г
so priporoča tržaški slovenski gospodi za vsakovrstna dela, spadajoča v stroko šivilje, po najnovejši parižki in dunajski modi. Zagotovlja točno postrežbo v popolno zadovoljnost in po nizkih cenah.	42 — 52
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campunille v hiši Jakoba Brunnorja št. 5 (Piazza Pontorosso). Po dvakrat na dan frišnp opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smotana.
Gostilna „Alla Cittä di Vienna“,
Piazza Casenna št. 2. (zraven Tiskarne Dolenc) prodaja najboljša kraška in isterskega vina I. kakovosti in graško pivo. Izborna kuhinja, sprojem-Ije naročila tudi za kosila in večerje. Imenovana vina morejo dobiti tudi družine na dom, in sicer ne izpod 28 litrov, po nastopni ceni: Teran iz Aubera po 42 kr. in najboljša isterska vina po 28 kr. liter, -r- Za obila naročilu se priporoča 26—7	Anton B r o v e d a ni.