Ventil 3 / 2021 • Letnik 27 194 IZOBRAŽEVANJE Uvod Ko je pandemija koronavirusne bolezni (COVID-19) ohromila življenje po vsem svetu, so se učitelji tru- dili, da bi svoje fizične učilnice preoblikovali v virtu- alne ali celo hibridne, učenci pa so se počasi začeli privajati na nove metode usvajanja znanj v spletnih učnih okoljih. Niti učitelji niti učenci se niso zavedali, ko so se na začetku prvega in kasneje drugega vala epidemije s knjigami in z drugimi učnimi pripomoč- ki vračali iz šole domov, da jih čaka bolj naporno obdobje, kot so si ga sploh lahko predstavljali. Učenci, dijaki in študenti (v nadaljevanju učenci) so se, predvsem v spomladanskem obdobju pouka na daljavo, počutili pod stresom, hkrati pa tudi nepo- vezano. Podobno, če ne še bolj, so se počutili tudi učitelji. Dodatni napori, s katerimi so se učitelji in profesorji (v nadaljevanju učitelji) soočili pri pouku na daljavo, so predstavljali močno fizično in čustve- no obremenitev. Tuji viri ([1], [2], [3]) poročajo, da so učitelji v času pandemije COVIDA-19 delali dva- krat več in da so se počutili nenehno preobreme- njeni in nezadovoljni. Kot profesorica na srednji šoli sem prvi val pande- mije COVIDA-19 doživljala na podoben način. Obre- menjenost in izčrpanost zaradi več kot deseturne- ga sedenja na dan za računalnikom, dajanja pisnih navodil učencem, beleženja neaktivnih učencev, poročanja o neaktivnih učencih razrednikom in šol- ski svetovalni službi, analiziranja napredka učencev, preverjanja oddanih nalog učencev v spletnih učil- nicah, biti na voljo učencem tudi ob sobotah, nede- ljah in praznikih so stopnjevale še dodatne naloge vodstva šole. Cilji raziskave Pouk na daljavo je prinesel učiteljem nove izkušnje in nove izzive. Prav tako kot učenci so dodatno obremenitev doživljali tudi učitelji. Z raziskavo sem želela izvedeti, kako so se učitelji počutili v času pouka na daljavo in kakšnih sprememb si želijo v primeru, da se tovrstna situacija v prihodnje še po- novi. Rezultate raziskave, ki bodo izziv celotnemu izobraževalnemu sistemu, bom poskušala predsta- viti predstavnikom MIZŠ. Anketni vprašalnik Anonimni anketni vprašalnik sem posredovala osnovnim in srednjim šolam. Uporabila sem bazo naslovov šol, ki je javno objavljena na spletu. Anke- ta je potekala od 22. 12. 2020 do 17. 1. 2021. Anketa je vsebovala osem vprašanj in je zajemala vprašanja matričnega tipa, vprašanja z možnostjo ABC odgovorov, dve vprašanji sta vsebovali sto- penjske lestvice, zadnji dve vprašanji, ki nista bili obvezni, pa sta anketirancem dopuščali, da so za- pisali svoje pobude, mnenja, pripombe in predloge. Rezultati ankete in interpretacija Na anketo je odgovarjalo 416 anketirancev. 37,7 % vseh anketirancev poučuje na osnovni šoli, 27,6 % anketirancev poučuje na srednji šoli, 1,2 % anketi- rancev kombinira pouk na srednji, osnovni šoli ali z aDovoljstvo in obremenjenost učiteljev v času pouka na Daljavo Vesna Trančar Dr. Vesna Trančar, univ. dipl. inž, ŠC Ptuj Povzetek: Prispevek prikazuje analizo rezultatov ankete o zadovoljstvu in obremenjenosti učiteljev v času pouka na daljavo. Izpostavljam izključno obremenjenost učiteljev v času pouka na daljavo, saj se učitelji pogosto (in tudi tokrat) potiskajo v ozadje, o njihovem delu, obremenjenosti in podobnem se ne govori oziroma se njihovo delo jemlje kot samo po sebi umevno. Namen ankete je bil ugotoviti, kako so se počutili učitelji v času pouka na daljavo. Izsledki raziskave bodo pripomogli k iskanju rešitev za boljšo in kakovostnejšo organizacijo pouka na daljavo v prihodnje. Ključne besede: pouk na daljavo, obremenjenost učiteljev, mnenja in predlogi anketiranih učiteljev Ventil 3 / 2021 • Letnik 27 višji in visoki šoli, 0,5 % vprašanih pa poučuje le na višji oz. visoki šoli. Na vprašanje »V kolikšni meri se strinjate s spo- dnjimi izjavami glede pouka na daljavo?« so anke- tiranci lahko izbirali med tremi trditvami, in sicer popolnoma se strinjam, niti se ne strinjam niti se strinjam, sploh se ne strinjam. Rezultati so poka- zali, da je bilo 42,4 % anketirancev na pouk na da- ljavo dobro pripravljenih, 9,4 % anketirancev je na to vprašanje odgovorilo nikalno, 48,2 % pa je bilo neopredeljenih. S trditvijo »Za pouk na daljavo sem imel/-a vse, kar je potrebno: računalnik, kamero, zvočnik, primeren prostor« se je popolnoma strinjalo 61,2 % anketiran- cev, 9,1 % anketirancev je odgovorilo nikalno oz. se s trditvijo sploh ni strinjalo, 29,7 % anketirancev je ostalo neopredeljenih oz. se s trditvijo ni niti strinja- lo niti ne strinjalo. Na anketno vprašanje »Še preden sem začel/-a s poukom na daljavo, sem dobil/-a od vodstva šole vsa potrebna navodila za uporabo aplikacije za pouk na daljavo (MS Teams, Google Meet, Arnes Zoom …)« se je popolnoma strinjalo 63,8 % anketi- rancev, 8,6 % anketirancev se sploh ni strinjalo, 27,6 % vprašanih je ostalo neopredeljenih. S trditvijo »S strani vodstva šole sem bil/-a deležen/-a različnih izobraževanj (npr. uporaba spletne učilnice)« se je popolnoma strinjalo 70,6 % anketirancev, 6,0 % anketirancev se s trditvijo sploh ni strinjalo, 23,4 % anketirancev je ostalo neopre- deljenih. Na trditev »Z aplikacijo za pouk na daljavo nisem imel/-a nobenih težav« so se anketiranci odzvali na naslednji način: popolnoma se je strinjalo 47,4 % an- ketirancev, 7,6 % anketirancev se sploh ni strinjalo, 45,0 % vprašanih je ostalo neopredeljenih. Odzivi na trditve so prikazani na sliki 1. S trditvijo »S poukom na daljavo sem dosegel/-a zastavljene učne cilje« se je popolnoma strinjalo 31,8 % anketirancev, 12,0 % anketirancev se sploh ni strinjalo, 56,2 % anketiranih je ostalo neoprede- ljenih. Z anketno trditvijo »S sodelovanjem z ostalimi uči- telji sem lahko razbremenil/-a svoje delo« se je po- polnoma strinjalo 41,4 % anketirancev, 17,7 % anketi- rancev je odgovorilo nikalno oz. se s trditvijo sploh ni strinjalo, 40,9 % anketirancev je ostalo neopre- deljenih. S trditvijo »Posluževal/-a sem se medpredmetne- ga povezovanja in tako razbremenil/-a učence« se je popolnoma strinjalo 31,0 % anketirancev, 19,0 % anketirancev je odgovorilo nikalno oz. se s trditvijo sploh ni strinjalo, 50,0 % anketirancev je ostalo ne- opredeljenih. IZOBRAŽEVANJE 195 Slika 1 : Pripravljenost učiteljev na pouk na daljavo Ventil 3 / 2021 • Letnik 27 196 IZOBRAŽEVANJE Z naslednjo trditvijo »V primeru težav (vsebinske ali tehnične narave) sem vedel/-a, na koga se lahko obrnem« se je popolnoma strinjalo 75,0 % anketi- rancev, 6,8 % anketirancev se sploh ni strinjalo, 18,2 % vprašanih je ostalo neopredeljenih. S trditvijo »V primerjavi s spomladanskim sem je- senski pouk na daljavo izpeljal/-a veliko lažje« se je popolnoma strinjalo 68,8 % anketirancev, 5,2 % anketirancev je odgovorilo nikalno oz. se s trditvijo sploh ni strinjalo, 26,0 % anketirancev je ostalo ne- opredeljenih (slika 2). V okviru vprašanja »Kakšen je bil odnos vodstva šole (ravnatelja/-ice) do vas v času pouka na da- ljavo?« so lahko anketiranci izbirali med različnimi možnostmi. Izbrali so lahko več ponujenih odgo- vorov. Slika 3 jasno kaže, da je 18,9 % anketirancev izbralo trditev, da jih je vodstvo šole pri delu podpi- ralo, 10,7 % anketirancev je izbralo odgovor, da jih je vodstvo šole pri delu motiviralo, 4,9 % anketirancev je izbralo odgovor, da jim je vodstvo šole nalagalo dodatna dela in obremenitve, 9,1 % anketirancev je izbralo trditev, da je vodstvo šole spoštovalo nji- hov prosti čas, 20,9 % anketirancev trdi, da so bili s strani vodstva šole redno informirani o odločitvah MIZŠ, 17,2 % anketirancev je pritrdilo, da jim je vod- stvo šole dopuščalo svobodo in avtonomijo, 18,3 % anketirancev je pritrdilo, da se je vodstvo šole za- vzemalo za reševanje njihovih težav s tehnologijo, starši, učenci in podobno. Na vprašanje »Kako močno ste bili obremenjeni pri pouku na daljavo v primerjavi s poukom v razre- du?« so lahko anketiranci izbirali med ocenami od 1 do 5, pri čemer je ocena 1 pomenila, da pri pouku na daljavo niso bili nič bolj obremenjeni, ocena 5 pa, da so bili bistveno bolj obremenjeni v primerjavi s poukom v razredu. Oceno 1 je izbralo 3,14 % vpra- šanih, 5,76 % vprašanih je izbralo oceno 2, 14,4 % vprašanih oceno 3, 16,7 % vprašanih oceno 4, oceno 5 pa je izbralo 46,9 % vprašanih. Povprečna ocena obremenjenosti učiteljev v času pouka na daljavo znaša celo 4,1, kar je razvidno s slike 4. Podobno kot na predhodno vprašanje so anketiran- ci na vprašanje »Ste v času pouka na daljavo doži- vljali dodatni napor v primerjavi s poukom v razre- du?« odgovarjali z izbiro ocen od 1 do 5, pri čemer je ocena 1 pomenila, da niso doživljali dodatnega napora, ocena 5 pa, da so pri pouku na daljavo do- Slika 2 : Izvedba in realizacija pouka na daljavo Slika 3 : Odnos vodstva šole do zaposlenih v času po- uka na daljavo Ventil 3 / 2021 • Letnik 27 življali dodatna stres in napor. Povprečna ocena an- ketirancev znaša 3,8, kar pomeni, da so v povprečju anketirani učitelji doživljali dodaten napor in s tem povezan stres (slika 5). Na vprašanje »Kaj vam je pri pouku na daljavo naj- pogosteje povzročalo težave?« so lahko anketiranci izbirali med različnimi odgovori. Vprašanje je bilo tudi odprtega tipa, pri čemer so lahko anketiranci zapisali težave, s katerimi so se pri pouku na daljavo soočili. 13,8 % vprašanih je izbralo trditev, da jim je težave povzročala uporaba izbrane aplikacije, 6,9 % vprašanih je potrdilo, da so jim težave povzroča- li starši učencev, 26,3 % vprašanim so težave pov- zročali učenci sami, 7,4 % vprašanih je bilo dodatno obremenjenih s strani vodstva šole, 10,5 % vpraša- nih je imelo težave z računalniško opremo, 17,4 % vprašanim je nevšečnosti povzročala internetna po- vezava, 9,8 % vprašanih za nemoteno delo ni imelo primernega prostora, 8,0 % vprašanih je izpostavilo druge težave, povezane s pripravami povsem nove- ga gradiva, težave z izdelki učencev, starejši učitelji so naleteli na izzive sodobne IKT-tehnologije in s tem povezanim časom, ki so ga morali dodatno žr- tvovati, da so se naučili novih spletnih veščin ipd., kar prikazuje slika 6. Zanimiv odgovor anketiranca, v katerem se najde verjetno vsak učitelj, je: »Nikoli končan delovni dan.« Pripombe, mnenja in predlogi anketiranih učiteljev Na vprašanje odprtega tipa »Kaj bi želeli pri pou- ku na daljavo izboljšati ali spremeniti?« sem prejela 225 odgovorov. Na kratko jih povzemam. Učitelji pogrešajo: večjo pripravljenost na pouk na daljavo; resen in odgovoren pristop učencev in ve- čji nadzor staršev nad delom učencev; višjo stopnjo samostojnosti in medsebojnega sodelovanja učen- cev; dodelane aplikacije za preverjanje in ocenjeva- nje znanja, saj so trenutna tehnična orodja za oce- njevanje znanja na daljavo pomanjkljiva, na primer pri pouku športa bi bila primerna aplikacija, ki vero- dostojno dokumentira učenčeve športne aktivnosti, pri ostalih predmetih pa aplikacija, ki bi prepreče- vala goljufije pri preverjanju znanja in samostojnem delu učencev. Pouk na daljavo je razkril dejstvo, da nekateri učenci sploh niso navajeni na samostojno delo. Učitelji med predlogi in pripombami opozarjajo na potrebe po: nujni spremembi učnih načrtov, saj otro- ci potrebujejo dodatne prilagoditve in zmanjšanje obsega učnih vsebin; individualni podpori šibkejšim učencem; modelu ovrednotenja sodelovanja otrok; pogostejših medpredmetnih povezavah, s katerimi bi razbremenili učence in učitelje; računalniškem opismenjevanju učencev od 1. razreda OŠ dalje; ve- čjem sodelovanju učiteljev in izmenjavi priprav, vaj, nalog, kvizov, videov, skratka gradiv za hitrejšo in boljšo pripravo na pouk; poenotenju števila ur za določen predmet oz. modul na nacionalni ravni, ne le v okviru pouka na daljavo, temveč tudi na splo- šno; odpravi neenakomerne obremenitve učiteljev; računalniški podpori učiteljem s strani vodstva šole; zmanjšanju obremenitev učencev in učiteljev, ki jih prinašajo projekti; izobraževanju s področja IKT; na- svetih in podpori pri motiviranju dijakov; konkretnih IZOBRAŽEVANJE 197 Slika 4 : Kako močno ste bili obremenjeni pri pouku na daljavo v primerjavi s poukom v razredu? Slika 5 : Ste v času pouka na daljavo doživljali dodaten napor v primerjavi s poukom v razredu? Slika 6 : Kaj vam je pri pouku na daljavo najpogosteje povzročalo težave? Ventil 3 / 2021 • Letnik 27 198 IZOBRAŽEVANJE navodilih MIZŠ glede tistih učnih vsebin, ki se lahko izpustijo, in tistih, ki se morajo izključno predelati; službenih prenosnikih, kamerah in mikrofonih; večji učiteljevi svobodi in avtonomiji … Analiza stanja o zadovoljstvu in obreme- njenosti učiteljev v času pouka na daljavo Rezultati so pokazali, da je bila le slaba polovica an- ketirancev (42,4 %) na pouk na daljavo dobro pripra- vljena, le 61,2 % anketirancev pa je imelo na voljo vso računalniško opremo in primeren prostor. Le slaba polovica anketirancev (47,4 %) se lahko pohvali, da z aplikacijo za pouk na daljavo ni imela nobenih težav. Slaba tretjina anketirancev (31,8 %) lahko trdi, da ji je kljub pouku na daljavo uspelo doseči zastavljene učne cilje. Slaba polovica anketirancev (41,4 %) je razbremenila svoje delo s sodelovanjem z ostalimi učitelji, le tretjina pa z medpredmetnimi povezavami. Glede odnosa vodstva šole do učiteljev v času po- uka na daljavo rezultati ne kažejo najboljše slike. Le slaba petina (18,9 %) anketirancev lahko pritrdi, da jih je vodstvo šole pri delu podpiralo, le 10,7 % vpra- šanih pravi, da jih je vodstvo šole pri delu motivi- ralo, 4,9 % anketirancev izjavlja, da jim je vodstvo šole nalagalo dodatna dela in obremenitve, le 9,1 % anketirancev pravi, da je vodstvo šole spoštovalo njihov prosti čas, 17,2 % vprašanih ima občutek, da jim je vodstvo šole dopuščalo svobodo in samo 18,3 % vprašanih trdi, da si je vodstvo šole prizadevalo rešiti njihove težave pri pouku na daljavo. Analiza je pokazala, da so bili učitelji v primerjavi s poukom v razredu veliko bolj obremenjeni. Pov- prečna ocena obremenjenosti znaša celo 4,1. Največ težav pri pouku na daljavo so anketirancem predstavljali učenci (26,3 %), sledi internetna pove- zava (17,4 %), aplikacije za pouk na daljavo (13,8 %), računalniška oprema (10,5 %), primeren prostor za pouk (9,8 %) in starši učencev (6,9 %). Zaključek Po preteklem letu nam je vsem jasno, da delo na daljavo ne bo muha enodnevnica, ampak vsaj del- no tudi način poučevanja v prihodnje. Iz prispevka lahko razberemo, da je delo na daljavo vse prej kot »easy job«. Po preteku obdobja COVID-19 je veliko zadev še nerešenih, nejasnih oz. »razglašenih«. Ne glede na to, da se bo pouk ponovno vrnil v učilnice, je vsekakor treba odgovoriti na mnoga vprašanja: kako delati na daljavo in ohraniti visoko učinkovi- tost učiteljev ter motiviranost učencev, pri tem pa razmišljati tudi o zmanjševanju obremenjenosti uči- teljev, ne samo učencev, saj je raziskava pokazala, da je bila stopnja obremenjenosti učiteljev celo 4,1 po petstopenjski lestvici; kako v prihodnje izboljšati podporo vsem deležnikom izobraževalnega proce- sa, tako na področju računalniškega izobraževanja (aplikacije za delo na daljavo) kot na področju do- stopa do spletnih interaktivnih vsebin; kako med učitelji izboljšati pretok informacij in bolje izkoristiti medpredmetne povezave; kako se lotiti prilagodi- tev normativov in standardov pedagoškega dela na daljavo; kako pripraviti vodstva šol na nov način načrtovanja in usmerjanja dela, da bodo znala spo- štovati prosti čas učiteljev, enakomerno in zmerno dodeljevati delovne naloge ter ohranjati avtonomi- jo učiteljev. V zaključku se želim zahvaliti vsem učiteljem za čas, ki so ga namenili reševanju anketnega vprašalnika, za pripombe, predloge, mnenja in pobude, brez ka- terih prispevek ne bi dobil dodane vrednosti, hkrati pa tudi ravnateljem, da so anketo posredovali svo- jim učiteljem. Viri in literatura [1] Beth Pandolpho, B. (2020): Managing the Virtual and Hybrid Teaching Workload. Do- stopno na https://www.edutopia.org/article/ managing-virtual-and-hybrid-teaching-wor- kload. [2] Schwartz, L. (2020): What Teachers in China Have Learned in the Past Month. Dostopno na https://www.edutopia.org/article/what- -teachers-china-have-learned-past-month. [3] Terada, Y., in Merrill, S. (2020): The 10 Most Significant Education Studies of 2020. Dosto- pno na https://www.edutopia.org/article/10- -most-significant-education-studies-2020. Internetno krmiljena pnevmatična stiskalnica Abstract: This paper presents an analysis of the results of the survey on teacher satisfaction and workload during distance learning. It points out the exclusive workload of teachers during distance learning, as teachers are often pushed into the background, this time as well, their work, workload and efforts are not taken into consideration, or their work is taken for granted. The purpose of the survey is to find out how teachers felt during distance learning. The results of the research will help to find solutions for a better and higher quality organization of distance learning in the future. Keywords: distance learning, teacher workload, opinions and suggestions of surveyed teachers