Poštnina plačana v gotovini.
Letnik LVII
Maj 1940
Štev. 5
Vsebina 5. št.: Naslovna slika: Ptujska gora. — Pri šmarnicah 129. .— Božji dnevi 130. — Krščanska družina 132. — Slava Bogu in mir ljudem 135. — »Križa teža in plačilo« 136. — Ob smrti očeta Molitvene osmine 138. — Sveti Bernardin Sienski 140. — Čudež sv. Antona 141. — Prvo slovensko tretjeredno romanje v Rim. Asiz in v Padovo 143. — Kako se gibljejo tretjeredne skupščine 145. — Naš novi svetnik sv. Salvator iz Horte 146. — Sestra Marija Celina od Darovanja 147. —; Frančiškova mladina: Naš apostolat 150. — Društvo treznosti — Liga dostojnosti 151. — Za brate in sestre na Kočevskem 152. — Misijonska poročila FMM s Kitajskega 153. — Razgled po svetu 155. — Pax et bonum 157. — In naj molijo za mrtve 159.
Celoletna naročnina »Cvetja« za leto 1940
Za Jugoslavijo 15 din; za Italijo 10 lir; Za Nemčijo 1.50 m.; za Ameriko 1 dol.; za druge države protivrednost 24 din. — Posamezna številka 2 din. — Izhaja mesečno. Z dovoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti izdaja Franč. prov. sv. Križa. — Zastopnik p. Teodor Tavčar, O. F. M. prov. prokurator. — Urednik p. Odilo Hajnšek, O. F. M-Uredništvo in Upravništvo »Cvetja« Ljubljana, Frančiškanski samostan. Številka ček. računa za Jugoslavijo: 11.495.
Natisnila frančiškanska tiskarna, Ročno, p. Št. Vid nad Ljubljano (P. B. Markelj)-
Rimsko serafinski koledar za leto 1940
M a j
1	s 2	Č VO.PO.			Križ., Ss. Filip in Jakob Vnebohod Gospodov	17 18	P S	PO. PO.	KV., Med osm., S. Feliks sp-KV., Med osm., S. Pashal sp-
3	P 4	S			Najdba sv. Križa S. Monika vd	19	N	VO.PO.	1. pobinkoštna ned. Presveta Trojica Od s. Pashala, S. Bernardin B. Ladislav, Krišpin in tov-B. Janez, Godfrid in Joahim Presveto Rešnje Telo Med osm., B. Janez in tov. Med osm., (Posv. Asiš. baz.)
5- N 6	P 7	T 8	S			6. povelikonočna ned. S. Pij V. pap. S. Janez ev. pred lat. vrat. S. Stanislav šk. in m. Prikazanje s. Mihaela Osmina Vneboh., S. Gregor Osm. Najd. s. Križa, Antonin Binkošt. sobota, B. Benedikt	2(1 21 22 23 24 25	P T S Č p s	PO. PO. VO. PO.	
10 11	o p S	pO.		26 27	N p		2. pobinkoštna ned. (med osm.), B. Mari ja-Ana, S Fil P Med osm., S. Beda c. uč.
12 13 14 15 16	N | VO.PO. p; T s: čl		Binkošti - Prihod Sv. Duha Binkoštni ponedeljek Binkoštni torek KV., Med osmino, S. Janez Med osmino, S. Ubald šk.	28 29 3(1 31	T S Č p	PO. VO.PO.	Med osm., S. Avguštin šk. Med osm., B. Štefan in tov. Osm. R. T., S. Ferdinand Presveto Srce Jezusovo, (Marija srednica milosti).
Razlaga kratic:
VO. — vesoljna odveza. PO. — popolni odpustek.
Ljudska posojilnica v Ljubljani
r. z. z neom. z.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 6
(v lastni palači)
Obrestuje hranilne vloge najugodneje
*
Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi 5%
p■ kri zo STOM:
Pri šmarnicah
Orgle božajo mi dušo s svojo žametno roko. Sladki vonj kadila plava kakor pajčolan v nebo ...
Sredi lučic vrh oltarja kip blesti se Matere, Matere na j sla j še moje, ki mi usliši prošnje vse.
Želja vroča podrhteva mi na ustnih venomer: »Mati, glej, otrok Te kliče v tihi majniški večer ...«
Moja prošnja brez besede k rajski Materi kipi: »Mati, reši domovino, vojske blazne nas otmi!
Stegni svojo roko belo nad domovi našimi, da sovražnik krvoločni jih v posestvo ne dobi!
Mati, Ti izpolniš vedno željo mojo sleherno — ne zavrzi je, ko prosim za domovje miljeno ...«
Orgle božajo mi dušo s svojo žametno roko. Vrh oltarja Mati moja se smehlja dobrotljivo.
Sredi lučic, sredi cvetja Mati milostno stoji.
S svojo snežnobelo roko moji duši mir deli ...
P. TARZICIJ:
Božji dnevi
Sveta maša, ki smo se je ob Gospodovih dnevih dolžni udeleževati, se opravlja na oltarju. Pri cerkvenih pisateljih pomeni oltar največkrat Kristusa ali njegovo Telo, včasih tudi grob ali betlehemske jasli.
Kakor pri zadnji večerji Gospodovi, je bil oltar v prvih stoletjih krščanstva preprosta lesena miza. Sveti Gregorij Nisajski in sveti Janez Krizostom pa že govorita o kamenitih oltarjih. Tako je prišlo v navado, kar je zdaj strogo ukazano, da mora biti vsak oltar, na katerem se opravlja sveta maša, ali ves kamenit, ali pa mora biti vanj vzidana vsaj štirioglata kamenita plošča, toliko velika, da more na njej ležati sveta hostija in stati kelih. Dalje mora biti oltar od škofa posvečen. Imeti mora svete ostanke mučencev in pogrnjen mora biti s tremi platnenimi prti' Sredi oltarja mora stati sveto razpelo, v znamenje, da se tukaj obnavlja daritev, katero je daroval Jezus, ko je umrl na križu. Med sveto mašo morata goreti vsaj dve voščeni sveči. Samo ena sveča med sveto mašo zadostuje le v sili; brez goreče sveče maševati pa ni dopustno.
1.	Šesta povelikonočna nedelja. Evangelij je povzet po sv. Janezu, ko Jezus omenja pričevanje Svetega Duha in apostolov. «Kadar pa pride Tolažnik, ki ga vam bom jaz poslal od Očeta,... bo on pričeval o meni. Pa tudi vi boste pričevali, ker ste od začetka pri meni.» (Jan 1& 26—16, 4.)
Za nas izzveni zadnji stavek Gospodovih besed takole: Pa tudi vi boste pričevali, ker nosite moje ime. Sveti Tomaž Akvinski pravi: «Kristjan je tisti, kateri je Kristusov. A Kristusov ne samo, da vanj veruje ampak, da v njegovem Duhu krepostno živi in odmira grehu, kakor je j pisano: «Ako kdo nima Duha Kristusovega, ta ni njegov» (Rim 8, 9); 111 «Kateri so Kristusovi, so meso s strastmi in poželenjem vred križali* (Gal 5, 24). Sveti Ambrozij piše: «Če ti rečem kristjan, ti rečem svetnik j zakaj v Kristusu, čigar ime nosiš, prebiva vsa polnost božanstva. Če sj prisvajaš ime, si moraš prisvojiti tudi vsebino imena, hrepeneti mora® po svetosti. Kaj bi ti pač pomagalo biti kristjan, če krščansko ne h' živel.»
O prvih kristjanih je nekdo zapisal: «Vsaka tujina jim je domovih in vsaka domovina jim je tujina. Živijo na svetu, a dom so jim nebesa' Pokorijo se postavam, a njihovo življenje je nad vsemi postaval® Ljubijo vse, četudi jih preganjajo in morijo. Ubogi so, pa mnoge bogatijo; pomanjkanje trpijo, pa vse imajo. Skratka, kar je duša v telesu, t° so kristjani v svetu.»
Da bi bilo še danes tako! Da bi vsak kristjan, podobno Jezusovi10 besedam: «Kdor vidi mene, vidi Očeta» — mogel reči: kdor vidi me® vidi Kristusa! — «Če bi ugasnili evangeliji in vsi sveti spomini apostolskega krščanstva, ki so se v pismu in izročilu ohranili do današnjih d® bi v pravem kristjanu morali zopet videti in slišati blesk Jezusovih o® zvok njegovega glasu, mehkobo in silo njegovih rok, utrip njegovega srca» (Lippert). Pač čisto v duhu Jezusovih besed: «Vi ste luč sveta* (Mat 5, 14.)
2.	Binkoštna nedelja1. Binkošti so dopolnitev velikonočnega praznika-Naše odrešenje je bilo dovršeno s smrtjo in vstajenjem Jezusa Kristusa-S prihodom Svetega Duha je bilo delo Jezusa Kristusa potrjeno in naSe odrešenje slovesno oznanjeno. Cerkev je bila že ustanovljena. Na B®
kosti pa je Sveti Duh v to skrivnostno Telo Kristusovo dihnil nadnarav-no življenje. To življenje svete Cerkve se je. na Binkošti svetu razodelo jo razodevalo se bo ob navzočnosti Duha resnice in milosti vse dni do konca sveta.
Binkošti so praznik rodovitnega krščanstva. To pa je v tem, da Pravemu kristjanu vera in življenje ni dvojno, ampak mu je vera življe-nje in življenje mu je vera. Pravi kristjan je tisti, ki v njem gori ogenj, o katerem pravi Kristus: «Prišel sem in prinesel na svet ogenj in kaj ooogega hočem, kakor da gori.» To je ogenj, ki je na binkoštni praznik Zgorel nad apostoli in v njih ter jih napolnil s Svetim Duhom; ogenj Neomajne vere, ki ga viharji življenja ne morejo ugasiti, ampak ga Vzplamtijo k še silnejšemu žarenju; ogenj nesebične fn sebe pozabljajoče jubezni, ki je nasprotja in razočaranja ne ohladijo, ampak postane ob nJih le še bolj ogrevajoča; ogenj Svetega Duha, ki smo ga prejeli pri syeti birmi.
Sveta birma je zakrament, ki nas z milostjo Svetega Duha utrjuje v sveti veri. Poveča nam posvečujočo milost ter nas s tem še tesneje Z(b*uži s Kristusom. Daje nam dejansko milost, da moremo sveto vero stanovitno spoznavati in po njej živeti. Z neizbrisnim znamenjem nas Potrdi za vojaka Kristusovega in nam v posebni obilnosti podeli darove Svetega Duha: dar modrosti, dar umnosti, dar sveta, dar moči, dar vodnosti, dar pobožnosti in dar strahu božjega.
Tistim, ki gredo k birmi, se dajejo botri, ki jim je dolžnost, da z be-sedo in vzgledom podpirajo birmanca v krščanskem življenju. V zna-^enje, da boter prevzame te dolžnosti, položi birmancu med birmovanjem aesnico na desno ramo. Birmanski boter mora biti različen od krstnega, ^ birman, v primernih letih in dober katoličan. Za botra more biti brat, Pa oče; lahko pa oče. pravega botra nadomestuje pri obredu. Enako s sestro in materjo; sestra more biti botra, mati pa more pravo botro e Jiadomestovati. — Deček naj ima le botra in deklica le botro. Samo iz aznega vzroka sme škof dovoliti izjemo. — Boter naj ima enega ah ,Va birmanca, birmanec pa ne več kot enega botra. Za botra ne sme iti ne redovnik in ne redovnica; pa tudi mašnik ne, razen če mu škof a za to izrecno dovoljenje. — Med birmanci in botri nastane duhovno Sodstvo.
, Na sveto birmo se je treba pripraviti in se za njo troedinemu Bogu valežno zahvaljevati. Dobra priprava je sveta spoved in molitev, naj-ePsa zahvala pa krepostno življenje, zvesto spolnjevanje božjih in Cerkvenih zapovedi. Samo to namreč razodeva pravega vojaka Kristu-s°Vega, ki se ne da odvrniti od dobrega in ne zapeljati v greh.
■jo 3. Prva pobinkoštna nedelja: Praznik Presvete Trojice. (Mat 28, okT~2°) <<*^ezus ie pristopil in jim spregovoril te besede: Dana mi je vsa last v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in učite vse narode in krijte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.»
o,	V teh besedah božjega Učenika je temelj verske resnice o Presveti hojici. Ko je svetega Frančiška Asiškega eden njegovih sobratov prosil, ,al mu dovoli študirati, mu je svetnik odgovoril: «Ponavljaj večkrat r^de: Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu in našel boš največjo °drost, ki je v spoznanju troedinega Boga.» r Nauk o Presveti Trojici je vesela skrivnost, resnica, ki jo je Bog azodei in jo zato moramo verovati, četudi je ne moremo doumeti. Je Pac za naše spoznanje odmaknjena v nedogledno daljavo. Oče je Bog; 111 je Bog; Sveti Duh je Bog. Različni so v osebah, a vendar en sam
Bog. Sin je Očetova Beseda v osebi; Sveti Duh je ljubezen med Očetom in Sinom v osebi. Vso večnost tako. — Kdo to razume? Ne vi, ne ja& Največji učenjaki so skušali prodreti v to skrivnost, a prevelika je Jasno, da je. ne smemo zanikati, če je ne razumemo. Saj še mnogokaj lažjega ne moremo razumeti, kako bi pač mogli skrivnosti božjega bistva in življenja. «S trudom najdemo, kar je pred očmi, kdo bo preiskal, kar je v nebesih?» pravi Modri (9, 16).
Pa nam je skrivnost troedinega Boga vendarle blizu. Takrat namreč, ko je preko našega čela tekla krstna voda in je duhovnik govoril: j32 te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha — se je zgodilo v n33 čudo: Božji Duh ja premagal temo izvirnega greha in nam dušo napolim z novim, božjim življenjem. Oživljena, posvečena in očiščena duša je postala dom Presvete Trojice; vse tri božje osebe so prišle k nam i® v nas ostanejo, dokler ne pride v dušo smrtni greh.
Pazimo nase, monštranca smo, ki nosi v sebi Troedinega! «Bodite sveti, ker je svet Gospod vaš Bog» (3. Moz 19, 2).
4. Druga pobinkoštna nedelja: Prilika o veliki večerji (Lk 14, 16—24) «Neki človek je napravil veliko večerjo in jijh je mnogo povabil; a začel' so se vsi hkrati izgovarjati.» — Vemo, da je ta človek podoba Boga, k nam je pripravil večerjo večne blaženosti in nas povabil, da te blaženost postanemo deležni. Da se morda tudi mi ne bi izgovarjali! Da nas ne 1® veselje premotilo in nam oslepilo oči duše!
Veselo na delo za Boga in za blaženost v Njem!
P. HUGO:
Krščanska družina
Mož
Kar lepo moško se pomeniva, kot se za možake spodobi. Ti to^J misliš, da si se torej s tistim svojim zakonskim »Da! Hočem!« urezal. &0 si zapazil krvavečo rano je bilo že prepozno. Kaj ti je kot možu, zlas" kot krščanskemu možu vrednemu tega imena zdaj storiti? Da ne sfl1®6 posnemati neumnih kur, ki plešejo in drajnajo po kumiku sem in tja & iščejo izhoda, to že veš. To prepusti ženskam v moških hlačah. Mož, f pred žensko, ki morda ne razpolaga z drugim orožjem kot z jezikom, vr®e puško v koruzo in zbeži z zakonske fronte, ali vsaj misli na pob®# zasluži odlikovanje zajčjih peta z ušesi. Seveda bi bilo treba ta red ^ zakonske begunce šele ustanoviti.
A preden se pomeniva, kako lahko bolj častno končaš zakonsk0 vojsko, naj malo apeliram na tvojo moško in krščansko vest. Kdo t prav za prav kriv, da so se vama srca razporočila? Ti boš najbrž ^ krivdo zvalil na njo. Kajti od svetovne pa do zakonske vojske se vS bojujoči narodi in vsi zakonski dvobojevniki preverjajo, da je pravica ^ njihovi strani, zato morajo zmagati. Seveda je izključno, da bi možr imeti vsi prav. Jaz, kot neinteresiran in nepristransk opazovalec, nasplos® vsaj to lahko rečem, da je veliko zakonskih mož samih največ krivih, ^ zakonski voz škriplje in cvili. Vsaj za naše razmere to lahko trdim.
Drugače je n. pr. v Ameriki in gotovo še marsikje, kjer je civil®1! zakon v cvetju. V Ameriki je vsaj v nekaterih zveznih državah, zla® v Nevadi, civilna poroka, razporoka in zopetna poroka lažja kot vsak
^avja kupčija. Tamkajšnji moderni pogani se te svobode kajpada pridno Poslužujejo, ženske še bolj kot moški. Ako čedna ženska ne ve, kako bi ® svojo eksistenco zasigurala, kakega petičnega moškega ujame na svoje limanice, da se pred biričem poročita. Kaj je ženski cesto za dedca, ^rnpak le za denar. Po poroki ji ni težko najti vzrok za razporoko. Ker te pa seveda samo on kriv, da ne gresta skupaj, je obsojen na vzdrže-valnino ali vsaj mastno odpravnino. Našla je, kar je prav za prav iskala.
Pri nas zaenkrat vendar še nismo tako daleč. Kako dolgo ne vemo. A ko bi bila danes ali jutri tudi pri nas razvita ta zastava poročne svobode, bi bili možje prvi, ki bi hoteli pod njo. To pa zato, ker so versko tako hladni in dosledno moralno taki slabiči. Naše žene splošno versko še niso tako na bobnu, posebno na deželi ne. Zato zakonski križ, ki so si ga naložile, mnogo lažje nosijo kot možje, ne da bi mislile na kak izhod. Ker bi tudi možem rade podstavile to oporo, pride često do boja. Mož, če je to vzrok, da se ne razumeta, ker ona hoče, da bodi zakon krščanski, ne poganski, potem kar lepo sam sebi na prša potrkaj in reci: Mea culpa, moja krivda!
Čudno, ko si kdo izbere nevesto, bi najrajši vedno pri njej tičal. Skrbno se ogiblje vsega, kar ve, da bi jo užalilo ali bi mu jo utegnilo odtujiti. Še v cerkev, kamor morda prej ni hodil več, začne zopet hoditi. Celo k sv. zakramentom ga sPravi, ki so bili zanj že premagano stališče. Kratko kot vosek je v nje-H j1 rokah. Ko bi kot zakonski mož tako delal, kar je dolžan, kar prej ni Dlt bi morda prav lepo vozila. Toda kaj se pogosto zgodi? Mesto da bi v njeni družbi iskal razvedrila, ga išče med svojimi pivskimi bratci. Za plitev, za cerkev, za sv. zakramente nima nikakega smisla. Z njo je 0(iuren kot s kako deklo. Če nisi morda tudi ti tak čudak postal? V tem slučaju moraš zopet reči: Mea culpa, moja krivda!
P. Batoni: Sveta Družina.
, Predaleč bi me zavedlo še nadaljno to izpraševanje tvoje vesti, ki bi K°nčno itak ne pomagalo dosti. Kajti nihče si ne pusti rad od drugega Vesti izpraševati. Kar sam sebi prizna, drugemu utaji, če le more. Zato sem. dejal, da samo apeliram na tvojo moško in krščansko vest. Sam si te nepristransko izprašaj, če v koliko si sam kriv, da vama kar ne gre ?kupaj. Najprej boš moral to odpraviti, potem boš šele lahko njo dolžil.
Pigače bi ti veljalo, kar je Gospod dejal tožnikom zakonolomne žene, so zahtevali zanjo smrt s kamenjanjem. »Kdor izmed vas je brez £reha,« jim je rekel, »naj prvi vrže kamen vanjo.« (Jan 8, 7—-8.)
Kaj pa če je le res, da je vsaj maxima culpa, največja krivda na njeni strani? Tudi to se zgodi in odkar je moderni versko-moralno tako plitvi duh. za jel tudi ženstvo, se vedno pogosteje dogaja. Kdor je res mož, pameten in prevdaren, čeprav ne ravno veren, ne bo takoj mislil na Pre' trganje diplomatskih zvez, ampak bo pred vsem skušal najti vsaj kak modus vivendi, način, kako bi z njo vsaj diplomatsko kar najbolje izhajal' če je že sonce ljubezni za goro šlo. Kaj se da v takem slučaju doseči, je živ dokaz staropoganski modrijan Sokrat.
Tako slabo menda z ženitvijo še nihče ni zadel kot on. Njegova Ksantipa se smatra za lik žene, kakršna ne sme biti. Kaj je on od nje prestal, ne da bi mislil na pretrganje diplomatskih zvez, je skoraj ne-verjetno. A ker je resnično, mu je kot modrijanu v čast. Nekoč ga je obiskal njegov bivši učenec Alkibijad. Kaka druga, kolikor toliko uvidevna žena, bi bila vesela takega obiska in gostu ljubeznivo postregla. Ksantipa je pa radi neke malenkosti prav takrat napravila tak kraval, da se je učitelj učencu v srce zasmilil radi take »boljše« polovice. Sočutno a obenem občudovaje mu je dejal, kako le more to prenašati. On mu je pa čisto miren odgovoril: »Jaz sem se na zmerjanje in regljanje moje Ksantipe tako navadil, da me prav tako malo vznemirja, kot ropotanje mimo drvečega voza.«
Ksantipo je ta njegova smehljajoča hladnokrvnost le še bolj jezila čeprav je ni hotel z njo izzivati. Ko se je nekega dne njena nevihta zopet razbesnela nad njim, je smehljaje vstal, da gre iz hiše. Ona pa v svoj* 1 2 3 onemogli jezi skoči, zgrabi posodo z vodo in mu jo pljuskne na glavo, ravno ko je prestopil prag. Sokrat je pa sosedovim, ki so stali na prag11 in to opažih, smeje dejal: »Sem mislil, da bo kaj takega. Kajti po grmenju se navadno ploha vlije.«
Mož, kaj meniš, da boš svoje hlače zapravil, če posnemaš Sokrata, ako je tvoja boljša polovica v bližnjem sorodu z njegovo Ksantip0 ■ Sokrat velja za enega svetovnih modrijanov, katerega ime se z občudo-vanjem in spoštovanjem izreka, čeprav je poteklo že nad 2000 let, kat je kot mučenec svojega prepričanja umrl. Njegova Ksantipa pa že pra' tako dolgo živi in bo z njim živela kot največje strašilo zakonske žene-Tedaj brez strahu za svojo čast in oblast z njim hladnokrvno in dobro-dušno lahko molčiš, kadar bo začelo kaj grmeti in treskati ali magari da se še kaka ploha vlije. Prepričan bodi, da jo boš z molkom mnogo pte} ukrotil, kot če sto tisoč zelenih naščuvaš nanjo in jim še sam pomagal ne samo z besedo, ampak tudi z roko in ne prazno.
A kot krščanski mož se ne smeš zadovoljiti le s tem, da bi s svoj0 zakonsko polovico nekako politično izhajal, ampak moraš biti z ljubeZ' nijo povezan z njo, kot Kristus s Cerkvijo. O tem sva že zgoraj nekaj slišala, a bova prihodnjič še malo več.
Zrnje.
1.	Na bližnjem moramo gledati samo čednosti in dobra dela. Njegoš napake moramo s svojimi velikimi grehi pokrivati. Sv. Terezija.
2.	Iz samega hrepenenja, da bi postali dobri angelčki, pozabirft° postati dobri ljudje. Sv. Frančišek S a l.
3.	Zajec je podoba velike noči zato, ker speč gleda. Speč pom0jj! smrt, gledajoč življenje oz. vstajenje. Že v katakombskih slikah je “ podoba vstalega Zveličarja.
Slava Bogu in mir ljudem!
Mašna knjiga povza-1116 te prošnje v šest sku-Pifl, ki jih na sliki pona-z°ruje šest krogov. Šepe-taje moli mašnik te molit-Ve pred in po spremenje-nju, kakor bi se otrok Zaupno pogovarjal z očetom. Ob sklepu pa nas Pozove, da se pridružimo njegovim prošnjam z A-Tako moli tik pred t*čenašem. Te molitve so Prava visoka šola res obutvene, katoliške molit-Vei dočim so naše zaseb-
?e molitve večinoma tako ozkosrčne. Od sto molitev, ki se dvigajo iz človeških src, je najmanj devetdeset gotovo prošenj za osebne potrebe.
bogoslužnih molitvah sv. Cerkve pa stoji vedno in povsod Bog na Prvem mestu, potem pa božje kraljestvo, sv. Cerkev. In tako se zbere pri ^saki sv. maši pod križem trojna Cerkev: vojskujoča, zmagoslavna in trpeča, saj vsej dotekajo v vseh časih vse milosti s križa. »Ko bom Povišan, bom vse k sebi pritegnil,« je rekel Gospod in to vrši pri vsaki ^ašni daritvi.
Prvo pritegne Gospod k sebi svojo ljubljeno nevesto sv. Cerkev s Papežem, škofom in vsemi, ki so pravoverni in delajo za katoliško in apostolsko vero. Tik ob Jezusovi desni strani vidite v krogu papeško 111 škofovsko mitro ter dva ključa, ki pomenita pravico zavezovanja in cazvezovanja. Molimo tudi mi takoj po Svet... za sv. katoliško Cerkev, aa bi ji d0hri Oče podelil mir, jo varoval, zedinil in vodil. Saj v teh Pemirnih dneh papež, škofje in duhovniki še. posebno potrebujejo podporo 0<t strani vernikov, podporo zlasti v neomajni zvestobi in molitvi.
Sledi spomin živih, ko se mašnik s sklonjeno glavo v tihi molitvi aPominja iz velikega občestva vernih posebej tistih, za katere mašuje in kateri so se mu v molitev priporočali, nato pa vseh pričujočih in tudi Pjdiovih svojcev. Zato je utemeljena lepa misel naših vernih dedov, da 'laJ bi od hiše šel vsaj eden, vsak dan k sv. maši po blagoslov za vso rezino. Molimo tu za svoje starše, sorodnike in dobrotnike, za umira-•*0c®> za zakrknjene grešnike, za voditelje narodov in sploh vse, ki so m°btye najbolj potrebni. Na ta drugi spomin te opomni na sliki krog 2(oljčno mladiko, ker poje 127. psalm: »Tvoji otroci so kakor 01Jcne mladike okrog mize.«
sveže
. V tretjem spominu se dvignemo v nebo in pokličemo na pomoč kot Pfiprošnjike naše ljube svetnike. V prvi vrsti preblaženo Devico Marijo, ®v- apostole in mučence in vse svetnike. »Po njih zasluženju in prošnjah am daj, da bomo v vsem deležni tvojega varstva.« Priporočiš se lahko e svojemu farnemu patronu in krstnemu patronu, dnevnemu svetniku 11 tistim, do katerih gojiš posebno zaupanje. Na sliki te opozarja na
tretji spomin pred posvečenjem krog zgoraj z lilijo, palmami in zvezdicami.
Po posvečenju je najprej spomin rajnih, »ki so šli pred nam1 v večnost z znamenjem vere in počivajo v miru.« Tudi naša pot gr® proti večnosti. Preskrbimo si prijateljev na dnem svetu! Kdo je bolj hvaležen ko duša, ki jo z daritvijo sv. maše rešiš vic. Poleg duš, za katere si dolžan moliti, se spominjaj posebno rad pozabljenih duš, kakor tudi Cerkev vedno moli za vse duše v vicah: »Te in vse, kateri počivajo v Kri' stusu, sprejmi, prosimo, Gospod, na kraj življenja, luči in miru.« Na to molitev te spomni na drugi strani gornji krog, kjer je bel golobček z oljčno vejico, z znamenjem miru in sprave z Bogom v kljunčku. Tako poleti duša iz vic v božje naročje.
Mi grešniki molimo skromno zase šele na predzadnjem mestu, vse® drugim smo dali prednost. Ta molitev je značilna po veliki ponižnosti; n® sklicujemo se na svoje zasluženje, marveč edino na obilno božje usmilje' nje in prosimo, da nas dobri Bog sprejme v družbo svojih svetnikov-V krogu ob Jezusovi levi strani vidite krog s sidrom, znamenjem našega upanja. K njemu se ozirajo ribice v morju, to smo mi grešniki v razburkanem morju tega sveta. Na svetnike spominjata dve zvezdici.
Prošnja za blagoslov vsej prirodi je na zadnjem mestu. Kako lepa je ta misel. Dvoje prirodnih stvari: kruh in vino je izbral Jezus za podobi, s katerima zakriva svojo skrivnostno pričujočnost med nami. Naj bi od teh dveh posvečenih darov kruha in vina, ki jih vidite v zadnjem krogu v starokrščanskih večjih posodah, rosil božji blagoslov tudi na vse ostale prirodne darove, ki jih ljudje vsak dan potrebujemo, zlasti na naša žitna polja, ki jih predstavljajo ob strani žitni klasi in vmes križi, znaki blag® slova. Za ta blagoslov prosimo, ko zaključujemo prejšnjo molitev za nas grešnike s pomembnim sklepom: »Po Kristusu, Gospodu našem. P° katerem vse te darove, Gospod, vedno ustvarjaš, posvečuješ, oživljaš; blagoslavljaš in nam deliš.« Ali razumete sedaj, zakaj so naši ver® predniki hoteli imeti cerkvice sredi svojih vasi in goric? Da bi rosil blagoslov z njih oltarjev na vso okolico. Ne le pri procesiji z Najsvetejši®, marveč pri vsaki maši blagoslavlja božji Zveličar z oltarja ves kraj in vse ki v njem prebivajo, tudi polja in zemlje sadove.
Udeležujmo se odslej sv. maše bolj pobožno in pridružimo se s svoji®1 molitvami slavospevom angelov, ki neprestano Boga slave: »Svet, svet, svet si Ti, Gospod nebesnih čet. Polna so nebesa in zemlja tvoje slave.« Saj nas na to spominjata dva angela na sliki, ki božje veličastvo z veselje® proslavljata. Če bomo dali Bogu dolžno slavo, bo tudi Bog nam dal zaž® ljeni mir.
P. SALEZIJ:
„Križa teža in plačilo44
Lepa ilustracija k temu geslu našega ljubljanskega vladike je navada, ki jo imajo ponekod pri velikonočni procesiji, da namreč pred vstali® Zveličarjem nosijo znamenja trpljenja Gospodovega. Naš Gospod je preko Kalvarije šel v vstajenje in poveličanje. To nam bodi v tolažbo. Tudi mi gremo tako pot. Čim bolj človek z leti zajame smisel življenja, te® bolj je v tem potrjen. Celo narava sama nam je živa priča tega. Ko s®° jo gledali v hudi zimi vso ledeno, zamrznjeno in pokrito z debelim snego®>
Se nam je zdelo skoro nemogoče, da bi jo čez par mesecev videli vso spremenjeno, zeleno in brstečo, prekipevajočo v rasti. Pa se je le zgodilo, četudi morda bolj počasi in premišljeno.
Podobno je tudi v življenju posameznikov in narodov. Kako vesel je n. pr. kmetič, če vidi v jeseni, da je njegovo naporno delo kronano z dobro letino, da mu je polje bogato obrodilo. Nekako zadoščenje čutijo gotovo tudi delavci, če je kljub premnogim njihovim žuljem zrastla s tal mogočna stavba, ki bo v, ponos njim in stavbeniku. Učenjak se vzradosti, če je slednjič razvozljal zapleten slučaj, radi katerega je prečul marsikatero noč. šolnik je prepričan, da njegovi opomini niso bili zaman, če vidi, kako se njegovi učenci odlikujejo ne samo v učenosti, ampak tudi v lepem vedenju, da v življenju niso ozkosrčni, malenkostni in prepirljivi itd. Tudi prizadevanja tega ali onega naroda, ki je radi grabežljivosti svojega soseda zašel v sužnost, se bodo ob svojem času splačala, tedaj, ko bo Vstal in zaživel svobodno in neodvisno življenje, do katerega ima enako Pravico, kakor njegov krivični sosed.
Ko torej vse to vemo in nam vsakdanje življenje isto tudi potrjuje, h°;No lažje prenesli marsikatero težavo in morebiti celo nerazumljivo krivico. Pa tudi sami bomo raje krotili svojo k slabemu nagnjeno naravo, da bomo tako postali popolnejši in značajnejši ljudje. Prav pravi neki Pisatelj, ko piše: «Trnje je ogenj, ki izjeda v človeku vse, kar je nizko in Neplemenito. Človek se mora vedno nahajati v stanju brušenja, da postaje iz njega sijajni biser, lepa in prikupljiva duša.» Veliki škof Keppler pa Trdi, da je malo modrosti v tistem, ki ni skozi solzo gledal svet. Zato se ne bomo čudili, če že kraljevi pevec David v svojem 9. psalmu (v. 21) Poziva Boga: Postavi Gospod strahovalca čez nje: naj spoznajo narodi, da so ljudje!
Pa ne samo mi sami bomo prejeli plačilo radi križa teže, ampak tudi drugim bo to v korist. Plemeniti, notranje izčiščeni ljudje imajo po navadi sočutje z bližnjim; tudi se jim zdi podlo, delati krivico zlasti takim, ki si sami ne morejo pomagati, ki so slabotni in neznatni. Neplemeniti, surovi ljudje pa so kakor volkovi; čaka jih tudi usoda volkov. K temu povdarja znameniti vzgojeslovec Foerster: «Kdor je sam volk in razodeva v občevanju z ljudmi le volčjo naravo, naleti povsod na volkove. Še novo čredo JA privabi iz gozdov, dokler slednjič volkovi njega samega ne požro.»
Zato pa je edino pametno, voljno iz božjih rok sprejemati križe in težave. Plačilo nam ne bo izostalo. Ne samo ono na drugem svetu, am-Pak že tukaj na zemlji. Gospod Bog namreč hoče ohraniti lepo harmonijo v Naši duši, zato sproti polaga utež na ono stran tehtnice, ki se je vzdig-nila kvišku. Ob težki uri preizkušnje vzklijejo tudi razne vrline in čedno-sti iz naše duše, tako da je že modri Seneka dejal, da so plemeniti samo °Ni, ki trpijo. Tisti, ki so vse to imeli pred očmi, so radi trpeli. Zavedali ?° se, da je z njimi, kakor z drevesom: Če hočemo, da postane žlahtnejše ln obrodi boljše sadove, je cepimo in obrezujemo.
Še rajši bomo' nosili svoje križe, če pomislimo, da nas bodo le-ti Približali Gospodu Bogu. Sv. Avguštin je po izpreobrnjenju priznal, da bl se bil pogubil, če ga ne bi bili križi do uničenja potrli. Ako se ustavimo ri Pr. pri izgubljenem sinu, se nam pri njegovi vrnitvi nehote zbudi vprašanje: Ali bi se bil sploh kedaj vrnil k očetu, če bi se mu bilo na tujem Sodilo dobro? Gotovo nikoli. Ker pa so ga obiskale razne nadloge, kakor lakota, pomanjkanje in zaničevanje, se je pod pritiskom trpljenja slednjič rilal in se ves spokorjen vrnil. Obrnimo tudi svoj pogled nekoliko v vsakdanje življenje ter se vprašajmo: Kedaj prav za prav ljudje obljubljajo
božja pota in se tesneje oklepajo svojega Boga? Ali mar tedaj, ko se ji® srce smeje v razsipnosti sreče in zdravja? Ali ne veliko bolj v stiski ® hudi bolezni? In zopet: Kedaj bolj prisrčno molimo k Bogii? Ali ne tedaj, ko je v skrajni nevarnosti življenje dragega nam bitja?
Ce je tako, ima pač prav sv. Gregor, ko trdi: Nadloge, ki stiskaj® naše srce, nas prisilijo, da se vrnemo k Bogu. Ob teži križa mislimo tudi na to in še na prejšnje, da nas križi notranje prenovijo ter nas store sočutne nasproti našemu bližnjemu. Če se bomo vsega tega vedno zavedali, bomo tudi v najtežjih trenutkih našega življenja ostali mirni in Bogu vdani. Še prej pa se bo to zgodilo, če tudi večnega plačila ne izgubim® izpred oči, ki se ne da primerjati z najboljšo nagrado na tem svetu.
P. HUGO:
Ob smrti očeta Molitvene osmine
(Nadaljevanje.)
S. Lurana ni mogla počakati spomladi. Že sredi decembra po tiste® dogovoru z Rev. Wattsonom 1898,, je v spremstvu neke uboge deklice, kateri je bila botra, zapustila svoj dom v Warwicku, N. J. in odšla k svoj1 Porciunkuli. Stanovanje jima je dala neka zapuščena farmarska koča, katere edina prednost je bila, da je bila vedno zračna, kajti veter je kar skozi pihal. Le Frančiškov idealizem je zmožen žrtev, ki jih je morala-S. Lurana tisto zimo doprinesti.
S prvo spomladjo 1899. se je z vso vnemo lotila dela, da čim prej zgradi materin dom za svoje bodoče duhovne hčerke. Marsikaj je bil® treba pripraviti, preden je mogla začeti z gradnjo. A za kresni dan istega leta je že vabila na blagoslov ogelnega kamna. Med slavnostnimi gosti je posebno pogrešala Rev. Wattsona. Rad bi bil prišel, a ni mogel. Po tiste® zgodovinskem razgovoru z njo 7. okt. 1898., ko je postala ustanovite'" obeh novih redovnih družb gotova stvar, je tudi on odšel v noviciat k anglikanskim očetom sv. Križa, da se usposobi za očeta lastne redovne družbe.
A po dovršenem noviciatu, v pozni jeseni 1899, se je tudi on namer# v graymoorsko puščavo. Med potjo je spraševal voznika, če je kje ta® kaka votlina, ki bi ga za toliko časa kot puščavnika sprejela, dokler ne pride do lastnega doma. Ni mu vedel povedati. Pa mu tudi ni bilo treba iskati takega stanovanja. Sestema hiša je bila v surovem stanju gotova in pod streho, a brez vrat in oken še bolj pa brez druge oprave. V njej s® je do nastopa najhujše zime nastanil in na skromni pečici sam pripravlja1 bomo hrano. Ko je pa začel strupen mraz pritiskati, mu je podvzetni#-ki je stanoval v neki eno miljo oddaljeni farmarski hiši, odstopil svoj® shrambo za barve. Tam si je uredil ležišče. Špranje pri oknu je P3 s kositrom praznih škatel od barve zadelal.
Tudi on je šel takoj ob prihodu v Graymoor na oglede, kje bi postav# dom za svoje duhovne sinove. Ko se je povspel na nek grič, je ves vzhiče# zaklical: »Tu-le bo stal bodoči samostan in ta grič se bo imenoval g®c sprave.« Bil je naprodaj in za nizko ceno. Samo 300 dolarjev bi odštel, p3 bi imel 24 oralov zemlje. Toda on je bil nemanič. Še preden je naprav# redovne obljube, se je zaročil s Frančiškovo nevesto siromaščino. Ne ničesar ni imel, ampak tudi ni hotel ničesar imeti. Zavezal se je celo, #a
noče za svoja duhovniška opravila nikakega plačila sprejemati. Je pa trdno veroval, da se bo našel dobrotnik, ki bo tisti grič zanj plačal. In ni se motil. Osebno neznan dobrotnik, dr. Taylor, pristaš oxfordskega gibanja, na zunaj angličan, na znotraj katoličan, mu je poslal ček za 300 dolarjev.
Sestrinji dom, ki ga je S. Lurana krstila na ime Dom sv. Frančiška, je bil z ameriško naglico dovršen. In tudi S. Lurana ni bila več sama. Že se ji je pridružilo par bodočih duhovnih hčerk istih vzorov. Po novem letu 1899. so se nastanile v novem domu. Njegova kapela je bila 25. jan. 1899., tedaj ravno na praznik Spreobrnjenja sv. Pavla, priča skromne, a ganljive slovesnosti. Rev. Wattson si je nadel v njej redovno obleko sv. Frančiška. Si je nadel, pravim, ker je bil sam kandidat in celebrant Pri tej preobleki. S. Lurana mu je zvečer položila na oltar narejeno redovno obleko. On je po običaju nekdanjih viteških kandidatov pred to novo obleko Kristusovega viteza držal nočno stražo. Do polnoči je pred njo premišljeval o viteških dolžnostih, ki jih bo z njo sprejel in molil, da bi jih tudi viteško v njej vršil.
Opolnoči se je dvignil, pristopil k oltarju in jemal posamezne kose redovne obleke z oltarja, jih poljubljal in spoštljivo nadeval. Priče so bile Bog, preblažena Devica in nevidni zbor angelov. Nato se je do ranega Jutra zahvaljeval za veliko milost, ki mu jo je Bog naklonil. S tem je začel svoj frančiškanski redovni noviciat. Leto in pol za tem je položil v roke anglikanskega škofa dr. Collemana iz Delaware svoje redovne obljube in si ob tej priliki privzel redovna imena P. Pavel, Jakob, Fran-rišek. Navadno pa se je pozneje imenoval le P. Frančišek. v S. Lurana je svoj frančiškanski noviciat že s sv. Frančiškom prejšnjega leta začela. Na isti dan bodočega leta je pa položila v roke Frančiška, od škofa pooblaščenega, svoje slovesne redovne obljube. Slovesnosti se je udeležilo več odličnih anglikanskih gostov. Tudi ona je botela ob tej priliki spremeniti svoje krstno ime Lurana Maria. Pa ji je ®den gostov dejal, naj tega nikar ne stori, ker pomen imena Lurana tuko lepo odgovarja cilju, ki ga ima pred seboj. Po naše to grško ime P°meni: odrešena, prerojena, spravljena. Tako je ostala S. Lurana, a si Privzela še imeni Marija, Frančiška.
Novi Frančiškovi družini sta se bujno razcvitali v ponos in up anglikanske cerkve v Ameriki. Njuno notranje samostansko življenje je bilo P°dobno samostanskemu življenju katoliških redov v mladem jutru njihova obstoja, polno duha molitve, spokornosti in apostolata v prid bližnjemu. Zato ju Bog resnice, ki nikomur ne odreče milosti prave vere, ako st°ri kar more, da bi jo našel, ni pustil tavati v somraku anglikanizma, ampak ju je povedel na sonce katoliškega krščanstva. Po srcu sta bili itak Ze dolgo katoliški. Saj sta že takrat zbirali za »Petrov novčič«.
Povod, da ste bili tudi na zunaj prelomili z anglikanizmom in se oklenili katolicizma, je dalo njuno glasilo »Svetilka«. Ta je za Svečnico 1. 1903. Prvič posvetila, a s čisto katoliško lučjo. Tako-le se je predstavila: »Svečnica, lep praznik očiščevanja, ko je prišla v tempelj ona, ki je bila Syetilka ,Bleščečega zlata’, noseča v naročju njega, ki je Luč sveta. Pač Ztmčilen dan, ko je prvič zasvetila naša Svetilka. Prižgali smo jo kot Pričevalko stare vere, ki jo je učila angleška cerkev, preden jo je zločesti ^alj odtrgal od središča edinosti. Mi smo prepričani, da naš Gospod želi, ba ne samo molimo, ampak tudi delamo za edinost. Mesto da bi povečevali razlike med nami in Rimom, jih moramo zmanjševati in tako pripravljati P°t spravi, po kateri kot kristjani vsi koprnimo .. . Svetilko postavljamo
pod varstvo Brezmadežne Device Marije, Kraljice nebes in zemlje in njenega serafinskega viteza sv. Frančiška Asiškega, svetnika krščanske edinosti, ki nima para.«
(Konec prihodnjič.)
BIERBAUM — Fr. BRUNO:
Sveti Bernardin Sienski
spoznavalec prvega reda (2 0. maj)
«V Bernardinu, služabniku našega Odrešenika, se je razodela milost božja, da je zasijal svetu kot svetla zvezda in prepodil temo z nebeški® sijajem čednosti in učenosti.» S to hvalnico pričenja sveti Anton® Florentinski življenjepis našega svetnika, ki bo ostal vedno čudež svojega časa in ena izmed najbolj bleščečih zvezd na svetniškem nebu svete Cerkve. — Sveti Bernardin se je rodil leta 1380. v Sieni. Bil je tako pobožen in nedolžen, da so ljudje takoj prenehali z nespodobnim govorjenjem, če je kdo zaklical: «Bemardin prihaja!» Z vso nežnostjo se je oklepal božje Matere; vsak dan je obiskal njeno podobo zunaj mesta njej se mora zahvaliti ne samo za poklic v redovno življenje, ampak tu® za mogočno doneč glas. Poleg te pobožnosti se je neprenehoma mrtvil in delal pokoro. Leta 1404. je postal frančiškan. Kot ljudski misijon® je prepotoval vso Italijo in je popolnoma spremenil tedanji izprijeni nač® življenja. Papež Pij II. ga je zato imel za drugega svetega Pavla. Ko je svetnik pretresel srca vernikov z resnimi besedami, je vanje nalil blažil' no olje presvetega Imena Jezusovega in Marijinega. Obenem se je neprenehoma trudil za češčenje svetega Jožefa. Mnogo mest si ga je želelo za škofa. Toda v svoji veliki ponižnosti je odklonil vse časti j11 dostojanstva. Skopo odmerjeni prosti čas je posvetil premišljevanj® molitvi in pisateljevanju. V petih velikih knjigah je obelodanil razprave o katoliški moralki, ascetiki, mistiki, razlagi svetega pisma, pridige krasno delo o svetem Jožefu. Poln zasluženja in čednosti ter očiščen v vicah preganjanj in trpljenja je umrl 20. maja 1444. Že čez šest 1® ga je papež Nikolaj V. proglasil za svetnika. Akvilski meščani pa so nad njegovim grobom sezidali krasno cerkev.
Premišljevanje: O nespodobnem govorjenju
1.	Tako govorjenje škoduje tistemu, ki govori. Apostol opominj3 Efežane: «Nesramnost pa naj se med vami niti ne imenuje, kakor s° spodobi svetim.» (Ef 5, 3.) Zato se je sveti Bernardin tako izogib® takemu govorjenju; zato je vse obmolknilo, ko se je on prikazal. Seveda moramo tudi v tej stvari razlikovati. Marsikatero krepko govorjenje s° zdi nespodobno, pa ni, ker ni namen nespodoben. Kdor pa ima nečist0 srce, ta kaj kmalu nespodobno govori. Zakaj «česar je polno srce, to usta gOvore». (Mt 12, 34.) — Kakšno je tvoje govorjenje?
2.	Nespodobno govorjenje škoduje tistemu, ki ga posluša. Zopet svari apostol: «Ne varajte se. Slabi pogovori kvarijo dobre nravi* (I Kor 15, 33.) Zato je sveti Bernardin vsakega odločno zavrnil, ki je v njegovi pričujočnosti kaj nespodobnega rekel. Zakaj le prehitro vna®e
tako govorjenje notranje poželenje in spridi nedolžno srce. Tako govor-jenje je prav posebno pogubno, če mu prisostvuje mladina in otroci. — Upri se vsekdar takemu govorjenju.
3.	Zoper nespodobnost se je treba oborožiti. Nikoli ne smemo Pozabiti, da smo zaradi izvirnega greha nagnjeni k zlemu. Zato ga sami °d sebe ne bomo mogli nikoli premagati. Samo nadnaravna pomoč nas lahko obvaruje vsega hudega. Posnemajmo svetega Bernardina. On se Je oborožil s svetim Imenom Jezusovim, z nežno pobožnostjo do božje Matere Marije in s prisrčno vdanostjo svetemu Jožefu. Razen tega pa Seje neprestano mrtvil in bičal. — Moli neprestano:	«Jezus, Marija,
Jožef, razsvetlite nas, pomagajte nam, rešite nas. Amen.»
Cerkvena molitev
Molimo. Gospod Jezus Kristus! Svojemu svetemu služabniku Ber-oardinu si podelil posebno ljubezen do Tvojega presvetega imena; nam Pa, prosimo, po njegovi priprošnji in zasluženju vlij duha Tvoje ljubezni. Ki živiš in kraljuješ na vekov veke. Amen.
ENID DINNIS — K. R.:
Čudež sv. Antona
(Konec.)
Zelo je bil olajšan, ko je našel naravno razlago za »čudež«. Za te ljudi ni bilo zdravo, da si v svoji čudni pameti izmišljajo stvari in mešajo resnico in domišljijo.
Toda tu je bila Rezika, s katero je bilo treba računati. Meta je bila presneto zaposlena z najdenim zakladom, da bi mogla misliti na kaj drugega, in ostali so se vdali duhovnikovim besedam iz spoštovanja do njegovega stanu, le Rezika je premišljala.
»Potem pa je sveti Anton ubogi ženi vzel otroka in ga dal meni,« Je rekla. »Zelo ljubeznivo od svetega Antona, kaj ne?«
»Verjetneje je, da se je uboga, slaboumna ženska naveličala deteta ln ga odložila na močvirju,« je odvrnil župnik Koblar, »in po naključju ravno tam, kjer si ti ležala.« Rajši je videl, da je božja Previdnost posred-n° sodelovala. Ne smete pozabiti, da je bil prej župnik v mestu in da je Vrhu tega študiral v tujini.
»Potem pa ji je sveti Anton rekel, naj ga položi tjakaj,« je pripomnila Kezika. »Sveti Anton je strašno velik svetnik.«
No, povem vam, da si je župnik Koblar dal za nalogo, da izsledi zensko, ki je ukradla Metino dete. Ni imel nobenega poželenja, da bi ubogo dušo kaznoval — na svetu ni bilo dobrosrčnejšega človeka, kot je bil on —, a hotel je na ljubo resnici pojasniti celo zgodbo.
Njegova poizvedovanja so imela uspeh. Prejel je sporočilo, da so Prijeli potepuško žensko, ki je ustrezala opisu »slaboumne Tine« in ki Je priznala, da je ugrabila dete iz zibelke, medtem ko je mati na njivi °grebala krompir. Revo so poslali v zavetišče. Povedala je, da je hotela obdržati otroka namesto svojega lastnega, na poti pa je srečala pobožnega frančiškana, ki ji je velel, naj vrne dete materi. Imela je namen ubogati
ga, a ko je imela še približno uro hoda do vasi, se jo je polastil strah, da jo bodo z otrokom vred ujeli. Zato je navzlic duhovnikovi zapovedi hotela opustiti svojo namero. Tedaj pa se je naključilo, da je ugledala deklico, ki je spala ob cesti. Izrabila je priložnost in položila speče dete tik zraven speče deklice in se skrivaj previdno odstranila.
Naslednji korak, ki ga je napravil župnik Koblar, je bil, da ugotovi, kateri patrov iz samostana je srečal to žensko. Zakaj na svetu mu niso bili tega sporočili?
Toda patri v samostanu so vsi od prvega do zadnjega zanikali, da bi kaj vedeli o tem dogodku. Bilo pa je neverjetno, da bi bil hodil tod okrog kak član njihovega reda brez njihove vednosti. Razen tega se jim je zdelo čudno, da bi bil kdo tatici ukazal, naj ukradeno dete vrne, ne da ji bil otroka vzel. Verjetneje si je ženska zgodbo izmislila, zlasti če je bila slaboumna.
Župniku Koblarju pa se je zdela Tinina povest zdrav protistrup zoper bujno zgodbo o čudežu, ki se je na njej pasla vsa vas. V nedeljo po maši je poslal po Reziko in otroku povedal, kako se je razblinila skrivnost, ki — mimogrede povedano — Reziki ni bila nobena skrivnost.
»Torej razumeš,« je dejal duhovnik, »bil je to neki frančiškanski pater, ki je rekel Tini, naj vrne otroka materi.«
Rezika je uprla svoje zaupljive oči vanj. »Kateri pater?« je vprašala-
Župnik Koblar je zardel. »Bil je — e — neki tuj pater,« je odvrnil.
Reziki se je lice razjasnilo. »Potem je moral biti to sam sveti Anton,« je rekla. »Kako ljubeznivo od njega, da ji je velel, naj prinese dete prav k m e n i.«
Župnik Koblar se je vrgel v stolu nazaj in sedel brez besede. Rezika je bila zanj preveč.
A ko je tako sedel in motril malo, nebogljeno postavico, se mu je mahoma posvetilo, kaj je pomenilo tisto romanje k oltarju svetega Antona. Ni čuda, ta mala, pohlevna stvarca je ob cesti zaspala in dala slaboumni Tini priliko, da je odložila otroka. Meta mora biti Reziki kar hvaležna, da je dobila dete nazaj. Prav tako se mu je posvetilo, ko je tako sedel, da je to ljudstvo s svojim neomajnim poglabljanjem v neminljive stvari deležno modrosti, ki je zaprta tistim, ki žive v velikih mestih-Duhovne predpravice, ki so bile dodeljene tistim, ki so živeli v stoletjih velike vere, ljudstvu, ki je hodilo na težavne božje poti in srečavalo angele na poti, naj še zanaprej ostanejo dediščina teh preprostih ljudi, ki so tujci modernim predsodkom.
Še enkrat se je ozrl na bose in razmlinčene nožiče, ki so bile napravile tako naporno romanje.
»Mogoče je bil,« je dejal.
»To me veseli,« je rekla Rezika resno. »To se pravi, da se sveti Anton ni razsrdil name, ko sem mislila, da so bile divje deklice.«
Redovni voditelji tretjega reda! Naš letni sestanek se bo vršil na binkoštni torek pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Podrobnosti o sestanku izveste iz posebne okrožnice.
Tretjeredniki! Molite za uspeh našega zborovanja!
Prvo slovensko tretjeredno romanje v Rim, Asiz in v Padovo
Romanje se vrši od 27. junija do 5. julija 1940.
Dnevi, ko se bo uresničilo, da bomo videli večno mesto Rim in sv. deželo Frančiškovo, sončno Umbrijo, ti dnevi so vedno bliže. Mnogi se Jih srčno vesele. Na frančiškansko porto v Ljubljani se je prišel priglasit fliož, ki je star 91 let ter je že 75 let v III. redu in je rekel: »Veselim se romanja kot otrok, če se mu pove: k materi pojdeš.«
Še enkrat opozarjam: Do 1. maja naj bodo vsi priglašeni ali na bližnji samostanski porti ali pa pri domačem g. župniku. Vsem župnim uradom smo poslali posebne plakate, ki so na njih vsa navodila za roma-nje. Če so jih gospodje pozabili obesiti na vidno mesto, opozorite jih!
Bazilika sv. Petra z Vatikanom
Ne pozabite, da je treba ob priglasitvi ali vsaj do 15. maja izročiti tri fotografije, oziroma eno rabite za pristojno glavarstvo, ki vam mora izdati dovoljenje za potovanje, drugi dve pa pošljite potom samostanskega predstojništva ali potom župnega urada vodstvu rimskega romanja v Ljubljano. Samostanom in župnim uradom so bile dostavljene posebne kuverte v ta namen.
v Kot veste, v znesku, ki ste ga plačali za stroške potovanja, ni vra-cunana voznina od vašega doma do Ljubljane, ker tega sploh ni mogoče dati v račun, ker se vsak udeleženec pelje od druge postaje. Zaprosili smo pa železniško upravo, da boste imeli tudi tu polovično vožnjo. Na P°staji boste zahtevali izkaznico K-13. V Ljubljano boste prišli 27. junija, Ce le mogoče že dopoldne, da nekatere stvari še uredimo. Tu boste lahko dobili tudi lire, če jih boste kaj rabili za privatne stroške v Italiji. Tisti dan bo na samostanski porti pri frančiškanih v Ljubljani deloval posebni
urad, ki bo zamenjaval dinarje v lire in bo dajal še druga navodila. Po postavi sme vsak udeleženec vzeti s seboj 260 lir. Sicer pa jih niti toliko ne boste potrebovali. Razne spominke kot: rožne vence, svetinjice, razglednice in drugo boste lahko dobili na vlaku, da vam ne bo treba imeti težav radi jezika. Na vlaku pa boste vse lahko plačali v dinarjih.
Prihodnjič vam bom povedal, kako boste vezali »punkeljček za rajžo«. Dal vam bom tudi navodila, kaj boste dali v svoje cekre in kovčeke.
Za zdaj je najbolj važno, da ne odlašate s priglasitvijo, ker bi se znalo zgoditi, da vas pozneje ne moremo sprejeti. Tudi je lahko mogoče, da bo priglašencev preveč in bomo morali vse zamudnike odklanjati. Imena vseh udeležencev bi radi imeli o pravem času pri rokah predvsem zato, ker moramo število romarjev že prej naznaniti v Rim, v Asiz in Padovo, da tam vse potrebno pripravijo glede hrane in stanovanja. Ni malenkost, 500 ljudi prenočiti. Zato, o pravem času se priglasite! Križev
Berninijevo stebrišče z ozadjem Kima
teden je zadnji čas za priglasitev. V ponedeljek 6. maja naj bodo vse pri' glasitve odposlane v Ljubljhno! Imena romarjev bi radi imeli tudi zato o pravem času pri rokah, ker bomo izdali posebno knjižico, kot navodilo vsem romarjem in v tej knjižici bodo tudi imena vseh udeležencev roma* nja. Knjižice boste dobili pred odhodom tam, kjer ste se priglasili.
Mnogi se izprašujejo: Kaj pa če bo vojska? Ravno takrat se menda ne bo začela in mi je tudi ne bomo v Rimu napravili. Pa saj je sploh n® bo! Če bi pa prišla prej, pa ne gremo in boste dobili denar nazaj. K večjemu bi vam za tiskovne stroške odtrgali kakih par kovačev. To bi bda vsa nesreča. V splošnem bomo pa imeli pri svojem romanju ta namen, da bomo na svetih krajih povsod goreče molili za mir in prosili bomo Boga; naj nas obvaruje in reši vojske! V božje varstvo se bomo izročili in šli bomo. Sicer pa Rim ni tako daleč! Par ur, pa smo doli!
Na veselo svidenje!
P. Odilo Hajnšek O. F. M-
voditelj romanja.
Kako se gibljejo tretjeredne skupščine
Ljubljanska skupščina.
V pretečenem letu smo imeli dvakrat skupni sprejem novih udov jan. in 20. avg.), sprejetih je bilo 38. med njimi 1 moški: dvakrat so opravili novinci obljube 29. jan. in 20. avg., obljub je bilo 31, med temi
5 moških.
Smrt pa nam ni prizanesla in izgubili smo poleg 56 drugih članov naše skupščine tudi večletnega zaslužnega prednika g. Ivana Černiča, “ji je zelo delaven in vnet sin sv. Frančiška, ki zasluži, da se ga tretjered-mki spominjajo v molitvi.
Previdnost božja pa je poskrbela za dobrega naslednika v osebi tUl- inšpektorja g. L. Bega, brata Ludovika, ki dasi je šele malo časa v tretjem redu, pozna vso zgodovino Frančiškovih otrok in požrtvovalno Pomaga p. voditelju pri vodstvu. Bog naj ga nam ohrani!
Na lastno željo jih je izstopilo: 7.
. Dosledno po smislu Vodila je naša skupščina v pretečenem letu podpirala ubožne člane ter vzdrževala enega dijaka v konviktu.
Vsakodnevno zadostilno sv. obhajilo smo v pretečenem letu po posameznih župnijah redno opravljali, kakor tudi vse molitve za žive, bolne ln umrle, ki so bile pred leti vpeljane. Sodelovali smo tudi letos pri mašnem Urniku za sv. očeta.
Krajevnega tretjerednega shoda v Nazarjih se je naša skupščina mie 4. junija udeležila po posameznih članih.
vV večjem številu in po svojem predstojništvu je poromala tretjeredna fužina na ptujske slavnosti dne 6. avg. za 700 letnico minorit, samostana ®r na vseslovenski tretjeredni tabor. S tem smo združili izlet na zname-mto božjo pot k Materi božji na Ptujski gori, potem pa naprej v prijazno uolinico Zibike. Vsi udeleženci so se nad vse zadovoljni in duhovno pokrepčani vrnili ter zatrievali: »Lepo je bilo, ne da se povedati.«
25. junija se je naša skupščina po predstojništvu in drugih članih ueležila blagoslovitve nove tiskarne na Ročnem.
,	16. julija smo se tretjeredniki poklonili župniku p. Angeliku Tomincu
mu čestitali k 25-letnici mašništva, mu izrazili iskreno vdanost in I ,°boko hvaležnost za njegovo delo v prid tretjemu redu kot ustanovitelj starostnega zavarovanja »Pax et bonum« in mu poklonili v znak Poznanja brokatast mašni plašč. 18. julija pa je bila darovana zanj
maša, pri kateri so tretjeredniki v velikem številu pristopili k sv. °bhajilu.
, V pretečenem letu je stopilo tudi vprašanje skupne tretjeredne obleke ■aj v ospredje. Napravila se je že ena obleka po predpisanem kroju ^.rjavi barvi, ki je bila 21. maja vsem članom na vpogled. Od vodstva pa Java barva ni bila potrjena in tako je obstala ta zadeva na mrtvi točki.
Običajno Silvestrovo pobožnost smo opravili skupno.
Razveseljiv dogodek za naš tretji red pa je bil, ko je 45 bogoslovcev topilo v tretji red in poživilo v ljublj. bogoslovju svojo skupščino.
Iz poročila je razvidno, da smo se že nekaj gibali v pretečem letu, a kar gre največja hvala preč. p. voditelju, katerega obenem prosimo,
' a blagovoli sprejeti zagotovilo naše dobre volje, s katero ga hočemo P°slušni njegovemu navodilu podpirati pri delu v prid naše skupščine. vv. Vsemu odboru pa priporočam, da začne takoj z delom za našo skup-scmo upoštevajoč besede našega sv. Frančiška: »Bratje, začnimo, ker °sedaj nismo še nič storili!«	Tajnica.
Škofja Loka. Število članov III. reda se krči. Dvoje članic je šlo v samostan. Omenim tudi dve rajni članici iz mesta. Izpolnjevanje redovnih dolžnosti jima je bilo sveto.
'Prva — Mohor Minka je nad vse spoštovala redovno cerkev. Ni bilo dneva, da ne bi bila pri vseh sv. mašah, dokler je le mogla. Ljubila je lepoto cerkve in je zlasti v prejšnjih letih pomagala vsem trem cerkva® v mestu. Zadnji čas je največ molila za mir med narodi po želji duhovnega voditelja.
«Knez miru», podeli ji večni mir!
Druga — Maurin Marija je bila cel misijonar. Prejela je že plačilo, ko je hodila tiho in vztrajno od cerkve do cerkve za sv. mašami in klicala usmiljenja božjega Srca na grešnike, za uspeh misijonarjev v poganskih krajih. Videli smo jo vso oslabelo v telesnih močeh, a iz oči sta ji sijal® veselje in zadovoljnost. Na sprehod je šla vsak dan — kam? K bolni®1 sosestram in k ubogim. «Bogoljub, Cvetje, Glasnik. Katol. misijoni ® Odmev iz Afrike, to so moji romani», je dejala. Kar je največ mogla, je podpirala misijone. Moram še omeniti slučaj, ki ostane nepozaben1 Prej omenjena Mohor Minka je prišla — zadnjikrat — v kapucinsko cerkev k sv. mašam in k sv. zakramentom. Domov grede jo napad® slabost. Komaj še doseže sedež pod uršulinsko cerkvijo. Naprej ne more-Pisec teh vrstic jo vidi mrtvaško bledo in pove oslabeli Maurin. Ko ta izv® o padli Minki, skoči pokonci, gre junaško pomagat sosestri, čeravno bi ne smela iti iz sobe. Spravi jo na stanovanje, nato je morala sam® v posteljo. Obe ste umrle skoro ob istem času. Marija Maurin je še izdala, kaj si je mislila med spremljanjem sosestre na dom, ko so se jima posn®; hovali nekateri mlajši, češ, glej jih, kako se opotekate, pijane ste: M<>J Gospod je nosil za me še težji križ, pa se ni oziral na zasmeh nevernih Judov.
Ohraniti Vaju hočemo v najlepšem spominu. Molimo za Vaju. Vid'"e pa nam izprosite več posnemovalk sv. Frančiška iz mesta.	P-
P. EVSTAHIJ:
Naš novi svetnik sv. Salvator iz Horte
Kratek opis življenja frančiškanskega brata laika.
(Prevod iz italijanščine.)
(Konec)
Čas kanonizacije.
V pregledu apostolske obravnave (Sommario del Processo Apost°' lico p. 43.) se pri odstavku, kjer je govor o preizkušnjah, ki so bil® zadele brata Salvatorja v življenju, kaj primerno opozarja na tisto mest® v listu sv. Jakoba (5, 7.), kjer apostol opominja kristjane, naj inrmj0 potrpljenje kakor poljedelec. Le-ta se zaveda, kako dragocen je sad, * ga pričakuje od zemlje ter zato prenaša dež in veter, vročino in trud z neupogljivo vztrajnostjo. In po nekaj stavkih ondi dodaja apostol-«Ecce beatificamus eos, qui sustinuerunt, glejte blag®11! jemo jih, kateri so vztrajali.* (Jak. 5, 11.) S tem apostol ni mislil ornem® Je večne blaženosti, saj je bil le-to naravnost obljubil že sam Kristus, h°
Je bil izrekel :«Beati, qu>i persecutionem patiuntur prop-~er justitiam —- Blagor njim, ki so zaradi pravice preganjani» (Mat 5, 10.), temveč je hotel povdariti povišanje, katero Gospod Bog sklanja svojim bojevnikom tudi na zemlji, omeniti je hotel čast, ki J° Bog podeljuje svojim svetim tudi že tukaj na svetu, s tem da po vsem ^meljskem krogu razglaša njih ime ter njih trude, nasprotno pa potaplja v pozabo imena njih preganjalcev.
. In če je obravnava šele danes srečno dokončana s slavo zasvetni-cenja, ne vemo, ah naj bi bolj občudovali skrajno previdnost, s katero ®yeta Cerkev navadno postopa v teh zadevah, ah pa ono zvezo ter sre-canje božje previdnosti, na kar je opozarjal najvišji svečenik (Pij XI,) v nekem svojem nagovoru. Sveti oče je izrekel prepričanje, da ima vsako Zasvetničenje ah kanonizacija svoj primerni čas, svojo uro in da dospe ^ Postan — kakor ladja — takorekoč v svojem pravem trenutku, to je nsto uro in tisti trenutek, ko so zunanji dogodki v svoji zvezi med seboj najbolj ugodni, da zasije žarko njen nadnaravni pomen. — V našem Primeru vidimo, da je dospelo zasvetničenje tega nad vse ponižnega rančiškana, — kateri se je bil popolnoma podvrgel volji božji — v časnih 'meh — in ki je ljubeče izpolnjeval zapovedi božje, za kar ga je bil Bog Sari odlikoval s tako tesnim prijateljstvom in s tako čudovito močjo, — casu, ko se vidi, da bodo naposled končane zelo trde preizkušnje, katere JJP pretresale njegovo ljubljeno Španijo v zadnjih dveh letih doslej. Pomniti se moramo besed, ki jih je brat Salvator izrekel Filipu II. štiri oletja poprej in katere so bile kralja ganile, da se je razjokal, to so tiste ki je z njimi svetnik obljubil, da nikoli ne bo nehal iz nebes prositi , la namen, da bi ljudstva njegove Španije bila vedno ohranjena zvesta rscanski veri, veri svojih očetov.
J- KOCMUR:
S. Marija Celina od Darovanja
(Njeno življenje in blažena smrt.)
Zlato se preizkuša v ognju.
, že se je nagnil k njenim ustnam kelih trpljenja, ne da ga srka po aPljicah, do dna je morala izpiti njegovo grenkobo. Komaj štiri leta L^ra> je iz šole grede brodila z drugimi otroki po ledenomrzlem potoku, '0 Je v zgodnji pomladi, in se je prehladila. Njeno nežno telesce ni F 'rieslo nenadne spremembe. V par dneh ji je ohromela leva noga do Jena. Kakšen strah in kakšna žalost za starše! Zdravnik, ki so ga brž Oklicali, ni vedel izhoda.
V tej stiski se je obrnila mati k Bogu. Na praznik sv. Ane, katere barska cerkvica stoji v Nojalsu, je prosil duhovnik, združen z vso eJijo pred sv. Rešnjim Telesom, na glas za zdravje mah Germani. Toda, Sv. Ana ni uslišala prošnje, neuslišane so ostale tudi molitve k lurški aspe. Germana je morala nositi svoj križ celo življenje. Noga je ostala sm0rna’ M povzročala mnogo bolečin in nosila v sebi kal njene prezgodnje . rii. Toda otrok ni tožil, tudi svoje veselosti ni izgubil. S svojo kodrasto JJvico v materinem naročju in upirajoč vanjo svoje modre oči, je , kala njene besede o neizmerno dobrem Bogu, o ljubezni križanega ZUsa in o lepoti trpljenja. To je bil skriti vir njene moči.
Posebno pa jo je učila mati ljubezni do presvete Device. Skoraj vsak večer so pri Kastangovih molili rožni venec; malčki so večkrat zadremali s to molitvijo na ustnah, toda oče in mati sta bedela in kdo bo preštel zdravamarije, ki sta jih zmolila tako v krogu svojih otrok.
Kogar Bog ljubi, tega tepe.
Germanino osebno trpljenje se je stopnjevalo še huje, ko je gledala, kako zadevajo nesreče družino. Bridkost se je naselila v Kastang®'1 družini in jo zagrnila v žalost; podrobnosti iz tega časa nam zaenkrat l* ozirov do družine še niso znane. Komaj ji je bilo deset let in že Je spoznala smrtne stiske ob trpljenju svojih staršev in pretakala grenke solze, ker jim ni vedela pomagati. V tem času jo je privedla ljubezen do junaškega dejanja, ki bi samo zadostovalo, da se njeno ime ne pozabi;
kakor vemo od njene starejše sestre, se je sama ponudila Bogu v spra
,v®
dar, da bi odvrnila težke preizkušnje od družine. Njena žrtev takrat 1,1 bila sprejeta, bržkone, da je mogla ostati angel tolažnik svojim domači®; Toda to trpljenje jo je dozorilo, veselost, ki je ob lastni bolečini ® izgubila, je izginila z njenega lica, mehka žalost je zarisala nove potezft ki so le še povečale čisto ljubkost njenega obličja.
Od nesreč obiskovana družina je morala zapustiti svoj rojstni do®, preselila se je v Bordeaux, v četrt Saint-Genes (Sen žene). OČ3 ja upa' tu lažje najti zaslužka za številno družino. Tudi Germanino zdravje Je vzbujalo skrbi: noga se ji je čedalje huje maličila, da je stopala uboži® že na gleženj. Treba je bilo iskati zdravniške pomoči. Starši so jo posla v otroško bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je operacija noge nuji® Germana je sprejela to novico izredno mirno. Veselo, brez srahu J stopila v operacijsko dvorano, kjer so jo uspavali. Toda, ko se je zbudil3' je bila skoro razočarana, da je še na zemlji: »škoda, da se nisem zbudil v nebesih!« so bile njene prve besede. Operacija se je nepričakovan0 posrečila; zmaličeno nogo so naravnali tako lepo, da okvare skoraj 11 bilo več opaziti.
Dobro, plemenito srce je topel sij, ki ogreje vsakogar, ki se ®^ približa. Tudi Germana je vzbudila takoj prijazno pozornost sest° usmiljenk in zdravnikov, ki so se zavzeli zanjo še posebej. Sama ] prosila, brž ko je nekoliko okrevala, da sme pomagati sestram in str® bolnim tovarišicam. Da pokaže svojo hvaležnost, se vsa posveti tej skr® S. Adelajda, ki je bila njena varuhinja, je izpričala, da je bila Germa® silno pogumna, modra, dobra in nežna, daleč nad svoja leta. Še blagodeJ nejša kot s svojo skrbjo in malimi žrtvami pa je vplivala s svojo pot®2' nostjo. Tako lepo moli, da si govore otroci: »Glejte, kako moli German8 in nehote sami sklepajo roke in povešajo oči, »da store prav tako kot on®'
Medtem pa, ko se je ona zdravila v bolnici, so se zgrinjale nove nesreč* nad družino. Dva brata sta umrla za Škrlatico v isti bolnici. Še se n® posušile solze na njunih grobeh, že se je vrnil domov, smrtno bolan, Lou® upanje in ponos družine. Pri vojakih si je bil nakopal jetiko in ko je stoP spet med domače, mu je že smrt polagala svojo hladno roko na bledo č® ;
Vkljub žalosti je mati mislila na Germano, ki je vsled svoje bole#1 in vsled selitve družine precej zaostala v učenju. Stara je bila skotj
13 let in treba je bilo zamujeno popraviti. Tudi prvega sv. obhajila
prejela. Mati, ki je želela, naj se hčerka sveto in v tihoti pripravi na dan, jo je s pomočjo neke dobrotnice poslala v bližnji penzijonat Naza® ki so ga vodile redovnice.
v Rjoveč lev išče, koga bi požrl.
Nekaj dni pred njenim vstopom v Nazaret jo vzame oče zvečer s seboj, si ogledata ognjemet, ki so ga priredili ob ljudski slavnosti; hotel jo je nekoliko razveseliti. Toda, hudič, večni zapeljivec, ki ne more strpeti ob Pugledu na čisto dušo, tudi Germani ne prizanese. Groza nas strese ob misli na njo in na njegove gnusne naklepe. Ko namreč v vrvežu opazujeta umetni ogenj, se jima približa neznan eleganten gospod in se zaplete 2 očetom v razgovor; kmalu se jima pridružijo še očetovi znanci. Med živahnim pomenkom možakov opazuje Germana ognjemet, dokler ne Zagleda v bližini cerkev in prične moliti, kar jo prime neznanec za roko 111 neopaženo odide z njo. Otrok, misleč, da jima sledi oče, gre mirno, dokler se ne ozre in opazi, da se je zmotila. Hoče nazaj, toda neznanec ji Pogovarja in ji nazadnje ponuja celo denarja. Ob žvenketu srebra spozna Germana, da je pred njo slepar s slabimi nameni, in zbeži; toda on teče za njo. Vendar čudo: s svojo pohabljeno in komaj zaceljeno nogo teče Prireje kot zapeljivec in mu uide. Tavajoč v množici komaj najde očeta, ^ niti slutil ni hčerine nevarnosti, in se ga vsa v solzah, oklene.
Priprava na Zveličarjev prihod.
Solze so bile v očeh Germaninih, ko se je poslavljala od domačih pred vstopom v Nazaret, solze, ki sta jih izžemala slovo in pogled na žalostne domače. Toda skozi te solze se ji je že smehljal Jezus, ki ga je imela prejeti v Prvem sv. obhajilu. In zdelo se ji je, da bo okrepčana s tem Kruhom močnejša v trpljenju. V pričakovanju Njega je tiha, čista in zbrana, Vzbujala občudovanje tovarišic in predstojnice.
Hipoma si je pridobila srca vseh. Prav gotovo je, da je sodba mladosti °stra; vsako skrito hibo najde; nepodkupljena je in nepristranska in V(mdar so jo imenovale tovarišice v medsebojnih pogovorih pogosto »angel učilnice«, »ljubeznivi angel«. Kjerkoli je mogla, je pomagala, in tovari-Slce so vedele, da jo razvesele,če jo prosijo pomoči. Pogosto je bila njihova Zagovornica pred učiteljicami in je sama hotela prevzeti njih kazen nase.
v Zdi se, da je bila ena njenih najodličnejših lastnosti izpolnjevanje dolžnosti do najmanjše podrobnosti. Naj je bilo opravilo še tako nepristno, na prvo znamenje je pritekla s smehljajem na licu, kamor so jo klicali. Kadar pri ročnem delu ni razumela razlago, ji je bilo treba samo opazovati tovarišico, ki ji je bila prideljena in brez besede se je naučila. ,°da že v naslednjem hipu jo je bilo videti v solzah »zaradi nehotene Sltnosti, ki jo je bila s tem povzročila.« Katekizma se je učila z največ jo riiemo in v trdnem prepričanju, da z molitvijo vse doseže, se je zvesto Zatekala k sv. Jožefu, katerega kip je skrbno krasila z rožami. Zaradi nJene velike ljubezni do presv. Device pa ji je predstojnica kot posebno °dliko dovolila vstop v Marijino kongregacijo, čeprav še ni bila pri prvem sv- obhajilu.
Za vredno pripravo na Jezusov prihod se je zadnje dni odrekla vsem Razvedrilom. Končno je napočil veliki dan. Bilo je 12. junija, na praznik sv- Rešnjega Telesa. Polna spoznanja, z veliko zbranostjo in srcem, ki je Plamenelo ljubezni, je prejela svojega Gospoda. Solze sreče in ganotja so ll nevzdržno tekle. Na ta dan se je izročila v posebno varstvo Mariji in Se ji vsa posvetila. Kmalu za tem je prejela Duha ljubezni v zakramentu
birme, katero ji je podelil škof v bordoški stolnici. Dobila je novo ime ■para. Skoraj gotovo znamenje njenega bodočega poklica. Verjeti smemo, da je njena nova zaščitnica sv. Klara Asiška sprejela v svoje posebno varstvo njo, ki naj bi kmalu oblekla serafinsko obleko njenega reda.
FRANČIŠKOVA
ALADINA
Počitniški dom — Hotavlje. Za velikonočne počitnice smo šli Vel#1 Frančiškovi križarji zopet malo pogledat naš počitniški dom v Hotavlje Zelo radovedni smo bili, če mu ni letošnja huda zima kaj škodovala. Pa smo našli vse v najlepšem redu. Najbolj smo se bali za naš novi vodovod' ki smo ga lansko leto napeljali. Vzdržal je tudi ta hudo zimo in zdaj sifl° prepričani, da bo trajal stoletja.
Zasadili smo zopet več dreves v naš park in začeli smo delati gozdu0 pot na griček za domom. Vrh njega bomo postavili velik križ, da se b° videl daleč po Poljanski dolini. Naš počitniški kotiček postaja vedno bolj prikupljiv in privlačen. Ko bo vse ozelenelo in se bo ogrela Poljanšek8" nas ne bo več zdržalo doma v zaprašenem mestu. Seveda, prej bo treba še pošteno v roke pljuniti in napeti vse sile, da si bomo s pridnostjo v š<# zaslužili prijetne počitnice!
F. Z.:
Naš apostolat
Ah se vam zdi, da smo katoličani spah? Mimo nas so šla gibanja mase ljudi so odpadale od cerkve, ker se nismo zanje zavzeli, spali si»0’ in sedaj, ko so se te mase obrnile proti Cerkvi in Bogu, smo z grozo # strahom v srcu spoznali, da je svet postal brezbožen. Poglejte v nase šole in urade, v delavnice in tovarne, v trgovine in druge lokale, poglej# po naših ulicah in cestah in povejte, ah ni to ozračje brezbožno? Kje s° sadovi krščanstva? Žal, ni jih. S svojim polovičarstvom, z bojazni]0 priznavati Boga povsod, iz strahu pred žrtvami, ki jih zahteva življenj6 po Kristusovem nauku, smo jih poteptali v prah in blato. Cerkvice P° slovenskih gričih, znamenja odrešenja na naših razpotjih, kapehce °° poljskih potih nam pričajo o vernosti naših prednikov. Dediščino, ki s° nam jo zapustili, smo zapravili. Kako strašno spoznanje.
Zdi se, da vera več nima prostora na svetu. Naša napaka je, da snj° tudi mi sami pod vplivom ozračja, ki je odtujeno Bogu. V srcih smo se ohranili vero, ki smo jo prejeli od svojih mater, a večkrat se čutimo zva manjvredne in nazadnjaške, ker še verujemo in spolnjujemo verske do#' nosti; tudi včasih podlegamo prepričanju, da ne smemo prav ničesa1, pokazati v javnem življenju, kar bi bilo v zvezi z vero. Odkod to napačfl0
mnenje? Ali ni to izraz naših bolnih duš? Ali ni to učinek strupa, ki smo ga zavžili v okuženem ozračju?
Oh, da, naše duše so bolne, priznajmo; zastrupilo jih je ozračje, v katerem živimo, naša doba je vtisnila v nje svoj pečat. Zato pa moramo začeti 2 apostolatom najprej pri sebi. Svoje duše izoblikovati v Kristusovem mrhu, njegove zapovedi udejstviti v praktičnem življenju! To pa stane žrtev, pred katerimi trepeta naša slabotna narava. A zavedajmo se, da Je nad našo slabo naravo še nekaj močnejšega, nekaj, kar nam bo dalo m°či, da bomo vztrajni v boju s samim seboj in to je milost. »Vse premorem v Njem, ki me dela močnega.« Kdor začenja z apostolatom pri ?fki> ta je že začel delati za razširjenje kraljestva božjega v dušah drugih. Kdor je sebe izoblikoval po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu, ta s svojimi besedami, s svojim zgledom, z vsako svojo kretnjo, s svojo umirjenostjo in ustaljenostjo, s svojo skromnostjo in ponižnostjo, s svojo svetostjo in zbranostjo, s svojo prijaznostjo in prikupljivostjo nehote 'Tliva na druge in jim kaže lepoto in vso srečo življenja po veri. živeti P° Kristusovem nauku se pravi ljudi pridobivati za Kristusa. Zakaj, Verjemite, le redko se dobi kdo, ki bi onega, ki v resnici živi po evangeliju, 12 srca preziral; mnogokrat se sicer pripeti, da se praktičnemu katoličanu Posmehujejo, a v srcu ga občudujejo in blagrujejo. Zgled torej naj bi bil Slavni del našega apostolata.
Ali vam ni morda že to vzelo poguma? Saj ne morem, tako visoko Ue morem. Poskušal sem že, pa ne gre in ne gre. Tako utrujen sem včasih, md bi kvišku, a sem slab. Da, res je to, a vedite, da so to onemoglost in utrujenost čutile tudi velike duše. Kje so črpale moči in pogum? Ko bi Umgla večna lučka govoriti, bi zvedeli, koliko prosečih vzdihov se je že 12trgalo iz utrujenih duš pred Najsvetejšim, koliko solz pretočenih iz °Pupa se je posušilo' pred tabernakljem, koliko ran se je že zacelilo pred 2ukramentom Ljubezni, koliko slabotnih duš se je že tu okrepilo in komo zapuščenih je že našlo tu tolažbo; ko bi to vedeli in se tega vedno Zavedali, potem, bratje in sestre, ne bi v utrujenosti obupovali in omagovali, o ne, ker bi se h Kristusu zatekli in On nam bi povedal, da tudi crPljenje in zapuščenost, utrujenost in onemoglost in zavest slabosti, da yse te in podobne težave tudi spadajo k našemu apostolatu. Zakaj »nebe-ko kraljestvo silo trpi in le silni ga nase pritegnejo«.
T Apostolat življenja iz žive vere zahteva Bog od vsakega katoličana. Udejstvovanje Kristusovega nauka, poglobitev in vživitev v njegovo yzvišenost, pa nujno vodi k zavestnemu apostolatu, k dejanskemu raz-Slrjanju kraljestva božjega. Zato je naša dolžnost, da spoznamo vzvišenost nauka naše sv. vere. Prilik imamo dosti: verske knjige, nabožni Casopisi in mesečniki, pridige in sv. pismo. Da, sv. pimo, ne pozabimo na to dragoceno knjigo! In ko bomo prepričani o vzvišenosti naše sv. Vere in bomo začutili njeno lepoto, nam bo v srcu vstala iskrena želja
da, ves svet pridobiti za Jezusa, vsem prinesti edino in pravo srečo, k' jo imamo v svojih dušah.
Društvo treznosti — Liga dostojnosti
Društvo treznosti se je odločilo, da hoče odslej z vsemi silami delati Za treznenje slovenskega naroda. V ta namen mora porabiti vsa dovoljena Sredstva in dvigniti na delo vse faktorje, ki morejo k temu cilju kaj
Pripomoči.
Poleg alkoholizma pa je treba pobijati tudi druge napake našega ljudstva, ki so z alkoholizmom bolj ali manj v zvezi: nenravnost, nedo-stojnost, surovost, kvantanje, preklinjevanje, razuzdanost vsake vrste-V ta namen se je ustanovila — po ameriškem zgledu — Liga dostojnosti
Obe sorodni si društvi hočeta napeti vse sile, da svoj namen kar najbolj dosežeta.
Tretji red je gotovo tudi k temu delu poklican. Saj to je apostolsko delo in popolnoma v duhu sv. Frančiška. Zato se obračamo tudi nanj; kakor na vse druge katoliške organizacije, cerkvene in necerkvene, naj se zavedajo, da to spada k njih poklicu. Ker le z združenimi močmi in & napnemo vse sile, nam bo mogoče uspeti.
Posebej še opozarjamo na boj zoper bogokletstvo, ki ga hoče Liga dostojnosti letos meseca maja započeti, saj z bogokletstvom se najbolj sramoti Marija.
Prosimo, naj izvoli osrednje vodstvo posameznim skupinam to naš« željo sporočiti, kar se najlažje zgodi, ako «Cvetje» o tem piše.
V Ljubljani, 10. aprila 1940.
Liga dostojnosti	Društvo treznosti
J. Kalan	Dr. Levičnih
predsednik	tajnik
*
Za brate in sestre na Kočevskem!
Slovenska straža v Ljubljani priredi na Vnebohod 2. maja 1940 nabiralni dan za kočevske Slovence. Obdarovati hoče revne otroke in še posebej mnogoštevilne družine na Kočevskem z obutvijo, oblekami, šolskimi potrebščinami. Naši čita-telji prav dobro poznajo svoje verske dolžnosti do revežev na sploh. Še toliko bolj smo dolžni bratu in sestri otirati solze, jima pomagati v bedi vedno, ko naše pomoči potrebujejo, bodisi duhovne ali gmotne.
Kdor bo na Vnebohod 2. maja žrtvoval za kočevske Slovence, bo izvršil dvojno dolžnost, in nič več kot dolžnost, svojo versko dolžnost do revežev in svojo narodno dolžnost do svojih bratov in sester. Naj ne bo nobenega našega čitatelja, ki bi se ne spomnil na Vnebohod kočevskih Slovencev, ne v mestu ne na deželi.
Naše geslo za ta dan naj bo:
Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze . ..
Zato bo vsak na ta dan izvržil svojo dolžnost do svojega naroda in žrtvoval bo za kočevske Slovence, kolikor zmore.
°- STANKO MARIJA:
Misijonska poročila s Kitajskega
Dalj časa že nismo prejeli nobenih novic iz Kitajske. Kazalo je, da b° vojni požar, ki je zajel nesrečno Evropo, pretrgal tudi vse vezi med bain!v in Vzhodom, toda zadnji čas se je položaj na morju nekoliko boljšal in dokler traja, bomo mogli bralcem »Cvetja« podati nekaj Zadnjih misijonskih poročil, dospelih semkaj s precejšnim zakasnjen jem. .alibog ni veliko upanja, da bi to zboljšanje dolgo trajalo: verjetnejše da se bo vihar v kratkem šele z vso silo razbesnel.
Kitajski misijoni FMM preživljajo hudo preizkušnjo. Vesti iz Pr°vincij Hunan, Hupe in Sečuan poročajo strahotne posameznosti o ^zdejanjih, ki jih nad neoboroženimi kitajskimi mesti in njihovim ®lrnim prebivalstvom povzroča neusmiljeno in brezobzirno bombardiranj6 japonskega letalstva. Njihova najnovejša taktika je, da napadajo v basati, z več eskadrami letal naenkrat in na najobludenejše mestne cet£ti zmečejo na tisoče bomb. Tako je nad velemesto Šuking ob Jang-h-aiangu prihrulo 72 aeroplanov-bombarderjev in spremenilo ogromno eu^.0. v kup gorečih razvalin, v katerih je našlo smrt na tisoče oseb. kofijska rezidenca in misijonska postaja sta popolnoma uničeni, škof 11 patri so kot po čudežu ostali živi; uboga ženska bolnišnica je do tal P°rušena in vse bolnice ubite, rešila se je samo ena kitajska bolniška ®stra. Ker je bil razstreljen tudi vodovod, ni bilo mogoče gasiti požara, y p izbruhnil na vseh štirih koncih mesta, ki je potem gorelo še dva dni. elika bolnišnica, ki jo oskrbujejo FMM, je ostala nepoškodovana in Jub strašnemu ponovnemu bombardiranju so misijonarke junaško zmajale na svojem mestu. Od 50 bolniških strežnikov jih je ostala le .r°jica, drugi so zbežali, enako so izginile iz bolnišnice vse laiške bolniške, samo redovnice in zdravniki so z nadčloveško močjo vršili noč p. dan službo pri tisoč ranjencih in umirajočih, ki so napolnili bolnišnico. a vsak signal približevanja sovražnih letal je bilo treba od bolečin in rahu napol brezumne bolnike in ranjence spravljati v podzemska . •lonišča in to po večkrat na dan in v temi ždeti tam po cele ure, dokler 1 Nevarnost minila. Prebivalstvo je končno po večini zapustilo mesto in izneslo govorico: Vse beži, ostal je samo škof in sestre, ki ne poznajo jJ^hu. — Apost. delegat mons. Zanin je obiskal škofa Janssensa in pri katerih je ostal 10 dni in sam preživel dve noči ponovnega 0Ihbardiranja v zaklonišču. Bolnišnico je imenoval pravi raj in oazo
sredi razdejanja, blagoslovil požrtvovalne in junaške misijonarke 'n ganjen sprejel krasen roket, ki so mu ga poklonile, določil ga pa takoj v dar novemu škofu zelo revne misijonske postaje v Jananfuju. Apost delegatu so se za časa njegovega bivanja pri FMM v Šunkingu prisl' poklonit vsi tam stanujoči ministri, poslaniki in konzuli. Navzočnost visokega dostojanstvenika je redovnicam dala novega poguma in jih navdušila za nadaljne žrtve.
Podobna poročila prihajajo iz Ičanga, ki tudi leži ob Jang-ce-kiang«’ Cele mestne četrti so v razvalinah, 800 hiš je popolnoma porušenih; prebivalstvo je pri vsakem znaku bližanja sovražnih bombnikov bežalo iz mesta v pristanišče na tam ležeče ladje, pa tudi tam ni bilo na varne«1’ Pri nekem napadu je bilo bombardiranih 5 velikih ladij, napolnjenih z begunci: vse so se potopile in stotine nesrečnikov z njimi. V mestu je bomba padla na trinadstropno hišo in jo porušila do tal in 30 oseb, k1 niso smatrale za potrebno, da se umaknejo ob signalu v zaklonišče, Je našlo v razvalinah smrt. Vojaško bolnišnico so prestavili iz mesta v okolico. Toda tudi tu so jo našla sovražna letala in jo bombardirala. ^S1 ranjenci do zadnjega so bili ubiti. V obliki vijuge je priletelo nekega d«e 13 bombarderjev nad reko in vsi naenkrat so vrgli bombe. Celi stebr' dima so se dvignili, zadete ladje so se potapljale in misijonarkam v bol' nišnici so se silnega protiudarca eksplozij majala tla pod nogami. —-praznik sv. nadangela Mihaela so se FMM udeležile jutranje sv. maš® med tuljenjem siren in žvižganjem padajočih bomb, pri drugi konve«' tualni sv. maši, ki jo je služil škof Gubbels OFM sam, so bile preoblečen® 3 kitajske postulantinje oblatinje in ena novinka je naredila neslovesn® obljube. Cela slovesnost se je srečno končala brez kakšne nesreče: varO' val jih je sv. Mihael, so hvaležno izjavljale.
ULL
m. M. Kališ ta FMM s kitajskimi otroci
(Kitajska risba)
Tako in podobno se glase tudi poročila iz drugih mest. Povsod raZ' dejanje in smrt in veličastni dokaz junaštva in požrtvovalnosti beli*1 misijonark: Bog in duše — njihov cilj, lastno življenje — nič!
Kaj pa naša kitajska misijonarka, vprašujejo mnogi že z nestrP' nostjo?	,
Tudi od nje ni bilo dolgo poročil. Vzrok so vojne razmere, pa tu« velika zaposlenost vsled zelo naraslega dela in pomanjkanja delazmožn'*1 sester.
•J
Prvi dve pismi sta poslani še iz Šanghaja, naslednja tri pa že z nove Postojanke v W e i - H a i - W e i-ju, kamor jo je predstojništvo poslalo za voditeljico misijonske šole in redovnic-učiteljic. Iz tega obmorskega Pristanišča pošilja tudi originalno kitajsko sličico na pisemskem pa-Pirju s črnilom narisano »fotografijo«, ki jo prikazuje, kako svoje malčke, 22 jih je, vodi v kapelo, in katero ji je poklonila ena njihovih bivših sanghajskih gojenk. O sliki, ki dokazuje prirojeno darovitost Kitajk za risanje in slikanje, pravi m. Kalista: »Tu sem resna, v družini pa me je najmlajši — sama dobra volja, da se vsi, z m. prednico vred, smejejo 2 menoj in pravijo, da sem življenje prinesla v hišo.«
P- HUGO:
Krvave žrtve misijona.
S Kitajskega prihaja poročilo, da z°pet dva frančiškana postala v-ev tamkajšnjih banditov. P. Lud-Exler v apostolskem vikariatu ansi je bil ustreljen in izropan. P. aibrož Buchman v apost. vikari-^ u Shantung pa je bil od banditov , varno ranjen in oropan. Lani je v. ° na Kitajskem ubitih šest fran-lskanskih misijonarjev.
»Cerkev na kolesih«
Tako se imenuje nov način dušno-P^stirskega delovanja v Ameriki. Z Jun so začeli pred kakimi petimi k *■ Obstoji v tem, da cerkev pride (n ‘judem, ne pa ljudje v cerkev.
V so namreč avtomobilske ka-r e> o katerih smo že poročali. Te . *najo 0b nedeljah po deželi, kjer šk Btln°^° manjših mest brez katoliki, e cerkve, a ne brez katoličanov. ■ ein dajejo priliko, da lahko spolnijo nedeljsko dolžnost, ki bi je druga-j ne- Pravijo, da so na ta način že P° število praktičnih odpadnikov
nazaj privedb. S takimi potujočimi cerkvami razpolaga že 20 ameriških škofij. Nekatere zahajajo tudi na misijone med Indijance in črnce. Napredni so ameriški katoličani vse-kako.
Ogromen duhovni šopek.
Ameriška Marijina družba je poklonila sv. očetu ogromen duhovni šopek 646.227 sv. maš in 580.136. sv. obhajil. Akcijo za ta duhovni šopek je vodil urednik družbenega glasila »The Queen’ s Work«, jezuit P. Daniel Lord, ki je ta šopek po kabel-gramu poslal sv. očetu.
Največja devetdnevnica.
Ameriški serviti so organizirali svetovno devetdnevnico na čast Žalostni Materi božji. Bilo je to pred tremi leti. Prve se je udeležilo primeroma le malo ljubiteljev Doloro-ze. Konec prvega leta jih je bilo že 73.000. Letos se je udeležuje 650.000. Zastopanih je 87 ameriških, 24 vnanjih škofij. Devetdnevnica se vrši
vsak petek skozi celo leto. Ko se konča ena se začne druga. Vodi jo cerkev-matica Žalostne Matere božje oo. servitov v Chicagi. Istočasno se vrši v 890 drugih cerkvah po Ameriki in po ostalem svetu. Vedno nove cerkve se ji pridružujejo.
Nova redovna cerkev.
Naša bratska provinci ja presv. Odrešenika v Dalmaciji je v nedeljo zadnjega marca obhajala lepo slovesnost, posvetitev nove samostanske cerkve Marijinega vnebovzetja v Makarski. Posvetitvi so prisostvovali poleg tisočev pobožnega ljudstva od blizu in daleč štirje škofje, med njimi trije frančiškanski ter domala vsi jugoslovanski provinciali, ki so imeli ob tej priliki posvet o medpro-vincialnih zadevah.
Komunistična epidemija.
Komunizem je kot kaka nalezljiva bolezen. V Rusiji se je začel, danes pa je že ves svet okužen po njegovih bacilih. Ker se je pa že v Rusiji samega sebe preveč diskreditiral, da bi se mogel pameten človek zanj navdušiti, se pojavlja v raznih nedolžnih, včasih naravnost pobožnih uniformah, da lažje trapi svoje žrtve. Posebna komisija, ki jo je ameriška vlada nastavila, da preiskuje njegovo tajno rovarjenje, je odkrila okrog tucata raznih organizacij, večinoma prav prikupljivega imena. Ena med njimi se imenuje celo: »Krščanska fronta«. Razkrinkana je bila kot komunistična. Kakor očeta laži ni nič sram, tako tudi njegovih priganjačev komunistov ne.
Slava krščanskemu domoljubu.
Španska se je oddolžila svojemu domoljubu-mučencu Jožefu Antonu Primo de Rivera. Bil je oče katoliške mladinske organizacije falanksistov, ki so s svojim plamenečim, posvečenim domoljubjem rešili domovino rdečih brezdomovincev. Tudi sam je postal krvava žrtev te posvečene lju-
bezni. Ob izbruhu državljanske voj© so ga vrgli v ječo in tam ustrelil1' komaj 33 letnega. Zdaj ga je hvaležen narod dal prenesti iz začasnega groba v Alicante v grob, ki mu ga J priredil v svojem slovitem samostanu El Escorialu. Takega pogreba © imel doslej še noben Španec, n© kralj ne. Dne 19. nov. so v Alican© dvignili krsto z njegovimi telesni©1 ostanki in jo v slavnostnem sprevod^ 11 dni nosili preko dežele in to n# in dan. Šestnajst mladih falanksistov je nosilo krsto, ki so se na vsakih 400 metrov menjavali. Na vsaki? 10 kilometrov pa so odstopili nosacl ene province in pristopili nosači dr© ge province. Celo dolgo pot se 1 sprevod med špalirjem stotisočev, 111 so prihiteli počastit spomin svojega domovinskega mučenca. V vsaki župniji je duhovščina čakala ob potu, ©a blagoslovi njegove telesne ostanke
Ko bi bili sami taki.
Nek švicarski vojak je pisal svoj1 materi naj mu pošlje rožni venec, ga ima v svoji delovni obleki. Prist^. vil je, da je edini pri celi kompadJ1 ki ga nima. Pa to še ni nič tako izr©1 nega. Ko gre vojak na fronto, in 111 ve, kaj ga čaka, se rad sprijazni rožnim vencem, čeprav si morda © sta bila več posebna prijatelja. N® kaj posebnega je to, kar dalje P ^ vojak, da ga namreč vsak večer ena družina skupaj molijo. Ja ko bili sami taki na raznih frontah!
Častna legija.
Tri tisoč metrov visoko v švic©" skih gorah je četa 11 vojakov s Pf. ročnikom kot poveljnikom na str a® Vojaki so vsi katoličani, poročnik j protestant. Večer je. Spodaj z Seskih dolin prihajajo komaj sli® glasovi zvonov vabečih k moli©,. Vojaki, sami globoko verni fantje možje stopijo skupaj pokleknejo sneg, odložijo čake, prislonijo p©8.,, k sebi in skupaj molijo. Porod1© stoječ ob stražnici jih opazuje. D©
S1 večer isto. Poročnik gre mednje, sam poklekne in moli z njimi. Zdra-Vemarije sicer ni znal, pač pa Oče-P'as- Po končani molitvi vsakemu stisne roko in pravi: »S takimi vojaki ^eti službo je užitek.« V resnici castna legija.
Proti preklinjevanju.
V Italiji že dolgo obstoječa »Liga Pr°ti preklinjevanju«, je letošnji ja-uar v vsaki župniji priredila »dan Pr°ti preklinjevanju«. Državna in
cerkvena oblast sta sporazumno to odredili. V svojem proglasu na delavstvo med drugim pravita:	»Mi
moramo ogabno razvado preklinje-vanja, žalosten ostanek iz časov materialističnega komunizma vendar enkrat iztrebiti!« Hočemo biti mar mi Slovenci dediči te žalostne italijanske ostaline? Skoraj bi to dejal, ko je toliko tega hudičevega blaga med nami, kar izvirnega. Sramota za Marijin narod, kakršen hočemo biti.
p- ANGELIK:
Prihaja čas, ko bo marsikateri, ki se še ni vpisal v Podporni odsek i’. reda, prišel v leta starosti in onemoglosti. Ako ne bo imel tedaj do-°lj prihrankov, da bi lahko od njih živel brez skrbi do smrti, ali ne bo . 1 dovolj velike pokojnine in ne bo našel sorodnikov, ki bi ga ljubez-“,vo sprejeli na stara leta, tedaj bo nastopila zanj beda in prosjačenje.
nerodno mu bo tedaj odgovarjati na vprašanja: »Zakaj se pa nisi vpisal pravočasno v Podporni odsek EDE. reda? Sedaj bi bil lahko preskrb-* Jen!«
Glavni pogoji za vpis v ta odsek so sledeči:
Kdor se hoče vpisati:
1- Mora biti ud ni. reda in se zavezati, da vanj stopi tekom dveh preživljati z lastnim delom in ne sme biti odvisen od do-
3.	ne sme biti star 40 let;
4.	mora biti naročen na »Cvetje« ali se nanj naročiti.
. Kdor potrebuje tiskovine za vpis ali želi kakega nadaljnega pojasni-a> se lahko pismeno ali osebno obrne na »Pax et bonum«, »Podporni od-ek m reda«, v Ljubljani, Frančiškanska pasaža. Osebno pa lahko tudi a »Župni urad Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.«
Zapisnik o peti redni skupščini Stavbne zadruge «Mimi dom» Ljubljani r. z. z o. j., ki se je vršila dne 7. aprila 1940. ob pol 18. uri dvorani Doma sv. Frančiška, Ljubljana VII. Černetova ul. 17.
,	2. se mora
brote bližnjega;
Skupščini predseduje predsednik upravnega odbora g. Tominec Vladimir. Predsednik prične skupščino ob pol 18. uri popoldne in ugotovi, da je bila skupščina pravilno sklicana in sicer z vabilom v glasilu III. reda «Cvetje z vrtov sv. Frančiška» v aprilski številki, ki je izšla zadnji teden meseca marca. Med objavo in dnevom skupščine je prešlo najmanj sede® dni ter je bilo s tem zadoščeno predpisom § 38 zadružnih pravil.
Po spisku navzočih zadružnikov ugotovi predsednik, da je od 9® zadružnikov, ki jih ima danes zadruga, navzočih 26 članov. Skupščina ob pol 18. uri ni bila sklepčna.
Ker prva skupščina ni bila sklepčna, prične predsednik čez pol ure novo skupščino, ki je po pravilih sklepčna ne glede na število navzočih zadružnikov, kakor je bilo navedeno v vabilu na prvo skupščino.
Za zapisnikarico določi skupščina gdč. Vode Francko, za overovate-ljici zapisnika pa izbere skupščina gdč. Vodnik Ivano in Kržišnik Marij0'
Nato se preide k posameznim točkam naslednjega dnevnega reda:
1.	) Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	) Poročilo upravnega odbora.
3.	) Poročilo nadzornega odbora.
4.	) Odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1939.
5.	) Nadomestne volitve upravnega odbora.
6.	) Nadomestne volitve nadzornega odbora.
7.	) Slučajnosti.
K točki 1.) K tej točki se oglasi zadružnik g. Bogo Pleničar ter poroča, da sta zapisnik ob četrtem občnem zboru pregledala in podpisal4 že overovatelja zapisnika, nadalje, da je bil priobčen v glasilu III. reda «Cvetje z vrtov sv. Frančiška» v letu 1939., radi česar predlaga, da se prečitanje zapisnika opusti.
Predlog je bil po skupščini soglasno sprejet.
K točki 2. poroča v imenu upravnega odbora g. predsednik, u1 izvaja:
Zadružnice in zadružniki! Zadnje čase čujemo o resnih razgovor® na merodajnih mestih, kako bi prišlo do svetovnega pomirjenja, kaj b1 bilo treba napraviti, da se neha skrb, kaj bo danes, odnosno kaj bo jut®' ko iz dneva v dan čakamo bolj ah manj poraznih vesti, kako se bodo razvijali svetovni dogodki. In to mrzlično stanje ni od letos ampak traj4 že par let. Čeprav vlada v naši kraljevini Jugoslaviji, v naši preljubi slovenski domovini kolikor toliko blagostanje in red, se vendar čuti v vseh plasteh naroda nekaka gospodarska kriza, katera vpliva tudi na nas° zadrugo. Naša zadruga je namreč eksponent Podpornega odseka l®’ reda, kajti ona je za svetno oblast zastopajoči predstavnik premoženj4 Podpornega odseka III. reda. Naša zadruga je bila ustanovljena predvse® zato, da se reši dom sv. Frančiška, da se reši zapuščina pokojnega p-Salvatorja, kajti po njegovi smrti ni bilo trenutno nikogar, ki bi eve® tuelno prevzel precejšnji dolg hiše, to je dolg v višini preko 300.000 di® Smatrati pa je treba ta dolg kot dolgoročno posojilo. Če pa danes pog^ date in povprašate po hranilnicah in bankah, pod kakšnimi pogoji ® eventuelno dobili dolgoročno posojilo v taki višini, bi skoraj vsak denar® zavod to odklonil ah pa bi v najboljšem primeru stavil take pogoje, ki ® bik nesprejemljivi. Do sedaj je bilo na račun tega dolga izplačanega Že ca 250.000 din,, tekom leta smo izplačali 7.911 din, v letošnje® letu pa že zopet 21.218 din. Seveda Stavbna zadruga Mimi dom ni®4 nikakih dohodkov, razen nekaj najemnin za lokale v domu sv. Frančišk4'
ki so malenkostne, ampak ima samo izdatke kot n. pr. izplačila za vodovodno naklado, gostaščino, zgradarino, zemljiški in obrambni davek itd. Za izplačila posameznih dolgov upnikom zadruga takorekoč nima lastnih dohodkov, radi česar je nujno potrebno, da jemlje denar tam kjer je, to J®> da si ga izposojuje od Podpornega odseka III. reda. Povsod drugje bi bil denar dražji, to se pravi, da bi morali plačevati višjo obrestno mero. ^er je pa Stavbna zadruga dejansko pravni zastopnik Podpornega odseka reda, zato plačuje zadruga Podpornemu odseku samo 4% obresti. Sicer gre pa ta denar itak za isto skupnost, za iste ljudi in za isti namen, ^odporni odsek III. reda ima v čl. 14. splošnih pogojev namen zidati po vsem slovenskem svetu domove sv. Frančiška in sv. Elizabete ali kakorkoli se bodo imenovali ti domovi in to v prid onim, ki so podpore najbolj Potrebni, predvsem pa tretjerednicam in tretjerednikom, da bodo vsi imeli na starost nekako pribežališče, kjer bodo za svoje denarje lahko Preživljali stara leta. Seveda je to pesem bodočnosti, toda v vaših rokah Je> zadružnice in zadružniki, da se bo to izvršilo v doglednem času. Ne sinete biti sebični, ne smete misliti na to, češ jaz imam, drugi naj pa Šledajo. Ne! Misliti morate tako, kakor bi vi še ne imeli, pa bi hoteli j^eti košček svojega pribežališča, kamor bi se lahko zatekli tedaj, ko ne b°ste mogli, po domače rečeno «garati» za tuje ljudi. Ker pa je blagosta-nJe zadruge, kot je bilo že zgoraj omenjeno, odvisno od razvoja Podpome-odseka, zato morate skrbeti, da se Podporni odsek razvije v vsej ®v°ji veličini, da boste člani in članice veseli svojega zadružnega poleta, aa bo iz prvega tisoča članov narasel kmalu drugi in tretji tisoč, ker le v tem, da bo veliko število članov Podpornega odseka, bomo zamogli ^liti na uresničenje naših idealov, da bomo lahko našo zadružno misel ? naŠe zadružne domove sv. Frančiška ali sv. Elizabete nesli v vse večje ^aje slovenske zemlje. In s temi deli bo rastel ugled III. reda, bo rastel Ugled Podpornega odseka in Stavbne zadruge Mirni dom. Ko sem premiš-,Jeval pretekli teden omenjene stvari, se mi je vrinila misel, zadružnice n zadružniki, kako lepo bi bilo, če bi se to uresničilo, če bi vsaka služkinja ah vsak hlapec ah delavec ah kdorkoli, ki bi bil v starosti ostal sam, S?®! kje kot, kjer bi lahko mirno preživel zadnjo dobo svojega življenja.
erjemite mi, kakšna blagodat je za tistega, ki ima svoj kotiček, od koder ?a sme nihče preganjati. Oni, ki imate to, dobro veste ah pa morda te jagodati ne znate pravilno ceniti. Kdorkoh je odvisen od ljubezni svojih bližnjih, ta ve, da tista ljubezen hitro splahne, zlasti še, če se je ne more n°Voljno poplačati. Sicer so izjeme, ne. smem tega kar tako posplošiti, °da izjeme so pač redke. Dajmo se zato truditi, dajmo delati za •nm, da se bodo ti naši cilji uresničili, kajti prepričan sem, da bdi želja P°magati svojemu bližnjemu do takega kotička v srcu vsakega izmed has.
(Dalje sledi.)
In naj molijo za mrtve . . .
(Sv. Frančišek As.)
, v t Preč. g. Alojzij Kokelj. Na Vurbergu pri Ptuju je izdihnil svojo Uso dne 2. marca tamkajšnji župnik g. Alojzij Kokelj. Čez tri leta bi u obhajal že zlati mašniški jubilej. Bil je vnet duhovnik in voditelj retjega reda sv. Frančiška. R. I. P.
t Prof. Dr. Josip Jerše. Majni'
ška številka Cvetja prinaša naznanilo o smrti največjega in najbolj navdušenega slovenskega šmarni' carja preč. g. dr. Josipa Jeršeta-Umrl je v Ljubljani dne 5. marca Pokopali so ga na Bledu. Njegov poklic je bil profesor verouka na srednji šoli. A najbolj je bil pokojni g. profesor znan kot šmarnici Šestero šmamičnih knjig je spisa* in 38 let po vrsti je pridigal za maj' niško pobožnost po raznih ljubljanskih cerkvah. Tam gor na rajsk* trati naj mu cveti večni maj!
f Katarina Vodeb — Sv. Trojica v Slov. goricah. Dne 10. januarja je tu pri nas umrla vneta tretjerednica Katarina Vodeb, sestra tukajšnjega organista in samostanskega brata fr. Teofila. Pokojna je bila rojena v fari Sv. Jurija pri Celju. Že kot 14 letno deklico jo je mati tretjerednica peljala v Celje k očetom kapucinom, kjer je bila sprejeta v tretji red sv. Frančiška. Vsa vesela je vsako prvo nedeljo v mesecu hitela v tri ure oddaljeno Celje k mesečnemu shodu.
V svojih najboljših letih se je pokojna Katarina odločila za sam1?' stan in je bila sprejeta pri usmiljenih sestrah, toda radi srčne hibe j* morala red zapustiti. Vrnila se je k dobrim staršem, ki jim je do grob3 zvesto stregla. Bila je spretna šivilja, znala je izvrstno plesti in poseb&° mojstrsko pa je znala delati umetne cvetlice. S svojo pridnostjo si f prislužila in prihranila toliko, da si je v Celju, kamor se je preselila P° smrti svojih staršev, kupila malo hišico, ki jo je pa zdaj v oporok1 zapustila v dobrodelne namene.
Pokojna Katarina je bila žena molitve. Poleg svoje redovne molit^ je vsak dan zmolila vse tri dele sv. rožnega venca in vsak dan je tu°' opravila pobožnost sv. križevega pota. Bila je vneta častilka Matere boZje in sv. Jožefa, zadnje čase pa je gojila še posebno pobožnost do Mm, cvetke sv. Terezije. — Velika je bila pokojna tretjerednica tu31 v ljubezni do bližnjega. Ne dolgo pred smrtjo je rekla: »Vsem, ki so kdaj razžalili, bi rada zdaj roko poljubila.« Dobra hčerka sv. Frančišk3, prepevaj hvalo božjo v nebesih vekomaj, saj te je bila tu na zemlji san13 pesem!
Nove knjige
Lisbeth Burger, štirideset let babica. Prevedel Jože Lovec. Založila Družba sv. Mohorja v Celju. 1940.
Vsakogar prevzamejo in pretresejo te zgodbe. Pisateljica, ki je kot babica pomagala nad 2000 otročičkom na svet, obuja v njih spomine na ganljivo lepe in strahotne odvratne doživljaje iz svojega poklica. V štiridesetih letih je Liza Burger izkusila toliko, da ve vsakemu zakoncu — zanje in za tiste, ki se pripravljajo na zakon, je ta knjiga — dati dober svet. Strašno svarilo pa je tistim, ki zakon ponižujejo in ga rušijo. Da bi knjiga prišla v roke zakoncem, ki se branijo otrok! Pa vsem nepremiš-Ijencem in nepremišljenkam, ki stopajo v zakon, ne da bi vedeli, kaj zakon je. Očetje in matere, ki puščajo svoje dorasle otroke v nevednosti in jih s tem nevede pehajo v nesrečo, naj dado svojim hčeram in sinovom vsaj to knjigo v roke. Zdi se mi, da bo Burgerjeva napravila s temi spojini še mnogo več dobrega, kot je v svojem poklicu, čeprav je že kot babica vršila pravo misijonsko službo.	L.
Giovanni Papini. Priče trpljenja Gospodovega. Prevedel Vinko Beliči č. Izdala Jugoslovanska knjigarna.
Judež Iškarijot, Baraba, Malh, Simeon iz Cirene, Kajfa, Pilat in judovski veliki rabin Sabbatai ben Shalon — priče najstrašnejše žaloigre, ki jo je kdaj videl svet, so predmet teh sedmih evangeljskih legend. Vse Priče, od prve do zadnje, so strahotno nasprotje Kristusa, svete in nedolžne žrtve razbesnelega sovraštva Judov. Satan jih je obsedel, da govore iz njih bogokletna zloba, zavist in maščevalnost. Papini je s čudovitim gledanjem v globine človeške duše razbral pošastne nagibe tistih, ki so neposredno ali posredno sodelovali pri umoru samega Boga. Tako je knjiga bolj postavljena na filozofske osnove in zato predvsem namenjena, izobražencem. Prevod Vinka Beličiča je zgleden. Posebej pa je prav, da snio spet enkrat dobili v roke delo izrazitega katoliškega pisatelja (spreobrnjenca!).	K. R.
Franc Bernik: Zgodovina fare Domžale. Druga knjiga. Samozaložba. Natisnila Misijonska tiskarna v Grobljah 1939 str. 300.
Neumorno delavni domžalski župnik in svetnik g. Franc Bernik je »Svojim faranom doma in na tujem v spomin na veliko dobo farne in dobrodelne ljubezni,« kot pravi v podnaslovu, podal to drugo knjigo zgodovine domžalske fare. Še tak, ki ni iz te fare, bo knjigo z zanimanjem bral. Kaj šele farani sami. Ni čuda, da je bila prva knjiga razprodana. Prav nič ne dvomimo, da bo isto z drugo, ako ni izšla v znatno večji nakladi kot prva. Knjiga vsebuje ogromno statističnega materiala. Takore-koč vsakemu, ki je doma ali iz tujine kaj pripomogel k razvoju in razcvitu fere je postavljen hvaležen spomenik. Samo motor vsega dela in uspehov )e skrit med vrstami. In ta je gospod pisatelj sam, ki ni samo vzor pastirja, ampak tudi vzor farnega kronista.
Ali ste že naročili knjižico:
Friderik Baraga v žaru svoje svetosti.
. . Vsak zaveden tretjerednik bi jo moral imeti, da bi iz prepričanja molil In delal za Baragovo oltarno čast. Skupščine in posamezni, ki se doslej še ^iste odzvali, ne naprtite si sramotnega madeža zaspanosti. Knjižica stane s poštnino vred 5 din in se naroča pri upravi Cvetja.
DAROVI
Za tiskarno: Po 100 din: Zalokar Frančiška, Berglež Avgust; 83 din: Vodstvo III. reda Brežice; 30 din: Sporin Frančiška; po 25 din: Vehovec Lucija, Langerholc Jan.; Po 10 din: Marija Milač, Brus Lojzka, Zakšek Ana, Ferme Albina, Kapucinski samostan Celje, Pretnar Terezija, Fatur Antonija, Starman Marija, Neimenovana (po p. Tarziciju); 9 din: Tomažin Ivanka; 8 din: Gorše Neža; po 5 din: Straser Zofija, Caserman Marija, Pečarič Antonija, Sos Frančiška, Setnik Marija, Koprivec Frančiška, Sava Anton, Poznič Alojzija, Rostan Vilma; 3 din: Bezal Angela; po 2 din: šošteršič Terezija, Pustotnik, Kore Ivana;
Za frančiškanske misijone: 400 din: Tretji red sv. Frančiška sv. Trojica v Slov. gor.; po 100 din: Neimenovani, šavrič Ana za krst zamorčka na ime Jožef, Neimenovana za krst zamorčka na ime Marijan; 50 din: Plenkuš Marijeta (po p. Ačku); 9 din: Neimenovana Tunjice (po p. Saleziju) Kamnik; 6 din: Pogačar Janez.
Za Armado sv. Križa: 40 din: Tretji red sv. Frančiška sv. Trojica v Slov. gori 27.50 din: Neimenovana Tunjice (po p. Saleziju) Kamnik; 15 din: Pibernik Marija (po p. Ačku) Kamnik; 12 din: Komatar Ivana.
Za kruh sv. Antona: 10 din: Neimenovani.
V zahvalo za uslišano prošnjo škofu Baragi in sv. Salvatorju daruje 100 din; H. S. G.
Večje število znamk in staniola za frančiškanske misijone so nabrali frančiškanski kateheti v Mariboru; staniol za frančiškanske misijone je nabrala dijaška Marijina kongregacija v Novem mestu.
ANTON SFILIGOJ
LIIIBLim
Frančiškanska ulica, poleg frančiškanske cerkve
ima vedno na zalogi: Devocijonalije:
Križe (razpela) lesene in kovinaste s podstavkom ali take, da se pritrdijo na steno. Poleg tega nudim primerne svečnike. — Kipe v višini od 20 cm do 150 in 200 cm. — Svetinjice iz aluminija in posrebrene (alpaka-srebro). — Rožne vence domačega izdelka. — Podobice, od din 8.— naprej, in druge nabožne predmete za darila.
Molitvenike, slike, pisarniške potrebščine:
Šolske zvezke, peresa, vse uradne listine, kuverte, črnila, risalno orodje, tuše, risarske glavne papirje, blagajniške in druge trgovske knjige, nalivna peresa, tintnike, pisalne garniture, pisemski papir itd.