Kresnica Spisal Avguštin Šabec Kakor po vsetn Slovenskem tako so imeli ludi v nam ie znani vasi Krčevini navado, da so na predvečer sv. Janeza Krstnika kurili kresove. Veseio jc bilo gledali, kako so na ta večer z vseh višjih in nižjih gričev in gora visoko proti nebu plapolali prameni tcr čarobno razsvctljevali tcmno rroč. Jzmed obiiice anih, ki so na ta večer s kresom poslavili ostanek starodavno šegc našili že zdavnaj iinrlili pradedov, je bila tudi krčevinška šola. Lcto za lctoiu so učenci pod 'izorslvom svojega gospoda učitelja napravili na določenem prostoru in na nc predaleč od vasi in šolc oddaljcncm holmu veliko grmado, ki so polein na kresni večer zakurili in se ob nji radovali. Ker so za ta lit k iolskcmn kresu povabiJi svoje slaršc in so ti tndi drage volje prišli, i>ilo mogoče vsem tičencem pri krcsu prisostvovati in se ob veselem pre-nnju fn drugafncm radovanju veselfli prcfepega m pomcmbiiega večera. Tcžko so otroci čakali na ta večcr. Slednjič se jim je vcndar izpol-; srina želja, da bodo smeli v druibi z gospodom učiteljem in svojimi iilelji kuriti krcs, ker nastopil je te2ko pričakovani kresni dan. Vse se je ¦ilo pa tako-le: Po popoldanskem pouku so se zbrali otroci pred šolo, pustili svoje i^kc stvari v šolski sobi in odkorakali skupno z gospodom učiteljem proti Imu, kjcr naj bi stala grmada za kres. Kar jih je bilo iz vasi Krčevinc, izprosili pri svojih starših, da so srneli nekaj lcsa nesli s seboj, ostali so ali spotoma ali pa v obližjti holma pobrali vse, kar je bilo po tleh ""čega in gorljivega. Med temi so bili tudi Poljančeva Angelica, Otorep- - ii Milica in Završnikov Jakec. > ^ laUnšfuii: Leucanthemum vulgare. ¦ —« 130 .^-- Ko so dospeli na holm, so se takoj polotili dela, in kmalu je st;,i velika, za kres pripravljena grrciada. Na večerjo in zgodnje spanje je daih mislil le malokdo. »E, kaj večerja in spanjc; brez tega sc bo že en večer prebilo, saj kresovi ne gore vsak vcčcr« — tako so se pogovarjali nekateri tcr s teni navduševali ostalc učencc, da so potem tudi ti popolnoma pozabill na svojt-lačne žclodčke in mehko posteljico ler ob splošnetn navdušenju ostali na holmu. Gospod učitelj pa je, ko je bila grraada dogotovljena, porabil čas, kar ga je bilo še do prižiganja kresov, v to, da je opozoril otroke na cvetko, ki jo je doletela ta čast, da nosi ime kresnega večera, in katere je tudi tia tem holmu obilo cvetelo, ter jo pri tcj priložnosti opisal tako-le: Cvetico, o kateii se hočemo danes pogovoriti, imenujemo kresnico. Svoje lepo ime je dobila odtod, ker jo dobimo okolo sv. Janeza Krstnika ali kresnega dne v prav veliki rnnožini in najlepšem cvetju vsepovsod, bodisi po travnikihj njivah in drugod. Ker cvete krog sv. Janeza Krstnika, ji pravijo tudi ivanjščica. Poleg teh dveh imcn jo nazivlje ljudstvo tudi volovsko oko, pekel-vice-nebesa itd. Ime volovsko oko je dobila najbrže odtod, ker spominja njen cvetni košek glede svoje velikosti nekoliko na volovsko oko, a da ji pravijo pekel-vice-nebesa, so tega krivi njeni beli, jezičasti, ob robu koška rastoči cvetovi, ki jih zlasti mladina cvet za cvetom puli, hoteč zvedeti, pride li po smrti v pekel, vice ali nebesa. To se godi pa tako-le: Ko odtrga otrok prvi cvet, reče pekcl, ko odtrga drugega, reče vice, a ko odtrga tretjega, reče ncbesa. Ko je izpuljen četrti cvct, reče zopcl pekel in to gre tako dalje, dokler ne ostane zadnji cvet, ki naj bi povcdal resnico. Da je to le navadna igrača, jc več kot umcvno. Vsekakor pa jo prav zaraditega nazivljejo Nemci »preroško cvetico«. Kresnica ali ivanjščica je trpežno zeliSče. Njcna v zemlji se natiajajoci korenika ni dolga, a iudi močna ni. Zato inia pa kresnica na nji jako mnogo dolgih vlaknatih korcninic, ki skrbe v prvi vrsti za zadostno hrano, v dru«i vrsti pa, da jo prav trdno pričvrstijo v tleh. Iz korcnike poganja eno ali pa tudi več robatih, od 30—60 cm visokih, golih stebel, ki se navadno ne razvcjc ter se končujejo v ploščat košck. Na steblu se nahajajoči listi so ali pcdjati ali pa sedcči, to se pravi, da so brez peclja. Spodnji pecljati listi so narobc jajčasli, topi in narezani. zgornji, sedeči pa so klinasti ali podolgastoirtasti ter ptecej globoko na-zobčani, ob dnu cclo pernaslo nacepljeni in sleblo objemajoči- Po steblu scde prcmcnjema, to jc brcz rcda povsod po steblu razlrcseiii in pojemajo tembolj na velikosli, čim bliže so vrhu. Sploh so pa majhni in neznahii in dajejo kot vsa rastlina sploh prav roalo krme. Preden sc o njenem cvetu kaj več pogovorimo, vas moram opozoriti na popolnoma napačno mnenje, da to, kar v navadnem življcnju pri ko> ricah, to je vrsti, kamor sodi tudi kresnica, navadno imcnujemo cvet, ni ¦• cvel, ampak razcvetje, to je skupina več cvetov, ki vsi izvirajo iz skupncg.i Stebla, oziroma cvctnega koJka. Kakor sem omenil, imenujetno to vrsto rastliii —. 131 — socvetkc ali koSartcc. One se nahajajo po vseh zemeljskih pasovih, bodisi i- mrzlcm, zmcnjcm in vročem, lahko bi rckli skoro po vsi zcmlji lcr tvorijo naivečjo tastlinsko družino na zcmlji. Nič manj kol nad desetlisoč jili je ,losedaj imcnoma znanih. V njih vrslo pa sodi tudi skoro desetina vseh dosedaj znanih cvetočih rastlin. Svoje imc »košartce« so dobile po svojetn, košku podobnem razcvetju, -cvetni košek« imenovanem. V letn koSku, ki je ali kolutast ali pa složkast, ol ali plevnal, se nahaja brez števila cvetov. Ta cvctni košck obdaja okolo-nokolo ena ali več vrst ovršnih listkov, ki sestavljajo takoiraenovani ovojek. Oglejmo si sedaj še cvetovc košaric) Posameziii cvcti, ki sc nahajajo v -ošku. itnajo navadno lasasto čašo, kodeljica imcnovano. Dobe se pa ludi ¦ike košarice, ki imajo luskinasto čašo, časih je pa tudi popolnoma manjka. \ijjli vcnec jc dvojen, ali je jezičasl ali pa cevast ter sedi s čašo vred na nodrasli plodnici. To bi bilo torcj najvaznejše, kar sem vam hotel povedati o tcj ogromni rastlinski vrsti, oziroma njcnih cvelih. Vrnimo sc scdaj zopct h kresnici. Pri nji zapazimo v cvetnem košku dvoje vrst cvctov. Večji, zunanji cvcti so beli in jezičasti ter lepo v kolobar postavljcni, manjši, notranji cveti pa so rumeni in cevkasti ter stoje tikoma ilrap oh UriiKcm na sploščenem plodišču. Zaraditcga, kcr sloje vnanji cveti lepo v kolobar postavljeni, je kresnica izmed košaric uvrSčcna v podvrsto kolobarnic V cvetn samefn zapazimo po pet prašnikov, ki so s svojimi praJnicami soraSčeni v ccv, in nitasl peslič. Kresničin plod je podrasla rožka, ki nima aodcljicc kol obilnc druec njene sovrstnice. Zdi sc nii primcrno, da varn povem, kakšno nalogo opravlja pri plodu 'večana čaša, kodcljica imcnovana. Povedal sem vam že, da jc ta kodeljica pri mnogih košaricah lasasta. Ko rastlina odcvetc, sc napolni vcs cvctni košck s plodom. Ta plod pa se zaradi ncokretnc oblikc cvctnega koška tezko iz koška izsuje m če bi se slučajno (udi izsul, bi padcl v neposrcdno blizino odcvclele rasllinc. Vsi ti plodki bi potem skalili in pognali v toliki množini, da bi bila ena rastlina drugi napoli. Da se to nc zgodi, zato skrbc pri večini košaric kodclicc. Kcr so te lasaste, jih vsak, tudi najmanjši vetrič lahko iz koška odtrga in v/digne v zrak. Tako jadrajo kodelicc s plodom, ki sc po nitastem vratu drži kodelice, v nepoznan svel, padcjo kjerkoli na zetnljo, skalc tam in živc v svoji novi cvetai domovini. Kresnica jc pa ena onih rcdkih košaric, ki sc na omenjeni način nc tažmnožuje, zato tudi nima kodelic. 1 no, kaj bi ji ttidi koristile kodelice, saj ji ni odločena tako dolga doba življenja, da bi sc sploh mogla onieniti. V najlepšem razvoju jo obglavi bridka koščeva kosa, in proč jc z njenim življcnjem. Res je sicer, da požene tupalam postranske poganke, a cvetovi, ki zrasto na tch pogankih, so izdatno manjši ter večinoma izročeni isti usodi kot prvotni. Ena rasllina pa je, ki cvete prav zgodaj spomladi in se odlikuje izraed vsch košaric po tem, da ima najbolj povečane in proslrte kodelice tako, da Ivorijo te prav lepo obličasto glavico, in ta je navadni regrat Vem, da jo Čuden gost. -~- 134 «— vsi dobro poznatc. Pri tej rasllini zapazimo, da odnaša iz njenega golega, blazinastega koška tudi najmanjši vetrič njenc kodclice daleč naokolo in skrbi na ta način za razmnoževanjc Ic siccr kot plevel znanc, a vseeno ko-ristne, užitne raslline. Navadna ivanjščica cvete prav pogostno po tratah, travnikih in pašnikib, kjer jc časih vse belo njenih cvetov. Pa tudi po njivah, zlasti med žitom in deteljo sc večkrat naseii. Tu pa jo kmelovalec kaj nerad vidi ter jo kot plevel, če le more, iztreblja. Povem vam pa, da jo kot tako lc kmctovalec incd žitom ncrad vidi, v resnici pa se je ona človeškemu srcu tako pri-kupila, da jo ima izmed vseh rožnikovih cvetočih rastlin najrajši. Nobeni rožnikovi cvetici ne delamo krivice, če prisodimo krcsnici prvo in najodlič-nejšc mesto izmed vseh v mesecu juniju cvetočih cvetic. — Med tem opisovanjem sc je solncc žc skrilo za bližnje gore, in nastal je večer. Otroci so le težko čakati vesclcga trenutka, ko jim zagori njihov kres v vsi krasoti. A lc počasi se jc pomikalo kolo časa daljc lako, da so postali vcč ali manj nestrpni. Okolo kresa so se pa jeli polagoma zbirati tudi njih roditelji in drugi vaščani, da prisostvujejo temu nedolžncmu, otroškcmu vcselju in pospremijo po končani zabavi svoje otročičc domov. Točno ob osmi uri je zažarcl kres, in kmalu na to sc jih je videlo tudi po vsehl gričih in hribih. A tudi gore niso ostale osamJjcne. Po vseh in Uidi na naj-