_
f^HpTI pi AC NARODA l^as^l
g Za pol leta ...... $2.00 jjj	Jjj gQ qqq Reader* n
i. ■■ __i!	List slovenskih delavcev v Ameriki.	^ | ■ ^ ■■ M . ■■■ jog^g^
CTLKFOW: S87* OOETLATOT._totsrsd ms Second.©« Hsttsr, I^Mni SI, 1*», al tki M Mm al *sw York, V. T, nte Uu Act * Otmgnm if M | lHi.	TXLKT0H: 087 00STLAXDT
NO. 89 — ŠTEV. 89.	__HEW YORK, TUESDAY, APRIL 16, 1918. — TOREK. 16. APRILA, 1918.	VOLUME XXVL — LETNIK XXVI
| Odstop grofa Černina
I	ooo
AVSTRO OGRSKI MINISTER ZA ZUNANJE ZADEVE JE ODSTOPIL, KAKORHITRO JE IZVEDEL ZA PISMO CESARJA KAROLA NA PRINCA SIXTA. — REVENTLOW PRAVI, DA JE KAROL UPLIVAL NA SPREJEM MIROVNE RESOLUCIJE V NEM-|	SKEM DRŽAVNEM ZBORU.
000
Trne translation filed frith the postmaster at New York, X. T. on April 16, I WJk______________** ""l01"*1 by the Act of October fi. 1917.
Basel, 15. aprila. — Avstrijski cesar Karol je poslal nemškemu cesarju Viljemu, soglasno s poročili z Dunaja, naslednjo brzojavko:
| — Obdoiiitve Clemenceau-ja proti meni so tako nizke, da nimam nobenega namena razpravljati s Francijo glede te zadeve. Moji topovi na zapadu so naš zadnji odgovor.
.	V vernem prijateljstvu ^ Karol.
Amsterdam, 15. aprila. — Grof Černin, avstro-o<;r~ ski minister za zunanje zadeve, je soglasno s poročilom z Dunaja resigniral.
Cesar Karol je sprejel resignacijo ter poveril grrofa Černina z vodstvom zunanjih poslov, dokler se ne imenuje naslednika.
Grof Černin ni vedel za pismo cesarja Karol a na princa Sixta, ko je ugotovil, da je pričela Francija mi rovne predpogovore z Avstrijo, soglasno z brzojavko z Dunaja na "Lokal-Anzeiger" v Berlinu. | Ko je izvedel za obstoj pisma, je resigniral, vendar . pa ugodil prošnji, da ostane na svojem mestu, dokler se I ne sklene mirovne pogodb? z Rumunsko.
Oficijelno poročilo, ki se ga je sprejelo danes tukaj z Dunaja, izjavlja, da zadnje ugotovitve francoskega mi-( nistrskega predsednika, Clemenceau-ja, tikajoče se po-. govorov med Avstrjio in Francijo, ne izpremene položaja r glede večine izjav grofa Černina o tem predmetu.
—	Avstrijsko zunanje ministrstvo — se glasi v po-; roeilu — ni v stanu ugotoviti, kdo je bil odgovoren za predajo v roke Francozov tega, kar je baje ponarejeno ]>i-
? smo, zamenjano za pismo, ki bi se ga moralo oddati. Ni-. ti princ Sixtus, kojega značaj je vzvišen nad vsak dvom, i niti kdo drugi je obdolžen falzificiranja, — se glasi v 5 ugotovilu, ki se končuje:
—	Zadevo se proglaša s tem za končano.
^ Cesar Karol je soglasno z brzojavko z Dunaja odpo-. vedal obisk, ki ga je hotel napraviti v Budimpešti.
Vršile so se važne konference glede avstro-ogrske • zunanje in notranje-politike. Pri teh so bili navzoči grof 1 Černin, dr. von Seydler, avstrijski ministrski predsednik, general Straussenberg, načelnik avstrijskega generalne-. ga štaba ter drugi visoki dostojanstveniki. > __——ooo-^-
Solidarni avstrijski Slovani
•	i H j —ooo—
. True translation filed with the post master at New fork, X. Y. on April 16, ^	IMS as required by the Act of October 4. 1917
i. Amsterdam, 15. aprila. — Na tisoče oseb se je zbra-v lo na cestah Prage, glavnega mesta Češke v soboto ter živahno obsojalo Nemce, dočim se je nazdravljalo zavez-
*	nikom in predsedniku Wilsonu.
*j Tako se glasi v brzojavki iz dotičnega mesta na ber-linski "Lokal:Anzeiger".
j Vsi češki člani parlamenta in delegati strank, skupno s slovenskimi in srbo-hrvaškiini delegati, so se zbrali i v mestni dvorani, kjer so je sprejelo manifest. t Glavna demonstracija se je završila koncem zboro-!, vanja. Razpoloženje proti zunanjemu ministru Černinu r je bilo razvidno iz ogorčenih klicev, s katerimi se je po-, zdravljalo njegovo ime. Množice so se razpršile, popeva-v joc proti-nemške pesmi.
e Konferenca odposlancev vseh čeških strank v Duxu ^ se je soglasno izrazila proti ustanovitvi nemške-češke ^ province z utfemeljenjem, da bi se češke manjšine v nem-5 ško govorečih okrajih do skrajnosti upirale germaniza-ciji.
Nemci zavzeli me-1 sto Helsingf ors I
Nemci bo ssvseU finsko glavno mesto, potom ko 10 m spoprijeli s "oboroženimi tolpami". — Bolj-ševiki hudo poraženi — Pomoč ii
Trne translation filed with the post master at New York, X. Y. on April 16, 1018 as required by the Act of October
e. wit.	|
London, Anglija, 15 aprila. — Danes se je v Berlinu oficijelno' objavilo, da so nemške čete zav-1 zele Helsingf ors, glavno mesto Finske.	1
Mornariške sile so podpirale čete na kopnem. Poročilo se glasi t i — Po močnem spopadu z obo ' roženimi tolpami so naše čete, kt so se izkrcale na Finskem podp:ranr* od oddelkov naših mornariških sil stopile v Helsingfors.
Nemce je najbrž spremljal del 4 generala Mannerheimer-ja proti-jboljševiških Belih straž, dasiravno i se ne omenja finskih Čet v nem-; škem komunikeju. Glavno mesto se je nahajalo v posesti finske Rdeče garde skozi mesece ter se ji ! slednjo dolžilo številnih, krutosti, j Več je znamenj, ki kažejo, da je
*	odpor boljševikov na Finskem Sli-jzu poloma. Rdeča garda izgublja stalno na celi črti. Nemška akci-
"|ja, da se prepreči boljše vike od inadaljnega pošiljanja pomoči svojim tovarišem na Finskem, je oči
>	vidno pričela prinašati sadove.
Helsingfors je bil pred vojno procvitajoče se in hitro rastoče mesto. Leta 1 900 je imelo 97,217 . prebivalcev, 1. 1910 pa že 147,218.
V zadnjem času je trpelo velike , vsled lakote in plenjenja boljše-L viških Rdečih gard.
Ko* glavno mesto Finske in nje
>	ruske vlade ter kot svetovno središče finske literature, vzgoje in
. kulture, je bil Helsingfors zelo . privlačno met>to. Pred vojno je bi-L lo priljubljeno poletno letovišče.
Mesto ima čiste, široke ceste, šte-. vilno javnih poslopij ter vseučilišče, katero pohaja 2600 dijakov.
Nastanjeno na polotoku v Finskem zalivu, 191 milj zapadno od Petrograda, se je moglo primerja - ti le s Kronstadtom kot ruska mor nariška postojanka, ki je bila za-branjena z nekoč strašno trdnjavo Sveborg. V Krimski vojni je bila t trdnjava skozi dva dni in dve noči bombardirana od zavezniških . b rod ovij, brez kakih resnih po« 1 škodb na utrdbah.
Helsingfors je ustanovil švedski kralj Gustav L leta 1550 malo bolj j v notraujosti dežele ter je bilo pre-[_; meščeno na sedanje mesto 1. 1640.
Z ostalo Finsko je ro*i«io mesto v 1 posest Rusije leta 1809.
Prebivalstvo je povečini šved-
>	sko. V mestu izhaja štirideset li-j stov in perijodičnih časopisov v
finskem in trideset v švedskem je-. ziku.
1 Japonika in Nemčija. .
True translation filed with the post master at New York, N. Y. on April 16, 1918, as required by the Act of October 9, 1017.
Neko pristanišče r Pacifiku, 15
aprila. — Japonski poslanik v Združenih državah viskont Kii je na svojem poti v Washington danes prišel tu-sera. Govoreč o japonskem postopanju v Sibiriji jc
*	retkel poslanik Išii. da bi ne bilo v korist Japcmske, temveč v korist zaveznikov, ako bo Japonska
\ prisiljena poslati v Sibirijo voja-1 ško ek&pedicijo. Zagotavljal je, da je vsako govorjenje o japonsko-' nemški zvezi absurdno.
"Nemčija bo morebiti postavila : svojo bazo v pacifiškem vodovju I z uspešnim prodiranjem skozi Si-' birijo", je rekel poslanik Išii. "V ' tem slučaju bo naloga Japonske.
*	da Nemce prežene. Ne moremo 1 jamčiti, da. bo Japonska mogla to
storiti, toda poskusili boftio vse in
*	svoje pozornosti ne smemo zmauj-, šat-i."
Narodni zbor je trdno prepri-i čan, da bodete ukrebiti rm po-r trezno, kar je odvisno edinole Od i vm, da vplivate m turške oblasti, t da nfite armenski nami novih grom*."
' ■ • ''T*' '	' ^ «
AMKRlSKA BOJNA FEONTA V FEAyciJI.
Boji v Flandriji
ooo-
i
Ttu* translation filed with th* pan master at New York, N. Y. on April 16, i lftlft, a» required by the Act October «. 1917.
I
Angleško oficjelno poročilo:	j
London, 15. api-ila. — Današnje oficjelno poročilo feldmaršala Haiga se glasi:	i
—	Danes popoldne so se vršili boji v bližini Bailleul, in Wulverghem ter se nadaljujejo.
Z ostale fronte pri Lysu ni važnih poix>čil.
Sovi-azna artilerija je na nekaterih krajih kazala veliko agilnost, posebno pa med Givenchy in Robeeq.
Oddelke nemške artilerije, ki se je pomikala ob cesti La Bassee-Estaires, je naša artilerija zelo uspešno ostreljevlaa.
Francosko oficjelno poročilo:
Pariz, 15. aprila. — Danes je izdal vojni urad sledeče poročilo:
—	V okolici Hangard-en-Santerre so bili zelo ljuti artilerijski boji.
Naše baterije so uspešno razpršilo sovražne Čete v bližini Deinuin in Laon.
Vprizorjena sta bila dva uspešna napada, eden pri Four de Paris, drugi pa pri Col du Bonhomme; pripeljali so ujetnike.
Ka ostali fronti je bilo artilerijsko streljanje; pose-buo živahno je bilo v okolici Avocourta.
Tekom 13. in 14. aprila sta bila izstreljena dva sovražna aeroplana. Naši aeroplani so vrgli 3,000 kilogramov projektilov na sovražne naprave in taborišča v bli-žini Montdidier.
Nemško oficjelno poročilo:
Berlin, 15. aprila. — Današnje poročilo iz glavnega stana se glasi:
—	Prišio je do krajevnih spopadov na bojišču pri Lys-Wulcerghem in sovražna črta severovzhodno od Wul-verghema je bila z naskokom zavzeta.
Na bojišču pri Lysu je pogosto prišlo do boja mož proti možu. Jugozapadno od Neuve Eglise, kakor tudi med Bailleul in Merris so bile postojanke angleških strojnih j pušk izčiščene in ujetih je bilo mnogo vojakov.
Sovražni protinapad iz Bailleula in severozapadno od Bethune so se ponesrečili in sovražnik je imel velike izgube.
Na bojišču na obeh straneh Somme so artilerijski dvoboji ostali v omejenem obsegu, ker je bilo deževno vreme.
-uuv
NEMŠKI SOCIJALISTI.
Trne translation filed with the postmaster at New York. N. Y. on April 16, 191& as recroired by the Act of October <L 1917
poracijo francoskega ozemlja ter flandrijslce in naložitev velike vojno odškodnine tza zaipadne sile. Li«t pravi, da so ludi sotcijalisti večine sprejeli ta program ane-ksi j.
j ' Tajrliche Rundschau'1 izjar-4 lja nadalje, da je Erzberger že L : 1917, za časa režima kancclarja Bethmann-Hollwega, stavil mi-ro\*no ponudbo sovražnika potom nekega nizozemskega žurnalista. I/ist pravi, da je bila ta ponndba skoro »lična prošnji za mir za vsa-
Iko eeno. K an eel ar von Hertling baje sedaj nooe več »prejeti Era-bergci*
, Amsterdam, Holandsko, 14 apr. i "Tigliche Rundsi hauiz Berlina, katorega Ikta kopijo se je do-' bilo semkaj, vsebuje poročilo, da . je grof Hertling. ne.,iški liržavri kancelar. pretrgal vse zveze 2 Ma-» tijo Erzberger-jem,. vodjo aktoli-1 škega cent ruma v neruskem dr-
•	žavnem zbora, ter zagrozil s svo-I jo resignacijo. ko se ga je infor-'miralo od strani voditeljev stran-
•	ke voC-ine, da vztrajajo pri svo-- jem sklepu za mir brez aneksij in I vojnih odfikodttin.
,1 Deli stranke večine — tako se 1 Ugotavlja v bstu — «0 nato ekle-■ti novi program vlade xa inkor- J
Armenski protest
-000-
Trmm tnmHatUm tDmd with the po*master »t Xew York. N. T. cm April 16, IMS as regnlrad bj the Act of October S. 1917.
žkega Armenca, temveč tudi vsakega Rusa v Armeniji.
Navzlic pogojem mirovne pogodbe, ki priznava pravico samc-odločevanja za te kavkaike pokrajine, turška armada prodira proti Karsu in Ardahanu, pustoši deželo ip mori krščansko prebi-vals-trvo. Odgovornost za bodočo iwodo Armencev je v rokah Nemčije. kajti Nemčija je zahtevala, da se ruske čete potegnejo nazaj iz armenskega ozemlja in v sedanjem času je Nemčija v moči da prepreči običajne grozote tur-| ■škili čet. ki so polne maščevanja in sovraštva.
Težko je vrjeti. da bi civilizirana država, kakoršna je Nemčija, ki ima sredstva, da ž njimi prepreči grozodejstva svoje zaveznice, dovolila, da nemiki narod, ki je proti svoji volji zapleten v vojno, porabljal brest-titovsko P°fodbo kot sredstvo, dt bi Se
ixraaon, 14. apnla. — Ruaya jn protestirala pri Nemčiji proti tur-ikim operacijam v Kavkazu, ki so nnele ca posledico obsežno morje-nje armenskega prebivalstva. E-nak protest je vložil armenski na-, rodni zbor ter ga naslovil na nemškega ministra 'zunanjih zadev in predsednika državnega zbora. Ta protest, ki je bil odiposkun po ruskem brezžičnem sklemu in katerega je objavila angleška admira j Uteta. se glasi:	%	I
' Armenski narodni zbor. ki je najvišja oblast, da more izrazili voljo armenskega narod«, se o-brača na vm v zvezi s tragičnimi razmerami v Armeniji. Armenija je prenapojt-na s krvjo in še-ie pred kratkim je bila osvobojena več*tolstue sužnosti. pa zopet je ohsorjsaa na novo trpljenje. Potem, ko so se enkrat ruske čete u-maknfla, so turške čete zopet vpaAs ▼ nessvsrovano deMo m
Omejitev mesa v Italiji
Trne translation filed with the past master at New York. N. T. on April 1«, 1918, as required hj the Act of October S, 1917.
Rim, Italija. 15. aprila. — Kakor poroča "Epoca", bo v kratkem izdana odredba, po kateri ko dovoljeno sspso tri dni v tedna
Brestom brsojsv v Chicagi
Chicago, 111., 15. aprila. — Da ues M) »Teme obla*t i odstranile Ure brezžični osprsvi, kateriii ena je bits dovolj močna, da je mogla občevsii t Nemčijo.'
Lastnik one naprave j« bil arts tiran.
Karolovo izdajstvo
000-
PISMO AVSTRIJSKEGA CESARJA JE VZNEMIRILO NEMČIJO. — MILITARIST! KRIČUO: IZDAJSTVO! — JUNKERJI ZAHTEVAJO, DA SE POSTA VI AVSTRIJA POD NEM&KO NADVLADO. — ČER NIN ZOPET ZANIKUJE. — SIKST JE V BELGIJSKI ARMADI.
000-
. Trne translation filed with the poet master at New York, N. Y. ou April 16, "	1018, as rpqulrwl by the Act of Octobers. 1017.
Washington, D. C., 14. aprila. — Kakor pravi neko porodilo iz Curiha v JSvici, je Nemrija zelo vznemirjena zaradi pixma avstrijskega cesarja Karol a, ki izraža simpatije s aspiracijatni Francije, da bi pridobila Alzaeijo in
Lotarinftko.
—	Neinsko časopisje — pravi p&ročilo, — je zelo razburjeno zaradi francoskih razkritij glede stališča avstrijskega cesarja o Alzaeiji in Lotarinski. <4Neue Badi-sche Zeitung" naznanja, da je državni kancler nenadoma odpotoval v torek, da se snide s cesarjem v glavnem stanu in zagotavlja, da bodo ta posvetovanja popolnoma pojasnila situacijo, kar se tiče Clemenceauovih izjav.
Dasiravno je poročevalec "Frankfurter Zeitung"v svojem poročilu v torek pisal, da visoko stoječa oseba, katero je ministrski predsednik Clemenceau v svojem odgovoru na govor grofa Černina omenil, da ne pripada vladajoči hiši, je vendar vsakdo prepričan, posebno ko je Clemenceau objavil posameznosti, da so dejstva, ki se pripisujejo avstrijskemu cesarju, — resnična.
Listi inilitaristične stranke vpijejo, da je to izdajstvo in zahtevajo, da Nemčija vzame Avstrijo pod svoje varstvo.
"Neue Badische Landeszeitung" poroča, da se je nemški poslanik v torek zglasil na Ballplatzu, da predloži poročilo svoje vlade.
Neko poročilo iz Pariza pravi o pismu avstrijskega
cesarja:
—	**Petit Journal" naznanja še druga razkritja, ki bodo popolnoma pojasnila perfidnost centralnih držav. Kot se je pričakovalo, ta dokaz Še ni mogel doseči, da bi nasprotna trditev obmolknila. Ena stvar pa je gotova, da ministrski predsednik nikakor ne bo dovolil, da bi bil —r poražen.
Ima še več drugih dokazov, ki so ravno tako važni in ki bodo dokazali najbolj skeptično in najbolj predsodno dvostranost vladnih krogov na Dunaju in v Berlinu.
Neko današnje oficjelno poročilo iz Bema se glasi:
—	"Muenchener N. Naclirichten*' naznanjajo, da se bo v soboto v Pragi vršila velika seja v protest proti go-voru grofa Černina.
Pričakuje se, da se bodo te seje vdeležili vsi člani gosposke zbornice, ravno tako tudi odbori raznih družb zna nosti in umetnosti, kakor tudi zastopniki številnih kor-poracij.
Poslanec dr. Korošec je obljubil, da bo jugoslovanska stranka v popolnem obsegu pomagala češki zvezi.
Minister javnih del Turku se je odločil, da se bo pridružil protestujoči stranki.
Dunaj, 14. aprila. — Cesar Ksrol je v svoji brzo-j«'*vki na cesarja Viljema zanikal Clemenceauovo trditev, da je priznal pravico francoskih zahtev glede Al žari je in Lotarinske ter je zatrjeval popolno solidarnost med Avstrijo in Nemčijo ter rekel, da "bomo skupno izsilili časten mir*'.
Poročilo zagotavlja, da so vse trditve francoskega ministrskega predsednika same izmišljotine.
London, 14. aprila. — Avstrijsko-ogrski zunanji minister grof Černin je v petek izdal okrožnico, v kateri objavlja, da je obiskal cesarja Karola in da je prepričan, da je izja^fb francoske vlade glede pisma, katero je pisal avstrijski cesar, — neresnična.
Svak avstrijskega cesarja, na katerega je 31. marca 1917 naslovil svoje pismo z "Dragi mi Sikst", je častnik v belgijbki armadi, burbonsko-parmski princ Sikst, rojen leta 1886 in šest let starejši od svoje sestre avstrijske cesarice Zite.
Drugi brat cesarice je princ Ksaver, rojen leta 1889, služi v isti armadi in je bil nekaj časa dodeljen štabu kralja Alberta. Polbrat princ Elija, rojen 1880, je dodeljen generalnemu štabu avstrijske armade. Dve sestri avstrijske '-♦♦snrire so pa bolniški strežnici v angleški armadi.
V začtku vojne sta Sikst in Ksaver, katerih ssetra se j« poročila z nadvojvodo Karolom 1911, poskušala stopiti v francoska armado, pa nista mogla zaradi postave, ki izključuje iz armade vse člane prejšnjih kraljevih rodovin. biti ^urejeta. Oba pa sta potomca burbonskih kraljev.
Nato sta se potem pridružila belgijski armadi in sta bila ranjena uri Nainuru in ob Yseru.
"GLAS NARODA";
LU-mvmm*m Daily.)	]
h« irniiHairtn by u«
ILOTIIIQ PUBUBHIIQ GOXP1IT
•AH—L, Fl	*	* LOCH BW1PI1 Tmiim '
«i«<Mto	*&S' trn MMMta atato N«w Tact UO
f »trt mm ......_ . Lm tm trnoma*** o m —to teto..... 14»
WLAJI HABODA	liiwrti aedalj ta pMito*
«iAlNlioor
i~T«*e» at tta rwnhT)
oji^M^ liyii i *	^
um d» bttrafr	aMtomlta
ni 1111 D r
r\+m*t to	II
1LI A_J ________
OTiAfl NARODA, 16. APRILA 18
>	Španske železnice.	'
Na Španskem je navada, da zvoni sprevodnik vlaka z zvon-j cem, predno se vožnja nadaljuje. Xeki popotnik opisuje doživljaj, ki ga je imel pri neki priliki pri- . ložnost opazovati glede tega zvon- f ca: "Stali smo v malem trgu za nekaj minut. Cas, da vlak zopet odpelje, je že minil in mi siuo še I vedno stali na enem mestu. Popotniki so se začeli ozirati ter izpra-čevati, kaj je vzrok, da še vedno stojimo. Naenkrat pa smo .zagle-' dati sprevodnika, ki je tekal na-[ okrog kakor brez uma in očividno 1 nekaj iskal. To je trajalo nekaj 1 minut, nakar je pritekel od trga I" k vlaku neki popoJnik, vihteč v
•	roki sprevodnikov zvonec. Ko mu J1"
-	ga je izročil, je pojasnil rado ved-
•	nežem. da se je zadnji trenutek -" spomnil, da ima še nekaj opraviti i ' v trgu. nakar je vzel sprevodni- i
•	kov zvonce, da bi ne mogel dati* i ta znamenja za odhod vlaka. Na- *
-	to je sprevodnik vzel ves vesel,® " svoj zvonee in dal znamenje, na- ,
-	kar se je pričel pomikati naš vlak r
•	dalje."
e	__:
t>
REKEUTOVE PESMI.
3	_
i
' Kaj bo pušeljc rožmarina t '' V letih treh se posuši! " Srce naj kot zdaj ostane,	1
J in ljubav, ki v njem gori!	(
. Kakor belo-rdeče rože a se nasmihate z neba, v jaz bi stopil na planino, ^ kadar dihate z neba — oj oblaki, oj sokoli!
t-l
j Jaz bi stopil na planino in utrgal vas z roko, na srce prižel vas burno, ^ da bi lažje mi bilo —
•	oj oblaki, oj sokoli!
rl
', Kakor belo-rdeče rože x !v duši zaiskri spomin, sj ki od vas je mnogo lepši in silnejsi od Jplanin —
-	o j oblaki, oj sokoli! | *
a.'	...
a Jaz moram hiteti, hiteti,
za goro nagiblje se dan;
na jugu pojo mi skrjančki,
je jaz Pa sem tih in bolan.
in' ,
Bolan, a ne morem umreti____
yx Živela nebeška jesen, I jaz bi na obraz te poljubil, in naj še tako bo leden.
Jaz bi na obraz te poljubil j in nrirno zaprl bi oei, nad mano pode se oblaki, v daljavi gozd črni šumi.... 8 *
ti In če bo treba skočim do neba, u- kadar trobenta zapoje: S- Fantje vstanite, v vojsko pojdite, v boju umreti sladko je!
Kdo bo z mano,
-	mrtvim prerano, to solzo z oči si otrl!
Morda z dovtipi
BVB--iJJ	"Ji
Nekoliko besed
0
o slučaju.
NAJVEČ LJUDI VRJAME V ONO,
Cesar nima.
Sami smo vzrok skoraj vsake nepravilnosti.
Vsaka stvar na svetu ima svoj vzrok. Nič »e slučajno ne prijeti, brea vzroka, iu če smo zboleli, se to nI pripetilo slečujno, lKič ]>u Ziito, ki*r se nismo dobro čuvali.
C'e hočete vašt> bolezen takoj v začetku. zdraviti s pravim zdravilom, se lahko obvarujete trpljenja in stroškov, in ako opazite rijuianjše znamenje živčne, želodčne ali ledlčne bolezni, glavobola, idn-t' oslabelosti. izjrul«.* kreposti. slabega teka. ne čakajte, aippak ^ zjičuite takoj uživati iz čistih. prir<nl-nih zdravllnh trav sestavljene jl'vi-TO TABLETE.
0 itn j te. kaj piše naš rojak K- FKA-XJO Z1HCAVETZ. P. t). Itox P.A-TESVILLE, INI>.. o tein čudovitem zdravilu:
"Ne nioreui tajiti, da m«' je čudovita zdravilna sila vaših JI VIT« TABLET zoiK't fwstavila na m>j;e. ni vtded tej;a vas prosim, da mi jih zopet |»oiljete pet £4tatulj"*.
Ena škatlja JtTITO TABLET za en dolar, šest škateij za 5 dolarjev posije kamorkoli JU VITO LABORATORY. South Hi 11 Branch 5, PITTSBURGH, PA.
Če želite pofiiljatev zavarovati, pošljite deset centov več.
bi me zagrebli: Mrtev je, ker je umrl.
Gremo — a časa ni za slovo, |na ustnicah pesem umira, | srce je polno nemira in lice nam je bledo.
Bosr ve, kam vodi nas doljra pot? Ah luči nikjer in nikjer pristana -mladost neužita — bodočnost
neznana, in tuji obrazi vsepovsod.
Par vriskov zamrlih — in vlak skozi noč nedogledno sopilia; ni čuti zdraviv, ni slišati vzdiha, na dušo pada bole,st in mrak.—
Černin bo odgovoril.
True translation filed with the post master at New York, N. Y. on April lti, 1918, as required by the Act oT October 6, 1«J17.
Kod&nj, Dansko, 14. aprila. — Kakor pravi neko dunajsko poročilo na Politiken, je bil zunanji odbor avstrijskih delegacij sklican na dan 20. aprila. Grof Černin bo tega dne podal izjavo glede notranjih in zunanjih razmer.
ZA RDEČI KRIŽ.
Društvo sv. Alojzija štev. JJ6 v Conemautrh, Pa., je darovalo •$(> m Ameriški Rdeči križ.
pripravljajo na setev, da ne bodo) brez belega kruha, ker je boljši, kot koameni. Zato pa, dragi rojaki* Slovenci, pomagajte »i do farme, z ker je življenje boljše kot pa v e mestu. Pridela se vse. krompir, > žito Itd., poglavitna stvar pa je j. živinoreja. Zato pa, dragi, ve vas ], veseli kmetija, pridite pogledat c ma Willard, ne !)o vam žal. Tukaj , se d«>be farme vsake vrste, obde- c lane aH neobdelane.
Kakor čujem, si mislijo rojaki j zendjo kupiti. Pred 5—6 leti ni ^ mislil še nihče, da bo na AVillardu kdaj kaj napredka, kakoršni je < sedaj; človek bi bil obupal. Ali t danes je veselje gledati ceste, ki i se lepo vijejo na vse strani; pa : to je že rojakom znano, da, kjer j je Slovenec naseljen, tajn je vese- } [ lje. Samo to vam rečem, ne ku- { pujte šume, ker da veliko trplje- \ nja in nobenega užitka, stroškov , pa mnogo. Zapomnite si in ne mi- i i slite na to, da bodete zemljo z gr- i t mičevjem ali gozdom ceno kupili; ■
vrjemite, predno je iseiseena, ve-r Ija toliko, kot da kupite izcisc^- , . no. To pišem pravično, ker sku-| sam sama in slišim tudi druge. „ 1 Boilite previdni, da se ne bodete 1 potem kesali. Premislite, koliko velja danes, ko je vse tako drago, * ako si človek hoče le kako hišo postaviti ali hlev za žival. Zato. ako si hočeš kupiti farmo, gledaj, 1 da dobiš poslopje in greš narav-- nost v svoje ter si lahko precej pridelaš življenje in dobiček. Jaz vem za lepo priliko, 40 akrov s po-1 slopjem; kupna cena je zelo nizka, ako se v kratkem proda. Pa ne mislite, da gre to meni kaj v žep. Jaz nimam pri tem nobenega e dobička, to pisem le iz prijaznosti v* in resnice, kakor se gre. po pra-1 J vici. Dobi se tudi brez denarja, ker ta gospodar lahko čaka 2a de-nar.
OTiAfl NABODA, 16. APRILA 18
stva. — Aystrija je zahtevala, naj Srbija prepove nepo- i stavno trgovino z orožjem preko meje. Srbija je prista- j ia v to. — Avstrija je zahtevala, naj Srbija pojasni proti-avstrijske izjave uradnikov, katerih pa ni imenovala.
Srbija je odgovorila, da bo storila kot zahtevano, če ji Avstrija pove, kdo so ti ljudje.	1
Vse te zahteve, one, katere so bile odklonjene, one, ki so bile sprejete v celem ali one, katere se je sprejelo l>ogojno, se zdijo cesarju Karolu leta 1917 prazne in fri-volne kot so se zdele celemu svetu leta 1914.
Za njega ima Avstrija leta 1917 prositi le eno stvar od Srbije, da namreč zatre protiavstrijsko propagando, v katero zahtevo je Srbija leta 1914 privolila.
Ko je tako pregledoval zahteve leta 1914, se ni čuditi da je bil leta 1917 cesar Karol vesel, da je v stanu imenovati to vojno ono, glede katere ne more pasti nanj nikaka odgovornost. Na katerega pa pade ta odgovornost ?
Na njegovega prednika, Franca Jožefa?
Mi bi kaj takega mogoče vrjeli, če bi nikdar ne čuli o konferenci v Potsdamu dne 5. julija 1914, na kateri niso avstrijski, temveč nemški ropotalei s sabljami določili, da je prišel čas, ko je treba spraviti v ogenj celi svet ter tudi zvarili prešerne zahteve, katerim so dajali kot pretvezo — umor v Sarajevu.
Temu je dne 23. julija sledila serija zahtev na naslov Srbije ter domnevano razkritje Avstrije, da je spravljivi odgovor Srbije vstvaril za Avstrijo potrebo "zavarovati svoje pravice in interese ter se poslužiti v tem namenu sile orožja".
Ali je kedaj kaka zgradba prevare razpadla na kose tako hitro in ali je kdo pričakoval, ko se je to zgradbo postavilo slovesno leta 1914, da bo roka Avstrijca, roka avstrijskga cesarja uničila peščene temelje te zgradbe še predno bo vojna končana ?
Dopisi
Imec, pa tako debelo trdi, da je 4 nemški Kranje, da sam vrjame v j svojo trditev. Vsi slovenski listi , 'so pri njem Riimo čenčarije ne- ] umnih revolucijonareev, le ljtib- , ijanska nemška cajtiuiga ima do-: stojno mesto v njegovi učeni gla- , | vi. Svojo hčer pa hoče kratko-' mado kar v škatljici držati zapr- j 'to; njegova sestra pa tudi saana . ne ve, kje se ji glava drži, le dok- . tor Dragic ve, kje je za glavo do- , i ločeno mesto. Torej, rojaki, žaba- i J ve bo za vse. Po igri ples, kateri bo vsakemu privzdigoval noge do i 1*2. ure zvečer.
Dragi rojaki, Slovenska Narodna Čitalnica je za nas neobhodno potrebno, v njeni knjižnici dobite knjige razne vsebine, kot poučne, zgodovinske in zabavne. Do danes ima do 500 knjig. Kavnotako dramatika, ki se prav krepko razširja. Vpišite sebe, kakor tudi svoje otroke, kateri boste z veseljem brali zgodovino slavnih slo-j venskih pisateljev in narodnja-!kov. Torej delujmo vsi skupno za napredek in povzdigo slovenskega naroda.
Uradne ure vsako nedeljo dopoldne od 9. do 12. ure. Seja vsako četrto nedeljo v mesecu ob 7. L uri zvečer v prostorih Čitalnice.
Z narodnim pozdravom „ za Slovensko Narodno Čitalnico
Math. Ogrin, tajnik, . 114 10th St., North Chicago, 11L
L
Sheboygan, Wis.
>	Pogosto se berejo dopisi iz na-. še naselbine. Delavske razmere
>	so že vsem znane, zatorej naj o-■ XL.34iim le, kar se tiče di^tetveuega
napredka.
Slov. mlad. podp. društvo "Xa-
-	da" bo priredilo prvo dramatično , predstavo "Divji lovecv ziede-
>	ljo 21. aprila točno ob pol osmih . zvečer v cerkveni dvorauL Pred-
-	stava je namenjena v prid dru-i štvene blagajne. Zatorej vabimo i vsa krajevna društva, rojake in i rojakinje, da bi nas v obilein šte-
-	viiu poselili omenjenega večera.
Društvo lepo napreduje, 2ato-a rej, kateri ni mogoče še član no-
-	benega društva, naj pristopi k društvu "Nada", kajti kjer vlada sloga, tam je naprednost doma.
Za društveni odbor:
John Zoran, predsednik.
Willard, Wis.
-	Nisem dosti navajena pisati, u ker roka je fcrudua od dela. Že-r lini pa tem potom naznaniti vsem e mojim prijateljicam in znankam. >- kako se kaj imam ira farmi; ker i- dobim več pisem od prijateljic. >- hočetn torej vsem skupaj razložiti •i moje življenje na farmi, ker sem L- z delom prerveč obložena in lie e morem vsaki posebej pisati.
V maju bo eno leto, odkar smo e se naselili na farme; trda nam je v šla spočetka, toda eno leto smo že a prebili, zdaj bomo pa zlate ribce ol lovili. Torej, prijateljice in znan-a ke, vabim vas. da si pridete ogle-o dat, kako se tukaj dela in živi. o- Tukaj je zdaj jako živahno, ker i; se povsod vidi kuriti kres. Kateri fetmorji so pa že bolj močni, da e- imajo svet očiščen, pa orjejo ia se
Mati zima nas je zapustila in n< mi gozdarji, drvarji smo s sekira-,31 mi in žagami stopili v ofenzivo. * Jtazen farmerja ni bolj svobodne- u ga delavca v Ameriki kot je goz- *J dar. Nimamo nikakih prigasnjačev; st in smo sami svcifji. Delamo najv kontrakt in služimo po $2.20 od ' n klaftre. Zasluži se že toliko, da se t( človek preživi. In pri vsi draginji 11 se vedno še lahko kak eent dene Xi na stran.
Pozimi se je vedno slišalo, ko-| % liko počitnic so kneti naši rojaki ^ p«» različnih naselbinah in d« jim je kurjave zmanjkalo. Pri nas vsega tega nismo čutili. Dela je 11 vedno čez glavo in tudi peči so P bile vedno gorke ter smo vesedo kramljali okoli njih in čitali pri- z ljubljeni list Glas Naroda. Včasih » smo se tudi spravil^ na lov, da d smo pregar.jali dolgčas. Tukaj je K mnogo zajcev in divjih kokoši. * Strica medveda se nam ni treba bati, kakor je nek rojak poročal, ki kdeluje kape iz medvedove kože.
Bral sem več dopisov pečlarjev, £ ki se vedno hvalijo, kako lepo življenje imajo. Že me je pomikalo, f da bi se pričel tudi jaz pečlariti, toda berem dopis barbertonskega 1 pe&larja, da. mora lizati piskre. Takoj mi je minulo veselje do 1 . pečlarjenja, kajti p iskro v ne morem lizati, ker imam nos kot bol- l garski car. Zato pa sem sklenil, da ostanem še dalje ua boardu.
Zta<bav nismo imeli, *zato tudi o njih ne morem prav nič poročati- £ • Včasih smo šK v bližnje met*o a Kane, ki je središče slovenske na- i selbine.	i
1 Pogosto se pogovarjamo o voj-
ui in razmerah v s*ari domovini. < l Žal. da sc Še dobijo taki Slovenci,'} - ki so preslcpljeui in se še vedno 1 t zavzemajo za mačeho Avstrijo, i j Res. da jih je le malo, toda žalost- : uo dovolj, da se sploh more najti i kak Slovenec, ki je zaverovan v 1 1 Avstrijo. Saj nas je dovolj tepla ;
in tlačila k tlom, zdaj pa še ne- 1 1 kateri pravijo, da so bili v Av-j striji. Drugače se takim ljudem ne more reči, kot Bog jim daj pa- 1 met!	1
Pozdrav vsem rojakom in loja- i j kin j am širom Amerike, i	Jakob Skok.
?	Waukegan, ni.
Spoudad se je tudi v naši na-P selbini začela oglašati ter nam oznanjevati lepše dneve kakor dolga pufta zima. Vsa narava je začela biti bolj vesela «i bolj vabljiva. mlado in staro je začelo za-i puščati peči ter šlo opazovat toplo solnce. Da smo pa v resnici . bolj veseli iji bolj živahni, se opa-. zuje nk raznih vabilih na zabave 1 in veselice.
Di^nnatični odsek Slovenske l Narodne Čitalnice se je tudi v dolgih zimskih dneh pripra\*il na dolgo spomladansko ofenzivo i»a ~ igralnem polju. Dne 28. aprila priredi vabljivo veselico s šaljivo enodejansko burko: "Berite no-vice Zabave bo obilo za vse; a mlado in staro se bo iz area sme-j- jalo sitnemu Kratku, ki je Slove*
Zatorej, i-ojaki, kogar veseli iti ven iz mesta na farme, lahko si preskrbi. Sedaj je tisti čas. ker,' kakor se že kaže, sedaj bo v me-j stih težko življenje z veliko dru-\ žili o v sedanjih časih. Na farmi si vendar pridela vsega, tako da ne bo treba stradati. Krompirja, fižola, zelja, kolerabe in žita, mesaJ 1 masti, mleka in surovega masla, vsega bo dovolj.
Zdaj pa naj dokončam. Pozdra-' vim vse naše sorodnike, prijatelje ; in znance, tudi vse pečlarje in' • kuharice. Vi pa, g. urednik, povejte. če se smem še oglasiti ali ' ne. (Samo dajte! Ured.)
Carolina Korene h an. i _
Prodaja srbskih deklet.
i
Avstrijci so prodali Turkom 8 tiM>e srbskih deklet pod 18. leti . po $4. To izjavo je podal v svojem govoru pred umetniškim klubom v Washington u, D. C.. S. S. MeClure.
J LISTNICA UREDNIŠTVA.
Naročnica, Youngstown, O. —
Pozabili ste se podpisati, zato dopisa ne moremo priobčiti.
TSTS.S.
WAR SAVINGS STAMPS
ISSUED BY THE
UNITED STATES GOVERNMENT
Rojaki!
Kupujte vojno-varčevabie znamke! Nikjer iia svetu ne morete boljše, bolj varno in bolj obrestonosno naložiti svojega denarja kot v tem vladnem podjetju. Če ste slučajno v denarni zadregi, l*hko vojno-vareevalno znamko vsak liip izmenjate. S kupovanjem teh znamk pomagate sebi, pomagate vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti.
Vojno varčevalna znamka stane za mesec april $4.15. Leta.1923 bo vredna $5.00. Kupite jih lahko na vsaki pošti ter pri glavnih in podrejenih agentih.
Če se vam zdi bolj primerno, pa lahko tudi nam pišete, in mi Vam jih bomo preskrbeli
UREDNIŠTVO "GLAS NARODA".
Padec hise prevare	J
-ooo--
Trne translation filed writ* tbe postmaster at NVw York. X. T. on April 16. , 1018 as required bj the Act of October A. 1U1?
p
Priznanj« <*e*arja Karola, da ni bilo nobenega vzro- a ka zn vojno, vsebovano v njegovem pismu na princa Sixta, gr»* št' precej korakov dalje kot priznanje, da ni imela Avstrija nobene pravice staviti zahteve kot jih je bila stavila lSrbiji. Priznanje gre celo tako daleč, da se priznava, da bi morala j>o pravici biti Srbija, ki bi stavila zahteve na Avstrijo.
Vse to je vsebovano med vrstami, a ni kljub temu nič manj jasno.	n
Cesar Karol predlaga satisfakcijo krivic, katere se " jt* storilo Srbiji. On ne predlaga le poprave krivic, kate- l re >e je stt rilo vsled vojne, temveč 0110 prejšnjih, — kri- Jj vic miru. Predlaga, "naj se zopet ustanovi Srbijo v nje-ni suverenosti", s čemur naj bi se popravilo delo vojne. v
Nato gre pa se dalje:	j;
—	Mi srno pripravljeni zagotoviti ji primeren, nara- č v»*n dostop do Jadranskega morja ter tudi obširne eko- ^ notnske koncesije v Avstro-Ogrski.
To jf priznanje, da mora imeti Srbija te stvari. \
Pričetnik v študiju vojne, sodeč edinole iz tega pi- f sina, bi gotovo sklepal, da je bila odklonitev teh zahtev i od strani Avstrije vzrok vojne. Kljub temu pa ni stavila x Srbija nikakih takih zahtev. Nobenega bolj jasnega do- J kaza bi se ne moglo imeti za to, da je bil napad na Srbijo y zločin. <la se je napravilo Srbijo za pretvezo vojne, ki je i bila ž»* sklenjena vnaprej.	8
V j>ovračilo za to zahteva cesar Karol. naj Srbija za- s tre proti-avstrijske politične organizacije, posebno pa [ takozvano Narodno Obrano. To je bila ena izmed zahtev, , ki s*1 jih je stavilo v slavnemu ultimatumu Avstrije dne j 24. julija 1914 in edina izmed onih zahtev, katero je av- l strijski cesar Se vedno smatral za upravičeno v svojem pismu na princa Sixta.
In na to zahtevo je srbska vlada pristala ^ v svojem ( odgovoru na ultimatum z dne 27. julija, rekoč:	,
—	Kraljeva vlada bo sprejeJa zahtevo cesarske in j kraljevskev vlade ter bo razpustila društvo Narodna O-brana ter vsako drugo organizacijo, ki bo mogoče obra- i eala svoje napore proti Avstro-Ogrski.
To je, ponovno rečeno, edina zahteva, stavljena od ; Avstrije na Srbijo, katero smatra avstrijski cesar za vzdržljivo po treh letih in pol vojne.	i
Kaj je storila Avstrija, ko je Srbija odgovorila ter sprejela to edino vzdržljivo zahtevo ter večino ostalih ?
Dne 28. julija, dan po odgovoru Srbije, je sprejela Avstrija to z naslednjimi besedami:
—	Ker ni dala kraljeva srbska vlada zadovoljivega odgovora na i>oslauico, predloženo ji po avstrijskemu poslaniku v Bel gradu dne 2:$. julija 1914, smatra cesarska in kraljeva vlada Avstro-Ogrske za potrebno zavarovati svoje pravice in interese ter se poslužiti v tem namenu sile orožja. Avstro-Ogrska se smatra vsled tega od tega trenutka naprej v vojnem stanju s Srbijo.
Smatrala je "za porebno zavarovati svoje pravice in interese" s tem, da je zavleka svet v vojno radi odgovora Srbije na njen ultimatum.
Kaj je zalievala ona iu kaj je Srbija odklonila
Avstrija je zahtevala, naj Srbija pristane vnaprej v odpust "vseh častnik v in funkeijonarjev", civilnih ali vojaških, katere bi imenovala Avstrija za tak odpust. Srbija je pristala v to pod pogojem, da bi se tikalo to le uradnikov, katerim se je dokazalo, da so rovali proti Avstriji. Ta lK)goj ni bil zadovoljiv za Avstrijo leta 1914 ter je tvoril vzrok vojne.
Leta 1917 pa priznava cesar Karol, da ni bil to —
varok vojne.
Avstrija je nadalje zahtevala, naj bodo *4delegati avstro-ogrske vlade" člani tribunalovC stoječih na srbskih tleh, ki naj bi sodili osebe, osumljene sovdeležbe pri aaroti v Sarajevu. Srbija je odklonila to zahtevo, "ker bi tntžii> kršenj« ustave ter postave kriminalnega zasledovanja". To odklonitev je smatrala Avstrija leta 1914 za I vzrok vojne.
Leta pa 1917 priznava cesar Karol, da to ni bil —
vzrok vojne.
Avstrija je zahtevala, naj se aretira dva individua. Srbija je odgovorila, da je bil eden aretiran, drugi pa nahaia v Avstro-Omfe i službi železniškega ravnatelj-
Japonsko-Sibirski položaj
DE LIKA TNI DIFLOMATlCNI PROBLEM, 8 KATERIM 8E IMA PEČATI IRXDSEDNLK WILSON OBENEM Z DRUGIMI OLANI ZAVEZNIKOV. — VELIKANSKA BOGASTVA V REDKO OBLJUDENI DS2EU ČAKAJO LE NA INTELIGENTEN RAZVOJ.
Trm tnuimUtioo filed with the post ma iter at New York, X. T. ou April ltf, 1V1S as required by the Act of October 6, 1917.
i « zadržuje pretUednik VViUon avoje privoljenje k vojaški oku-j F pavuji ru»ke Mandžurije ter iztočne Sibirije od strani Japonske, ne J p meni to ie po potrebi, da nasprotuje načrtu, temveč le to, da ae' ne vili potreb«*. da bi po»tale Združen** države del podjetja, ki ne &pada v ob«eg njegove izjave giede ciljev in principijev ameriake vlade in naroda v sedanji vojni. Domneva se, da čutil, da bi bilo i lij«-jjrt• \.> t rmaino privoljenje sličuo cdpoalanju delejraeije k Mika-du, naj alednji ptMtlnje za Združene države na azijskem kontinentu t» r tt mu *led» -emu sprejemu odgovornosti za tamošnjo japonsko politiko.
Predaedn.k domneva, tla bi v slučaju, če bi amcriaka vlada <pre-j»-la o»'govor»o*t /a vstop japoivutih čet v ru>ko Mandžurijo in iz-t -eno Sibirijo v svrbo vojaak« /a zasedenja, obenem prevzela nase tudi odgovorno«! /a izvršenje odpoklieanja japonskih čet z ruskega ^ tnlja, kakorhitro bi prenehal obstajati vzrok za njih navzočnost, vTamre«- nevarn<*,i m-make 4ftcsije. Treba je priznati, da bi bila taka odgovornost kaj težko breme.	. t
M& nanje iz preteklosti so ponovno j^okazale, da je skoro nemo-»r<Kf Ktavrtt meje vojaški okupaciji in da se slednja Vt4e4 sile raz-! i --r. kt je laven kowtrole dot i Ane vlade, kaj rada razvije v več ali j manj trajno okupacijo. Značilen vzgled tepa je slučaj angleške oku-| I icije Egipta, katero je hot« ! Cilailatone k^t ministrski predsednik j i« ta 1^2 omejiti »al iestik tednov do najdalje	mesecev ter da-
jal zunanjim -ilain tozadevna zatrdila, katera okupaeija pa je trajala od onega časa naprej, to je eelifc šestintride«>et let.
Da je okupacij« ruskih posesti v iztočni Aziji v sedanjem času j ne le predno*:, temveč celo nujna potreba, je težko zanikati. S pro blemoa se moramo pečati povsem pravično in odkrito.
Ali naj <«e Mandžurijo m Sibirijo popolnoma prepusti Nemcem,; ki bi ae okoristili • f<*m ter si zagotovili politično, predvsem pa ekonomsko kontrolo nad Kitajsko z v^emi bogatimi tržišči sdednjt-? — Nemika kontrola m posest, kot vemo to iz skuaenj preteklejra časa, bi pomenila izključitev vseh ostalih narodov razveu onih, ki so zve-.ani t kajzerjem po političnih m ekonomskih vezev. Razentega pn bi nemška j <v-»l iu \la-la izvajali barbarski, ponižujoč in detuorali-."uoč upliv na celo iztočno .Azijo, diametrično nasproten vsem onim principim pro«»toi»ti demokracije, pravice in reanice, za katere s«! prt lila zavt-znisxe ade avejo kri in žrtvovale svoje zaklade v toliki J mrli tekom sedanje vojne.
Japonska okupacija azijske Kusije pa bi na drugi strani, uegle->1' na t<s kako dolgo bi trajala, pomenila odprta vrata in enake pra > see tamn.«j m /r> anorikansko. <il**de tejra smo zagotovljeni potom pogodbe n laponska. pri kateri so prineipiji časti zadeva verskega prepričanja, vsebovanega v /govorni besedi Bušido, ima visok' pojem o >vtti naravi pogodbenih obligacij. Ne kot Nemčija, za ka-l t«~ * b<« pogodbe 1« kos» papirja, ni ae .)a{>ouska nikdar razočarala j s\r-ia v t< m oziru m Zdru/<-ne držat e lahko zaupno pri<"akuj«jo pra-' vtčnaffa postopanja iz njenih rok.
Razentega pa je stvari zapadne eivilizaeije, napredka in pro-j s t1 »št! najbr/ boljs duieiio z navzočnostjo Japonske v ruski Aziji
pa i ono kaj/erjevih HunoV. Obenem pa se lahko pokliče v sponi.u, da ,»•" pred nekako dvajs^-t.uii leti kaj^er Vilhelm pradbtavd Japonsko zapadneaiu eivilitiratoemu sv»*tu kot orijeutaNko nevarnost, pri čemur ■•„* j»- proglasi) viia^a ^ l,e tako v govoru kot v alegoričnih skicah svojega lastnega fabnkata kot rešitelja Evrope iu civilizacije, j >bruile na JapotNiko, naj varuje to civilizacijo v A *>ji proti »itvjemu barbarstvu kajzerja Viljema, tirana Hunov.
Priznati je treba* da je v Ameriki opaziti gotovo mero dejan-j -ur opozieij. pn>ti japonski okupaciji azijske Kusije. Ta spodeija zvrra n dveh virov. V prvi vrsti prihaja o«l strani onih, ki so vedno j tftlrajali prt mnenju, da j«» Japo«ii>k* sovražnica Združenih držav s edji gli-tle ameriškega ozemlja in ne<xlvisnosti.
To so oni ljudje, ki mi šli celo tako daleč, da so. morda v dobri veri, a na temelju napačnih idej, cirkulirali po eeli tej deželi kino-. ike, r katerih >»■ je ki./.a!«< Z^lruieue države v krempljih japon^k«-■ »vazije. Vzemimo le. da bi bili .Japonci v resnici nevarnost za Združili« dr/ave m da bi resnično obstajala nevarnost japonske invazije v Ameriki, s p"Ui'»» j«> >i«h:ae ali brez uje, ah bi ne bilo koristno od-vrniti p«>zorn>>st in \ojašii«.- intcrtsic Japonske otl Združenih držav na Ruaijo v Aziji?
Govorilo se nam je. da ima JajKrnska načrte glede Amerike, ker potrebuje izho>!a za svoje preobdno prebivalstvo, kajti vsako leto preiwfraj.. rojstva smrtne slučaje za skoro en miljon. Ruska Azija je slabo obljudena. ^ svoji posesti ima skrite zaklade, ki čakajo razvoja in izrai" od strani inteligentne in naprcdue induntrije. Ruska Azija bi lahko absorbirala ter pretvt*nla v dobro preobilo prebival-atvo Japonske za stotine bodo«vih let in sicer na korist celega sveta. Ob istem času pa bi ruska Azija dajala toliko posla po«ianikom Mi-kada, da bi ne imeli n«>beuega časa razmišljati glede njih domueva-nih načrtov glede Združenih držav.
Drugo nasprotovanje proti jafx^nski okupaciji ruskega ozemlja v Aziji j« še veliko bolj izvanrednega značaja ter prihaja od strani onih napačno vodenih ljudi, ki so si nadeli nalogo zagovarjati stvar bolj^evikov in ki ailijo v predsednika Wilsona, naj hitro prizna in podpira »lcdnj« kot zastopnike "najbolj d- mokratične vlade a- Evropi". Ti ob^hidovaJlei boljštvikov dajejo izzrasa bojazni, da bi japonska okupacija ruskega »»zemlja v Aziji morda vznemirjala ter opravljala v radrego l»oljševike.
Presenetljivo je, da najdejo slednji še kaše ljudi, ki hočejo biti ujili prijatelji m branilci, razveu anarhiste največjega kalibra. Kljub temu pa vidim.* starega l>»rda Sheffielii. »nejra izmed n;*čelnikov zgodovinske Lis^ Stanley, ki zagovarja njih stvar v zbornici lordov ter enako premetene ljudi, a na sijčen način v nnotah. ki govore in pišejo v prilog boljševikov tukaj v Ameriki človek, si more pojasniti to le s sorazmerno nevednostjo, ki prevladuje glede tega, kar se je dejanski izvršilo v Rusiji v teku zadnjega leta.
Ne kaže. »i* bi se vedelo niti v Amerik«, uiti v Angliji, da je v©e možkih. iisk in otrok umorilo v klanji ruski revoluciji tekom zadnjh šeftih noseče v kot pa v vseh letih vlade terorja v Franciji. Grozote francoske revolucije koncem «»scmnajstega stoletja oblede vspnčo onih ruske revolucije, ki se vrši sedaj. Zadnje grozote so bile veliko hujie in bolj raznolične.
TeLoin revolucije Imltišktga brodovja se je \rglo generala ter I večino častnikov skozi luknje v ledu* potem ko se jih je mučilo na r najbolj okru t način.
Nekemu generalu se j«- odsekalo roke in potem ko ?>e sra je po-vedlo skozi mesto, se ga je raz>ekalo na kosce v navzočnosti njegove žene in majhnih otrok.
Nekega drugega generala se je kamenalo do smrti v injegovi kočiji na cestah Moskve in še nekega nadaljnega se je dobesedno rantrgalo na kosoe o?l strani ljudske množice v nekem predmestju glavnega mesta.
Častnike, civiliste brez moči in prejšnje posestnike se je morilo na veliko n sicer Vspričo nepopi-nih grozovitosti. Banke se je plenilo, dolgove razveljavilo, inozemsko posest zaplenjalo. ropalo in ka-Jk in delavnice njih vsebine, onečaščalo in opknjalo cerkve in ka-se polaičalo zemlje ter masakriralo nje lastnike ter poži-^ Jo gradove m hiše do tal ali jih pa {»oganjalo z «linamitom v zrak.
i:-	• . .	.,	" 4- .	■■■,. ■	■ ' . '.T . - . ,
Inozemski poNlaniki v Petrogradu so bili izpostavljeni vsakovrstnim ponižanjem. Oropalo se jih je njili posesti in arhivov ter vrgl«) ne-i:at» re njih celo v ječo. Konečno in kot višek pa so boljševiski voditelji. o katrih se je sedaj definitivno dokazalo, da so bili ves čas v vlužbi kajzerja, izdalo celo svojo deželo v roke Nemcev, odredili demobilized jo armade ter odprli pot za napredovanje kajzerjevih čet pr »ti Petrogradu. Moskvi in Kijevu.
Vse orožje in vse dobave, katere so dale na razpolago Združene države in zavezniki, bo boljševiki skoro nedotaknjene izročili Nemcem in boljševiki niso nikdar zamudili kake prilike, da vj na najbolj nezmeren na-'in dali izraza svojemu sovraštvu do Združenih držav kot doma pred vsemi drugimi "onega arogantnega in tiranskega kapitala", katerega sovražijo bolj kot katerokoli drugo stvar na svetu.
Zanimivo je dostaviti, da je veliko boljševižkih voditeljev živele sk«»zi leta skuhaj v New Yorku in da srj to ali neodgovorni fanatiki tipa Berkmana, ki je sedaj v Atlanti, ali pa tipa roparjev na newvoraki iztočni strani, ki so se vrnili v Rusijo z idejo emancipacije od vsiike kontrole, z idejo popolne prostosti za vs« njih najnižj«' instinkte in z idejo možnosti neomejenega plenjenja.
Dejstvo, da so izdali Rusijo v roke Nemcev, ne bo nikdar pozabljeno ali odpuščeno od strani večine naroda, ki se bo gotovo strašno maščeval. Dočim so Ruai vedno izza vojne leta 1904 smatrali .Tapon-a za zelo kavalirskega nasprotnika, s katerim je mogoče kultivirati čustva prijateljstva in simpatije, so na drugi strani vedno sovražili Nemce, v katerih so skozi 200 ali več let videli zatiralce in monopoliste ugodn«>sti in privilegijeev, katere se je zadrževalo od njih.
Peter Veliki in njegovi nasledniki na prestolu so importirali Nem-c v skupinah po d -ct tisoč duš za industrij a In i in poljedelski raz-v j dežele. iJovolili so jim prostost od v>ak»*ga ol>tlačenja ter voja ske službe ter jim dali še druge pravice, vsled katerih so postali Nemeo predmet zavisti in slabe volje od strani ruskega kmeta iu soseda: —
To je vzrok, da ne bo nikake resnične opozicije od strani Rusov proti okupaeiji njih ozemlja v Aziji otl strani Japoncev, d'»čim vko-f » gotova stvar, da se bodo preje ali pozneje dvignili v svojem ogor-<Vtiju proti Nenn-ciu. le voljui podvreči s- v bodočn«e?ti še večjemu t ratisivu iz nemških ndc kot so mu bili že izpostavljeni v preteklo stL —»
Nov.'i-e. !N«-meev in ruskih boljševik«>v še skušajo hh-piaviti nered v kitajskem Turkestanu proti Kitajski ter < tem tutll j !-oti h^kalniui int«*n*som zaveznikov, kažejo potrebo vojaške okupacije ruske Azije od strani Japonske In sicer potrebo, ki ne dovoljuje nikakecra zavlačevanja. Kitajska vlada -{>a je že <lala izraza svojemu '•ciljenju te»ra dejstva s tem. da je določila armado 'J00,0<)0 m«'ž, ki lia j bi sodelovala s četami Mikada na kitajski meji. Če se noče, da bi ameriški uen.'.r, že izdan za izboljšanje tratissibirske xeieznic«* t- i* na-d si je velikanske zaloge Amerike, Anglije, Francije in Japonske, lta-gromadcnc v Vladivostoku ter na drugih točkah ob tej sibiiswi žp-lt niici, kjer čakajo prevoza v Moskvo iu Petrograd, padle v roke tK/ljšcvikov in njih nemških zaveznikov, je treba takoj vprizoriti gibanje Japonske v azijske posesti Rusije.
Vojne vesti.
Trne translation filed with the post, master at Xew York, X. Y. on April 16, IMS. as required by the Act of October 6, 1917.
Pri francoskih armadah, 1>.
aprila. — Poročevalec lista "The New York Times" je bil sprejeti danes od slavnega francoskega) generala, poveljujočega armadi na važnem sektorju fronte. Nje-| gov glavui stan je priprosta vila j v tako neposredni bližini bojne, či te, da je skoro neprestano čuti grmenje francoskih topov, kateremu sl«'dijo eksplozije nemških "prisleeev".	|
General je govoril z isto krat-j kostjo kot vsi drugi veliki poveljniki. Njegov optimizem je naravnost presenetljiv-
— Sedaj gre vsaka stvar sijajno, — je rekel. — dasiravno ue| zanikam, da smo imeli težke tre-| uotke ob dveh prilikah v zadnjem I i.-dmt marca. Kuotnost poveljstva pa je bila velikanska izprememba v nas prilog. V armadi enega naroda je vrhovni poveljnik mogoče manj važen kot pa v slučaju za-veznikov.
Angleži so se skozinskoz borili sijajno in kakorhitro Wlo njih operacije in iribanju v polnem so-irlasjii /. našimi, ni nobene prilike /:<i sovražnika, da bi prodrl skozi. Položaj opravičujt ]>opolni .optimizem.
Prosit«-.- m«.- -a b«-sedo na naslov Aiip -ike. Ta U'-e«Ia je ta; — Hitite. hitite, hitite!
Ne more st d«isti močno po vda
•	■ ;i Amerikancem. da je uagliea vsebistfvena. Si^l^.j je, ko sižeiimo va.še pomoči, ko iijra Nemčija, po mojem nraenju. svojo zadnjo igro za zmago. Nemci ne morejo čakati. imeti morajo hitro «xlloči-tev. Jaz poznam temperament a-meriškega naroda. No bo nas pustil na cedilu. —
Imel sem ameriško divizijo pri | svojih četah na nekem drugem sektorju. Ljudje so prve vrste nia-jterijal, pogumni iu navdušeni. Ze-1 lo zadovoljen sem ž njinii.
r
Serum proti plinu?
Trn" translation filed with the post master at New York, X. Y. on April 16. 1918, as required by the Act of October «, 1917.
Amsterdam, Nizozemsko, 15. aprila. — Polofieielna časnikarska a gen tura poroča, da je vrhovni zdravnik nemške armade dr. Otto pl. Schjerninsr v nekem pogovoru rekel, da je bii pred krartkim iz-najden serum proti strupenim plinom.
Aparat za telovadbo.
Neki človek iz PLiladelphije je dal patentirati aparat, katerega se lahko pritrdi na v zglavje tea-človek lahko telovadi, prodno
vstane iz postelje.
•	- - -
Iščem brata FRANKA MESTNIK. podom ače Hribarjev iz Drašče vasi št. 23. fara Šmihel pri Žužemberku. Star je kakih 36 let. Pred 10. leti se .je nahajal v Buffalo, N. V. Ako je kateremu rojaku kaj znano, ga prosim, da mi sporoea, ako bo pn sam ta otrfas čitaL, naj se mi javi, ker mu imam važne reči sporočati. — Mrs. Mary Kna-fele (rojena Mestnik). 1415 E. 39. St.. Cleveland, Ohio. (13,13,16-4)
Zelo koristne stvari, — med njimi boste našli več takih, ki ^	Jih noju« potrebujete.
r	V zalogi imam, i »oskrbujem ter t»r-
' P^Ua™ čirom Združenih držav zete ^^fjjjvJVm]^.. koristna naravna sredstva in pripa*
moeka^ kakor: sladoo jeCmenovo kavo, -m ■	"	aruika, brinjevo olje, encijan, gržko
seno. hvošč. Upov cvet, lapuh, tavženrože, vinska ruta, ter druge enake stvari ki «o obširno opisne v knjigi "Domači zdravnik" in se vporabljajo zelo vspečno po celem sveto.
Potem imam tudi raznovrstne dišave, ki se priporočajo v knjigah "Dobra kuharica" in "Slovenska kuharica", in se potrebujejo za pripravo okusnih jedil, na primer majaron, Satraj, muškatov cvet, paprika (praaek), lorbarjeva peresca, žajbelj, iefran Ltd.
PostreS vam zamorem tudi z raznimi semeni, kakor: seme za sala to, peteršilj, fižol, peso, korenje, zeleno, t. t. d. Pišite po cenik.
M'A T H P E Z D I R
P. O. Box 1011	Now York, N. Y.
■ - I j. _ i	.. ■ _ - '--'»■ ■■■	■ / tkii irn ;r,ni71 i;.!;, *;i,iiii; j
Tiskarna Glas Naroaa
VSAKOVRSTNE TISKOVINE
IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH. • • •
DEM OKUSNO
o o o
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE. • • •
UNUSKO ORGANIZIRANA. • • •
POBKBNOR BO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
Slovenic Publishing Company
82 COBTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y.
Slovenski javnosti v Ameriki v razsodbo
Slavna K. S. K. Jednoia, Joii^l, 111., takoevafta mati in zaščitidca svojili otrok — podrejenih društev — n>is je 7. £lobuko premišljenim sklepom z dne 1. marca t. L za nedoločen cas suspendirala.	[ . Zakaj .'
Zato. ker nisuio vzuii v Jiaše društvo patra Heuiuen Snoja, ec-tudi n;wii je l»ilo to od zaidnje kon-veneije K. s. K. Jedoiote v Eve-letliu. Minn., in <k1 glavnega odboru ukazano. Kandidat franci-*kan Snoj je bil, ko je bil predlagan. 1">. lilasi j »rt »t i 2. odklonjen. (Slasovalo «>»- je na podlagi o<lred-be konveiicij«* drugič" — bil je c IS. gfo^i proti 2. odklonjen; glasovalo se je na podlagi odredbe glavnega odbora tretjič — bil je s *J-1. glasi proti 2. odklo-njou. To bi vsakemu človeku, kateri ima kaj sramu v sebi. zadostovalo. | Pravila K. S. K. Jednote doloeu-[ jejo. da 25adostuje 6 črnih kroglic, tedaj 6 proti glasov, da je kandidat odklonjen. Glarai odbor, ka-^ k or tudi konvencija ni razveljavila te točke, »pač pa se nam je dal protipravilni ukaz, da moramo 4y let. 8 mesecev in 22 dnij staqega patra Beaiigen Snoja sprejeti. Ker živimo v svobodni deželi in še ni--sino cisto poeuinjeni. smo sprejem ■ 2 absolutno večino odklonili. V Brooklvnu, N. Y., je dvoje kato-. liških društev, h katerim pater Saoj laiiko pristopi, a se menda ^ noče pajdašiti z nekaterimi nič-; vredneii. Ne obsojamo \-seh.
Mi smo suspendirani; krivi so samo nekateri. Ne vemo, kako bi se imenoval tak čin, pae pa mislimo, da moderno roparstvo je za to pravi izraz. Žene in otroci ela-1 nov, kateri so po dvajset let plačevali prispevke s težko zasluženimi novci, se je iz ljubezni do 1 svojega bližnjega — v tem slučaju patra Snoja — za smrtnino " br^2 tehtnih vzrokov uropalo. Ti-^fti novci, katere smo plačali, pa 1 naj gor«'- Snoju na duši. če se pri 1 tukajšnjih patrih .^^loh kaj take-. ira nahaja.
Slavni K. S. K. Jednoti pa sta-' ivimo vprašanje; .ledi bi bil njen j ukrep tudi tok. ako bi oc slo za
•	kakega revr.ega rarjnerja'^ Gotovo, da ne?
Tožili s" *ie bomo. ker pravde '"istanejo denarja, katerega si je ° i n asa bolniška blagajna težko pri-M«ranila. K. S. K. Jednoti je na razpolago pol miljona dolarjev in,
0	j \ iak cent katerega bi za na_š pro-" i r«-s potrosila, bil bi istotako od-*' vzet težko prihranjenemu fondu, ' katerega so Alani Jednote v potu H svojega obraza s svojimi žuljevi-l" n:i rokami prislužili Seve, da to
•	ne uvažujejo merodajni ki-ogi, Is.ij se samo v enem slučaju pora-
^ j bilo	fgotovo le]>a svota!)
H j zii rešitev duš.
j To vse so znaki praktičnega ka^ *- Itoličamtva. samo da prinese* sj>o-
1	j vedni listek, pa je vse v redu. U-"ijbogaj. molči in — plačaj! Če se
le to\>vr eno teh zafK)vedi pregre-šiš. vi že vržen na trebuh pred a v i ~iti tiste organizacije, katero si pomagal sain graaLti s svojimi i težko prisluženiini novci, u K. S. K. .lednoti pa vseeno hva-a la, da nas je rešila suženjskih
-	s{K>n. Vsem kandidatom pa sve^u-n j<*mo, da si piLstijo preski-beti
-	zdra^miiko spričevalo pod roko,
-	kakor je naredil pater Snoj in s a tem. dobrohoten kakor je, prihranil našemu društvenemu tajniku,
-	predsedniku in zastopniku delu, kateremu se je predsednik nekega drugega društva tako rad
jpodvrgeL | Toliko slovenskemu občinstvu [ v presojo in ravnanje'
h Bivše dm&tvo sv. Frančiška
u
štev. 46 KSKJ., New York, N. Y. Podpisi več članov.
•	(Adv.)	(16-22—4)
Nemške ineksije
Nemčija se je odločila, da anekti. ra francosko in belgijsko osemljo.
T
Er2berger, ki je proti aneksiji je * zahteval da ga Hertling sprejme, š pa ga je zavrnil. — Novi načrt oe- J sarja Viljema. — Tatvine na nem- r ških železnicah.
c
True translation filed witii the i^i-t . master at Xew York. N. V. <>n April 1»j. lUls, as require«! by the Act uf October ) 0. 1017.
)
Amsterdam, Nizozemsko, 1~>. apr i [Berlinska 'TaegHsche Rundschau*. < l j katere en izti> je prišel tu-sein ( [ !]»ripo\vduje neko povest, tla je ( i 'nemški državni kancler jrrof ller- • tlinjj pretrgal vse zveze z voditeljem katoliškega eentrnma v nemškem državnem zboru, Matijo Erz- v ber^erjejn iu je grozil z odstopom ^ i ko je izvede! od voditeljev stranke | večine, da stoje pri svoji rrsolu-
-	ciji za mir brez aneksij iu vojne odškodnine.	'
List pravi dalje, da so posamezne skupine stranke večine nato , sklenile, da sprejmejo novi luičrt g \vlade, da se priklopi francosko o-5r' zemlje in fraudrsko obrežje nemški državi iu da se naloži zapad-, nim državam visoka vojna odškod-^ nina. Tudi socijalisti ptranke veči-[lt ne so sprejeli program aneksi je.
j ^'Taeglische Rundschau" tudi jj'pravi, da je Erbcrger tekom vlade j Bethmann-Hollwega leta 1917 s ja' posredovanjem nekega nizozemske J ga žurnalista stavil sovražniku t- mirovno ponudbi. IVi ponudba je i imela značaj mirovne prošnje za •jJ vsako ceno.
| Kancler ni hotel sprejeti Erz bt_ j bergerja. ,
[j. j Iz poročila železniškega ministra v-'v nemškem državnem zboru se razvidi. da znašajo tatvine na tovor g. nih vlakih v Prusiji v prejšnj»-m R. letu več kot 14 milijonov dolar-CJ jev. Zadnje leto pred vgjno so zna-n;jšale tatvine istega značaja manj ra|kot en miljon <lolarjev. Minister >a! ie izjavil, d;i navzlic temu. <la je a. bilo kaznovanih 4<XXJ Železnikih u-službencev, ni mogoče preprečiti, te tat\*ine, ki -e inora smatrati za! '"zlo vojuejra časa*', jli Amsterdam, Nizozemsko. 1/». apr. ! ili Nemško časopisje polaga zel« ve io. liko važnost na potovanje kancler-k. ja grofa Hertlinga v nemški veliki j ki vojni stan. kjer cesar osebno! nadzoruje potek ofenzive.
Mnogi vplivni berlinski li-^ti iz- j r>v ražajo mnenje, da kanelerjevo j li_ posvetovanje s cesarjem ni sanm , . posledica fnlkritij ministrskega , ^ pi'edseilnika t'lemeneeaua glede mirovnega delovanja avstrijskega
' cesarja, temveč mnogo boli nara-no -. - .	... ^.... * ,
is<-u.ioea opozicija nemških an ksi-
' jonistov Hertlingovi vlud:. ro .
Ojunaceni vsled novega vojne-jra \ -j navdušenja, ki je po eeli Nemčiji ! a razširjeno vsled sedanje ofenzive j u ki je naravno spravila vojaške vo-i ditelje v os-predje narodnega za j ■ nimanja. nameravajo Vseneuici odstraniti Hertlinga iu Kuehlman-i na, ki sta zarasli svojega ljubim-; | kovanja z liberalci že dolgo časa tru na strani Vseuemcev.
Kuehlmauna tudi <lolže, da ni pri sklepanju miru z Rumunsko dosegel ekonomskih ugodnosti za Nemčijo, ki bi jih lahko zahteva, la. Poroča se, da se cesar vedno ^ bolj vdala vplivu, katerega širi L«. er dendorff. Prijatelji prinea Buc. Iowa se zopet trudijo, da bi {^a
-	spravili na kanelerjevo mesto.
ca	. ..............-
ni Previdne gospodinje
tO	Imajo doma TAdao eno »ttkJtniro
Lil	Dr- (OcHterJcve(a
t PAIN-EXPELLER
Zaooljivo nwdstro m *rr«Dj« pri re-rmatičnih boMbili. prebUd'i. tiTtu*lj«a]>i Itd.
J edino pravi s varstveno znamko sidra.
S5c. »6.V. y lekarnah In aarmmost od F. AD. RICHTER ft CO. 74-aO WuUaftoo Mnet. New York. N. V.
____
MESSINES SLEME, TEEM0PILE TE VOJNE. .......■■■■■ —.....""
Afera avstrijskega cesaija
POLURADNO POROČILO PRATI DA JE VOJVODINJA IZ PAR-MS. TAŠČA AVSTRIJSKBGA CESARJA, PISALA ZNANO "SIXTUS" PISMO. — KAROL JE BAJE PODPISAL LE DOSTAVEX. KAJZER JU BRZOJAVTL KAROLU, DA IMA POPOLNO ZAUPA NJE VANJ IN DA NI NIKDAR DVOMIL O ZVESTOBI SLEDNJEGA GLEDE SKUPNE STVARI.
Tr»e translation tiled with t lie post master at Now York. N. Y. ou Aj»ril 10, 1918. us required b.r the Ai t of October 1917.
Zadnje pojasnilo Karo la glede pinna.
Amsterdam, iiolaudtiko, 13. aprila. — Ofieijelno ugotovilo, iz-I'duo «m1 irrofa tVrniiia. av^tro-offrskegs ministra za zunanje zadeve, i/javlja * i'H iiajvwj»- p<.veljr", .1« so pismo cesarja Karola. objav-Ujeno od Kr.-ineozov, fal/ifieiralo. Pravi itadalje, da je pričel princ aSixtUH kuri"»p<ideuco in tla pisal et~%ar popolnoma privatno pisiuo, v katvrcui ni oun.uj.il Ikl^'ij«*, temveč rekel: — Jaz bi uporabil ves svoj osebni upliv v prilog francoskih žalitev glede povratku Alzaei-je «u Lotariuške, če bi bile te zahteve pravične. <>ne pa niso.
Avstrijski li&ti prinašajo različna pojasnila ter pravijo nekateri, ta je piMuo poimredbu. dočim i/javljajo drugi, da se ga je priob-vilo v odstavkih.
Wssh:ngton, 1). C., IX aprila. — Avstrijska, poluradna pojavitev glede mi rov ne pa pj«ma cesarja Karola, soglasno z brzojavko, katero v je sprejelo dane« iz Francije, je ta, da je bilo pismo pisano o.l Vojvodinj« u Parme, matere cesarice Zite in naslovljeno ua njenega sina, prima .Sixta, kateremu pismu je moral cesar dodati par vrat s» >vojiui podpisom. Dunajske uaziranjc je, da pojasnuje lo, kako je mogel ministrski predsednik riemeneeau reči, via je biio pi-biuo podpisauo od cesarja.	/
Poročile iz Francije se gla-Ni:
—	Naslednja informacija je bila brzojsvljea« v [K'tek zvečer iz Berna ter daje idejo uči lika, ki so ira morala napraviti razkritja M. Clemenceau-a. Mogoče je bilo zapazili utis, ki jra je napravila ta pu-bl kacija na žurualistr centralnih sil. živeče v Beruu. V teku skrajno 2«valute kouversseije, kater«- se vtlHeždo, več nemških iu avstrijskih časnikarjev, je eden njih vzkliknil, /. odobravanjem oralih: — To je pravcata bouiba, ki se je ravnokar raz počil a. Odpovedati se bo moral prestolu.
Tretl objavlja jem besedila p mu a je imelo avstnjsko-nemško ea-o up is je, sog)u»no z uesramnimi Lažitii cesarja Karola iu njegovih ministrov, drznost izjaviti, da j»- pismo čista izmišljotina. Konfuzija, povzročeni v taboriščih centralnih cesarstev, mora biti skoro prav tako velika kot je bila včeraj njih nesramnost. -Skušalo se bo zvrniti odgovornost za slavno pi-ino na gotove člane cesarske družine.
Amsterdam, Holan Uko, l't. aprila. — Nemški cesar je poslal naslednjo brzojavko av*trijskcuni cesarju Karolu:
-- Spn jmite mojo najsrčnejšo zahvalo za pismo, v katerem zavračate trditev francoskega mmistrske^a predsednika glede vašega -fališ«a proti fran«>>kim zahtevam o Alzaciji-Lotarinški kot popolnima br< / ti iin-l j i *rr zop t povtlarjate solidarnost interesov, ki ob-t«ja.(<* tur t n»š;ni in vašim cesan»tvoiit. Podvizam sc izjaviti " am. da ni v mojih očeh mikske sil« za tako ugotovila z vase strani, kajti
niN<-m b i n ii /a trenutek v dvomu. Vi ste storili naao stvar za vojo lastm», na i^ti način pa stojimo tu li mi za pravice vaše mo-
Te/ke bitke \ t« a h t:h jasjio dokazujejo to za vsakega, ki UoeCj videti. Napravile >•> \«-z le .še «wjo. Nasi sovražniki. ki niso uičesar storili proti nam v častni bitki, se ne strašijo tudi najbolj umazanih in najnižjih sredstev. Mi m- moramo u'«lati v to, a tem bolj je naša dol/nost brezobzirno prijeti in pora/iti sovražnika na vseli vojnih
Oficijeln * brzojavka z Ihinaj t pravi, da j<* bilo pi>iao cesarja Karola na pnica Sixta, kot je bil., objavljeno v Parizu priobčeno v
V	brzojavki z Ihmaju na *'Frankfurter Zri tun g", tikajoči se razkritij ministrskega predsednika t'lemene-au-s glede avstrijskih mirovnih predlogov, se glasi, d;* je bilo pismo, če v resnici <.ostaja, pisano pr.»l polomom Rusije, *'v času, ko so bili izgledi vojue popolnoma različni od <lanrs in ko je mlad, miroljuben monarh storil korak«' ki sc morajo prikazovati danes, vspričo popolnoma izpreme-n jenih razmer, v čisto «lrttgačiitl uči."
Amsterdam. Holan	13. aprila. — Soglasno z dunajsko "Ar-
beiter Zeituiig*' je slišal cesar Karol, ki je potoval po avstrijskiii ' luslrijskili okrajih. |mr resaie oil delavskih voditeljev tamkaj. V Wanisdorf <»kraju je sprej- l več delavskih voditeljev in proti enemu teh je pri|»omnil:
■— No, ne jr«»di se vam predobro tukaj, kaj ne?
—	Ne, — je sdvrnil voditelj. — Naši ubogi tri* strašno vsled lakota. Nihče ne more živeti ob postavnih racijah iu oni, ki ne lno-r-jo drrbiti sieenar pt^Jbfj, b«*lo morali kmalu poginiti. Preti se n.tui »*' bolj -kreetiiio: racijami. Vaw»- Veličarrst vo, ;Ui smem ^lati izraza želji tisočerih, da bi vaš.- veličanstvo storilo v«, kar je v vaši meči, da	stradanju n bedi v tia^eiu distriktu?
Na to je e«nar i»lgovoril:
—	To je sirsano. ltodit« zagotovljeni, da bi»m storU vse kar
HWITIB,
—	!n ali naj dam izraza nadaljni Želji, — je uada4jeval predstav itelj delavcev. — Naši ubogi, lačni ljudje, {wsebuo pa delavci, «kušajo dodati hrani, katero dobivajo s tem, da gredo daleč v deželo i ii tno nn, da dsfcijo majhne količine krompirja in drugih zelišč iti H*cor v nofiH) za obleko, katero lahko pogrešajo. Orožniki pa jim "•itamejo to težko prisluieno hrano, ki so jo dobili na ta Itr.ehi. Vršijo s«* *ree trgajoči prizori in dasiravno ženske jokajo in prosijo, so oblasti vendar brez vsakega usmiljenja. Vaše Veličanstvo, ta beda je preveč za nas vse.
—	To je strašno. — je odvrnil monarh. — iu to se mora odpraviti. —
V	drujrih tlistnktih m- j«' pri|H>v«*dovalo cesarju slične stvari. Peki izjaviti, da ulaiajo mkasih dobav za izdelovanje kruha. Skozi dv« qpessea se ni videlo nobenega krompirja in kruh je bilo mogoče dohiti le od dveh do treh unč ua dan. Mast jt bila popolnoma nedosegljiva. Premojj se je dobivalo le v uono/.iuah par funtov na teden. V Sehluckenau s<- j« povedalo cesarju, da je la-tdesit odstotkov pre-bivabftva pomanjkljivo prehranjenih iu da jih je veliko popolnoma nesposobnih za delo.
—	Zime. skozi katero smo šli. — je rekel neki človek cesarju, — ni mogoče opisati.
Cesar je mogel v rseti slučajih ejinole obljubiti, da bo storil najboljše za izboljšanje razmer.
Abadon
(Ltajka za starce. — Janez Meu einger.)
GIJL5 NARODA. 16. APRFLA
koliko več bi si v sedanji dobi brez azirnega delovanja brez počitka, v dobi brezozirnega tekmovanja brez prestanka nakopičili bogastva in zaslug, ako bi manj spali! Ti spiš na dan po debelih devet ur. , Zadošča ti pet ur, šiiri pa prepustiš meni.
—	Malo s-panja bod •, gospod.
—	Dosti ga bode. samo da se na^ vadiš. Ako ne moreš, pa pozuejo , predrugačiva. Tvoj oče je v tvojih in poznejših letih tudi potreboval samo po pet ur span ja na dan. in to je sedaj tebi v veliko korist. Tudi tvoj dobiček je očividen. Vsak dan živiš štiri ure del j; iu karkoli počenjaš pametnega v teh štirih urah, vse j<- bolj* nego spanje — začasna smrt med življenjem.
—	Ce smem vprašati, čemu vam bode spanje'
(Konec prihodnjič.)
NAZNANILO.	^
Cenjenim rojakom v državi Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nai zastonik
je ostalo vse pri stari apokalip&i, iu Klopstočkov Abbadon ostane še dolgo zgolj lieentia poetiea.
—	Torej ne vem, kako naj vas zovem.
—	(jotovo svojega rešitelja ! Sedaj zopet dihaš zrak izpod neba. mlad si in zdrav, imovit in izobražen. Odprta so ti vrata v veselo, sTobodno življenje. To je dokaj. Nemara pa tudi tvoja Cvetana tebi ni izgubljena.
—	Oh. gospod, izgubljena je, prav sedaj poročena z drugim.
—	Res je poročena, ali to je tudi vse. Pred dobro uro nisi mislil, da bodeš sedaj še živ. Predno poteče druga ura. se utegne zopet kaj pripetiti, česar tudi nisi pričakoval.
—	Je H možno, gospod, da si otmeni Cvetano?
—	Zakaj bi bilo nemožuo? Toda o tem ne govorim, dokler ni sklenjena pogodba med nama.
—	Kar narekujte, gospod! Vse storim, kar ukažete, da si le zopet pridobim Cvetano.
—	To ne gre tako, S« mora de moj! Ukaz ni pogodba. Sicer pa vedi, da^»e tudi zel duh lahko prilagodi šegam in potrebščinam sedanje dobe in da jaz nisem toliko hudobec, kakor morda sumnjaš.
—	Lepa hvala, gospod, osrečujete me. —
—	Duše tvoje ne zahtevam, saj bi jo bil ravnokar dobil zastonj. Tudi so človeške duše sedanji čas prav po ceni Tako silijo v pekel, da bi jih tam doli odvračali, ako bi smeli. Celo tvoje sence ne iščem, dasi bi nje uedostatek tebi dejal manj sitnosti nego Petni Seldomi-hlu v znani Chamissovi bajki. Toda oslepariti se tudi ne dam. kakor je mojega tovariša pre varil poljski pan Tvvardowski in še marsikdo
I drug. Ti daš nekaj meni, jaz nekaj. i tebi. Nečem pa. da bi dal ti vee. | nego dam jaz- Ustopil mi bodeš •nekaj vsakdanjega spanja. ! — Spanja? Kako se bode to vršilo?
—	Prav lahko. Vi ljudje toliko jadikujete o krat k ost i svojega življenja ; vendar še od tega prespite skoro poloviro. Koliko več bi živeli. koliko si prihranili dni in let;
Mr. Janko Pleško, ki je pooblaščen »prejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljeni ia je povsod dobro poznan. Upati je, da mu bodo rojaki v vseh ozirih pomagali, posebno že. ker ima pokvari (»no l«rvo »ok.
—	To greje, gospod! Lepa hvala za izvrstno okrepilo.
—	Taka tvoja gorečnost mi je po godi. Treba dalje, da se seznaniva. Ti si stari moj znanee. Samo. rad Veseliu. Meu i pa je ime Abadon. in jaz nisem človek.
Stari gospod se pri zadnjih za-tcglo izgovorjenih besedah skloni proti mladeniču, in temu se zazdi, kakor bi ga oni kar prebodel z ža-rečim svojim pogledom- Nezavesten pade v čoln. Omotil ga je nekaj požirek neznane, otrovne pijače, nekaj pa gospodova izpoved. Zdajci priplava sedem velikim somov pred čoln iu vsi se uvrste pjredenj. Abadon jim vrže dolg motvoz, tega somi primejo in potlej vlečejo ladjico gladko iu hitro po Savi navzgor proti Brežicam in krškemu mestu. Zajedno prifofo-tata dve vjeri in prineseta Samo-radovo obleko ua čohi. in ta obleka se preee.i sama ob sebi obleče na telo omedlelega mladeniča.
Abadan položi Samoradu ro^:o na čelo; ta se precej zave ter osuplo vpraša:
—	Odkod ta izpreinemba ? Oblečen sem, in čoln se sam pelje.
—	Majhna reč, odgovori Abadon. Po obleko sem se peljal in te opravil, ko si bil nezavesten. Čoln mi vlečejo somi, katere sein naučil vožnje, kakor vi vole iu konje. Toda nadaljujva svojo reč. Gotovo so vas v srednjih šolah nadlegovali s Klopstockovo Mesijado, in nemara ti je v spominu ostal skesani peklenščak Abbadoua?
—	Se se ga spominjam, res. Prav sočuten značaj mi je bil Abbado-na. V devetnajstem spevu Mesijado, če se ne motim, se preslavlja, kako je bil zopet s rejet med nebeške krilatce. Miri in greje se mi srce, ako ste vi tisto blago nadze-j meljsko bitje.
—	Bodisi. Vendar, ako bi bil Sveti pismo bral tako pazno, ka-; kor si dolgočasnega Klopstocka, \ našel bi bil ondu tudi mojo malenkost. V devetem poglavju Janeza, i blagovestnika apokalipse. Lereš, da sem krilatec iz brezdna In kralj kobilic, morečih človeški rod. V nebesih Klopstocka ne čitajo; zato
obraz. \ endar ne žaluj — taka usoda ji- pred teboj in bode za teboj zadela milijone Zemljanov, ki vsi kakor vešče letale v plamen, da vas vpepeli! Vsak. kdor ne beži. kdor vedno ne zatajuje svojega telesa, mora biti suženj te ljubezni, in to vse samo zato, da ta človeški zarod ne izmre in da ne pre-stauete^ prelepe zemlje, vredne boljšili gospodarjev, teptati iu polniti s slavnimi svojimi bedastoča-mi iu še slavn« "imi grozodejstvi' Oj. bede človcake! Kako pa tudi prevzet ti j et- v svoji zaslepljenosti?
Iu liaj je va še gospod o vaje ? I Zgolj meteor ste, v katerem go-1 maze brezštevilne strasti iu bede; kaos. v katerem brodita eros in anteros — ljubezen in črt. **Ljubeč roditi, črteč moritito sta tečaja, ob katera se suče delo in , nedelo Zemljanov! Izjeme so, toda teh je le malo. Vi, mladenič, pa niste izjema,, nego samo atomček z tega kaosa, ne najslabši, vender ( tolikanj vreden, da sent iztegnil ( roko v vašo rešitev; — Stari go- ; spod umolkne, kakor bi si hotel odpočiti, zakaj govorjl je s pre-11 stunki in strastno. Mladi gospod , pa komaj premaguje veliko muko. ■ Srce mu se krči zaradi tega pre- , klinjajna ljubezni in človeštva; j zdrobil bi bil vodnika, ali v njega oblasti je kakor uklenjcu in ne
X	'
more se braniti, ako se mu oni ' tako roga v obraz. O hrabri se in reče:
—	Nimam časti, da bi vaa po-1' znal, gospod, gospod- Samo to vem, da ste me oteli. Dvojim pa, . da imate pravico do takšnih besed. Pripeti se časih tako, da človek ne more živeti. Jaz bi moral skočiti nazaj v vrtinec, ako še del j tako žalite osebno moje razmerje. Druge brambe nimam.
—	Počasi, gospod, odgovori starce mimo ia hladno. Jaz vas poznam že dolgo, tudi vi meni lahko poznali, pa niste pazili name. Kar sem govoril, govoril sem po svojem prepričanju. Zahtevam pa, da spoštujeta moje prepričanje, katero je pridobljeno po opazovanju mojih prostih oči. Vaše neizkušene zaljubljene oči pač vidijo drugače; toda sloboduo imejte drugačno svojo sodbo". Sloboduo vam je tudi poiskusiti, ali je iz Save ali iz Krke krajši pot do dna pekla, iu drugič ne iztegnem roke za vami. Toda čemu prazne besede! Vsakdanja izkušnja uči, da tisti, kogar otmo, kadar hoče baš uničiti življenje svoje, ne poizkusi drugič potovanja v deželo, iz katere se ne vrne noben potnik : marveč goleče se oklene življenja in sladke navado elovekovanja. Torej zagrinjalo čez to. kar je bilo, in rajši odgrniva bodočnost, kateri se itak ne morete umakniti. Omenil sem že, da sem pridobil nekaj pravic do vaše osobe. Ali mi to še pri-zavate?
—	Gotovo, gospod! Zagotavljam vas iz nova neomejene svoje hvaležnosti.
—	Zopet prazne besede! Malo* priden dobrotnik, ki izkazuje do* brote zato, da bi ga osrečenci hvalili ; slab poznatelj ljudi, ki pričakuje iskrene hvaležnosti za storjene dobrote! Odklanjam in odpuščam vsako hvaležnost, mladi Človek-
—	V vaS oblasti sem. gospod, in vam na razpolago.
—	Res ste v moji oblasti, vendar slabotni ste bolj, nego si mislite. Ali nisva ravnokar poudarjala, da se lahko eelo zopet utopite, ako vas je volja? Torej, trdo, moško pogodbo dogovoriva, kako mi — dovoli, da te ti čem — pošteno odslužiš to življenje, za katero moraš zahvaliti mene.
—	Pripravljen sem, gospod!
—	Ne, nisi pripravljen! Ko bi bil čoln bliže zrega, skočil bi na zemljo, predno izrečem prvo besedo najine pogodbe. Umevno je, da ti je tesno pri srcu; nekoliko te zebe, obleke nimaš, solnce gre za goro, in čoln plava v krajino, tebi men j znano. Bes, da se me nekam o bojiš; vendar vse to ni tako mučno. kakor bi ti bilo sedaj neznosno, sko bi bil tam, kamor si bil namenjen, ko sem te potegnil iz vrtinca.
—	Prosim, gospod, usmiljenja; saj vidite, da ae kar tresem.
—	Mene sicer nikoli ne zebe, vendar izpijem požirek iz te tebi znane steklenice. Potegni tudi ti krepek požirek, da te mine mra-sota.
Gospod vzame čutarico Iz žepa! in jo ponsdi mladeniču. kateri jo] aUg&o nastavi asta,
Tam. kjer se lena voda zeleue Krke druži z bodrimi valovi bistre ' Save. sedita v ozkem, lahkem čol-■ nu dva gospoda Na krmi sedeči, ki vesla varno in spretno, to je mož velike rasti in krepkega života Opravljen je okusno in lično. Na obrazu se mu bere priletnost. toda brez tistih črt, ki značijo strasti ali pešanje telesnih inoč.i Rjave oči so mu duhovite in prijazne, vender ne kažejo in lie pri dobivajo sočutja.
Sredi čoLna ua prečui deski se-, deči gospod pa je lepa podoba > zdrave mladosti, visok vitek, čr-nolas. Na okroglem, bledem, prikupnem obličju mu je sicer razlita , nekova bolestna, rdečica, vender kaže vse, da se je mladeniču, ki ima blizu petindvajset let življenje dosedaj snovalo in sanjalo . brez duševnih težav in brez gmot-i nih skrbi. Zaupne modre oči mu zvedavo in nestanovitno gledajo izpod gladkega čela. Opis naj zadošča, ako še pristavim, kar se tiče mladeuičeve obleke, da ni imel druge oprave nego plavne blačice-Blagovoljni bralee se pa ne spotikaj ob tem edostatku. Pozneje bode moj junak oblečen že prav spodobno iu sijajno.
Stari gospod izpregovori:
—	Prav kakor kaplja na bilki je viselo vaše življenje, ko sem prihitcl s čoluičeni in vas otel iz vrtinca. Izvolite torej priznati, da iuiam nekaj pravice do vaše osebe.
—	Oprostite, da va.s v svoji osuplosti iu razburki nisem še zahvalil. kakor mi je sveta dolžnost.
—	Nič ne de, saj ste se jedva odsopli"
—	Veiular prva dolžnost mi je. izreči vam zahvalo, neznani rešitelj; iu druga dolžnost nii bode, vam povrniti veliko dobroto, kolikor'mi je možno. Kako se hode razveselila ljuba moja mati. ako ji smem predstaviti vas. ki ste ji oteli življenje edinegr otroka ?
—	Kaj ne, gospodie, voda ima svojo moč? Istinito, ne samo ohla-
jdila. temveč tudi obnovila vas je. Prav pozabili ste, kako ste pred pol ure drugače mislili o življenju in da se niste kar nič spominjali ljube svoje matere.
—	Oprostite, gospod, toda vašega očitanja ne umejem.	!
—	Nikar praznih besed, gospo-dič! Brez šale in varanja govoriva iz oči v oči! Videl sem, kje ste se slačili; opazoval sem, da vrlo plavate iu da dobro poznate sov od je Krke in Save; tajiti ne morete, da ste plavali, pramagujoe valove, naravnost v najsilnejši vWnee, iz katerega se človek ne more oteti. Po pravilih redili možgai? morava torej soditi, da vašega ntopa v tem vrtincu ni nemil slučaj nego premišljen namen. In še to: obleko ste pustili na očitem prostoru blizu hojenega pota, da bi mislili ljudje in ponebe mati vaša : Ponesrečil se je pri kopanju! O j. vi pristni vzornik svojega veka: celo umirajoč varate!
—	Res je„ gospo«!, brezupnost mi je omamila glavo, in v slepi strasti sem se hotel končati".
—	Bodisi, za vzroke se ne bode m prepiral. Nekova dosledost je bila v vaši omami; sicer pa tisti, ki se z ognjem šali, ne sme tožiti, če so mu hiša zapali nad glavo-
—r Ne zamerite, neznani gospod, pri meni ni bilo šale. Oh, ko bi ve-t deli..
—	Nagibe, seveda! seže star? gospod mladeniču v besedo. l}obro jrih vem in poznam, stari si kolikor človeški rod. Tisto prekletje. ki je vžgano v Človeški zarod kakor
I nekovo Kajnovo znamenje. Ljubezen ! Tista pošast, ki pod krinko divne lepote uase vabi in priklepa
-	mladost in starost, ki zbuja neiz-. kušeneem najnežnejša čuvstva, ki . v duhobolnih pesnikih poraji. ča-L robne večnisti vredne poezije! In
ta nakazen. kako nesrečno deluje? Mladeniča zavaja v pogubo, mami moža, osmežnje starčka, izpremi-nja pridnega obrtnika varčnost in 1 poštenost v potratnost in hudodelstvo, tihega, učenjaka modrost v bedastočo, samujočega pobožni ka molitev in trdno vero v pohujšanje in krivoverstvo; ona, nikjer vidna, povs'td pridna, rszdira zakonski mir. ugonablja blaginjo srečnih družin in se vzpenja eelo do prestolov, zatirajoč pravieo, . slepeč zdravnike in kakor požar vnemajoč vojne in krviprelfvanje , bednih narodov. Ts velesila, 3d . posameznika neusmiljena premaga. sko neprestan* ne beži pred njo, je omami ls tudi tebe^ ker *t ji
-	nepremilljeM-pogi^-v.^abfiei
Iz zakladniškega urada.!
W. S.S. I
HRANI IN POSOJAJ SVOJE PRIHRANKE
STRICU 8 A MU.
On jih potrebuje sedsjf VI jib boste potrebovali do vojni.
KUPUJTE	}
VQJHO VARČEVAL2TS ZNAMKE OBVEZNICE VLADE ZD&UtE-NIH DRŽAV.
Nosijo ftiri odstotos obresti. plaS. ljive na četrt leta. Lahko pričneta
3 PETINDVAJSETIMI CENTI,
te kupit« varčevalno mam ko Združenih držav. Vsi poitsr. vsi bankir, vas časopis in številno drugih prodajalcih a-gentur v«an bo povedalo vse gled« teh tnimk Oglejte «i Jih!
TO JE VAŠA DOLŽNOST.
TO BO OHRANILO ŽIVLJENJE.
TO BO IZVOJEVALO VOJNO.
Vojno-varčevalne znamke in Slovenci.
Zelo ugodna in redka prilika se nam nudi ravno-aedaj z nakupovanjem vojno-varČevalnih znamk prihranjeni denar nadvse varno in z dobrimi obrestmi naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podanikom Združenih držav, da smo vredni zaupanja, ker nas vsled napovedi vojne Avstroogrski ne smatrajo zs sovražnike. S tem smo obvarovani ogromne škode ter rešeni is zadrege, katera bi bila prinesla ne državljanom mnogo skrbi, neprilik in razočaranj.
Za nas Slovence bo najpripravnejše, da kupujemo znamke, katere bo mogoče dobiti skozi raesee januar pa $4.12, vsak prihodnji mesee do kones decembral918, bodo stale po en cent več; iste bomo prilepovali na takozvani vojno-varčevalni certifikat, ki je načrtan in ima prostora za 20 takih znamk. Po -preteku pet let, to je dne 1. januarja 1923, bo izplačala zakladnica v Washingtonn, ali §a katerakoli posta v Združenih državah znesek $5.00 za vsako, na certifikatu prilepljeno znamko, sli pa sa ves ooleplje ni certifikat z 20 znamkami znesek $100.00.
Pri dvajset znamkah, katere stanejo tekom meseca januarja 1918 $82.40, bomo pridobili $17.60, sli pri eni znamki 88 centov. V slučaju, ds bi bi) kdo kdaj pozneje, ko bode kupil znamke v denarnih potrebah, sli pa bi jih hotel zamenjati v gotovi denar, ga bo zanje dobil lahko nazaj vsak čas, na odpoved. po preteku desetih dni s približno 3% obresti, nsjsibode ns katerikoli pošti v Združenih državah.
Omenjene znemke prodajajo vse pošte in banke iirom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da se jih Slovenci kolikor mogoče nabavijo pri naii tvrdki, da potem lahko pokažemo s skupnim zneskom, kaj smo vsi skupaj storili zs deželo, katera nas je sprejela v svoje naročje, nam dala kruha in zaslužka, kakor bi ga ne bili našli nikjer na svetu.
Ako ae bodo rojaki odzvali našemu kaicn v polni meri, v korist samim sebi, in slovenskemu narodu za ugled, bomo imeli obilo dela in skrbi brez zaslužka, toda s veseljem smo pripravljeni ca velevažno stvar storiti vse, kar je v naii moči
Na eelem sveta se dandanefe ne more denarja bolj varno in obrestonosno naložiti, kakor ▼ vojno-vsrčevsbiih znamkah Združenih držav. Vsak jih zamore dobiti v vrednosti en tisoč dolarjev, in ne več. Sezite po njih bres odloka, vsak po tvoji moči
Kadar nam poiljete denar, priložite 16 centov v znamkah za poštnino registriranega pisma, v katerem vam bomo poslali znamke.
Pripravljeni smo tudi vojno-varčevalne znamke hraniti pri nas, In v takem slučaju se nam n*j poSje poleg denarja za znamke le 3 cente za poitnino pisma, v katerem bomo poslali potrdilo*
Vsako naročilo naj bodo podpisano a lastnoročnim podpisom istega, ki bodo kupil snamke.	-t i SI %
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY TVRDKA FRANK SAKSER
n OOSTLAHDT KUR,	H1W YOBK, M. Y.
Na, znanje«
Poloiaj je tak, da ne moremo sedaj nič več pošilja ti denarja vojnim ujetnikom in beguncem.
Po nori postavi zamore z malimi zneski podpisati * avstrijske, nemške, bolgarske in turške vojne ujetnike, ' begunce in podanike le tak človek, ki je ameriški držav-
R o sana
Spisal Josip Stritar.
(Nadaljevanje.)
PATRIOTS
.	?«:-*. je	j. . . . r*> ~ ..
GLAS NARODA, APRILA 18
*
Hff® j
I Kakor zdravniki zatrjujejo- bi <
morala ▼•sbovati vsaka tor.Ika 1 taka stvari, ki bi vas naft talasni 1 I sestav utrjevala in hi bolniku v |
obča pomagala. V slad taga pri-' poročamo vsem bolnim m slabet- 1 I ni m oaabam. da naj rabijo	<
! Cevera's
I M Bdm ol Lile J
' (Severov Žirtyen*ki balsam). Ta 1 I balzam je asobito priporočljiv pri i
zdravljenju navadna in pogoste ! zapela (zabaaanosti) neprebave in ( i bolestih na jetrih. Poskusite to i
toniko kadar imata spremenljivo 1 mrzlico; posebno naj bi jemale to ( I toniko stare in slabotne oseba, i
Natančna navodila so označena ' na vsakem zavitka. Cena 86c. 1
j	DoH sa v vseh lekarnah. <
■ - ......-
Jugoslovanska f^j^ Katol. Jednota
Ustanovljena leta 1898 - tnkorporirana leta 1900.
Glavni urad v ELY, MINN.|
I
OLivn uxionxi:
Predsednik: IfTFTAETi ROVANŠEK, Bx 251, Conemangh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALA NT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLEB, Ely, Minn Blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Minn. Blsgajnik neizplačanih smrtnin? LOUIS COSTELLO Sslida, Colo.
VRHOVNIZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio 8t., N. E. Pittsburgh, Pa,
NADZORNIKI:
fOHN GOUŽE, Ely, Minn.
\NTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" Bo. Chicago, HL 'VAN VAROGA, 5126 Natrons Alley, Pittsburg, Pa.
POROTNIMI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond Waak. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK. & R. Box 24, Export, Pa
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mick. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W Duluth, Minn MATT POGORELC. 7 W Madison St., Room 605 Chiesgo. II!
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio PRANK ŠKRABEC, Stk Yds Station RFD. Box 17. Denver Colo.
Vsi dopisi, tika joe i ae uradnih zadev, kakor tudi denarne podiljatve, naj ae pošljejo na glavnega tajnika Jednote. vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode osirslo
Društveno glasilo: "G LAS NARODA".
Naš narod hrepeni z vsemi o-stalimi demokracijami sveta |>o splošnem in trajnem miru. Nas narod se v polni meri zaveda, da ne more biti trajen noben mir, razen mir. ki bo odstranil stare krivice, brutalno silo in nadvlado orožja, kakor" tudi nadvlado držav iu narodov nad drugimi narodi iu ki bo zagotovil prort rs^zvoj vem narodom, velikim ali niajh-; niin, in ki bi prav posebno oprostil one narode, ki se veduo trpe pod tujo vlado. Raditega je potrebno, da postane ta pravic«. prostega narodnega razvoja ter sarno-določbe narodpv, velikih ali majhnih, h kateri državi naj pripadajo, temelj bodočega mednarodnega prava, jamstvo miru, ki bo o-prostil človeštvo strašnih grozot svetovne vojne.
ili, poslanci češkega naroda, izjavljamo. da bi mir, ki bi ne prinesel uaiemu narodu polne prostosti, ne mogel biti in bi ne po-menil za nas mir, temveč le priče-tek novega, obupnega in neprestanega boja za našo politično neodvisnost, v katerimi bi naš narod napel svoje skrajne materijalnc in moralne sile. V tem boju brez kompromisa pa bi nikdar ne* odnehal. dokler bi ne dosegel svojega cilja. Naš narod zahteva svojo neodvisnost ua temelju svojega zgodovinskega prava ter je prepojen z vročo željo, da prispeva, k novemu razvoju človcčanstva na temelju prostosti, bratstva in prostega tekmovanja z drugimi prostimi narodi, kar upa naš na-J rod izvršiti v suvereni, enaki, de-1 mokratieni hi socijahio pravični svoji lastni državi, zgrajeni na enakosti vseh državljanov v obsegu zgodovinskih meji čeških dežel ter Slovaške, ki bo jamčila potne narodnostne pravice vsem manjšinam.
Prosija in nevtralnost Belgije.
Trne translation died with the poet master at New York, N. Y. on April 16, 1918, as required by the Act ot October
«, 1917.
Prva pogodba, potom katere se je uevtraluost Belgije zajamčilo 1 bali Belgije-i, <ia bi se njih nev-Jod strani velesil, je bila podpisaua od zastopnikov Anglije, Francije, j Rusije, Prusije, Avstrije hi Nizozemske dne 19. aprila 1S39. Ta pogodba jo bila posledica konference v Londonu glede belgijske-'ga vprašanja, potom katere se je pogodbo iz leta 1831. ko jc Belgija dobila neodvisnost od Nizozemske, vzdržalo.
j Pogodba iz leta 1839 je obvezala podpisujoče sile, da zajamčijo i pogodbo, katero se je istega dp*-podpisalo med belgijskim in iLizo-1 zemskim kraljem iu ki določa, "da 1 tvori Belgija neodvisno države I večne nevtralnosti." Ko je izbruh-|nila francosko-pruska vojna, so se
*	taralnost mogoče kršilo ter se obrnili v^led tegs na Auglijo. Posle-jdica tega je bila, da se je sklenilo
ljin podpisalo nadaljno pogodbo ^nevtralnosti od strani Prusije in :(Francije ter seveda tudi od strani -.Velike Britanije. Sedanja vojua jc -'pokazala, kako dobro ntemeljen jc 1 bil takratni strah Belgijcev.
Fochev novi naslov.
i .
I	Trne translation filed with the poat
*	master at New York, K. Y. on April 16, - 1918, as required by the Act of October
e, 1917.
i Paris, Francija. 14. aprila. — _ Neko sinocno ofieijelno poročilo pravic
| "Angleška in francoska vlada 3 sta sklenili, da podelita generalu
II	Fochu naslov vrhovni poveljnik zavegakft arasad v ffraaeiji"
DELO! DELO!! DELO!!!
Pri Charcoal Iron Company of America v Newberry, Mich., se potrebuje 200 drvarjev za delati dna. Gozd je lep in še ni bi', sekan. vse v ravnini. Dobro, zdravo podnebje, stnlno delo poleti in po-. zimi za več let. Plača ou Malitre $"2.15. Imamo tudi vrhove za dc-. lati, vse ležeče, vse posekano, ni j nobene izjeme, trd ali mehak les. ( Plača oe po $2.00 od klaftre. Imeli bomo tudi dovolj dela za beliti. ^ Potrebuje se tudi več delavcev za ! mesečno plačo za razna dela v j zdu. Za pojasnila se obrnite na i našega zast opn ik a:
Jolin Knaus, ! Murphy Camp, Newberry, Mich (6—4 lSx v 2 d)
Franklin. Kan s. in okolica: Frank Moon Bon, Pa: Frank Mafek ln Fr.
fodmilSek.
Pittsburgh, Pa. in okolica: U. B. Jakobleh, Z. Jakahe, Klarlch Mat. I. Magister.
Iteming, Pa in okolica: Fr. Spehar. Sonth Bethlehem. Penna: Jernej
KoprirSek. Steelton, Pa.: Anton Hren. Turtle Creek. Pa in okolica: Frani Schlfrer.
West Norton, Pa: Josip Jovan. tfilloek, Pa.: J. Peternel. Murray, t tab in okolica : J. Kasten«, Black Diamond, Wash.: O. J. Po-renta.
Davis, W. Va ln okilles: John
Brosleb ln Joton TavielJ. Thomas, W. Va. m okolica: A.
Koren chan.
beskovic.
Kansas City, Kana.: Geo. Bajnk ta feter Schneller. Blngo, Kana.: Mike PendL KitzmiUer, Md. ln akeUes: Frank Vodoplvec. Baltic. Mich.: M. D. Likortcb. Calumet, Mich. In ekotica: M. F. Kobe, Martin Bade ln Pavel Sbalta
Chishohn, Mino.: Frank Gorie, Jak. Petrlch.
Ely. Mina. in ekelks: Ivan Oonie. ioa J. Peshel, Anton Poljaaec ln Lcrals M. PeruSek-
Bveleth. Minn.: Ixrala Qovfe ln Jurij Cttsa
2 Gilbert. Mino. in efcoUcs: U VeaeL Bibbing, Minn.: Ivan PonSa Virginia, Ma.: Frank Hroratlea. St. Leoia, Ma: Mike Grabrlsa Klein, Mont.: Gregor Zobee, Great Falls, Meat.: Math. Crib. Bmmdup, Mont: TomaS Paulin. Little FsBa, N. Y.: Frank Gregorka Bsrberton. O. In ekottes: Math. Govands, N. ¥.: Karl Sternlfie Kramar.
Bridgeport, O.: Michael KoCevar. Collin wood, O.: Matb. Slapnlk. Cleveland. O.: Frank Sakser, Jakob Debevc, Chaa Karlinger, Frank Meh in Jakob Beanlk-
Lorain, O. In afcefies: Louis Balad In J. KomSa Nilea, O : Frank KogovBek. Yeungstewn, O.: Anton KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin in J. Mlsiey.
Allegheny, Pa: 1L Klarlch. Ambridge, Pa: Frank Jakia Beeemer. Pa: Louis Hribar. Brooghton, Pa in ekottca: Anton Ipsvec.
BsrAna Pa in ekefics: Jons Demfiar.
Csnensburg, Pa: John Koklleh Cooemaugh, Pa: Ivan Pajk, Vtd Bovsnfiek.
Claridge. Pa: Anton Jerlns In Ant Kozoglov.
B*!**'1«. Pa: Lonla SupanHE. Ferest aty, Pa Mat. Kamin Is Ft Lcbco.
Faren. Pa: Anton ValentlnCW. Novak.
Hostetter, Pa in ekoUes: Fran*
Jordan.
Twpiilil. Pa: VaL Peternel, box 172. Jolmstowrm. Pa: Frank Gsbrenjs ia John Polanc.
f,........ fa in eksileaj fwtoil
Oaolnik.	4
Msnsr, Pa In skelleas Fr. Denlar, Milwaukee, Wla: Andrew Fon ia Josip Tratnik.
f1i*i||n. Wla: Anton Be. Jobs StampCel ln H. Svetila
Frank Skok. i
tUek Sprtega Wja: Frank Fortcas, rA- Jwttn m safesM ws*mk .i
POZOB SOJAKII
fiNaJugpe5neJt mazilo ss Senake lase, kakor tudi n motke brke «n brado. Od tega mazila ara stejo v 6 tih te d ni h krasni go j atl ln dolgi laajf kakor tudi mo Sklm kraani brki ln brada ln ne bodo odpadsll ln osiveli. Bevmstlzem. kosti-bol ali trganje v rokah, nogah ln v krilu, v oamib 1neh popolnoma oadrs-vim, rane opekline, bule, ture, kraste In grin te, potne noge, kurja očesa ozebline v par dnevih popolnoma odstranim Kdor bi moje sdravllo brez uspeha rabil mu jamam ss $5.00. Piflte takoj po cenik, ki ss takoj pofijem zastonj Krasni ftepni KOLEDAB ca lete lete 1914» pofijlte 4 cente za poitnlna
JAKOB WAHCIC,
SMS Benss A vs. Clevel—d. Obte
Maši zastopniki,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino sa dnevnik "Glas Naroda". Narob nlns za ''GTSs Naroda" je: za celo leto f&OO, za pol letf «3.00 ln aa fletrt leta pa $L0a Vaak aaatopnik lads potrdilo a svoto, katero js prejel ln jih roja kom pripocoCazsa Ssn Frsnelseo, CsL: Jakob Lovfln. Denver, Cela: Louls AndoUtek ln Frank Skžabec: 1 nndiBlii, Cela: John Hočevar. PseUa Cela: Peter Culi«, John Germ. Frank Jsnesh m A Kochevar.
Sslida, Cela te ekotica: Louis Ooatello.
SesMcset, Cela: Math. Kernely. Oteten, Ind.: Lambert Bolakar. Uhaqpte hd: Alois Budmsa Asrara ML: Jernej B. Verbid. CUcaga ML: Jea Bostič, Joa Bllab ln fMsk Jurjovec.
Mhi, Mi.: Frank Bsmbirh, Frank Lsnrtek te Jofan y^ltw, La SsBe, DL: Matija Komp. LlvteSSten, ML: MIh. Orsr.
Hunsli. HL 'te akeUes: Math
Nerth (Muh, ML Is sksUca: Anton Kofcsl te Mstk. Ogrin. Se, Cktenga ML: Frank Cerna Mghll, ML: MatiJ^Barborie.
kratičuih prineipijih. vojskujoče se ali nevtralne, sedaj sprejemajo 5 z nami pravico narodov do proste ' samodoločhe kot jamstvu splosne- ' tra Ln trajnega miru.
Tudi nova Rusija je sprejela ' princip' saiuodoločbe narodov te- ] kf>an svojih poskusov za splošen J mir kot osnovni pogoj miru. Narodi uaj bi bili prosti določiti &i 1 svojo usodo ter skleniti, če hočejo ' živeti v svoji lastni neodvisni dr- 1 zavi, ali če hočejo rajše tvoriti i eno državo skupno ti dmqimi na- '
i- 1 * ° i
Na drugi strani pa to avstro- 1 ogiski delegat i izjavili v imenu 1 čet vero/.veze. naj se vprašanje sa- • modobx-b«1 onih narodov, ki niso 1 dosedaj uživali politične neodvii- ! nosti, reši na ustavni način v ob- * stoječi državi. Z ozirorn iia to k- 4 javo smatnimo za svojo dolžnost > izja\*rti v imenu češko-slovaškega * nar«>da, da to liazirajije avstro- ' ojji-skili odposlancev ni naše iiazi- 1 l.aije. Nasprotno smo mi v vseh svojih izjavah in predlogih nasprotovali tej rešitvi, kajti mi vemo iz svojih brezštevilnih britkili izkušenj, da ne pomeni ničesar druprega kot zanikanje principa i samodolocbe. Mi dajemo z ogorče- 1 I njem izraza svojemu obžalovanju, da se je naš narod oropalo njega politične samostojnosti ter pravi-"ee samodoiočbe in da se nas je, s 1 'pomočjo umetnega volilnega si-L J sterna, izročilo na milost nemške < i manjšine ter vladi centralizirane ; nemške birokracije.	|;
Naši bratje Slovaki so poetaii j žrtve madžarske brutalnosti v dr- i žavi. ki ostaja, kljub vsem navi-'j ■deauim ustavnim prostostim, naj- ] l»olj /temni kot Evrope in v kateri _ se ne-Madžare, ki tvorijo večino J« pi-ebivalstva, brezobzirno zatia*a| od strani vladajoče manjšine, jih'] i uničuje, skuša raznaroditi od o-ij treskih let aiaprej, jim zanikuje ■ vsako zastopstvo v parlamentu in : eiviini službi ter jih ropa javniii šol in privatiuh vzgojnih zavo-' dov.	|;
Ustava, katero omenjajo av-f stro ogrski odposlanci je faJziiiei-. rala celo pravičnost splošnih vo4i-l tev potom umetnega ustvarjenja : prevelikega zastopstva nemške . manjšine v drža-\Tiem zboru ter j l nje skrajna nekoristnost za pro-I stost narodov se je jasno pokaza-1 i la tekom treh let brezvestnega .'vojaškega a b sol at i" i v tej vojni. > Vsako omenjanje taista ve pome-j nj i \i4ed tega dejanski odklonitev • praviee samodoiočbe ne-nemških i narodov v Avstriji, ki so izročeni i Nemcem na milost. Pomeni pa i prav posebno kruto žaljenje in o-.! škodovanje ne-msdžarskih naro-.dov na Ogrskem, kjer ni ustava .(nič drugega kot sredstvo sramot-ijne vlade oligarhije par madžar-^ i skih plemeni ta akih družin, kar se i J je ponovno izkaealo p*n novejftih - prediocih za v^lno reformo.
Večkrat v teku zadnjih par tednov we je v "The New York . Times'' poročalo o vslrajnosti, s . katero branijo zastopniki zatira- : liih t'olio-Slovakov v Avstro-Ogr-ski svojo pravico do popolne neodvisnosti iu s katero zavračajo vse predloge glede uravnave sve-tovue vojne, ki bi jih puščali pod habsburškim jarmom. Med deja-l nji, katera se navaja v dokaz te- : ga stališča, je bila konvencija, ki t>e je vršila v Pragi dne 1». janu- , arja, na kateri so se sestali držav-ni poslanei ter deželni poslanci iz Češke. Moravske hi avstrijske Hlezije in drugi odlični zagovorniki neodvisnosti ter sprejeli re- . solucijo, katero je avstrijski cenzor izključil iz nemških
in ma- i
džai-skih listov.	j
Ta ''deklaracija neodvisnosti7', -po kateri so imenovali različni , publicisti v nevtralnih in zavezniških deželah '"Češko ustavodajno zborovanje", pa je bila objavlje- • ua dno ;?0. januarja v poljskem "Glas Naroda" v Krakovu ter se jo je poznjc ponatisnilo tudi V(. , drugiih avstrijskih listih. Kopije teh so dospele v Švico iu Anglijo ter se je tozadevne vessti natisnilo v "Freie Zeitung" v Beruu in v "Now Euvope'' v Londonn. 1
Polno besedilo resolucije su ' plaši:
— V četrtem letu te strašne j vojne, ki je stala narode že toliko | nešteviimh žrtev v krvi in zakla ) 1 dili, se je inavguriralo prve mi-j i rov ne napore. Mi, češki člani av-| atrijskega državnega zbora, katerega se je potom odloko^- nekom-J patentnih vojaških tribunalov o-ropalo velikega števila slovanskih, poslancev in čeških poslancev v razpuščenih ter ne še sklicanih deželnih zborih Češke, Moravske Ln Šlezije, priznavamo izjave čeških polsneev v državnem zboru
■	ter smatramo za svojo dolžnost, d« (niločno povdarimo v inioam češkega naroda ter njega zatirane in imsiluo utilinjene veje (rfova-
| ske) ua Ogrskem svoje stališče
■	»lede zopet ne ustanovitve mednarodnih razmer.
Ko so se češki poslanci našega prerojenega naroda izrazili"tekom , francoske - pruske v^jiie glede 1 mednarodnih evropskih problemov. so slovesno izjavili v svojem a memoranda z dne 8. decembra 1870, da "imajo vsi narodi veliki ali niajt.ai. enake praviee samo-. določbe in da naj ae njih popolno enakost vedno respektana. Le iz priznanja enakosti vseh narodov in iz medsebojnega spoštovanj« i- pravic samodoiočbe more izvirati s resnična enakest m prijateljstvo, fptoini nrr in resnična hinnani-'1 teta".
ML poslanei češkega naroda,1 ^ verni celo danes tem principijam ^ svojih piednikov, s*no vsled tega t veseljem pozdravili dejstvo, da ' v« i#ve: teste^MPe - na dgsno 1
jih, ko ga najdem, opravičim pred njim. Druge misli nisetn smela imeti, greh se mi je zdelo, «ieh, J Marko!"
"Lu ko si slednjič našla očeta? Z menoj si bila vedno enaka." ) "To je bilo zopet nekaj dnige-g*a. Ali ti nioitun tudi to pove-
*	dati!"
j "Vse moram vedeti." ; "In ako ti rečem samo: Rizika. ,ali ti ni to dovolj!"
I "dar. sem počasne glave, Rosalia : kaj je ta dokliea med nama*" j "R^da te je iiat4a, in kako! j Tudi ti jo, s»-ui mislila, iaiaš rad; zakaj ne * Vsi ljudje so govorili. da bosta mož in žena, kaj sem se hotela jaz vrivati med vaju! | Molčala sent, skrivala sem svojo
1 ljubezen; naj te inui. sem degala. da boš le »rečen; kaj meniš, da mi je bilo lahko, Marko!"
(jlloboko ginj«"! ji poda Marko roko:
"Ti si bla^a deklica, Rosau!"
I Vi tej priči pristopi oče k njima. Nista se prestrašila.
"Bodita srečna, otroka moja", jiuia reče oče slovesno. * Marko, iaročsm ti, kar imam najljubšega ua^svelu. I gubi svojo ženo, veruj ' in' zaupaj ji; uj^j veruj in zaupaj, ne svojim prijateljem!"
XI.
Nekoliko dni pot eni je raz < legalo grozovito pokauje ill bobnenje po ozki dolinici. Zajci po -bližnjih gozdovih .so mislili; zdaj je sodnji dan, in bežali so zbegani. ne vedi kain. da so jih komaj .dohajale pete. In vendar se ni nihče pečal zanje, vsaj za žive ne! Ženitovanje se je praznovalo v gradu, ženitovanje, da ni bilo ta- \ kega v tem gradu, kar stare žen- ^ ske beračijo, in ga tudi morebiti iziepa ne bo.
Za svata sta bila tudi Somrak in oče Jelenko. Kaka čast! Zlasti : Somrak se jc kaj pokoueu držal. ^ da bi ga bilo, kur največ moči. ^ dobro videti. Ni čudo! Grajska j nevesta mu je. nekaj dni poprej, 1 I mlado .Somračico držala pri ki^tu, ^ kuko da bi ne bil imeniten! To jc z velikim veseljem in ponosno j pripovedoval vsakemu, kdor ga ^ j je hotel poslušati, tudi po dva- ( 'krat. Za družico Je bila Gregor- " .jeva Rezika. lepa družica še lepši nevesti.
| Dobre volje tj bili. Govorilo se ^ je eelo. da se je stari oče Jelenko sam slednjič enekrati zasuka1!. Nemogoče ni. ker pili so tudi "tiste- ' !ga, ki zapiaske ven ?iveče". Vsega ] je bilo dovolj, tako da so se mtee * šibile. Na vrsto so hodile vmes tu- : 'd» take jedi, da je bil oč*.- starej- \ šma Večkrat v zadregi, kako bi Z^čcl. Težko obloženi so se vračali ■ gostje od pojedine domov. Mladi ' Somrak o v zarod ni mesec dni jh> 1 tem pogledal črnega kruha. I Oče Jelenko je ostal do smrti v , gradu. Da bi jim bil stare zibeli popravljal, kakor Somraku, to iu verjetno; Marko in Rosaca ?-ta si lahko novo kupila, kadar in kolikokrat je bilo treba. Zato pa ni bil čisto brez dela; povsod je bil za rabo. Po«abno rad pa je pestu-val. kolikor mu jc to pripuščal 1 stari oče: in dober pestun je bil ' Jelenko, zlasti poleti pod milim nebom, ker je otroku na kolenih dobro senco delal * svojim rjavim. . sirokokrajnim klobukom.
(ilonec.)
i
. Svoboda je obsojen zaradi spijo-naže.
, Trne translation filed with t be post master at Xrw York. N. T. on April 10. ' IMS, ss required by the Act of October
c. mt
[ Ženeva, ftvka, 14. aprila. — . Zvezno sodišče je obsodilo Raj-'! motala Svobodo, ki je trdil, da je j'ameriški državljan, ko je bil pozimi v &viei aretirsn, na 10 niese-, cev ječe m globo $500; tudi je za ! dev leti izključen Iz dežele.
x Ameriška ladja je zgorela.
t Sidney, N. S., 14. aprila. — Tu-
•	kajšnja agentura mornariškega ^depsrtementa je bila danes obvv
ačeoa. ds je v soboto ponoči zgorel nek ameriški parnik pri Novi Sco-^'eijL Poročalo es je. ds so posad-l-'ko prepeljali na ifeko ameriško ^ bojno ladjo, ki je prihitela na po-
m ~ jjMi Jdt&ifeilf^lk omSBj^"^
J ;> jjjži ŠKSifii	■	■'-'lil	-is» '[ - !:.
r
f Zaje se<leU na ljubem svojem prostoru v temnem amiečjn poleg šumečega potoka; zopet je
I j»elu. se pogovarjala s i>otokoui, a sedaj malo drugače.
Potoček ti moj. ne morem s teboj,
sam teci čez tkale, čes polje! Dom našla sem svoj, tu c*če je moj,' moj dragi tu — kje mj je bol je!
Ti teci naprej, miru ne imej,
tako ti zapoved je dana. Kazgtaai po vsej deželi, povej, kako ji' zdaj sreeim Kopana! '
Ko videl bi kje, svetu hitč,
siroto, ki joka v samoti, sladko ji šutttč tolaži srce, ubo^i nesrečni siroti!
Tudi zdaj jo je poslušal Marko, ' ali « • tia ravneut polju, travo ko-ič; po go*du je pohajal blizu nje ter je e vet lie nabiral svoji nevesti. .Va skalo je bil ravno splasal kjer je vidH posebno lepo, redko 1 evetlieo to ji mora prinesti. Ko j začuje petje, sede vrini skale iu ' posluša; v pAttladkih čutih se mu 1 ziblje are na duša Ko petje potihne, se približa pevki ter ji pomoli nabrane cvetlice:
"Lwpih, plemenitih cvetlie imate na vrtu. Rosana; sli jafe ne vem, kako je te, take so mi vendar še Ijubfte."	| J "Meni tudi*s mu pritrdi Rosa- 1 na ter si vtakne cvetlice v nedri- ' je. "Ali je pa tudi prav. Marko, > da se tako trudi* po gozdu! Slab ] si ae:*'
f j
"Jaz slab.'" se nasmehne uila- J dena" ter zgrabi z eno roko debelo 4 |>arObkovo korenino, ki je napol | gledala iz tal. V hipu jo bila ir-rvana in stari parobek je visel na ' stran. AH dalje Marko ni simd iz- 1 kazavati svoje kreposti. Zapoved- . ' no mu migne Ro-s.ma, da naj mi- ] ruje.	j'
"Dos*olj! Sem sedi k meni. pa ^ miren bodi' Zdaj si še meni v.
. L	-	-	»•	|i
strahu, ves; pozneje pa —
"Ti meni, kaj! O, Rosanka. Ro-j sanka. Itog v«K. kako bo tisto; svojo glavico imaš, svojo tnnieo; vdati se m i bo v Ih>aw> voljo in
i ■
tvojo: bo«li mHoatna gosj»a!"
"Ti a«1 uie imjiš!" ga v}»ra*i d*-klica ter se ozre vaaij z lo'skon- * čno ljub«^zui\ini, sladkim nasmehom.	I 1'boigi Marko je bil v gru*oviti • stiski; od njegovih ust do njenih i je bilo tako IHšzu. tako strašno 1 blizu! Ali Bog ne daj! Rosana ga 1 i im«4a v strahu, samo ganiti ae ' JL ! V trnu žalostnem stanju Mar-,' kov obraz ni kazal kake j>o*ebne 1 modrosti; žalostno ga je bilo vi- ' deti, usmiljenja je bil v roden, aLi ' Rosana ni bila usmiljeim. Prizade ; val ai je r»o vsej moči, da mu pride kaks druga misel, in res mu ' je prišle.
11 Zdaj je prilofejont**, ji reče 1 kolikor stir m»nu in moško; "ne bfaistim te, nič ti ne pomaga, povedati mi moraš, jasno, razločno, ; i brete okolišem."
" Kaj tako strašnega ! Bojna se, 1 Marko.**	ji1
Ali njeno obličje ni kasalo, da bi ae bm\».
"Ako bi se ne bila zgodila ona 1 nesreča kako bi bHo zdaj, Ro-
_______atl	1
ssna?
"Pustiva t«. Marko! Bodi zadovoljen. da je tako; zakaj! ne vprašaj!" 1 " Ne. tako me odpraviš, Rosana. Vedeti iwtr*\a vso resnico, j drugsče nimam miru. Rada me imeš torej sasuo iz usmiljenja!" 1 "Vedno sent te rada itneia Marko; kaks bi te ne bila? Tako po bratovsko si skrbel ca ubqgo, zapuščeno siroto, ki ni imela prijazne duš« lis svetu, rasen tebe, moj Msrko! V tvojem ss vetju sem bila varna vsake nadfiežnoati saj ve», kako j« v takeau iiv1jenju.| Ah, ne spominjaj me dalje onih
falostnih tmmV
' Ali kazala mi nbt nikoli, da I ms i urna rada. ee ai me res iuiela f rsda, kakor praviš."
O. tads upeša, rsda! Ali čislala sem te, spoštovala; poznala •na te, d asi sen bili še otrok sko-rsj, kako dober, blag. plemenit mladenič »i ti, ne
kakoHtai se
bili tvsji vrstniki. Kdo in kaj arm bila jaz f Ti si M vretk-n najbolj-: šegs dekleta Kaj sem kotela jaz,1 ubofs sirota, brea naaterr in oče-' Vsega ti ne momsn povedati,]
r^m mmti "2ShwtT ds'
j* at!	. .	.	• z
Zahteve Čehov
8KDAJ 8E JE RAZKRILO ZATRTO RESOLUCIJO, SPREJETO NA KONVENCIJI V PRAGI. — ČS3I SO ZAHTEVALI POPOLNO NEODVISNOST TER SOVDELEŽBO PRI MIROVNEM
NAČRTU.
True translation filed with the postmaster at New York, N\ T. on April 16, 19» aa required by the Acs of Ocu. . 8, 101T.
SLOV. DELAVSKA j^jffil PODPORNA ZVEŽAI
U«mm«i^m4m la ifpM I	I trnki . lih—! 22.>pnk 1909
!Mi	L.	I	t drla vi Psan.
Sedež: Johnitown, Pa.
UUVNI I RADNIKl: fntoditl: IT AN PHOSrnB, 1098 Norwood K" d-. ClereUnd. Ohio. MNmMI: JOSIP ZT«KO. R F. D. 2, Box 113, Wert Newton, Pa.
Glavni tajnik: BI AŽ NOVAK, ru Main St, Johnstown. Pa. 1- Paw. tajnih: FRANK PAVLOVClC. t'A Main St.. Jotmston, Pa. 1 Pom. tajnik: ANDREJ VIDRJCH. 20 Mala Street. Coaemaogk. Pa. Bkiajaik: JOSIP 2ELL «02 St. Clair Ave., Cleveland, Oblo. roWL bUMCajnlk: ANTON HOČEVAR. U T. D 2. Box 27. Bridgeport. Okla.
NADZORNI ODBOR: Predsednik nsrienr. <-lbo.m: JO8IP PETERNEU Box 90. Wllloek, Pa. t. aad-*ralfc: NIKOLAJ POVftE, I Grab St.. Numrry Hill, N. 8. Pttta-bvsb. Pa.
I aadaornik: IVAN GKuttELJ, 88b E. 137tU St_ Cleveland, Obla
«
POROTNI ODBOR:
Pi HBll iwryc odbora: MARTIN OBKRŽAN. Box 72. Eka Mineral,
I. porotnik: FRANC TEROPClC, R. P. D. 3, Box 1«, Poet Smith, Ark. t poročnik: JUKI P GO'jOB. 1016 So. 14th SL, Springfield. I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK:
m MNtlP f ORAHER. MS E Ofcio 8L, Plttslmrfh. Pa
Glavni urad: CM Main HL, Johnstown. Pn.
C7RADNO GLASILO: oiAk NARODA", Kt Cortlandt Stmt. New lock Gtt»
Oeajena drobva, odrona njlb uradniki, so aljodao m irfk ml. *m dopftss naravno« na iflavnego tajnica In nikogar dragega. Denar aaj a* poiijs odlno potom Pofttnlh, Expresnlb all Bančnih denarni* oakaaale, nikakor pa na poten prlratnlb čekov. Nakaznica naj •» saslovtjajo: BlaA Novak. Cooaaaagb Deposit Bank. Hn——niti. Pa. ta mko aastovljenr podUJaJo s mi—rnlm poroOkaa na oaalov gL
V alnfiajn, d« opudjo drafltvanl tajniki prt poročilih glavnega taj oiaa kaka pomanjkljivo^ aaj to netaodoma na mani Jo aradn glavnega ajolfca. da ae v prihodnjo popravi
KOVAČ.
No, Be ravno ni drugače, oberera ae kovače!. , To je umazan stan —
take barve kakr vran. '
lies Lovači so črnuhi. :: nikoli ne lenuhi? Komaj hitro zažari, že kladivo se »lasi. Pot od čela doli kapa, kakor meh iuu dela sapa: vzdihov eutl ni nikdar, ve»1 no krepek je udar.
Ce se žeja mu oglasi, jo v ffixstrlniei pogasi. I "a kovač je vsak močan —
. redko jo za vozi v stran.
Komu je kaj znano ime .JAKOB j 1 1ST A VRH? Doma je od Sv. Katarine, Medvode. Nahajal se je pred 6. leti nekje v AVauke-' Kanu, 111 Ako sam bere ta list, jra prosim, da mi piše. kakor tudi onega, ki mu je kaj znano o njem, na moj naslov: Mr. V. Omeje, St. Joseph Vallev, Wash <1C-16— i)
ženitna PONUDBA.
')grski Slovenec, fant, star 40 j let. se želim seznaniti s Slovenko v starosti od 28 do 35 let in katero veseli iti v stari kraj. Le resno misleče naj se oglasijo na naslov :
Andrew Kovačič, 329 E. 3rd St., Basement, <16-17—4) South Bethlehem,. Pa
ZA $900.00
se kupi nO akrov farmo, hišo. skedenj, les, pridelke, orodje in nekaj oprave Pišite po cenik.
Wm. A. Wilcox,
_Wateriy, R. L
Rojaki naročajte ae na "Gbu Naia
" »". največji slovenski dnevnik v Zdrv
*«-nib državah. _____
NA FARME!
Bodite neodvisni.
Mi iuianio najlepše farme v 0I1W iu IVtin«rlraniji. vse so blizu železnic in f:u murskih naselbin in ne kuhajte far-kjer morate leta te leta rovatl i kaunie iu k«.reuine prtMlno začnete pri-Klela vati, kupite od nas iščisčene fnruiv ' k> r začnete takoj z pridelkom in iiv-ljenjem. Mi imamo vse ubdehme in vsake velikosti prav i»o ceni farme iu v:t!u >tarantiramo da lahko izbereta 1 ravno kar vi poZelite. Skoraj na vseh farmah so že hiše iu 'Iru^ra poslopja, j Naša družba je slovanska in pišite ta-, k«'j ]h> cenik in katalog in vam odsro-. vurimo v slovenskem jeziku na vsa i vprašanja. Toraj ven iz dima ua zdrav »zrak.
[ Pišite takoj ali pa pridite v lia.^ urad da vidite prideike sami.
R. T. HURDLE LAND COMPANY,
3349 East 55th Street, 1	Cleveland, Ohio.
Šola za preddelavce.
Vlada republike Uruguay, Južna Ameriku, bo ustanovila šolo za pi-oddelavee na farmah in učenci bodo omejeni na mlade ljudi, ki niso v stanu plačati za svojo vzgojo.
Nove vrste papir.
V Evropi se je iznašlo nove vrste (papir, ki je ojačen z bombažnim ali platnenim predivom. To predivo se pri izdelovanju papirja položi med dve plošči papirnate mase. s katero se nato blago sP°ji konečnem kzvršonju papirja. ~ - -
Pri spahneflla in zdrobljeaju
tdiiuite takoj m Dr. Mchter-Jevem
PAIN-EXPELLER
V rabi i* 50 let pri akrvratklk drniina b ia priljubljen kol dnm«/< iicditvo.
Jedloo pravi s varstvena znamko sidra.
33e. »65e. ▼ lekarnah ia nuaTnost od F. AD. RICHTCR ft CO. ia-SO Washington Street, New York. N. V.
GliAS NARODA. 16. ApftTT.A '18
I
POTRKBtJ JEM
dva krojaška, pomočnika za delati telovnike. Plača $8, od komada i delo stakio. Vprašajte pri s	,
T. Fortuna,
7»>9 Jinilroad St., Johnstown, Pa.
ZMOTNA PONUDBA.
Želim se seznaniti s Slovenko v starosti od 20 do 30 let. Katero veseli 7.a gospodinjo ua farmi, naj mi piše in priloži sliko. Jaz sem 1 star 30 let in farmer.	1
Jaek Trobec, Ko* '21_BakefjjLowii, Pa. j
Rada bi izvedela za mojega brata ^ I«BOX A ilALXAR, doma iz Se- j la pošta Trace pri Cabru na Hrvatskem. Leta 1915 je bil prkleljen k 13. gorskemu artilerijskemu polku na Brodu ob Savi na Hrvatskem in leda 1916 je postal častnik v Mariboru na 1 Štajerskem; potem pa ne vem ni£ več za njega. Zato prosim ^ cenjene rojake v makem, ita- 1 ljanskem in francoskem ujetništvu, če kdo ve za njega, da mi blagovoli naznaniti, ?e pa slučajno sam eiia te vratiee, naj se pa sani oglasi »voji sestri: Mre. Mary Debevec (rojena Malnar) •r>77 Miami St., Akron, Ohi , .
V. S. America. (16-18—4)
— T_____——^^
SMET ROJAKA.
Iz Erie. Pa, nam je sporočil tarn ošnji Coroner, da je vlak usmrtil rojaka J os. Štembergerja, katerega so identificirali samo po pismu, katerega mu je pisala naša trrdka 20. marca t. 1. Tem potom naznanjamo to žalostno no-lost no novico vsem pokojnikovim sorodnikom in znancem. Prosimo' tamošnje rojake, da n»m naj o tem slučaju kaj več poročajo.
(15-20—4)
Rad bi izvedel za naslov mojega prijatelja JOHNA VEVODA. Doma je iz Bereče vasi, Suohr, Dolenjsko. Pred par leti se je nahajal' nekje v Minnesoti. Zato prosim cenjene rojake, ako I kdo ve za njegov naslov, naj i mi blagovoli naznaniti, ali pa j naj se sain oglasi svojemu prijatelju ; .John Stepan, Batt. C, 79tli Field Artillery,' Camp Sopran, Houston, Texas.
j rgr-eui Kvojesra <eta ANTONA KA-i T H A i7. sela Lovree, občina Iiuotski« v Dalmaciji. Xaalijaw se v itaijanskeni ujetništvu. l*rosim eenjonc bi-ate Slovence. ak(> kateri ve za njega, da ga opozori na ta oglas in da se ini kmalu oglasi. Moj nadov je: Grga Katic, soldato, Reparto prieionieri di guerra, Finsiiua-rina. 6. (iimpinj. Distaccamenti di Andona, Pro v. Genova. Italia.	(13-16—t)
I
TAJNIKOM JSKJ.
V št. 82 našega liata z dne 8. t.
m. je bilo pomotoma poročano, da je Mr. Frank Razpotnik ia Buxon, Iowa, kot ta,inik društva, spadajočega k JSKJ., daroval namesto za naročnino na G4as Naroda* 2nesek za Ameriški Rdeči liri ž. V št. S4 našega lista dne 10. aprilu smo prinesli popravek, da je M r. Raspotnik tajnik društva, ki spada k S-lov. Del. Podp. Zvezi. Glavni urad -SDPZ. plača naročnino za Glitc Xanxla za tajnike podrejenih društev. Tajniki JSKJ pa morajo pfar-cvati tilas Naieda sami. To naj upoštovrjjo oni, ki niso viiieli tozadevnega p«>pmvka v št. £4 G. K.	("redu. ___: ir>U8 -4}
SLUŽBO IŠČE.
Ženska srednje starosti z euiin otrokom tsče službe pri kaki rodbini. Služba je ponujena s*wno družiui z možem in ženo. na otroke se nc oziram.
Mrs. M. S..
R. F. D. 3, Box 50 A. (15-16—4)	Johnstown, Pa.
DOGAKJE SE POTREBUJE.
Dovolj dobrega lesa. Trajno delo, plača zelo dobra.
Max Fleischer, 258 Lewis St., Memphis, Tenn.
(8-4—7-5)
Rad bi izvedel za svojega bratranca ANTONA KOLENC. Pred par leti se je nahajal ne-i rje v Pennsvlvaniji, sedaj pa ne vem, kje je. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi — John Koleno, Oinp 43, Cheat Bridge, W. Va.	(13.16—4.)
POZOR, GOZDARJI!
Naznanjam vsem gozdarjem, kakor tudi svojim starim prijateljem, da sem vstanovil društvo Ogeecliee Valley Staves & Heading Co. Ker smo napravili Stave & Heading Mill & Barrel Factgg ry, zato potrebujemo ljudi. P« zivljam svoje stare prijatelje. d;l je zdaj jako lepa prilika dohitil delo v sumi ali v Mili. posebno za< one, ki imajo svoje družine tcf*| žele biti stalno '.aposleni pri do* gub i a imeti dobro plačo.
Natančneje pojasnim vsakemu, ki se mi oglasi.
Ogeecbee Valley Staves i Heading Co.. B. KRl'LlC.
(12-18—4) Roekv Ford, Ga. g
Lzgla Je knjižica:
DVE ŠALOIGRI.
Knjižica vsebuje dve Igri:
"ČARLHEVA ŽKNTTKV Is
TBUE ŽENINI**
ter staoe samo 25e.
Oni, ki nameravajo prirejati tore, naj Jo hitro narofe. ker Is-Bla Je v omenjenem Številu.
V talorl Imamo aapet vtako-vntoe knjice. toda od vsake le po m ali dva Utiša in niso v renikn »tnafme
Na rodilom pri lotite denar in poffljite na:
SiOKiie Pobiiskiag Goifatr
J^K Cortlandt 8L, Nor York, N. Y J
SPODAJ OXE9JEHI ROJAKI Of ROJAKIH JE,
kateri imajo ? rokah naša potrdil« ta denarna poftOjatve, a itevilka ml, kakor ao označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej komofoče tvoj natančen naalov radi vaine zadeve. Piama katera amc jim poalali, ao ae nam po vrnila.
TvrtDn Frank Bakaar. Backnik Frank	Gnbert Giuaep^a Pintar
B^|8f6W B No. 823085	No. 88084S
No. 830781	Kaateiia John	Bamida tank
Bear Dan.	No. 44708	880721
No. 260631	Kova« Frank	8tn51i John
BT11SMilB No260W
No. 880063	Kneič Matija
^No SŽ88	>Q 45015 St^SJnian.
N0 2fmss Merkun Anton	No. 83107«
NoM05tt ^ No. 881855	Tehler Anna
IHkolich John	No- 8288fi
^^ No. 82329,	^^
Dolar Valentta	Modic Iva„
No. S300M	vN°L3f720	Šl™
Blender Vineana	Novak Roz:	Turk Jenwj
No. 206241 45313	Na ^^
^T^iJSf	OawaWJoa	Žagar Frank i
No. 260678	No 260621 B No. 44272 R
Gena vojno-virSevalnih znamk za mesac april.
APRIL:
Cttalto Pirijbi v tam Ml sglas Tita« Tat imata« -- -r m Stav«mT Patag liasiji Upa« pailjete n vajnt vtaiktai "i------. pdtaM
TVBDKA FRAVK BAKBXBL, «3 OortUndi 8tr«et	Wtw York, M. T
p—., . ----------------iwei»sBB
DrJColer!
CSPiAn. PiUifcwtfc. V* I
^Ji ^ ^ ^ IBBBMŠ fc fNf*
Tnarito MmI atmai ae *kn|-
wajwegy staij» mm hta^k
Veliki vojni atlas
▼qsbqoah nt evropskih drža? in pa ko. Iraqsldh posestev vadi feieaO«
Ohngi 11 raznih vemQtfido?,
CEHA SAMO 26 CEHTO V.
Rimo VATO CELE EVROPE fs^o,
____YETJEO STENSKO MAPO, MA ENI STRANI ZB-
DIN J ENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OSLI SVET. GENA IRS0.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, "^»^gKl IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OQRSKE E ITALIJO. ^ CENA JE 25 OBETOV,
Nil »Mi !■ fc—i filjlfi m:
Slorcnic Publishing Company
SSOprtlnSftStn*.	«*r Y«k» *. T«
----------i
Dr.LORENZ. I
Jas nem edini slovenski goro- i
reči specialist m<wkih bolezni v I Pittsburgh, Pa.	i
Y^^m	1
Uradne are: dnevno od 9. do-1 poldne do & ure	T pet- 1
kih od 9 .dopoldne do 2. popoL I T nedeljo od 10 dop. do 2. popoL I ML UNONZ,	E
•44 Fta^^llMii — ^ i
življenje na avsbrlj*«* dvora att anrt cesarjeviea Radotta
KAZGUEDMICE:
tat novoletne komad po	—
ducat
Album mesta New York s kras-ntarf ■»^■»■1	„ ^
ZEMUKHDli
Avacro-TtaliJanska vojna mapa	hJI
Avatro-ogrskt, veliki vsaaa	k.jo
CWi svet mart	mJO CM1 svet veliki
Evrope vesaa	r- j§ Tojal atlas
Zemljevidi: Ala, Arla^ Goto.
Cal. itd. po	mM ZdruSenlb d rta v mali Združen lh difav fHIKI
Zdrnienlli diflav stsaoka mapa, na drnsl atiaai >a aslft avat fU8
pa i» nekaj easnovrMalb tatlaov pa M
POUČNI KNJIGI:
abnov nesOkoangL toimnE vesan t^N Hitri caConar <nemfltonnsL>
rana	^'"■JD
Poljedelstvo
Sadje reja v popov uc»	f—J28
Sckimpffov nessfto-slov. slovar fLSB
IABAVM IN BAZNI DHKS KNJNI:
Hlpnotiaem	t-M
Doli s orožJem	t—JO
Dve talolgrt: "OarUJevs teuitev"
la "Trije temni	»—.28 <
Mesija 2 cvetka	1
Pod Robom 81. Veternlea	1
Postreiba hoialkom	r-^M
8odJalna dessokrarija	f=J0
Trtna «B te trtonja	a>J0 ,
Umna BvfnontJa	■—JO '
Veliki sloveasfco-aagMkl totmal fSLM
Tejaa na Balkana 1* im eui i Bpwlnrins kr. pulpslks IL IT • rilkand	anSi i
Pole* ta naverenili knjic tmasss 1 al ldva zvezka.
^pnttatt temStam ptfMSM	fesSM . srttiMI
CENIK KNJIG
latere ima v adogi
SLOVENIC PUBLJSK JMG COMPANY 82 CortUmdt St^	N«w York, N. Y"
MiBSgWBSgMMSgWBSBSBMM—MBMMMMMmnian^
Kadar Je kako druStvo namenjeno kupiti bandero, »stavo, r *galje, Sod bene instrumente, kape itd, aU pa kadar potrebujete ure, verižice, priveske, prstane itd-, ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. UpraSanJe vas stane le 3c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike več vrst pošiljamo brezplačno. Pižite ponj.
IVAN PAJK ft CO., 426 Chestnut Street,	Conemaugh, Pa
Pa^ biio vsp unigaoe jv to pretekle dni, po cestah so voz.iL. iii — vlaka bilo ni
Takrat feo polomila vozniki niai-sikaj; M«daj pa vse prevozi jim Wak u. kraja v k rag.
\* rf^uiivi se l>ojim že — č»» da mi Doy: kaj let — tla slednjič še vo/hi z a C: ne jh» zraku svet.
A tega »v \vrujeui. da I »i izua^U ktlaj v(<-z takM'ii. »la vozili 7. njim -e {i<.ri raj.
Kl^rC'AVNlCAli.
I.ep kljuenvnioar res ni, ko pri delu si« vrti; ves zama/an v liee — modre g-laviee.
Ključ, tako umetno stvar, na red i k l juea vnie ar: / ni ion zapremo vrata, da ni v hišo tata.
Hvalo (fajtno mu im, vse, saj je tudi vreden je. Ker tatov na« brani — Rog naj ga obrani!
LOXLAEL
Prebmaui lončarji po svetu hodimo, ia nos j>osrtene manke {K>jro?rto vodimo.
Vseiti hvatam gosp^jdinj« zvesto verujejo, pa drairo naso robo ua m odk upujejo.
Da znal bi svet, kak hitro je lonee narejen; igram ne malo z gikko — pa prid« lonee vem.
Ožgem ga v i-rooi peči — če poči, kaj pač to! Zamaiem ga* prav skrbno, da le drži" vodo.
To je pa sreča oaša, da dosti je otrok, ki pridno uašo robo iz puščajo iz rok.
PEK.
t.'e »peka bi ne bilo, je siromak meščan, saj njega preskrbuje a pe*:ivoui dali na dan.
Ponoči vse počiva, le pek se pred pečjo ukvarja s« z loparjem, ♦la larVn svet ne ln>.
Ituvljički. žemlje. preste. ' pri ujeui t^e \thib dobi: čimveč mu jih pojejte —
Cevuae.
l>a bi »*evljarjev ne bilo, bi hodil človek bos; pozsni skakal bi teko
kut pod grmovjem kos.
/ato ljudem je modri Itog čevljarja preskrbel; bridktMi mnogih m nadlog
ljudi je s tem o tel.
Ki> \ l'iv.» pride modri mož. vsem tadost naredi, ••»•ravno dub smole in koi za u»vs prijeten ni.
\ kotiček st«>l postavi <»voj. |»a d-lati Uiti; vso \'iis objema /.<■ |x>k»»j, če\ »jar ',»a še bedi.
P.iUoii čevljarjev >• Kri>piii, >< ! j svetnik častit; -taua iu « < rkve zvo»ti siji /ri"el je sled kopit.
'♦d noj; do glave jnusUeiijak.
pocccti vie je dal.
O. da čt-vljar bi tudi »*sak
4e«iaj tako ravnal!
KROJAČ.
Krojač je vsak prebrisan, ves poln t>orednih muh, čeravno te&ko sluzi m svoj -vsakdanji kruh.
Ves dau sedi in vbada, drii se v dve gube; zato je auh kot traka, pa malo krivo gre.
A vendar zadovoljen je vedno in povnod. naj njemu ni se bati nevarnosti, nexgod.
On pr\e hlačke dečku za praznik naredi, m dečkovo veselje ie njega veseli.
si
SODAfi.
Sodanko življenje lepo se mi adi, ^travno pogosto brbet moj trpi. krog sodov potujem, nabijam na nje
obroče, da doge se tnino tiače.
Natanko poaodo vam jaz naredim, povrinega dela nikdar ne trpLn; h aesUiom in obličem %se
poravnam, da vodo držala posoda !«o vam.
K O LAK
Vozove in vozičke
znani de hiti kular,
*
•s prijetnim delom sdužim •krogli "i denar.
Pa vendar vse riarub« mi damtai.ašaji gre, ko ni vozu^ov uuiogo — m epe au
m
Obrtniki
Zložil Fran LočnUkar.