V izobr —m ta orgr ciji je moč in bodočnost. NO. 16. ŠT. 16. THE SLOVENIA The only South Slavic Newspaper in Wisconsin OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVIC BENEVOLENT SOCIETY “SLOGA” OF WISCONSIN. URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE PODPORNE ZVEZE “SLOGA” V WISCONSINU. MILWAUKEE, WIS., APRIL 21, 1916 — 21. APRILA 1916 Spoštuj rp c , - ; mega sebe, da uasj bodo spoštovali tudi tujci. VOL. 2. LETO 2 Enttred as second - class matter December 22, 1915, at the post office at Milwaukee, Wisconsin, under the Act of March 3, 1879. VABILO NA NOROCBO! v To številko “Slovenije” smo poslali nekaterim nena- ročnikom z zeljo, da list prebero, ga presodijp in se nanj naroče, ako se strinjajo z njegovo pisavo in ako mislijo da je list vreden njihove podpore. Stališče lista napram najvažnejšim našim vprašan¬ jem je v raznih člankih pojasnjeno, a da si bodo mogli čitatelji ustvariti pravilno mnenje o “Sloveniji”, naj tu na kratko resumiramo vodilno vsebino lista: “Slovenija” je pred vsem slovenski list, to je, da po¬ sveča največ pozornosti našim obstoječim razmeram ter potrebam in to v prvi vrsti v domači milwauški naselbi¬ ni in v drugi vrsti tudi v splošnem, kajti mi smo mnen¬ ja, da bo dober, izobražen in napreden Slovenec tudi jed- nako dober amerikanski državljan in tudi dober, napre¬ den in solidaren delavec. Kdor torej dela za povzdigo izobrazbe, samozavesti in napredka v splošnem, ta dela obenem za interese delavstva in države, katero smo si izbrali za svojo novo domovino. “Slovenija” se ni vpregla v voz nobene stranke in tudi ne vere. Po našem mnenju ogromna večina ameriš¬ kih Slovencev ne pojmuje še dovolj ene ali druge stran¬ ke, ker sami še niso dosti razsodni in tudi razmer ne po¬ znajo zadosti, da bi se mogli s prepričanjem pridružiti tej ali oni stranki; pod tujim uplivom se bodo pridru¬ žili tja ali sem, a to so suhe veje. Po naših mislih je boljše nič kakor pa tisto “posili” strankarsttvo. žalost¬ nih vzgledov imamo že sedaj dovolj, celo preveč! Večino naših rojakov je treba najprej vposobiti za trezno in samostojno mišljenje, kar pa je še nujnejše je to, da jih dvignemo iz grobov duševne malomarnosti samoponi^evanja in samopodcenjevanja. To mora biti glavno polje delavnosti za nas vse, ki stojimo nad njimi. Vero smatramo za privatno lastnino vsakega posa¬ meznika. In ker je pri nas cerkev popolnoma ločena od države in ker imajo državljani sami ključ v rokah do boljše državne uprave in ga morejo vsak čas rabiti, ako ga le hočejo, ne vidimo prav nobene potrebe, zakaj naj bi se vera vlačila v politična vprašanja ter tako ovirala toli potrebno slogo med delavci. O veri naj se razpravlja znanstveno, ne pa kakor se otepajo orehi. Naša javna morala je že tako dovolj “porokovnjačena” in ako se ne bomo pravočasno streznili in je pravočasno rešili, bo kmalu postala nerešljiv kaos. V prilog svojega podjetja lahko tudi povemo, da nam ni treba skrivati nikakih “grehov” iz preteklosti in da zato lahko vsakomur povemo, kar mu gre in kar za¬ služi. To je postala prava potreba zadnje čase med nami. Nekaterniki se igrajo z ugledor"' ; in drugimi skupnimi interesi našega naroda v Amerik kakor z žogo in pri tem znajo tako lepo vse obrniti, da so smtrani za dobrotnike in zagovornice naroda in nihče se jim ne upa potegniti krink raz njihovih obrazov ker se noče izpostavljati nji¬ hovi jezi. Izdajatelj st vu dalje ni treba varovati nikakih trgov¬ skih interesov in zato brez vsakih ovir lahko povsod in vselej nastopi za koristi ameriških Slovencev, ne da bi se mu bilo bati -kakega bojkota. To naj vsak ne-naročnik, ki dobi ta list v^ roke, do¬ bro preudari in pretehta in bo nedvomno prišel do za¬ ključka, da je “Slovenija” po vrednosti jednaka drugim slovenskim listom, ako jih vsaj deloma ne nadknljuje, in da je zato vredna podpore od strani ameriških roja¬ kov. Naročnnia znaša: Za celo le-to $1.50, za 8 mesecev $1.00, za pol leta 75 c. in za četrt leta 40c. Naročnino lahko pošljete kakor vam je najbolje pripravno: v poštnih znamkah, v Post Money order, denar v pismu ah pri- vatni ček. V vsaki naselbini potrebujemo po enega dobrega za¬ stopnika. Upravništvo Slovenije, 296 Grove St., Milwaukee, Wis. IZ BOJIŠČ Poročila glede bojev pri Dvins- ku si zelo nasprotujejo; Iz Petro¬ grada se poročajo vroči boji med tem ko naznanjajo iz Berlina, da so ruski napadi pri Dvinsku pre¬ nehali, ker so bili vsi odbiti z \ e- likimi ruskimi izgubami. London naznanja, da so angleš¬ ke čete zavzele na večih krajih nemške zakope v okrožju St. Eloi in da nemški napadi nisi i- meli uspeha, da bi zamogli iz¬ gubljene zakope vzeti nazaj. Pri Verdunu se še vedno vrše vroči boji. Nemci si prizadevajo na vse moči, da bi zavzeli grič št. 304, katerega pa Francozi branijo zelo hrabro, ker vedo, da je ta grič zanje velike važnosti. Glavno pesem pojejo nemški ve¬ liki topovi. Iz Petrograda se naznanja, da so Rusi zavzeli trdnjavo Trabi- zond ob črnem morju, Carigrad pa še o tem molči. V trdnjavi se je nahajalo okolu 60,000 mož;to- da sodi se, da so.se Turki umak¬ nili pred ruskim prihodom v redu. Pri zavzetju je igrala veliko vlo¬ go tudi ruska mornarica. RAZNO IZ WEST ALLISA Davis Mfg. Co. bo povečala svojo tovarno na 57 ave in Mi- tchell. Nova stavba bo merila 250 x 90 čevljev. Zdravstveni komisar S. C. Mc Corcle je določil 1. maj, da se na ta dan snaži mesto vseh zimskih odpadkov. Vsoboto se je oglasil v gostil¬ ni Fr. Banko nek prefriganec, ki je pri njem izmenjal ponarejeni ček za $20, glaseč se na West A11 is State Bank. Nakupil je pi- ve za približno $3, kar je pa vse tamkaj pustil z izgovorom, da bo po to prišel njegov brat. Enako je ociganil tudi enega judovske- Iga trgovca na West Allisu za $28. Prefriganec je dal svoje ime kot John Gordor. Govoril je slo¬ venski. Policija mu je že na sledu KROJAČ DOSEGLI DEVETURNO DELO Stavka krojačev se je prepre¬ čila s tem, da je Sidney Hirsch podpisala pogodbo z unijo za de¬ veturni delavnik. Krojači, ki so že delo zapustili, so se povrnili na svoja mesta. Pogodba zahte¬ va, da se plača za čezurno delo čas in pol, za nedelje in prazni¬ ke pa dvojni čas. PET MRTVIH IN 34 RANJENIH New Haven, Con. — Najmanj pet oseb je bilo ubitih, nekatere so pa poškodovane tako, da jih ni spoznati in 34 je bilo ranjenih pri trčenju vlaka na Bradford postaji New Haven železnice. NOVO IZVOLJENI ŽUPAN D. HOAN JE PREVZEL MESTNO VODSTVO. Predvčerajšnim 18. t. m. je imel stari mestni svet svojo zad¬ njo sejo, na kateri je še rešil za¬ ostale mestne posle. Popoldne ob treh je prevzel mestno ladij o no¬ vo izvoljeni odbor, na čelu jim soc. župan D. Hoan, prejšnji me¬ stni pravnik. Hoan je v svoje naslovnem govoru začrtal pot, po kateri hoče voziti za časa svojega uradovan¬ ja. Utemelejval je potrebo lastne mestne elektrarne, .zboljšianja pristanišča, sistem za izboljšanje mesta ter je zahteval zbolšanje osebnega prometa pocestne želez¬ nice ter je grajal dosedanjo nad vse slabe poulične železniške raz¬ mere. Apeliral je na mestne sve¬ tovalce naj posvetiji svoje moči v dobrobit mesta ter se naj ne pu ste voditi od škodljivega stran¬ karstva, ker le s tem se bo doseg¬ la napredna in koristna admini¬ stracija mesta.. Prostor nam ne dopušča, da bi navedli njegov celotni govor, ampak se omejimo le na glavne točke. Povdarjal je nujno potrebo iz¬ boljšanja pristanišča; ki se je pri vedno naraščajoči trgovini izkazalo kot nezadostno Utemljeval je, da je velike važ¬ nosti, ako se posveti pravilna skrb delavskemu razredu. Treba l*e povzdigniti njegov dobrobit, varovati njegovo zdravje, ščititi njegove pravice, določiti naj¬ manjšo plačo za vse vrste mest¬ nega dela, ako so pod pogodbo ali ne.Pripravijo se naj sredstva, da» se javna izboljšanja iz vrše v ča¬ su kadar vlada v letu naj večja brezposelnost. Noben delavec ne sme biti plačan tako slabo, da bi ne mogel zadostno skrbeti za svo¬ jo družino ter uživati domačegc življenja. Zahteval je da se mestni char- ter izboljša, posebno glede iz¬ kušenj za mestne uradnike, da bo % sposobnim meščanom olajšan sprejem. Ukrenejo se naj potrebni ko¬ raki, da se odstrani škoda, ki jo dela električna družba cevem mes tnega vodovoda. Elektrika nam¬ reč razjeda cevi, pri čem trpi mesto ogromno škodo. Predno je zapustil Hoan mest¬ no pravništvo, je še poslal zahte¬ vo na železniško komisijo, da pri¬ sili družbo poulične žel. da posta¬ vi v promet okoli 280 kar več kot jih ima sedaj. Mestno pravništvo je prevzel sedaj Hoanov asistent. Hoan je že moral podpisati bondov za 750,000 za mestno elektrarno za kar se je glasovalo česar ni hotel storiti eks župan Bading, češ da noče prevzeti od- VSEM NAROČNIKOM IN čl- TATELJEM VOŠČI UREDNIŠT¬ VO IN UPRAVNIŠTVO VESE¬ LO VELIKO NOČ! POPRAVEK čitateljem članka: “Kdo in kaj ovira napredek ameriških Sloven cev” naj blagovolijo upoštevati ta le popravek: Na peti strani v četrti, to je v predzadnji kolo¬ ni pod 41. vrsto je izpustil tiskar ves kos članka, kar se je zapazilo prepozno. Vsled tega smo bili primorani djati izpuščeno gradi- o na zadnjo stran, kar naj blago¬ volijo upoštevati. ; VLAK UBIL FANTA NA POTU IZ ŠOLE V torek je letel domu iz šole 6 letni H. Aurbach iz St. Francis Ave, St. Francis. Na postaji je hotel prekoračiti tir pred priha¬ jajočim Northwestern osebnim vlakom, ki ga je povozil. Deček je bil na mestu mrtev. STAVKA ŠE VEDNO TRAJA NAPREJ Stavka v železniški delavnici v West Mihvaukee, (Carshop) še ni končana. Družba ni mogla vzlic vsem prizadevanjem dobi¬ ti 1800 stavkokazov, kot je na¬ meravala. Stavkarji zahtevajo na vsak način zvišanje 4 cente na uro. Zaradi tega je nastalo neso¬ glasje med Brotherhoo of Car- men, kateri so se zadovoljili z zvi¬ šanjem en in pol centa. RAZNO IZ MILWAUKEE John Olson, star 22 let je pona¬ redil ček za $12.75 ter ga menjal pri John Zupančič, za kar je bil postavljen v municipalnem so¬ dišču za dve leti pod r dzorstvo. Za slovensko cerkev v Milwau- kee je podaril Wm. J. Gronevvald pogrebnik na Reed St. pet čev¬ ljev veliki pozlačen križ. PRETEPAL SVOJO ŽENO Farmar John Preglje, severno od Sheboygana je pretepel svojo ženo tako, da ji je skoraj razbil oko. Vso družino je nagnal iz hi¬ še, ki so zbežali k sosedu. Nalezel se je bil preveč alkohola. Nato ga je šel iskat šerif iz Sheboyga- na, ki ga je spravil na varno. Pri jobravnavi jima je napravil sod¬ nik strogo pridigo, na kar sta se vrnila oba skesano in pobo¬ tano domu. . govornost za takšno veliko pod¬ jetje. Mi pa mislimo, da se ni ho¬ tel zameriti električni družbi. STRAN 2 SLOVENIJA ako hočejo Slovenci kedaj kaj veljati; po številu so močni do¬ volj ; treba jim je samo skupne¬ ga nastopa. Hišni posestnik. MNENJA IN DOPISI NAŠIH ČITATELJEV. Pod tem napisom bode priobčevala Slovenija mnenja, kritike in dopise svojih čitateljev brez¬ plačno. Vsak dopisnik je za svoj spis odgovoren sam. Spisi naj bodo kratki in jedrnati. Obre¬ kovanja, prepiri, osebnosti ali dopisi razžaljive vsebine ali ki so pisani v nedostojnem jeziku, si " i*: rr socialstični bav-bav. pisnik to zahteva. P ri Zadnjih Občinskih Volitvah ZA D0P J SE NI 0DG0V0RN0 1 v Milwaukee 4. t. m. je bil izvo- UREDNIŠTVO. Ujen za župana kanditat iSocija- listične stranke Daniel Hoan z West Allis, Wis. Iokrog 1700 glasbv večine; dobil Gospod urednik, če vas je vo- P« 5 nad 33 > “O- Istočasno pa sta Ija, pa sprejmite ta moj dopis "ff™ v “Slovenijo”. Odkrito pa vam moram povedati, da sem bil jaz velik nasprotnik vašega lista, ko je začel izhajati. Mislil sem si, da nam ni prav nič lista treba, ker imamo že tako dovolj listov. Slabih celo preveč. Imamo liste, ki zastopajo vse mogoče stranke in prepričanja, torej je vsak nov list odveč. Mislil sem si tudi, da se list na noben način ne bo mo¬ gel vzdržati, ker je pričel izha¬ jati v tako revnih razmerah; to¬ da, če se ne motim, list bo izha¬ jal kmalu že pol leta in mislim, da je sedaj naj hujše že prestal in da se sedaj ni bati za njegov obstanek, čeprav sem bil nasprot nik lista, a bral sem ga vseeno od začetka. Sicer ne trdim, da sem kak učenjak, ampak zdi se mi pa, da prinese vaš list, čerav¬ no je majhen, veliko koristnega berila za vsakega posameznika, kakor tudi za celo naselbino. S posebnim zanimanjem sem bral članke pod naslovom: Kaj je z našo trgovino? Jaz sicer živim na West Allisu sedaj, a tisti čla¬ nek se mi zdi ravno tako velja¬ ven za West Allis. Tukaj nas je precejšnje števi¬ lo Slovencev in celo hišnih posest¬ nikov je precej med nami, a vse¬ eno nimamo nikake skupne orga¬ nizacije, ki bi zasledovala naše koristi. Mi plačujemo davek, ki ni majhen, a s tem denarjem se zboljšujejo drugi deli našega me¬ sta; mi dobimo le del od tega, kar bi morali. To je seveda nekaj naravnega, ker nimamo nikake- ga skupnega zastopstva, katero bi mestna uprava upoštevala. Nas poznajo samo tedaj, ko ra- ga kontrolorja in blagajnika so- d r u g Krzycky in sodrug Whit- nall poražena z nad sedem tisoč glasov manjšine; dobila sta ne¬ kaj nad 28,000 glasov vsak. . Nekaj socijaliticmh kandida¬ tov za splošne občinske svetoval¬ ce voljenih od vsega mesta, pa je dobilo samo okrog 22,000 glasov m še le ti glasovi kažejo pravo socialistično moč v Milvvaukee; to so glasovi socijalistov in nji¬ hovih simpatizantov. To je vse¬ kakor veliko število, zlasti za se¬ danji vojni čas, ko je priprosto ljudstvo tako zbegano, da ne ve, kdo ima nazadnje prav. Ta šte¬ vilka, 22, 000 glasov, je tako lep vspeh, da je naše zavedno de¬ lavstvo lahko ponosno, celo bolj kakor na zmago županskega kan¬ didata, kajti to je osebna zmaga in ne zmaga principa. lVUhvaučam poznajo sudruga Jioana kot dobrega advokata, ki jev svoji službi kot mestni prav¬ nik zadnjih šest let izvojevai marsikatero pravo zmago za mesto in s tem mestu pridobil, oziroma prihranil lepo število stotisočakov. In ti vspehi so mu priborili zmago in nič drugega; Hoanova zmaga ni torej socia¬ listična zmaga in bo za sociali¬ zem tem manjšega pomena, ker socialisti ne bodo imeli večine v novem mestnem svetu; socia¬ listi bodo namreč imeli 11 nas¬ protniki pa 26. župan bo torej imel vezane roke; odgovornost ima brez moči. Bolj kakor omenjena zmaga in vse drugo pri zadnjih volitvah bij o naše glasove in tedaj, ko' P a nas mora zanimati nekaj dru- [gega, in to je dejstvo, da je pri- pobirajo denar, potem smo pa zanje deveta briga. Moje mnenje je, da bi. se vsi slovenski posest¬ niki organzirali v nekako obramb no zvezo, ali kakor bi jo že hoteli imenovati. Potom te organizaci¬ je bi stavi j ali na mestno upravo svoje zahteve; zlasti bi gledali na to, da dobimo dovolj vrednos¬ ti za svoj davek od mestne upra¬ ve. Da je taka organizacija po¬ trebna, menda ni potrebno, da bi še nadalje dokazoval. Kako se postopa z enim ali drugim roja¬ kom, o tem bi se dalo napisati več kolon. Pa o tem enkrat dru- gokrat. Taka organizacija bi se pa težko dala ustanoviti brez časo¬ pisa, ki neprestano razpravlja o vseh potrebah in o delu take or- g a n izaci j e. Razmišlj evan j e o vsem tem me je dovedlo do tega, da sem spremenil svoje mnenje do tega lista in da sem uvidel, da je ta list za vsako naše važ¬ nejše skupno delo neobhodno po¬ treben. še večje vrednosti pa je po mojem mnenju list za mil- wauško naselbino, ker tam je v resnici potreba, da se napravi nekako stalno središče naselbine, čel izginjati strah izmed Milwau- čanov pred socijalizmom in socia¬ listi. Vse trditve nasprotnikov, da so socialisti brezverci in da je zato vera v nevarnosti, da so socialisti nevarni za razvoj mes¬ ta, da so lumpje, barabe, pijanci, nevarni konstituciji Združenih držav i. t. d. i. t. d., vse te trditve in obdolžitve so ostale brez vspeha. Nad 11,000 volilcev ne-socialistov je odalo svoj glas za socialistične kandidate, oziro¬ ma kandidata. Za večino milwauš kih volilcev socijalisti niso več tisti bav-bav, tisti strah, ki je lasten ogromni večini Amerikan- cev in tudi mnogim našim lju¬ dem. človeški naravi je pravza¬ prav prirojeno, da se boji stvari, z katero nas drugi strašijo, a je mi sami ne poznamo. Naših tozadevnih razmer pa so krivi največ oni, ki so v svoji ne¬ vednosti .kričali, da je oni naj¬ boljši socialist, ki najbolj zabav¬ lja čez vero in vse, kar je ž njo v zvezi. To .seveda socializmu ne more koristiti, temveč mu zelo škoduje, ker mu .odtujuje one ljudi, ki bi bili lahko najboljši sodrugi. Socialistično gibanje v Milwau- kee je staro neprav 20 let. Dokler ni imelo nikake odločilne politične moči za seboj, toliko časa so je nasprotniki ignorirali, a ko so začeli prihajati socialistični sve¬ tovalci v mestno hišo vedno v večjem številu, tedaj se je pričela oglašati v mestu izkoriščajoča klika od leta do leta glasneje. Ker niso imeli nikakega materi¬ ala zoper socialistično stranko, so ga fabricirali in sicer prav na debelo. Ker so vedeli, da so ljudje glede vere najbolj občutni in se jih v verskem oziru naj lož j e na¬ hujska proti komu, so se zlasti posluževali verskega uprašanja v agitaciji proti socialistom. Da vzameta nasprotnikom to orožje iz rok, sta tedanja voditelja stranke Berger in Gaylord izdala pismeno izjavo, v kateri sta do¬ ločila stališče socijalistič. stranke odhitela k fantu. „Peter, kako je? Kaj se je'do- godilo, da si tako žalosten?” ga je nagovorila. „Govoril sem s tvojim očetom. On pravi, da je nemogoče, on nima nič dote zate. Jaz na farmi komaj tolik zaslužim, da sebe preživim. Bilo bi greh, da bi se poročila dva tako ubožna kakor sva midva ter tako dala življenje novim bitjam, ki bi trpela zaradi naju. Tvoj oče ima prav. Midva se morava ločiti, Marija. Ni po- v • mod. Dekle se ga je oklenilo in odšla sta v luna jasno in zvezdnato noč. Polna luna je zrla doli na n ju, a njeni žarki so bili mrzli. Skrivnostno noč so motili samo zvoki godbe na plesišču ter še povečevali duševno gorje nesreč¬ nih zaljubljencev. „Kaj narediš sedaj , Peter?” vprašala je Marija. Sledil je kratek molk. Nato je t-,• j j • • • odgovoril z odločnostjo obupane- napram ven. Bistvo te izjave je, J ga člveko: V tovarno odidem. Dekle, ki se ga je še vedno dr¬ žalo, je zadel ta odgovor kakor da se stranka ne vtika v verske zadeve in pusti vsakemu njegovo lastno versko prepričanje jsociali- ~ zem je gospodarsko vprašanje, to je vprašanje našega kruha. Od tedaj naprej imajo milwauš- ki socijalisti veliko simpatizan¬ tov in zagovornikov med vernimi ljudmi, veliko celo med duhovšči¬ no vseh mogočih vero-izpove- danj. Od tod prihaja brez dvoma veliki del onih 11,000 nesocia¬ lističnih glasov. Nato je bil izvoljen soc. župan Seidel in z njim večina občinske¬ ga sveta 1. 1910. — L. 1912 so se republikanci in demokratje zdru¬ žili v “nestrankarje” in od tedaj naprej se imajo socialisti boriti samo zoper eno stranko. Leta 1912, so socialisti zgubili župana in večino v mestnem svetu; osta¬ li so v manjšini in tvorijo samo nekako „kontrolo”nad večino. Stranka raste od volitev do volitev, čeravno ne zmaguje to pa zato ne, ker se nesocialistični glasovi menjajo ;enkrat so za eno stranko drugikrat za drugo; ti volilci dajo več na osebo nego na stranko. Dejstvo, da so mihvauš- ki volilci pričeli zgubljati strah in predsodke do stranke,daj e naj¬ boljše zagotovilo, da bo število pravih strankinih glasov v kratkem tako narastlo, da bodo zadostovali za popolno zmago. PETER IN MARIJA Povest ruskega iznajditelja z sedanje vojne. žetev je bila končana. Kmetsko ljudstvo enega izmed okrajev v provinci ji Tula v Rusiji, se je pripravljalo, da proslavi bogato žetev s plesom. Plesalci so bili v polnem diru, ko se je pojavil v vratih plesišča vitek fant z žalos¬ tnim obrazom, kar je bilo v po¬ polnem nasprotju z rajajočo množico. Oziral se je po plesalcih vedno iskajoč nekoga med njimi. V istem momentu je priplesalo zalo dekle in se veselo smejalo pripovedovanju svojega plesalca v tem je zagledala došleca v vra¬ tih. Njen smeh je ugasnil in ve¬ selost na njenem obrazu je izgi¬ nila in na njeno mesto je došla moreča skrb. Plesala je še enkrat okrog in ko je zopet priplesala do vrat, se je zahvalila plesalcu in Tovarna je bila vladna napra¬ va, kjer se je izdelovalo nekaj, a kaj, tega ni nihče vedel. Kadar je delavec prestopil prag te to¬ varne, tedaj se je to zgodilo s sporazumom, da ne pride nikoli več ven. Ko je enkrat izvedel za skrivnost onkraj žalostnih og¬ raj, je vlada skrbela, da ni dobil prilike, da bi jih izdal komu zu¬ naj . Peter Marinov je bil sicer ro¬ jen in zgojen med kmeti, a po svojem,značaju ni prav nič spadal sem. Njegovi predniki so bili plemenitaši, ki pa so zaradi nez¬ god obužali Toda v Petru se je zopet vzbudil nekdanji duh, ki je spal skozi več rodov. Sicer ga ni slutil ne sam, ne kdo drugi. V merzli mesečini sta se ločila Peter in Marija. Noben žarek upanja ni mogel dobti pota v njuni srci. Jaz ne morem biti tvoja sedaj, Peter,” je govorila z bridkostjo, a hočem biti tvoja 1-v/—v n : XT • 1 _ V • v nevednosti na ta način, da j e bila omenjena na samo en del (vrsto) dela. Drugi so bili pre malo razumni. Bile pa so osebe ki so razumele posamezne, a jj celo vse pravice. Peter je bil rojen .znanstvenik Kmalu je pokazal dovolj sposob! no>sti, da lahko postane eden glavnih zlitninarjev (oni, ki me. šajo razne kemikalije skupaj) Ker so bile tudi knjige na razpo. lago o teh vednostih se je pogi a . bljal v vse podrobnosti in p,,, sameznosti dela. To je storil spj. va glavno zato, da je vsaj deloma pozabil na Marijo, ne pa da bi mu to kaj koristilo. Kadar se j e zaglobil v čudovite pripovedke kemične znanosti, tedaj je poza. bil na vse drugo. Peter je bil tako uporaben, da so ga kmalu postavili na čelo izdelovanja gotovega razstrelji- va. Isto ni bilo samo drago tem- več tudi zanesljivo. Peter ki je bil rojen raziskovalec, si je vzel za nalogo da najde, kako drugo spojino (Stvari ki se dajo konic, nim potom razkrojiti na tvarine, z katerih sestoje, se imenujejo spojine, one pa, ki se ne dajo razkrojiti, se imenujejo prvine. Op. ured. ), ki bi ne stalo toliko pri izdelovanju in ki bi bila bolj zanesljiva. Nekega dne je prišlo naročilo v tovarno, da izdelajo kolikor največ mogoče blaga. Novi de¬ lavci so došli. Isto tako so došle velike množine tvarin, z katerih so se izdelovala razstreliva. Obenem je tudi došla vest, da je Nemčija napovedala vojno Rti- • • • Sij i. | Peter, ki je tedaj^že nadzor val in oskrboval izdelovanjem streljivne snovi za granate, je mogel svojevoljno rabiti snovi, katere je sam hotel. Izdelati je dal velik del teh razstreljivr tvarine, ki je bila njegova iznajd¬ ba. To je bilo dano v granate ki so bile odposlane naravnost na fronto. Peter ni mogel san preizkusiti vrednost svoje iznaji be ne da bi izdal njeno skrivnost po smrti. Nihče naj ne pride med ^ a to je čakal na poročilo ali, bolje naju! V tovarni se ne pritožbo iz fronte v vrednosti- novega razstreljiva. Pritožbe Bi blo.Nato je poslal zopet nekaj strel ji v izdelanih po starem n* činu. Kmalu je prišlo poroSk da velik del teh granat sploh * eksplodira. Peter je bil sedaj ^ jasnem glede vrednosti svojo# 1 odkritja. j šel je k ravnatelju tovarne H mu povedal, da je iznašel za boljši smodnik za granati, zvrstno deluje. Ravnatelj j e8 ^ šal na vsak način dobiti nost od Petra, a on jo je ^ To je bilo mogoče samo zato,M nihče drug ni vedel o novi iz^, bi nego on sam. Ponudil iznajdbo v prodajo vladi sp^ jem, da dobi poleg zahm svote še prostost. J V Rusiji je še vedno ukoreninjena in ravnatelj odločil, da prišli Petra da m« iznajdbo, katero je hotel uPjJ biti za svoj dobrobit. Uk^j ukleniti Petra v verige t dal zapreti v ječo ob ^ • vodi. Peter bi se skoro bil _ a upanje na rešitev je ^ J mo v tem, če vstraja. I® Jjl jo zanj pomenilo dobiti I ki mu je obljubila ostati 2 J Prež Marije mu pa tako ; (Konec prihodnji .1 V tovarni se ne more nihče poročiti, Marija; torej se snideva tamkaj.” Peter se je iz¬ trgal s težavo iz dekletovih rok, ki so ga držale kakor klešče. Naslednje jutro je Peter hodil več verst do tovarne ter se tam prijavil za vsttop. Tu so bili ved¬ no 'prostori prazni za nove delav¬ ce, kajti le malokomu je bilo na tem, da bi stopil v službo, iz kate¬ re m izhda. Niti ni bilo potrebno, da bi imel novinec kaj izurje¬ nosti, kajti kjer ima delavec ostati vse življenje v enem in istem poklicu, se že izplača delo¬ dajalcu, da ga izuči za izpolni o vanje dolžnosti. lz I*>lnje- Edino veselje v tem živi j en iu Je imel Peter tedaj, kadar je na nebu polna luna 1 I S s d r h v ti a Dl tl di P 1 vi P 1 te vc pl ki G n er & k P le pl Zc sai c« pa je in gc in da se< bil Lei Ziu ki ram riba Odi več kip tiča« 0f ko na dvorišu ter zrl ln Je on stal v Premikajoče se oblo in mislil na Mari ‘o Sp" mmjal se je ločitve in tedaT t njen obupani obraz oblit 7 ™ b ‘ cino in takega j e Ve dn 6 ' P-d seboj v teh tre^ih.^ soseiSvLl b ra ZS P t r r ° e f ar ’ kjer ^ način za oS’ J1Va ' E *- nostnih procesov ‘ Je skriv ~ dason^^^ebilta, “ 80 m< « Kemikaliji T’ bujejo rastre, jivne ** ‘ eh <,elaw «' « bila držami cina Se že ti aviai ItlOČj H kolo favn 'Usi H tisk, Zf av, Ra, ste S Od, “stavj Mo tu % >ji s < S H«" <2 H? Ki 'K koli, °vi 1 °<*4i re Jjin :.4, o ■ ‘dar jev *Tl *«i eljiii n»ji ■anjit ivn* lete >ra* itei iskt- ikri’ - :Ufli 'i [l# !V0jlj V8I' pci]i ie j* izi> Xfl- J j« ■p u® 3i- it* fflj* b* BODOTtNosT SLOVENIJA STRAN 3 Nemogoče znatno znižala, malodane popol- zrakoplovstva. I noma odpravila. stvari postajajo in mo ™^ k £ Z E L & BENDA mogoče v naših dneh to j e | - stvari se iznajde dao „ a dZ T™ V ^' S'v siroh"?. Pml o ka enh se je še pred kratkim ’’?*’«“'** nedvom “ / l' 8a b " mislilo, da so nemogoie. Med te Polnila ' d “ se bodT° - ako i2p »- mi je nedvomno letanje po zraku merile po »očihTonS? 6 ai,e s strojem. Sicer so se že , ne P° stotinah i , njsklh sil i n stoletjem dobili ljudje.' kf so šta P •"» - bo Pridetadl* 0 Sedai! dirali vprašanje letalnem. str,w ero Planov ki h7i ba Velik ■■■■■■I O A SE PRIPOROČAVA CENJENEMU OBČINSTVU ZA IZDELOVANJE IN tISTENJE OBLEK VSEH VRST. 5124 NATIONAL AVE., vogal 52" d AVE., WEST ALLIS Telefon West Allis 456 L. IZDELUJE, ČISTI,, LIKA, PO¬ PRAVLJA IN BARVA STARE V VSESTRANSKO ZADOVOLJ¬ NOST VSEGA OBČNSTVA PO NIZKI CENI KRAINC ST. ARTHUR J BRETT POGREBNIK 281 Reed Street TELEFON HANOVER 471 FARME AVTOMOBIL ! TELEFON HANOVER 2€86-Y FRANK ERMENC JITNEY OPERATOR AVTOMOBIL OD ČASA ALI OD DALJA- Graham e-Wbi te članek> y rem se peča z bodočim razvojem eroplana. Piše nekako tako - i e ■ Samo trinajst let je preteklo, od kar sta ameriška brata Wright prvic poletela v zrak . Samo osem let je, od kar je aviatik (zrako- plovec) priletel od enega konca koplovov. Važen problem, ki čaka še re¬ šitve je obsežnost peruti, kajti za težak tovor rabi eroplan velike peruti, da se more dvigniti. Ko enkrat zadobi stroj dovolj brzine in se eroplan hitro premika po zraku, ni treba več tolikih peruti; I Združenih držav do drimee-a „ -• v . , samo sedem let je, od kar je fran ten™ VeCJ ° brzino leti zrakoplov coški aviatik Pdeinit napvavn ^ ?nilS:CS°v D “S ‘ b ?, treba 8e “»«• ia dosegla so se zboljšanja, ki za- jhitve elanov I P ° P0 '' r i: hi T; r WBp ’" * - t j . , . garancije za nadaljni rzavoi Letos je tristo let, od kar je DNEVI ZA KRSTE, ŽENITVE, IZLETE IN DRUGE PRILOŽNOSTI P.O UGODNI CENI. 504 Mineral st. Milwaukee, Wis. HALLLOOO! Fantje, Kam pa gremo? Dol na slovensko Grand aveno, K Anzelni, Na Lake strit dvestotri, To je blizu Žabje vasi! I ! ! Tam je dobra postrežba z vsakovrstnimi pijačami in prigrizkom. Dobro okusno vino iz črnega in belega grozHja. Corae on, boš videl, pri Anzelnu je naj¬ boljša zabava! DOBRO DOŠLI! FRANK ANŽE L Y, 203 Lake st Telefon Hanover 2145-L. bil konstruiran prvi zrakoplov. Leteti je mogel samo eno miljo. Znajd-itelj tega letalnega stroja je bil neki Francoz Pierre de Lo- šKOLJIVOST VISOKIH PET Sedaj tako razširjena moda vi- ranes. Imenoval je letalo "Leteča sokih P et na ženskih čevl -> ih ima riba” ker je imelo obliko ribe. mno ^° slabih P° sledic za zdrav - ie - Od tedaj naprej pozna zgodovina Skoz ^ nastan 7 na P ačna lega več raznovrstnih zrakoplovov. n °S e - koleno je s tem ponnjeno . _ .. .... ki pa niso mogli doseči prak' na P re| 12 nara ™ e } ege \ Ako se veliko zastonj, na mud ijo. Ako ste namenjeni kupiti ob¬ delano ali neobdelano farmo, pi¬ šite po pojasnila o farmah v Ashland Co., Wisconsin. Tu je že več Mibvaučanov kupilo zemljo. LEO ZAKRAJŠEK ASHLAND, WIS. THE WEST ALLIS STATE BANK WEST ALLIŠKA DRŽAVNA BANKA Varna - Močna - Pomagalna Pri nas nalaga veliko Slovencev svoje prihranke. Mi želimo vse Slovence, časovne vloge. Plačamo 3 od sto obresti. WEST ALLIS, WIS. VIL J. GRONEWALD Liccncirani pogrebnik in maziljenik Brezplačna poraba privatne kapele. Cene nizke. 347 REED ST. med Nationftl ^ in Walkcr St. MILAUKEE. Telefon Hanover 4497 FRANK BANKO GOSTILNA 5202 National Avenue, zraven Slovenke cerkve, WEST ALLIS, WIS. l ine smodke, dobro vedno sveže SCHLITZ pivo in iz¬ vrstno domače VINO. TELEFON WEST ALLIS 261-X t IGNAC KUŠLAN SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAURANT 229 First-av., Milwaukee Prodajem izborne vsako¬ vrstne pijače in dobre ciga¬ re. Topel prigrizek ob vsa¬ kem času. Slovencem se priporočam FOTOGRAFIJE ! Za ženitbene slike se obrnite na L. HAGENDORF. FOTOGRAF. SEDAJ NA 443 National Avenue 2 vrata zapadno 'od Kroegerja Obuvala za vso družino 355 GROVli STREET Zahtevajte vedno po¬ vsod le naše domače, fine in prijetno dišeče HAVANA cigare, BALKAN, BRITA- NICA, REGALITAS, HIN- DERBURG, izdelane iz naj- boljega TOBAKA, katere FRANK S KOK SLOVENSKI FOTOGRAF, 438 — 52 nd Avenue zraven slovenske cerkve Telefon WEST ALLIS 456-J IZDELUJE VSAKE VRSTE FINE SLIKE PO NIZKIH CENAH. Z VSAKIM NAROČI- • LOM ŽENITBENIH SLIK NAPRAVIM ENO SALOON IN PRENOČIŠČA | de,a va ® r °i a k Točim dobro Gutsch pivo in dobro vino. Fine cigare. Prigrizek vsaki čas zastonj. JOE FLUDERNIK 735 Indiana-av, Sheboygan, Wis. priporočam cenjenim rojakom frank pershe 278 GROVE STREET tične vrednosti. hoče noga rabiti tako kakor je tografirat tudi na dom ali kamor Sedaj so naboliši zrakonlovi l )ltlv ** n<) - ,e ( * a so \ ko- j delam iz maljh'Slik velike v vsa- . 7, aj 80 naboljsi zrakoplovi lenu napete ie poptreba z vso kovrstmh barvah na platno in pa- ze toliko spopolnjeni, da si more ' ,w '”* txt nrt, Tlp aviatik pomagati, ako ga zaloti močan veter; obrniti se mu je treba v smeri vetra in se z lah¬ koto naravna ter dobi zopet močjo delovati ter mučiti s tem ne samo nogo, temveč celo telo posebno pa še v boku. Skoz to na¬ stane v boku ravno nasprotno delovanje kakršno bi moralo biti ravnotežje. Ako je veter presilen raV no tako morajo tudi vse kite in spravi zrakoplov iz reda, je na sprotno delovati. Skoz vse to treba aviatiku pasti nekoliko in pa nastanejo slabe posledice za zrakoplov se bo sam od sebe t re bušne organe. Razen tega pa zravnal. 'nastopi vsled visokih pet prekma- PIR CENEJE IN BOLJE KOT ČIFUTI. POSTREŽBA HITRA IN DELO IZVRSTNO Bratom Slovencem i in Hrvatom priporočam svojo BRIVNICO z dobrim in točnim delom. TEL. HANOVER 3793-X THOS. M. REYNOLDS GOSTILNA SAMPLE ROOM 298 GROVE STREET Rastoča izurjenost in skušnja ste omogočili čudovito izpopolni¬ tev mtorja za eroplane. Ti le red¬ ko odreče j o. V slučaju, da se stroj ustavi v zračnih višinah, je tre ja pilotu (oni ki vodi zrakoplov) samo ubrati položno smer P ro 1 lu utrujenje. Vojaki ne morajo z visokimi petami delait dolgih pohodov, škoda ki jo povzročajo visoke pete je veliko večja za telo kakor se navadno misli. Med drugim je tudi to krivo da imajo r? MARTIN JUG NOVA OBUVALA IN POPRAVILA 312 NATIONAL AVE in prepričajte se! S. FABIJANcic 5124*72 National Ave., West Allis. Mrs. Mary Ocvirk 300 Grove Street. Telefon Hanover 2692 SLOVENSKA BABICA Se priporoča vsem Slovencem. TA KRASNA COLUMBIA GRAFONOLA SAMO $15 u0 $1 00 n a teden POPOLN A*"~ZBIRKA VSOKOVRSTNA GODALA SLOVENSKIH PLOŠČ WINTER PIANO CO 375 GROVE STREET na teden NAJ CENEJE! ! ! ! ZaNeSlJiVeJe! HITREJE! ! ! Otvoril sem novo proda- vse ženske po večini tak hod ki zemlji; časa ima dovolj, da si izvira iz premehkih kit in mišic .T zbere prostor za ukrcanje, ker v kolenih; njih noga ni ravna pri J alno z z,a tm lahko svobodno dirigira svoje letalo na levo ali na desno, g 011 ali doli. Kar zrakoplovi sedaj rabijo, .l e popolnoma siguren motoi. a r p ga pa do danes še ne poznamo m dvomimo da bi ga kedaj. 4 a nec o statek pa so aviatiki o^P 1 a ' 11 na ta način, da so opremili svoja letala z dvema namesto samo z enim motorjem. Ako eden pru e iz reda, more letalec vseeno na daljevati s svojim letalom. To je sigurnost eroplana znatno poni nožilo, in nevarnost letalcu se je no m urami. V zalogi i- mam veliko hoji temveč je zganjena in skoz to dobi celo telo nepravilno lego. Raz ven tega pa se lahko pripisuje . . mnogo ženskih, pritožb visokim lzb j ro * ^°-* a ako ne neumnemu zvezan ju tele- s °hdna in toč-; sa, da se slabo počutijo. * * * na postrežba je znana vsem POŠILJA Denar v staro domovino LOUIS B E W I T Z 198 First Ave., SLOVENSKO-HRVATSKA AGENTURA Pošiljamo denar skoz ban¬ ko, ki ima kapitala in vlog $35,000,000, torej najvarnej¬ ša pot. Pooblaščeni smo za to z državno licenco. CENA SEDAJ Nedeljski učitelj: “Ali si ke- cei )-P star * m daj odpustil svojemu sovražniku, odjemalcem. p ANT. GRANDLICH, 309 First Ave Tonček ?” Tonček: “Enkrat” Učitelj: “In kak vzvišeni raz¬ log te je dovedel do tega?” Tonček: “Sovražnik je bil več¬ ji kot jaz” Se priporočam za obilen obisk. Ako vaš prijatelj ni naročen na Slovenijo, nagovorite ga, Več bo naročnikov, večji bo list. IŠČEM POŠTENEGA IN ZANESLJIVEGA AGEN¬ TA ZA PRODAJATI CIGA¬ RE. ZNATI MORA ANG¬ LEŠKI IN TUDI NEKOLI¬ KO NEMŠKI. DOBRA PLA¬ ČA. FRANK PERSHE | 278 GROVE STREET $ 13 oo „100 KRON MAROHNIČ in MILAKOVIC 124 - 5th STREET BLIZU UNION POSTAJE TELEFON GRAND 3112 LE ORGANIZIARNI DELAV¬ CI IMAJO MOČ; ZATO SE OR¬ GANIZIRAJTE POVSOD! STRAN 4 _ “SLOVENIJA” The Slovenia Tednik. Izhaja vsaki petek. Izdajatelj: Družba Slovenija. 296 Grove St., Milwaukee, Wis. Naročnina: Vse leto.$1.50 Pol leta. . . 3 mesece.$-.40 SL6YENIJA i£k “THE SLOVENIA” Weekly. Publisher: Slovenia Publsh. Co. Ovvned by F. X. Veranich. 296 Grove St., Milwaukee, Wis. Subscription. One year . $1.50 6 months.$-.75 3 months . 29 ŠIBKE Sreča je najbolj pogostokrat doma pri priprostih ljudeh. * * * Dečki so vselej dečki, toda možj e niso vselej mož j e. * * * Kadar imaš največ prijateljev, se najbolj sam nase zanašaj. # ^ ^ Mnogi ljudje imajo dovolj možgan, samo vzeti si nočej o do¬ volj truda, da bi jih rabili. * * * Noben človek, katerega ni skuš njava preizkusila, ne more biti siguren svojega značaja. Ogenj preizkusi zlato, skušnjava pa značaj. * * * Ne vrzi kamna na bližnjega, dokler nisi gotov, da bi ti na n j e- govem mestu ne grešil. * * * Večje sposobnosti je treba, da se prerije otročji voziček skozi množico kakor pa pri vožnji av¬ tomobila- * * * Mnogi ljudje vedo, da to in ono ni tako kakor bi moralo biti; toda mesto, da bi zavihali rokave in šli na delo, stoje za plotom in blatijo one, ki delajo- * * * Pravijo, da je Camegie-ju o- stalo samo še $20,000,000; drugo je vse razdal. Naj bo kar brez skrbi, v sirotišnici mu še ne bo treba umreti. * * * Nemški socijalistični poslanec dr. Karl Liebknecht pravi, do je vojna spor samih laži; mi mu verjamemo, žalostno je samo to, da mu tega ne verujejo vsi nje¬ govi pristaši. * * * ' Na svetu je dosti ljudi v raz¬ nih strankah in poklicih, ki osta¬ nejo trezni kakor riba v vodi ih modri kot Salomon, dokler ne dobi j o moči v svoj o oblast. Oblast pa jih upijani in jim izbije dno njihove modrosti. ... Kadar imajo otroci denar, ima¬ jo “kramarji” semenj. To je do¬ kazal v najboljši meri tudi Joliet in dokazuje sedaj Chicago. Well, svaka sila do vremena. ... Pravijo, da si ovce mimo pu¬ ste striči volno ;toda kadar se j im odstriže tudi del kože, tedaj pa zameketajo in se zganejo. Bomo videli, če ie res tako! Besede mičejo, vzgledi pa vle¬ čejo. To mora biti že res, ker je začelo Chicago iti tisto pot kakor jo je šel Joliet s svojo jednoto. * * * Tolaži pa nas zavest, da bo tu¬ di na koncu Chicago posnemalo Joliet, ker drugače sploh biti ne more. Za vsak greh. mora priti kazen, če prej ne, pa kasneje, a izostane ne. ... Kdor bi se zdaj postavil Chi- cagi po robu, bi mu toliko časa metali “delavske interese” v gla¬ vo, da bi! ga ubili- Zato je najbo¬ lje pustiti take ljudi pri miru, kajti čim bolj se jih pusti pri miru, toliko prej bodo sami sebi izkopali grob! * * * Chicago je večkrat slišalo res¬ nico iz milwauških ust, a resni¬ ca bode v oči in zato bode mil- wauška naselbina Chicago v oči. Nič zato;, prijatelji smo vseeno, kaj ne!?? * * * Ruska vlada je naročila v A- merki 10,000 Pullman vozov za ruske železnice. To zgleda kakor da hočejo iti številni princi, voj¬ vode in druga gospoda takega in enakega kalibra na bojna po¬ lja — na izlet. * * * V ameriškem časopisju je mo¬ goče čitati vsak dan mnogo raz¬ nih izjav evropskih veljakov. Pri mnogih teh izjavah ti veljaki ni¬ so imeli drugega opravka kakor to, da so jih imeli poročevalci teh izjav v mislih, ko so jih pi¬ sali. * * * Šola v naši Chicagi lepo na¬ preduje; vspehi se že v marsi¬ čem kažejo. To nas prav zelo ve¬ seli. Bil je v resnici že skrajni čas! Učitelju bil si vseeno dovo¬ lili priporočiti leskovko, ker vi¬ dimo, da so nekateri šolarji svo¬ jeglavi in proti temu samo les¬ kovo olje pomaga. * * * Wilbur Voliva, voditelj verske sekte zionilstov ali kakor se že i- menujejo, pravi, da prosi svojega boga, da bi združil republikans¬ ko stranko. Vse lepo, toda tisti, ki odločujejo kakšno stališče bo zavzela ta stranka, ne spadajo (pod istega boga, kakor Valiva, niti eden izmed njih ne. Kako bo šlo to skupaj ? Treba se bo poslužiti posredovalnice. * * * Neki list začudeno vprašuje, kako j e mogčoe, da ameriški Slo¬ venci spimo v očigled tako važ¬ nih dogodkov našega časa. Lis¬ tu bi svetovali, da naj prej na¬ tanko preišče, kdo nas je uspa¬ val. želimo, da je nepristranski, in da rezultat naznani naši jav¬ nosti, ki mu bo nedvomno zato žela hvaležna. ... Zadnja bitka za osvojitev Ver¬ duna že traja od 21. februarja. Kakor se poroča, so Neme v tej velikanski bitki,ki sestoji izibrez- številnih malih bitk izgubili nad 200,000 vojakov. “O, kako straš¬ na slepota je človeka”. * * * Pripovedujejo, da v nekaterih bitkah obleže cele skladnice mrt¬ vecev in ranjencev. V enem slu¬ čaju so bliii kupi trupel tako vi¬ soki, da so ovirali napredek bit¬ ke. Ostali so dobili povelje, da se umaknejo za nekaliko sto ko¬ rakov. Par strelov iz najstraš¬ nejših nemških topov v omenjene kupe nemških ranjencev in mrt¬ vecev je razdrobilo in razmetalo te na pol-še-žive kupe na vse šti¬ ri vetrove ter tako naredili pro¬ stor drugim za nove kupe.ee to ni višek blaznosti, ne vemo kaj je blaznost sploh. Nemcem prijazno časopisje kri¬ či, da Nemci zmagujejo.Na ta¬ ke zmage, kakor jih Nemci žan¬ jejo pred Verdunom, morejo bi¬ ti samo taki ljudje ponosni, ki se iz vsega sveta norčujejo. A naš pregovor pravi, da taki ljudje nazadnje sami norci ostanejo. * * * Vrhovni poveljnik Nemcev pred Verdunom je nemški presto¬ lonaslednik. Lepa kanal j a se o- beta nemškemu narodu! Sicer pa ni nič čudnega, da si je izbral človeško klavnico za igračo in za povečanje svoje “slave” in utrdi¬ tev svojega “spoštovanja” pri narodu, saj je vendar prepričan, da mu je nemški narod izročen od Boga v popolno last.Upajmo, da mu bo nemški narod po voj¬ ni vrnil ter si njega in njegovo “žlahto” izbral za svojo “igračo” in za povečanje svoje slave in spoštovanja pred svetom. KDO IN KAJ ZADRŽUJE NAPREDEK AMERIŠ¬ KIH SLOVENCEV? Vsem napredka željnim rojakom v pretres. Če človek zasleduje naše raz¬ mere od daleč in jih sodi nepri¬ stransko, tedaj se mora nehote vprašati: Kaj je prav za prav z nami, ameriškimi Slovenci? En¬ krat se trdi, da napredujemo, dru gič ravno narobe, da nazaduje¬ mo ; enkrat se ustimo, da smo ne¬ kaj, drugič trdimo, da smo velike ničle; enkrat se nam zdi, da sto¬ pamo z odločnimi koraki po za¬ črtani poti, drugič si očitamo, da smo čreda brez pastirja, ki ne ve ne kako in ne kam; enkrat vidimo •rešitev tam, drugič zopet kje drugje; enkrat hočemo pomaga¬ ti svojim sirotam, drugič pride¬ jo naokoli slučaji, ko vidimo, da fcmo sami brez moči. Tako gre naprej nasprotje za nasprotjem, vprašanje za vprašanjem in na koncu izgleda, da smo vsi skupaj eno velikansko nasprotje, en sam nepopisno velik vprašaj - uganka. Drugič se opazovalcu zdi, da smo zadnji čas postali kakor mo¬ čan človek, ki se bori s smrtjo, a ima še vedno toliko moči, da zmaguje nad njo. Včasih pokaže ta umirajoči orjak toliko moči, da mi vsi mislimo, da je izven nevarnosti ter da bo prav kar na¬ stopil novo zdravo življenje, a kmalu se pokaže, da smo se moti¬ li ; senca smrti pade zopet nanj in ne dolgo potem se nam vidi, da je dobila smrt nad njim popolno oblast. Zopet smo se motili. Ve¬ likan zbere zopet svoje sile, se dvigne kot da je popolnoma zdrav in da pri njem o smrti ne more biti govora, a kmalu zopet oma¬ ga. Tako gre naprej iz dneva v dan, iz meseca v mesec, iz leta v leto: vstajamo in vstajamo, a vstanemo pa nikoli! $ $ $ $ $ f SLEPOMIŠENJE Svoj čas smo imeli navado, da smo vsako leto vstanovli po eno podporno jednoto; če pa ni bi a ena zadosti, smo ustanovili dve. V tem oziru V tem oziru nismo poznali utru jenosti ; bili smo pridni, nenava no pridni. No, vsake stvari je en¬ krat konec, pravi pregovor m čudno bi bilo, ako bi naših jednot ne bilo. To se je zgodilo tedaj, ko so razne države začele omeje¬ vati možnost za ustanovitev, in tedaj, ko je ustanavljanje jednot izgubilo svoj junaški značaj za¬ to, ker so prišla na dnevni red ameriške slovenske javnosti dru¬ ga, bolj važna in koristna vpra¬ šanja v pretres. Toda v kolikor se vidi do sedaj, imamo pri re¬ ševanju teh vprašanj manj sre¬ če kakor smo je imeli pri usta¬ navljanju jednot. Ko smo dali ustanavljenju no¬ vih jednot slovo, smo šli sicer naprej po starem redu, to je, za vsako leto smo si postavili eno vprašanje v rešitev; a če eno ni bilo zadosti, smo si izbrali dve. Reševali smo jih in reševali, a rešili nismo niti enega do danes in na krožniku smo jih imeli tri četrtine ducata v zadnjih štirih letih. Reševanje se je pričelo kar s slovensko banko v Ameriki; sicer je bilo pa to popolnoma dobro, ker vsak drug utež bi bil prela¬ hek, da bi odtehtal ustanavljanje jednot. Banka še ni bila rešena, ko smo dobili v pretres zadružno prodajalno. Komaj Sirto se za si¬ lo seznanili s tema dvema vpra¬ šanjema, že nam je bilo prineše- no na krožnik tretje: Zavetišče. Zavzeli smo se zanj in še predno smo bili glede zavetišča na jas¬ nem, smo že mislili na združenje naprednih jednot. Pa kdo bi se brigal za zelena jabolka, če se drugje pomaranče obetajo. Pusti¬ li smo zavetišče v nemar in se zavzeli za združenje. V tem nas je zalotila vojna, ki je rodila mi¬ sel za “Slovensko ligo”. Toda li¬ ga je bila nezakonsko dete in za¬ to je umrlo v zapuščenosti in sra¬ moti, četudi blago in nedolžno. Lot nekako nadomestilo za umor¬ jeno dete se je rodila Jugoslovans ka akademija. Kakor se kaže. to dete ni prineslo posebnih življens kih sil na ta borni svet in zato še visi med življenjem in smrt¬ jo in “zdravniki” delajo na vse kriplje, da je rešijo. Kako bo z vspehom, danes še ne moremo re¬ ci. Pa tudi akademija še ne znači konca naše iznajdljivosti v vpra¬ šanjih, tičočih se našega skupne¬ ga blagra in napredka: Naša pevsko navdahnjena javnost je prinesla na program Zvezo slo¬ venskih pevskih društev in člo¬ veku se zdi, da so začetniki te ideje v zimi zaslutili pomlad. Tako smo torej srečno p nro - mah od banke in konzumov do Pevske zveze. Kakšne so koristi našega dolgega romanja? Kai smo dosegli z njim? - m do K rega! Koliko smo koristili na¬ rodu? Koristili nič škoHmror veliko Ves ta naš'“križevi p Q r je ostal brez koristi v 1 staja pomeni J “f “ 1*“ blamaže in pečat na ' mor Je menja vsaka p «P Ir¬ aško velik kakor Triglav ’ . Da P a nam bo stvar jasna, ogl e j mo si v Jwf noma teh “štacijonov” ja malo natančneje. & r °man- SLOVENSKA BANKA IN KONZUMI Lepa je bila misel o slovens¬ kem denarnem zavodu, ki naj bi bilo nekaka os, okrog katere bi se sukalo vse naše narodno ži¬ vljenje. Ideja je dobila precej od- meva med rojaki, toda velike ve¬ čina vodilnih krogov, zlasti de¬ narnih, se ni ogrevala zanjo, de¬ loma je celo nasprotovala. Seve¬ da, treba bi bilo malo ljubezni do naroda, ne tiste plačane i n “bizniške” ljubezni, temveč top. le in požrtvovalne ljubezni do rod ne krvi in povzdigo njenega ug| e . ,da in do izboljšanja položaja last nih rojakov, pa bi šlo. Vseeno bi že bilo, kje bi se ustanovila ta banka, samo da bi bila v resnici ustanovljena in da bi poslovala v korist naroda. Koliko dobrega bi lahko storil tak denarni zavod n to tem lažje, ker stotisoči nase- ga denarja leže po tujih bankah in tujci vlečejo mastne profite od njih, mi pa se zadovoljimo z drobtinicami, ki padajo raz nji- hove mize. Naše kolonizacijsko vprašanje bi se z lahkoto in dob¬ ro rešilo in tisočem rojakov bi bilo pomagano. Vprašanje naših Narodnih domov itd. bi se rešilo z lahkoto in brez nevarnosti, da bi se kaj izgubilo. Toda pri nas se navadno vedno vpraša: “Kdo” in ne “kaj” in na podlagi tega se sodi. Poleg tega imamo tudi to napako, da pričnemo graditi vsa¬ ko stavbo pri strehi. Razven ene¬ ga ali dveh se naši časopisi niso udeležili agitacije za uresničenje te ideje. Tudi za konzume ni bilo sploš¬ ne agitacije po časopisju, izu- zemši dveh. V par krajih so« ustanovile zadružne prodajalne, pa so se le deloma obnesle. Sicer pa ta ideja še ni mrtva, temveč je še vedno slišati kak odmev tu in tam. Ako bi se nase časopisje za¬ vzelo za to idejo v večji meri ter bodrilo rojake k složnosti in edi¬ nosti, bi mogli danes brez dvo¬ ma zaznamovati vspehe kakor jih pa moremo v resnici. Zadruž¬ ništvo nima samo gospodarsfo v rednosti, temveč tudi vzgoje* valno, kije pravzaprav še važnej¬ še. “Besede mičejo, vzgledi pa vlečejo”, pravi pregovor. Zadru** na prodajalna daje jasen vzgled da morejo delavci marsikaj dose* či, ako nastopijo složno združe n i. Solidarnost je med našimi rodom še vedno španska vas & zato jo je treba povsod gojit 1 Konzum je večjega pomena ** posamezne naselbine, nego v splošno našo javnost. Akora ^ 1 se je sprva mislilo, ne samo^ Slovenci, temveč po vsej Antff hi, da je zadružništvo neprak$ no za Ameriko, vendar zadru* ništvo neverjetno hitro nap^ duje, kar dokazuje, da ni $ nepraktično za ameriške rti$ re, kakor so mnogi mislili* M močnejši je privatni kapit^ liho bolj mora napredovati^ družništvo; to jasno kažejo 1 *; mere na Angleškem. t ZAVETIŠČE j Neprstane prošnje pri ^ podpornih društvih in p° /*J piših ter številne kolekcij^ posameznih naselbinah so/ J boljši dokazi, kako nujno j e J trebno naše lastno zavetij naš narod v Ameriki tudi zato je naravno, da se j e ^ ■ Dalje na peti strani- SLOVBNUA STRAN, .5. KRUH I in vera Zavetišče Nadaljevanje iz 4. strani. za to s tako odločnostjo, da se ni nihče upal pomišljati, še manj pa nasprotovati sproženi misli, da si ustanovimo zavetišče. Zato so se nekatere stranke zavzele za zavetišeče formalno, na zunaj; a dejansko so se se ideje norčevali. Edini ugovor je bil, češ, da je dolžnost vlade, da skrbi za pone¬ srečene. Sicer je to res, samo to 11. februarja smo priobčili članek: “Naš kruh in naša vera” ki je razburil mnogo duhov. Nekateri so ta članek izrabili ter nas hoteli pokazati kot nasprotnike napredka in sicer na ta način da so citirali samo nekatere stavke, a bistvo so izpustili. Mi smo *| • 1 • i*. « ^ ^ na kar seveda niso odgovorih, ker niso mogli, ne da bi sami sebi dali zaušnico. Ker pa J e na ® namen razposlati to izdajo lista rojakom po drugih naselbinah, prinašamo še enkrat ta članek in to zlasti za one [ci bodo prvič dobili naš list v roke. . ’ Po raznih naselbinah se je začel pojavljati med Slovenci razpor. Po nekod je postal že tako občuten, da so žalostne po- Medice oči vidnejše od dne do dne. se države ne ^ Ta razpor prihaja v prvi vrst. zaradi različnih naziranj o vedejo! in ako bi čakali samo na verskih vprašanjih. Ena stran je ostala zvesta verskim naukom svojih prednikov, druga stran pa zametuje te nauke in se po- Ul _ . za-1 žnosti v polni meri. Agitacija za stopa zahtevo, ca naj s edovi vernosti kar čez noč izginejo iz na- ustanovitev zavetišča se je sicer Še srede. Kdor veruje \ oga in cerkev, je po njihovem mnenju razcvela v stanovni shod, a sadu ^ _ .. • j * v. ^«1 še vse. še ni rodila in ga tudi . ne obeta. Verniki pa seveda to zavračajo in dostavljajo, da so vsi Kakor hitro so utihnile lepe be- gocijalisti, svobodomisleci m brezverci lumpje, barabe, nežna- sede chicaškega sestanka, je šlo čajneži, nepostenjaki in še vse mogoče in nemogoče. Kolikor bolj vše veliko navdušenje rakom žvi- domače se čutijo v tej deželi, toliko pogumnejše nastopajo ti pro- žgat. Nekateri listi so še prinesli tisto, bi lahko vsi pomrli, predno se bodo države zavedale svoj ih dol zapisnik sestanka, drugi celo te¬ ga ne, in od tedaj nismo čitali o celi stvari drugega nego nekaj tivniki eden proti drugemu. Nekaj let nazaj smo se zgražali in obžalovali pogubonosne boje med klerikalci in liberalci v naši' stari domovini. Dokler smo bili v tem boju sami, smo se pridruževali eni ali drugi stran-1 poročil od tajnika, parkrat tudi ki, ko pa smo prišli ven iz njega in smo mogli nepristransko od blagajnika. To je bilo vse. Kdo misliti, smo se pa tolkli po glavi, češ, kako veliki nespametneži je kriv, da je stvar zaspala? Na- smo bili. Ob takih prilikah smo sklenili za trdno, da ne bomo ni- še časopisje je temu krivo, in da koli dopustili, da se ta nespametna gonja zanese med nas v Arne- je isto storilo svojo dolžnost bi riko. Toda pri vsem našem zgražanju in pri vseh naših sklepih imeli danes svoje zavetišče, ali smo koncem konca toliko “napredovali”, da pričenjamo jednak bi bili vsaj na tem, da ga dobimo, boj, ki se samo v tem razlikuje od starokrajskega, da je še tisoč- | Vprašajmo naše tedanje uredni- krat bolj nesmiseln. Ameriški Slovenci smo s par izjemami vsi delavci, ki si v I po chicaškem sestanku, da bi na¬ potil svojega obraza služimo svoj kruh, vsi enako, pa naj smo vdušili rojake za pristop k novi tega preičanja ali onega, tega naziranja ali onega. Vsakdo mora |organizaciji? Mislimo da ni bil vsak cent krvavo zaslužiti, ako ga hoče imeti. Vsi smo izpostavljeni jednakim nevarnostim pri delu, vsi imamo jednako dolg delavni čas, kriza nas vse enako prebiča vsakokrat; s kratka, vsi smo jednaki trpini v svojem boju za obstanek. Toraj smo vsi zainte- del znatno olajšanje bremena in močno ojačanje svojih moči. Priprave so bile v polnem tiru in bili smo prepričani, da je ures¬ ničenje te velike ideje samo vpra¬ šanje časa, da bi imeli koristolov¬ ce med onimi, ki so vodili pripra¬ ve, si nismo mogli misliti, ker nam je bila ideja presveta. Mesto da je ideja povišana na mogočen tron uresničenja, jo najdemo po treh letih čakanja pogaženo in onečaščeno na pol mrtvo v ostud¬ nem blatu koristolovstva. S pravo diplomatsko sposobnostjo se je stvar zavlačevala od enega sestanka do drugega, od ene seje do druge, od ene konvencije do druge in na zadnje so nekateri voditelji skomignili z ramami in rekli: Iz te moke ne more biti kruha, ker zakon ne pusti”, a reči bi morali: “ker naši osebni in¬ teresi ne dopuste”. Sicer moramo resnici na ljubo izjaviti, da so se nekateri člani pripravjalnega odbora v resnici trudili, da bi se ta ideja uresničila, a delale so se od začetka umetne ovire in se z njimi slepila javnost od nasprot¬ ne strani, vsled česar je bil vspeh nemogoč. Nasprotniki so znali svoje ljudi tako preslepiti, da so isti glasovali proti združenju ter tako pokopali za dolgo časa, ali celo za vedno, to tako lepo in ko¬ ristno misel. Kar nas je najbolj presenetilo, je to, da so to učinili ljudje, ki imajo pri vsaki priliki “združenje delavcev” na jeziku niti en članek napisan po lastni in ki vsak dan pridigujejo, da je inici j ati vi naših tedanjih uredni-j zvrnil vso krivdo na narod, si kov v ta namen. In listi niso bili je pridobil samo pomilovanje. po sestanku nič manjši in tudi Ni bilo treba, da bi se zavzeli resirani v enih in istih vprašanjih, to je vprašanjih svojega vsak- I prazni niso hodili; pisali so o vseh za Avstrijo ali proti Avstriji, to mogočih in nemogočih, o vseh važnih in nevažnih vprašanjih, stališče je bilo zadnja stvar. Glavna naloga voditeljev je bila, danjega kruha. Naši delodajalci nas ne vprašajo, če smo verni ali ne, če ho¬ dimo v cerkev ali ne, ako verujemo v Boga ali ne. Oni se samo brigajo, da vsak delavec zadosti naredi in čim več naredi, tem raje ga imajo; s čim manjšo plačo je zadovoljen, tem bolj jim je dobro- Iblje, a za nujno slovensko stvar | tar j en j a ter začeti življenje za- došel; v čim slabših in nevarnejših razmerah je voljan delati, tem |ni bilo ne časa ne prostora. Za reševali so probleme, zadevajoče da bi pomagali narodu vstati in najbolj skrite kote zemljske o- se znebiti tistega krtovega živo- dušenja pri vodnikih, kako se je mogel potem sam navduševati? ZDRUŽENJE JEDNOT. To je brez dvojbe najboljša ideja, kar se jih je prineslo slov. javnosti v pretres. To je spoznal tudi narod sam. Kljub doteda¬ njim razočarnjem, se je zavzel za to akcijo z velikim navduše¬ njem. Pa kako tudi ne saj je vi- bolj so zadovoljni. Kar je toraj za delavce slabo, je za delodajalce vprašanje afriških črncev se za- dobro in obratno, kar je za delavce dobro, je za delodajalce slabo, nimamo, a za slovensko zavetišče Na podlagi tega lahko vsakdo uvidi, da so koristi delavcev na eni fsmo ostali brezbrižni. Ali je to strani in koristi delodajalcev na drugi strani. Delodajalci so moč- slovensko? Narod ni videl nav- ni po dolarjih in delavci pa po številu. Moč dolarjev je nepopisna in ako hočejo delavci kaj doseči proti njim se morajo združiti. Nastopati morajo kot en sam mož, kadar zahtevajo boljšo plačo, krajši delavni čas, ugodnejše in varnejše delavne razmere. Kako pa mi ravnamo v tem oziru ? Mesto da bi gledali, da se kolikor mogoče pobratimo, da se združimo proti skupnemu iz¬ koriščevalcu, se pa prepiramo in eden drugega zaničujemo in ob¬ kladamo s priimki in sicer zaradi takih stvari, ki nam nič ne koristijo, oziroma nič ne škodijo. Komu kaj koristi, ako jaz ve¬ rujem v Boga in komu kaj koristi, ako jaz ne verujem. Ako jaz kaj žrtvujem za svoje prepričanje, je to moja stvar. Svoj denar sem jaz zaslužil in imam pravico razpolagati ž njim. Zakaj toliko uporekanja na eni in na drugi strani. Ako nimam te pravice, kje j e potem svoboda ? Delavci morajo biti združeni v mišljenju in dejanju tam, kjer se gre za njihov kruh, kje pa gre za njihovo vero ali nevero, tam naj se ravna vsakdo po svojem prepričanju. Versko prepri¬ čanje naj bo torej stvar vsakega posameznika in nihče naj nima pravice koga zaničevati zaradi njegovega prepričanja in ga žaliti zaradi tega. Vsakdo ima pravico do svojega prepričanja in sme za¬ htevati, da ga tudi drugi spoštujejo kot njegovo privatno lastni¬ no. Mislimo svobodno in pustimo tudi druge svobodno misliti! Vsakdo lahko uvideva, kako velikansko škodo in krivico si delajo delavci s tem, da se sovražijo zaradi vere. Prepir vedno odtujuje nasprotujoče si stranke tako, da je končno vsako skupno delo nemogče. A če vemo, da je skupen nastop vseh delavcev potreben za izboljšanje njihovega položaja, tedaj je jasno, da pljujejo oni delavci v svojo lastno skledo, ki sejejo prepir in so-' vraštvo mesto sloge in bratstva. V Ameriki je cerkev ločena od države, torej se mi lahko bojujemo za izboljšanje vlade, ne da bi se nam bilo treba zaleta¬ vati! v vero. Sicer s tem ne mislimo trditi, da bi se ne smelo znan¬ stveno razpravljati o verskih vprašanjih, nikakor ne, celo po¬ trebno je, da se razpravlja, toda ne na način, kakor se mešajo karte in kakor se razpravlja med nami. Kdor čuti v sebi agita- torične zmožnosti, ta naj skuša zlepa prepričati svojega nasprot¬ nika in bo nedvomno stokrat več dosegel, kakor pa s psovkami in zaničevanjem. Ni res prijatelj, da so verni ljudje tepci, nevedneži, hinavci vednosti, življenja luči. Ko bi imeli enkrat narod združen v narodni in nestrankarski orga¬ nizaciji, potem bi lahko zavzeli pot o kateri smo bili prepričani, da je najboljša. Nihče ne more narodu očitati, da norod ni storil svojega. On je storil več kakor more kdo pričakovati. Ko bi vo¬ ditelji storili svoj del dolžnosti, pa bi bilo vse storjeno. JUGOSLOVANSKA AKADEMIJA. Ideja Jugoslovanske akademi¬ je je pravzaprav last ene same or¬ ganizacije in zato si nočemo je¬ mati pravice za enkrat, da bi po¬ vedali svoje mnenje natančneje. Rečemo samo toliko, da je ideja deloma dobra, začeta je samo na preozki podlagi: strankarstvo in splošna izobrazba še nista nikoli dobro vozila skupaj in dvomimo, da bosta tu. Sicer bo pa bodoč¬ nost pokazala, njene vrline in njene pomankljivosti. Mi ji želi¬ mo najboljši vspeh, ker smo mnenja, da mi, ameriški Slovenci, rabimo bolj nujno izobrazbe ka¬ kor vsake druge stvari, pa naj bo socijalizem, svobodomiselstvo ali kar hoče. ZVEZA PEVSKIH DRUŠTEV Združiti vsa naša pevska druš¬ tva v zvezo, to je naj mlaj še de- I te v naši narodni družini. Da bi mogla taka zveza storiti veliko dobrega za povzdigo naše narod¬ ne zavestii in za povzdigo ugle¬ da naše narodnosti v Ameriki, o tem ne more biti nikakeg« ^ 7 °- ma. Če pa je človek skeptičen, pa ni prav nič čudnega, ker smo se zadnje čase zavzeli za cel “pa- ternošt” jednako lepih in korist¬ nih idej, a izvršili nismo nobe¬ ne. Sicer je pa ustanavljanje ta¬ ke zveze precej j ednako ustanav- ljanju jednot, kjer imamo mnogo izkustva in zato skoro lahko upa¬ mo, da strmljenje ne bo ostalo brez vspeha, treba je samo tr¬ govce in strankarje pustiti na miru, pa bo šlo. Ti so že toliko¬ krat pokazali svoj karakteristi- kon, da jih je treba za enkrat pustiti v ozadju. Ako vzamemo v upoštev vse slučaje, v katerih je bil narod “povlečen za nos”, ociganjen za svoje upanje, izkoriščen v svo¬ jem navdušenju, izdan v svojem delu za uveljavljenje svoje vred¬ nosti in to od svojih lastnih vo¬ diteljev in če vzamemo dalje v poštev neprestane nove ideje in navdušenje, ki prihaja z njimi, potem moramo priznati, da ima naš narod dosti smisla za napre¬ dek. še tako veliko razočaranje mu ne vzame vsega upanja. Ako ena stvar ni uspela, se loti druge, tretje, četrte itd. Toda kljub te¬ mu ne sme iti naprej, kakor je šlo zadnja štiri leta, kajti sicer bo narod nazadnje zgubil vsako upanje, zadnjo trohico strem¬ ljenja po popolnejšem življenju. Treba je, da se naredi konec škodljivemu demagoštvu ter se prične z resnim, stvarnim, nese¬ bičnim in smotrenim delom. Vse to naše delo v tej smeri mora biti zasnovano na široki, nestran¬ karski, ne-verski, narodni podla¬ gi in videli bomo, da vspehi ne bodo izostali. Na ta način bomo ustvarili in karkoli ti misliš, da so. Vedno so se dobi li veliki in ple¬ meniti možje med njimi, ki so storili veliko dobrega za človeštvo. Isto tako ni res, prijatelj, da so socijalisti in svobodomisleci nepo¬ šten jaki, neznačajneži, barabe in vse drugo, česar so obdolženi, da so. Zgodovina njihovega gibanja kaže številne vzglede vzorne značajnosti, požrtvovalnosti in človekoljubja. Da imamo pa izjeme na obeh straneh, to se samo po sebi razume, a izjeme niso mero¬ dajne. Ne glejmo na posamezne osebe in na njihova dejanja, tem-j z drav, zaveden, izobražen in so- več sodimo njihova načela! Toda tu ponovno poudarjamo, da je vera zadeva našega duha, s čemer nima naš kruh ničesar opraviti. Tega pa naši rojaki ni¬ kakor ne morejo razumeti: Vera in nevera, svobodomiselstvo in brez verstvo in socijalizem vse skupaj so zbasali v en Žakelj in sedaj mešajo, ne da.bi vedeli kaj je pravinzaprav. Pojmi so se jim docela zmešali in zato ne morejo ločiti eno od drugega. Udaren narod, ki se bo mogel priklučiti tedanjemu mednarod¬ nemu gibanju kot isto-vreden del ter skupno nadaljevati delo za izpopolnitev človeške družbe. Do tedaj pa je vsekakoor še da¬ leč, daleč in pot do tja je strma Ta nedostatek pa se da odpraviti samo z ižobrazbo, s spo- in ostra, toda nič zato; boj daje polnjenjem našega znanja, s pomočjo katerega bomo znali ločiti j smisel življenju in spopolnitev vero od protivere, protiverstvo od svobodne misli in to vse sku¬ paj od socializma. Do tedaj pa, da bomo toliko napredovali, pa rabimo izobrazbo bolj nujno kakor karkoli drugo. To se nam je zdelo potrebno povedati iz razloga, ker nam eni mu kaže pot. Ni prijetno izpodtikati se nad kom, a ker vidimo, da se ene in iste napake ponavljajo od leta do očitajo, da smo preveč socialistični, drugi pa da smo preveč ka- leta in se nihče ne upa uporekati j i • v i • A ~ t I v . , iT ir toliški. Resnica je, da nismo ne eno, ne drugo, to je, ne preveč in ne premalo katoliški in tudi ne preveč ali premalo socijalistični, ker nismo v službi nobene stranke in nobene vere, temveč smo samo v službi interesov slovenskih delavcev v Ameriki. Na to pot smo stopili s trdno vero, da bomo na ta način svojim rojakom največ koristili. m povedati resnice, smo si to vzeli za nologa mi v upanju, da se doseže izboljšanje in da ro¬ jakom pokažemo, kdo je njihov resnični prijatelj in zagovornik in kdo ni. (STRAN 6 SLOVENIJA 69 KRASNIH DARIL ZA NAŠE NAROČNIKE IN ZASTOPNICE P Ste' ali roJ istv Ameriški Slovenci imamo mno¬ go časopisov, toda preveč jih ni, tudi če bi imela vsaka večja na¬ selbina svojega, kajti vsaka na¬ selbina ima svoje potrebe in za¬ hteve. V koliki meri je naše časopis¬ je dobro, oziroma slabo, to sodbo prepuščamo čitateljem, opozori¬ ti pa želimo čitatelje teh vrst na dejstvo, da je naš list nekaj iz¬ rednega, o čemer se bo vsakdo prepričal, kdor bo prebral to šte¬ vilko s pazljivostjo ter jo bo sodil stvarno, brez predsodkov, to je, po pravi vrednosti. Kdor pozna naše razmere, bo rad priznal, da nam je bil tak list nujno potreben. Tega se seveda tudi izdajateljstvo lista zaveda. Zato je isto pripravljeno storiti in žrtvovati kolikor mogoče naj¬ več, da se ta list razširi med a- meriškimi Slovenci. Ker pa nam je nemogoče po¬ slati posebnega potovalnega za¬ stopnika od naselbine do nasel¬ bine, smo se odločili, da damo to, kar bi imeli plačati zastopniku, svojim novim narčnikom v obli¬ ki daril. Razšiirti list v vsako slo¬ vensko naselbino, to je naša glav¬ na želja. DARILA ZA ŽENSKE i?yY - - J fcui j štev. 1. — Bel namizni prt z rožami in drugimi okraski. Velik je 64 X 64 palcev (inč). Vsaka gospodinja se more pota viti ž njim. Lep in čist namizni prt je vedno znamenje skrbne gospo¬ dinje. Ta namizni prt stane po trgovinah $1.50. Mi ga pošljemo vsakomur za 25 centov, kdor po¬ šlje zraven še celoletno novo na- naročilu označite barvo in obliko okraskov. V trgovinah stane ta prt $1.25 ali še več. Mi ga pošlje¬ mo vsakomur za 10 centov, kdor zraven pošlje še celoletno novo naročnino (1.50) na naš list. Za $1.60 dobite $2.75 vrednosti. Ne zamudite te prilike! * štev. 4. — Turški rdeče fran- žasti namizni prt, rdeče in bele barve. Jako primeren namizni prt za slovenske hiše. Vsaka na¬ ša gospodinja ga bo lahko s po¬ nosom pogrnila na jedilno mizo. Njegova velikost 58 X 68 palcev. Po navadnih trgovinah stane naj¬ manj $1.00 — Mi ga pošljemo vsakomur zastonj, ki nam pošlje poleg naročila tudi celoletno na¬ ročnino (1.50) na naš list. Za $1.50 torej dobite $2.50 vrednos¬ ti. Takih prilik je jako malo; ne zamudite je! bolj ozka in bolj visoka. Vsako rojakinjo lahko zadovoljimo! — Te torbice so jako primerna da- rilasZa praznike, za godove in dru ge prilike. Vsaka rojakinja, omo- žena ali samska, bo vesela take¬ ga daru! štev. 22. — Lepe zavese (firne- ki) ; kras vsake hiše. Vsaka go¬ spodinja skuša, da si nabavi čim- lepše. Slika štev. 22 nam kaže jako lep vzorec. To je vse skupaj en kos, a ima dolenji del v dva dela, tako, da izgledata dva. Nje¬ gova širokost je 58 palcev, a dol¬ gost 9 čevljev. Ako hočete bele, vam pošljemo bele; ako hočete nekoliko rjavkaste, vam posl j e- nino $1.50 na naš list. Briti se 8 to britvijo je v resnici igrača! si n* kup 1 bol 2 g __Varnostna britev kunami v primernem usnja- s K le iako primerna, da te "!o°nosi seboj, ker je nalašč h, f Prirejena. Kline so iz naj. wolišega iekla. To je ena najbolj ^ih priprav svoje vrste. Last vsi zadovoljni z njo. Po mk vinah stane $ 1 . 00 . - Mi jo tr 5 ‘‘ popolnoma zastonj vsa- P° b ,t .• 7 naročilom pošlje ce- komur, k naročnino (1.50) na U>1 - Usi Ako se težko brijete, je “Via krivda od sedaj naprej! 97 _ Brusilni jermen britve Jermen je ena glavnih zab v Dri raziranju. Najboljša Sev ni vredna dosti, ako je je,. b „ nič Zato smo mi za svoje meU -nike izbrali jermen, ki ima 'SStošti dobrega .jem«. mo rjavkaste. Zanj bi morali pla- Na tej sliki vidite enajst da- - ati y trgovini na jmanj okrog »aJ 00 dv< dva či di vec to tre daJ aln ljez n vo rov pod številkami 11, 12, 13, 14, dolarja M - pošljemo to zaveso 15, 16,17,18,19, 20 in 21. Ta da- vsa k om ur zastonj, kdor zraven rila stanejo po trgovinah 50 cen- naročila pošlje tudi ce loletno no- vo naročnino ($1.50) za naš list. tov, včasih celo več. Mi pošljemo _ __ eno teh daril zastonj vsakomur, | Te pr uike ne boste pustili! ki nam pošlje polletno naročni¬ no (75 c.) na naš list obenem z na štev. 23. — Jako čedna zave- ročilom enega izmed teh darov, sa (firnek) za slovenski dom. Se- Nobena rojakinja naj ne zamudi ga do polovice okna. Dolga je 4 štev. 5. — Krasna ročna tor¬ bica (portmone) iz usnja z jako trpežno podlago (futrom). Zra¬ ven spada tudi denarnica in notri je pripeto lepo ogledalo. Vsaka rojakinja bo vesela te torbice. Ista stane v prodajalni $1.00 — Mi jo pošljemo vsakomur zastonj ki nam pošlje z naročilom osem¬ mesečno naročnino ( 1 . 00 ) na naš list. Za $1.00 boste dobili to kras¬ no ročno torbico in poleg tega bos te še dobivali naš list celih 8 me¬ secev. $ 2.00 vrednosti za en do¬ lar! te prilike ter si tako pridobi le- čevlje; široka pa približno ravno po darilo zastonj. Mi’smo posve- toliko. Njegova vrednost 75 cen¬ tih več darov samo ženskam, ker tov. Glede barve isto kot štev. 22. vemo, da so te največkrat zapos- Mi ga pošljemo zastonj vsakomur tavljene za moškimi. Ako bi ka- ki z naročilom pošlje še osem-me- tera rada več darov, naj skuša sečno novo naročnino ($ 1 . 00 ) na pridobiti še kakega naročnika I naš list. zraven svoje naročnine. — Ako štev. 24. — To je v resnici ta- hoče katera rojakinja, ki pošlje k 0 j ep “firnek”, da s j lepšega 11 _ j _ , _ Y__ •_ /m-« ^ a\ l x 7 _ r ° celoletno naročnino ($1.50),na- s j ioro misliti ne morete, širok je mesto namiznih prtov 3 izmed 44 palcev, a dolg je 6 čevljev in Ste' v živ u Mnoge lo to d raznib d nl oziru ne sio floib vo Čilom naroč Ta je iz konjske kože ter je 231 i palcev dolg. Po trgovinah b«h plačali nanj eden dolar ah »» In več — Mi ga pošljemo zastonj vsakomur, ki poleg naročita po siie tudi celoletno novo naro&mo (1.50) za naš Ust. Prav nič ne odlašajte z naročilom, ako nima¬ te dobrega brusilnega jermena. tu navedenih darov, jih ji tudi radi pošljemo. pol. Eden za vsako okno zados- L - —- ^ Katera roja- ^ u j e< Q\ e ^ e barv isto kakor pri kinja ali rojak nam pošlje $ 6.00 štev n ki 2 2 . Vrednost tega je $1.25 ali še več. — Mi ga pošlje¬ mo zastonj vsakomur, ki nam poš lje poleg naročila še celo-letno novo naročnino ($1.50) na naš novih naročnin od svojih znan¬ cev, ji pošljemo vseh teh 11 da¬ rov zastonj. štev. 6 . — Jako lepa ročna tor¬ bica iz žameta. Vsaka rojakinja se bo lahko postavila ž njo. Zra¬ ven spada tudi denarnica iz ena¬ kega blaga. Kovinasti obrobek ima platinu podoben sijaj. Po tr¬ govinah stane $1.00. — Mi jo po- ročnino ($1.50) na naš list. Za šljemo vsakomur zastonj, ki nam $1.75 torej dobite prt, vreden z naročilom pošlje osem-mesečno $1.50 m se list za vse leto $1.50; novo naročnino $3.00 vrednosti za $1.75. Se izpla- list. ča! ($ 1 . 00 ) na naš štev. 2 . štev. 7. Kockast namizni I na torbica - Fina usnjata roč- marokanskega lika. prt s franžami. V beli in rdeči Jako trpežna podlaga (futer). barvi in deloma v modri. Prime- Zraven spada denarnica iz ena- ren kinč za vsako jedilno sobo. kega usnja in ogledalo. Cena tej Velikost njegova je 56 X 72 pal- torbici je $1.00 v trgovinah, a mi cev; dovolj velik za vsako jedil- jo pošljemo zastonj vsakomur, no mizo. Po trgovinah stane ta ki nam pošlje osem-mesečno no- štev. 11. — Lepi ovratni okra-l sek za žene in dekleta z verižico, dolgo 14 palcev. Po trgovinah boste plačali navadno 50 centov. štev. 12. — Krasna, lesketajo¬ ča se broška s ponarejenimi dia¬ manti. Približno en palec v pre¬ meru. Vsaka žena ali dekle je bo veselo. štev. 13. — Igla za klobuk z lesketajočo se glavico. štev. 14. — Lasna priponka in okrasek, okrašena z 31 kamenč¬ ki, udelanimi v dvojni vrsti. Vsa¬ ka roj akin j a se bo lahko postavi¬ la z njim. list. — Kdor nam pošlje $4.00 no¬ vih naročnin, mu pošljemo vse tri, ali pa tri ene in iste vrste, kakor kdor hote. darila za moške štev. 28. — Nož s štiromi kli¬ nami in držajem iz rogovine. E- den izmed najboljših nožev, kar se jih izdeluje v Ameriki. Moške¬ ga brez dobrega in lepeguoiasi skoro misliti ne moremo. Nastra ni ima udelan grb iz nemškega srebra. Njegova cena po trgo¬ vinah je $1.00. — Mi ga pošlje¬ mo vsakomur za 10 centov, ki; naročilom pošlje tudi celoletno novo naročnino ($1.50) za nas list. še danes pošljite ponj. štev. 29. — Brusilni kamen za britve. Eden najboljših kamnov te vrste, kar se jih sploh more dobiti. Po večini ga imajo vsi | brivci v svoji službi. Ni velik, a je zato dober. Po prodajalnah sta j ne $1.00. — Mi ga pošljemo po¬ polnoma zastonj vsakomur, ki z naročilom pošlje tudi celoletno novo naročnino (1.50) na naš list. štev. 15. — Dva lasna okraska s ponarejenimi dijamanti. Prime¬ ren dar zlasti za dekleta in mla¬ de žene. prt $1.25 ali še več. Mi štev. 16. — Tri ženske pripon- pošlje- vo naročnino ($ 1 . 00 ) na naš list. mo za 10 centov vsakomur, kdor Za $1.00 dobite $2.00 vrednosti . 1 ke> jako okusno izdelane in prak¬ tične. pošlje zraven še celoletno novo. Zagotovimo vas, da boste z njo naročnino ($1.50) na naš list. Za zadovoljni. $1.60 dobite namizni prt vreden $1.25 in še list za vse leto $1.50; štev. 8 -Isto kakor pod šte- -r--^I vilko 7; samo ročna torbica ima $2.75 vrednosti dobite za $1.60. | j- m--• -• ’ ■» ’ še danes se naročite! drugo obliko. Torej si lahko iz¬ berete po svojem okusu. štev. 3. — Jednako dober na¬ mizni prt kakor štev. 2 , samo ... franž nima. Jako trden in drži v . 0 samo torbica ima bolj — ---ii i i ... štev. 25. štev. 17. ni okrasek. Varnostna britev z ročajem za britje in brušenje. I Zraven spada tudi 12 najboljših Nenavadno lep las-okvir je nikel -platiran in tako narejen, da se kline z največ • 1 ’ • štev. 18. — Lasna priponka in , , . x . . \° lahkoto pritrjujejo in odstran- ok ^k z mnogimi lesketajočimi jujejo. Vse to je spravljeno v 1L oim/Mi j., .. . L Štev - 30- st . . Kjer i e ,, ^ lro J za striženje T 'imeli r 1 T V doma. Ta < 1 , ■■ ^ P ri P nW | 'd svoi / >J l!iko dobro opra¬ ne okrov Se kovinah stoj ga p 0 gi • ene # a dolarja. — Mi ki naroči/™'\ * a : S .* onj vsakomg ’ na roČni no < ‘ kletno nov« ptice z razprostrtimi peruti. Ze¬ lo priporočljiva. stane skupno z 12 - m nah Mi pošljemo za 10 centov vsakomur, ki zraven pošlje tudi celoletno novo naroč- štev. 32. — Gumbi (kn°^9 . rokave in igla za kravato, vs^h treh kosih bo urezana v - — ffiAH četna črka vašega imena, platirano vse. Pišite, ce n»j hočete imeti im njih. Ni 1 ^ po trgovinah je $ 1.00 in tov za vrezan j e črk. — L n ° ■ - Ur > Ai n ; se toi komade r* Sjj&Uu priloži c*! 'etno novo naročnino ($1-5®) 7 na š list. I K nih Kdc osei mo stot šl ča z 75 o k ne z »vini ke ir tudi alun satu Sl rokj ka 2 dov Paj 75 a zd Sl JtlOl Si igla & Piv ^i S k an v e j \’a S % i I hi, h hi SLOVENIJA Ustna harmoni¬ jev. 33. ka ali orgljice. Slovenci so že po rojstvu nagnjeni na godbo. Kdor s i ne more boljšega nabaviti, si kupi orgljice. Tu so ene izmed najboljših, kar se jih da dobiti. 20 dvojnih lukenj in 40 znetmi, dva čisto-glasna zvončka in še več drugih prednosti odlikujejo to tremolo-harmoniko. Po pro¬ dajalnah stane $1.50. Mi jo po¬ šljemo zastonj vsakomur, ki poš¬ lje z naročilom tudi celoletno no¬ vo naročnino (1.50) na naš list. štev. 34. — Ameriška zastava v živih barvah na dobrem blagu. Mnogo naših rojakov si je izbra¬ lo to deželo za svojo domovno. Ob raznih praznikih pravi Amerikan c i razobešajo zastave in v tem o Z iru tudi slovenski državljani ne smejo izostati. — Mi pošlje¬ mo 5 čevljev dolgo krasno zasta¬ vo vsakomur zastonj, ki z naro¬ čilom pošlje tudi celoletno novo naročnino (1.50) za naš list. STRAN 7 hite^enn povedano > do- J mesece, ne da bi pomočili v tinto. 1"“ < eh daril Pero j; 14 karatno zlato, torej tite na n-išT j 'j n | ' :i * t0 se naro- nikoli ne zarjavi. Krasen in dober el XT S za mesecev, to svinčnik s priponko, da ga ne mo¬ ril ni* ° eno izme d teh da-hrete zgubti, in vse kar zraven no manj kot 75 centov. | spada. Vse to je v lepi šatulji. Vrednost tega darila je najmanj $1.25. — Mi pošljemo vsakomur zastonj, kdor naročilu priloži še celoletno novo naročnino ($1.50) za naš list. štev. 58. — Krasen album za 300 razglednic (ansihtc karte). Platnice so iz ponarejenega.us¬ nja. Na zunaj je okrašen z lepi¬ mi nariski in zlatimi črkami. Ce¬ na v trgovini mu je od 65 c. do 90 c. — Mi ga pošljemo zastonj [vsakomur, ki naročilu priloži o- semmesečno naročnino (1.00) za naš list. štev. 59. — Kuhinjsko orodje, katero bodo zlasti naše gospo¬ dinje in kuharice z veseljem po¬ zdravile. Mali in veliki nož, se- štev. 64. — 26 kosov srebmas-1 Mi jo pošljemo popolnoma za- tega orodja: 6 nožev, 6 vilic, 6 stonj vsakomur, ki nam pošlje malih žličk, 6 velikih žlic, nož z a $ 15.00 nove naročnine od svojih maslo in žlica za sladkor. Vse p r Ija.t e lj eV ali znancev pride v krasni škatlji. Ako ho- « - __ čete razveseliti svojo ženo, tedaj Štev. 69. Lep & ia 0 ’ glejte, da ji preskrbite to dari- katerem moiete igia 1 \se p os . lo. Malo truda, par besed pri va- P° ^ as . u -i e f na ^ gra 0 onorr ? ,. ših prijateljih in prišlo bo v va- ?25. Mi pošljemo zraven šo hišo to darilo .vredno $6.001 plošče, tako da imate takoj go ^ Na tej sliki vidite 12 krasnih daril. Kdor nam pošlje 50 cen¬ tov, to je 40 centov za četrtlet¬ no naročnino na naš list in še 10 centov, temu pošljemo eno izmed m zagi h 'TV* teh daril zastonj. Vrednost teh 'P°«l. |emo te stin flaril sega od 25 centov do 45 cen- f ^ Zast ° nj ’ ^ d ,° r narociJu pn ’ tov. Ne pozabite povedati, katero | jftf* ™ V ° celoletno naročnino številko hočete! štev. 44. tobak. Usnjat mehur za štev. 45. vo. vo. štev. 47. za nas list. štev. 60. — šest niklo-srebmih velikih žlic, vrednih $1.50. Vsa¬ ka gospodinja se bo postavila z Pipa z „Mutt” gla-1 n .]imi. — Mi jih pošljemo zastonj vsem onim, ki naročilu prilože še celoletno novo naročnino ($1.50) ($1.50) za naš list. štev. 61. — Prava šolska tor- štev. 46. — Pipa z „Jeff” gla- popolnoma zastonj. Pošljite nam $9.00 nove naročnine in mi vam pošljemo to darilo popolnoma za¬ stonj. štev. 65. — Pisalna hrastova mizica. Vsak rojak ali rojakinja, samski (a) ali zakonski (a) želi v hiši. Danes si doma’ brez godbe ene ali druge vrste niti misliti ne moremo. Mi pošljemo grafoion n plošče popolnoma zastonj, kdor nam pošlje $16.00 nove naročni¬ ne od svojih prijateljev in znan- cev. Kakor vidite, dobite lahko eno Na delo! hur (mošnja) ™ j* a ’ ** “ premoči ' K “' ‘ • kor nalašč za vašega fantka ali Na tej sliki vidite devet kras¬ nih darov, ki so spodaj opisani. Kdor nam pošlje naročnino za osem mesecev (1.00), mu pošlje¬ mo enega izmed teh darov za¬ stonj. Izberite si številko! štev. 35. — Jako dobra krta¬ ča za obleko v vrednosti okrog 75 centov. štev. 36. — Pisalne potrebšči¬ ne za šolarje ali za dom. Poleg svinčnikov, peres, držala, radir¬ ke in drugh stvari, spada zraven tudi zgibalni kozarec za vodo iz aluminija. Vse to je v jako lični šatulji. Štev. 37. — Gumba (knofa) za rokave, kravatna igla in pripon¬ ka za kravato. Vsak rojak bo za¬ dovoljen s tem darilom. Vse sku¬ paj stane po trgovinah najmanj 75 centov. Štev. 38. — Močan žepni nož z dvema klinama in ročajem iz rogovine. Pravi nož za delavce. štev. 39. — Lep privesek za u- * ro. Zraven je verižica, s katero se ura pripne k vestji, da je ne more zgubiti ali nihče okrasti. štev. 40. — Krasna kravatna igla s ponarejenim diamantom, ki se na zunaj nič ne razlikuje od pravega. Diamant se nahaja v črnem enamelju. štev. 40. — Izvrstna meksi- kanska pipa z obliko bikove gla¬ ve in s pokrovom na verižici. Pra¬ va redkost. štev. 42. — Nenavadna fran¬ coska pipa z velikim kotličkom. štev. 43. — Izvrstna denarnica iz telečjega usnja. To je skoro gotovo najbolj praktična denar¬ nica našega časa. Koliko denar¬ ja se zgubi, ker nimajo ljudje pravih denarnic. štev. 48. — Gumbi za rokave in kravatna igla. štev. 49. — dobro delo! štev. 50. — s trobentami. Krtača za obleko; Ustna harmonika štev. 51. — Nož z verižico. Ja¬ ko primeren za dečke ali tudi go¬ spodinje. štev. 52. — Jako primeren nož za mladino a tudi za one odrast- le, ki ne rabijo močnejšega noža. štev. 53. denarnica. Na vso moč lepa štev. 54. — Pipa (fajfa) v o- bliki revolverja. štev. 55. — Dve krasni krava- \ od ko j ih vsaka stane najmanj 25 centov v trgovinah. DARILA ZA VAŠ DOM deklico. Vrednost okrog 50 cen¬ tov. — Mi jo pošljemo zastonj vsakomur*, ki naročilu priloži še polletno novo naročnino (75c.) na naš list.' štev. 62. — Niklo platirana bu¬ dilka, visoka 6 in četrt palca. Zvo ni cele pol ure v presledkih. Vsa¬ ka izmed teh ur je natanko preiz¬ kušena, predno zapusti tovarno. Mi jo pošljemo za 10 centov vsa- komur, ki naročilu priloži še ce¬ loletno novo naročnino ($1.50) na naš list. štev. 63. — šest lepih in dobrih jeklenih nožev in šest vilic v lepi šatulji. Ako hočete kaj trpežne* ga, tu imate. Vrednost $1.80._ Mi pošljemo to darilo za 25 cen¬ tov vsakomur, ki naročilu prilo¬ ži še celoletno novo naročnino ($1.50) na naš list. List in dari¬ lo za $1.75. Se izplača! DARILA ZA NAŠE ZASTOPNIKE IN agitatorje Štev. 57 — Tu se nudi kras¬ na prilika zlasti za one, ki imajo iveliko opraviti s pisanjem, to je iza trgovce in društvene uradni¬ ke. Pisalne potrebščine: Foun- tain pen (studenčno pero), ka¬ terega enkrat napolnite s črnilom in boste ž njim pisali tedne in S imeti en prostor, kamro se sprav- teh krasnih daril ali. pa vsa, ne ljajo pisma in druge listine. Ob- L M bilo treba p i a čati en sam enem je lep kos pohištva. Zgorn- L ent iz svojega žepa. Torej ni ja od p, tina se zapira in zaklepa. I nobenega vzro ka, zakaj bi si ne Isto s spodnjim predalom. Vred- preskrbeli te h daril. — V prija¬ la ‘ t $8.00. — Mi jo pošljemo po- teljskem pogovoru omenite naš polnoma zastonj vsakomur, kdor m in zmaga bo vaša ! nam pošlje $11.00 nove naročni¬ ne na naš list. I POZOR ! Čitatelj in čitateljica! Ne mi¬ li, da ta darila niso dobra zato, ker jih dajemo po večini zastonj. S tem bi sebe najbolj ogoljufali, ker bi si namesto prijateljev in zagovornikov pridobili samo so¬ vražnike. Mi pa hočemo na vsak način, da postanete Vi naš pri¬ jatelj ali prijateljica in da bos¬ te za list agitirali! Kakor smo že v začetku omeni¬ li, je naša glavna želja, da se list razširi tudi izven države VViscon- sin in zato stavljamo na vas proš¬ njo, da se naročite na ta prekoris- tni list ter ga obenem pirporo- čate med svojimi znanci in pri¬ jatelji. Da nam je mogoče dati toliko smo se pogodili z eno naj večjih tvrdk v Ameriki. V nekaterih slučajih imamo direkten stik z fabrikantom. Toda kljub temu nas to stane več kakor si morete misliti; a vse to samo zato, ker želimo razširiti list. In mesto, da bi mi plačali na stotine dolarjev potovalnemu zastopniku za že¬ leznico, hotele, dnevnice in mno¬ ge druge stroške, smo vse tako uredili, da pride ves ta denar na¬ zaj v roke naših naročnikov, ki . so ga bolj' potrebni kakor boga¬ te železnice. Vsi na delo za “Slovenijo”! Zahvaljujoč se,Vam že vna¬ prej, ostaja z odličnim spoštovanjem Vam udano Upravrtišivo “Slovenije” * * * štev. 66. — Gold filled (zlato- mešana) ura. Garancija za 10 let je usekana na uri. Krasno darilo v resnici! Vrednost med brati $7.00. Mi jo pošljemo vsakomur zastonj, kdor nam pošlje $10 no- e naročnine od svojih prijateljev in znancev. štev. 67. — Krasna na-omarna ura. Ponos in cir vsake hiše. V trgovinah stane najmanj $10. — Mi jo pošljemo popolnoma za¬ stonj vsakomur, kdor nam pošlje $15 nove naročnine za naš list od svojih prijateljev in znancev. Še danes pojdite na delo! ig * 1 fšflin felfe® . štev. 68. — Dvovrstna itali¬ janska harmonika. Pri tej har¬ moniki dobite marsikako moder¬ no izboljšanje, katero pogrešate pri drugih harmonikah, kar se tiče lepote ali glasu. Italjanske harmonike Weidlichovega tipa so svetovno znane. Vrednost $10. — ČAJ IZ LIPOVEGA CVETJA. Poleg bezgovega cvetja je naj¬ bolj priljubljeno še lipovo za pripravljanje čaja. Te vrste čaj se pije ako se hoče povzročiti potenje. Iz lipovega cvetja čaj je mnogo prijetnejši za piti kakor pa oni iz bezgovega, ter deluje jako izvrstno na pljuča, ako je človek prehlajen kakor tudi na druge dihalne organe. Zdravo je Studi za bolezeni ki pridejo od prehlajen ja ledvic. Lipovo cvetje se mora nabirati vedno tedaj, dokler še ni prezrelo tako da dobi potem ko se posuši v senci, (ne na solncu) lepo zelenkasto rume¬ no barvo. VIKTOR PETEK 268 FIRST AVE. Moderno urejena slovenska BRIVNICA Se priporočam občinstvu za mnogobrojen obisk. SLOVENIJA — H Jugoslov. 4 , Zveza s Podporna „Sloga„ VSTANOVLJENA L. 1914 INKORPORIRANA L. 1915 Sedež: Milvvaukee, Wis. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: JOIIN KRAINC.408 Park St, Milvvaukee, Wis. Podpredsednik: LEOPOLD ZORKO, 827 Indiana Ave., Sheboygan, Wis. Tajnik: JOHN ERMENC, 288 Grove St., Milvvaukee, Wis Blagajnik: MATH. ŠTIGLIC, 415 Florida St., Milwaukee, Wis. Zapisnikar: FRANK MAT1TZ, 212 Greenbush St., Milvvaukee, Wis. NADZORNI ODBOR: I nadzornik: IGNAC KUŠLJAN, 229 First Ave., Milvvaukee, Wis. II. nadzornik: ANTON TOMINŠEK 611 Park St., Milvvaukee, Wis. III. nadzornik: JOŽEF BENDA 471 — 53rd Ave., West Allis, Wis. POROTNI ODBOR: Predsednik: ALOIS GOLOB, 114 Franklin St., Port Washington, Wis. JOHN STAMPFEL, Grafton. Wis JOHN TURK, 456 — 64th Ave., West Allis, Wis. POMOŽNI ODBOR: MARTIN JELENC, 300 Mineral St., Mihvaukee, Wis. MARTIN ROP, 308 Secord Ave., Milvvaukee, Wis. ANTON SEM, 440 — 7th Ave., Milvvaukee, Wis. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. P- LANGLAND’ Corn. Nat’1 Ave. in Grove-st Glavne seje se vrše vsako drug sredo meseca na 288 Grove St. ob 8. uri večer. Uradno glasilo: SLOVENIJA. Kdo in kaj ovira napredek? (Popravek: Spada na peto stran v strto to je predzadnjo kolono med 41 . in 42. vrsto.) v združenj u moč in rešitev delav¬ ca, ljudje, ki hočejo biti najbolj napredni in ki so vedno polni lju¬ bezni za slovenskega delavca. Torej samo zato, ker se j e zama¬ jalo par stolčkov, se ne moremo združiti. O, kako bridka je ta re >- nica in kako žalostna za ameriške Slovence! Ako se po zakonu ne moremo združiti, zakaj niste tega takoj povedali; zakaj ste delali s-^oške in zapravljali ljud¬ ski denar in vodili ljudi za nos? Angleški pregovor pravi: Where there is a will, there is a way (vse se doseže, če volja zato); in da so vsi vaditelji imeli prav resno voljo, bi se združili že zdavnaj, a vedno se je iskala dlaka v jajcu, vsled česar je bilo vedno vse narobe. Stomiljonske korporacije se združijo, a nekaj tisoč Slovencev se ne more zdru¬ žiti. Bežite, bežite in farbajte ko¬ gar hočete, razsodnih ljudi ne boste! SLOVENSKA LIGA. Grozne žrtve evropskega klan¬ ja so vzbudile vse civilizirane narode; zato bi bilo čudno, ko bi Slovencev ne. Naša kri j e tekla v potokih takoj začetka in mrtva trupla naših bratov so krila rus-1 ke poljane. Oo vsakem pišu vzhodnega vetra se nam j e zdelo, da čuj emo kosti prtresuj oče vike, umirajočih bratov in sinov, zdelo se nam je, da čuj emo moreči plač naših mater, žen, deklet in otrok. Kako j e mogel človek osta¬ ti miren v takih okolščinah? Nehote smo začutili v sebi nagon, da se zganemo in da opustimo tisto naše mrtvo in brezbrižno življenje, kajti vsakdo je začutil v svoj em srcu, da nosi del krivde tega gorja zaradi svoje brezbriž¬ nosti, neodločnosti in nevednosti. Nič več ni drag nam spanja mrak, na delo naj vodi nas korak, to je bilo tedaj naše geslo. Slo- venski narod v Ameriki je začutil v sebi nove moči, hotel je revol- tirati, hotel je vstati in začeti novo življenje. Narod je hotel samo življenja, ker so bile nje¬ gove moči presilne, da bi mogel misliti na smrt. Kako važen moment je mo¬ ment vstajenja za vsak narod in blagor onemu, ki je imel v ta¬ kem momentu sposobne in do¬ volj široko imsleče voditelje. Ameriški Slovenci jih nismo imeli, to je enkrat ena; kar smo imeli je bila nesposobnost, se¬ bičnost oskosrčnost in stran¬ karski šovinizem; vse kar smo imeli dobrega, je, ali ostalo v ozadju, ali pa bilo brez moči, da bi storilo to, kar mu je velelo srce. Koliko komedijanstva, koliko teatralnosti in „šaušpilarstva” smo videli v onih dneh; menda še nikoli toliko. Naj prvo je pri¬ šel “veliki duhoven”, razprostrl roko nad ljudstvom ter ga poškro pil z vodo sebičnosti in je pokadil z kadilom duševne omejenosti. Del njegovega ljudstva je pal na kolena in uklonil glavo brez vpra¬ šanja in misli; a bilo jih je še veliko, katerih ta “blagoslov” ni omamil. Videvši to je dvignil ve¬ liki duhoven palico. Tudi ta ni vseh spravila na kolena ^ ostale je dal prepalčinati ter jih izgnati kot upornike in škodljivce. To je bilo prvo dejanje. Koliko dejanj je prazaprav imela ta komedija, se ne da povedati; menda brez števila. Omenimo naj samo zad¬ njega, ki je bilo povsem enako o- nemu iz svetega pisma, ko je sa¬ tan skušal Krista. Razlika je bila samo ta, da pri Kristu satan ni zmagal, pri Slovenski ligi pa je. Teater je minul in gledalci so se razšli mrmraje v nezadovoljnosti in razočaranju. Ob obletnici ustanovitve Slo¬ venske lige je prinesel eden iz¬ med naših listov značilni članek, v katerim vprašuje, kako je to mogoče, da ameriški Slovenci v tako važnih zgodovinskih časih spemo, pri tem ko se ves ostali svet najživahnejše giblje. Pravi, da smo brez srca in brez čuta, da smo živi mrliči itd. — Kaj je bil pravzaprav namen tega članka, ni popolnoma jasno; nam se doz¬ deva, da je bil pesek v oči, kajti uprav isti list je največ pripomo¬ gel, da so tudi oni zaspali, kar jih ni “veliki duhoven” uspaval. Člankar bi storil veliko uslugo slovenskemu narodu, ako bi s prstom pokazal na one, ki so nas ogoljufali za vstajenje; da bi jih mogel narod razločno videti; toda s tem, da je meninič tebinič (Dalje na peti strani 4.,kolona. 43. vrsta) VELIKA VELIKONOČNA PRODAJA OBUVAL MOŽKI ŽENSKI IN OTROČJI cbalji L- Vsakovrstne oblike kakršne želite, za de¬ lo ali za praznike. CENE take, ki ne olajšajo denarnice. rvrnnMT tt 7 a voalaIMOŽK 1 ČEVLJI KOT ZGO- 0 I R( )( J 1 ( E\ I jJ I A\ \ SAM ) 1C> * T s\i\ (%r 1 j* ~ na D T TTV/f E 1 NOGO, ČRNI ALI BELI. RAJ 0U $1 ' 95 d ° $a,0 °’ RUME CENE ZELO NIZKE. NI ALI ČRNI, NA TRAK ALI NA GUMBE. ŽENSKI ČEVLJI, BELT ČRNI ALI RUJAVI PA¬ TENT ALI SVETLO US¬ NJE, VISOKE ALI NIZ¬ KE PETE, NA TRAK ALI GUMBE. NA IZBIRO SO VAM TI MODERNI ČEV¬ LJI PO ZNIŽANI CENI SAMO V SOBOTO. $ 31 MALI OGLASNIK Za enkratno prjobčenje 3 cente za vsako vrsto. Najmanj 10 c. za enkrat. Na mesec stane vrsta 10 centov. DVA KONJA NA PRODAJ. Lepa in mlada in dva voza z vso opravo. Vpraša ge pri FERKO BROS, 270 FIRST AVE. NOVE OBLEKE po meri in nizki ceni do¬ bite pri J. KRA1NC, 296 G ROVE STREET. BRODA SE v najlepšem kraju naselbine hi¬ ša pod lastno ceno. J. ERMENC,, 288 (»rove St FRANK FUŽIR HOTEL IN SALOON 228 REED STREET Priporoča snažna prenočišča, sobe na teden ali na dan. Vedno sveže PABST PIVO. Telefon Hanover 3843-Y •SLOVENSKI URAR IN ZLATAR V ZALOGI IMAM VSE VRSTE ZLAT¬ NINO IN SREBNINO TER URE, URE BUDILKE, ZAPESTNICE ITD. Popravljam ure vseh vrst po najnižjih cenah, hitro in dobro. Za vse jamčim. FRANK VAČUN, 291 GROVE STREET lipf STOJTE! STOJTE! POGLEJTE Sl moje zemljišče oziroma lote, ki so ravno irav^ State Fair Parka. \Vest Allis. Pet minut peš do Allis Chalffl tovarne in eden blok do Street kare. Cene z.emljišču na NVest Allisu rastejo, ker raste mesto. H pite labko sedaj aker zemlj za tisto ceno, kot v Milwauk®*J čevljev loto. Lote so velike pol akra in celi aker. Posebno P r ^l ročljivo, kdor hoče živeti na svežem zraku ter ima veselje i narstvom ali kokošjerejo. . . ul | Cena: Pol akra $650, celi aker $1250. Malo naplačilo in laW a | |ohroki. Poglejte si, ne bo vam žal! LOUIS LO NČARIČ, 511 PARK ST., MILVVAUKEE. NAJBOLJŠE FARME ZA NAŠE ROJAKE SO V CHIP- PEWA .IN .RUSK VVISCONSIN. • COUNTY, OBRNITE SE ZA POJASNI- DA NA SLOV ENSKO NASELBINS KO DRUŽBO 19S LOUIS BEWITZ, lst Ave., Milvvaukee, Wis. MCGEOCH WEST ALLIŠKE HIŠE Postavimo vam dom po V< ‘“U naročilu proti majhnemu uap Čilu, ostanek pa plačate ko , narino. A. G. DRESHYNSKI AGN ' 1 373—49th AVE Phone VVest Allis 327 .j Telefonirajte in agent P vam z vsemi podrobnostim- SEZONA Z ASTAVITI HIŠE JE TUKAJ Kupci z lepotnim čutom pridejo k nam, da jim nariše¬ mo načrte za njihove nove stavbe in hiše prvovrstno ZAKAJ ? . Vprašajte kogarsikoli od stoterih, katerim smo napravili načrte in stavili poslopje za nje. Mi vam damo ves denar ali samo nekai MI VAM GARANTIRAMO, DA PRIHRANITE DENAR THE HINKLEV CO. ICOR. 53RD & NATIONAL A ME S. Telefon VVest Allis 75 SLOVENSKA izkušen^ N U , R E Z I j . BOLNIŠKA POSTREžNI cA AVE J t z VI ŽE 1? Pl 5 Ki Pi D bi Ce Pii Ata 1 dej; dej- 2 v a , % V s % s e Ul TELEFONIH AN 0\