Cerkvene zadeve. Sv. misijon pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. Za tukajšnjega plodonosnega pastirovanja preblagega g. župnika Jožefa Sinka smo doživeli pri Sv. Bolfenku že marsikaj veselega in koristnega. Posebno duhovno veselje pa so nam oskrbeli letos. Prvi teden po binkoštih je prišel semkaj znani slikar g. Franc Gornik, ki nam je našo itak že lepo cerkev še bolj okrasil s podobami sv. Družine. Tako do cela preslikana hiša božja je pa dobila še drugi kinč, to je po našem vrlem podobarju Cerku izdelan kip sv. Družine za stranski oltar — menda prvi v škofiji; k temu pa še tri nove svetilnice za večno luč. — Malo in veliko je bilo nad vse veselo tako krasne cerkve. To naše veselje pa je prikipelo do vrhunca ob priliki blagoslovljenja novih podob, kar se je zgodilo na dan male gospojnice. Gospod župnik so si menda mislili, da bi ne bilo dobro, če bi srca njih ovčic ne bila ednako ozaljšana, kakor je cerkev; zatorej so nam oskrbeli trajen spomin na blagcslovljenje — sv. misijon. Že v soboto, dne 7. septembra so prišli čč. gg. misijonarji: Macur, Kitak in Klančnik iz Celja, ki so se koj istega popoldne lotili trudapolnega delovanja s tem, da so imeli govor za šolarje, koje so potem spovedali in drugi dan slovesno obhajali. Pa tudi za odrasle je bila še isti dan pridiga. Med molitvijo sv. rožnega venca, med peljem in slreljanjem so se prenesle dne 8. sept. po ranej službi božjej podobe sv. Družine iz kapelice v Bišu v veličastnej procesiji, kojo so vodili velč. g. dekan Jurčič, spremIjani od gg. misijonarjev, sosednih gg. župnikov J. Tomaniča ter J. Pajtlerja v farno cerkev, kjer so g. dekan podobe s slikami vred blagoslovili. Hvala stoterna vsem, ki so k tej lepej slavnosti kaj pripomogli! Glede na sv. misijon mora vsakdo priznati, da so gg. misijonarji bili neulrudljivi na prižnici in v spovednicab. Verno Ijudstvo je pa to tudi priznalo s tem, da se je ves čas izgledno obnašalo, da je v zelo velikem številu poslušalo trikrat na dan svete govore g. pridigarjev ter da je rado zahajalo k spovednicam. Ni ga menda farana, ki bi ne prejel v tem sv. času sv. zakramentov, pa tudi mnogi sosedni farani so to lahko storili. Vseh obhajancev je bilo namreč čez 1600, med tem, ko jih ima domača župnija komaj 700. Sklepni govor so imeli v nedeljo, dne 15. sept. popoldne gosp. Macur, proti koncu proseči blagoslova božjega za sv. očeta papeža, za sveLlega cesarja, mil. knezoškufa, domačega župnika, župane, učitelja in vse farane. V svete misli zatopljeni smo sprejeli papežev blagoslov in potem zapeli zahvalno pesem. Ko so gospodje še v ponedeljek opravili molilve za rajne, so se od nas poslovili. — Hvala tisočerna gorečim oznanjevalcem svetih naukov Kristusovih, hvala srčna č. g. spovedniku Meznariču, hvala brezkončna blagetnu g. župniku za neizmerno veselje, katero so nam pripravili! Dal Bog vsemogočni, naj obrodi njih trud obilen sad, dal Bog, naj še pasejo leta in leta to svojo čredo, ki jim naj bo vedno srčno udana! Hvaležni župljani.