Januš Golec: 10 Lov na zaklade. Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja. Dalje. Clani odpreme »o bili določeni kmalu. Družbo je zastopal osebno v finančnem oziru Davis Graham. Dolgo so iskali zdravnika. Nobeden Amerikanec ni maral v malarične in tudi sicer nevarne brazilijanske pokrajine z neznosnim podnebjem. Na moje veliko veselje se nam je priključil po daljšenm poizvedovanju ter oglašanju po časopisih rajhovski Nemec dr. Maks Donner. V strokovnem oziru sem bil zastopnik za rude jaz in še trije preizkušeni vestmani ali stezosledniki; bili so že pri večjih ekspedicijah kažip-oti in stražarji osebne varnosti za slučaje nepredvidenih nevarnosti od napadov od strani človeka in divjih zveri. Za vozniko, gonjače in nosaee smo namcravali najeti proti dobri odškodnini domačine iz zadnje železniške postaje v Braziliji, odkoder so hoteli s ikaravano proti našim ciljem. Tamkaj bi nas naj čakale po predhodnem pismenem naročilu krepke ter za ondotne brezcestne kraje prikladne volovske vprege in za nas jezdni ter konji nosači. Preskrbeli smo se z vsem potrebnim v Los Angeles po navodilu treh vestmanov, iki so znali, kaj je treba vzeti na pot skozi brazilijansko divjino ter pragozd. Proti ikoncu novembra 1925 smo se /ukrcali v San Pedro, se prepeljali skozi Panamsiki prekop in bili v začetku decembra 1925 v obmorskem glavnem mestu Rio de Janeiro. Mesto je veliko, moderno in glede mičnosti lege južnoameriška posebnost. V Hio de Janeiro &mo se mudili dobrih 14 dni. Ogledali smo si vse zanimivosti in poizvedeli po možnosti o vseh neprilikah ter nevarnostih, ki nas čakajo na daljni noti do zlatega cilja. Iz Rio de Janeiro sva obiskala zdravnik In jaz po železnici brazilijansko mesto Sao Paulo, v ikojega bližini se nahaja celemu svetu znani kačji vrt Butantan. Tamkaj je največji zavod za pridobivanje seruma ali cepiva proti kačjemu piku. Pri nas v Evropi so bile med vojno glavna nadloga uši, v Braziliji so kače. Kdor hoče živ prekoračiti brazilijanske pokrajine, mora biti dobro založen s cepivom proti ka-čjemu strupu. Omenjeno cepivo sva se namenila kiipovat z zdravnikom v Butantan in radi tega ne bo od-' več, če beležim nekaj več o na prvi pogled res groznem kačjem vrtn. Brazilija v Južni Ameriki j« komaj eno še.tinko manjša ikakor cela Evropa, a je še danes po pretežni večini neraziskana. Moram pa priz.nati, da je Brazilija nepopisno lepa ter rodovitna pokrajina. V južnoameriškem pai*adižu, kar se tiče rodovitnosti, co taiko razmnožcne strupene kače, kakor najbrž nikjer drugje na svetu. Očividci pripovedujejo, da je po nekaterih brazilijanskih ikrajiih kač liki peska ob morski obali. Na tisoče in tisoče ljudi pomrje v Braziliji letno vsled ikačjega pika, ali pa morajo prenašati bolečine, o ikakoršnili mi Evropejci niti pojma nimamo. Dolgo je trpelo, predno so odkrili, kako si pomt.gati proti kaciemu piku. Še le 'kačjemu vrtu v Butantanu je uspelo, da je znašel po dolgotrajnih poskusih cepivo, iki je danes sigurno protizdravilo proti kačjemu piku. Posestniki ali farmerji iz notrajnosti Bratilije pošiljajo v posebnih zabojih v omenjeni zavod strupene kače. Kot plačilo za pošiljatev prejmejo cepivo proti kačjemu pLku. Po ikačjem vrtu lazi povsem prosto na tisoce in tisoče strupene golazni. Čuvarji vrta oblečejo usnjato obleko in vzamejo v roke zaikrivljonc palice. V tej napravi se podajo nad kače. S palico pritisne golazen ik tlom, s palcem in kazalcem jo prime trdno za vrat. Pomagač pomoli rasjarjeni kači pred sjlavo beli robec. Kačakavsne po robcu in v trenutku, :ko odpre žrelo za pik, jo stisne oni, ki jo drži, še močneje za vrat. Pomagač podrži pod strupena dva zoba posodico, v katero kane strup. Na ta način od raznih kač dobljeni strup je debelo tekoč sok rumemkaste barve; od drugih 'kač je zopet brez barve ali pa mlečnato bel. Posušeni ikačji strup ubrizgavajo po stotinkah miligrama: ikonjem, ovcam in govedi. Žival dobi vsak dan več v ikri ikačjega strupa, Na ta način se spremeni ikri konja, ovce ali govcje živine v protistrup proti kačjemu piku. Popolnoma proti ikačjemu strupu zavarovane m neobčutne živali zakoljejo, jim vzamejo ikri in ta je sigurno učimkujoče sredstvo proti ikačjim pikom. Vsak bolj ikulturen Brazilijanec nosi pri sebi steklenico s ikačjim protistrupom in majhno brizgalno. Kačerejni zavod v Butantanu je za brazilijansike prebivalce nepreccnljivega pomena. Treba še povdariti, da usmrti kačji strup vsako živo bitje in tudi kaco. Za usmrtitev najbolj strupene brazilijanskc kače klopotače je treba toliko kačjega strupa, da bi lahko z njim smrtno zastrnpili 10 drugih kač, ali 25 ikrav, ali 60 konj, 600 ikunčkov ali 300 golobov. Pri ikačab je samica vedno večja od samca, i:i zleže 20—30 jajc. V kačjem vrtu požre močnejša kača slabejšo. Naprave za ikače v Butantanu ob&toje iz dveh prostorov, 'ki sta obdana od 2 m visokega cementnega obzidja. Eden prostor meji na ozek ter z vodo napolnjen jarek, da ne morejo laziti živali po gladkih &tenah. Drugi prostor je zasajen z drevjem in se nahaja levo od zavoda. Je treba nekake vaje, da človeško oko odkrije skozi voje in listje strupeno golazen, 'ki je istobarvna z rastlinami. Z nizkkn zidom locen, sem gledal prav blizu kače, ikako &o se spuščale z drevja na tla. Groza me je spreletela pri misli, da bom stopal po pragozdvi med kačami in spal v njibovi družbi! V kačjem vrtu &o nama šli na roko. Za majhcn denar sva se založila bogato s cepivom proti kačjemu strupu in sva se odpeljala iz Sao Paulo nazaj v Rio dc Janeiro, kjer so že bili tovariši pripravljeni, da se odpeljemo drugo jutro po železnici do mesteca Campo Grande. Brazilijanske železnice poznajo le dva razreda: prvega in drugega. Vagoni so umazani, slabo razsvetljeni, ker so tudi potnLki uboge delavske pare, ki tiščijo v notrajnost pokrajine za naglim obogatenjem. Mnog-o brazilijanskih železniških zvez j-e v rokah severnoameriških delniških družb. Te imajo v prometu boljše vozovc z električno razsvetljavo. Ne bom popisoval, kako se nam je godilo na dolgi vožnji po železnici, predno smo izstopili iz prvega razreda na cilju v Campo Gi-ande. Še to bodi povdarjeno: Po brazilijanskih železnicah sa gotovo nikdo ne vozi za zabavo! Campo Grande je pravcato gnezdece z netlakovanimi ulicami, nesnažnimi prenočišči in zanemarjenimi ikrčmami. Preko gležnjev smo g&zili po prahu. Kako še le more biti po teh cestah v deževni dobi, ko sc pretvori mehki prah v jezer« cokastega blata! V Campo Grande je bilo za nas že pripravljeiih 6 v taistih krajih običajnih voz s kr3pko volovsko vprego, 6 jezdnih konj in 12 konj nosačev, ki bi naj bili pri rokah za shičaj, da bi odrekla ikatera volovska vprega. V notrajnost Brazilije potujcjo ljudje le v večjih. družbah, cn sam bi ne bil nikakor kos vsem težkočam in smrtnim ncvarnostim, ki prežijo med potjo nanj od vseh strani po dnevu in po noči. Za oskrbo goveje živine ter ikonj smo najeli 15 domačinov. Par je že spremljalo vozne kara- vane do raznih. dijamantnih najdišč ob rekah v Matto Grosso. Koliko in s kako prehrano nas je preskrbel za na pot naš finančni minister Davis Crraharn, je bila njeg-ova zadeva, saj je -potoval tudi on z nami. Ekspedicija je bila z vsem potrebnim opremIjena, preskrbljena za vse morebitne slučaje in pripravljena za pot ikoncem decembra leta 1925. Imeli smo seboj zemljevide, kompase, preizkušene stezoslednike in gonjače; slednji so že Mli v fcrajih, kamor smo bili namenjeni. Za potovanje smo si izbrali suho dobo, ki traja po Braziliji od oktobra do marca, potem pa dežuje, reke narastejo, ikolovozi postanejo brezna, malarija zalezuje potnika pri vsakem koraku in v deževni dobi se držijo po Braziliji strehe. Kmalu za C&.mpo Grande prične brazDijj.ii»ka stepa ali pustinja, poraščena s trnjem in s pritlikavim drevjem. Le tu in tam je videti kako revno naselbino, po največ so le samotne fcoče, y katerih prebivajo naseljenci iz tujine. Brazilija jih je razočarala, niso našli zaželjenega bogastva. Porabili so še to, kar so prinesli ter zaslužili. Taki reveži se naselij> kje v bližini mesta, da si prislužijo s težavno pridelanimi poljskimi pridelki toliko, da se lahko povrnejo nazaj v domovino, odkoder so prišli. Solnce žge po brazilijanskih pustah, da se sploh ne da popisati za evropske pojme o vr-očini. Kaj vročina v primeri z muhami in mušicami, takozvanimi moskiti, ki so narh sledili v colih oblakih. Že prvi dan potovanja sem bil opikan po obrazu in rokah, da mtsem bil več podoben človeku. Če bi mi bilo dano na prosto in bi se ne bil sramoval tovarišev, bi bil pobegnil nazaj in to največ radi prokletih moskitov. Po taistih krajih nastane takoj noč brez naših lepih večerov. Potniki si v noči predvsem zakurijo stražr.o ognje, iki morajo svetiti celo noč radi kač in jaguarjev. Jaguar ali brazilijanski tiger se klati posebno v nočeh tako gosto, da ni človek nikjer varen pred njegovim zavratnim napadom. Po dnevu pa mrcina fcrvoločna dremlje ter spi med vejami drevesa ter si zbira m-oči za nočne pohode in napade. Druga večja opasnost je kačja nadloga, radi katere ne spi nikdo na tleh. Ljudje si razpenjajo tamkaj med dva kola ali drevesa spalne mreže, v katerih so vsaj nekoliko zavarovani pred strupeno golaznijo. Dalje sledi.