•oltnlna platana v gotovini Cena 1 Oln J fKUPUJ | DOMAČE)! k BLAGO i/ Letna naročnina inaša Din 40*—. UrednlStro in nprara ▼ Ljubljani, Selenburgora nlica it 8/1. Račun pri Poštni hranilnici It. 16.180. Rokopisov ne vračamo 1 Telefon St. 21-09. v Llubllanl, dne 21. julija 1934. Štev. 29 — Leto lil. IZHAJA VSAKO SOBOTO S!La^L. Malo razgovora med NO in TPD Kdor je bdi v vojni pešale, ta se sigurno spominja jeze svojih tovarišev iz tretjega ali četrtega voda na manevrih. Običajno 1^ da se kolona v četi sama od sebe razteguje, pa se zadnji utrujajo tekajoč, da dosežejo sprednje vode na predpisano razijo. A na odmorih, ko so zadnji šele do-da pridejo na mesto, se čelo kolone fce dviga in odhaja in tako za te zadnje ni odmora. Zato pa morajo voditelji skrbeti, da "^postavijo ravnotežje s pogostim izmenjavanjem čelnih. In tako tedaj na čelo oJone stopajo zadnji, a prvi odhajajo na J^ova mesta — da poizkusijo sami, kaj ,pan:ie!ni hiti v tretjem ali četrtem vodu. Tudi v našem društvu se vsi tisti, ki f° s® pojavili na čelu kolone vztrajno in ^zobzirno odmikajo. Z vsakim dnem je Y^cja razdalja med prvimi in poslednjimi. Zadnji to vidijo, obupani so in jezni. Oni P™1 bi morali to zapaziti. Skrajni čas je, toda kljub temu izgleda, da prvi tega še zapazili in jim bo treba to še marsikdaj povedati, če bo sploh kaj zaleglo. * * * v "V zadnjih vrstah kolone našega dru-.a se nahajajo nezaposleni. Naša statistika jih prikazuje z razmeroma zelo majhnim številom. To pa radi tega, ker se ona druga mnogo večja množica sploh ne pojavlja v statistiki. Zato pa obstoja v velikem številu in živi v še večji bedi. Vsa naša mesta in vasi so jih polne. To so večinoma tisti kmetje, ki so v času prosperi-tete prodali svoje malo zemljišče na vasi ® Prešli v mesto očarani »z lažjim in lepšim« življenjem, ki so ga tam našli. Sedaj begajo brez dela, prosijo, zvijajo se; vsakemu za^ kogar mislijo, da ima nekaj vpliva, iznašajo svojo bedo in svoj obup ter ga prosijo dela. Pristajajo na delo, ki ga Poznajo ali ne, zadovoljni so z vsakim plačilom, ker nimajo ničesar. To so tisti ljudje na tekmovališčih, po trgih, okrog kolodvorov, pred tvorniiškimi vrati, ki se tudi z očmi ponujajo vsakomur, ki jih pogleda *n s tem osvetli z neko malenkostno nado, ^a bo tu morda nekaj zaslužka. To so tisti ljudje, ki jih med tem, ko vaš voz teče po cesti, prehitevate ali srečavate, kako z žabjem pod pazduho ali torbo na rami ho-I.’° Prašni in trudni ne dvigajoč pogleda od svoje poti, ali pa dvigajočih oči, iz ka-jenh niti ta edini trenutek ne more pobegniti težka skrb. — Njih vidite, toda njihovih žena in otrok ne vidite. Kakšen ■!e praznik in kakšno veselje pri njih, ko Je odgodeno vprašanje najemnine in ko je vsaj za en dan zasiguran suhi kruh. Kolibo solz se tu požre in kako srce teh ljudi P°d udarci take bede in pred prizori tujega obilja hitro okrne. Toda v očeh ostaja neka trda in uporna volja za kate-re se ne more videti ničesar drugega! Pred temi korakajo vrste tistih, ki 80 UsPeli najti kakršno delo, toda nezadostno plačano. Ako so v mestih se ®ucijo in trpe: Nikdar siti, nikdar brez epke skrbi na ramah, kot tudi ne brez ezkih Okovov na nogah. Ako so na vasi, X* 1 °b krompirju in kruhu v ponošenih Dlekah in obutvi in brez svetlobe; skorjo tudi s soljo; hiše jim že davno niso Tim i ‘n 'lz njih udari, ko se vrata od-ko diih bede, in mrak — toda tudi Vezan 0 sve^°be ne bi bilo kaj videti. roma^1 -na sv°i kmečki položaj na tisti si-odločn? ki P™ & ostala, premalo usod krenejo v svet in iščejo boljšo v . °’ ,®° srečnii, ako jim uspe, da se na si priklenejo na nekoga bogatejšega, da postanejo njegovi klijenti v starem rim-. ©m smislu, toda z mnogo hujšo usodo, redko kedaj imajo opravka s plemi- srca, toda često s pajkom. Eto, tako izgledajo zadnje vrste naše ^ftega in poslednjega — društvenega Vfx' *^°. 80 vam slika ne zdi dovolj strašna, nikar ne mislite, da stanje ni obupno: obdolžujte to slabo pero ali svojo trdo dušo, toda verujte, da je stanje ®flnogo hujše od tega. Toda čelo četrtega voda se odmika in odmika. V listih čitamo, da našim bogatim (Nadaljevanje.) Srečno! To je stari pozdrav rudarjev, ko odhajajo na delo v črne rove, v katerih preži na nje neprestano smrt. Srečen povratek si žele drug drugemu in je gotovo lepo, 5e se poslužuje tega pozdrava tudi TPD v svojih pismih. Seveda zveni ta pozdrav nekoliko mučno, če zaključuje dopise take vsebine kot jo ima od nas priobčena okrožnica TPD od 27. VI. 1964. Ta »Srečno« je pognal delavstvo TPD v skrajen obup in ga privedel do odločitve, da raje pogine v rovih kot bi živel na površju zemlje, spremljano 'in biagoslavljano od takih voščil in naklonil svojega službo-dajalca. Uradništvo in poduradništvo TPD je zgubilo z dosedanjimi tremi redukcijami ca. 30 odstotkov svojih prejemkov. Pri tem je treba povdariti, da jim more podjetje odpovedati službe na tri mesece. Pri zreducirani plači še nesigurnost in občutek, da se znajde lahko vsak trenutek na cesti, če ne parira oz. če ne vživa potrebnih simpatij svojih nadrejenih. Večji del uradništva in poduradništva — radi jasnosti podčrtamo ponovno, da tu ne gre za vodilno uradništvo — se je stalno udejstvoval v nacionalnih društvih in imajo ravno uradniki in poduradniki ogromno zaslug na tem, da se je naše delavstvo obnašalo doslej tako korektno in dokazalo z vsem svojim nastopom. da ne zasluži neprestanega psovanja s komunisti. Pojdite v sokolske telovadnice, poglejte v druge nacionalne organizacije, povsod boste našli uradnike in poduradnike TPD, ki se žrtvujejo v svojem službe prostem času ter dajejo iz svojih itak že pičlih sredstev, kolikor pač morejo. Vsled tega je javnost dolžna -posvečati pažnjo tudi stanju tega uradništva in poduradništva, vsled tega se mora ravno NO zanimati tudi za te brez dvoma pozitivne in konstruktivne delavce. To tem bolj, ker obstoja še danes velika razlika v postopanju TPD napram posameznim uradnikom 'in poduiradnikom. Nd nobene pragmatike, ki bi skrbela za automatično napredovanje sposobnih in vestnih uradnikov in pod-uradnikov, njih napredovanje je odvisno le od dobre volje nadrejenih. In tako imamo primere, da je Nemec ali celo inozemec z manjšo službeno dobo plačan bolje kot vsaj enako sposoben in enako vesten domačin. Kako vpliva to na moralo in na razpoloženje zapostavljencev, tega pač ni treba praviti oni TPD, ki se ponaša s svojim racionalnim gospodarstvom. Sedaj pa k izvajanjem g. generalnega direktorja Skubca. Kakšen je položaj TPD, ali je res tako neugoden, kot se ga hoče naslikati? Bo že res, da je padla produkcija vseh rudnikov TPD za ca. 53 %, ne sme se pa gledati samo Ite številke._ Padli so namreč tudi oficijelni produkcijski stroški, kot dokazuje sledeča dokaj točna slika. Ena tona premoga je stala TPD po njenih lastnih navedbah in knjigah: v letu 1920 1030 1931 1032 1933 v Trbovljah ca. Din 171 172 161 158 151 v Zagorju ca. Din 172 159 148 154 147 v Hrastniku ca. Din 156 164 160 146 140 Te številke kažejo, kako je znala TPD damam ne zadostuje niti 12.000 Din mesečno za njihove toalete in ostale »absolutno potrebne« stvari. Velik odpor mora izzvati v poštenih dušah ta skorolevičarska fanfaronada. Res velika gnjusoba, golota in smrad, ki jih teh 12.000 Din mesečno olepšava, ovija in parfimira! In nič boljši niso tisti, ki svoje bogastvo jtrosijo na drugi kakršenkoli grešno površen in vidno izzivalen način. * * * Društvena kolona ne more izdržati tako velike razdalje med prvimi in zadnjimi vrstami. V tem slučaju se bodo zveze popolnoma pretrgale. Prenehali bomo čutiti — a to je pri mnogih že umrlo — da pripadamo eni celoti. Ali vi na čelu ne čutite, da vas obupani in bedni iz zadnjih vrst niti z zbranimi poslednjimi močmi ne morejo več dohiteti? Čelni vedi v društvu naj ali sami ustavijo nesmiselno hitro napredovanje, — ali pa bo vodstvo društva moralo izvršiti izmenjavo čelnih vodov: po majhnih korakih četrtega voda se bodo ravnali tedaj tisti, katerih nobeni opomini in dejstva niso mogla zadržati v divjem lovu za užitki. Tedaj bodo skusili kako težko je tekati v zadnjih vrstah. (Po »Otadžbini« od 15. VII. 1934. Boris Sancin.) nižati produkcijske stroške. Interesantno pa je, da je pri vsem tem rasti a povprečna dnevna produkcija premoga. V letu 1932 je znašala produkcija po 4379 ton, v letu 1933 pa po 4719 ton na dan, TPD je torej producirala v letu 1933 dnevnih ca. 340 ton več kot v letu 1932. Stalež delavstva pa je znašal v letu 1932 (pred redukcijami) 4098, v letu 1983 pa samo 3292. Primerjava teh številk pokaže, da se je stalež delavstva v navedeni dobi znižal za 806 mož, t j. 19-67%, produkcija pa je narasla za 7‘76 %! To so številke, ki govore knjige in kažejo, da je znala TPD v resnici zracionalizirati svoj obrat do skrajnosti Kako je mogoče, da je tako zmanjšano število delavstva doseglo dokaj višjo produkcijo? Sredstev za to ne manjka, teh sredstev se je poslužilo vodstvo fTPD do skrajnosti, posledice teh sredstev pa nosi na svojih plečih in čuti na svojih onemoglih telesih naše domače delavstvo, propadajoče z vsem svojim naraščajem na način, ki je skrajno škodljiv za našo narodno obrambo. To propadanje našega delavstva predstavlja problem, s katerim se bo morala prav resno in dosledno pečati naša narodna vojska. Če bo šlo tako naprej, potem naša vojska iz teh krajev ne bo dobivala nobenega naraščaja več, kajti ves ta naraščaj bodo tvorili sami telesni degeneriranci, nesposobni za vsako težje delo, zlasti pa za izvrševanje vojaške službe. Če pregledamo zreduciranih 806 mož, bomo na prvi pogled videli, da se je skušala TPD znebiti prvenstveno vseh onih svpjih delavcev, ki vsled svoje izčrpanosti in onemoglosti niso bili več dovolj delazmožni in niso bili več v stanu doseči one storitve, katero jim je naložila TPD. Zato proč ž njimi, naj gredo na cesto, izmozgani hlapci, ter naj obremenjujejo proračune naših občin in sredstva raznih socialnih akcij. TPD so dali, kar so mogli, ker tega dati več ne morejo, jih TPD ne potrebuje več. Zato pa mora ostalih 3292 delavcev storiti ne samo toliko, kot je storilo preje 4098 delavcev, storiti morajo še več, da postane gospodarstvo TPD še bolj racionalno. To bi bilo morda opravičljivo, če bi TPD primemo zvišala mezde preostalim I. K. delavcem ter jim nudila vsaj toliko sredstev, da bi se dostojno hrandili in da bt mogli e primemo nego sproti nadoknaditi zgubo svojih telesnih sil, povzročeno po vedno bolj torsiiranem delu. Ker pa o zvišanju mezd vsled »bednega« položaja TPD ne more biti govora, mora preostali delavec izčrpavati svoje zadnje sile, pri tem seveda propada telesno in predstavlja danes le še človeško mino, ki avtomatično dviga roke in premika noge in bo to delala, dokler ne pade skupaj oz. dokler ne bo vržena na cesto kot izžeta citrona TPD skuša čimbolj mehanizirati svoje obrate. Prihajajo vedno novi stroji, ki izpodrivajo ročnega delavca. Ti stroji se svetijo čistoč, dobivajo vedno dovolj pogonske sile, dovolj olja in maže, da vrše v najboljšem stanju svojo službo. Streči pa mora strojem delavec, ki z zavistjo v srcu obžaluje, da ne vživa tudi on vsaj malo one pozornosti s strani TPD kot jo vživa stroj. Stroju vse, delavcu čim manj, to je parola, ki kaže vso neusmiljenost kapitala. Stroj stane ogromne vsote, treba ga je torej negovati, da vzdrži čimdaljšo dobo let in se čim višje amortizira Delavec pa lahko pogine. Zanj ni treba izdajati nabavnih stroškov, plača se mu le čim nižja mezda, ko ni za delo več sposoben, se ga vrže na cesto in postavi mesto njega drugega, seveda krepkejšega, po možnosti pa še cenejšega delavca. In vendar bi zahtevala pravilna racionalizacija, da bi bile zaposlene zgolj telesno polnovredne moči s toliko mezdo, da bi si lahko nabavljali zadostno množino redilne hrane. Samo dobro hranjen delavec more doseči maksimum storitve, slabo hranjenemu in vsled tega telesno propadajočemu delavcu popuščajo moči. To bi bila edino pravilna pot, ki pa TPD oči-vidno ne ugaja, ker smatra, da ji nudi boljšo možnost racionalizacije draga pot, to je zahteva, da naj daje slabo plačan delavec višek onega, kar more producirati telesno polnovreden človek To kaže zlasti v okrožnici TPD od 24. VI. 1934, izražena zahteva na izločitev onih kopačev iz sedanje kopaške kategorije, ki ne opravljajo več dela, odgovarjajočega svoji kategoriji. (Nadaljevanje sledi.) Dr. Josip Opuder. Skrivnostni predali „naše“ veleindustrije (Nadaljevanje.) Naijzanimivejše poglavje pri opazovanju »naše« veleindustrije so vsekakor letne bilance. Zlasti zadnja leta se dogaja, da razna ve-leindustrijiska podjetja z ogromnim prometom ne izkazujejo v svojiih bilancah skoro mika-kega dobička. Radi tega delničarji, večinoma saimi visoki gospodje iz inozemstva, dobe za »ogromen« vložen kapital le ^najakromnejše« obresti. Vprašati se moramo: Ali so res ti gospodje napram naim tako dobrotljiva, da bi svoj denar pustili vložen tam, kjer se tako »skromno« obrestuje? Ali bi pustili obratovati take velike obrate im trošiti stroje za te male ati pa nikake dividende? Zdrav razum nam kaže, da to ne more biti. Ako ti gospodje po eni strani hočejo do skrajnosti izmozgati delavstvo, vendar ne bi tega storili samo radi sadizma? Ne, okoli denarja se vrti vse njihovo dejanje in nehanje. Torej vendarle in vkljub temu, da bilanca ne izkazuje skoro nikakega dobička, 'isti vendar obstoja. Nii tako težko ugotovditi, kakih sredstev se ta gospoda poslužuje za krivotvorenje bilance. Pa vendar je to Kolumbovo jajce. Šele ko človek dobi vpogled v celotno poslovanje takega podjetja, ni več nikaka skrivnost oni nizki dobiček, ki se vedno z obilnimi pritožbami na državo, razmere, krizo in še marsikaj lansira v javnost. In vendar ta skrivnost bilance ne prodre v javnost. Vse poslovanje pri podjetju je organizirano tako, da posamezni člani uradniškega aparata vrše svoje delo večinoma šablonska in se niti ne zavedajo kaj delajo. Glavno je, da so podatki natančno izračunani, da ni računskih napak štd. Kaj pa predstavljajo taki podatki, ko se združijo v celoto, pa sme vedeti le zelo omejeno število višjega uradmi-šbva. Ta gospoda je tudi tista, ki dobi po sklepu bilance takozvano bilančevino, katera v stvari večinoma mi nič drugega kot vsota, s katero se bdlanoietu zamaši usta, da ne bi izdal skrivnosti tako mallega dobička._ Te bi-lančevime niso ravno nizke. Že najmanjše podjetje, ki se v industrijskem svetu imenuje zaničljivo »branjarija«, plača suojetmu bilan- cistu v desettisoče segajoče biiančevine, medtem ko so velepodjetja še veliko bolj radodarna v tem pogledu. (Prispeli smo torej v čase, ko se pni večini podjetij plača prvenstveno rafinirani zfločinec, medtem ko pošteni in sposobni uradnik komaj životari ob skromni plači.) Kaki so načini krivotvorenja bilance, so v splošnem ne da opisati tako, da bi bilo la-jifcu razumljivo. Marali bi se spustiti direktno na kak konkretni primer, kajti vsako podjetje lin vsaka branža industrije ima svoje »špecijalitete«. Mi se tukaj, ko govorimo o splošnem, ne bomo spuščali v to, kajti, o vsakem posameznem primem, ki je večinoma v zvezi tudi z elaborati tehničarjev dotičnega podjetja, bi se dale napr.sati cede knjige. Nas pa zanima na tem mestu prvenstveno zadeva v toliko, kolikor je .potrebno vedeti človeku, ki ima kot državljan pravico in dolžnost so-odločevati v gospodarskih vprašanjih. Vihteč svojo krivo bilanco zahtevajo posamezna (podjetja zase ogromne benefiicije. S krivo bilanco v rokah dokazujejo, da 90 »primoranji« znižati plače in druge prejemke. Malokdo pa je poučen o tem, da ta obračun in njegove številke stoje tako daleč od resnice, da tudi strokovnjak težko verjame v možnost tako ogromnih utaj in goljufij. Razume se, da je s krivotvorjenjem bilanc država dvakrat udarjena. Prvič država kot najvišja upravna oblast v zemlji in drugič država kot narod. Ogromne so vsote, ki jih velekapital zataji državi, pa jih potem spravlja v svoje žepe, ki se nahajajo v inozemstvu in v posameznih primerih celo v nam sovražnih državah. Ogromne 90 tudi vsote, ki jdh podjetja — dokazujoč potrebo — odjedo svojemu delavstvu bilo da mu znižujejo plače, bilo da mu odtegujejo razne zneske v stotine rasnih svrh, samo da mu čim bolj ofcmejo izplačilo. Pa ne samo na ta. tudi še na drugi način škoduje tak krvoses državi. V skladu s krivo bilanco poroča oblastim tudi krive statistične podatke, na podlagi katerih izdelujejo potem posamezna ministrstva razne gospo- Pojasnilo Tednik »Prelom« je v svoji izdaji od 12. julija t. 1. objavil nekatere citate iz okrožnice Sre-dišnega odbora Narodne Odbrane, priobčene v zadnji številki našega lista. Ker se je izvršila objava na način, ki spravlja Narodno Odbrano v isto vrsto z drugimi organizacijami, žigosanimi s strani Glavnega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke, pa bi poleg tega Prelomov uvod mogel vzbuditi pri nepoučenih vtis, da se Središni odbor NO v Beogradu identificira z Bojem in drugimi takimi pojavi, mora Oblastni odbor ne radi sebe, marveč radi javnosti opustiti svojo dosedanjo rezervo in objaviti pismo, katero je poslal Središni odbor NO v Beogradu dne 13. II. t. 1. Osrednjemu izvršnemu odboru društva Boj v Ljubljani. Tega pisma doslej nismo hoteli objaviti, ker si nismo hoteli nakopati ev. obtožbe, da smo kogarkoli omejevali v njegovem pozitivnem udejstvovanju. Narodna Odbrana podpira vsakogar, ki hoče delati pozitivno za narod in državo, ona ni niti najmanj ljubosumna in je zato prav iskreno želela, da bi se 9rečno uveljavile vse one osebe v vodstvu Boja, katerim se ne more odrekati niti nacionalizma niti idealizma. Na drugi strani pa seveda Narodna Odbrana ni pripravljena dajati svoje firme tej ali drugi organizaciji ter dopuščati, da bi se jo istovetilo z drugimi organizacijami. Vsled tega tudi ne dopušča, da bi se druge organizacije vtikale v njene notranje zadeve, zlasti ne na način, ki bi lahko vzbudil vtis, da obstoja v Narodni Odbrani kakršnokoli nesoglasje. Takega nesoglasja do danes ni in ga tudi ne bo, ker so sd vsi vodilni funkcionarji NO z vsem zlasti izvršilnim članstvom edini v glavnih smernicah ter so doslej obravnavali vsa pereča vprašanja na način, ki kaže njih popolno solidarnost in discipliniranost. Stališče do Boja je bilo in bo vedno tako, kot je izraženo v že omenjenem dopisu Središnega odbora. Priobčujemo ga doslovno izvzemši prvo točko, ki obravnava čisto osebne zadeve. Pismo se glasi: Beograd, 13. februara 1934. OSREDNJI IZVRŠNI ODBOR DRUŠTVA »BOJ« » Ljubljana. Potvrdjujemo prijem Vašeg dopisa kojim se žalite na naš Oblasni odbor u Ljubljani, te odmah odgovaramo: 2. Oblasni odbor Narodne odbrane mora u prvom redu poštovati tradicije i Pravila organizacije, te s obzirom na to a naročito na čl. 38 Pravila, on nije mogao udovoljiti pozivu za »kolektivan pristop« »Boju« u toliko pre što je »Boj« organizacija stvorena ovih dana a Narodna odbrana pre 25 godina. 3. Mi održavamo najsrdačnije veze sa centralama svih organizacija koje kao članice >Boja« pominjete, pa nas iznenadjuje Vaše suirnjičenje da u Ljubljana postoji sa strane našeg Odbora neki antago-nizain! 4. U aktu takodje pominjete izvesne časnike Oblasnog odbora Narodne odbrane u Ljubljani, obvinjujuči ih za sve što se u redovima i izmedju njih čita. Oni u prvom redu zakonima Otadžbine pa odmah posle svojoj organizaciji odgova-raju za svoj rad, te gole osude spolja ostaju samo vrlo nezgodna prejudiciranja. 5. Sami konstatujete u aktu: »moglo bi nam se prigovoriti, zašto se nismo priključili »Narodnoj odbrani«, pa dajete jedan nemoguč odgovor; jer se iz njega postavlja pitanje kakav je to rad rat-nika koji nije s adr Žan iskiju-č i v o u obimnom programu Narodno-odbranbenog dela. Nije sujeta več jedino moguč red stvari u svetu i životu, kada se istini služi, a ta istina glasi; Narodna odbrana je matica, ona je prva kasarna dobro-voljaca u borbama za Ujedinjenje, ona je prvo zbordSte ratnika i Kosovska Devojka naših Invalida. To se odnosi na Narodnu odbranu kao organizaciju a nikako ne i na nas članove vodstva bilo njenog bilo Vašeg ili ma kog drugog — jer smo mi svi pojedinci povremeni rabotnici jednog uzvišenog posla. 6. Mi čemo u krugu svoje organizacije, kao i uvek, učiniti sve da vlada puna harmonija medju onima koji stvarno i nesebično služe Narodno-odbranbenom delu. Da li čemo se sresti na tom putu do Vas je. 7. U prilogu dostavljamo jedan pri-merak Pravila da se uverite da Narodna Odbrana ne može biti nigde i nikome kolektivan član. Sa bratskim Narodnim pozdravom Uroš Bjelič s. r. J. Ž. Trifunovič s. r. To je dovolj komentarja za vsakega objektivnega naeijonalista. Upamo samo to, da nam Prelom v bodoče ne bo dal nobenega povoda več za replike. — Imamo dovolj resnejšega dela, upamo, da ga tudi Prelomu ne manjka. Nekaj misli o socialni politiki in evgeniki Tedenski delovni čas in mednarodna konferenca dela V socijalnogospodarski diskusiji o zaposlitvi brezposelnih in v politiki mnogih držav (Amerika, Čehoslovaška, Italija) je prišel v prvi vreti v poštev predlog skrajšanja delovnega časa na tedenskih 40 ali celo 35 ur v industriji, rudarstvu in trgovini, t. j. da se s skrajšanjem delovnega časa razdeli obseg dela, ki je potreben industriji in trgovini med večje število ljudi. Tudi mednarodni urad dela je na 16. zasedanju 1. 1932. usvojil predlog francoskega delavskega delegata Jou-haux-ja, da upravni svet mednarodnega delovnega urada prouči to vprašanje za mednarodno obligatno ureditev 40-urnega delovnega tedna v industriji in rudarstvu. Toda kakor lanski tudi letošnji konferenci, ki se je vršila v mesecu juniju v Ženevi, ni uspelo zbrati v plenumu potrebne večine delegatov za to konvencijo, zaradi česar so razpravo preložili zopet ina prihodnje zasedami e. Problem 40-urnega delovnega tedna vsebuje troje vprašanj: 1. ali more obče skrajšanje sedanjega delovnega časa na 40 tedenskih ur zaposliti večje število brezposelnih s tem, da se za industrijo, rudarstvo^ in trgovino potrebno delo razdeli med večje število ljudi- 2. ali je potreben za to mednarodni dogovor in 3. ali je treba, da se v ta namen spremene tudi mezde oziroma ostanejo nespremenjene. „ . „ 1. Skrajšanje delovnega časa je ze star problem socijalne politike. Zaščita delovnega časa je že staro geslo socijalne reformacije, ki ie po mnogih naporih uresničila po svetovni vojni skoro v vseh državah osemurnik. Toda zaščita delovnega časa je pomenila doslej zaščito zaposlenega delavca, ki ga je izkoriščal individualistični gospodarski S1*te™- Danes pa pomeni problem skrajšanja delovnega časa na 40 ur več: zaščito oziroma zaposlitev nezaposlenih. Dočim se je torej razvijalo to vprašanje do svetovne gospodarske krize v pravcu higijenske in socialnopolitične zaščito zaposlenega delavstva, se zahteva 40 urni teden zaradi ozdravitve brezposelnosti in predstavlja sredstvo gospodarske ter socijalne obnove sveta. Danes zahteva darske načrte seveda im popolnoma napačni podlagi, ter na podlagi katerih si ministrstva sfcvamjo čfcto napačno sliko stanja. Se dalije gre oela stvar. Industrija igra ogromno v togo za slučaj vojne. Tudii vojni strokovnjaki nimajo prave slike, 5e smatrajo podatke kot jiih danes pošilja >naša« veleindustrija za popolnoma pravilne. V ozirih kontrole industrijskih podjetij bi se morali pošto ječi zakoni Še izpopolniti, za njih strogo 'izvajanje pa osnovati posebna tajna industrijska pol/icija. šele po precej dolgem uspešnem poslovanju te policije bi se lahko dobilo prave temelje, na katerih bi se dala zgraditi kalkulacija za saniranje gospodarske jmrvanosti v naši zemlji. (Dail$e.) skrajšanje delovnega časa poleg gornjih razlogov še prav posebno strukturno-socijalni razlog. Vedno bolj zmaguje prepričanje, da sodobna kriza ni le konjunkturna, ampak zlasti strukturna in da je sedanja brezposelnost trajnega značaja. Mednarodni odnošaji so se v produkcijski, kreditni, kapitalski, valutni in trgovski strukturi popolnoma spremenili. Pa tudi v narodnih gospodarstvih so se izvršile velike izpremembe. Predvsem z racionalizacijo in silnim razvojem tehnike, ki vedno bolj izpodriva človeka od dela. Brezdvomno je velik del sedanje brezposelnosti tehnološka brezposelnost, ki je nastala vsled tega, ker skrajšanje delovnega časa ni šlo vzporedno z razvojem produkcije in tehnike. Razvoj racionalizacije in tehničnega napredka mora kot protiutež stalno spremljati skrajševanje delovnega časa in povečanje kupne moči mas. Tudi na internacionalni delovni konferenci je tvorilo jedro obrambe konvencije isto naziranje, da je treba revidirati razdelitev dela ne radi krize in nazadovanja produkcije (konjunkturno sredstvo), ampak da imamo opravka z velikim strukturnim soci-jalnim problemom, ki tiči v tem, da je tehnika izpodrinila človeka od dela in da groze po tej krizi človeštvu nevarna zla. 2. Proti skrajšanju delovnega časa na 40 tedenskih ur navajajo, osobito delodajalski krogi, več ugovorov. Glavni ugovor in zapreka pa leži v vprašanju realne mezde. Na tej točki se je tudi razbila pred nekaj dnevi internacionalna konvencija v Ženevi. Vprašanje je naslednje: ali naj ostane mezda za delovno enoto (na uro) ista kot doslej, kar bi pomenilo znižanje delavčevega dohodka in s tem delavčeve kupne moči, ali pa mora ostati njegova kupna moč neizpremenjena. Večji del so vse države izvajale na delovni konferenci, da ne more biti govora o tem, da se delavčeva kupna moč spremeni, ker je gospodarska kriza kupno moč že tako oslabila, da je nadaljnje skrajšanje nemogoče iz socijalnih in ekonomskih razlogov. Delavska skupina je odločno vezala vsled tega konvencijo na pogoj, da ostane delavski dohodek delavca isti kot doslej. Svojo zahtevo so utemeljevali nadalje, da se s tem poveča celokupna kupna moč delavstva, ker je sodobna kriza posledica podkonzuincije in je treba vsled tega dvigniti kupno moč. Teorija skrajšanega delovnega časa je možna le skupno s teorijo kupne moči, ki pravi, da mezda ni saimo produkcijski Strošek, ampak da je predvsem tudi nositeljica kupne moči. Prav je, da se kupna moč mas dvigne, kajti višja kupna moč bo dala produkciji novega dela. Na drugi strani pa govori tudi mnogo proti izenačenju mezd, t. j., da ostane delavčev dohodek isti, ker se s tem zvišajo produkcijski stroški in slabi konkurenčna sposobnost na domačem in tujem tržišču. (Dalje.) Socialna politika, skup vseh socialnih stremljenj, katerih namen je zaščitita gotove socialne kroge, mora nanje že sama po sebi ugodno vplivati v evgeničnem oziru. Njen namen je, v prvi vrsti omiliti zle posledice, ki nastanejo soc. šibkim krogom s strani kulture in civilizacije; njeno delo je 'namenjeno soc. slojem, ne pa posameznim osebam. Vse’ njeno prizadevanje, bodisi splošno-zdravstveno, bodisi obrtsno-zdravstveno, ali pa na polju zavarovanja, je v dedno biološkem oziru velike važnosti in pomaga uresničiti željo, da bi živeli posamezni individuji ugodno, da bi ne bili žiiviljenski pogoji preveč različni. Njen na-imen ni samo dvigniti ‘posamezne posebno vredne člane, marveč poviadig celih plasti. Napačno bi bilo mišljenje, da je tako udejstvovanje škodljivo v dednem oziru, češ, da se s tem onemogoča ali vsaj otežkoča zdrava in naravna izbira. Znan je danes upliv okolice na dednost, čemur posvečamo vse večjo pažnja-fcot pa nekdaj; tako mora socialna politika; ugodno evgeničmo upliivati, če že ne direktno, 'pa vsaj indirektno. Pri tem je treba vpoštevati, da znači socialni povzdig mase tudi duhovno moralni povzdig, kakor tudi povzdig ljudske zavesti odgovornosti. Socialnopolitično skrbstvo, posebno socialno najšibkejših ljudskih plasti, iki so posebno potrebne evgenicnih ukrepov, je torej nujnii postulat modeme države. Seveda mora biti to socialna politika in ne kak žalosten surogat, ki utegne služiti le sebičnim namenom posameznikov, katerim so baš ti najbednejši sloji objekt ogabne eksploatacije. Paziti bi bilo strogo na to, da se dele podpore v taki obliki, da se ne žali moralni čut brezposelnega. Podpore bi se morale rezervirati le za bolne, dela ne zmožne osebe, za deco im družinske matere, dočim bi bila naloga socialne politike, da preskrbi brezposelnim delo in to na ta način, da se brezposelni zavedajo, da si sami 'služijo kruh im da si ohranijo zavest, da se morajo z delom preživljati. To je 'mogoče le s pomočjo velikopotezne investicijske akcije, sioer zgreši sooiafljniai politika princip in vzgoji maso delo-mržnežev. Od konca svetovne vojne sem je opažati pri vseh narodih, kako delajo na polju oblju-dovanja. Dosti uspeha doslej ni bilo. Imamo danes povsodi socialno .politično zakonodajo, ki bi 'morala vsaj indirektno ugodno upflivati na politiko obljudovanja, oe bi pospeševala poleg materialne udobnosti posameznim tudi blagor naroda. Obstoj naroda ne zavisi samo od blagostanja, materialnega im zdravstvenega, posameznika, martveč je za to potrebno skrbsrtvo za najboljši zdravstveni razvoj ljudstva iin to tudi preko poedinca. To pa ni dosegljivo ne po socialnih ukrepih niti ne po propagandi kolektivizma v nasprotstvu z individualizmom, če druži individue socialna zavest le zavarovalno-tehnično in se ta ne razvije na višjem nivoju z družbo z lastnim življenjem;, ki ima svoje cilje in naloge. To daje pravice, nalaga pa tudi dodižnosti. Večina pa ne uvidi ali noče uvideti v svojem egoizmu odnosa med pravico in dolžnostjo in zahteva zase le pravice ter vidi in stremi le za lastnim blagrom, ne meneč se za eksistenčne zahteve abčesti, kateri se morajo zahteve posameznika podrediti. Poleg tega pa je socialno zavarovanje kot institucija eminentne važnosti često torišče .političnih borb, kar resno ogroža in ovira napredek v tem vpor gledu. Najmanj, kar moremo zahtevati od obljudovanja, je to, da se zasigura obstoj naroda in doseže preko tega čimbofljša pomladitev naroda ob skrbni, gospodarski, duhovni in zdravstveni negi vseh članov vseh starosti. Tega pa ne smemo prepustiti posameznikom, marveč mora biti to skrb celokupnosti in je treba za to 'vzgojiti naraščaj. Dobra dedna masa je zapisana pogubi, če se ljudstvo samo ne nauči misliti za bodočnost in za bodoče generacije. Pri drugih narodih vidimo kako se starajo, t. j. kako čimdalje bolj prevladujejo starejši letniki in pada število naraščaja. To je nevaren pojav, ne samo za fizični obstanek naroda, marveč tudi za gospodarstvo. Kajti s tem bo moral mladi delovni naraščaj prevzeti čimdalje večje breme za socialno oskrbo starih, dela nezmožnih letnikov. Krivo je temu pojavu nazadovanje porodov. V svetovni vojni je nazadovalo število porok, ki pa je po vojni zopet precej naraščalo in še narašča, dočim število porodov ne narašča, nasprotno pada, in te nastale diference ne krije nazadovanje Minljivosti dojenčkov. Od leta 1925 seim opažamo, da število p°-rodov še vedno prekaša število smrtnih primerov (tudi pni drugih slovanskih narodih, dočim se opaža pri drugih narodih, da zavzema ta diferenca obseg, ki resno vznemirja merodajne činitelje). Pa tudi pri nas v večjih mestih že opažamo znatno nazadovanja porodov, zadnje čase se to občuti tudi že n® deželi. Treba bo torej preventivno nekaj ukreniti;. Kaj je vzrok nazadovanju števila p^o* dov? O tem se je mnogo pisalo in se še pi8®' Najbolj se je uvaiževaBa teorija, da je majhna družina posledica blagostanja. Iz evgeničnega stališča so sklepali, da so duhovno-iin gosp*^ darsko boljše družine manj plodne in da se j>° manj vredni material najnižjih plasti čimdalje bolj razmnoževal ter da bo ,padal na ta na®1 fizični in psihični nivo naroda. To naziranje pa ne dirži kot kažejo novejša izkustva W opazovanja na 'tem polju. Res pa je, da f0 najnižje ljudske plasti silno razmnožujejo, plasti, ki so evgeniično tudi najslabše kvah-tete in to v taki meri, da nas mora navdajati to dejstvo s skrbjo. Torej niso merodajni ta pojav predvsem gospodarski faktorji, marveč se v tem pojavu manifestirajo razni vzroki, ki imajo svoj izvor v svetovnem naziranju. Treba si je le ogledati, kako danes žive družine. Preje so gospodarili skromno, so kupovali in ustrezali družinskim zahtevam, če j® ostalo kaj denarja zato, potem ko so km® stroške za vzdrževanje im vzgojo otrok. Danes pa vsakdo zadosti najpreje svojim lastni® zaihtevam in potem uredi število otrok, če ^ to sploh kaj ostane. Svoj delež .krivde pri tem ima tudi naglo napredujoča industrializacija, M mora doseči čimvečji konzuim. Daje torej blago ma obroke, kar je silno vabljivo in često znašajo ti obroki v celoti toliko, kot celoletna ali večletna plača. Tako gospodarstvo je nesolidno. Ne smemo pa presojati tega nezdravega pojava z individualističnega stališča, marveč z narodnega, socialnega, ker ogroža obstoj naroda 'in .radi 'tega se je treba energično boriti proti temu. Kakšna sredstva so nam pri tem na razpolago? Če je naše stremljenje resno, potem j& limaimo dosti. V prvi vrsti bi billo treba omogočiti individuu, da se poroči, in mu garantirati eksistenco. Moškim v poklicih, ki zahtevajo dolgo izobraževalno dobo, je 'treba omogočiti, da se .preje poroiče, omogočiti poroko tudi na ta način, da se žena spodrini iz klicev, kjer ni neobhodno potrebna, kar \e tudi v njenem lastnem interesu. Edem naj" važnejših momentov pa je ureditev plač. * .interesu skupnosti jo, da se rodi narodu dostmo število naraščaja. (Se nadaljuje.) NETAKTNOST SOCIALISTIČNEGA VODITELJA V TRBOVLJAH Za 'vise delavstvo liin za vsakogar, ki trezno 'misli, je jasno, da sta v zadnjem mezdnem boju .rudarjev zmagali delavska solidarnost iin pa celokupna javnost, ki je tokrat stala kompaktno na strani delavstva. Torej tista nacionalna javnost, ki je nekaterim socialističnim voditeljem sioer trn v peti. Nihče ni mislili ob tem usipehu kovati kapitala za se, ker so vsi tisti, ki so .pripomogli k uspehu, storili samo svojo človečansko in nacionalno dolžnost. Nekateri socialistični voditelji pa skušajo pripisovati ves uspeh sebi, dasiraivno lahko izkažejo v pretekli dobi pno-kleto malo uspehov. Sami so morali priznati, da sta bila pri pogajanjih odločilna nastopa dr. Cepudra in župana Roša. Niti najmanj ne maramo razbijati delavske fronte, ker smatramo, da je enotnost delavstva za vsak uspeh nujno potrebna, zadnji dogodki pa so pokazali, da je ta enotnost mogoča brez Socialistične firme, .katero bi socialistični voditelji radi obešali na vsak delavski pok ret. Delavstvo je šlo tokrat -reko socialističnih voditeljev in zmagalo... Na zadnjem javnem shodu so skušali socialistični voditelji preprečiti, da bi govoril g. dr. Cepudier, ki je prišel na shod na izrečno željo delavstva, ki je izvedelo, s kako mažalto 'iskrenostjo se je boril zanj pri pogajanjih s TPD v iiinenu Narodne odbrane. Dogovorjeno je bilo, da bodo nastopili vsi govorniki stvarno iin da ,ne bodo skušali kovati kapitalliai za svoje frakcije. Tega so se držali tudi vsi govorniki razun g. Pliberškai, ki je v zaključni besedi delal reklamo za- socialistično stranko in za »Delavski dom« ter apo-strofiral ostalo javnost, češ, da so se priključili zadnjemu pokretu tudi oni, ki so gledali do sedaj na delavce z viška. Naj g. Pliberšek pove, kdo so ti. Dames so v Trbovljah redki oni, ki bi ne bili z vsem srcem na strani delavstva. Socialistični voditelji pa ®o bili ravno oni, ki so hoteli delavske mase izolirati od ostalega prebivalstva, ker so se bali za svoja voditeljska mesta. Preko njih .pa se je sedaj znašlo v eni fronti delavstvo z ostalim prebivalstvom in ostalo javnostjo in tega je menda voditeljev7 strah. Delavstvu pa kličemO) naj ne pusti rušiti te solidarnosti po nikomur, kajti le v taki solidarnosti mu je zasiguran uspeli- Mimogrede omenjamo tudi, da je »Slovenec« v svoji znani objektivnosti v svojih P0' roSiilih popolnoma izpustil ime dr. Cepud^-Delavstvo je opazilo tudi to in si misli svoj0- KONGRES JUGOSLOVENSKE AKCIJE Kot poroča Jugoslovenska Reč, glav'.1' organ nacionalno-socialističnega pokreta, J® bil na kongresu, ki se je vršil dne 1. 1934 v Zagrebu, izvoljen nov Centralni odbm; v katerem se med ostalimi nahajajo sledeč gg.: Marko Kranjec, inženjer iz Skoplja, ~ voslav Mrnuh, trgovec iz Zagorja o. S., C1 , Maver iz Maribora in dr. Fran Kandare, 0 vetnik iz Ljubljane. Na prvi seji Centralnega odbora, ki je vršila še istega dne, pa je bil izvoljen n direktorij, ki ga tvorijo: g. Luka K ostrenji < novinar, g. dr. Aleksander Stulhofer, advoka., g. dr. Juraj Korenič, lečnik, vsi iz Zagre > * g Velibor Jonič, profesor, g. Danilo profesor, g. Vladimir Velniar Jankovič, kni ževnik, vsi iz Beograda, g. inž. Marko Kranj iz Skoplja, g. inž. Krsta Cutukovič iz * in g. dr. Vtinko Mikuličič, odvetnik s Siisa • To vest beležimo edino z namenon , _ svojim čitateljem predstavimo novo v . imenovanega pokreta. Kongres je bi i g nem sklican na zahtevo notranjega n , ’ ki je zahteval spremembo pravu. ■ novih pravil predstavlja Jugoslovei» cija čisto politično organizacijo. Za nacionalno končen tratijo v Prekmurju Baraga - Cankar PODKREPIMO in poživimo nacionalno DELO! ^naj° Prav 'tisti, M hočejo zanikati vse, Prekmurje je problem za se, tu se ne da napraviti ničesar, najboljše je pustiti vse piri aitrte Prekmurje je anacAonalno im tako osta-?*• tisti, ki povzdigujejo Prekmurje, češ, 11 ni več nacionalnih vprašanj, vse je v naj-ePseimi redu, saj večje »lojalnosti« ne moremo Pričakovati, so v veliki zmoti. Stvari je treba Pogledati pogumno v oči, strgalti krinke, da 30 nam pokaže čista gola resnica. , v začetku vsega bi opozoril na velik ne-ostatek vsega javnega delovanja in nehanja /™Hkmurju, ki je popolna razdvojenost med ? tetea srezoma. Le malo je vezi, ki povezu-tejo oba sreza v celoto, v poglavitnih vprašajih pa gresta oba vsak k sebi. To je pogreje.. — pa naj nosi krivdo za njo ta ali oni — al je v škodo našemu nacionalnemu pokretu tej lepi slovanski pokrajini. Ni namen teh Tatic, da razpravljamo o temi nerazveselji-pojavu, vendar pa je to potrebno omeniti ^ ozirom na druga izvajanja, ki se v glavnem °®jo nacionalnih prilik spodnjega Prekmur-v lendavskem1 srezu. Najbolj zanesljivo merilo o stanju na-lonalmih razmer so pač razna narodna dru-T) -"ki ^g^nizacrje. Zato ‘Dom prikazal vsaj koVt a° ®Kko naših nacionalnih organizacij: . Ukor mogoče stvarno brez vsakih žlih misli a kar je vobče namen teh vrstic. ^ ..Najvažnejša nacionalna organizacija v dr-; * danes Sokol. Tudi čez naše Prekmurje ‘ Slovanski Sokol razprostrl svoja krilni. Tudi kol sokolska gnezda, kjer domuje so- •‘raka ideja: slovanska zavest in pa kultura uha in telesa. Ne bom pretiraval, ako naglasit, da so pri nas ravno sokolska društva -“^telj vsega kulturnega izživljanja in na-1 realka, veQja to zlasti za naši središči Mur-Soboto in Lendavo. Kako trnjevo pot je teral hoditi Sokol, dokler si jo je utrl med to vedo prvi sokolski pionirji. Dovolj je .jte , razširiti demagošfco geslo: »Sokol je ^ ki pa se je omejilo le ma Lendavo samo te še ta je v zadnjem času baš v nacionalnem Pogledu naletel na prav razne in skrbi zbujajoče težave. Njegova 'bodočnost je negotova. Beltinsko društvo je prepuščeno samo sebi te se bori za svoj obstanek v spodnjem Prekmurju. Kje so kraji: Creneovci, Turnišče, Dogojino, Dobrovnik An drugi?? Če so sokolski pionirji imeli svoj čas težav«, so danes na potu sokolskega pokreta 13te ovire, če še ne hujše. .. Sosedi smo Savske banovine, Medmurja, koliko sličnosti je med Prekmurjem in Med-teurjem radi skupne žalostne usode! Danes v. 'v Medmurju toplo sokolsko gnezdo, nrr^u 'V€čjega kraja, kjer ne bi bilo Sokola, kni ^terem deluje vse, kar je v občini od občanskega predstavnika do pravega fa svečenika. Na stotine kmečkih ntov in deklet Sokolov nastopi pri nastopih . telovadbo, s petjem itd. Sokolska nastop je teni pravi narodni praznik. In pri nas? Msisliirn, da sem že pri tem: najvažnejšem , ustvu prikazal naše prilike ® prave strani, ‘te prikrivajo si ničesar; v danih raame-i na kaik polet sokolske mistti po lepih ve- likih občinah spodnjega Prekmurja ni niti misliti. Poleg Sokola imamo še celo vrsto društev in organizacij. Strelske družine so ustanovljene in s tem je z delom pri kraju. Gasilska društva so najbolj številna z velikim številom članstva, a njihova usmerjenost v na-cionalem in prosvetnem oziru zbuja resne skrbi. To so društva, ki obstojajo po občinah. V Lendavi saohn pa še imamo: podružnico Soče, podružnico Jadranske straže, podružnico Ciril-Metodove družbe, Narodno odbrano An še par drugih. Povsod isti delavci in isti ljudje v svojem zaprtem ‘krogu v Lendavi, od koder se čez ograjo po okolici nikoli ne pogleda. Delo aJli nedelo vseh teh društev pa se seveda ne da primerjati nalogam, ki taka društva čakajo na takem terenu. Radi tega je zelo pametno, kakor se je že to sprožilo, da se naj vse nacionalne delovne sile koncentrirajo v dveh organizacijah, ki naj vršita vse nacionalne in prosvetne naloge po vsej pokrajini. To bi naj bili: Sokol in Narodna odbrano. Sille, ki so proti vsakemu kulturnemu in nacionalnemu napredku Prekmurja, ki stoje na potu sokolskemu pokretu, so skoraj popolnoma 'opustile svojo akcijo v gornjem Prekmurju in so se sprostile z vsem svojim pritiskom na spodnje kraje. Prepričani smo pa lahko, da bo njihov pritisk tudi tu .ponehal. Darjih onemogočimo, se moramo podati vsi z večjim elanom na delo v nacionalnih organizacijah. Storimo, kar lahko sttorimo s svoje strani! Brez trdne moralne podpore naših centralnih društvenih uprav bomo še naprej slabiči, zato moramo dobiti vsestransko oporo in podporo. Nič manj važno pa ni, da vsi nasprotniki nacionalnega din kulturnega napredka marajo biiti prej ko slej razkrinkani, da se onemogoči njihova dvolična igra, da ne bodo uživali na škodo nacionalnega .pokreta zaslombe tam, kjer 'bi najmanj smeli V tem cilju moramo združiti vse svoje sile in iskati stikov z vsemi delavci in organizacijami širom Prekmurja. Vsako dokazovanje narodno-obrambnega dela v Prekmurju hi bilo zgubljanje besedi in časa. To delo nam je danes bolj potrebno, ko kdajkoli. Zato je nujna potreba, da organiziramo pri nas drugo nacionalno organizacijo, to je Narodno odbrano. V tem pogledu je zopet treba misliti na Prekmurje kot celoto dn usmeriti delo v pravem koncentracije vseh nacionalnih sil in na enotno smotreno delovanje. Ni dovolj, da obstojata menda v Soboti in Lendavi društvi, o katerih delovanju nismo poklicani, da izrekamo kritiko, ali ne opažamo, da bi se delovanje NO v Prekmurju kje kaj poznalo. Delokrog bo treba razširiti na vse kraje Prekmurja in zbrati vse, kar nacionalno čuta in misli k pozitivnemu narodnemu delu. Mnenja sem, da NO ima pri nas zelo veliko dela in tudi teren za raz-maili svojih sil, ki morajo stati na braniku naše imeje in biti gibalo prosvetnega in nacionalnega prebujenja vsega naroda. Tako vodimo, da obstojajo v Prekmurju še vedno težave, razmere pa z ozirom na celoto niso tako obupne. Ovire stoje deloma izven meja nacionalnega življa, deloma pa je treba iskati iste v nas samih. Uspehi bodo lažji dn vidnejši, ako se bosta oba naša centra znašla n delala roko v roki. Sokolstvo in Narodna odbrana se morata v svojem delovanju .podpirati, dcpdlmjevati in spopolnjevati. V teh dveh organizacijah je treba koncentrirati vse kulturno in nacionalno delo. Vsak sleherni nacionalni delavec pa maj v okrilju teh organizacij stori svojo 'nacionalno dolžnost. Tako bomo spodnesli tla nasprotnikom in narod bo svobodno zadihal v svoji nacionalni zavesti rešen vseh najrazličnejših »lojalnih« zavajalcev. Kdo bi si mislil, da si bo prišlo v nasprotje dvoje tako različnih ljudi, kot sta Baraga in Cankar. Edino, kar imata oba skupnega, je to, da sta oba Slovenca. Drugače sta to dva po času in pomenu popolnoma različna človeka in le po čudnem slučaju usode je nastalo vprašanje, kateri iz obeh naj nas predstavlja pred svetom. Trčila sta skupaj v oni Ameriki, kjer je bil Baraga škof, Cankar pa je tja samo v mislih in v knjigah prišel za svojimi rojaki-delavci Vrhničani in Slovenci, da jim prinese pozdrav iz domovine. Jugoslovanski park v Clevelandu bi — po našem mnenju — moral krasiti skupen jugoslovanski spomenik. Ne vemo, če je za nas in naše ljudi dobro, da nastopamo pred svetom kot trije narodi. Zato bi bili morali oni, ki so odgovorni zato, da nas naša državna ideja predstavlja pred svetom, poskrbeti za to, da bi bil pravočasno stal skupen spomenik v jugoslovanskem parku. Drugod so države poskrbele za to, da so njih izseljenci okrasili svoj ded vrta s spomenikom, ki druži vse ljudi istega naroda in jezika. Ker se pri nas to ni zgodilo, je nastalo vprašanje, kdo bo naš narodni svetnik v tem parku. Srbi so menda hoteli postaviti Njegoša, Hrvati Strossmajerja. Samo hoteli, kajti do postavitve bi preteklo še precej časa. Slovenci so še razmeroma hitro rešili svojo nalogo, pri čemer moramo priznati, da je Ljubljana lepo rešila svojo nalogo kot središče Slovencev. Čudimo pa se, da spomenik, o katerem smo čitali že pred letom, še sedaj ne stoji. Zgodilo pa se je, da so drugi izrabili to zamudo. Mi veliko premalo zasledujemo razmere med našimi rojaki onstran morja, da bi dobro poznali vse razmere. Vemo, da se tam bori del naših rojakov za napredek in prosveto, da pa so na delu tudi druge siile. To se je pokazalo tudi ob tej priliki. Ako se celo doma radi ponašamo s škofom Barago — (o čemer priča debela dr. Jakličeva knjiga in cerkvene Slovesnosti v preteklem letu) — se morejo ponašati ame-rikanski Slovenci tem bolj, ker s tem dokazujejo, da niso Slovenci prihajali v Ameriko samo po dolarje, ampak da so tja prinašali tudi svoje duševne darove, ki so jih darovali novi domovini. Človek bi mislil, da tak majhen narod, kot smo Slovenci, nima ne denarja ne 'ljudi za druge narode, ker mora reševati najprej samega sebe, saj ima pol milijona, t. j. eno tretjino svojega naroda izven svoje države in mora skrbeti za to, da ta tretjina ne pogine... V resnici pa je stvar drugačna: Če bi pogledali delovanje misijonske tiskarne, zbirke za zamorčke itd., bi videli, da damo za tuje narode mnogo več, nego za svojega. Mislimo, da bi slovenski narod mirno obstal pred sodnim stolom, če bi prepustil to misijonsko delo onim velikim krščanskim državam in družbam, ki imajo za to dovolj sredstev in —• vzrokov. Trud in stroški, ki jih žrtvujemo za tuje misijonske kolonije, bi se dali obrniti v prid tudi nam in k večji časti božji... Pa se je zgodilo že pred 80 leti, da najslavnejši mož na Slovenskem ni bil tisti, ki je za to deželo in njen narod največ storil, ampak Ignacij Knoblehar, ki je šel izpreobračat zamorce v Afriko. In slovenski pesnik ni opeval borbe naroda za njegov obstoj, ampak je opeval slovenskega misijonarja Abuno Solimana, kakor so zamorci krstili Ignacija Knobleharja. In epos, ki je nosil naslov »Abuna Soliman«, so proglasili za slovensko — Ilijado! Uboga slovenska Ilijada...! Še do danes je menda nismo poslovenili, kot se spodobi — pa saj ni treba, ko imamo svojo slovensko Ilijado, ki opeva slovenski bojni katoliški pohod proti brezverskim črnim zamorcem. Nečemo podcenjevati zaslug za katoliško stvar, ki si jih je pridobil Ignacij Knoblehar in drugi slovenski misijonarji — hočemo opozoriti samo na mišljenje naroda, ki ga rabijo zase misijonar- ski agitatorji. In to mišljenje je zmagalo tudi pri delu naših rojakov v Ameriki, ki smatrajo Barago za pravega predstavitelja našega naroda, ki naj v jugoslov. parku priča o nas ... Še enkrat povdarjamo, da bi Baragovo ime (kolikor je znano v ameriškem svetu in kolikor tam na to dajo) lahko služilo nam v nekak dokaz, kaj smo dali mi Ameriki, ko so naši misijonarji delovali med Indijanci, da pa je le žalosten dokaz za našo državno in narodno zavest, če ne znamo dati v jugoslov. narodni park nič drugega kot škofa Barago. Mislimo, da spada spomenik škofa Barage v kako našo clevelandsko cerkev ali pred njo, če hočemo z njim opozoriti Amerikance na se, da pa ima — ali moral bi imeti — spomenik v nacionalnem parku popolnoma drug pomen. Oni, ki so — kakor čitamo — na skrivaj hoteli presenetiti naš narod v Clevelandu in ga na enkrat postaviti pred Baragov spomenik, češ: glejte, vaš narodni junak, so imeli pred očmi ne slovenske narodne — še manj jugoslovanske državne — ampak povsem druge namene. Verjamemo, da naš človek v Ameriki, utrujen od dnevnega dela in skrbi, krize in 'boja za življenje, ne more v vsej globokosti razumeti pomen Cankarja in da se mu zdi škof več ko pisatelj. Mogoče je celo, da bodo zmagali oni, ki so začeli agitacijo proti Cankarju. S tem bodo pač dosegli, da bo slovenski spomenik v jugoslovanskem nacionalnem parku v Clevelandu najbolj odgovarjal nazorom in mišljenju tega naroda. To bo tem lažje, ker jugoslovanska državna misel še ni tako prevzela vseh naših izseljencev, da bi pred svetom s ponosom povdarjali najprej svoje jugoslov. ime. V tem oziru ima nekaj krivde naše zunanje zastopstvo, o katerem se čuje iz vrst izseljencev vedno mnogo pritožb — pa tudi oni, ki doma in od doma čez morje širijo svojo protidržavno agitacijo in s tem škodujejo ne le državi, ampak tudi našemu narodu doma in v tujini. Spor, ki je nastal, je torej prav zanimiv. Cankar bi imeli' zopet priliko — pisati satiro. Najbrže bi njegov »Kurent«, če bi prišel v Ameriko, doživel prav tak slučaj, kakor v dolini šentflorijanski, ko so postavljali spomenik, pa niso vedeli — komu. In zopet bi začuli ono visoko pesem, ki je izzvenela iz Kurentovih gosli. I. B. Savezna strelska družina Ravne—Šoštanj priredi dne 12. avgusta t. 1. veliko in bogato tombolo ob 10. uri dopoldan v Šoštanju na glavnem trgiu z nad 400 'lepimi dobitki. Vabimo vse strelce, da pridno sodelujejo pri razpečavanju kart, društva pa prosimo, da ta dan ne prirejajo prireditev. — Določene okrajne strelske tekme, pri kateri bi tekmovali strelci Gornegrajskega, Prevaljskega in Slovenjgraškega sreza, je odbor iz tehničnih razlogov preložil na 2. september t. 1. Imamo podjetja, ki dobivajo državne dobave, zaposlujejo pa izključno tuje inozemske moči ^AšA ZMAGA IN PORAZ NA KOROŠKEM (Nadaljevanje) komanda celovškega Volksvera je idno posvečala četam majorja Lavriča v p 'A‘ 'Večjo pozornost, kakor Malgajevim v nn kajti kmalu po zajetju srbske oete ■ a. 'abštanju so započele ofenzivo v smeri dlrn • “Povijam na eni in proti iPodrožnci na j. v®1 strani. Volksver je bil v silnii premočil, se obrambne čete pa le šibke in brez do-koJ^f 'tehnične opreme, zlasti pa je priinanj-ver ^tAtjemije, ki bi ovirala prehod Volks-Ij. a 'Preko Drave. Zato je bilo odrejeno, da re.??, P° nepotrebnem ne žrtvovalo že itak Kih vrst naših borcev volksverovskim to-llav°te in strojnicam, da so se borci umaknili ji<) težavno obrambno črto pri Glinjah nad Cj rovljami in na zapadni strani proti Podrož- I aw~y teh bojiih je bil' težko ranjen major nroJi — Med tem je bilo z raznih strani !uirr,- ano’ bi se koroško vprašanje rešilo v,; ,. Ira potom. Treba pa je bilo najprej usta-je i ■?avira™'0®ti na obeh straneh. V to »vrbo loja1®1 Povabljena v Kranj v sredini januarja kar’- ^tTijska delegacija, ki je prešla demar-tg Beko črto z avtomobilom pri mostu »Ana« k& ®e edpravita preko Galicije lin ZeJezme-Rate ■ V Kranb kjer so se pa tozadevna po-jteOhja j>rez uspeha zaključila. Sovražnosti na Srti vzdolž Drave so znova oživele. Se-1k> . 96 je pričela druga etapa osvobodilnih z o* slovensko Koroško, ki pa je končala rošu te^ima uspehi in usodnejše za rešitev koškega vprašanja kot prvo. n J^^lkoim februarja je prišel v Dobrlovas 'ormirani ljubljanski pešaxjijski polk pod poveljstvom majorja Alfonza Žerjava. Majorju Žerjavu moramo priznati njegovo odlično stremljenje, da bi prepojil čete z novim jugoslovanskim duhom. V tem pravcu so znana njegova z domoljubjem prepojena dnevna povelja, ki jih je naslavljal svojim četam. Toda poleg patriotizma je treba tudi borbenega duha lin volje za doprimašanje žrtev v službi kralja in domovine, katere vrline ’in lastnosti morajo dičiti vsako vojaško četo, če hoče z uspehom nastopati v boju. štab tega polka je ostal v Dobrlivasii, do-čirn so bili posamezni bataljoni odrejeni na sbrategično važne postojanke ob Dravi in to v Galicijo, Kamen, Sinčovas, manjši oddelki pa tudi v Šmarje to v Rožu, t. j. neposredno na fronto pri Glinjah. Orožništvo iz orožniških postaj v Rožu se je pod vodstvom kapetana Cvahiteja preselilo v Zeleznakapljo, kjer je čakalo nadaljnjih odredb. V Galicijo je dospel 3. bataljon ljubljanskega pešpolka pod komando majorja Lovrenca. Volksver je takoj natto koncentriral močne čete v okolici Grab-štanja, kakor tudi v Medgorju ob Dravi, da ibi onemogočil pojačanim jugoslovanskim četam vsak poizkus prekoračiti ob mostiščih Dravo. Mostovi so bili: zamreženi z žičnimi oviranih tako da je bil vsak promet z vozili nemogoč, pa tudi prehivalstvo samo ni več sililo preko bojne črte, ker ni hotelo tvegati živi jen ia . Razvnele so se znova sovražnosti, ■zlasti, 'ko je pričela Volksverovska artiljerija obstreljevati iz simeni Grabštanja gališke postojanke 3. 'bataljona s 15 cm topovi. Toda tudi naša vojaška uprava ni držala križem rok. Zb nekaj dni po prvem: nemškem obstreljevanju Galicije ®o se oglasili jugoslovanski topo- vi, ki sol bili posli rami vvhodno Galicije v vasi KJanče, ter pozdravili Volksverovsko posadko, ki je bila nastanjena v gradu Zagorje pri Anamostu. Večje in manjše borbe in puška-renje se je nadaljevalo tudi v marcu in aprilu, vendar ni prišlo nikjer na celi fronti od Podrožce do Dravograda do kakršnihkoli teritorija! lnih sprememb. Tudi celjski in mariborski polk sta se palagama ipreustrojiila ter zasedla vse važnejše pozicije od Velikovca do Dravograda, dočim je v Škocijan dospela že začetkom marca 1919 baterija srbskega topništva. Prebivalstvo Škooijana im okolice je pnijetmo presenetila 'izredna uslužnost srbskih artileristov, ki so se pri vsaka priliki in če je Oe službena dolžnost dopuščala, ponudili domačinom pri poljedelstvu. S svojimi konji so orali zemljo, voizlli les, drva in steljo, ter sploh pomagali pri vseh delih. Koroški Slovenci v Škocijanu in okolici se tej bratski ustrežljivosti srbskih topničarjev niso mogli dovolj načuditi, saj so jih Avstrijci Srbe vse do zadnjega čaisa opisovali kot surove, brezsrčne in necivilizirane balkanoe, zato so jih s strahom pričakovali. In glejte čudo: ko so se morali ti vrli srbski artilerijoi umikati iz škocijanskh pozicij pred premočjo sovražnika, se je prebivalstvo škocijana s solzami poslavljalo od svojih bratov, z besom in strahom pa je pričakovalo volksverovsko roparsko drhal. Volksver je postajal vedno bolj aktiven. Razpredel je tudi špijonske mreže preko Drave. Po raznih moralnih propalicah, tatovih.&n roparjih je pošiljal na naše ozemlje žaljive letake, ki so imeli namen širiti med koroškimi Slovenci nerazpoloženje proti Jugoslovanom, osobiito pa proti Srbom. Kdor ni poznal odličnih vrlin Srbov, je tem klevetam in lažem lahko nasedel, kajti od preobrata, do katerega so nam avstro-ogrski mogotci na vse mogoče načine udihovali sovraštvo do bratov Srbov, je minulo komaj nekaj mesecev, zato se je Volksver s pravo naslado vrgel z gnusno propagando baš proti Srbom, da jih očmi in osavraži med koroškimi Slovenci. — Volksver je polagal veliko važnost na točno obveščanje o gibanju jugoslovanskih čet in o vojaški sili naših čet na Koroškem. Posluževal se je pri tem vseh mogočih sredstev, pa tudi največje moralne propalice je imel v svoji službi. Tako je orožništvo v Galici ji začetkom meseca marca 1919 ugotovilo, da prejema Volksver z naše sferami telefonskim potom redna obvestila o gibanju naših čet .preko Drave. Po vztrajnem in dolgotrajnem' zasledovanju so. odkrili špi-joua v osebi 18krat radi tatvin, goljufij dn ropov predkaznovanega občenevarnega indivd-dua Hančiča, ki ga je imelo tudi nemško orožništvo zabeleženega v posebni evidenci kot skrajno nevarnega zločinca, ‘ki je bil skoraj stalno pod policijskim nadzorstvom. Pri njem1 je orožništvo zaplenilo kompleten vojaški poljski telefonski aparat in kompletno pnipremo za telefoniranje dočim je bila žica napeljana od tam preko f)rave. Hančič, ki je takrat pobegnil, je bil pozneje aretiran v Ve-trinju pri Celovcu ter oddan v zapore okrožnega sodišča v Maribor. Opis dogodkov na Koroškem pred 15. leti bi sie mi ne zdel pofpoOm, če bi ne omenil delovanja in dvolične vloge, ki jo je igrala tedanja ameriška misija na Dunaju pod vodstvom bivšega predsednika Združenih držav Amerike Coolidgea (Kuliča). Ko so namreč v novdletai noči in začetkom januarja 1919 Volbsveroivoii v vefliki premoči vrgli slabotne oddelke naših borcev preko Drave do Frei-bacha dn Podrožce, so Nemcn nenadoma zaprosili za pogajanja, ki so se nato vodila v Gradcu, h katerim Sta nenadoma prispela kot odposlanca omenjene ameriške komisije ameriški polkovnik Miles to poročnik King. Stran 4. »POHOD« Štev, 29. NAŠ POKRET O nacionalni vzgoji Resolucije Izvršilno članstvo NO, zbrano na skupščini Oblastnega odbora NO v Ljubljani dne 24. junija 1934, soglaša v sledečih smernicah za bodoče delo celokupne organizacije NO Današnje razrvane razmere zahtevajo nujno koncentracijo vseh konstruktivnih nacionalnih elementov v državi. V našem narodu je mnogo res idealnih in požrtvovalnih nacionalistov, ki streme vsi za istim smotrom, pa so razcepljeni na razne drobce in organizacije, ki nimajo med seboj dejansko nobene zveze. NO kot matica složnega nacionalnega dela je dolžna povezati vse te drobce in organizacije v skupno jako centralo, ki bo usmerjala po enotnih pravcih delo vseh teh nacionalnih elementov in organizacij ter dosegla njih enoten nastop v vseh onih vprašanjih, ki so pomembna za naš narod in našo državo v nacionalnem, socialnem, kulturnem in gospodarskem oziru, zlasti pa pritegnila vso našo javnost za ono ofenzivno narodno-obrambeno delo, ki edino odgovarja interesom države in ugledu državnega, jugoslovenskega naroda. II. Naša nacionalna mladina širom države je danes razbita na nebroj lokalnih pokretov, vsled česar ne moremo nastopati kot kompaktna predstavnica borbenega nacionalizma. Prvenstveno tej naši jugoslovanski mora NO ustvariti centralo, ki bo sprovedla ujedinjenje vseh nacionalističnih glasil širom države ter stvorila na ta način iz te naše mladine oni neizčrpni vir idejno in moralno prekaljenih borcev, ki bodo polagoma z uspehom lahko prevzeli vodstvo vsega nacionalnega žitja in bitja v naši državi. m. Središni odbor v Beogradu ustanovi v najkrajšem času tiskovno centralo, ki bo s svojimi navodili in poročili usmerjala pisavo vseh nacionalističnih glasil šrom države ter tako dosegla enoten nastop nacionalističnega tiska. IV. Po Središnem odboru NO pokrenjena gospodarska in socialna pod označbo Svoji k svojim vodena akcija se mora nujno razširiti na ozemlje celotne države s tem, da se poleg vseh organizacij NO pritegnejo k sodelovanju tudi vse druge nacionalne, gospodarske, stanovske, socialne in kulturne organizacije. V zvezi s temi organizacijami naj izvede Središni odbor NO tudi akcijo za pripravo in izvedbo enotnega gospodarskega načrta, po katerem naj se razvija gospodarsko življenje naše države tekom bodočih let. V. Središni odbor NO v Beogradu naj organizira s pritegnitvijo vseh organizacij in celotnega članstva NO, pa tudi drugih nacionalnih organizacij širom države sistematično borbo proti vsakovrstnim pojavom in dejanjem kakršnekoli vrste. Samo z zasledovanjem vsakega posameznega konkretnega primera korupcije se bo dalo to zlo omejiti do one mere, ki ne bo več škodljiva za obstoj in razvoj naše države in našega naroda. VI. Središni odbor NO v Beogradu naj skliče čimprej plenarno sejo s pritegnitvijo delegatov vseh Oblastnih odborov, da se izdelajo smernice bodočega dela NO, ki mora biti čim aktivnejše v vsakem pogledu. Na tem sestanku se naj ugotovi razmerje NO nasproti vsem drugim nacionalnim organizacijam katerekoli vrste in izdela točen načrt za izvedbo v točkah I. in II. navedene koncentracije. Nova organizacija USTANOVNI OBČNI ZBOR ORGANIZACIJE NO GORJE PRI BLEDU Kot vedimo do sedaj, teko s© je tudi v nedeljo, dne 15. t m. brez vsakega /pomipa in kričanja vršil ustanovni občni zbor naše nove organizacije. Občnemu zboru, ki se je vršil v gostilni Matjan na Dobravi, so prisostvovali skoro vsi člani tamkajšnje organizacije. Kot delegat je Oblastnega odbora iz Ljubljane so prisostvovali bratje: dr. Josip Cepuder, predsednik Oblastnega odbora, Lipnik Janko in Sancin Boris. Brat dr. Cepuder je podaft izredno izčrpen referat o obstoječem političnem stenju, dotikajoč se pri' tem' posebno socialnih in gospodarskih vprašanj, ki naše delavstvo na Jesenicah pač najbolj zanimajo. Obrazložil je stališče NO, njeno zgodovino in njen razvoj. Po njegovem temeljitem poročilu se je razvila med članstvom živahna debata, ki jo je vodil predsedujoči brat Stana Janko, industrijski uradnik. Na vsa stavljena vprašanja je bilo vsakomur odgovorjeno in v prijateljskem razpoloženju je bil brez vsake pripombe sprejet prvi odbor nove krajevne organizacije, kal ga tvorijo: brat Stana Janko kot predsednik, dn bratje: Arh Lovro, Starič Franc in Matjan Franc kot člani. Imenovani štirje bratje so bili pred kratkim prevedeni med izvršilne člane. Novi organizaciji želimo pri njenem bodočem delovanju čim več uspehov. Oblastni odbor VSEM KRAJEVNIM ODBOROM IN POVERJENIŠTVOM! Prihodnje dni pošljemo vsem krajevnim organizacijam in poverjeništvom Narodne Odbrane okrožnico št. 63/34 naslovljeno na vse izvršilne člane Narodne Odbrane, ki se naj takoj dostavi naslovnikom v vednost in ravnanje. Opozarjamo pri tem na navodila v naši okrožnici št. 820/34. LISTNICA UPRAVE Ko smo prilagali »Pohodu« položnice za nakazilo naročnine smo obvestili v svoji listnici uprave one naročnike, ki imajo »Pohod« plačan za vse leto, naj položnice shranijo ali pa izroče novim naročnikom. Ker pa smo prejeli od nekaterih naročnikov ugovore, češ, da smo jim poslali položnico, čeprav je njih naročnina plačana, obveščamo svoje c. naročnike ponovno, da je tiskarna priložila položnice vsem izvodom našega lista ne glede na to, do kedaj ima posamezen naročnik svojo naročnino za »Pohod« poravnano. Vsi c. naročniki, ki se čutijo radi tega našega postopanja opominjane, naj nam to oproste in sprejmejo naše pojasnilo na znanje. Ostale naročnike, ki pa nam naročnino še dolgujejo, nujno prosimo, da nam jo čim-preje poravnajo. »Pohod« živi le od naročnine in tega naj se zavedajo vsi zamudniki — naši naročniki. Uprava. V poročilu o letošnjih razmerah na srednjih šolah ste pisali, da se je zadnje leto uredil pouk v duhu jugoslovanske državne misli. Iz poročila dir. dr. Lokarja, čitamo, da je ta enotnost vzgoje ugodno vplivala na mladino. Glavne smernice te vzgoje je lani podal prof. Marinko na občnem zboru prof. društva sekcija Ljubljana; letos je izšel ta referat v »Glasniku prof. društva«. Kdor prečita ta referat, bo spoznal, kako potrebno je bilo, da so se naši vzgojitelji srednješolske mladine ustavili ob temeljnem vprašanju srednješolske vzgoje in spoznali, kaj je treba preurediti, če hočemo govoriti o nacionalni vzgoji v srednji šoli. Iz Teferata se vidi, da so se nazori raznih profesorjev med seboj pobijali, tako, da dijak ni mogel priti do pravilnega enotnega nazora glede najvažnejših vprašanj naše kulture in zgodovine. Prof. Marinko je žel za svoje predavanje neomejeno priznanje večine profesorstva in bi moral njegov referat postati podlaga za nadaljno skupno delo v naši srednji šoli — toda, taka vzgoja na po volji »Ljubljanskemu Zvonu«, ki je prinesel srdit napad, podpisan od prof. Grahorja in urednika Ocvirka na prof. Marinka in njegove nazore. Doslej smo mislili, da se ukvarja s pedagoškimi vprašanji pri nas le pedagoška revija »Popotnik« in drugi učiteljski strokovni listi. Sedaj pa je stopil med pedagoške revije tudi naš »Zvon« in sicer samo zaradi vprašanja o nacionalni vzgoji, da se postavi proti nji. — »Ljubljanski Zvon«, ki je bil včasih le — beletrističen list, je postal pred par leti »slovenska revija«. S tem se je hotelo dati listu menda šffši delokrog, a podčrtati se je hotelo tudi slovenstvo, baje zato, ker celo oni, ki so ga urejali, niso verjeli, da je to slovenska revija. Zato je baje nastala ona znana kriza, o kateri je izšla posebna brošura, in, ker še to ni pomagalo, so ustanovili v Ljubljani še par revij, da bi se pokazalo, kaj je to slovenska revija. (Sicer se baje vkljub vsemu ultraslovenstvu že majejo tla tem revijam, s čimer je narod najbolje pokazal, kako on razume svoje vprašanje.) Če je namreč kaka revija pisana, oziroma tiskana po srbsko, bomo verjeli, da je to srbska revija, tudi če je v nji kaj o slovenskem ali kakem drugem slovstvu. Enako bomo rekli, da je po nemško pisana revija nemška, po francosko pisana francoska itd Pri nas je bil »Ljubljanski Zvon« vedno slovenska revija, tudi v onih boljših časih, ko je bilo v njem še marsikaj zanimivega iz jugoslovanskega in slovanskega kulturnega sveta. Ravno ta razgled po slovanskem svetu mu je dajal poseben pomen. Bil je nekaka naša reprezentančna revija, k čemur so ga opravičevale že njegove tradicije. Tudi njegovi domači naročniki so v njem vedno videli list, ki zastopa one nazore, v katerih so rastle vse generacije od njegove ustanovitve. Ta zvestoba do idej, ki so vodile naš t. zv. napredni svet vse do zadnje dobe — in ga vodijo v politiki še sedaj — je bila tudi vez med »Zvonom« in njegovimi naročniki. Zato so bili ti naročniki nemalo presenečeni, ko so opazili, da se obrača »Zvon« proti tem idejam in da je postal celo trdnjava, iz katere so hoteli sotrud-niki in uredniki napadati — naročnike in izdajatelje. Tako je prišlo do secesije; pristaši ekstremnih slovenskih in raznih socialnih idej so si ustanovili »Sodobnost« in upali smo, da 'bo »Zvon« sedaj lahko — izpolnjeval svojo dolžnost, kot »slovenska revija« s širokim kulturnim in literarnim programom. Kaj sodi »Zvon« o slovenstvu in slovenskem jeziku, je povedal Vladimir Levstik, sicer pa priča o tem njegovo delo, ki ga je častno vršil več ko petdeset let. Tudi sedanji urednik je podal glede tega jasno svoj program. In vendar še ni — dovolj slovenski. V Ljubljani je zdaj več krožkov, ki se prepirajo med seboj, kateri je bolj slovenski. Največji greh za vsakega teh ljudi, ki se danes uveljav- Spooetika ste mirno poslušala vse razprave obeh nasprotujočih si strank, ter se pri tem kazala kot popolnoma neutralna in pravico-Ijubna častnika. Kmalu pa ste se ponudila za razsodnika, bi naj hi na licu mesta razsodite teritorijalne spotre ter na Koroškem določila začasno demarkacijsko črto. Niti Jugoslovani niti Nemci te ponudbe niso mogli odkloniti, naša delegacija še posebno ne, ker smo pač smatrali, da je Amerika med našimi antantnimi prijatelji in zaščitniki naših pravic, toda kruto smo se varali. Ko ste namreč^ že obe stranki pristali na intervencijo ameriških oficirjev, sta oba predložila pogajajočima se delegacijama popolnoma dovršen načrt razso-diščne pogodbe, ki pa je bil, kakor se je pozneje izkazalo, nemško in ne ameriško delo, čemur se pač ni bilo čudiiiti, saj je imela ameriška komisija svoj sedež na Dunaju in ne v slovanskem mestu. Pogodim, ki ste jo aimeniška vojaška delegate Miles in King pri pogajanjih predložila, je bilo z naše strani težko odtolonatiL, toda tudi Nemci so se spočetka s podpisom obotavljali, da so nas lažje speljali na lim. Na druga strani pa naši delegati nikakor niso mogli domnevati, da boste na videz tolika j korektna Am eričana na celi črti potegnila z Nemci. V smislu te pogodbe ste prepotovala sredi zime 1919 ameriški polkovnik Mtiiles itn poročnik King v avtomobilih slovenske dele Koroške, kjer ste ob cestah, vaseh in trgih spraševala ljudi, ki ste jih srečavala, ne po narodnosti, dali so Nemci ali Slovenca, marveč ali so' za Avstrijo ali Jugoslavijo. Nemci so že dolgo prej zaznali m prihod fcoJkovnika Miilesa in Kinga na Koroško, zato so se na njihovo turnejo tudi temeljito pripravili. Nemci so dz vseh krajev prignali k cestam svoje ljudi, ki so izjavljali, da so za Avstrijo, dočim se je Miles branil posetiti podeželske kraje, kjer je slovenski živelj kompaktno naseljen. Za koroške Slovence je postalo Mdlesovo proučevanje Koroške radi tega usodno, ker se je prezident Wiison pozneje skliceval baš na mnenje teh svojih strokovnjakov, ki so mu seveda poročali netočnosti, kd so jim jih sufliraia Nemci dn katerim je svobodoljubni Wilson slepo verjel. Da smo ob preobratu imeli toliko nepri-lik na naši severni imeji na Koroškem in Štajerskem, je največ krivo dejstvo, ker antanta v pogojih za premirje na Koroškem in Štajerskem md določila demarkacijske črte, kakor so se povsod drugod vsaj približno določile provizorične demarkacijske meje, le na Koroškem in štajerskem ne. Rajni dr. Janko RTejc je dejal, kadar bo dognano, kdo je zakrivil, da se na Koroškem in štajerskem ni določila nokaka demarkacijska linija, bomo vedeli tudi za resničnega krivca naše koroške nesreče. Vrnimo se sedaj od diplomatskih miz zopet nazaj im bojno polje ob Dravi, kjer tudi med tem bojni grom ni utihnil. Polkovnik Miiles je sicer odredil črto, ki je šla po Karavankah do Borovnice (Freibaoha), to je hudournik, ki deli Rož od Podjune ter se steka v Dravo, od tod pa ob Dravi do vzhodno od tinjskega mosta In potem zapadno in severno od Velikovca. Vendar pa tudi te demarkacijska linija ni držala, kajti premirje, ki je bilo pri tej priliki sklenjeno, so skoraj sleherni dan kršile volksverovisfce čete. Tako je dine 30. marca Volksver ponovno z velikimi silama navalil na Velikovec, vendar pa je bil znova odbit. Lahko se reče, da smo imeli neprijeten občutek, kakor da bi premirje morali spoštovati samo jugoslovanski borci, dočim se je Volksver očitno ponašal, kakor da sme po mili volji kršiti premirje z neprestanim puškanenjem in dizpadii preko demarkacijske črte zlasti pri Velikovcu. V teh bojih je padlo 7 naših najboljših borcev. Ker so Votlksverovci s svojimi neprestanimi izpadi! preko določene demarkacijske črte neprestano ogrožali naše pozicije pri vedi-kovškem mostišču, je komanda dravske divizije odredila, da se izvedejo manjši ofenzivni protisunki/da se teko vzame nasprotniku pogum. Toda lokalni činitelji so hoteli podvzeti odločnejšo akcijo, ki naj bi se ev. končala s končnoveljavno zasedbo Celovca, zlastiii ker tudi Nemci niso respektirali od Milesa odrejeno demarkacijsko črto. Začetkom aprila so si višji častniki jugoslovanske vojske ogledali vse postojanke vzdolž Drave ter pretehtali možnosti hitrega predora na posameznih krajih preko Drave. Pripravljal se je odločen ofenzivni sunek in koncentričen napad jugoslovanskih čet na Celovec. Ta načrt, ki pa ni bil izvršen po odredbi komandanta dravske divizijske oblasti', marveč na željo slovenskih političnih faktorjev, je dozorel koncem aprila 1919. Volksverovski komandi priprave jugoslovanske vojske za ofenzivo niso. ostale prikrite, zato se je mrzlično pripravljate na odpor in obrambo. Celovec je postal proti koncu aprila 1919 taborišče Volksverovskih čet, kii so prihajale iz vseh dežel na pomoč »den von Borben bedrohten Brudem«, kakor so Avstrijci takrat vpili. Iz Gradca je prispel takozvamii študentovski bataljon, ki pa se je v resnici rekrutiral iz dvomljivih in sumljivih tipov. Tudi iz drugib dežel, kakor Tirolske, Solnograške im drugod so prihiteli ogroženemu Celovcu na pomoč, da ubranijo Jugoslovanom zasesti zemljo, ki je stoletja njihova. (Nadaljuje se.) ljajo v naših revijah, je jugoslovenstvo. te strahu pred temi ljudmi je tudi naša »slovenska revija« skušala dokazati svoje slovenstvo — zato je prinesla napad na prof. Marinka. Kakor smo culi, se je precej naročnikov pritožilo proti takemu pisanju »L j ubij-Zvona«, ki ni imel prav nikakega vzroka, da se postavi v nasprotje z večino slovenskih profesorjev, katerih naloga je vzgajati mladino v jugoslovanskem nacionalnem duhu. Ah misli »Zvon«, da bo to prava vzgoja, če bodo že prvošolčki uganjali v šoli politiko s samo-slovensko republiko? Ali pa da 'bo odvisno od profesorjeve individualnosti, kakšne nazora bo prodajal v šoli? Ali nimamo že dovolj žalostnih dokazov, kam vodi brezciljna vzgoja? Med vzroki, ki jih v »Omladini« navaja Fe-dora Ravniharjeva glede stremljenj in nazorov naše mladine po vojni, je gotovo treba prišteti tudi brezidejno in zmedeno šolsko vzgojo. V korist mladine in države je hotelo naše profesorstvo — kot je njegova dolžnost — napraviti red in je bilo zato napadeno v »Zvonu«, katerega dolžnost bi bila gledati na to vprašanje s svojega, ne s tujega stališča. Res je, da tudi sedaj v očeh nasprotnikov »Zvonov« urednik še ni dovolj slovenski, mislimo pa, da »Zvon«, če je res slovenska revija, ni samo zato tu, da se umika, ampak da tudi udari, če je treba, a udari na) tja, od koder prihaja napad, ne pa da s® obrača proti oni slovenski javnosti, ki vrsi svojo narodno in kulturno dolžnost in rešuje slovensko vprašanje v okviru jugoslovenstva_, kakor nam ga je rešiti v čast in korist sebi in bodočim pokoljenjem. V tem pa je bas vprašanje naše nacionalne vzgoje. Ako Je smatral torej »Zvon« za potrebno, da o tem izpregovori, bi bil mogel to storiti mnog® bolj objektivno in s širšega stališča, kot g® je zavzel v svojem članku. To bi mnogo bo” odgovarjalo njegovemu poslanstvu v naše® kulturnem svetu in onemu delu javnosti, kateremu je namenjen. Če pa misli, da se mora skloniti pod diktatom raznih ultraslovenskib klik, potem naj prepusti njim bojno polje i® naj ne igra v nijhovi bojni fronti rezervist® z izpremenjenimi nazori. Ta uloga bi zanj ni" kakor ne bila častna, ali vsaj manj častna kot poštena borba za nazore, za katere so se borili vsi njegovi predniki, ki so petdeset le* s svojim zvonenjem oznanjali naše kulturno osvobojenje. To je slovenstvo v soglasju 2 jugoslovanskim svetom. In temu soglasju mora služiti naša srednja šola, ako hočemo vzgojiti generacije za njihove bodoče naloge. Vkljub svoji »slovenski reviji« se »Zvon« smatra za glasilo našega nacionalnega sveta, zato se mu slabo prilega, če njegov glaf udari proti harmoniji duševnega sveta, ki raste pod njim, namesto da bi iskal skladnost in soglasje z glasovi, ki nas obdajajo v našem bratskem svetu. 0 nacionalni vzgoji ima — kakor o vsem — lahko vsak svoje mnenje in je prav, če ga napiše tem, kamor spada, od »Ljubljanskega Zvona« bi pričakovali, da se bo v tem vprašanju postavil na stališče, ki odgovarja krogu njegovih čitateljev in izdajateljev. Za drugačne nazore je dovolj prostora v drugih separatističnih, autonomističnih in podobnih glasilih, ki jih pri nas zadnji čas ne manjka, in tudi »Zvonu« ni bilo potreba, da se je p°' mešal med nje. Mi namreč zelo radi navajamo in vpoštevamo one srbske in hrvatske re; vije, ki se zanimajo tudi za naš slovenski kulturni in literarni svet (vsled česar jim ne očitamo, da niso srbske ali hrvatske!) in na5 veseli, če obravnavajo razna naša vprašanja z nekakega skupnega, recimo jugoslovenskega stališča (priznavamo jim zato treznost in resnost!), dočim manj vpoštevamo enostransko orientirane samosrbske in samohrvatske revije, ki n. pr. slovenske kulture sploh ne pr1' znajo in prav tako odklanjajo vsako jugoslovenstvo, kot naša separatistična glasila. »Ljubij. Zvon« smo doslej prištevali v vrsto onih naših jugoslov. revij, ki je užival drugod isti ugled, kakor zgoraj omenjene srbske in hrvatske revije pri nas. Z Grahorjevim člankom je stopil med enostranske separatistične revije, ki obravnavajo vsako stvar s svojega ozkega strankarskega in separatističnega stališča. Razumljivo je torej, da so ga »Zvonovi« naročniki opravičeno odklanjali' ker ne soglaša s programom lista, ki je P® njih mnenju neodvisna revija, ne v službi, kake kavarniške klike. Glede enotnosti pouka v šoli in »individualnih nazorov« gosp<^ dov vzgojiteljev bi bilo najprej treba v Rusij1 vprašati, kako imajo tam urejeno. Ali n. Pr-profesor tam lahko razlaga svoje poljubite nazore o Ljeninu in ruski zgodovini? Najbrze da ne. Istotako sme in mora naša država zahtevati, da se podaja v šoli enoten pouk 0 naši narodni zgodovini in o vseh predmetih, ki tvorijo miselno podlago našega bodočega inteligenta. Komur to ni všeč, ni treba, poučuje na jugosilovenski srednji šoli, kjer s mora po odredbi prosvetne oblasti vsa vzg0-’ vršiti v nacionalnem duhu. Ako se vrši 1 vzgoja pravilno, bo mnogo manj onih žal°f\ nih procesov, pri katerih vidimo na zatož® klopi našo zapeljano mladino, ker j® ,Pr v konflikt z zakonom ne toliko po svoji kri' di, ampak kot žrtev onih protidržavnib agn®' torjev, ki so imeli lahko delo, ker mlad1® sama ni imeila enotnega in jasnega pogle