jtev. 37. PoStnlna plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 18, septembra 1927. Mesečna priloga »Novice v slikah". Leto 40f tlluilo Jugoslovanske kinclske zveze. - Cena 38 Vin za celo leto. — Za inozemstvo ti® Din. — rosa- Izhaja vsako sredo ob K zjutraj. — .Spisi in dopisi naj se pošiljajo (irodniilvu „llomol|nlia", aaročulit, inezaa Številka 1 Din. — V Inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. w reklamami« In insoratl pa U|>i-avnlHvu „Domoljub(v" v l.fahtjanl, Kopitarjeva ulica Štev. 6. Ponovno zaupanje slovenskega ljudstva Slovenski ljudski stranki. Volitve v Narodno skupščino so u\ nami. Kakor smo že poudarili, je šlo pri teh volitvah v prvi vrsti za to, da se iztrebi korupcija iz strank in da se postavi solidna podlaga za novo prepotrebno gospodarsko delo v državi. Zdi se, da je ljudstvo razumelo ta program ter ga s svojim glasovanjem odobrilo. V pral vrsti slovensko ljudstvo, ki se je tudi fo pot v svoji ogromni večini izreklo za program Slovenske ljudske stranke, zato ob teh volitvah prav posebno za čim popolnejšo iztrebitev korupcije in za solidno gospodarsko obnovo naše države. Glasovi Slovenske ljudske stranke so pri teh volitvah znatno narastli, svojih 20 mandatov, ki jih je izmed 26 slovenskih dosedaj imela Slovenska ljudska stranka, je trdno obdržala. Še več. Po pravici bi ji moral pripadati tudi še ljubljanski mandat, ki so si ga zerjavovci z malo večino 22 glasov pridobili z goljufijo: s tem, da so šli mnogi po dvakrat volit, da so na trnovskem volišču zamašili skrinjico SLS ter prenašali zastale kroglice v svojo skrinjico, s tem, da so volili mrtveci itd. Zato je verjetno, da bodo ljubljanske volitve razveljavljene. Po Sloveniji so bili strahotno tepeiu radičevci. Na Štajerskem, kjer je imel Radič preje tri poslance, je sedaj ostal brez mandata. To pa samo zato, ker trezni Slovenci — in taki so Slovenci v ogromni veČini, odločno odklanjajo neresno blehetft-vost, in zato, ker ne marajo za poslance Hrvatov, ko imajo med seboj dovolj v res- nici sposobnih mož. Radičevski Hrvatje so pač zadnji, ki naj bi Slovence učili politike. Radičevski slovenski pristaši so se zato razdelili pri volitvah na tri strani: trezni in verni so se vrnili k Slovenski ljudski stranki, stari zagrizeni liberalci pa so se vrnili k žerjavovcem, deloma pa so šli k socialistom. Zato so na štajerskem dobili socialisti en mandat, ki bo edini v celi narodni skupščini. Znani gospod Albin Prepeluh, ki je bil najprvo socialist, nato avtonomist in republikanec, končno pa radičevec, je temeljito pogorel. Take ljudi Slovenci odklanjajo prav tako kot Radioa. Ne vemo, če bo g. Prepeluh sedaj še drugod poskusil svojo srečo. Zerjavovci so na račun radičevcev in Pucljevcev nekoliko napredovali. Vidi se, da ima za brezverske in koruptne ljudi, brez katerih žal tudi Slovenija ni, največjo privlačnost žerjavovska stranka, ki je najbolj znana kot koruptna in brezverska stranka. Izid v Sloveniji je naslednji: SLS 20 (na Kranjskem 8, na Štajerskem 12), žer-javovci 3 (na Kranjskem 1, na štajersekm 2), Pucelj, en socialist, ljubljanski mandat pa je še sporen. V ostali državi se izid glede strank tudi ni dosti spremenil. Bistvena sprememba je pač ta — ln baš ta se je hotela z volitvami doseči — da se je radikalna stranka znebila korupcionistov, kar jo je seveda stalo nekaj mandatov. Vukičevič je dosegel večjo zmago, kot jo je pričakoval. Pašičevci so poraženi — ostalo jih J«) še kakih 10—15, ki pa se bodo morali p®8 ukloniti celotni stranki. Davidovičevci so napredovali na račun radikalov za 27 mandatov. DavidovlS je sicer pričakoval več, toda tudi s tem je lahktf zadovoljen. Radičevci so po glasovih zopet strahotno nazadovali; toda ker so še vednb najmočnejša stranka na Hrvatskem, 6« vsled volilnega reda to nazadovanje ne pozna v tako veliki meri. Izgubili so 8 mandatov. Notranje ministrstvo je -že .v- ponedeljek ob 11 dopoldne objavilo, uspeh volitev in je naslednji (v malenkostih se bo morda to še kaj spremenilo. V oklepajih označene številke so od zadnjih volitev, 8. febr. 1925.): SLS 20 (20). Radikali 111 (140), Davidovič 63 (36). Radič 60 (68), Pribičevič 23 (22), Muslimani (Spaho) 16 (15), Zemljoradnlkl 9 (5), Hrv. federalisti 2 (0), Hrv. pučkd stranka 1 (0), Pucelj 1 (1), Socialisti 1 (0). Črnogorski federalisti 1 (3), Madjari 1 (0), Nemci 6 (5), Skupaj 315 (315>. Vladna večina, ki si jo je zamišljal ministrski predsednik Vukičevič, je s tem zagotovljena. Vseh poslancev je 315, večina znaša 158. Vukičevič (111), dr. Korošec s Hrv. pučko stranko (21), Davidovič (63) in dr. Spaho (16) tvorijo močno večino z 211 poslanci. Opozicija bi zTnhšala v tem slučaju 104 poslance. Bog daj, da bi se sedaj res sestavila močno delovna vlada, zakaj ljudstvo potrebuje dela, poštenega, vestnega in vztrajnega dela. Nekaj volivnih številk. Pri nedeljskih volitvah je Slovenska ljudska stranka znatno napredovala, dočim 8o zerjavovci, zlasti pa še samostojneži na-sadovali. Ljudstvo zna soditi, kje se je dolalo, kje pa se je ne samo lenuharilo, temveč naravnost škodovalo Slovencem. Vendar pa smo prepričani, da je še »nogo naših ljudi, ki uo ostali doma. De- loma iz nezavednosti, deloma iz nemarnosti, drugi nahujskani in zopet nekateri užaljeni radi raznih zasebnih ali krajevnih interesov, katere so mislili 8 tem bolje zastopati, če ostanejo doma. To so usode-polne zmote, ki Imajo lahko težke posledice. Zato naj bo prva skrb naših krajevnih odborov sedaj ta, da vse te slučaje takoj ugotove ter se z dotičnimi razgovore ter jih pouče. Neudeležba pri volitvah je naravnost greh proti državi in splošni blaginji. Če je v sedanjih časih demokracija (ljudstvo) poklicano, da vlada državo, potem naj jo tudi v resnici vlada. V nemar pustiti sodelovanje pri državnem gospodarstvu je kršenje dolžnosti ne samo proti samemu sebi, temveč tudi proti splošni blaginji. Biti postavljen za gospodarja, pa l1 Stran 586. »DOMOLJUB« 1927. Štev. 37, no gospodariti, se pravi, gospodarstvo izročati tatovom in poginu, Hvala Bogu, da se ogromna večina našega ljudstva zaveda svoje velike državljansko dolžnosti, zaveda v tako polni meri, iia se je volitev v velikem številu udeležilo in tudi prav volilo. Pri skupščinskih volitvah leta 1925. je dobila Slov. ljudska stranka 105.000 ali 56.8 odstotkov vseh oddanih glasov, pri zadnjih volitvah v oblastne skupščine 96.000 ali 60 odstotkov vseh oddanih glasov, preteklo nedeljo pa 107.000 ali 60.5 odstotkov vseh oddanih glasov. KRANJSKA: Okraj SLS 1. 1925 1. 1927 SDS 1.. 1925 I. 1927 Črnomelj . . . Kamnik. . . . Kočevje. . . . Kranj..... Krško . „ . . . Litija Ljublj. okolica Logatec.... Novo mesto . Radovljica . . 2181 I 5390 j 4854 ! 6678 | 5188 i 4670 I 8120 2737 4859 3582 2328 4762 5132 6574 5704 '4431 7322 2669 5151 3297 Skupaj ... | 48.259 j 47.370 632 675 841 1640 766 667 1447 1392 940 1422 378 555 801 1799 708 985 1479 1259 718 1453 kmetijci Ostali 1. 1925 1259 747 1225 1079 2753 688 1651 608 2337 512 1. 1927 900 611 934 853 1974 551 1344 434 1807 489 1.1925 1. 1927 153 266 207 656 326 977 1361 237 292 1143 93 430 144 600 198 976 1567 146 174 998 10.422 ! 10.135 :i 12.859 ŠTAJERSKA: 9897 5618 l 5326 LJUBLJANA. V Ljubljani je dobila Slovenska ljudska stranka 1. 1925. 4365 glasov, v nedeljo pa 4581, žerjavovci pa 1. 1925. 4000 glasov, v nedeljo pa 4603 glasove. Skupen pregled je naslednji: Slovenska ljudska stranka je dobila: pri skupšč. volitvah 1925 . . 105.302 pri oblastnih volitvah 1927 . 96.309 pri skupšč. volitvah 1927 . , 107.240 Žerjavovci so dobili: pri skupšč. volitvah 1925 . . 23.669 pri oblastnih volitvah 1927 . 26.760 pri skupšč. volitvah 1927 . . 26.289 Samostojneži (kmetijci): pri skupšč. volitvah 1925 . . 32.875 pri oblastnih volitvah 1927 . 20.913 pri skupšč. volitvah 1927 . . 14.472 Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela,Union'. Obrestovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t d. Okraj SLS SDS Kmetijci Ostali L 1925 L 1927 1. 1925 1. 1927 L 1925 1. 1927 1. 1925 1. 1927 Brežice .... 2447 2631 417 148 1767 343 459 568 Celje..... 5621 5579 1223 1400 963 793 1803 1930 Lendava . . . 3668 4058 551 474 2080 157 933 1293 Konjice.... 2239 2331 334 230 237 45 615 433 Laško ..... 3139 2274 785 1199 397 100 1696 2390 Ljutomer . . . 3723 3801 561 617 702 417 853 760 Maribor d. br. 3636 3515 599 902 1653 220 1878 2807 Maribor 1. br. 7134 8479 1299 1858 2154 252 3228 4033 Mozirje .... 1839 1798 217 223 297 159 137 125 M. Sobota . . 2622 3015 948 1504 4407 335 2210 3073 Ormož .... 2620 2758 460 619 457 143 120 142 Prevalje . . . 1156 1192 188 306 514 31 1102 1377 Ptuj ...... 5113 5020 522 699 1811 507 925 1380 Slovenjgradec 3583 3496 586 648 830 209 1607 1722 Šmarje .... 4138 4342 557 723 1717 866 385 390 Skupaj . . . | 52.678 54.289 1 9247 11.550 1 20.016 4575 »5.748 22.723 Društvo narodov zboruje. Na letošnje zasedanje Društva narodov je poslalo 49 držav svoje zastopnike, povečini zunanje ministre. Dobro razpoloženje, ki je na takih zborovanjih sicer trajalo, sta letos nekoliko skalila poljski in holandski zastopnik, katera sta zahtevala, da se Društvo zaveže varovati meje in da se vsaka napadalna vojna proglasi za zločin, proti kateremu morajo nastopiti vse včlanjene države. Ker bi se bila o teh zahtevah lahko razvila razprava, v kateri bi morali zlasti zastopniki velesil preslišati mar-sikako bridko, a resnično, zato so ti zastopniki proti tem zahtevam, ker da vse to vsebujejo že pravila Društva narodov. — Zelo prijateljsko si stiskajo roke zunanji ministri Anglije, Francije in — Nemčije, ki se tudi v svojih govorih zelo podpirajo. Nekateri vidijo v tem že bodočo zvezo teh treh držav. Male države so na to prijateljstvo zelo ljubosumne, ker vedo, da od zvez velesil one nimajo ničesar pričakovati. * Sestanek minisirov Male antante. V Ženevi so se sestali naš, češkoslovaški in rumunski zunanji minister (Mala anianta) na skupno posvetovanje. Naš mioister je ostalima razložil velik pomen pr^teljske pogodbe, ki jo je sklenil s Francijo. Omenil je tudi, da ima naša država voljo tudi z Italijo živeti v miru in dobrih odnošajih. Toda ta neprestano izziva s svojim vsiljevanjem na Balkanu, ki bi ga rada dobila pod svoj vpliv. Tega pa seveda naša država ne more trpeti, ker vodstvo Balkana gre edino le balkanskim narodom. — Češkoslovaški minister je podrobno opisal, odkod izvirajo napadi Angleže Rohemera, ki bi rad spremenil meje med Madžarsko in državami Male antante. Na te napade pa se resni ljudje ne ozirajo, ker vedo, da je Rothemer za nje najet in plačan od Mažarov. Zakaj drži Rothemer z Mažari? Češki listi poročajo, da se jc zvedelo, da je Rothemer sklenil z mažarskim plemstvom pogodbo, s katero so Mažari Rothemerju obljubil, da bodo oklicali Rothemerjeve-ga sina za mažarskega kralja, če se jin posreči z njegovo pomočjo obnoviti staro Ogrsko. Baje se Rothemerjev sin že uči mažarščino. ★ Nadziranje slovenskih izobražencev v Italiji, Italijani hočejo preprečiti vsak stik med slovenskimi izobraženci in kmetskim ljudstvom. Skoro vsak naš izobraženec v primorskih krajih ima svojega civilnega policaja, ki mu je neprestano za petami. Tudi na dom in okoli sosedov hoaijo detektivi vpraševat, kam hodi slovenski izobraženec. S to nadležnostjo hočejo izobražence pripraviti do tega, da bi več ne šli med svoje ljudstvo ln bi ga Italijani tako še lažje poitalijančevali. Fagistovski napadi na slovensko duhovščino se nadaljujejo. Tržaški fašistov« Velike povodnji n'j Gorenjskem. «Ie cistah stoji voda i in pol metra visoko. Pša'a odnesla dva mesta. Udrla je v kleti in stanovanja. Okrajr/i glavar si je ogledal vse poplavljeae kraje. Popoldne je pričela voda vpaotok, ki priteče izpod Križne gore, tako na-rastel, da je udrla voda v vse hiše. Pri Krevso- ski listi nadaljujejo svojo gonjo zoper slovenske duhovnike. Obrekujejo jih, da so hujskali na vojno zoper Italijo, da prepovedujejo svojemu ljudstvu udeležbo na fa-šistovskih prireditvah, da hodijo v našo državo in našem časopisju napadajo Italijane. Dalje napadajo celo ljubljanskega in krškega škola, češ, da sta se udeležila zlate maše goriškega nadškofa. Vse to pa je nesramna laž, ker omenjenih škofov sploh ni bilo v Gorici ob priliki proslave zlate sv. maše goriškega nadškofa. S svojimi ostudnimi napadi bi fašisti radi očrnili slovensko duhovščino pri oblasteh in jih izpostavili še večjemu preganjanju. * Amerikansko letalo ponesrečilo v morju. Trije drzni Američani so hoteli iz Amerike leteti s svojim letalom preko Atlantskega oceana kar naravnost v Rim. Odleteli so iz Amerike, minilo je že več kakor teden, toda o njih ni nobenega sledu več I Na morju jih je najbrže zalotil velik vihar in letalo je padlo v morje, ki je z njim pogoltnilo tudi drzne letalce. V Ameriki je vsled nove nesreče nastalo veliko vznemirjenje. Ni čuda; saj je od letošnjega majnika 21 drznih letalcev našlo smrt v morskih valovih. Iz številnih nesreč je sklepati, da reden promet z letali med Evropo in Ameriko še ne bo kmalu mogoč. vem mlinu v Loki je voda baje odnesla polovico mostu. V Loki sami ni napravila škode, pač pa se je razlila po polju pri Suhi. Na gorenjski progi. V bližini Medvod je voda na nekaterih krajih segala skoro do železniškega tira. Mostova v Medvodah in pri Domžalah čez Bistrico sta v veliki nevarnosti. Most v selški dolini je naraslla voda odnesla. Kamniški vlak vozi samo do Cernuč, ker je Pšata pri Trzinu tako narastla, da je preplavila progo in cesto pri Trzinu. Ker se je bati, da je morda kje razdrta, so morali kamniški potniki ostati v Ljubljani. Piata poplavila trzinsko okolico. Hudournik Pšata, ki teče skozi Trzin, je tako močno narastel, da je poplavil vso trzinsko ravan. Kamniški popoldanski vlak bi se moral kmalu iz Trzina zopet vrniti v Domžale. Pod vodstvom požrtvovalnega trzinskega postajenačelnika, ki je brodil vodo preko kolen, so napravili pot preko mostu najprvo samo z lokomotivo. Nato šele se je peljal preko mostu vlak. Tračnice so bile silno izpodjedene. Grozeča povodenj Save Bohinjke. V ponedeljek zvečer je nenadoma grozovito narastla Sava Bohinjka. V Bohinjski Bistrici je Bistrica prestopila most. Valovi ogrožajo most, kakor tudi jezove. Provizorični most v Radovljici je Sava že dopoldne odnesla. Trdno, pa stoji drugi most, ki je posebej zgrajen Sava Dolinka ni tako narastla, ker je po gorah padel sneg. Katastrofalna povodenj v Celju Nad Gornjo Savinjsko dolino in Vitanjem se te utrgal oblak. — Narasti« Savinja in Hiidurn. — Človeška irter. — V Colju Savinja 3.50 m nad nor, malo. — Celjski park pod vodo. Savinjsko dolino je zopet zadela nepričakovana huda nesreča. Dočim smo živeli zadnje dni naravnost v poletni vročini, se je začelo v nedeljo proti večeru naenkrat oblačiti. Okoli 5. ure popoldne je že padal miren dež, ki niti malo ni obetal katastrofe, o kateri danes poročamo. Okoli pol dveh zjutraj je začelo silno deževati in deževalo do snoči. V ponedeljek zjutraj se je v Gornji Savinjski dolini in nad Vitanjem utrgal oblak. Prva posledica tega preloma je bila strahovito narastla Hudinja, ki je okrog pol ene popoldne dosegla višek, nakar je začela lahko vpadati. Popoldne tli bilo več nevanrosti, da bi prestopila bregove. Porušen mlin iit porušen most. Okrog |>ol ciesete dopoldne so ogromne mase Iludinje porušile takozvanl Klinčev mlin nad Škof-jo vasjo. ŽagaT Martin Podrgajs, ki je skušal reševati rušeči se jez, je pri tem utonil. V Gornji Savinjski dolini so vodne mase Savinje porušile most pri Radmirju in s tem prekinile stik b Solčavo. Promet je mogoč le še ob Dreti, ker Je tudi most pri Nazarju močno ogrožen. Ljudje ne pomnijo takšne povodnjl. Viaoka voda je okoli 12. ure dosegla v Mozirju 8 metre nad normalo. Te višine voda dosedaj 5e nikdar nI dosegla, kar pomnijo najstarejši ljudje V Celju je Savinja okrog osmih naenkrat presegla normalo za IGO cm, kakor ob katastrofalni povod, nji 192(1. fikoda je ogromna. Koliko je povodenj napravila škode, trenutno ni mogoče ugitoviti ii. zvedeti. Mogočni veletold vale ogromne mase d račja, desk, tramov in tudi gospodarskega orodja, kar pomenja, da jo nesreča velika. Celjska brv bi se bila skoro porušila. Brv čez Savinjo v celjski park bi bila skoro postala žrtev povodnji. Močni hlodi in deske so se zagozdile v srednje oporišče in ga i'.trgali. Oe bi se bila brv porušila, bi moglo biti to katastrofalno za Kapucinski most, ki je zvezan s težkimi traver-zami. V mestnem parku je voda okrog pol petih dosegla višino sedežev klopi. Pismo iz Amerike. Ročk Springs Wyv. Amerika, dne 18. avgusta 1927. Cenjeni gospod uredniki Z veseljem čitani »Domoljuba^, starega anauca in spremljevavca, z zanimanjem zasledujemo tu živeči Slovenci vaše gibanje v domovini in izven nje. Saj Domoljub prinaša novice iz celega s\eta. Le tu iz Severne Amerik« se oglaša j&fco malo dopisnikov, kljub temu, da nas je tukaj na tisoče ipo vsej Uniji. Tti v pelinovi državi, peščenem Wyomia-gu, srno preoej raztreseni po redkih naselbinah. Zaposleni smo največ po premogovnikih. Delamo bolj malo, toda delamo, naši bratje v vzhodnih državah pa bijejo že peii mesec težak boj za svoj in naš obstanek. Ne vem, kaj je napetilo naše delavske voditelje, da sklepajo s kapitalisti delna pogajanja po posameznih državah, medtem ko po drugih stavkajo. S tem je dana podjetnikom prilika, da ugonabljajo delavstvo in niu trgajo že itak boren zaslužek. V sedanji stavki je videti, da so voditelji le toliko z delavci, kolikor jim gre za njih lastne žepe, drugače pa so s podjetniki. Na zborovanjih kažejo silno nedolžne obraze in nam govoričijo, da je način stavke, kakor ga zavzemamo, letos edino pra-vilen. Nam pa se vedno bolj svila žalostno dejstvo, da bomo opeharjeni, kakor že večkrat v podobnih slučajih. Geslo: »V slogi je močit bi veljalo posebno tu v deželi »svobode (?)«. Na razpolago imamo slovenskih- časopisov vseh barv. Ali z žalostnim srcem in resnici na ljubo moram povedati, da so samo toliko slovenski, kolikor je potrebno za n/h obstoj. Večkrat čitamo, kako Italija zatira slovanske liste, tudi smo že čitali o naredbi, ki zahteva dvojezične dopise. V Ameriki taka naredba ni potrebno,, zakaj slovenski časopisi sami preradi pišejo dolge, v mrtvi angleščini pisane članice trdeč, da bo mladina s tem dobila veselje do naših listov. V tem so čisto podobni onemu, ki je šel iskat konja na levo čez hrib, dasi je vedel, da se nahaja na desno v drugi dolini. Da na ta način gine naš mili materin jezik, so krivi v veliki meri tudi starši, ki ne marajo vcepljati otrokom ljubezen do naroda in jezika, jim dajejo take liste Sitat in pravijo, d t jim slovenščina itak nič ne koristi. Še celo ponosni so, ko slišijo zabavljati svoje otroke čez naš mili narod in jezik. Še nekaj let in na novo došli rojaki bodo tujci med tujci — sredi lastnih bratov. B* Kakor povsod, tako se iudi tukaj zgodi več nesreč v premogovnikih. V sredo 10. avgusta je ul ilo v bližnji naselbini Svveetvvater v premog, kopu dva moža; eDomoljuba^ bolj pestra, zanimiva in napeta. Naj ne bo slovenskega kmeta in ne delavca ter inteli-genta, ki ne bi bral te povesti. Treba pa se je naročiti na list takoj sedaj, ker povest prične že od začetka z živim dejanjem in bi bila bravcu, ki bi ne rita! takoj prvega poglavja, težko umljiva. Slovenskih goricah pa 2108; vsega skupaj i0rPi 9091 otrok. ' d Srebrno poroko sta praznovala * krogu svojih otrok dne 8. t. m. ugledni ljubljanski velctrgovec in posestnik gosp, Matija Spreitzer s svojo soprogo gospo j Brigito roj. Boltavzar. Narodni obitelji k temu slavju najiskrenejše čestitamo z željo, da doživita v sreči in zdravju še zlato ! poroko! d Velika konjska dirka se bo vršila i na vojaškem vežbališču pri D. M. v Polju pri Ljubljani 24. in 25. septembra, Nastopijo domači in zunanji jahači z najboljšimi ; dirkalnimi konji. Dirkalo se bo tudi s četverovprego. Nagrade oba dneva ob pol treh popoldne. d Napad na kočevski vlak. Preiskava glede roparskega napada na kočevski vlak je dognal, da je uradnik v oropanem ambulančnem vozu g. Franc Bratovž nedolžen in je bil zato izpuščen iz preiskovalnega zapora. d Novomeška porota začne svoje jesensko zasedanje 19. t. m. d Na župnijo Čatež ob Savi pride kot župnik g. Mihael Kmet, dosedaj župni upravitelj v Vel. Poljanah pri Ribnici. d V župnijo St. Lambert pri Litiji pride kot župnik g. Karel Rupnik, dosedaj ekspozit v Konjšici. d Nov društveni dom bo 18. t. m. blagoslovljen v Braslovčah in se bo na ta dan vršil obenem prosvetni dan za Savinjsko dolino. Drobne novice. Naša nova povest. Kakor smo že poročali, prične z oktobrom v Domoljubu«- izhajati nova, iz-virnja povest »V goliških plazovih«, ki jo je napisal že iz Vigredinih povesti znani pisatelj Slavko Savinšek Opremljena bo s približno tridesetimi slikami, ki bodo preaočevale najlešpe in najbolj napete prizore iz povesti in bo tiskana v »Domoljubu« tako, da jo bo mogoče Jzrezavati in sešiti v knjigo. Povest se g Mii v enem najlepših delov Movenije na Golici in v gorah od Kope pa do Stola ter na pobočju in v dolinah, na kranjski ter koroški strani teli gora. Osebe v tej povesti so na naših domačih tleh d Deželni dobrodelni zavodi pridejo s 1. oktobrom v last oblastne skupščine. Deželna bolnica, dežekio vzgojevaJišce (prisilna delavnica). blaz.nica na Studencu postanejo s tem zopet naša last in dobijo domaČe gospodarje. To je nov velik uspeh poslancev Slovenske ljudske stranke. d Rogaška Slatina je bila letos izredno dobro obiskana. Nič manj kot 6268 oseb se je dalj ali manj časa mudilo v tem lepem koščku slovenske zemlje. Dokler je biki to zdravilišče pod gospodarstvom žerjavovskega centralizma, se ni moglo nič kaj razvijati, novi gospodar, štajerski oblastni odbor, pa je že ukrenil, da se bo zdravilišče znatno razširilo, zlasti, da se bodo zidala nova stanovanja. Čini večji bo dotok tujcev, tem več bo denarja pri nas ostalo in to bo prišlo tudi v splošno korist. Itadovan Hrastov: d Velike motorne dirke se bodo vršile 1 v nedeljo 18. septembra na Teznu pri Mari- j boru. d Letošnje sv. birme v lavantinski Škofiji so končane. Birmanih je bilo: v Mariboru 861. v Celju pa 410 otrok; v dekani ji Ptuj 2394^ Gornji grad 1260, Laško 2061, Sv. Lenart v J d Misijonar, roman s slikami, nad vse mična povest, ki je pravkar izšla kot 5. zvezek Misijonske knjižnice, je razposlan vsem, ki so ga naročili. Zanimiva vsebina že na prvih straneh tako zajame bravca, da skoro ne more odložiti knjige, dokler ne izve, kako se v tajnih afriških pragoz-dih povest zaključi. Slike knjige zelo poživljajo. Cena knjigi je 15 Din. (Poštnina posebej.) Naroča se na naslov: Katoliški misijoni, Ljubljana, Tabor 12. — Knjižni-j carji naj oskrbe knjigo za knjižnice! d Za Krekovo proslavo (ob lO^vnici smrti), ki jo prirede naša društva 8. in 9. i oktobra, prinese 10. štev. »Vigredic de-j klamacije, dramatični prizor, snov «a „'0 | vor i. dr. Vigred izide že 25. t. m., da bo :'c j dovolj časa za pripravo. — Toliko v odtjo-i vor vsem, ki povprašujejo po snovi /a lo pi oslavo. d Pristni želodčni liker »Florian « iz- deluje E. Kavčič. Oglej si tudi današnji oglasi d Opozarjamo na pristni malinove« tvrdke A 1 k o. Več glej oglas zadaj! d Pomnite! Pralni prašek »Ženska hvala« razkraja nesnago. d Dr, Benčan Jos,, specialist za ženske bolezni in porodništvo, bivši asistent gynekološke klinike v Parizu, ordinira v Josefinumu, Poljanska c. 16. - Tel. 28-13. d Pri prehladu, nahodu, vnetju v grlu, živčnih boleznih, trganju po udih je dobro, če s pol kozarcem naravne »Franz-Josef-« - grenčice poskrbimo za vsakdanje izpraznjenje prebavil. Po sodbi vseučili-ških klinik se »Franz-Josef«-voda odlikuje pri povoljni uporabi po sigurnem delovanju. Dobiva se v lekarnah, drogerijah m špecerijskih trgovinah. d Merkantilna banka v Kočevju je prenehala ter je prevzela vse njeno premoženje in dolgove Zadružna gospodarska banka, ki bo imela sedaj svojo podružnico tudi v Kočevju. d Italijanska nagajanja. G. minister n. r. Dušan S e r n e c se je obrnil na zunanjega ministra Vojo Marinkoviča v sledečih zadevah s prošnjo za takojšno od-pomoč. Prebivalci občine Rateče imajo pašniške pravice na posestvu verskega zaklada v delu, ki danes pripada pod Italijo. Prebivalci iz Rateč, ki pasejo preko meje, morajo v zadnjem času plačevati take pristojbine, da so pašniške pravice postale iluzorne, Dvolastnikom v Hote-dršici otežuje italijanska oblast gospodarstvo stem, da uporablja neki italijanski gozdni zakon tudi za pašnike, zasebne in skupne. Niti grmovja ne smejo sekati na tem ozemlju. d Zdravnik dr. Stanko de Gleria v Kranju vsled odpotovanja v inozemstvo v s vrbo nadaljevanja študij več mesecev ne ordinira. Nadomešča ga dr. Pance, okrožni zdravnik v Tržiču. d Umrl je 9. sept. v Topoljah pri Selcih <\nton Šolar, kmet, večletni občinski odbornik in zvest pristaš SLS. Bog mu da* vidu jiiirl d ,, Umrl je v St. Vidu pri Ptuju tamoš-nji župni upravitelj g. Pij Vakselj v 66. letu starosti. Svetila mu večna luč! d Sprejem gojencev v kmetijsko šolo na Grmu se ima zaključiti s 15. septembrom t. 1. Po dosedanjih direktnih prijavah in po poročilih posameznih okrajnih glavarstev so za 1. tečaj zimske šole vložene prošnje za vsa prosta in plačujoča mesta in bi bile nadaljnje prošnje za ta oddelek brezpomembne. Prav-tako so zaključene že tudi prijave pri okrajnih glavarstvih za brezplačne učence celoletne šole. Opozarjamo pa, da je na zavodu še na razpolago do osem privatnih (plačujočih) mest v celoletni šoli. Ker je oskrbnina izredno majhna in znaša le 150 Din na mesec iu ker ima celoletna šola znatne prednosti pred zimsko, priporočamo posestnikom, ki žele svoje sinoye strokovno izšolati, da porabijo priliko in takoj, najpozneje pa do 20. septembra vlože prošnjo po navodilih objavljenih v »Kmetovalcu« z dne 15. avgusta t. 1., na ravnateljstvo spec. kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. d Umobolni napadel zdravnika. Dne 6. septembra je pripeljal neki posestnik iz Koprivnice svojega 21 letnega sina k okrožnemu zdravniku dr. Hudelistu v Brežice. Fant, ki se je ne nekako pred enim tednom zdravil v brežiški bolnici, je ušel domov in kazal znake duševne bolezni. Okrožni zdravnik dr. Hudelist, ki se je istega dne kot rezervni častnik v uniformi udeležil službe božje ob priliki rojstnega dne prestolonaslednika Petra, je v ordi-nacijski sobi na zofo položil sabljo, pre-iskal bolnika, ki bi omogočilo sprejem umobolnega fanta na Studenec. Fant, ki je stal dodaj mirno v sobi, je naenkrat šel k zofi, zagrabil za sabljo in z vso silo udaril proti zdravnikovi glavi. Zdravnik je pre-stregl udarec. Oče bolnika je zbežal iz sobe in tudi zdravnik se je moral pred zbesnelim oboroženim norcem umakniti iz sobe. Posrečilo se mu je, sobo od zunaj zakleniti. Prišlo je orožništvo in domača policija. Pred hišo se je nabralo kup radovednežev, ki so gledali, kako je bolnik razbijal s sabljo po šipah in jih vse zdrobil. Po večkratnih poizkusih se je končno posrečilo, besnečega blaznika prijeti in zvezali. Oblekli so ga v prisilni jopič in ga spravili na varno. d Dve nesreči z motociklom. Na dr žavni cesti od Zgornje Polskave proti Mariboru je Avguštin Cvetko iz Nove vasi pri Mariboru na nekem ovinku hotel prehiteti neki ovinek. Pri tem pa ga je tako nesrečno vrglo v obcestni jarek, da si je zlomil desno nogo in poškodoval levo oko. — Mariborski trgovec Albin Kcsec pa je pri Framu zadel skupaj z avtomobilom mariborske požarne bra ter dobil težke poškodbe na obrazu. , d Zastrupljenje z gobami v Kožni dolini ki ima za posledico dva smrtna slučaja, je nastalo, ker je dotična družina zamenjala strupeni kukmak (glej Ante Be-govo knjigo »Naše gobe« sliko št 21 m 21 a z užitnimi kukmaki slika št. 18, iy in 20) Kdor ima Ante Begovo knjigo in primerja opis s sliko, nikakor ne more zagrešiti zamenjave, ker so opisi m stike za vsakega popolnoma jasni. Kratek posnetek iz Ante Begove knjige se n pr. glasi: »Zanesljivi znaki, po katerih ločimo to strupenjačo od užitnih kukmakov so I sledeči: Lističi so vedno beh pri užitnih ! kukmakih pa so rožnati ali rdečkastorjavi). Kocen je pri tleh v obliki hruške odebelel ter tiči vedno v kožnati lupini. (Užitni kukmaki nimajo nikoli pri tleh take lupine). Meso je belo ter diši nekako po sirovem krompirju. Okusa ni baš neprijetnega, kar je že marsikoga zapeljalo. Rase v vseh gozdih in grmovju cd rane pomladi do pozne jeseni. To je najhuje strupena golta, ki zahteva največ smrtnih žrtev (najmanj 90% vseh zaslrupljenj po gobah). Zastrupljanje je posebno nevavno zato, ker začne strup delovati šele 12—20 ur po zaužit.ju, ko se je razlezel že po krvi, ter je pomoč navadno že prepozna. Kdor pazi na tu.navedene znake in r.izlike, ne more zamenjati strupenjače v. užitnimi kukmaki.« — Slučaj v Mariji Devici v Polju se tiče zamenjave vražjega gobana V knjigi slika št. 3 z užitnim gobanom slika št. 1. Strup vražjega gobana deluje takoj po zavžitju, ako je blizu zdravniška pomoč, so smrtni slučaji redkejši. Lepa Ante Begova knjiga je najbolj zanesljiv vodnik za slovenskega gobarja,.ne manjka naj torej v nobeni privatni in javni knjižnici. Šole in prosvetna društva naj si knjigo takoj omislijo. Cena je silno nizka in znaša za vezan izvod samo 50 Din, četudi nudi poleg popisa nad 70 tabel na-, ših gob v naravnih barvah. d Ženska moda in koprive. V avstrijski vasi Ratasche so se priselile nekatere dunajske letoviščarke. Oblačile pa so se tako, da so bile skoro nage. Domača dekleta, ki so se tega sramovale, so zbrale koš koprivskih šopov. Ko so se dunajske gospodične v nedeljo prikazale na glavni ulici, so jih dekleta obmetale s pripravljenimi šopki. Od takrat so se gospodične oblačile povsem dostojno. Ali bi ne bili ponekod tudi pri nas potrebni laki šopki?, d Neumna šala. Neki medicinec v br-zovlaku Lipsko—Halle je peljal v kovčku anatomsko preparirano človeško glavo. Ponoči je dobil družbo dveh trgovskih potnikov. Mladeniči so pili in postali tako razigrani, da so pomolili glavo pred vrata sosednjega oddelka, medtem ko je vstopil vlak v predor. Neka gospodična, ki je potovala v tem oddelku, se je tako prestrašila spačene mrtvaške glave, da ie dobila živčne krče. Padla je v nezavest, po obuditvi pa je kazala očitno duševno zmedenost. Morali so jo poslali v Halle v norišnico. Oblasti so prijele šaljivce in se bodo zagovarjali radi povzročitve t žke poškodbe tujega zdravja. d Krvoločen oče. V vasi Lačarak pri Mi-trovici se je 50 letni kmet Jankovič že dolgo prepiral s svojim sinom. Pred par dnevi sta se radi neke malenkosti sporekla in oče se je tako razjezil, da je navalil na sina in mu z nožem razparal trebuh. Nezavestnemu je nato razreza! prša in mu izrezal srce ter šel ua dvorišče k svoji ženi in ji ga vrgel pred noge, rekcč: »Evo ti srce tvojega sina! Mati se je onesvestila. Nato so sosedje prihiteli na pomoč in predali zverinskega očeta orožnikom. d Velik požar ua postaji Oračac. Na postaji Gračac je nenadoma izbruhnil požar. Iskra Ifc lokomotive je zapalila barako, v kateri je bil shranjen les. Vse uradništvo tamošnje postaje j© z veliko požrtvovalnostjo pričelo ogenj ga-sdti in posrečilo se jim ga je omejiti. Ker S0 nahajajo poleg goreče barake razni magaztaj. Aaiiovau Hi .slov: Popotna pisma. v. Mnogo je zbranih bratov in sester in mladcev in orličev. In še narodnih nos in tam ob eeeti in vrtni senci ostali ljudje — res veliko in od vse povsod: od Železnikov dc obeh Lok in mimo njih v Poljansko dolino tja do Žiro v. ? K rekov dom« je okrašen z venci,, mlaji pred vrati stoje v zastavah. Lipa sredi dvora ob cesti pa meče svojo senco in svoj hlad in še vonj na vse zbrane, ki poslušajo besede orlovskega evangelija, katerega razlaga gospod v črni s uk ti j z jasnim glasom in toplo besedo, ki bi rada šla tudi v srca onih, ki jih ni, od nikoder ni... In bi bila tista beseda potrebna mnogim izmed mnogih, vsa taka, kakor je bila govorjena in preprosto podana: Časih so se zbirali na taborih naših dedov dedi iz strahu in vsi v trepetu pred sovražnikom, nepravičnim Turkom; zdaj taborimo mi sami v bridki zavesti iz življenja, da je naš sovražnik, ki se ga bojimo, v na« samih. In povem vam. bratje, da mu je ime iz slabe knjige vzrastlo in je povedano v dveh besedah: al:oho! — slala družba. Zato taborimo in -mo! Zakaj pisano je: daj mladini dobre družle. rešil si ga slabe! Daj mu veselih dni m ur. da ne utegne misliti na tegobne in bridke. Bridke? So. In bodo. Pisano je namreč tudi: iz si atesti je porojen človek in je slab in skušnjavi vdan. In je pisano še to, da je najmočnejši izmed močnih tisti, ki premaga sam sebe ob vsaki minuti in na vsakem mestu. Tudj žilo laborinio in iščemo navdušenja in meči iz ■ ebe v sebe, da bomo eno in da bo držalo, k-r vam za konec povem: Krotimo svojo slaho l in nemoč in bedimo motni v Gospodu! Zato smo Orli in bomo! Bog iivi! Ko pozdrav; gospod župnik v svojem in še v imenu fare in cerkve in župan v imenu občine in vseh vasi in naših ljudi. — me dregne Jaka. da bi pozdravil še jaz. Nasmehnem se. In vendar greni potlej za hišo v poljsko pot in dalje po njej in nazaj in še enkrat tja, mimo kozolcev in poleg suhe struge potoka — ter zbiram in urejam za silo besede, ki bi jih bratom povedal. Pismo sem tiste dci dobil iz Selc: -»Radi Kreka za-hiži ta dolina, da jo pozna sleherni za bencin. grozila velika nevarnost. Razen je tega je l ilo na postaji nad st0 vagonov, ki so bili natoverjeni z gorljivim blagom. Pri gašenju je več oseb dobilo lažje pcškcdl-e. d Sedaj, ko se pripravlja vinska posoda za bližajočo se vinsko trgatev, bo marsikdo radoveden, koliko mu približno drži ena ali druga posoda. Opozarjajo se zato vsi oni, ki bi se zanimali, kako se najenostavnejše ugotovi prostornina posode z navadnim metrom, da se dobi v ^>Na-rodni knjigarni« v Ljubljani nalašč za to sestavljena »Tabela« (brzi računar) z natančnim navodilom in več primerov. TalieiL-S\&ne 2 Din koraad. s poštnino pa 3 Dni, ki se pošljejo lahko tudi v znamkah. -vk- Slovenec!-!: Iz njega gradim misli in besede, ki jih bratom in se diugini povem: Pred dvajsetimi leti se je Orel rodil in nastopil svojo zmagoslavno pot, neustrašeno pot borbe in ciljev za načela in ideje Kristusa in za vero svojih očetov. Dvajsetletnico obhajamo letos, kar se je Orel dvignil in zaplaval svoj polet ped sinje slovensko nebo — k Solncu, k Svetlobi... Prečuden slučaj hoče, da nam v ta veseli jubilej pada tudi deseta bridka obletnica, odkar ni več med nami moža, ki je zrastel in živel med Vami in je izpod zelenega Ratitovea in iz te doline pošiljal med svoj ljubljeni narod novo razodetje svojega >.Socializiiia<, ki je zdaj vsem asm podlaga in bo še. On je bil, ki nas je prvi zaželel in nas klieai, ob zibelki stal in nam na pot besede za spremstvo zapisal: jDelajte tako, kakor so začeli vaši kaplani!« Iz skromnosti svoje ni pokazal nase, — pokazal je na ti6te, ki so ž njega prvi doumeli resnico njegove parole: Začeti je treba, to je vsa skrivnosti In so zavihali roicave in zastavili lopato v trdo, še ne izoi an<> ledino, da se je izoblikovala njiva slovenske kulture in izobrazbe kos za kosom ... In Janez je za-vriskal ves vesel in bi še bolj, ko bi se danes povrnil med nas. Ko bi videl, da se je čudovito namnožila sila oračev, ki danes vsepovsed rije in orje v slovenski rod. Zato je prav in bo vedno prav in lepo, da prihajamo v to dolino, ki mora in je in bo iz njegovega imena in v njegov spomin naša sveta zemlja in romarska pot postala. Da t« vsak Slovenec vedel zanjo in jo poznal in ljubil iz vsega srca in iz globine duše, tiste teple, duhovno vzgojene duše, ki jih je Evangelist pred očmi imel, ko je svoja dete gradil in pisal, pisal in gradil. Tako uraije, ob dvajsetletnici svoji skleuimo in med narod svoj in njegov ponesimo našega očeta ime, ki naj ostane v vseh Slovencih do konca naših dni in čez... in še posebno v nas. ki iž njegovih naukov iščemo resnic in se vzgajamo in rastemo, da bomo res kvas za bodoče rodove! Tako moramo in tako naj bo! VAČE PRI LITIJI Pri nas se je f nedeljo, dne l. septembra po prvi sv. maii na trgu pred cerk,i-ebo, da s sj-rovimi medklici pokažejo svojo kulturo. Ugovarjali niso nobeni stvarni zadevi, temveč bruhali iz sebe samo grde osebne napade, kar pač ni za dostojne može. ki hočejo kaj veljati. Nad tem početjem so se ljudje očitno zgražali. Mi te pili le pomilujemo, ker s tem samo kažejo, da je ij>'h stranka pri koncu n >fm tefe voda v Mi pa ostanemo zvesti SI.S, ki je storila za ljudstvo v4 kot vsi radičevska gospoda. MOŠNJE. Pred 16 leti je zapustil 13 letni Janez Zupan domovino. Šolal se je v Italiji. Franciji in An-pliji. Z :«j se je vrnil ko« jezuit, doktor in mašnik ■anljiv je bil sprejem, še bolj slovo, ki je pre-hitro prišla. Samo petkrat nam je roaSeval, p., je spet odšel v tujino, da se pripravi na m-ki • >cn Kako prijetno »mo se imeli v njegovi dru , ■ po novi maši. Bili smo vsi eno. — Kako ,]'.''' giče je bilo na volivnih shodih SKS in . lis jo- prerekanje, grožnje, trganje srajc. Ka k)„J" SLS v Kadovljici smo bili vsi dostojni i*.'.' nas je bila cela ceia. Z BLOK. Na Blokah smo tako srečni, da imamo z župana moža, ki je pristaš SKS. Ta Mož ima )ire. cej rešpekta pri bloških volivcih. To je Uidi v prvi vrsti vzrok, daje pri občinskih volitvah <|0. bil precejnšjo večino nad SLS. Zmagali so sevedi pod firmo jgospodarske liste< združenimi naeprot. niki z nekaterimi našimi pristaši vred, kj so te ca), premotili. Zanimivo pri tem je to, da so nr°i vsi dopovedovali, da tu ne gre za nobeno stranka, ampak izključno le za krajevne gospodarske irierese. Kakor hitro pa so bile volitve končane »o za v pili samostojni in demokrat je: Naša je zmagal To naj si naši ljudje zapomnijo, da bodo »e-deli. koliko je liberalcem verjeti. Bloški Orli imamo letos to srečo, da se n»ni člani drug za drugim ženijo. 5. septembra ee je poročil že tretji v tem letu, br. Jernej fekrabee, predsednik našega odseka.. Niegova delavnost ui požrtvovalnost na vseh toriščih katoliškega življenja in delovanja je splošno znana. Jaz bi « svojim slabim pisanjem njegovo delo le oeenčil, zalo kličem same: Naj živi Bog našega predsednika iii njo, ki mu bo družica skozi življenje! DOL PRI LJUBLJANI. R.-cbit komunističen »hod. Dne Ti. leptenib.s zvečer je bil napovedan shod komunistov v J(le-čah pri Lenčku. Ko4 govornik je nasto-.il dr. ,.o. mež iz Ljubljane, ni pa mogel svojec ^meJi-nega govora končati, ker 90 mu števTni najotl pristaši SLS onemogočili ter shod prj I /asom is. ključili. Pri tej priliki se je vsaj mišljenje nenalerti kleških politični! prvakov pokazalo v r^fm luči da ne bodo mogli v prihodnje več v kalnem ribariti. — Zvonec hočejo nositi in druge n n voditi trije domišljavi, pa hudo zmenili možje. Fil zadnjih občinskih volitvah »o ravno U'i osTu-it neko neodvisno delavsko stranko, se i*j vsai vemo, da so takrat te sl<-pe mi*i lovili in ner/.v.1 ne volivce. Čudimo se le Lenčku, da daje svoj prostor za take stvari. Ne bo dobro zanj, če bodo i njegovi politični prijatelji začeli nielati< po kointmi-stičnih načelih. IZ DOBRNICA. Kakor drugod, smo tudi pri nas imeli ^nilsko veselico, ki pa jc hila povod velikim gevo-r:eam radi tega. ker ni bilo plesa. Vsi pošteni Dobrničanje smo ponosni in ve-seil na naše gasilno društvo, da je imelo tn)'ko poguma, da je priredilo veselico brez tistega :v nrz:'avo plcmens-rili konj v zve,i z v? ;,co j;:bn!no in vojaško dirko. -.irski oddelek nam bo poftaznl n ',..•„ ir !.a:1.--ke industrije v zadnji dobi. T.n-.:1 v Sloveniji eo razvija v zname- -limslva. Za maslo je konzum pri nes & j>ic-. 1, mleka pa ne moremo izvažali v f :»zcn:_-lvc, ker ga ima to samo dovolj. (Liano lorej le podelava v sir, ki ga lahko se velike, množine spravimo v promet. V:.ndar ostajajo danes ljudje že izbirčni in zahtevajo le dobro blago. Na tej razstavi 1 o.lemo videli, kaj premorejo naši sirarji. LT,'i'ežba obela biti zelo častna, kajti že vel!!-:o sirarn se je priglasilo, ki bodo poslali po nekoliko hlebov svojega sira na ra/.ilavo. Vsak obiskovalec sejma a bo ti :li lahko izbral in okusil razne VTste sira, masla in drugih mlečnih izdelkov, obenem pa tudi lahko kupil, kajti prodajalo se bo na d-ebelo in na drobno. Namen razstave rrlrJuIh izdelkov je ta, da pokaže doseda-i"ji napredek na polju sirarstva in mlekar-fci a, cbcnem da da potrebno vzpodbudo z« na J Jjni razvoj te važne gospodarske Sadni oddelek bo pokazal, kaj nam je dala !c;,,šnja sadna letina, privabila bo l.i j;ce m prodajalce in oživila sadno kup-(";.i. Razstavo naj poda tudi vzgled, katere \i»!e juVolk so najbolj pripravne za na-n.i-io al j:; in kupčijo in kako je priprav-Puli in lagati sadje v zaboje. Vsak se bo tudi poučil o vrstah različnega sadja, ker 00 ■ it' razšla vljeno na drobno, pa tudi na d. ' • !o in vsak si bo lahko nabavil potrebnega sadja za zimo ali za jesen. Sadni o i-di.lt-k bo najbolj obsežen in bo privabil tudi mnogo inezemcev, ki upajo na njem ikleniti večje kupčije za izvoz sadja. Čebelarski oddelek. Kjer so razstavljeni razni kmetijski pridelki, tam tudi ne sme manjkati čebelarstva. In, hvala Bogu, lelos so si tudi čebelarji nekoliko opomogli od zadnjih dveh hudih let ter bodo pokazali, kaj so jim pridne čebelice zbrale. Na čebelarski razstavi bo razstavljenega precej medu in voska, satovja, na tudi raznega čebelarskega orodja in panjev. Vsak si bo lahko nakupil bodisi potreben med, satovje ali orodje. Ljubljanske gospodinje so se že dogovorile, da pridejo na to razstavo kar z lonci, ki se jim bodo napolnili z modom. Vinski oddelek ne sme manjkati na nobeni naši prireditvi. Razstavljeno bo vi- no v steklenicah in se bo točilo po kozarcih, da bodo obiskovalci spoznali razno vrste slovenskih vin iz Kranjsko in Štajerske. Tudi gostilničarji bodo prišli na svoj račun, ker si bodo lahko žo tu nar< potrebno vino. Zrna. * Pazi, da si pri sosedu bolj kot pri sorodstvu v u ko sorodstvo te pusti, .1 na strani ti stoji. * * * i večje je norosti t se s sosedom bosli V: rt »V umnejše je ni reči, . i kazat' se, kar človek ni. * * A "e čakal boš, da reče: »Dosti!« .u* gledal bode že pri kosti. * * * Če imaš hlapcev šest pri skledi, nikdar jim ni večerja v redi. n Brezniea. V nedeljo 18. t. m. popoldne bomo pri nas slovesno blagoslovili naš novi »Društveni dom.-. Naši marljivi >kulukarji< so z vso vnemo ua delu: fantje pomagajo 3 konji in vozrai, dekleta pletejo vence da je veselje. Obenem se vrši tudi orlovska telovadna akademija, pri kateri sodeluje godba kat. del. društva z Jesenic. Nikomur ne bo žal kdor pride ta dan pogledat na Breznico. n Ljudski oder v Šmartnem pri Litiji otvori letošnjo sezono v nedeljo, 18. t. in. z dramatično predstavo >Bele vrtnice« — ob treh popoldan. n Shod na Žalostni Gori pri Mokronoga bo v nedeljo 18. septembra. n Bivili 3alezijanski gojenci in oratorijanci se vljudno vabijo na redno letno zborovanje, ki se bo vršilo v nedeljo dne 18. septembra na Rakovniku. Ob devetih sv. maša, nato zborovanje in skupen obed. Popoldne prirede bivši gojenci veseloigro »Zgubljeni nečak«. Pridite vsi in prijavite se čimprej ravnateljstvu zavoda, da se zamorc pripraviti zadostno število kosilal n K Sv. Joftn nad-Jtranjeml V nedeljo, dne 18, septembra bo tukaj romarski shod, največji v ltu, vpoščenje Žalostne Matere božje na svetih stopnicah. Služba božja bo ob šestih in devetih. Spovedovanje v soboto popoldne in v nedeljo zjutraj. Častilci Marijini, pridite v obilnem številu! Živinska razstava. Dne 22. septembra t. 1. ob pol 9 se vrši v Šmarjeti pri Rimskih toplicah na sejmišču razstava plemenske živine murodolske pasme članov kmetijskih podruž-niz laškega okraja. Razdeljenih bo okrog 70 denarnih nagrad. Glavni namen razstave je pospeševanje izključno murodolske govedi v tukajšnjem okraju. n Izgubila se je v četrlek 8. hranilna knjižica na ime Martin Drečnik, in večja vsota denarja. Izgubila se je na poli s Črnuč na Šmarno goro in nazaj do mostu. Ker je za izgubitelja izguba težka, se prosi, dn pošten najditelj vrne vse proti nagradi na županstvo Mekinje pri Kamniku, Edino 11 ajboijši Šivalni stroji in pletilni svit. „Dubied" stroji ter kolesa za rodbino, obrt In industrijo so Ie los. Pefelinca Grltzner, Adcr Najnižje cene! Tudi na obroke! l|nl>!l«na blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vetenju brezplačno. Večletu« garancija. Meh za smeta Napačno sočutje. Mati je pi-jP0v , vala sinku o trpljenju prvih kristjanov n hi fant bolje razumel, kar mu ' 1 h ga je peljala v nedeljo v galerijskih umetniško dovršena slika ki'jen l" stavljala, kako so divje zveri trgale uh gc mučenike. Dečko je sliko nekaj f mot.il, nato pa pričel na ves glas jokati Ko je mati videla, kako je slika si iT presitnila, ga je pričela tolažiti, toda hrt uspeha. »Mama, mama,« je stokal t* 1 kazal na sliko, »poglejte, tam v kolu stol mlad lev, ki ni nič dobil!« ' »Ne, obraza si pa že ne pustim umiti,, je kričal Francek ter se na vse pretep branil. 0 ti j^doba ti,-< ga je krhala stara mati. »Ko sein jaz bila majhna de-klica, sem si vedno rada obraz umivala« — »Pa sedaj poglejte, kakšen je od sa. mega umivanja,« se je odrezal Francek, ★ M a£ če vanje. Sodnik: »Dozdeva se mi,| da sem vas že nekoč videl.« — Obtoženec: »Seveda ste me, vašo hčer sem poučeval v petju.« — Sodnik: »Pet let tcž.ke ječe t ★ Nobene spremembe. »Dokler ni bila poročena, je vedno gledala, od katere strani bo prišel mož.« — »No, in sedaj?« -»In sedaj, ko ga ima, pa tudi vedno gleda, od katere strani bo prišel.« »Mama,« je vprašal Jakec, »ali sen jaz kdaj imel bratca, kateri bi bil pa v mlako?« — »Ne, čemu pa vprašaš?« -»Veste, danes zjutraj sem gledal v mlako, pa je ravno tak -obraz gledal iz vode kot je moj.« ★ Odkritosrčen dečko. Mati: »V omari so bili trije kosi potice. Mirko, kako je to, da sta sedaj samo dva kosa?« — Mirko; »Bilo je tako tema, da onih dveh kosov nisem videl.« ★ Praktično. »Da, prijatelj, bil sem ravno na tem, da bi poročil staro grofico, ko sem zvedel, da vsako leto izda okoli stolisoč dinarjev samo za šiviljo.« — »No, in kaj pa si potem naredil?« — neki, šiviljo sem poročil.« * Ni čuda, »Zdravila sama vam ne bodo nič koristila,« je rekel zdravnik nekemu bolniku, »pač pa morate popolnoma spremeniti vsakdanje življenje. Pojdite v miren kraj na deželo, hodite zgodaj spat, pijte dosti mleka in kadite samo po eno cigaro na dan.« — Čez mesec dni je bolnik zopet prišel k zdravniku. Bil je P®' polnoma spremenjen in zdravje mu I® bilo brati raz oči. Zdravnik je bil «10 zadovoljen z njim. »Da, gospod doktor, vaš nasvet je bil izvrsten. Hodil sem zg0' da' k počitku in se v vsem ravnal po vašem nasvetu. Samo toliko vam rečem, da me je spočetka cigara, katero ste nu predpisali, skoraj zadušila. Ni nobena si v mojih letih se vaditi v kajenju« LISTEK. Kako ie Kovačev Florjan snubil. Po solnčni beli cesti hiti mali voz »zapravljiv-^el«. Mladi voznik drži brezbrižno vojke v rokah. Poleg njega sedi majhen, bled dečko, skrbno zavit v debel, zelen resast koc. Z razumnimi, premišJjujočinii očmi gleda otrok prijazno, pomladno pokrajino, do-5im mu voznik tu in tam razlaga, pripoveduje in z bičem pokaže po polju in travnikih. Vidiš, Stanko, tam je njiva za naš krompir. Polovico smo je včeraj preoiali.« »Ali je bilo veliko ogercev in bramorjev, oče?« »Ne vem, so vse vrane in kavke pobrale. Ali vi-tam-le malo, belo kapelico?« Stanko prikima: »Čigava pa je?« »Sv. matere Ane; njena slika visi v kapelici. Ko bova mimo peljala, jo moraš dobro pogledati. — Ko je tvoja mama še živela, jo je vselej okrasila z zelenjem in cvetjem, ko mi je prinesla kosilo na polje. In vsako jesen je šla na božjo pot k sv. Ani, daleč tja eez one hribe.« Deček se je vzpel na vozu, da bi bolje videl. »Že vidim,« je veselo pritrdil. »In hiše so okoli, pa v vseh je videti luč.« »Podnevi, misliš?' je odkimal oče in se zasmejal. Te je pač solnce, ki se v oknih ozira.« »A ja,« je pritrdil Stanko in čez malo časa vprašal: Ali greva tja iskat novo mamo?« Oče je »tresel z glavo. »Ne, ta stanuje bliže tu-Ie ? že zelo veliko. Parnik vozi to pot okoli 40 dni, aeroplan bo vozil približno en teden, s počitki vred. Velik požar na Poljskem. Otroci se ne smejo igrati z viigaUcamil To naj bi ti zlasti zapomnili dobro na kmetih. Nedavno so se igrali otroci na Poljskem z vžigalicami, zanetili so požar, in |e pogorelo 30 hiS z vsemi gospodarskimi poslopji in z večino letošnjega pridelka rži. Škoda je ognjena po nate na 25 milijonov dinarjev. Stran 598. >DOMOLJUB< 1027. Stev. .37, Florjan se je po neprimerni Ančkini opazki o Joričini brazgotini vidno spremenil. Kakor da nekaj važnega premišljuje, je bil vedno bolj tih in je na marsikatero Ančkino vsiljivo vprašanje napačno odgovoril. Njeno abotno kramljanje mu je bilo vedno manj všeč in kar oddahnil se je, ko se je gostobe-sednica dvignila, da gre v kuhinjo pogledat radi kosila. Stekla je po veži v kuhinjo. Vrata so bila odprta m Jerica je pravkar pripravljala testo za žličnike, ko je planila Ančka v kuhinjo. Stanko je sedel ob kraju mize in je zaupno gledal Jerico in ji rad odgovarjal, dasi je bil sicer proti tujim ljudem tih in plah. Ančka se je vsa rdeča vsedla na drugi konec mize: »No, hvala Bogu! Sedaj vsaj lahko govorim, kakor sama hočem. S tem človekom, tam v hiši, ni za shajati. Eno uro že sediva sama in še zdaj ne vem, pri čem sem! Takega nerodneža pa še ne! Če danes ne bo odločno povedal, ga pač ni treba več k hiši. Me je že potrpežljivost minila!« Kakor ploha se je vlilo vse to iz ust. >Ne tako glasno, Ančka!;; jo je opomnila Jerica in namignila proti otroku. >Ah, kaj me briga paglavec! Dosti hudo, da je ta pok veka tu!« je bevsknila vnovič. Nehcte je objela Jerica otroka z eno roko,"z dru-š° ga je gladila po laseh, ker mu je šlo — vsaj na pol ie razumel Ančkine be ede — na jok. Z žalostnimi očmi je pogledala jezno Ančko, z božanjem pohabljenega otroka pa je hotela vsem Ančkinim hudim besedam odlomiti ost, da ne bi otroka raniie. >Kako n^Ki moreš tako govoriti? Saj je čisto prija-;Kak oneki moreš tako govoriti? Saj je čisto prijazen otrok in on--oče, je tudi dober človek. — Le poglej, kako prijazne oči ima! Imej vendar malo več potrpljenja in sočutja I — Mene bi prav zares ve- selilo, če bi mogla revežu, ki je toliko prestal, na kakšen način pomagati. Toda s samo šalo in smehom še ni opravljeno. Ti sploh ne bi smela toliko o sebi govoriti, kadar si ž njim skupaj. Pusti, da tudi on govori! Pa se mu bo srce odprlo in samo po sebi bo prišlo do tega, kar zdaj s silo zahtevaš.« »Kako si pa brihtna,« se ji je rogala Ančka. >IMee» — previsoko je zate! Tako so mi prigovarjali in odsvetovali. Jutranja zarja krvavo rdi — slabo vremensko znamenje — kljub temu se odpravljajo. Lepo število je zbranih — vsa v »trahu čakam odločitve. — Pa glej I — »Duša zlata« — dr. Krek se zavzame zame. »Naj gre z nami; jo bomo pa nosili, če treba, saj nas je dosti!« Kako naj popišem svojo veselje, svojo hvaležnost in vzhičenost. Najraje bi objela tega dobrega gospoda. Moje srčna Zelje, nepopisno hrepenenje priti na Rakitovec, ne uresničijo. — Kaj mi mar trud — gori bom I »Zdaj pa le korajžno, deklič!« pravi g. doktor. D«, ubogi deklič — saj Bi še nisi mogla predstavljati, da tvoje nožice še niso dovolj utrjene za to pot. Dobro, da ni etrička doma — on te pač ne bi pustil — sem premišljevala grede. Njegov namestnik »duša zlata« razum« otroško srce bolj, kakor strogi stric. Potov« je Slo dobro. Pri mežnarju se pa itak malo odpočijemo in šlo bo tudi naprej dobro; kajne. Mec — me okorajži nekdo. O, to pa ne bo šlo, net Ta nima nič nahrbtnika! Ti bomo že dali! Vsi enako — se oglasi eden izmed turistov in kriči nad nekim Poljakom, viiiokošolcem. Boš nesel pa cuk) krompirja od Prtovž naprej; ga že dobimo pri mežnarjevi mamici. Hudomušnež se res usmili in ga obremeni g culo. Kdo je bil ta navihanec, ne vem več. Kogar obsodim, bi se zgovoril na drugega. Nositi je revček Ie moral, čeprav je bil vse širni. Krompir nam je pa tudi prav dobro teknil na Ratitovcu. Visoko vrh planin stojim — hvala Bogu, zgoraj smo! Striček hodi po Palestini, mi pa po Ratilovcu in nabiramo planinke, pečemo krompir, kuhamo kofek — vmes pa prepevamo. Oj, krasno! Prepevajo tako lepo: »Planine krasne, ve moj raj.« — Se danes mi zveni v ušesih la pesem. Peli so jo tako lepo, v srce segajoče. Kako tudi ne! Sami izbrani glasovi: Basaj, Megušar, Potočnik, Bernik in drugi najboljši pevci. Krompirček je Sel, kofek tudi- Se eno »fajfoo* tobaka, vi pa še eno zapojte, potem pa gremo v Dražgoše k g. župniku Tonetu. Tista fajfca je bila pa precej nabasana, pesem tudi dolga in tako smo ostali predolgo na Ratitovcu. Oblaki se začno poditi, burja jih zaganja sem in tja, kakor noč fina megla se vleče nad nami. Bliža se huda nevihta. Hitimo, hitimo, brž - in prime me eden za roko ter skoro da vleče za seboj - drvimo in se prekopicavamo - a kmalu nas zaloti temna noč — grozna noč. Ne vidimo ped pred sabo. Le z vžigalicami si pomagamo, d« moremo dalje Vsi premočeni in zmučeni dospemo v l)n,ž-goše. — Hvala Bogu, da smo tu t Pa g. župniku tudi, ki nas je tako gostoljubno sprejel pod slrelio, kličemo vsi srečni pri toplem čaju. Zdaj se pa ?e malo posušimo in poltre|ičaaio po zaslugi g. Toneta, po1 lej (>a gremo naprej — povelje našega dobrega očka g. doktorja. Dajmo duška svoji dobri volji, zapojnio »e eno »luštnof, preden gremo. »Kaj nam pa m.iejo — nič nam ne morejo, saj jrl ni doma, — s1 rička namreč - —tako sem premišljevala v svoji otroški naivnosli. Tako, fantje, zdaj pa moramo iti, ura gre na polnoč! Pa gremo, če očka to želijo! Sli smo vriskajoč in prepevajoč dalje — kaj nam pa morejo... ni — dam se ne gre lahko.., V Kelcih smo. Doma torej. — Zdaj pa še en gorak čaj, otroci, potlej pa spat Lepa je bila prva pot na Ralitovec pod varstvom g. dr. Kreka. Lepa — kako živo si mi ostala v spominu — saj je že tako dolgo, dolgo o1 aabevtta ttnU o|l«jta >1 to i>r*4aoit pri tvrdki L. Baraga, Ljubljana SelMburg. «1. 6/1. Hmfliin pook. 19 lato« jamstvo. IIEVMATIZEM1 Revmatizem? Kostobolje? Bodljaje? Trganje v glavi in zobeh? Omotico ozdravite z zdravilom „ALOA". Vsaki steklenici je prilobrao točno navodilo o uporabi. - Naslov » postna - je: Laboratort) Suiak ia. naročila . 4 stekienloe u 77 Din, 8 steklenlo za M Din. M stekleno ta 2jJ Din. U steklenlo xa 120 Din. V oant jo nrafiunjena pošt-nlna, zabojček ln savojnlni. JAVNA ZAHVALA. P. n. Laboratorij „ALGAM, Sušak 12. Mnoge osebo bo ml pripovedovale o Izrednem in zanesljivem zdravilu „Alga" proti revmatlzmu in kostoboiju. Naročil sem jo pri Vas in tudi v redu prelel in Vam tem potom rad potrjujem. da sem z vspehom zelo zadovoljen. Revmatizem, ki mn Je mučil toliko časa. Je prenehal. PoSljite ml pa naglo Se euo pošiljalev, da ne ostanem pri jiiSi brez tega dobrega zdravila, ker Je pač zdravilo, ki mor« v«ak ia« koristiti za vse bolezni, navedene v porabnem navodilu za „Algo . Sljivoievci. i. Jan. 1927. Spoštovanjem IMRO DllOSINAC. BiaiMBSa»iniBiaiH'9Bi2HEI3BlliaBnHIIIUI zahteva modernih oblačil. j Ker hočemo tej upravičeni zahtevi popolnoma vstreči, smo preselili svojo trgovino damske konfekcije j ter konfekcije za gospode v Stritarjevo ulico štev. 9 (vogal pri frančiškanskem mostu) kjer otvarjamo novo trgovino najmodernejše konfekcije ter modnih potrebščin za gospode in dame. a O finem okusu, izdelku, kakovosti ter o naših nizkih cenah, prosimo cenjeno ;--J občinstvo, da se osebno prepriča v novih naših trgovskih lokalih in izložbah. Pri nas je odslej najugodnejši nakup najmodernejših in najelegantnejših oblačil ter modnih potrebščin za gospode in dame ® Vabimo! Fran Lukič, Stritarjeva ulico štev. 9. Vebiino! | BBBBBBBBBHBBiaaBBBBBaBBBiBB8BBaBBBBBBgBBaBaBaBEM^8j| COSULICH - Linija - TRST naznanja, da vozi due 21. septembra najmodernejše zgrajena, največja in najhitrejša ladja svela z motornim pogonom ..Saturnia" 24.000 ton, 33.000 P. S. 21 milj hitrosti - v Južno Ameriko (vožnja Trst— Buenos-Avres 15 dni). — Vozne liste prodaja: Simon Kmetec, Miklošičev« cesta Ster. 13, Ljubljana. Najcenejše (n najboljše modroce, spalne divane. zofe, otomane, žimo dobite pri tvrdki Fran Jagerv tapetnik, Ljubljana, 8r. Petra nasip 29 pri Zmajskem mostu. Resnična tolažba v/23 bolne na živcih je mol ravnokar izisli »pil t Tam so opisano mnogo dolgoletne izkušnje o vzrokih, povstanku In zdravljenju iivčno bolnih. 1'oiljem vsakomur ta zdravstveni evangelij popolnoma zastonj, it pifto poni na spodnji naslov. Tisoči zahvalnlc potrjujejo doslej edino do. •eieni vspeh neumornega skrbnega raziskavama v blagor trpečega človeštva. Kdor »podu v veliko armado živčno bolnih, kdor trpi na raztresenoBtt, strahonotnostl, štabom spominu, nervoznoslnem glavobolu, pomanjkanju spanja, motenju v želodou, preobčutljivosti,' bolo-einah v udih, splošni ali delni telesni slabosti ali drugih podobnih bolezenskih pojavih si mora naročiti mojo, tolažbo prinašajočo knjižico! kdor jo bo prebral pazljivo, bo dospel do pomirjevalnega i repnčanja, da so jo našla enostavna pot ln veBolia do življenja! No čakajte In pišite eo danes! Ernst Pasternack, Berlin SO Michaelkirchplatz 13. Abt. 760. Prometni zaood za premog d. d. Ljubljana prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo Premog doma«i in inozemski za domačo "* kurjavo in industrijske svrhe KooaSkf premog vseh vrst Koks, livarniški, plavžarski in plinski Brikeže. Prometni zasrod za premog d. d. o Ljub9[ani Miklošičeva cesta št. 15/1. HEMEROIDI! Ustanovljena !. 188«. Telefon štev. 2016. Poštni ček 10.533. sina hranilni Stanje »io- <6radska Stedicnlca) stanje »lo- o^ImS8 Ljubljana >"«»» nad 250 milo- uuuijcnia nad 1.000 milino* dinarje«. Prešernova ulica Ionov kron. sprejema vloge na hranilne knjižic« kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. - Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilni«, nega premo-enja še mesto Ljubljana 7 vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinaki denar Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje nri hranke največ v naši hranilni®,'ke?Te denar tu popolnoma varen. Izdajatelj: »r, Frane Kulovee. Pristni in pravi KAVČIČEV RASTLINSKI ŽELODČNI LIKER 20.000 uspešnih ozdravljenj samo v Avstriji jj s »0RI0L«-SVEČKAMI proti hemeroidom! Skladište: »ISIS« d. d., Zagreb, BEOGRAD, LJUBLJANA. znan in preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje in dobavlja EDINOLE Rastlinska destilacija „FL0ItlAN" (Izdelovalec Kdmund Kavči«) družba z o. z. v Ljubljani Gosposvetaka cesta štev. 13 (Kolizej) Vsaka pristna steklenica je opremljena 1 originalnim podpisom Za pristnost Jamči Varujte se ponaredb. ki se prodajajo namesto pristnega Kavčičevega „Fforiana"l V vsako h?šo Domoljuba! Francoska Hnija Cie. Gle. Transatiantique Harrc-Newyork, samo 5'/2 dni čez morje. Cie. Chargeurs Rčunis, Sud Atlanliquc in Transports Maritimcs ia severno in joioo Ameriko 1 brzoparnili ki volijo vak tedon ii Havro, llordc«« in Mariilij« r Argen-tinijo, Kanado in Avstralijo Vsa pojasnila daje zastopnik IVAN KRAKER Ljubljana Kolodvorska ulica 3» _ Urednik: Franc Zabre' Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cel