|B »vet lil l'H1 m $sf ■: sobota septembra P v. ,8W, ruji«a n II ‘ BEOM- « PRI.. „&nn e jOVk G°Rl 1 ‘1 UK jKI dnevnik Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37.338 Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo ^Usov^i ~ podružmcaCDorica*’ mira113« PplTirnEfnN —3Tpi* tzjr/4 63*rw-i JS!*' aPoeda1 ^5,9, UPRAVA: UL. SV, FRANČIŠKA št. 20 — NAROČNINA: mesečna 4S0 lir — vnaprej: Četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur. celoletna 4900 lir — Nedeljska številna mesečno 100 Ur, letno 1000 lir — »m višine v širini enega «7 p™ ^ V ‘° d‘P'-n-*-delJsk-a 30din' mesei"° 350 d‘“ ~ NeOe.jsRa: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 d,n - Poštni teKoč. račun: ZalotnOtV« tržaškega tiska Trst 11-3374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Eisenhower ii m ^zaključno Hruščev v Camp Davidu fazo svojih razgovorov Cistično pričakovanje izida tega odločilnega sestanka - Pred sporazumom o tesnejšem sodelovanju za miroljubno uporabljanje jedrske energije ? dame-P^’ 25‘. ~ Potovanje Hruščeva po ZDA fjttii rzaen V- naivaznejšo fazo, ko se začenjajo i® k*51!1 Daviri?V°n s Predsednikom Eisenhowerjem v ilit? %ie;.rov u v gorovju države Maryland, kakih sto ? razgovori ^ashingtona. ‘k obeh -4-^.*°, se Vraano z.ačeli med današnjo itti ob*^ -^re'' kratek uvod med skupnim poto-Ca^p jj^a(Jn^ov s helikopterjem iz Washinato- državnikov in njunih najtesnejših sode- v ,caini SfiršLas'®^ hekai " .Hruscevom za-. obeh P« priho- 3 rk,?J'e^sednikov v ' a1^110 disku'■■Začela sta • ** t81 Polc»o ■ J0 0 svetov- il*jL^arii h' 1>redstavnllc Iloben .tl razgovori ib’ zlasti PQ1Z^US Poga-b’ ki se č glede vPra- %idržav.P0Sebn° tiC8j0 »b to^ljevau6®® znača-ia , Je doW. med ve^r-1,,' ilrj D eija za 20. uro «n S? ?či P° sred' s helikopterjem iz Washingto- ^ysbl,arV?”.lk. Bele hiše v ra*;...Je izjavil, da ^■^‘C7rU)'Po večer- *Va da*lUWer na Prošnjo dvaniu ‘ pJedvajati film >edom ™ornice Nau' H Oi f’ Senj - ',°do nJ„e,yaH razgovori. Ti ad ali eval i :7vr V dan pred ' i?1 razmp David Pri-. '»In ie i !SJ,Vore' V Beli I bik*?l'^va-r ZDA)- > m! >» 2 nm P- !0m Mer- ^Osltv? ThSk'm p0fila' Va Pa 'o jl°mPsonom. L. tia^i ^e.pdsel danes ... ‘ 2Unanf;°delavci (med s V skup ! '” n?-i.nis,er Gro- i<0 st°,V-in ravn ^kshingtonu Sb0 ® ni>telj za ame- I v - J a c IVI),,, ,binistrsS,0viets1tem zu- ,vse nm Soldatov) ‘ '■ V t„.P°t.rebno za raz- ES C ttlben- ni ) niavati. ki S ™ sovjetskim J.“ Hruščev čas- da le po nje- djcgovo poto N«!10 k zJ!?J.neke niereii ' ^ k I'®Petos?nisanju medte ime?5 '' Dodal S> sliko X ^‘'hotver^j111 razS°vo-®Š^elTje.m, v Camp - eaho n -■OkvJ- tudi upanje, š. 0vani„ naPravil 0b-b. Ot>sirn!-P0 SZ m K" «' kakor je ? ^ SP7°t0Vanje po * nuv hiav-, Nato Qfb» blsk JvVl*’ da je bil * 13 A|Penki «iz- 'feeria „ bd Hruščev le !. ta k°silu. Slo >e ° števl°Vno kosilo, iXvn° skoraiP<>vablion-?*» n)ake p >zkljueno Aov^daljevnt kosi,u ie 'h '"'e v r 1 Priprave Camp Da izhajamo z istega stališča. Toda bili so primeri, ko so zavzela dramatično obliko. Lahko so bila nesoglasja, ko smo izražali odkrito mnenje v nasprotju z mnenjem drugih govornikov. Razumemo, da nekaterim to ni bilo všeč. Toda izražali smo samo mnenje. Morda ne razumete dovolj dobro naših sistemov. Ne smemo dovoliti, da bi to oviralo izboljšanje naših odnosov in okrepitev vezi med našima dvema državama Zadovoljen sem, da sem se srečal z Američani. Naša srečanja so potrdila našo idejo, da moramo izboljšati naše odnose.« Pozneje, ko je govoril s čas. nikarji, je Herter potrdil, da je Hruščev izrekel upanje, da bodo njegovi, razgovori z Ei-senhotverjem plodni in da bodo služili za izboljšanje razumevanja med obema državama. Predsednik je bil dobro razpoložen,« je nadaljeval Herter, «in se zdi iskreno zadovoljen s svojim obiskom.« Izjavil je tudi, da mu je Hruščev dejal: «Cut.im se dolžnega do Vas. Ko boste prišli v Moskvo, Vam bom povrnil.« Na sinočnjem sprejemu v sovjetskem poslaništvu je Hruščev izjavil, da je ameriško ljudstvo pokazalo, da hoče mir in prijateljstvo s SZ. Na vprašanje nekega časnikarja je Hruščev odgovoril, da ne bo podaljšal svojega bivanja v ZDA in da bo odpotoval v noči od nedelje na ponedeljek. «Bolje je.» je zaključil, «odpotovati pet minut pred uro, ob kateri vaš gostitelj misli, da boste odpotovali.« V majhni stranski sobi je Hruščev imel polurni razgovor z Nixonom; navzoči so bili tudi Gromiko, Cabot Lodge in državni podtajnik Dillon. Po sprejemu v sovjetskem poslaništvu je Hruščev odšel na večerjo, ki jo je priredil njemu na čast ravnatelj časopisa »Journal of Commerce« Erič Ridder. Po večerji je Eric Ridder izjavil, da je Hruščev ponovno poudarjal vprašanje razorožitve. «Od razorožitve se bo videlo, ali ZDA hočejo mir ali vojno,« je baje izjavil Hruščev. «Ce ne bo stališče ZDA napredovalo pri pogajanjih olnarji ameriške vlade mnenja, razorožitvi, bo to dokaz, da vi I da bo formalen sporazum o tem verjetno eden najpomembnejših konkretnih rezultatov razgovorov med Eisen-howerjem in Hruščevom v Camp Davidu. hočete vojno. Ce se ZDA od povedo razorožitvi, se bo lahko dvomilo o njihovi iskrenosti.« »Zelo sem zadovoljen s potovanjem,« je nadaljeval Hruščev, «in imam jasen vtis, da ameriško ljudstvo vroče želi mir. Mogoče da se nekateri politiki bojijo konca hladne vojne, morda zaradi dejstva, ker je toliko govorov temeljilo na tem vprašanju, in ker je to bil konjiček, na katerem so jahali do parlamenta.« «New York Times« pi.še, da so ZDA in SZ zelo blizu sporazuma o tesnejšem sodelovanju pri razvoju za miroljubno uporabo atomske energije. List dodaja, da so funkcio- Seja sveta SEATO tVASHINGTON, 25. — Ameriški državni departma javlja, da se bo v ponedeljek pet zunanjih ministrov udeležilo seje sveta SEATO, ki bo v Washingtonu. Ostale države bodo zastopali njih poslaniki v VVashingtonu. Ameriški funkcionarji izjavljajo, da :o sejo sklicali za ponedeljek, ker je več zunanjih ministrov v New Yorku, ker sodelujejo pri delu skupščine OZN. V poučenih krogih trdijo, da je Francija na konferenci vojaških svetovalcev SEATO zahtevala, naj jugovzhodna A-zija postane ((nevtralizirano področje«. Zasedanje skupščine OZN Francoski delegati odšli iz ko je delegat Arabije govoril dvorane o Alžiriji Nov besedni dvoboj med avstrijskim zunanjim ministrom Kreiskim in Peiio NEW YORK, 25. Tailandija pa je baje izrekla pripravljenost takoj poslati čete v Laos, zagotovila pa je, da ne bo začela nobene vojaške pobude, ne da bi prej o tem obvestila. Tailand«ki ministrski predsednik bi hotel poslati v Laos d 10.000 do 20.000 mož pri čemer bi hotel doseči ne samo odobritev ZDA in SEATO pač pa celo OZN. ski delegati so zapustili danes dvorano skupščine OZN, ko je govoril delegat Saudove Arabije Šukairi, Ta je ostro napadel francosko poiitiko v Alžiriji in je izjavil, da je načrt de Gaulla »zelo mučen« v svojih podrobnostih. V francoskih krogih pravijo, da se francoski delegati ne mislijo umakniti iz skupščine vsa ki krat. ko se bo govorilo o Alžiriji, toda današnje izjave delegata Saudove Arabije so po njihovem zatrjevanju bile ((žaljive«. Franco- i upanje, da bo razorožit veni Na jutranji seji je govoril pakistanski zunanji minister, ki je predlagal, naj novi raz-orožitveni pododbor OZN prouči možnost, da skliče v dveh letih posebno zasedanje skupščine za zmanjšanje 'oborožitve držav članic OZN. Izrekel ie iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiinitiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiijniiiitiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiiiiiniiitiniiHiiniiiuiiiini,,,!,,,,,,,!,!,,,,,,,!,, Francoski imperij v Afriki se vedno hitreje ruši Federacija Mali zahteva neodvisnost F ponedeljek odgovor Federacija Mali zahteva neodvisnost s prihodnjim letom v okviru francoskega «CommonweaItha» - Ogromna važnost tega koraka za vso ostalo Afriko - Izjava alžirske vlade je že pripravljena PARIZ, 25. — Medtem ko general de Gaulle nadaljuje svoje potovanje po severnih departmajih, in alžirska vlada napoveduje svojo izjavo šele za ponedeljek, je prišla izredno važna novica iz oddaljenega Dakarja. Federacija Mali, ki združuje Senegal in francoski Sudan, je sklenila zahtevati neodvisnost z letom 1960. To je sporočil včeraj predsednik skupščine federacije Mali Leopold Senghor ob zaključku seje glavnega odbora estranke afriške federacije«. Resolucija, k;i so jo sprejeli na seji, zahteva, naj se sedanji ustroj francoske skupnosti spremeni v «Com-rnomvealth«, kakršen je britanski, ter naj se Senegalu in Sudanu prizna neodvisnost v okviru tega «Com-nionwealtha», ki bi ga vodila Francija. Francoska vlada se iio težko upirala zahtevi federacije Mali, ker ustava, ki je bila sprejeta z referendumom, do- loča da dežele francosko-afri-š’se skupnosti lahko svobodno preidejo iz avtonomije v neodvisnost. V ta namen sta predvideni dve možnosti: neposredna pogajanja s Parizom za prenos skupnih pristojnosti (obramba, diplomacija, denar itd.) ali pa ljudsko glasovanje. Zdi se, da bo Mali zahteval pogajanja. Ce pogledamo na zemljevid Zahodne Afrike, lahko v celoti presodimo veliko politično važnost, ki jo bo imela odločitev Malija za ves afriški kontinent. Senegal in francoski Sudan zavzemata skoraj četrtino površine francoske A-frike (če se izvzame Madaga- miiiimiiiiiiMiiiii minul im n milim ifiimiiinimiiiiin111 .............................................. Za Je vatikansko glasilo Moro «ignorant» Vodstvo PSI je odobrilo Nennijevo poročilo na zasedanju CK PSI, ki bo v ponedeljek $°^f0dpotovTl’P ,Dav'd u. RS> °b nT° 2 / Sf j*:, “ b1 kosila na- -O fiat b°do Je *zrekel It.-.lie im, -Rovor' v ' POV- t it; le Pl °bcma eeali tenT"3. drz-ava- "^.slazili stVa- ' „ JhtTal; Iliru »h^esli V®1 Herter «S5S»-w •Upamo da dobe n :i ie načinu ,°^a ^ Priložnost, ’» ime- fS df: t v Ut1 V,NP?si dezVe-dodal: Pib, ^ z e več ®r.V°V»iSnoX 1 na-in r kr; S: g “»ievnim. K i &*li st?riVa‘nim, se se- £ vAi Pred ° Srečujej0 kakor jih po AbiA« 'i,'. herter R.ia b?dt'i d0,!!3, P°«ledov ”! has -«r izjavil: *voknasKr„.ldite, kakšni S5Š.’ 'užbi F' S? ■^SpI,e”ra > Hru bt>hio vse sl *ed n i k o m‘a,i‘ 1A '* S 0^uStra ni v in. Vb||v S> . n:>še od- Sli ‘nt, "i kako «•? s je imel skritih kar 800 raznih ključev Policija je njemu in njegovemu pajdašu zaplenita pravcati muzej vlomilskega orodja, samokres in mnogo nabojev Marsikateri vlomilec mednarodnega kova bi zavidal o-rodju ,ki ga je pred policijo skrbno skrival najbolj znani tržaški vlomilec Edoardo Zo-ratti iz Ul. Gozzi, ki mu kljub 68 letom in dolgih let presta-nih v zaporu, ni shlapela ljubezen po vitrihih in drugem vlomilskem orodju. V sobi načelnika letečega oddelka smo včeraj videli pravcati muzej tega orodja: 800 najrazličnejših ključev od navadnih do angleških. Brez pretiravanja lahko rečemo, da praktično ni bilo pred temi ključi varno nobeno tržaško stanovanje. Trst je bil torej za Zorattija «odprto mesto«. In ker to mu ni bilo dovolj, je imel celo serijo ključev za odpiranje najrazličnejših železnih blagajn in vse priprave za ugotovitev serije ključev. Med razstavljenimi predmeti niso manjkali vitrihi in niti poseben, zelo natančen vitrih za odpiranje najbolj sodobnih ključavnic blagajn. Zoratti ima «lepo» zgodovino za seboj. Ne glede na njegove številne obsodbe, je mož že 1. 1923, ko se mu roke niso tako tresle kot sedaj, vlomil z drugimi «neznanci» v urad podjetja Brunner. Izkupiček ni bil slab: poleg drugih stvari, je iz blagajne ukradel dia- .1...—. ;n oob mihl iatr TpHai dem in 337 rubljev. Tedaj so s pomočjo neke ženske, kateri je Zoratti podaril 30.000 lir, moža spravili za rešetke. Zenska ga je izdala, da bi prišla do 20.000 lir, ki so jih razpisali za identifikacijo vlomilca. Vlomilec je šel v zapor, ženska pa denarja ni dobila Dejstvo je, da so samo Zorattija ujeli, a brez denarja, ki ga je tako dobro skril, da ga je lahko kasneje, ko je prišel na svobodo, užival. Zajeli so ga tudi pred mnogimi leti ko je vlomil v japonski kon zulat v Trstu. Njegovo spretnost pa najbolj donazuje dogodek ki se je Zorattiju pripetil, ko je bil 1. 1942 na prisilnem delu v Siciliji. Upravnik kaznilnice je pozabil ključ v blagajni in je vrata zaprl. Nihče jo ni mogel odpreti Spomnil pa se je na Zorattija, katerega je poklical in ga prosil naj mu pomaga. Zoratti je takoj privolil. Izprosil si je pet lesenih vžigalic in čeprav so se mu te pri vrtenju zlomile, je z neverjetno spretnostjo in hitrostjo odprl tako skrivnostno zaprta vrata Pred štirimi meseci pa so policijski organi zaslutili, da je v Trstu pravcata tovarna ponarejenih ključev. Preiskovalni organi trdijo, da jih je na to pot pripeljalo prav dejstvo, da so tatovi s tako lahkoto vlomili v razne trgovine in ponekod odpirali tudi več vrat, ne da bi puščali za seboj najmanjšega znaka vloma. Za začetek so pregledali sezname oseb, ki so bili znani izdelovalci vlomilskega orodja. Med temi je bil najbolj znan in tudi najbolj spreten, saj je bil znan v našem mestu kot «čarovnik», Zoratti. Zasledovali so ga štiri mesece. Opazili so, da se je večkrat shajal z ljudmi, katerih kazenski list je bil precej u-mazan. Pred dvema tednoma se je sestal z 32-letnim Ho-dolfom Quargnalijem iz Vi-Colo detle Host 32 in take sb začeli tfdi f temu slediti. Tfda t^uarfSndi ,ie i* prakse poznal dobesedno vse člane letečega oddelka". ZaTo so morali organi poklicati na pomoč neznane agente. V soboto 19. t.m. zjutraj okoli 6. ure, je nei.i agent opazil, da se je Quargnal sestal na Goldonijevem trgu z nekim neznancem. Moža sta se nato odpravila na Korzo in se ustavila pred knjigarno Cap-pelli, Medtem ko je neznanec stal na straži, je Quargnal stopil v kratko vežo in potegnil iz žepa cel kup ključev. Ko je bilo jasno, da je hotel vlomiti, se je agent približal, s čimer je preplašil neznanca, ki je opozoril Quargnala na nevarnost in nato zbežal. Sicer je hotel tudi Quargnal zbežati, a da ne bi vzbudil suma, je le počasi hodil. Agent je stopil k njemu in se legitimiral ter seveda zahteval o-sebno izkazniep. Namesto te je’ Quargnbf prisolil agentu krepak udarec po glavi. A-gent pa mu je vrnil tako zaušnico da ga je Vvrnil na tla. Po dolgem ruvanju je Quargnala spravil k pameti in ga spremil na kvesturo. Tu so v njegovih žepih našli celo serijo ponarejenih ključev. Kje jih je dobil, je bilo prvo vprašanje. Quargnal pa, ki je že vajen zasliševanj, se je izgovoril, da mu jih je maja meseca podaril Luigi Ma-glizza. Dobro je vedel, da ta ne bo mogel govoriti, ker je prav maja meseca, da bi se v Bergamu rešil aretacije, skočil skozi okno in se ubil. Več gradili v ladjedelnici CRDA v Tržiču, medtem ko naj bi aretirani ni hotel povedati niti imena pomočnika pri poskusni tatvini. Tedaj pa je načelnik letečega oddelka dr. Ambrogi dal ukaz agentom, ki so vodili preiskavo, naj aretirajo Zorattija. Tega so seveda ves čas zasledovali. V soboto zjutraj so ga videli prihajati iz hiše s št. 7 v Ul. don Bosco s precejšnjim zavojem. Tega pa ni imel več, ko je prišel iz veže hiše v Ul. S. Sebastia-no kamor je stopil med potjo, Skril ga je namreč pod stopnicami, a ne tako dobro, da ne bi prišel v roke policijskim organom. Tudi njemu so postavili vprašanje, kje je dobil ključe. Imel jih je, je odgovoril, še izza časov, ko je vlamljal. Sedaj jih ne rabi več, a jih hrani za spomin. Priznati pa je moral, da jih je dal Quargnalu Temu go našli v stanovanju pod streho in v nekem predalu 143 ponarejenih ključev ter samokres «Unique» s saržer-jem in s 95 naboji. Kljub temu, da so bili ključi enak; Zorattijevim, pa t^uargnal hi hotel priznati, da jih je dobil od «čarovnika». Sele kasneje je popustil, a to le na Zorattijevo nagovarjanje. Medtem so agenti iskali bežečega neznanca. Tega so s pomočjo slik (nihče od aretiranih ga ni hotel izdati) identificirali za znanega 37-letnega Claudia Lenardona od Sv, M.M. Sp. št. 1238, katerega so ujeli po štirih dneh iskgnja. Med zasliševanjem so vsi trdovratno tajili, da bi izvršili kako tatvino. Quargnal in Lenardon sta priznala le poskus v škodo knjigarne Cappelli in nič več. Ker policija ni mogla priti do nobenih dokazov je vse prijavila sodišču. Quargnala zaradi poskusne tatvine, posesti ponarejenih ključev, odpora, uporabe sile in povzročitve telesnih poškodb javnemu funkcionarju, posesti strelskega o-rožja in streljanja v javnem prostoru. Zoratti pa bo moral odgovarjati za sodelovanje pri poskusni tatvini ter za posest ponarejenih ključev, vitrihov in sploh vlomilskega orodja. Oba so poslali v zapor. Lenardona, pa čeprav so ga prijavili sodišču zaradi sodelovanja pri poskusni tatvini, so izpustili na začasno svobodo. Y ladjedelnici Ansaldo v Genovi gradili obe turbini in druge potrebne pogonske naprave za obe veliki potniški ladji. Taka odločitev je očitno napačna že iz čisto tehničnih razlogov, saj bodo gradili v Genovi velike pogonske naprave za ladjo, ki bo zelo oddaljena, medtem ko je takoj poleg ladjedelnice Sv. Marka odlično opremljena tovarna strojev. Na ta način bo tržaška tovarna strojev izgubila obsežno naročilo, saj je mnogo več dela z gradnjo turbinske pogonske naprave, ki se sestoji iz kotla za paro, turbin, reduktorjev itd. Pri vsem tem je treba upoštevati tudi prestižne razloge ki so bili nedvomno pomembni že pri dodelitvi ene velike potniške ladje genovski ladjedelnici. Isti prestižni razlogi morajo veljati tudi v tem primeru, ko gre za dodelitev pogonskih naprav. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da ima genovsko podjetje sedaj zadovoljiva naročila in da so zaposleni vsi delavci. Popolnoma drugačen pa je položaj v tovarni strojev Sv. Andreja, kjer je že sedaj od približno 500 delavcev. okoli 50 suspendiranih in kjer se pričakujejo nadaljnje suspenzije, ker manjkajo u-strezna naročila. V tej tovarni namreč sedaj grade samo 7 pogonskih strojev in dve e-lektrični skupini in jim povsem manjkajo naročila za večje ladijske, zlasti za turbinske pogonske stroje. IZPRED SOD1SCA Draga kava Na sodišču se je moral včeraj zagovarjati 40-letni Paolo Dragovina iz Ulice Severi 3, ki je bil obtožen, da je hotel vtihotapiti iz pristanišča 3,8 kg kave. Financarji so ga 8. a-prila letos ustavili v pr; tani-šču in mu pregledali žepe suknjiča, v katerih je imel kavo. Vprašali so ga, kje jo je dobil, in jim je odgovoril, da jo je kupil od nekega pomorščaka. To je zadostovalo, da so ga prijavili sodišču in obtožili tihotapstva. Obramba je poudarila, da sodišče ne more kaznovati nekoga zaradi namenov, pa je sodišče Dragovino kljub temu obsodilo na 15 dni zapora in 4000 lir globe. ^Operacija Koroneo» za zaprtimi vrati Včeraj se je nadaljeval proces o ((operaciji Koroneo«, toda o razpravi ne moremo mnogo pisati, ker ^e bila v glavnem za zaprtimi vrati. Sodišče je zaslišalo kot pričo karabinjerja Ritello, ki je vodil preiskavo. Zakaj je predsednik sodišča odredil razpravo za zaprtimi vrati? Na hodniku so o tem ugibali in trdili, da je razprava za zaprtimi vrati, češ da bi bilo nerodno, če bi občinstvo slišalo, kako je Ritella spraševal obtožence. Sodišče je nato zavrnilo nekatere zahteve obrambe in določilo spored za nadaljevanje procesa, ki bo v sredo ob 9. uri. Besedo bo imel javni tožilec, nato bo en dan odmora, da se lahko obramba pripravi, v petek pa se bodo začeli zagovori odvetnikov. uri, od «V i 11 a Giulia« pa ob 0,12. Avtobus bo vozil povprečno vsakih 24 minut, ob urah naj večjega navala pa vsakih 12 minut. Proti atomskim poizkusom v Sahari Izvršni odbor Nove delavske zbornice CGIL je poslal predsednikoma komisije za zunanje zadeve zbornice n senata telegram, v katerem podčrtuje nevarnost francoskih 'atomskih poskusov v Sahari in zahteva intervencijo parlamenta, da vlada naprav’ primerne korake, da do teh poskusov ne pride, v duhu sedanjega mednarodnega pomirie-nja. IZ KOPRSKEGA OKRAJA Konferenca o obalni plovbi na Jadranu V Portorožp se je včeraj začela konferenca o obalni plovbi na Jadranu, na kateri so navzoči predstavniki vseh jugoslovanskih podjetij, predstavniki ustanov, ki se ukvarjajo s pomorskim prometom, ter zastopniki državnega tajništva za notranje zadeve in carinske uprave. Konferenca se je začela z razpravo o voznih redih za navadne in ekspresne ladijske potniške proge ob istrskem, reškem, zadrskem in šibeniškem področju. V nadaljevanju konference se bodo pomenili tudi o težavah in ne. pravilnostih, ki so se pojavile v letošnji sezoni. Danes pa se bodo lotili obravnave vprašanja obalnih ladijskih prog ob Južni Dalmaciji in črnogorskem Primorju. ( ŠOLSKE VESTI ) { GLEDALIŠČA ) TEATRO NUOVO Od 10 do 13 in od 16.30 do 19.30 se pri blagajni Teatro Nuovo ter v centnalni prodajalni listkov v Fasaži Protti potrjujejo stari in sprejemajo novi abonmaji za leto 1959-1960. C KINO D Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu obvešča dijake zavoda, da bo pričetek pouka 1. oktobra 1959 z otvoritveno šolsko mašo, ki bo ob 8. uri v cerkvi sv. Ivana. # * * Ravnateljstvo Državne srednje šole v Trstu pri Sv. Jakobu obvešča, da se bo začel reden pouk v četrtek 1. oktobra ob 9. uri. Učenci prvih razredov se zberejo v telovadnici v pritličju. Šolska maša bo naslednji dan ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. * * * Sola Glasbene Matice v Trstu. V podružnici Glasbene šole v Barkovljah bomo pričeli s poukom 1. oktobra t. 1. Gojenci in njihovi starši naj se zberejo v šolskih prostorih Ul. Ceretto 12 v torek 29. septembra ob 20. uri zvečer zaradi razdelitve urnika in ostalih pojasnil. Excelsior 15.30 «Zimske počitnice«, A. Sordi, V. De Sica, M Morgan. Fenice 15.30 ((Stalingrad«, Frank VVisbar, Joachim Hansen, Wolf-gang Preiss, Sonja Ziemann. Arcobaleno 15.30 «Maigret in primer Saint-fiacre«, Jean Gabin. Supercinema 16.00 »Glejte, a ne dotikajte se jih«, U. Tognazzi, C Vianello. Filodrammatico 16.00 «La scerif-fa», Tina Pica, Ugo Tognazzi. Grattacielo 16.00 «1 magiiari«, R. Salvatori, B. Lee, A. Sordi Cristallo 16.30 «Možje in plemiči«, V. De Sica, M. Carotenuto. Capitol 16.30 «Ta je moja ženska«, Julie London, J D. Barrimore, Anna Kashfy Astra Roiano 16.30 »Čarovnica v nebesih«, Kirn Novak, James Stevvarrt technicolor, Alabarda 16.30 «Kako se poroči hčerka«, R. Harison, S. Dee. Aldebaran 15.30 ((Narednik York», Gary Cooper Ariston 15.00, 18.00 in 21.00 »Drevo življenja«, Cinemascope, technicolor. E. Taylor, M. Clift. Aurora 16.30 »Hiša gospe Kora«, R. Hossein, A. Lualdi. Mladoletnim prepovedan. Garibaldi 16.00 «Modri vitez zlatega mesta«, Clayton Moore, Jan Silverheels. Ideale 16.00 «Malesia», James Sle-ward, Spencer Tracy. Impero 16.30 »Tujec v Cambridgeu« Zabavni film, igra K. Kruger. Italija 16.30 «Zakon je zakrni«, Fernandel, Toto. Moderno 16.30, zadnja 20.45 ((Deset božjih zapovedi«. Cecil B. De Mille, Y. Brynner, C. Heston, Y. De Carlo, D. Paget. 250 lir. S. Marco 16.00 »Osmo čudo sveta«. Cinemascope, technicolor Savona 16 00 «Davy Crockett in pirati«, F, Parker, B. Ebsen. Viale 16.00 ((Potovanje okoli sveta v 80 dneh«, Michael Todd. tech. nicolor, cinemascope, D. Niven. Vittorio Veneto 16.30 »Gospa, mo. ja teta«. Rosalind Russell. F Tucker. Marconi 16.00 «Dopust v Parizu«. T. Curtis, J. Leigh. Massimo 16.30 «Violetera» S Montiel, R. Vailone. Novo cine 16.00 »Dekle Rošema-rie«, N. Tiller, P. Van E.yck. Odeon 16.00 «Jez na Pacifiku«, Silvana Mangano ih Anthony Perkins. Radio 16.00 «Toto, Peppino in fanatične ženske«, Toto, De Fi-lippo, Riva, J Dorelli, R. Ca-rosone. Secolo (Sv. Ivan) 16.00 «Hči dr. Yekylla», John Agar, Gloria Talbott. LETNI: Stadio 19.45 ((Puškarji kitajskih morij«. Vaimaura 19.45 «Na visokem mor ju«, G. Ford, Eva Gabor. Cine. mascope v barvah. MILJE: Europa »Pustolovščina na Capri-ju», M. Arena, A. Panaro, C Chantal, N. Taranto. Cinemascope, technicolor minili mil umni um Hlinim m imiimi n imunim m minit iiiiiimiiim n n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mi Bodite previdni po Ulici Coinmerciale Zaradi mokre ceste trčenje dveh motorjev Vožnja v Ulici Commercia- | sf zlomil gleženj leve noge in le je vedno nevarna, ker je cesta strma, še bolj nevarna pa je, ko dežuje. Sinoči se je 26-letni Romualdo Rodella z Opčin 1075 peljal z motorjem iz mesta proti Opčinam; na zadnjem sedežu se je peljal 21-letni Giuseppe Viola, tudi z Opčin št. 1075. V bližini hišne številke 90 je z nasprotne strani privozil z motorjem 24-letni Ivan Škabar z Velikega Repna štev. 72. Škabar je pritisnil na zavoro in zaradi spolzke ceste ga je zaneslo na levo stran, tako da je trčil v motor, na katerem sta se peljala Rodella in Viola. Vsi trije motoristi so zleteli na tla; Škabarju se ni zgodilo nič hudega, Rodella se je precej pobil in ranil po levi nogi ter se bo moral zdraviti 30 do 40 dni na ortopedskem oddelku, Viola pa se je opraskal po desni roki m levi nogi ter bo ozdravel v dobrem tednu. Vprašanje Vidalija ministru Aggradiju Poslanec KPI Vidali je naslovil na ministra za državne udeležbe Ferrarija Aggradija vprašanje, da bi zvedel, kaj namerava storiti vlada, da bi okrepila tržaško industrijsko dejavnost z napeljavo metano-voda. Vidali pravi, da sta poskusna vrtanja v goriški in videmski pokrajini bila nezadostna ter se ni zato dalo u-goloviti, ali so tam ležišča metana in petroleja. Zato bi morali ta vrtanja pospešiti. Dokler pa ne bi našli metana na tem področju, bi morali napeljati začasne metanovode do področij, kjer je metan že na razpolago. Vlomilci, ki jih je policija aretirala. Od leve proti desni: Lenardon. Quargnal in Zoratti Na gornji sliki vidimo najrazličnejše vlomilsko orodje, in samokres, ki so ga zaplenili Žoruttiju in Quargnalu Nesreči na delu Med delom v uvtoparku v Ulici Doda je včeraj 52-letni Angelo Tassini iz Ulice Cac-cia nerodno padel ter se pobil po prsnem košu in si verjetno zlomil rebra. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti na I. kirurškem oddelku 0d 10 do 20 dni. Pri popravljanju plinske napeljave v stavbi štev. 9 v U-lici Ricci, iz katere je uhajal plin, se je včeraj popoldne laže zastrupil s plinom 24-letni Pierino Škabar z Opčin. Odpeljali so ga v bolnišnico in sprejeli na III. kirurški oddelek, kjer se bo zdravil od 2 do 6 dni. S kolesom ob drog P°_ cesti proti Zavijam se je včeraj popoldne peljal s kolesom 38-letni Bruno Monta-gna od Spodnje Magdalene 566 Hlače so se zataknile v pedal, pa se je Montagna sklonil, da bi jih odmotal, tedaj pa je zadel s kolesom v drog ob cesti, padel in se pobil po glavi ter verjetno zlomil ključnico. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico in se bo moral zdraviti od 10 do 30 dni. RADIO SOBOTA, 26. septembra 1959 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Carlo Racchiori; 13.30 Lahke melodije; 14.45 Harry James in njegova trobenta; 15.00 Beethoven: Prometejeva bitja, balet op. 43; 15.40 Srbske narodne pesmi in plesi; 16.00 Novelist tedna; 16.20 Kavarniški koncert; 17.00 Slavni violinisti; 17.25 Plesna čajanka; 18.00 Oddaja- za najmlajše: »Zgodba o princu Airu, pravljična igra 18.25 Pevci lahke glasbe: 19.00 Predavanje: »Mlado vino«; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.40 Zbor Korotan; 21.00 «Za hčer«, enodejanka; 21.40 Ritmični orkester Franco Vallisneri; 22.00 Skladbe Franza Schuberta; 22.40 Južnoameriški odmevi; 23.00 Roy Ross in njegovi River boat Ramb-lers: 23.30 Nočni ples. IIIHIIIIIIIIIIHIIIHIHIIIIIinillllHIIIlllHIIHIIIHI IZLETI IZLETI SPDT V OKTOBRU V oktobru priredi SPD v Trstu dva izleta: na Kobariški Stol, dostopen imetnikom propustnic, in na Nanos za imetnike potnih listov, «»------- OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25. septembra t. 1. se je v Trstu rodilo 13 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 9 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 70-letna Angela Skilan vd. Terzon, 65-letna Carla Sergi, 71-letn-i Anton Mikolič, 49-letna Edina Ziappetti, 65-letni Alojz Dolinar, 77-letni Franc Strancar, 51-letna Ljerka Lipo-ščak por. Zuceolin, 66-let-ni Fran-ccsco Maraspin, 59-lelna Justina Sancin por. Mazzaroli. NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni, Ul Settefontane 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Rovis. Trg Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul. Com-bi 19. »#-------- Valute Zlati funt Marengo Dolar . . . Frank franc, Frank švlc, . Sterling Dinar Šiling Zlato .... Zah n marka Milan Rim E800,— 6000 — 43925.— 4425 — 617 — 621.— 123,— 126.— 143 — 144.— 1725.— 74 — 1750,— 76,— 23.60 24 — 703,— 705,— 147.— 148 — TRST 11.30 Simfonična glasba; 12.10 Tretja stran; 12.30 Glasbeni album; 17.45 »Malafonte«, opera v treh dejanjih; 21.00 Ne raztrgajte pobotnice — oddaja za igralce Enalotto; 22.20 Veverična kletka — radijska drama 11’ PROGRAM 10.00 Zeleni disk — pestra dopoldanska oddaja: 14.00 On, ona In tretji; 16.00 Kam na počitnice ob koncu tedna; 17.00 Tovarna sanj; 19.00 Mali rotokalko neapeljskih pesmi; 20.30 Mali glasbeni variete, nato Ciak — filmske aktualnosti; 21.00 Turandot -opera v treh dejanjih. KOPElt Poročila v italijanščini: 12.30 17 15, 19.15 22.30. l-oročila v slov.: 7.30. 13.30 15.00 5.00-6.15 Prenos RL; 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 12.50 Glasba po željah (II. del); 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Popevke in ritmi od tu in tam; 14.30 Igrajo veliki revijski orkestri; 15.20 Iz naših kolektivov: 15.50 Glasbena medigra; 16.00-17.00 Prenos RL; 17.00 Poje Teddy Reno- 17.30 Glasbeni variete; 18.00 Dogodki in odmevi; 18.15 Dunajske melodije; 18.45 Priznane pesmi; 19.30-22.15 Prenos RL: 22.15 Plesna glasba; 22.40 Plesna glasba. SLOVENIJA 327.1 m. 202.1 m. 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00. 10.00, 13.('1. 15.00. 17.00, 19.30 22 00. 22.55 .05 Straussovi valčki; 8,20 Pionirski tednik; 8.40 ((Mladina poje«; 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.30 Tri arije iz oper Christopha Willibalda Gliicka; 9.45 Havajski napevi; 10.10 Priljubljene popevke; 10.30 Aleksander Skrjabin: Koncert za klavir in orkester; 11.00 Zabavni zvoki; 11.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike: 11.45 Skladbe Hrabrosla-va Volariča; 12.00 Klavirske skladbe Jurija Gregorca; 12.15 - I*j a K®? Kmetijski nasveti K* i Simonič: Nova nap 1225 f Q gozdne drevesni* ^ iz Dalmacije m jr uJD 1 Duo s Kvarne* .jj; zvoki z Dravskega p Priljubljeni operni J m: Prireditve dneva; ■ 0 slušalci čestitajo^ 15 30 Lahka >1 nega trga; 16-20 ^ tt ZV T, Istrska suita; jo V raših ((Svobod«: * ^ drilo ln zabavo, j oddaja: 18.15 M «006*? 18 45 Okno v svet. sobotni večer; «-» jeien konec ted"?'JISH za naše izseljence, do polnoči. . televizija |; l IE] »a bel T dna oddal*] 1,1 16.00 Neposredna - terih odlomkov h odlomkov ai r n ja Italija-Finska-Z«™ ,, ja: 17.30 Oddaja za ^ „ Poročila; 18.50 P p Program lahke 8 ročila; 21.00 F. D?on,an’. — dramatiziranj™ j# nadaljevanjih; |>9#č koncert; N O V O: S. Lem: Mag««** oblak . . • Nehru: Utrin ^j I-H cvi F. Bevk: Pastf nie* F. Bevic: . pri kresu m P ^ “ su t' ‘ • — v a TRŽAŠKA Trst - Ul. *»• f r, S,HČ Telefon fl,‘ Nj f Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga Karlota Sancin por. Mazzaroli Pogreb bo danes ob 16.30 jz mrtvašnice glavne bolnišnice na škedenjsko pokopališče. Žalujoči mož, hčere, zeti in ostalo sorodstvo Trst. 26.IX.1959. Imena nekaterih dobitnikov v prvi polovici septembra CORVA MARIA, Ul. Mascagni 18 z nakupom 11.900 lir dobi... Dl PAOLO A., Ul. S. Maurizio 14 z nakupom 16-000 lir dobi...- CHELLERI A., Castagneti 35/1 z nakupom 32.000 lir dobi.... VARONE TERESA, Trg Perugino 5 z nakupom 16.500 lir dobi.... VERONESE ANNA, Ul. Gamblni 49 z nakupom 28 000 lir dobi.... CHERSI MAFALDA, Carducci 39 z nakupom 12.000 lir dobi.... HALFER ENRICO, Ul. deli’Agro 19 z nakupom 38.600 lir dobi.... LUI MARIA, Ul. Della Guardia 7 z nakupom 8.700 lir dobi.... CILUZZO C., Fernetiči pri ACI z nakupom 48.500 lir dobi.... BEMBO G., Milje, Ul. Piasč 702 z nakupom 32.500 lir dobi.... RALZA ANGELA, Ul. d. Docce 20 z nakupom 26.500 lir dobi.... CONTENTO L. Ul. Doberdob 8 z nakupom 30,800 lir dobi.... DELPIN GRAZIELLA, Ul. Carli 4 z nakupom 6.500 lir dobi.... STE V ANI F., Milje, Ul. Oberdan 1 z nakupom 15.800 lir dobi.... VESPASIANO D., postaja Boršt z nakupom 40.540 lir dobi.... Na stotine klientov je že dobilo takšne in še večje dobitke Moški oddelek J J Korzo Garibaldi 5 Oddelek za ženske in otroke Trg Stare mitnice 1 K r CjojjoJM & b C' s FRANC Dne 24. t. m. je nenadoma znpu STRANCAR Globoko užaloščeni sporočajo ža* ter a « posute z V takeor Posejane z žele- > «miad VSe skupai tvo- V v*‘‘ Park». 'dl'8'16 boPj>nem^kib mestih Parlp°PaZne' Namesto |tiiPt0st|irih nV>> °Pazam0 tu ? palaC' pri" Uo1;, katerih kov»’ so na-trgovine. šlV.eUkanške .lih JI.tudi tod veliko včasih pa >iliruševin. : ltoitHčnih velike trgovi-i V2h bišah, tkalne dnonemška me- ih -h0to ^rej m!_edniih- Trgo- ^aie’ .“ittmvo vlogo pa A ie. "-'ne. M_n. s.° pa bo' b »p. 2asehn 1 ‘lb je za-. Uta... *bne trgovine poča- «k| Vol‘i _ P01 Sfo^ni »S* trgovske hi-I. 'Sk(»» L *S'---------- ' iWbL.tlpa* „..............._ ameriškimi usta- novami ne morejo primerjati. So to velike trgovine, ki izpodkopavajo male, zasebne trgovine, ker en sam «Super-Market« zaleže za desetino ali celo več malih. Drobne zasebne trgovine so torej obsojene na smrt. Cene blagu so določene in drobni lastniki ne morejo niti v ceni niti v izbiri tekmovati z novimi trgovinami občinskega ali državnega značaja, ki so bogato opremljene in založene. Rekli smo, da so v Vzhodni Nemčiji zasebni trgovci obsojeni na počasno umiranje. To pa pomeni, da jih zakon dopušča, pa čeprav imamo o-pravka s socialistično deželo, kjer se gospodarska dejavnost skuša čim bolj socializirati. Poleg tega je znano, da je Ulbricht ekstremistično nastrojen. In kljub temu’ imamo v Vzhodni Nemčiji celo privatno industrijo. V Vzhodni Nemčiji obstajajo zasebna industrijska podjetja, ki zaposlujejo tudi do 500 delavcev. Več takih primerov je v tekstilni industriji in v industriji stekla. Imel sem priložnost seznaniti se z lastnikom tovarne, ki se ukvarja z izdelovanjem tehtnic. Pustimo njegovo ime. Oglejmo si raje, kaj meni o »novem sistemu«. ((Zaslužim dovolj. V podjetju smo ustvarili vzdušje u-činkovitega sodelovanja. Mno. go naporov je to terjalo in doživeli smo tudi lepe uspehe. Kljub temu nisem zadovoljen. Veste, zelo sem navezan na podjetje, saj sem z njim zrasel. Nisem ga ustvaril sam, pač pa ga podedoval po očetu, ki ga je bil manj razvito podedoval od svojega o-četa. So " pa kljub uspehom trenutki, ko bi najraje vse skupaj pognal. Pridejo krize, včasih finančnega, bolj pogosto moralnega značaja, ki me spravijo iz ravnotežja. Nato kriza mine in vlečemo dalje. Živimo v razmerah ((pogojene avtonomije)), ki bo prej ali slej še bolj omejena in tedaj bom spregel...« Ko sem ga v zvezi s tem vprašal, če se boji pritiska o-srednjih ali krajevnih oblasti, mi je odkrito povedal: «Ne bojim se toliko tega, kot se bojim konkurence. Državna podjetja se širijo, rastejo nova podjetja, ki so povsem moderno opremljena, in naše podjetje se z njimi ne more kosati. Da bi mogel biti z njimi konkurenčen, bi moral najeti posojilo. Od koga? Od države. Država bi tudi bila pripravljena, toda v tem primeru bi postala solastnik pod- jetja in tedaj bi bilo z mojo že ((pogojeno avtonomijo« ko-ne_.» «Zakaj se ne preselite v Zahodno Nemčijo?« sem se drznil reči. ((Cernu? Da bi začel na novo? In tudi če tam dobim kapital, kako naj začnem konkurirati sorodnim podjetjem, ki imajo že svojo klientelo, svoj trg?« «Kje je torej rešitev?« mi je ostal edini izhod. «Tu so izvedli revolucijo in njen uspeh je zagotovljen. Celo tisti moji delavci, ki so bili v začetku proti novi ureditvi, začenjajo spreminjati svoje gledišče. Ce se še niso vključili v aktivno politično delo, so se krepko vključili v sindikate. Casi so se korenito spremenili Zato računam, da bom prej ali slej spregel...« ((Edina pot iz mojega položaja— je nadaljeval — je, da prepustim podjetje državi in prosim za položaj tehničnega vodje stroke, ki jo poznam. In to bo najboljša rešitev, ki se je niti najmanj ne bojim « Vzhodna Nemčija je v zadnjih letih doživela nekaj pretresov, “oda vse kaže, da se razmere ustaljujejo. Ljudje začenjajo spoznavati, da bo najbolje sodelovati z oblastmi, ki jih začenjajo čutiti kot svoje. Zdelo se bo čudno, toda vse kaže, da je k temu pripomogel celo sam kancler A-denauer. Marsikateri državljan Vzhodne Nemčije, ki se z novimi oblastmi ni mogel ali ni hotel sprijazniti, opaža, da je politika Vzhodne Nemčije vendarle boljša od politike, ki jo vodijo v Bonnu. A-denauerjeva trma, da mora Nemčija biti oborožena z a-tomskim orožjem in Straussova politika pripravljanja «e-litne armade atlantskega pakta« Nemcu ni po volji. Ruševine še niso povsem popravljene. še manj pa so zaceljene duševne in fizične rane iz zadnje vojne. Kadarkoli se vzhodni Nemec spomni nemške katastrofe — in ta element vzhodnonemške oblasti spretno izkoriščajo — ga pretrese srh. In Adenauerjeva politika posredno vodi k temu. Kateri Nemec bi bil pripravljen tragedijo ponovno preizkusiti? Zato je v Vzhodni Nemčiji vedno več ljudi, ki so pripravljeni odreči se blišču Zahodne Nemčije za spoznanje skromnejše, toda mirno življenje. D. K. NEKAJ NASVETOV H.ED LETOŠNJO TRGATVIJO Kako bomo pripravili teran zdravilna da bo zares Irina Skobečeva, ena največjih sovjetskih umetnic Že nekajkrat je bilo poudarjeno, da je teran po svojih sestavinah takšno vino, da se ne more z njim meriti nobeno arugo še tako odlično in priznano vino. Vsako naravno in pravilno pripravljeno vino je zdravju koristno, če ga uživamo v primerni količini in ob pravem času. A to vino prekaša v tem vsa druga vina, ker vsebuje nekatere snovi v večji količini in v takem razmerju z drugimi snovmi, da učinkuje na zdravje izredno blagodejno. Komur je ta njegova prednost znana, si bo prizadeval, da njegovo vrednost s pravilno propagando čimbolj razširi. To nalogo imajo — to se razume — ustrezni organi področja, kjer se to vino prideluje (Kras — bivši sežanski okraj), čudimo se, da glede tega ni še nič storilo. Mnenja smo, da bi s pra-lvilnimi ukrepi pomaknili to vino na mesto, ki mu pri-tiče. To hi pomenilo za do-ticne kraje, posebno še, ker so gospodarsko pasivni, znaten korak napredku. To velja tudi za naše kraje tostran meje. Toliko mimogrede, ker se moramo pomuditi pri predmetu kot ga havaja naslov. Mogoče se bo kdo od proizvajalcev terana ob tem naslovu nasmenil, češ da teran I ač ve pripraviti. Nedvomno jih je mnogo, ki se v tem dobro razumejo. A so tudi vinogradniki, ki iz dobrega grozdja pripravijo sicer dober, a bi lahko pripravili še boljši teran. Ker poleg tega ni dobrega nauka nikoli preveč, je prav, da se o tem važnem opravilu malo več pomenimo. Se razume, da moremo pripraviti teran le iz grozdja trte z imenom refošk (tudi kraški refošk) ali črnina (kraška), ki ji rečemo tudi iniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiriiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KAKO AMERIČANI SODIJO O NINI PETROVNI « » Velik diplomatski uspeli če bo Mamie šla v Moskvo Splošna ocena je zelo dobra, celo laskava, so pa tudi posamezniki - na srečo jih je malo - ki so zelo nizko padli, na raven navadnega opravljanja Se preden je prišla žena Američane pritegnili. So sicer (ovjetskega predsednika vlade I bili tudi taki, ki so vse to Nina Petrovna Hruščev v A-meriko, je bila Zahodu lepo predstavljena. Zena angleškega laburističnega leader.ia Gaitskella je v nekem velikem angleškem časopisu objavila svoje vt\se iz Moskve, ka. mor je spremljala svojega moža malo pred odhodom Hruščeva v Washington. Gospa Gaitskell, ki je po rodu Rusinja, je izjavila, da je Nina Petrovna Hruščev izredno inteligentna ženska, hkrati pa zelo vljudna in prisrčna. In komaj je Nina Petrovna stopila v Washingtonu iz letala, si je pridobila simpatije večine ameriškega ljudstva. Njena preprosta obleka, gladko počesani lasje, nobene šminke na obrazu, pač pa i-skren nasmeh in pogled, so drugače tolmačili, toda o tem pozneje. Časopisi so iz povsem razumljivih razlogov posvečali skrb le Hrušščevu, toda že tretji dan potovanja sovjetskega premiera in njegovega spremstva po ZDA, so uredništva velikih listov svojim uredniškim ekipam, ki spremljajo potovanje, dodelila še po enega ali celo dva novinarja, ki imajo nalogo, da spremljajo Nino Petrovno. In tedaj se je v ameriškem tisku razbohotila fantazija, ki resnici na ljubo, v večini pozitivno «deluje». To je ameriškim novinarjem še toliko laže, ker Nina Petrovna dobro obvlada angleščino, hkrati pa je toliko samozavestna, da je kaka napaka v izgovarjavi ne spravi iz ravnotežja, pač pa takoj in dobrohotno sprejme popravek, kar povprečnemu Američanu ugaja in imponi-ra. Skoraj vsi ameriški časopisi, ki v zadnjih dneh na široko opisujejo tudi vsak korak Nine Petrovne, zatrjujejo, da je Nina Petrovna osebnost, ki ve, kaj hoče, To je najbolje pokazala v Beltsvillu v Marylandu, kjer je tako rekoč improvizirala tiskovno konferenco. Ko se je '""Iiinmilinni n muhi mi, ti, umu, mil umni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiilUiuiiiiiiiiiliiiiiiliin ^nam neposrednih obdelovalcev tržaške občine imajo pravico do vpisa v bolniško blagajno >&"«« l«n,„ ' .. Znam; >V: z objavlja * neposrednih tržaške obci-v kmX?r.*viC0 d0 VP'- »Icev *» v ,!maJo g»o.k^o ionsko IZ 'io p°s°jev L* "'"h d’ >• brito vpis, se tttl'ečkn°w na komisarja <4 iZ, vam oredi B,>lih °*’r°ma Zve- •»"VST!«:!?.'- v Ul. Gep- .-1, b“ente . £; C* b4- HPiia vd- Buc-t. °vec n nar Josipi na i?5! a: ftsss- «* C' 'k °col nce*ca vd. u slalun , 1 ttitossa Ja-NiiSaC^ ‘mi; Roici k i 8 Vri g? 245; M. t2; Rqk,. ,r,adel ^•»Tv^Sv' ijAtij M. k ’ Rosin Franc, vd. u T077; Rudes as Sas 6'| Saota 114; KS ErMihaelM'BM' SP' RS Krii Samarin VV u Sams' ”l?ncic. Bu ■ RK‘vaFftra^bSkC1 ”• vd. San- Vb1)' RS<,raSin A lvan' ^PtunUa vd. VlSr, *>0-'V«: Sau Jo-v' S« 281 •'aole Martin sSh lin jo"p. sS: K°*ta- C$ Sc,-5 ' Sv ! ife.'Gropada RrUno, ®Pin Franci- 'zlS rej10 ° on1 725, ^M>ija ..^ocol 1152; št •S: 633 ‘ttor ‘en. Vecchiet Kocol 673; Sedmak Frančiška vd. Terciak, Sv. Križ 56; Sedmak Ivana vd. Sulcich, Sv. Križ 308; Sedmak Ivan, Sv. Križ 317; Sedmak Ivan, Sv. Križ 313; Sed- mak Josip, Sv. Križ 19; Sedmak Josip, Sv. Križ 296; Sedmak Josip, Sv. Križ 334; Sed- mak Marija vd. Bogateč, Sv. Križ 422; Sedmak Marija vd. Bisin, Sv. Križ 122; Sedmak Peter, Sv. Križ 45; Sedmak Viktor, Sv. Križ 164; Segina Antonija vd. Bukavec, Prosek 40; Segina Ivan, Prosek 20; Segina Marija vd. Emili, Prosek 199; Segolin Ivana vd. K a. kovic, Kolonja 129; Segulin I rančiška vd. Golca, Gropadu 80; Seleš Ivan, Honcheto 106; Semec Ivan. Sv. Križ 85; Senica Josip, Sv. M. M. Sp. 505. Sergas Andrej, Rocol 1007; Sergas Josip, Roncheto 86; Serian Franc, Sv. Križ 162; Severi Albin, Rceol 1109; Silvani Ivan, Prosek 28; Simoni Marija, Campanelle 283; Simonič Alojz, Presek 226; Sin-cich Frančiška vd. Primosi, Campanelle 62, Sinigaglia Edda pciš Shalfer, Romagna 79; Sire Justina vd. Cossutta, Sv. Križ 198; Sirk Josip, Sv. Križ 7; Sirk Justina vd. Zotti, Sv. Križ 103; Sirk Justina vd. Ten-ce. Sv. Križ 68; Sirk Lucija, Sv. Križ 119; Sirolti Natale, Piiss. S. Andrea 23; Škabar Ivan, Sv. M. M. Sp. 936; Škabar Jožefa vd Savi, Kosta-lunga 316; Škabar Alojz, Sv. M. M. Sp. 855, Skabai Marija vd. Danieli, Sv. M. M. Sp 819; Škabar Marija vd. Zibic, Sv. Križ 281. Škabar Tereza vd. Kobec, Sv. M. M. Sp. 880; Škapin Ivana vd. Mahnič, Sv. M. M. Zg 203; Skerlavai Franc, Prosek 83; Skerlavaj Ivan, Prosek 51; Skerlavaj Julij, Prosek 187; Skerlavaj Josip, Cipressi 12; Skerlavaj Mihaela vd. Vremec, Prosek 55, Skerlavaj Vik torija vd. Sossi, Alpinska 87; Škerlj Ivan, Sv. M. M. Sp. 123; Škerlj Miroslav Sv. M. M. Sp 543; Serij Frunčiška vd. Car-188; Sirk Viktor Slama Franc, Cam-amič Josip, Ro-Anton, Mira-mar 279; Slavec Ana vd. Mil kovich, Bani 43; Sluga Mario Kostalung.. 151; Sonce Mariju vd. Ciani, Kontovel 218; Sosič Ana vd. Emili, Prosek 45; Sosič Katarina vd. Persi, Prosek 73. Sosič Frančiška vd. Bercar, Prosek 209; Sosis Josipina vd. Taucer, Frosek 219; Sosis Rozalija vd. Skerlavaj, Prosek 113; Sosič Tereza vd. Piščanc, Rojan 808; Sosič Vincenca vd. Ferluga, Delle Rose .52; Sossi Andrej, Prosek 213: Sossi Antonija vd. Bari, Kostalunga 97; Sossi Anton, Narodna ul. 136; Sossi Karel, Delle Rose 73; Sossi Ivan, Narodna ul. 72; Sossi Josip, Doberdob 11; Sossi Marija vd. Sossi, Alpinska 19; SoSsi Matija, Gropada 31; Sos-i Rudolf, Prosek 167; Sossi Viktor, Prosek 189; Sossich Jo. sip, Sv. M. M. Sp. 586: Sossich Viktorija vd. Ravbar, Narodna ul. 59; Spangher Marija vd. Husu, Pi osek 317; Stun-c.ch Marija vd. Vigini, Sv. M. M. Zg. 458; Staraz Ivan, Fla-via 36. Starc Anton, Prosek 303; Starc Ivana vd. Stoeca, Kontovel 58; Starc Josip, Kontovel 29; Starc Josip, Kontovel 142; Starec Andrej, Furlanska 465; Starec Ivana vd. Krečič, Tren. to 9; Starec Ivana vd. Mlač, Brandesia 49; Starec Alojzija vd. Starec, Furlanska 489; Starec Marija vd. Martellani, Furlanska 435; "Start Ivan, Kontovel 99; Starz Josipina vd. Daneu, Kontovel 266; Starz Malija vd. Starz, Kontovel 180; Stefančič Ivana vd. Sulčič, Sv. Križ 210; Stefančič Ivan, Sv! Križ 17; Stefani Karl, Sv. M. M. Sp. 390; Stefani Emanuel Furlanska 409; Stefani Just, Kostalunga 105; Stepan-cich Celestin, Rocol 720; Stepančič Ivana vd. Polsi, Sv. M. M Sp. 623; Stepančič Vincenc, Rocol 705; Stocca Andrej, Prosek 86; Stocca Jakob, Kontovel 111; Stocca Jakob, Kontovel 175; Stocca Josip, Kontovel 86; Stocca Josip, Kontovel 137; Stocca Stefan, Prosek 307; Stocca Marija roj. Pierazzi, Prosek 84; Stocovaz Inocensa vd. Grissani, Sv. M. M. Sp. 538; Stoka Katerina vd. Prasel, Kontovel 123; Stoka Ema vd. Valentinich, Kontovel 75- Stoka Marija vd. Matija-fič, Kontovel 187; Štolfa Valentin, Bazovica 1.2; StOPer Emilija vd. Mihalič, Campanelle 237; Stoper Josip, Čara-panelle 237; Strain Ivan, Sv. M. M. Zg. 803; Stubel Aloj/, Konkonel 11; Stubelj Ernesta vd. Andolšek, Kolonja 495; Sturm Frančiška vd. Puntar, Frosek 4; Sturm Josipina vd. Grgič, Padriče 40; Sulčič Angel, Sv. Križ 105. Sulčič Marija roj. Sedmak, /. Križ 160; Sulčič Ivan, Sv. Križ 224; Sulčič Marija vd. Cossutta, Sv. Križ 225; Sulcich Katerina vd. Bogateč, Sv. Križ 241; sulcich Emilija roj. Ten-ze, Sv. Križ 123; Sulli Malija vd. Sulli, Sv. Križ 52; Sulli Pavel, Sv. Križ 231; Svab Karel, Sv. Križ 344; Svab Justina vd. Tretjak, Sv. Križ 278; Svab Alojzija vd. Biekar, Istrska c. 229; Svageli Jakob, Ul. delle Rose 40; Taučar Andrej, Furlanska 327; Taučer Alojzija vd. Ferlan, Sv. Križ 79; Taučer Tereza, Alpinska 47; Tence Angel, Sv. Križ 90; Tence Franc, Sv. Križ 106; Tence Ivan, Sv. Križ 336; Tenze Ivana vd. Savi, Sv. Križ 65; Tenze Josip, Sv. Križ 111; Tenze Marija vd. Cossutta, Križ 173. Terzon Alojz, Campanelld 277; Toncich Tomislav, Sv. M. M. Sp. 732; Toncich Zvonimir, Sv. M. M. Sp. 950; Trebeč Josipina vd. Stor, Cipressi 5; Trenta Marijana vd. Cedin, Sv. M. M. Sp. 1095; Tretjak Alberta roj. Pertot, Sv. Križ 235; Trobec Štefanija por. Troha, Campanelle 273-1; Turco Ivan M., Bazovica 68; Turk Ivan, Romagna 43; Udovič Andrej, Sv. M. M. Sp. 590; Udo-vich Marija vd. Čok, Lonjer 90; Ukmar Franc, Furlanska 289; Ukmar Marija vd. Zor- zet, D'Alviano 90; Ulian Marija vd. Orsini, Narodna ul. 55; Ulian Oton, Narodna ul. 53 Umek Frančiška vd. Krisman-cic, Bazovica 159; Umek Marija vd. Marži, Bazovica 30; Umek Mihael, Sv. M. M. Sp. 1016; Urše Josipina vd. Calzi, Gropada 97; Urnch Frančiška vd Starec, Furlanska c. 475. Ursich Alojzija vd. Malalan, Prosek 95- Valenta Ivan, Ti-gor 12; Valenta Alojzija vd Fermo, Pagliericci 40; Valentinčič Ivan, Sv. M. M. Sp. 763; Valich Antonija vd. Sturm, Sv. M. M. Zg. 401; Vattovaz Nazarij, Prosek 120; Vecchiet An. gel, Sv. M. M. Zg. 787; Vec- chiet Antonija vd. Danieli Kontovel 191; Vecchiet Ivan. Campanelle 309; Vecchiet Ludvik, Sv. M. M. Zg. 403; Vec- chio Julij, Campanele 229; Ve- glia Marija vd. Raseni, Scom-parini 59; Vegliak Marija vd. Karnjel, Sv. M._ M. Sp. 501; Verginella Frančiška vd. Cossutta, Sv. Križ 12; Verginella Martin, Sv. Križ 51; Versa Karolina vd. Ban, Prosek 261; Versa Ivan, Prosek 117; Versa Alojz, Prosek 323; Versa Viktorija vd. Ban, Prosek 85; Verse Uršula vd. Carli, Trebče 29. Vertouz Frančiška vd. Vivoda, Rocol 1090; Vertovec Ivan Campanelle 84-1; Vesnaver Angela por. Bonazza, Sv. M. M. Sp. 196; Vibiial Josip, Košta-lunga 116; Visintin Antonija vd. Crismani, Sv. M. M. Sp. 665; Vodnik Tereza vd. Volpi, Giulia 1; Vodopivec Katerina vd. Golob, Istrska c. 178; -Vojvoda Anton, Sv. M. M. Sp. 565; Vouk Jakob, Sv. M. M. Sp. 123; Vrse Antonija vd. Pečar, Gropada 72; Vrse Edvard, Gropada 70; Vuano Klorinda vd. Guerini, Sv. M. M. Zg. 406; Žagar Ana vd. Grgič, Bazovica 206; Žagar Srečko, Bazovica 46; Žagar Franc, Bazovica 22; Žagar Jakob, Bazovica 192; Žagar Ivan, Bazo- vica 11; Žagar Jožefa vd. Gre-gori, Bazovica 78; Žagar Marija vd. Dolenc, Bazovica 171 Žagar Marija vd. Gregori Padriče 52; Žagar Mihael, Bazovica 68; Žagar Uršula vd Gregori, Bazovica 47; Zampieri Severin, Kostalunga 380; Zavadlav Katerina vd. Danieli Kontovel 169; Železnik Anton. Sv. M. M. Zg. 411; Zerbo Anton, Kostalunga 103; Zerjan Rozalija vd. Grgič, Bazovica 156; Žiberna Ignacij, Rocol 1000; Zigante Jakob, Istrska c. 281; Danieli Albin, Kontovel 41; Živec Antonija vd. Vecchiet, Sv. M. M. Sp. 794; Zoc-chi Andrej, Lonjer 378; Zorn Alojzija vd. Caris, Kostalunga 296; Zorzet Bruno, Sv. M. M. Zg. 741; Zorzet Ivan, Roncheto 77; Zorzet Ivan, Sv. M. M. Zg. 740; Zorzet Ivan, Sv. M. M. Zg. 741; Zorzet Marija vd. Collari, Koštalunga 218; Zoi“ zein Ana vd. Scodellaro, Reška cesta 34. Zucco Ferdinand, Kontovel 72; Zuccoli Ivan, Prosek 293; Zudlch Anton, Carpineto 18; Zufar Anton, Bazovica 107; Zugna Angel, Rocol 764; Zuljan Ivan, Sv. M. M. Sp. 582; Zvab .Marija vd. Sossi, Prosek 183. Nina Petrovna Hruščev pojavila sredi množice radovednih novinarjev, se je zdelo, kot bi novinarji imeli pred seboj rutiniranega diplomata. In tu so nekateri novinarji postavljali tudi dokaj neumna vprašanja. Neka novinarka, ki je zastopala neko modno' revijo, je Nini Petrovni postavila vprašanje, zakaj je tako »skromno« oblečena. Nina Petrovna se ni zmedla. Odgovor je bil enostaven: «Zaradi udobja. Na dolgem potovanju smo in ne na plesni prireditvi.« Američanom je tudi ugajala gesta Nine Petrovne, ki je tako vljudno povabila ženo predsednika Eisenhowerja Mamie Eisenhower, naj ji vrne obisk v Moskvi, da je ta Že skoraj pristala, pa čeprav je znano, da ni Mamie Eisenho-wer še nikamor spremljala Eisenhotverja, ker se z letalom boji potovati. Ce bo Mamie Eisenhower obljubo držala, pravijo v Ameriki, bo to velik »diplomatski uspeh« Nine Petrovne. V ameriškem tisku zabeležimo veliko lepih potez Nine Petrovne. Vprav v istem kraju, v Beltsvillu, je za njeno spremljevalko, ženo veleposlanika Lodgea,' žmanjkafa stolica. In gospa Hruščev ni hotela sesti, dokler se ni naših stolica za gospo Lodge. To je novinarjem hudo ugajalo, tako da so skoraj vsi ameriški časopisi naslednji dan prine sli to sicer neznatno, toda za Nino Petrovno «značilno gesto«, kot so pisali. Ko je gospa Nina Petrovna obiskala Lincolnov mavzolej ji je vratar ob izhodu poklonil 50 novih kovancev po en pennie kot neko «zasebno darilo«. In Nina Petrovna je vzela le 15 kovancev. Redek je ameriški časopis, ki ni tega zabeležil. Zakaj? Nina Pe trovna je rekla, da ima 15 vnukov in da bo vsakemu odnesla po en kovanec. Ker A-meričani ljubijo lepe družin ske odnose, jim je ta gesta zelo ugajala, in več so govo rili o tem, kot o mnogo pomembnejših gestah in potezah po katerih spoznavajo Nino Petrovno. Komentarji na račun obnašanja Nine Petrovne so povečini zelo lepi, še najbolj značilno in pozitivno pa je to, ker beremo v njih, da Nina Petrovna «odraža dušo sovjetskega človeka«. Seveda pa niso vsi komentarji, niti vsi opisi tako laskavi, Najdejo se tudi ljudje, ki so* izgubili celo kriterij vljud. nosti. Temu sicer pravijo tudi svoboda tiska, toda pobuda in namen sta drugačna, Casc-pis ((Journal American« je objavil kar kopico neokusnih pripomb in se ni ustavil niti pred obrekovanji. Novinarka Dorothv Kitgallen se je prva ((postavila« v tem. Ta je šla v svojih ((ocenah« zares predaleč. V časopisu je namreč med drugim napisala tudi to, da «bi bilo težko najti obleke, kakršne nosi gospa Hruščev. Take obleke bi mogli najti edinole v čakalnici kake agencije za nameščanje služkinj«. Novinarki Dorothv Kilgallen so šli na živce tudi ((zanemarjeni lasje Nine Petrovne«, njen »kostum pa bi bil najprimernejši za prevleko kake zofe«. Toda uredništvo dnevnika «Journal-American» je s takimi «reportažami» kmalu prenehalo ali jih s prve strani potisnilo daleč nazaj. Na tisoče Američanov je po telefonu protestiralo pri uredništvu in celo sama žena guvernerja newyorške države gospa Rockefeller je direktorju dnevnika »Journal-American« telefonirala, naj s tem preneha. Se bolj značilno glede tega je pisanje dnevnika »The Atlanta Constitution«. V tem časopisu je prav nič preveč demokratično opredeljen novinar Ralph McGill zapisal: ((Gospa Hruščev dela najlepšo propagando sovjetski delegaciji. Ona instinktivno ugaja. In Američani, ki jo' opazujejo in občudujejo, morajo takoj sklepati, da tudi premier Hruščev ne more biti tako slab človek, kot so ga bili naslikali.« teranovka. Tudi v Istri je ta trta (istrski refošk), a se njeno vino loči od terana, ker uspeva v drugačnih po gojjh (tla, podnebje). Vse ostale črne sorte (modri burgundec, kabernet, merlot ita.) dajo dobro črno vino, a ne terana. Značilnosti dobrega terana so; močna rubinasta in prosojna barva, rdeča pena i precejšnja količina mlečne in ogljikove kisline. Kraški teran ima okrog tretjino odstotka mlečne kisline; ta vpliva na človeški organizem kakor kislina kislega mleka ali zelja. Ta kislina e zdravilna, ker odlično vpliva na prebavila, pospešuje tek in ugodno deluje na organizem, zaradi tega se teran smatra za zdravilno vino. Kako napravimo dober teran? Naprednim vinogradnikom ni potrebno posebej praviti, da je za to potrebno le dobro zrelo in zdravo grozdje. Zori od srede septembra do srede oktobra. S trgatvijo ne smemo hiteti. Ko pa trgamo, moramo grozdje takoj zvečer pecljati s strojem ali mastiti, oziroma ločiti jagode od hlastin (pecljevine) in napolniti kad do dveh tretjin. Paziti moramo, da teran na tropu naglo prevre. V ta namen je treba trop večkrat < 3-4 krat) premešati; po dveh, treh dneh jagode zmečkamo (zmeljemo z valjčnim mlinom > in drozgo prepustimo nadaljnjemu vrenju. Tudi to večkrat (3 do 5 krat) dnevno mešamo, ker le tako dobi teran svojo značilno temno-rubinasto barvo in cvetico po malinah (robidnicam podobne jagode), kar je menda posledica obilnega železa v kraški zemlji. S tem mešanjem dobi teran tudi nekaj čreslovine. Dva do tri dni mošt bujno vre (za to e potrebna kletna temperatura nad 15 C). Nato ga denemo v sode, tropine pa sprešamo. Prvi prešanec do- pijača in okusa, drugi prešanec pa je za domačo porabo. Do nekake polovice novembra mošt v sodu povre. Nato se :;od zabije in zamaši do prvega dolivanja. V tem času se teran očisti, vendar ga moramo pustiti ležati na drožju do prodaje. Nepreco-čeni mošt v aprilu ali maju ponovno zavre, kar traja včasih celo mesec dni. Ker se pri tem skali, ni primeren za prodajo. To drugo kuharje je izredno važno zaradi tega, ker se surova jabolčna kislina razkraja v blago mlečno kislino in ogljikovo kislino, torej v dve kislini, ki delujeta tako osvežujoče in blagodejno na naš organizem. šele zatem je teran primeren za uživanje. Ce se zgodi, da moramo iz enega li drugega razloga teran pretočiti, moramo to izvršiti tako, da pride čim manj v dotiko z zrakom. Je že staro pravilo, da pri teranu ne rabimo žvepla, niti za sode niti za mošt ali vino. Prazne sode dobro umijemo in osušimo; če pa ;ih žveplamo, jih pred uporabo dobro operemo, da odstranimo vsako sled po žveplu. Glede mlečne kisline, te tako značilne sestavine terana, je potrebno omeniti naslednje: Ta kislina in tudi ogljikova kislina nastane, kot že povedano, iz jabolčne kisline. To povzročijo drob-noživke (bakterije) in to, ko se na pomlad poveča toplota. To delovanje (razkrajanje) je posebno močno pri vinih na drožeh. Zaradi tega tfTan ne pretakamo kakor druga vina v zimskem času. Ko teran na pomlad ponovno vre, je to le v obliki tihega šumenja, šele zatem teran dozori in pridobi svojo značilnosti. To jabolčno — mlečno vretje povzroči, da teran izgubi na ostri (jabolčni) kislini. Nekaj drugega pa je miečno kislo vrenje, ki nastane v vinu zaradi pretvorbe sladkorja v mlečno ki-s'ino in tvori mlečni cik. to lijemo moštu zaradi barve I pa je bolezen vina. HOROSKOP ___ZA DANES_ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nepredviden dogodek bo spremenil vaše načrte. Majhna, toda občutljiva razpoka v vaših odnosih z ljubljeno osebo Zdravje kar dobro. Sliki, ki jih l.nste načeli danes, oUpirajo široke možnosti za uspeh marsikatere i^še*. al{-cijef Skušajte biti doDre volie. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) “ PoVeTTlr ' vam bodo zelo važne naloge, ki jih boste z navdušenjem sprejeli Težko pa jih boste izvedli. Ljubosumje vas bo trlo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne sprejemajte preveč drznih nasvetov, kajti trenutno vam jih razmere ne dopuščajo. Večerne ure porabite /a svojce in počitek. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Spor z neko vplivno osebo. Povod bo nesporazum. Skušajte zadevo urediti, preden ne privede do prekinitve odnosov. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Prvi uspehi nekega posla vas bodd navčtfli. da boste še več tvegali. Možno je, da u-spete, možno pa da tudi propadete TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Srečno obdobje za kakršenkoli posloven podvig. Vse drugače pa kaže za čustvene odnose. ŠKORPIJON (od 24. 10. do BIK (Od 21. 4. do 20 5.)- t22. U.) Prevzemite mesto, ki liftfbh* —- ------ se vam ponuja, hkrati pa se nanj pripravljajte, ker naloge ne bodo , lahke. Pazite tudi na zdravje STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne sprejemajte nasvetov od ljudi, ki ste jih komaj spoznali in ne nasedajte govoricam glede obnašanja neke bližnje osebe. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Potrudite se, vživeti se v dejansko stanje. Vsaka večja sprememba bi največ škodovala vam. Zdravje .e bo popravilo VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Na vsak način bi se radi uveljavili. Zdaj je čas za to. Vprašanje je, če ste se dovolj pripravili. Uspehi niso :ahka stvar. • RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ce bi morali na potovanje, vzemite ga kot poslovno nalogo. Potovanje kot zabava bi vas moglo trenutno drago stati Mi ((...naiaije opozarjatuo lastnika stavnega listka št. 13 Benkoe 4 (1 ejiš Olafsson 3 1/2 ' J Odgovorni STANISLAV 6 ff. Piska Tiskarski zavo« .KONfOj KINOPROSEK___ ——(t predvaja da.n 5$ ob 19 30 uri M*, & mascope bar masrope <: ZADNJI $ mrmrnoTTUTii1 l k do STEWART Gi- predvaja danes 26. t. m. Paramount vistav z začetkom ob ision barvni f«Irn- «Vražji Igrajo: CORNEL. VV1LDE in JEAN WA1>' BOn.EAU.NARCE.TAC: ,-.y MRZLI 18. .J Omenjali so tudi top z Marne, ki je tri dni bobnel na obzorju. Flavičres se je v Orleansu kar znašel. Zvečer se je sprehajal po nabrežjih in gledal lastovice, ki so švigale tik nad modrikasto vodo. Radijski aparati so bili prižgani po vseh hišah. Na kavarniških terasah so bili ljudje taki, kot da jih razjeda ista skrita bolečina, medtem pa je poletje raz-žarjalo nebo nad Loiro in daljšalo večere, tako lepe, da bi človek vzdihnil. Kaj se dogaja pa v Parizu? Je bila Madeleine že pokopana? Pa Gčvigne ali je šel v Le Havre? Flavičres si je zastavljal ta vprašanja nekam previdno, kakor ranjenec, ki včasih vzdigne obvezo, da pogleda rano. Da, še zmeraj trpi. Krčevitim mukam v začetku je sledila hladna otopelost, ki jo je prešinjalo zbadanje, trganje. Na srečo ga je od tega odvračala vojna. Zdaj je bilo znano, da nemške avtoblinde pritiskajo na Arras in da je usoda države na kocki. Vsak dan so prihajali avtomobili skozi mesto, iskali most, pot proti jugu. Hodili so jih gledat, brez besed, praznega srca. Avti so bili zmeraj bolj umazani, zmeraj bolj hropeči. Naskrivaj so meščani spraševali begunce. Flavičres je povsod odkrival podobo svojega poloma. Ni imel več moči, da bi se vrnil domov. Po naključju mu je prišel članek pred oči. Raztreseno je bral časopis, ko je srebal kavo. Naslov je zagledal na četrti strani. Policija vodi preiskavo glede Madeleinine smrti. Za-slišali so Gčvigna. Zadeva je bila tako polna presenečenja, tako kričeča za novicami s prve strani, za fotografijami bombardiranih vasi, da je članek dvakrat prebral. Ni bilo dvoma. Kazalo je, da policija izključuje domnevo o samomoru. Lepa reč, čemu je tu policija, ko krdela beguncev zasipljejo ulice. On je dobro vedel, da je Gčvigne nedolžen. To jim pojde tudi povedat, brž ko se položaj malo zboljša. Ta čas so vlaki neredno vozili in so imeli velike zamude. Preteklo je Se nekaj dni in časopisi so vse stolpce polnili s pisanjem o nejasni bitki, ki je pustošila severne pokrajine, človek ni vedel, kje so Nemci, Francozi, Angleži, Belgijci. Flavičres je zmeraj manj mislil na Gčvigna. Sklepal pa je, da mora priti o prvi priložnosti na čisto. Ta odločitev mu je vlivala nekaj zaupanja v samega sebe in tako se je mogel bolj zanimati za to, kar je razburjalo vse. Hodil je v katedralo k mašam v čast device Orleanske. Molil je za Francijo, za Madeleine. Ni več razlikoval med narodno nesrečo in lastno. Francija, to je bila Madeleine, zmrcvarjena ob vznožju nekega zidu. In potem so nekega jutra tudi Orleančani naložili blazine na vozove. Flavičresov klient je zginil; «Ker vas tu nič ne zadržuje«, so mu prigovarjali ljudje, «bi prav storili, da greste tudi vi proti Jugu«. V nenadnem navdihu poguma je poskušal telefonirati Gčvignu. Nihče se ni oglasil. Postaja Saint-Pierre-des-Corps je bila bombardirana. S smrtno ranjeno dušo je zlezel na kamion, ki je odhajal proti Toulousi. Ni vedel, da gre za štiri leta. DRUGI DEL »Dihajte!... Kašljajte!... Dihajte!... Prav! še srce bomo pregledali... Zadržite sapo... Hm... Ni vse v redu. . Oblecite se!« Doktor je gledal Flavičresa, ko si je natikal srajco in se nerodno obračal vstran, da si zapne hlače. »Poročeni?« »Ne. Samec... Prihajam iz Afrike«. «Ste bili vojni ujetnik?« «Ne. šel sem sam leta 40. Za vojsko so me zvrgli zaradi hudega vnetja prsnice, ki sem ga dobil osemintridesetega«. »Nameravate živeti v Parizu?« »Ne vem. Odprl sem urad za sporne zadeve v Dakarju, a mislim zopet prevzeti svojo pisarno«. «Odvetnik?» »Da. A moje stanovanje je zasedeno. In da kaj najdem...« Doktor se je gladil po ušesu in opazoval Flavičresa, ki si nikakor ni mogel pošteno zavezati kravate in mu je to šlo na živce. «Pijete, kajneda?« Flavičres je skomignil z rameni. »Se v resnici opazi?« »Vaša stvar«, je rekel doktor. «Da. Včasih se zgodi, da pijem«, je priznal Flavičres. »Življenje ni kdo ve kako rožnato«. Doktor je nedoločno zamahnil z roko. Sedel je k pisalni mizi in odvil kapico nalivnega peresa. «Vaše splošno zdravstveno stanje ni najboljše«, je pripomnil. «Potrebujete počitka. Jaz bi na vašem mestu šel kam na Jug... Nica... Cannes... Glede vaših psihičnih motenj... bi se bilo treba posvetovati s specialistom Dal vam bom pisemce za svojega kolega dr Ballarda«. »Je po vašem mnenju to kaj resnega?« je zamrmral Flavičres. «Vprašajte Ballarda!« Pero je škripalo po papirju. Flavičres je vzel iz listnice bankovce. «šli boste na Preskrbo«, je dejal doktor in pisal. »S tem izkazilom boste dobili dodatek mesa in maščob. A predvsem sta vam potrebna toplota in počitek. Izogibajte se skrbi! Nič dopisovanja, nič branja. Tri sto frankov. Hvala« In ze se je napotil pred Flavičrasom proti vratom, medtem je nov bolnik stopal v sobo. Flavičres je šel navzdol po stopnicah in ni bil zadovoljen. Specialista naj vpraša! Psihiatra, ki bi izvlekel iz njega vse njegove skrivnosti in bi dosegel od njega, da bi priznal vse, kar ve glede Madeleinine smrti. To ne gre! Raje bo živel s svojimi prividi, raje se ibo v sanjah vsako noc izgubljal po zapletenih hodnikih, polnih mrčesa in klical koga v temo... Prav toplota, prežarka svetloba ga je mučila tam doli. Zdaj je tega rešen. Zavihal je ovratnik suknje in se napotil proti trgu Ternes. Ni spoznal več tistega Pariza, še ovitega v zimske megle, tistih prostranih praznih trgov, tistih avenij, po katerih so vozili samo jeepi. Malo nerodno mu je bilo, ker je čutil, da je lepše oblečen mimo drugih, in je hodil naglo kakor vsi. Pohajkovanje je bilo še razkošje. V sivini je kazal Slavolok zmage nedoločne obrise. Vse je imelo barvo preteklosti, barvo spominov; kako žalosten vernih duš dan je prišel praznovat? Ne bi bil bolje storil, da je ostal tam doli? Kaj pričakuje od tega # romanja? Spoznal je bil druge ženske; rane so se i deleine ni bila več prikazen... Vstopil je pri Dupontu in sedel k oknu. NfLfl -1 se je kar zgubilo v velikanski okrogli dvorani. N° - ; razen piskanje aparata za kavo. Čemeren na f„2ove Flavičresa od nog do glave, ogledoval blago die®' fine čevlje z belo gumo »Konjak!« je zamrmral Flavičres. «Pravi!» „est» , j1 Znal je govoriti tiho in hitro v kavarnah in J. iHjJJ Tedaj je imel velik ugled, morda zaradi tega, v ° obraz napet v grozni strastvenosti. Popil je alke*1 »Ni slabo«, je dejal... »še enega!« e Vrgel je bankovce predse. Tudi te navadf ® , v Dakarju. Gledal je z viška, ko je vrgel zmečka pr 2 kakor da bi prihajal s konca sveta, kakor da nršv i1 prihajal s konca sveta, kakor “■* -or* vsak človek imel kakšen dolg, ki ne bo nikohj' prekrižanimi rokami je gledal liker, ki je tak° je Jji. privide. Ne, Madeleine ni mrtva. Od trenutka, K vlaka, ga ni nehala zasledovati. So v življenju p. človek pozabi; obrabijo se; zob časa jih nagi11®® ji kamenite kipe ob vratih katedral, da čela l ned°nw, zgubijo obliko in dah življenja. Ona pa je bila. globoko v njegovih očeh. Sonce tistih nekdanji n J je sijalo okoli nje kakor svetniški sij. Krvava ‘ s pokopališča se je zabrisala, bila jc samo še ki se je je bilo lahko otresti. A druge, vse n es " T J Kumu uncau. n uiuge, ifiJ1'žfl. čudežno sveže, nove, privlačne. Z roko je Fla top1-«-' kozarček in se ni premaknil. Čutil je majsko je venec avtomobilov okoli Slavoloka zmaga-.. IJ s torbico pod pazduho, oči ji je pokrivala tenoi jiL, bi bile nalepotičene... sklanjala se je čez most, sv rf* >i cvetico... trgala je pismo in koščki so leteli P° \ vičres je pil, z vso težo se je naslonil na miz° Kaj ima še pred seboj? Samoto? Bolezen?... si preživeli prizadevali, da bi zbrali ostanke .s ^ ' da bi navezali prijateljstva, da bi si ustvarili njemu ostal samo še pepel, po katerem lahko bi se^ torej odpovedal tistemu, kar... J (Nadalje •Še enega!«