din - Leto XXXIX - Št. 86 KRANJ, torek, 11. novembra 1986 5E3GLA! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Wa sta se pod prerijsko marelo Jjjprave so bile temeljite in dolgove, kajti fantje so želeli postaviti jjjngo po starih, gorenjskih običa-1 n>s čim manj novodobnih primesi. stran 4 Petdeset let 0rganizirane družbene skrbi za slepe in !i^bovidne Slovenstvo ali kako doživeti prihodnost Od nekaj so se slovenski literati in razumniki spraševali, kaj smo in kam gremo, in tudi minuli plenum ni mogel biti drugačen. stran V hlevu mukanje, v hiši otroški smeh Oko prejšnje gospodarice se je ustavilo na mladih, danes 29-letnem Francu Aliču, doma z velike kmetije na Planini,in njegovi ženi Ivanki Kopačevi z bližnjega Ožbolta. Priznanja ob jubileju čj^ofja Loka, 10. novembra - V letrtek so v Škof j i Loki počastili 50 dr A°entra slepih in slabovidnih da tntona Kržišnika, prvega zavo- hkrarVrSte na slovenskem' ki Je drufh tudi 3UDileJ organizirane vidu skrbi za prizadete na stvfa^a Gaspari, članica predsed-nem naše republike, je v slavnost-da s nag0voru rned drugim dejala, Hovp na eni strani pojavljajo vedno stran °blike im/alidnosti, na dru§i čni, 1 Pa invalidi na vse več razli-s0bnnnačfnov razvijajo svoje spo-vjm 0s« in se enakovredno z zdra-ri;elpključujejo v družbeno življe-leiš ibližuJejo se jim tudi zahtev- pokl Na rT*,llcl> interesi. sie , sf°vesnosti je kolektiv centra te l slabovidnih podelil plake-jeli Vžnim za njegov razvoj. Pre-rihft ^ dolg°letna zdravnica Ma-Bi2 °račko, nekdanji direktor Ivan šole01' preJšn3' ravnatelj srednje Cq f.^a slepe in slabovidne Peter in i nti in zveza društev slepih odlit 0vidnih Slovenije. Državna Hed u°Vanja Pa so PreJeli: Ivan Be~ c&nt VodJa kovinskih delavnic v ^ko L V' ^ihael Zorenč, vodja mizar čič \lasičnih delavnic, Franc Kova ^erU'utelJ v srednji soli.in ~ nik, delavec v kovinski Reagen je pisal Jaklju v Kranjsko goro Kajpak nisem pričakoval, da mi bo ameriški predsednik odpisal. Saj ni zato v Ameriki, da bi pisal Jaklju v Kranjsko goro. A sem brž dobil odgovor. stran 6 Poslednji vzdihljaji blejskega hokeja? Hokej je drag šport, predrag, da bi si lahko tako majhen kraj, kot je Bled, privoščil nastopanje v prvi zvezni ligi, o čemer so krajevni navdušenci na glas razmišljali. stran 8 Fric Hri-delavnici. H. J. Krojeva modna revija — Medtem ko zunaj zmrzuje, so v petek zvečer na loški modni stezi dekleta napovedovala že novo pomlad, pokazala, kako pisano bo poletje, in tudi, v čem bomo preganjali mraz naslednjo jesen in zimo. Foto: F. Perdan Poštenje.nima prave cene Čeprav skušajo nekateri dokazati, da kmetijsko zadružništvo ni v krizi, je resnica vendarle drugačna: pogodbe, sklenjene med kmeti in zadrugami, se ne spoštujejo dosledno, intervencijska sredstva dobivajo tudi kmetje, ki špekulirajo in jim je zadruga le za ozadje, v katerem se skrivajo in prikrivajo, v zadružni odkup pridelkov se neposredno mešata tudi kamniška ETA in kranjska Živila, ki se bodo tudi registrirala za opravljanje tovrstne dejavnosti. Konkurenca je v današnjih časih, ko je na trgu vse preveč monopolnega obnašanja, sicer dobrodošla, vendar dvoličnost na tem področju vendarle ne pelje nikamor in povzroča le nered. V kranjskih zadrugah pravijo: mi bomo kmetom priskrbeli gnojila, škropiva, kmetijske stroje in vse drugo, potrebno za pridelovanje zelenjave in krompirja, trgovske organizacije pa bodo »lizale le smetano«. »Kdor je največji barabin, v današnjih časih najbolje prideskozi,« je na pogovoru v okviru kmetijsko-gozdarske sekcije pri kranjski Socialistični zvezi dejal Janez Eržen, kmet iz Žabnice, in s tem najbolj nazorno opredelil trenutne razmere v kranjskem (in gorenjskem) kmetijstvu. Velja mu le pritrditi. V kranjski občini sicer poskušajo, da bi z raznimi ukrepi zagotovili poštenemu zadružniku prednost pred špekulanti, vendar jim to najbolje ne uspeva. Kmetje, ki domala ves pridelek krompirja prodajo v Dalmacijo, so deležni prav tolikšnih družbenih ugodnosti (davčnih olajšav, prispekov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, regresov in premij. ..), kot oni, ki vse oddajo v zadrugo. Kmet Ciril Zaplotnik iz Letenc je predlagal, da bi takšno razlikovanje lahko naredili prav s prispevki kmetov in zadruge za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Na področju organiziranosti kranjskega kmetijstva se je doslej le veliko govorilo, vendarle govorilo in malo naredilo. V Gorenjski kmetijski zadrugi so poskušali združiti hranilno-kreditne službe in okrepiti delovno organizacijo, vendar v cerkljanski zadružni organizaciji sploh niso razpisali referenduma, češ da kmetje niso »za«. Resnica je menda drugačna, vodstvo delovne organizacije je nemočno in nekateri se že sprašujejo: bo potrebna zunanja pomoč? CZ 1 t k Bo blejski plenum odmeven? KRANJ ^ERKUR 4vP~:---- Vlnko Hafner v Loki s, utKofJa Loka, 11. novembra - v sredo, dopoldne bo Škofjo ^ite0 °biskal član centralnega ko-%vi-a Zveze komunistov Jugo-lfiiJ? Vinko Hafner. Po ogledu b0n'Jeve Livarne in Orodjarne ret. *?risostvoval akcijski konfe-r^Cl komunistov v LTH, ob šti-Pre PoPoldne pa bo predaval hk. rOVl 7VP7P Iffimnnistnv Kažipoti za razpotja Bled — Ne o narodovem značaju; o nalogah, materialnem in duhovnem razvoju ter O odnosu do teh vprašanj je treba iskati bistvo današnjega slovenstva. Takšno je sporočilo s srečanja slovenskih kulturnih delavcev na plenumu OF. o Pt^j^1 zveze komunistov in ti^jj Vldenih spremembah v polipu !? ter gospodarskem siste-|feJ^minar v predavalnici šol-■SJa Centra Borisa Ziherla je Org enJen sekretarjem osnovnih 0rjčir?l?aciJ na Loškem, članom Ui^^ega komiteja ter predsednici Or8anov in komisij pri ko- Kaj je torej pokazalo blejsko samoizpraševanje, s katerim so se ukvarjali slovenski razumniki, kulturni delavci in drugi? Ali takšno besedno tipanje tja v obisti narodnega ravnanja sploh lahko pokaže kakšen rezultat? Verjetno bolj težko, saj je takšen konglomerat mnenj domala nemogoče strniti v podobo, ki bi bila všečna vsem. .Iskanje vzgonov narodne rasti v ugotavljanju lastne podobe, ki ji sedanjost in polpreteklost še nista nanesli dovolj zgodovinske patine, kaže na skrb za lastno usodo, za usodo slovenstva. Zato niti ni pomembno, koliko predstav o sebi lahko najdemo, pa najsi govorimo, da smo narod junakov, narod hlapcev, narod birokratov ali kar je bilo slišati še drugačnih imen bolj ali manj čustveno razvnetih razpra-vljalcev na blejskem plenumu. Morda je prav zato še najbolj sprejemljiva misel, ki jo je ob sklepu plenuma kulturnih delavcev povedal akademik Josip Vidmar — da je plenum pokazal, kako o sebi, to je o narodu, ne vemo nič, da je torej značaj naroda vse prej kot lahko razkriti. Toda to, da slovenstvo vedno znova postavljamo na presojo, na prepih mnenj, kaže, da se moramo vedno znova, tako včeraj kot danes, spraševati o smislu svojega bivanja, da bi tako bolje znali krmariti svoj jutri. L. M. Lepo jesen imamo, nič se ne smemo pritoževati. Kmetje bodo lahko pospravili vse pridelke, nagrabili steljo za živino, skrbni vrtičkarji pa bodo za kompostiranje, za steljo za zajčke ali pa samo za zavarovanje vrtnic v cvetličnem vrtu tudi našli suho listje pod drevesi v mestnih parkih, ho-to: F. Perdan <^črti postajajo uresničljivi ^lin trka na vrata Kranja Pr6(j ani. 7. novembra — Družbeni plan kranjske občine do leta 1990 rtje Yjdeva gradnjo primarnega plinovodnega omrežja do vseh po-šoa . Dn^jših in večjih tovarn v Kranju, do Šenčurja, brniškega letali-t\i mn d° blagovnega ter skladiščnega terminala v Naklem. Po dogovorov Predstavniki kranjskih tovarn, izvršnega sveta in Petrolove &J0ftfixf 0rganizacije Zemeljski plin v začetku novembra kaže, da bo kr^c^ Plinifikacijo Kranja izvesti dokaj kmalu. Že ta mesec bodo po deCGJs*ih tovarnah izvedli anketo o predvideni porabi plina, v začetku ŽeVa Dra Pa bi podpisali aneks k samoupravnemu sporazumu o zdru-$a ?a ^u sredstev za uresničitev programa gazifikacije v Sloveniji. Ča-val i 0c^ašanje ni in zato je kranjski izvršni svet hitro ukrepal. Imeno-k\xT e °dbor za vodenje plinifikacije Kranja, ki ga vodi direktor Mer-deua Ja^ob Piskernik, v njem pa so še predstavniki zainteresiranih taij^nin organizacij Gradbinec, Exoterm, Živila, KŽK, Domplan, Le-r C. Brnik, IBI, Cestno podjetje, Žito, Gorenjski tisk . zastopniki nJske energetske skupnosti ter kranjskega izvršnega sveta. Ime-„_n Pa je bil tudi pododbor za plinifikacijo Tekstilindusa (obrat I) in i^noga terminala v Naklem. Ta program bo imel manj problemov D mogočo hitreje uresničiti. 10 LET Prometna gneča pred zimo — Slabe in slabo opremljene ceste so zahrbtna zanka, ki se v vse gostejšem prometu in slabšem vremenu nevidno zožuje okrog prometne varnosti. Dokler ne bomo kaj več storili zanje, nam ostanejo zgolj opozorila voznikom in pešcem: glejte, kje in kako vozite, otroci, cesta ni igrišče ... — Foto: F. Perdan MALLE MARKET IN RESTAVRACIJA V BRODEH NA KOROŠKEM POSEBNA PONUDBA OD 3. DO 15. NOVEMBRA 1986 JUBILEJNO ŽREBANJE ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske GLAS 2. stran NOVICE IN DOGODKI TOREK, 11.NOVEMBRA198 PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Zagotovitev zakonitosti Beograd — Zvezni izvršni svet je obravnaval in sprejel poročilo o preprečevanju prisilnega izseljevanja Srbov in Črnogorcev s Kosova. Poročilo bo zvezni izvršni svet poslal skupščini Jugoslavije. ZIS je ugotovil, da se izseljevanje nadaljuje tudi zaradi tega, ker nekateri na Kosovu še vedno sejejo med ljudmi občutek negotovosti. Treba je varovati zakonitost in zagotoviti dobro delo državnih organov, so poudarili na seji zveznega izvršnega sveta. Predvsem pa bo treba zagotoviti hitrejši gospodarski razvoj pokrajine. Zvezni izvršni svet je tudi sklenil, da bo na eni prihodnjih sej skupaj s predstavniki Srbije in Kosova temeljito preučil strategijo nadaljnjega gospodarskega in družbenega razvoja Kosova. Pohvala odnosom Beograd — Delegacija zbora republik in pokrajin zvezne skupščine je pod vodstvom predsednika zbora Mi-lenka Bojaniča na obisku v Zvezni republiki Nemčiji. Naša delegacija se je pogovarjala z visokimi zahodno-nemškimi predstavniki. Prevladalo je enotno mnenje, da so odnosi med državama izjemno dobri, da imajo še možnost za utrditev. V ZRN poudarjajo pomembno vlogo Jugoslavije v odnosih med Vzhodom in Zahodom, prav tako pa tudi njen pomen pri zagotavljanju trdnega položaja na Balkanu. Solidarnost za Feni Skopje — Makedonski izvršni svet predlaga, da bi pri pokrivanju deviz- nih obveznosti propadlega Fenija sodelovala tudi federacija. Tako so napisali v posebni analizi in dodali, da bo treba reprogramirati tudi nekatere dolgove na klirinškem področju. To naj bi bila dolgoročna ukrepa, ki imata namen utrditi in razbremeniti makedonsko gospodarstvo. Dražje poštne storitve Beograd — 15. novembra se bodo poštne storitve podražile povprečno za 15,7 odstotka. Tako so sklenili na skupščini jugoslovanskega PTT prometa. Dogovorili so se, da se bodo prihodnji teden natančno dogovorili o cenah telefonskih impulzov, pisem, dopisnic in drugih PTT storitev. Z višjimi cenami ni mogoče več odlašati, so poudarili, saj so se stroški poslovanja zelo povečali. To bo tretja letošnja podražitev PTT storitev v Jugoslaviji. Povedali so tudi, da so nekatere PTT organizacije predlagale veliko višje povečanje cen. Književniki Srbije vztrajajo Beograd — Književniki Srbije vztrajajo pri kandidaturi Miodraga Bulatoviča za predsedujočega v Zvezni književnikov Jugoslavije. V posebnem pismu so pozvali slovenske, hrvaške, vojvodinske in kosovske književnike, naj ponovno preučijo svoje negativno stališče do Bulatoviča. Razprava o njegovem kandidiranju se je spremenila v pravi proces zoper njega, ugotavljajo, in dodajajo, da je njihova pravica, koga lahko kandidirajo za predsedujočega v Zvezi književnikov Jugoslavije. -jk 0 blejski cestni obvoznici Radovljica, 10. novembra — V osrednji točki dnevnega reda jutrišnjega zasedanja radovljiške občinske skupščine bosta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti obravnavala osnutek odloka o sprejetju lokacijskega načrta za blejsko cestno obvoznico in se opredelila do stališč in pripomb, ki so jih krajani in skupine občanov posredovali v času javne razgrnitve in obravnave načrtov. Zbori bodo odločali o ukinitvi petih krajevnih uradov v radovljiški občini — v 3egunjah, Gorjah, Kropi, Podnartu in v bohinjski Srednji vasi, obravnavali pa bodo tudi stanje in probleme v prijavno-odjavni službi ter problematiko varstva in urejanja spomenikov in grobov borcev narodnoosvobodilne borbe, (cz) V Tržiču bodo zborovali Tržič, novembra — 5. seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič bo v torek, 11. novembra, 6. seja zbora združenega dela in 6. seja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Tržič pa bosta v sredo, 12. novembra. Delegati bodo razpravljali o aktivnosti svojih delegatov v republiških zborih, o predlogu družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV, o predlogu odloka o organizaciji in delovanju sistema za opazovanje in obveščanje na Gorenjskem, o proračunu občine Tržič za prvih devet mesecev letošnjega leta in o predlogu za spremembo odloka za letošnje leto. Spregovorili bodo tudi o novem odloku o hišnem redu, o odloku o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za pospeševanje družbeno organizirane proizvodnje hrane v letu 1987, o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v prihodnjem letu. Spremembe se obetajo tudi pri nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Ponovno bo obravnavan predlog odloka o ukrepih za zavarovanje ljudi, objektov in naprav za območje Male mizice zaradi posledic vetroloma februarja 1984. Usposabljanje štabov civilne zaščite Kranj — Občinski štab civilne zaščite v Kranju si je v programu zadal nalogo, da se v krajevnih skupnostih v kranjski občini usposobijo vsi člani oziroma štabi civilne zaščite za delo ob naravnih nesrečah, izrednih razmerah in v vojni. Usposabljanje traja teden dni, vsakokrat pa sta vključena po dva štaba civilne zaščite iz sorodnih krajevnih skupnosti. Takšen program usposabljanja, ki so ga pripravili v Kranju, so že pripravili tudi drugi štabi civilne zaščite v Sloveniji. Do zdaj se je na ta način usposobilo že 16 štabov civilne zaščite iz krajevnih skupnosti kranjske občine. Za štabe z območja novega jezera so v program vključili tudi reševanje iz vode. ^ g Učni film Šola smučanja Kranj, 11. novembra — V kinu Center v Kranju je bila v petek slovesna premiera učnega filma Šola smučanja v JLA. Film prikazuje šolo smučanja, od osnovnih začetkov, raznih veščin, do akrobatike. Po zamisli majorja Slobodu-na Lončarja, načelnika planinske brigade Kranj, ki je pri projektu filma in scenariju zanj delal dve leti, je 35-minutni film posnela ekipa Zastava filma. Režiser je Štefan Zagorjan. Film prikazuje potek šolanja in smučanja z visokim planinskim čevljem in planinsko vojaško opremo, pri čemer so poškodbe izključene. Snemali so ga 48 dni na pobočjih Kanina. Poleg vojakov so glavni demonstranti učitelj smučanja Mario Vukošič ter Iztok Belehar in Rok Petrovič. Producenti so film že prodali v več kot 80 držav. A. Ž @©ISIS5MIEHGLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo UstanovitelHce Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gcrenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica) Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena Jelovčan (škofja Loka, kronika), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Dušan Humer (šport). Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija. časopis je poltednik, izhaia ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1986 je 2.600 din. Radovljiški sisi zasedajo ob enih Samouprava zajeda delovnik Radovljica, 10. novembra — V radovljiški občini se vse seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti običajno začenjajo ob 13. uri, torej kar uro ali dve pred koncem delov-nika. Delegacija krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica za skupščino teles-nokulturne skupnosti je že predlagala, da bi se seje začele uro ali dve kasneje; delegacija krajevne skupnosti Brezje za zbor uporabnikov skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva pa je zahtevala, da bi se delegati zbirali na skupščinskih zasedanjih qh štirih popoldne. Na ta način bi zmanjšali izostanke z dela; hkrati pa bi dosegli, da bi bili vsi delegati v enakopravnem položaju. Medtem ko gre delegatom iz delovnih organizacij najmanj ena ura sedenja na seji v rok službe, se delegatom, ki zastopajo krajevne skupnosti, dogaja, da morajo odsotnost z dela nadoknaditi s popoldanskim delom, delom ob sobotah in podobno. Strokovna služba radovljiških samoupravnih interesnih skupnosti je že v preteklem mandatu prejela več pripomb na rovaš prezgodnjega sklica skupščinskih zasedanj, vendar je prevladalo mnenje, naj bodo seje še naprej ob enih — verjetno tudi zato, ker so se nekateri ustrašili še večjih težav s sklepčnostjo. Večina namreč dela do dveh ali treh in ji tudi najbolj ustreza, če gre sestankovanje v rok službe — pa četudi tovrstna samouprava (ob vsakem sklicu) oškoduje delovne organizacije za najmanj 400 delovnih ur. (cz) Poračuni osebnih dohodkov vse leto___ Jeseničani ne čutijo zaostanka Jesenice, 10. novembra — V družbenih dejavnostih so se odločili. T M, legati, ki se v zanje nenavadne!"1 ^ lju Slavčevega hotela bojijo sp&vp riti, ali pa jim je povsem vseeno-^ nismo mi, starejši, licemerski, k0^ v prve vrste tiščimo mlade in na ^ način terjamo, naj prav oni i°. stJif oni posipajo besedni plevel na » j| neaktivnost in na družbene anort1^ nasploh in naglas povedo, česar ne upamo? . i Kakorkoli že, mladinski molk J j ko kot vsak drug družbeni molk 11 $ ren in po svoje zelo zgovoren. A Ki kakor ne bi smeli podcenjevati-^y kaj sploh lahko še pričakujemo hodnosti, če sedanja delavska, in^j tualna in kmečka mladina noče ust? D. V Radovljici gradijo delavnice za delovno terapij o Brezdelje dolgočasi , se* X za lažja in ^ upoštevajoč njihovo povprečni -j Ki rost (70 let) ne bodo k delu n1^ X silili. Nekateri invalidi in oskrby ti) ci doma pa so že doslej večkrat g«* izrazili željo, da bi nekaj delal)-ta način malenkost zaslužili 111 J,11' delom motili jesen življenja. ^ V novih delavnicah za delov^ rapijo bodo opravljali enostaV^Jj^ lahka dela za organizacije zdrU^, ^ ga dela in obrtnike, izdeloval1 a ty( spominke, tapiserije in druge^v^ mete po naročilu, igrače in učflj pomočke za učence v osnovnih . da se njegove meritve bi-jijj ?°vne razlikujejo od vrednosti, ki jJUihT^0 meritve rudniške zaščitne -,^r v Rudnik urana Žirovski vedaP? u a že Petindvajset let, ima se-tile lf Pregled nad tem, kakšne so Potom°nCentraciJe radona in njegovih form? -6V nekdaJ in kakšne so danes. tikaWCepOVedano' kako ^ bil° nekdaJ delavceve danes Poskrbljeno za zaščito ga^KPreJ se je spomnil svojega prvega Dnf ma^a leta 1961, ko je rudnik pey^ein odkopu napredoval v dolžino dona metrov- Koncentracije ra-^ko V ^ami so ^e tedaj visoke, prav daj špranu. radonovih potomcev pa te-skal6 ni^° meriu- Drugič je rudnik obi-^kimma^a *eta 1964 skuPaJ z ameri-tikih Strokovn3akom za zaščito v rud-avtor Urana D- A- Holadayem, ki je so-vih vj^6 metode za merjenje radono- Potovai Cev' v Jug°slaviJ° Pa Je Pri-k0mi .. na povabilo zvezne nuklearne 10 sJSl.3e- Za Danila Hajdukoviča je tri- ko ^orn -n^e z ameriškim strokovnja-°biskn?1^avno prav zaradi te metode, Srbiia l Pa sta rudmk urana Kalna v tuji- Ae bil tedaj še odprt. Prišla naiTl 1 v Žirovski vrh, kjer je Holadav tomo koncentracije radonovih po-Hudrfu Vrednostih od 7,7 do 9,1 WL. stili 7>.Urana Kalna so leta 1966 opu-vić §g Zirovski vrh pa Danilo Hajdukove i,PrmaJa po nal°gu zvezne nukle-nacj ,k°rnisije. Ker ima dober pregled if0ncentracijami radona in njego-2a j^ratkoživih potomcev v RUŽV, je o za^?ko Jugoslovansko posvetovanje Sal ^' Pred žarčenjem v Pulju napije tem tudi posebno poročilo. %J^}' da Je njegova merjenja pogoj-' J5 ^0c razdeliti na posamezna razdob-r i9B5 Prvem razdobju, med leti 1961 in 'Sdo ^6 b^a PovPrečna koncentracija '''sok °vih P°tomcev okoli 11 WL- Zel° [i^^Jorej, saj so tedaj vrtali še po suhem postopku, zrak je miroval, jame še niso zračili. Leta 1965 so v rudniku namestili prvo mehansko zračenje in koncentracije radona in njegovih potomcev so se hitro zmanjšale, v letih od 1965 do 1970 so koncentracije radonovih potomcev upadle na povprečno vrednost 1,6 WL. V obdobju od 1965 do 1970 so se obdržale na tej ravni, povprečna vrednost je znašala 1,54 WL. V letih od 1976 do 1980 so jih zmanjšali na povprečno vrednost 0,29 WL, znatno pa so zmanjšali tudi koncentracije radona. Tolikšne koncentracije radonovih potomcev so se kasneje obdržale, je dejal Danilo Hajdokovič, in dodal, da jih služba za zaščito v rudniku vedno meri. Glede petkovega obiska nam je najprej povedal da so vsi merilni instrumenti delovali v redu. Koncentracije radona in njegovih kratkoživih potomcev je meril v zraku na odkopih v jami. Na deloviščih, kjer so bili delavci, so se koncentracije radonovih potomcev gibale od 0,03 do 0,2 WL. Največja na-merjena vrednost je bila 0,54 WL; delo-višče je bilo očiščeno, delavcev tam ni bilo, separatni ventilator pa je bil izključen, zato so se radon in njegovi potomci v tem ozračju nakopičili. Meril je tudi koncentracije radona in njegovih potomcev na obeh izhodih zraka iz jame. Vzel je več polurnih vzorcev in na velikem filtru dveurnega, ki mu služi tudi za določanje dolgožive-čih alfa emisij, kar je pomembno pri celoviti ocenitvi izpustov v okolje. Koncentracije radona so bile na prvem izhodu nizke, na drugem povečane in skoraj nad najvišjimi dovoljenimi mejami na deloviščih. Koncentracije radonovih potomcev pa so bile nizke, saj se hitro razredčijo v zraku, najvišja izmerjena vrednost je znašala 0,06 WL, dolgoživeči pa so bili pod mejnimi vrednostmi, ki so predpisane za izpuste v okolje. Pregledal je tudi predelovalni obrat, kjer je na nekaterih mestih zaradi morebitnega sevanja zaščita delavcev posebej pomembna. Tam so koncentracije radona in njegovih potomcev vselej nižje, obstajajo pa nevarnosti drugih sevanj. Povečanih ni našel, le pri stopnicah v cono A, ki jih sicer pogosto čistijo. Vzel je tudi vzorec radona pri izpustu v okolje in našel nekoliko povečano koncentracijo. Podobno je pregledal tudi obrat dro-bilnice, na nekaj mestih, kjer so bili delavci in kjer so zaradi drobljenja rude izpostavljeni prahu, zaradi česar morajo delati z maskami na obrazu. Zaradi odprtosti prostora koncentracije radona tam niso visoke, vzel pa je dva 90 —minutna vzorca prahu, da bodo v laboratoriju preverili njegovo vsebnost. Radon je eden od mnogih členov razpadne verige urana, je plemenit radioaktiven plin in se zato v zemlji ne veže na druge radioelemente. Tiči v zemlji in uhaja na dan, nato ga razpi-ha veter. Uran leži v zemlji že od nekdaj in radon uhaja, močneje seveda, ko začno kopati uranovo rudo. Razpolovna doba radona je kratka, manj kot štiri dni. Še »hitrejši« so ra-donovi potomci. Kemično so to težke kovine, ki se v zraku hitro vežejo na prašne delce. Radon in njegovi potomci so torej nevarni za naša dihala, obsevajo sluznico in tako pospešujejo nastanek ra-kat preostalemu telesu niso škodljivi. Če torej potegnemo črto pod te ugotovitve, lahko rečemo, da so v RUŽV z uvedbo prezračevanja jame in sodobnejše, mokre metode odkopa rude koncentracije radona in njegovih potomcev na deloviščih bistveno manjše kot so bile pred leti, drugače povedano, delovne razmere so dosti boljše kot so bile. Kako je poskrbljeno za zaščito delavcev pri delu, kar je odvisno od njihove nadzorne službe in discipline delavcev samih, pa je že drugo vprašanje. Kakor je seveda tudi, kaj pomenijo večji izpusti radona in njegovih potomcev v okolje, saj so bili poprej manjši, ker je radon ostajal v jami. Na ta vprašanja bomo skušali poiskati odgovore. M. Volčjak ^ Gorenjskem pšenica ne uspeva dobro ^°do na kranjskih njivah še sejali pšenico? Ktani „_______ ___ .............„ . . , . , ........... . i t*enicn5mJ,ra 7 V Kmetijsko-živilskem kombinatu Gorenjske so letos dosegli pri žitih izrazito slab pridelek, pri i ^stotkn odstotkov manjšega kot lani. Kmetje, ki so vključeni v Gorenjsko kmetijsko zadrugo, pa so pridelali 40 ! . kranklPSe/1I.Ce man.j ko5 J.anL Zanj° ni Prvega zanimanja, saj na Gorenjskem ne uspeva dobro. Zato namerava kr«nisk- t- a skuPscma Predlagati republiškemu izvršnemu svetu, naj spremeni setveni plan, da bodo v ni sejah le toliko Pšenice» kolikor je potrebno za kolbarjenje, sadili pa bi več semenskega krompirja. ^ nac^''11 memJ°- da bodo letos dose- tarski pridelek izrazito slab. Reči pa je V°^je 1 obseS kmetijske proiz- treba, da so povečanje kmetijske proiz- ^ razen pri žitih, kjer je bil hek- vodnje načrtovali zmerno, saj so v re- i^Podarska gibanja v kranjski občini ;Voz se krepi, vendar Ruskega ne bo dosegel f\td' novembra - V letošnjem prvem polletju je bil izvoz na Zahod v pri- j % Z?1* z enakim lanskim obodbjem manjši za 7,7 odstotka, v osmih mese-^MeniK dstotkov' v devetih pa za 5,5 odstotka. Izvoz na Zahod se je torej ^očK1 okrePH» vendar že zdaj lahko rečemo, da pri izvozu resolucijske '^Uste--ne Dodo uresničene. Septembra se je tudi nekajmesečno upadanje ^ 0J1]ske proizvodnje zaustavilo; v devetih mesecih so tako beležili ^rtn Stotno rast obsega industrijske proizvodnje, kar daje upanje, da bo , . vana 7 — odstotna rast letos dosežena. !|s°^ s° §1 Za uPadanJe izvoza na Za-*]}k sicZnani- Kranjsko gospodarstvo Iv n°msk-UStrezno odzval° na Politiko it ^skr'odnosov s tujino, to pa je "'fv^sorn s splošnirn družbenim in-;Jvljenjs'^SaJ Je izvoz na Zahod za nas ter pomemben. Kranjsko goje skupni izvoz v letošnih i si skim e?ecin v primerjavi z enakim JHov j0bdobjem povečalo za 11 od- #.b 0clstotkZVOZAna Zahod Pa Je upadel za ^r. , ov. Ce prištejemo še septem- l'*Wi.Je bil skupni izvoz večji za 11,3 od- ^ka ,;. u^otk'a VT0z na Zahod pa manjši za 5,5 %Iepi> ve h °Z' tudi na Zahod' se torJe ■ k* lW1 fa' Telematika in ERO, Sa-rtR1* ra,' Tekstilindust in Ibi. V m Ui v o" V Pla"iki in Tekstilindustu mf^ši k Tlh mesecin izvozni rezulta-Aii 2irnrv,°* v letošnjem prvem četrtle-Jh^i P0,letJu- V Planiki so v pri '^ij ?a'i'!ansk'rni osmimi meseci iz K?u Za i odstotkuv več, v Tekstilin đ '^mJ odstotek. Glede na lanskih SGcev so ga povečali tu H i v Te- odstotkov več, v Tekstilin- lematiki, vendar pa zaostaja za rastjo v letošnjem prvem polletju. Nižjo raven izvoza v osmih mesecih pa so imeli: v Savi za 2 odstotka, v Kibernetiki za 5 odstotkov, v Iskri ERO za 8 odstotkov in v Ibiju za 12 odstotkov. Če posebej pogledamo izvoz na Zahod, so osemmesečni rezultati še slabši. Glede na enako lansko obdobje so ga v Iskri ERO zmanjšali za 2 odstotka, v Kibernetiki za 3 odstotke, v Tek-tilindusu in Savi za po 6 odstotkov, v Telematiki pa skoraj za dve petini. Povečali so ga le v Planiki, in sicer za 14 odstotkov, in v Ibiju za 1 odstotek; v obeh pa se ie rast izvoza na Zahod upočasnila. Obseg industrijske proizvodnje se je v devetih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 6,6 odstotka, v primerjavi s povprečjem lanskega leta pa za 5,4 odstotka. Ob polletju je tekoča primerjava pokazala 6,1 —odstotno rast, septembra pa je bila glede na prešnji mesec večja kar za 45,6 odstotka. Ker ni večjih težav pri oskrbi s surovinami in izdelavnim materialom, v Kranju pričakujejo, da bo do ob koncu leta dosegli načrtovano 7-odstotno povečanje obsega industrijske proizvodnje. mv solucijo zapisali le 2 - do 3 — odstotno povečanje. Večjo rast kmetijske proizvodnje namreč krni težaven položaj kmetijstva, ki je posledica neskladij med cenami kmetijskih pridelkov ter cenami izdelavnega materiala in stroškov pridelave. V Kmetijsko — živilskem kombinatu je bil letos pridelek žit izrazito slab; pridelali so 12 odstotkov pšečnice manj kot lani, 31 odstotkov rži manj in 14 odstotkov ječmena manj. Pridelek oljne repice pa je bil na lanski ravni. Pri jesenski setvi so zdaj na 106 hektarov povečali z oljno repico zasejane njive. Prvič so na 141 hektarih posejali rž, ki bo namenjena prodaji. Rži za ržene ro-žičke ne bodo več pridelovali, ker je tovarna Lek prekinila dolgoletno pogodbo. Z ozimno pšenico so zasejali 187 hektarov, toliko kot. doslej. Ozimni ječmen so zasejali na 57 hektarih; pridelujejo ga za potrebe mešalnice močnih krmil. V KŽK-ju torej pridelka pšenice ne nameravajo povečati. Pri kmetih, ki so vključeni v Gorenjsko kmetijsko zadrugo, je bil letos pridelek pšenice 40 odstotkov manjši kot lani. Pri jesenski setvi ozimne pšenice so zasejane površine z lanskih 490 hektarov zmanjšali na 410 hektarov. Pri prihodnji žetvi bo torej pridelek še manjši in v republiki dogovorjeno obveznost bodo težko izpolnili. Zasejati bi morali 386 hektarov in oddati 1.030 ton pšenice. Zasejali so jih torej že dovolj, vendar hektarski pridelek ni velik, kmetje pa oddajajo le tržne viške. Na kranjskih njivah naj bi torej pšenico zamenjal semenski krompir, pravijo kmetovalci, podporo pa imajo tudi v občini. Zapišimo še, da so v KŽK pridelek krompirja letos glede na lansko leto povečali za 21 odstotkov, kmetje Gorenjske kmetijske zadruge pa za 2 do 3 odstotke. Manj kot lani pa so v KŽK pridelali semenskega kromprija - za 11 odstotkov manj - zato je razumljivo zamenjava pšenice za semenski krompir, ki na Gorenjskem uspeva bolje kot pšenica. > - : • i ' rnv Prvi podatki o devetmesečnem gospodarjenju in delitvi znani Skladnejša delitev dohodka Kranj, 10. novembra — Prvi podatki o gospodarjenju na Gorenjskem v letošnjih devetih mesecih kažejo na skladnejšo delitev dohodka, obenem pa opozarjajo na vedno večjo obremenitev gospodarstva. V kranjski podružnici Službe družbenega knjigovodstva Slovenije imajo prve podatke o gospodarjenju na Gorenjskem v letošnjih devetih mesecih. Ugotavljajo, da je v primerjavi s polletjem delitev dohodka skladnejša in da osebni dohodki naraščajo počasneje kot dohodek. Kosmati osebni dohodki še presegajo stopnjo rasti dohodka, čisti osebni dohodki pa naraščajo za odstotek počasneje kot dohodek. To je pozitivno. Spodbudnejša pota ubira tudi rast akumulacije. V letošnjem polletju je bila v primerjavi z enakim lanskim obdobjem akumulacija večja za 79 odstotkov, v letošnjih devetih mesecih pa v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 100 odstotkov. Vendar pa je na splošno delež akumulacije še vedno nižji kot je bil lani v enakem času. Lanski delež je znašal 19,6 odstotka, letošnji delež v dohodku pa je 17,8 —odstoten, zato z rastjo akumu" lacije še ne kaže biti povsem zadovoljen. Povprečni čisti obračunani osebni dohodek na Gorenjskem znaša sedaj 101.090 dinarjev, ob polletju pa je znašal 92.105 dinarjev. Ta rast je normalna in kaže, da so se tudi gibanja pri osebnih dohodkih umirila. Skrb zbuja naraščajoče obremenjevanje gospodarstva zaradi splošne in skupne porabe. V lanskih devetih mesecih so dajatve za splošno in skupno porabo znašale 22,5 odstotka v dohodku, letos v devetih mesecih pa je delež porastel na 26,5 odstotka. To je povsem v nasprotju z besedami, da moramo gospodarstvo razbremeniti in tudi s tem prispevati k večji akumulativnosti ter možnostim razvoja. Nasploh je iz gospodarstva slišati največ pripomb prav na račun povečanih obremenitev na račun najrazličnejših vrst porabe. Zanimivi so tudi podatki o izgubah. V letošnjih devetih mesecih jih je bilo na Gorenjskem za 2.795.968.000 dinarjev ali za skoraj sedemkrat več kot v enakem lanskem obdobju. Med izgubarji najdemo tozd Pohištvo tr-žiškega Zlita, Hotel Krim na Bledu, dve temeljni organizaciji Elektro Gorenjske, dve temeljni organizaciji združenega dela Alplesa iz Železnikov, Elektro iz Žirovnice, valjamo bluming stekel z Jesenic in elektrarno v Mostah. J. Košnjek IZ C0SP0PARSKECA SVETA Izvoz na Zahod manjši za 6 odstotkov Kranj, novembra —Po podatkih Narodne banke Slovenije je gorenjsko gospodarstvo v letošnjih devetih mesecih izvozilo za 60,76 milijarde dinarjev blaga, od tega 59 odstotkov na zahodno in 41 odstotkov na vzhodno tržišče. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bil celotni izvoz za 1 odstotek večji, prav toliko večji je bil tudi v Sloveniji. Izvoz na Zahod pa se je zmanjšal za 6 odstotkov, v Sloveniji za 3 odstotke. Uvoz je bil z izvozom pokrit 119 — odstotno. Konvertibilni le 88 — odstotno: v radovljiški občini 134 — odstotno, v kranjski 104 — odstotno, v škofjeloški 97 — odstotno, v tržiški 59 — odstotno in v jeseniški 41 — odstotno. Podrobneje poglejmo še izvoz na Zahod, ki je v letošnjih devetih mesecih znašal 36,1 milijarde dinarjev, kar je 59 odstotkov celotnega. Kar polovico, za 18,2 milijarde dinarjev blaga, je izvozilo gospodarstvo kranjske občine, sledi škofjeloška s 7,1 milijarde dinarjev, radovljiška s 5,4 milijarde dinarjev, jeseniška s 3,7 milijarde in tržiška z 1,8 milijarde dinarjev blaga. Celotni uvoz gorenjskega gospodarstva pa je v letošnjih devetih mesecih znašal 51,08 milijarde dinarjev, od tega 80 odstotkov z Zahoda in 20 odstotkov z Vzhoda. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je 2 odstotka večji (v Sloveniji za 17 odstotkov). Uvoz izdelavnega materiala je imel 76 —odstotni delež, opreme 23 — odstotnega, uvoz blaga za široko potrošnjo pa le 1 — odstotni delež. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Septembra proizvodnja znatno večja Kranj, novembra — Po podatkih Zavoda za statistiko je bila industrijska proizvodnja na Gorenjskem v devetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim razdobjem večja za 2,7 odstotka. Znatno je porasla v škofjeloški občini, in sicer za 6,9 odstotka, v kranjski pa za 6,6 odstotka. V drugih treh gorenjskih občinah pa je upadla, in sicer v tržiški za 0,8 odstotka, v radovljiški za 2,3 odstotka in v jeseniški za 3,5 odstotka. V Sloveniji je proizvodnja v tem času porasla za 1,6 odstotka, torej je bilo gorenjsko nad slovenskim povprečjem. Septembra letos je bila v primerjavi z lanskim septembrom industrijska proizvodnja na Gorenjskem večja za 7,1 odstotka, glede na prejšnji mesec pa za 25,7 odstotka; to gorenjsko povprečje so presegli v kranjski občini, kjer je bil porast kar 45,6-odstoten, in v radovljiški, kjer je bil 38,3 —odstoten. Poglejmo še proizvodnjo v desetih panogah, ki predstavljajo več kot 90 odstotkov industrijske proizvodnje na Gorenjskem. V devetih mesecih letošnjega leta je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 12 odstotkov porasla proizvodnja obutve, za 7,1 odstotka proizvodnja električnih strojev in aparatov, za 6,4 odstotka proizvodnja končnih lesenih izdelkov, za 4,8 odstotka predelava kemičnih izdelkov, za 3 odstotke predelava kavčuka, proizvodnja tekstilne preje in tkanin je ostala na ravni lanskih devetih mesecev, v preostalih štirih pa je upadla, in sicer v kovinskopredelovalni dejavnosti za 2,7 odstotka, v črni metalurgiji za 4 odstotke, v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov za 5,7 odstotka in v proizvodnji živilskih izdelkov za 6,2 odstotka. M 0 V 0 $ T Spajkanje mikroprocesorjev V Razvojno — tehnološkem centru Iskre Kibernetike so dr. Ciril Zevnik, Irena Kovač in Zdravko Debeljak razvili, konstruirali in izvedli napravo za spajkanje SMD elementov. To je tehnologija površinske montaže, to pomeni štiristransko ploskovno pritrjevanje mikroprocesorjev na ploščo tiskanega vezja po principu spajkanja. Predhodne raziskave so opravili v tujini. Vendar je treba poudariti, da so bile ponudbe tujih firm glede SMD tehnologije zanje neuporabne in tudi predrage. Ker pa so v Kibernetiki obstajale tehnološke zahteve, da se mikroprocesorji spajkajo v SMD tehnologiji, so omenjeni raz-vojniki to uspešno razvili in prilagodili stikalni uri. S tem je bila zagotovljena večja hitrost spajkanja in dosežena kakovost, ki ustreza veljavnim predpisom. Za prenos inovacije v proizvodnjo so izdelani konstrukcijski načrti in postopki, v izdelavi je proizvodna dokumentacija, tudi za tržišča. Investicijski elaborati so povezani s plasmajem celotnega izdelka, to je elektronske stikalne ure TKM 06. Ekonomski učinek inovacije bo odvisen od obsega in vrednosti proizvodnje elektronskih ur. Z njimi so v Iskri Kibernetiki izboljšali tehnološko konkurenčnost, uvedli moderno tehnologijo v proizvodnjo ter s tem povečali produktivnost in kakovost izdelkov. Ocenjujejo, da bi nakup take naprave in tehnologije-veljal okoli 150 tiseč-nemškm mark.- ------ • - - (mmmmmGLAs 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE KRATKE PO GORENJSKEM Priprava na praznovanje — Vsako leto sredi novembra praznujejo v krajevni skupnosti Podnart v radovljiški občini. Letos bodo praznovali že tridesetič in se spominjali novembra v tretjem letu okupacije, ko je Osvobodilna fronta sklicala prebivalce Podnarta in okoliških vasi k prvim ljudskim volitvam. Praznovanje bodo letos sklenili v soboto, 29. novembra, z osrednjo prireditvijo v domu kulture. Minulo nedeljo dopoldne pa se je očiščevalne akcije pred bližnjim praznikom udeležilo okrog 50 predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, sveta krajevne skupnosti in društev v krajevni skupnosti (na sliki). Počistili so okolico obeh domov. Podobne očiščevalne akcije so bile po naseljih v krajevni skupnosti letos že dvakrat, prejšnjo soboto pa je 25 mladincev očistilo igrišče in okolico v Podnartu. — A. Ž. Škoda po neurju Kranj — 27. in 28. avgusta je močno deževje na območju kranjske občine povzročilo precejšnjo škodo, zlasti na cestah in vodotokih. V krajevnih skupnostih so hitro ukrepali in so škodo poskušali zmanjšati, ponekod pa bodo morali s pomočjo večjih vlaganj odpraviti posledice neurja. Občinskemu štabu za civilno zaščito so prošnje za denarno pomoč poslale štiri krajevne skupnosti, kjer so opravili tudi strokovne oglede. Občinski izvršni svet jim je iz tekoče proračunske rezerve odobril pomoč: krajevnima skupnostma Bela in Preddvor po 100 tisoč dinarjev, krajevni skupnosti Grad 150 tisoč dinarjev in krajevni skupnosti Besnica 300 tisoč dinarjev. Izobraževanje v Planinskem društvu Kranj Kranj — Zdaj, ko je planinarjenje ponehalo, se je v Planinskem društvu Kranj začelo izobraževanje za posamezne skupine oziroma dejavnosti. V mladinskem odseku, ki ima 80 članov iz kranjskih srednjih šol, se je začela planinska šola. Udeležuje se je 25 mladincev. V mladinski odsek so se zdaj vključili tudi mentorji oziroma organizatorji športne rekreacije iz šol. Začel se je tudi tečaj za planinske vodnike, ki vodijo množične pohode v okviru akcije Vsi občani hodimo v gore. Alpinistični odsek ima že tradicionalno alpinistično šolo, ki se je udeležuje 30 bodočih alpinistov. V Gorski reševalni službi pa so začeli z obnovo znanja iz prve pomoči. Tečaj je hkrati tudi priprava na stalno zimsko reševalno službo na Krvavcu. A. Ž. Pohodi tudi za zamudnike Radovljica — Zveza rezervnih vojaških starešin v Radovljici je letos za starešine organizirala strelska tekmovanja iz orientacijsko taktične pohode. Za tiste, ki se pohodov niso udeležili, bosta štab za teritorialno obrambo in vodstvo ZRVS Radovljica organizirala ponovne pohode v Radovljici in Bohinju. Za tekmovanje v odbojki, ki ga bo organiziralo športno društvo Plamen, naj se ekipe ZRVS prijavijo društvu v Kropi do 15. novembra. Tekmovanje bo 23. novembra. Ta in prihodnji mesec pa bodo v občini potekale tudi že priprave za prireditve Po stezah partizanske Jelovice, predvsem za tek Po poti heroja Kebeta, ki bo januarja prihodnje leto. C. R. Dobri stari Palček se poslavlja — Te dni so delavci Splošnega gradbenega podjetja Tržič začeli rušiti vrtec Palček nad tovarno Peko. Stara lesena stavba je pred vojno služila za stanovanja delavcev barona Borna v Jelendolu. 2e pred vojno so hišico prestavili v Tržič, po vojni so v njej dobile prostor prve tr-žiške otroške jasli. Vsa leta so stavbo popravljali, da je bila pravzaprav prijetno domače bivališče za najmlajše Tržičane. Sem so vodile otroke delavke iz Peka in Zlita. Novi vrtec bodo Tržičani zgradili na istem mestu, le malo bolj ga bodo pomaknili v hrib. Načrtujejo, da bo že do konca prihodnjega leta sprejel prve otroke, prostore za dojenčke in upravo pa bodo urejevali v naslednji fazi. — D. D. P ■ S ALI S T A M Razmišljanja ob dnevu mrtvih Lep, topel, poznojesenski dan je bil, ko jih je le malo na dan mrtvih. Povsod po pokopališčih so bile žalne slovesnosti in v spomin na pokojne polno poznojesenskega cvetja in drhtenja plamenčkov neštetih svečk in lučk. Godbe so igrale žalne koračnice, pevski zbori peli v spomin pokojnim in nam, živim, v razmislek. Množica obiskovalcev se prek dneva zvrsti na krajih, kjer so zadnja počivališča pokojnih. Med njimi so tudi takšni, ki obiščejo kraj le enkrat v letu, ko le na ta dan oživi njihov spomin na svojce, sorodnike, prijatelje, znance in morda tudi na padlega so-borca, bojevnika za našo svobodo in lepši danes... Na tem svetem kraju razmišljam o naši enakosti na pokopališčih. Da, res je, pod rušo smo in bomo vsi enaki, ne glede na posvetno življenje. Toda takoj nad rušo se enakost pokojnikov razblini. Opazujem nagrobnike. Eden lepši od drugega. Zdi se, da sem sredi pravega tekmovanja, kdo bo postavil lepšega, bogatejšega. Zastaja mi korak nad takšno razsipnostjo. Kaj pomagata pokojniku blišč in sijaj na njegovi gomili, ko je velikokrat samo slepilo preteklosti? Marsikateri pokojnik bi, če bi se prebudil in vstal iz gomile, prav gotovo vso to drago navlako v svojem besu zmlel v prah. Mar ni boljše in lepše — in tudi dolžnost vseh — da nudimo vso možno pomoč in uteho obolelim in ostarelim ljudem še za časa njihovega življenja?! Tudi mi bomo enkrat ostareli, in ves posmrtni blišč bo odveč! Jože Ambrožić Še ena zahvala Spadam med tiste naročnike Gorenjskega glasa, ki so bili izžrebani za izlet, kije bil v začetku oktobra letos. V Beli Krajini, kjer smo biti, je bilo zares lepo in napozabno. To je bil odlično pripravljen in organiziran enodnevni izlet. Še poseben aplavz zasluži temperamentna vodi-čka. Vsem, ki ste vložili nemalo truda in pkrbi za ta uspešen in nepozaben dan, prisrčna hvala. Marija Lavtižar, Pod breg 25, Kranjska gora Zbor krajanov v Seničnem Poleg telefonije v planu še naprej tudi ceste Senično, 11. novembra - »Pred leti smo bili zadovoljni z lepo lego in urejenostjo, vendar vedno bolj ugotavljamo, da smo nazadovali in da smo ze kar med zadnjimi v tržiški občini. Prav zato ne bi smeli izpustiti priložnosti za gradnjo telefonije, čeprav je ureditev cest na našem območju že dlje časa v programih « Krajevna skupnost Senično z naselji Zgornje in Spodnje Veterno, Novaki in Senično je z okrog 220 prebivalci med manjšimi krajevnimi skupnostmi v tržiški občini. Čeprav meji na zahodu s krajevno skupnostjo Golnik v kranjski občini, so bolj povezani s krajevnimi skupnostmi Križe, Pristava in Sebenje. Pred mesecem dni so te štiri krajevne skupnosti v tržiški občini tudi skupaj slavile krajevni praznik. Minuli petek zvečer se je v domu v Seničnem zbralo na zboru nekaj nad 20 krajanov. Po štirih letih je namreč svetu krajevne skupnosti potekel mandat. Razpravljali so o tem, kaj je bilo narejeno v teh letih in o nalogah za naprej, nato pa so izvolili nov svet krajevne skupnosti. Ob tej priložnosti je delo ocenil tudi predsednik krajevne konference socialistične zveze. »Razen tradicionalnih prireditev ob proslavah in praznikih je bila letos glavna naloga v krajevni skupnosti oziroma ■t socialistični f% zvezi priprava in izvedba spomladanskih Volitev; izvedli smo jih uspešno. Zdaj, ko smo se pripravljali na svoje volitve v krajevni skupnosti, pa ugotavljamo, da skoraj nimamo več ljudi, ki bi bili pripravljeni delati. Smo pač majhna krajevna skupnost. Mladi so premalo delavni v svoji organizaciji. Ni še zaživela športna sekcija, ki smo jo letos ustanovili,« je ugotovil predsednik KK SZDL Vinko Studen. Pri domu v Seničnem jih še vedno čaka nedokončano igrišče Tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Peter Skr-janec je v poročilu o delu v minulem mandatu menil, da bi morali narediti še več. »Pred leti smo bili zadovoljni z lepo lego in urejenostjo, zdaj pa vedno bolj ugotavljamo, da smo nekako nazadovali, da smo že kar med zadnjimi v tržiški občini. Športno igrišče pri domu gradimo že nekaj časa, pa ga ne moremo dograditi. Mandat se nam je sicer iztekel, vendar naloge in delo ostajajo. V prihodnje si bomo morali vzeti kakšno uro časa, da bomo še kaj premaknili,« je v oceni poudaril dosedanji predsednik sveta. V razpravi so menili, da je bilo v zadnjih letih vendarle marsikaj narejeno. Razširili so dve cesti, obnovili dom, vzdrževali javno razsvetljavo in še malo, pa bo z novim vodovodom dovolj vode v Veternem. In tudi kulturna dejavnost je v zadnjih dveh le- tih samodejno zaživela. Res pa je, da na športnem področju ne prodrejo. Na zboru so se tudi zavzeli za gran* njo telefonskega omrežja, saj želi te; lefon 71 krajanov v celotni krajevni skupnosti. Točka ureditev in asfaltiranje cest na območju krajevne skupnosti je sicer že nekaj časa t programih, vendar s telefonsko akcijo zdaj ne bi mogli odlašati. V Križan so že začeli graditi stavbo za telefonsko centralo, ki bo nared prihodnje leto. Zdaj je torej priložnost, da se v to akcijo poleg Sebenj, Pristave if1 Križe v vključijo tudi krajani Seni-čnega. Dogovorili so se, da bodo že prihodnji mesec sestavili listo vseh želja za telefon. Do takrat naj bi bil poleg P1"0" stovoljnega dela znana tudi že višina prispevka za posameznika. Za wfl pa je znano le to, da bo po cenah iz januarja letos položitev primarnega kabla od Snakovega do novih his v krajevni skupnosti stala 27 milijonov dinarjev. Novi svet krajevne skupnosti, ki*? ga potem izvolili, ima zato ze zda] pred seboj dve pomembni nalogi: te* lefone v krajevni skupnosti in ure ničevanje programa za ureditve cest* A. Žalar Vzela sta se pod gorenjsko marelo Koroška Bela, 8. novembra - Miranda Murnik in Robert Sušani sta se odločila, da se poročita v gorenjski narodni noši - Belški tantje so jima imenitno »šrangali« Mlada, simpatična Murnikova Miranda, po domače Ledrarjeva s Koroške Bele, in postavni Sušanjev Robert z Jesenic sta se odločila, da se »vzameta«. Nič posebnega, saj se je to jesen »vzelo« že na desetine mladih parov, če... Če se ne bi bila Miranda in Robert zmenila, da se na ta slavnostni dan oblečeta v pravo gorenjsko narodno nošo in si pod gorenjsko marelo obljubita zvestobo do groba. Veseli in razpoloženi fantovski klub s Koroške Bele se je — razumljivo — najbolj zagrel ob novici, staknil glave in »naši« Mirandi imenitno »šrangal«. Priprave so bile temeljite, ker so želeli fantje postaviti »šrango« po starih, gorenjskih običajih, s čim manj novodobnih primesi. Izbrskali so stare »šrangarske« zapise, pobarali starejše domačine in v središče vasi privlekli stare vozove in vozičke, kmečko orodje, mizo in sklede, iz katerih je dišalo po žgancih; delali so sir, ni manjkala lepa stara domača skrinja. Fantje s j oblekli v narodne noše ali vsaj v do ^ či skrinji poiskali star klobuk. N1 jjj-brez vesele harmonike in dobre ^aP^ v ce, ki so jo neutrudno kuhali vso do jutra. .fi- \ Miranda in Robert sta »šrango« p^ t>, bro prenašala — in vzdržala. Mirajj,8- ^ se je sramežljivo in v zadregi nasn[i *i la, Robert pa je razpoloženim »s ^ \{ garjem« moško odgovarjal in ug°y •„ jal. A fantje niso bili od muh, spras ^. j, li so prav čudne stvari in terjali p*" , l odgovore. Uživali so v tem, da ženinoj \ znal odgovoriti na vprašanje: j,j j}i Nevesta Miranda in ženin Robert sta hrabro vzdržala vse »šrangarske« navade. — Foto: D. Sedej odgovore. Uživali so v tem, da ženlfjj(0 znal odgovoriti na vprašanje: [Jj p veder drži Blejsko jezero?« Rober1^. j>< lahko rekel karkoli, le pravega odg0^ ; ra se najbrž ne bi domislil. Kajti P*' ^ \^ odgovor na to vprašanje je prepr y{ enega, če je dost' velik... , Hi Mirando in Roberta v lepi naT°flo * noši, z gorenjskimi nageljni, so kon ^ spustili, ostal pa je prijeten sporni11 ^ »šrango«, nenavadno, a kulturno „ j. spodobno. Danes žal vidimo pred P. ^ čnimi uradi preveč pustih, improvi2^. ,f nih in celo neokusnih poskusov »sf h ganja«. v v Belska »šranga« pa je bila prav. ^ želji, da se obudijo in ohranijo tud}^ ki slovenski običaji. K temu je naL}0 s prispevala zanimiva odločitev Mira^j. in Roberta, da se vzameta pod g°r sko marelo. . D. Sed^ Radovljica, 7. novembra — Gradbeno podjetje Gorenje gradi v bližini stavbe radovljiške občinske skupščine objekt, v katerem bo devetnajst stanovanj, prvo javno zaklonišče v Radovljici za 150 ljudi in prostori Alpdoma, samoupravne stanovanjske skupnosti in stanovanjske zadruge. Večina stanovanj je namenjena družinam, ki se bodo morale preseliti semkaj zaradi obnove Prešernove ulice, nekaj pa delavcem Almire, Gorenjca, Grajskega dvora in Knjigoveznice. Stanovanja bodo vseljiva konec februarja ali v začetku marca prihodnje leto. Stavba bo stala približno 450 milijonov dinarjev, za kvadratni meter stanovanja pa bo treba odšteti 250 tisoč dinarjev, (cz) Za rože je imeti roko Vido Verbič: treba Bršlinke zalivaj z vrha Pravijo, da so »pri Boštk« v Suha-dolah pri Mostah pri Komendi že od nekdaj doma najlepše rože. Učiteljice so vodile otroke tam mimo in jim kazale, kako je lepo, če so rože pri hiši. Turistično društvo Kamnik je Boštkovim letos že četrtič podelilo nagrado za najlepše urejen vrt in hišo. Boštkove hiše v cvetju nisem videla, pač pa leseno vikend hišico Boštkovega Vida pod Krvavcem. Že od daleč opozarja nase s skoraj dva metra dolgimi bršlinkami. Vido Verbič je povedal takole: »Vedno jih zalivam od zgoraj, ne v podstavke. S prvim zalivanjem jih namočim, čez eno uro jih zalijem še enkrat, ko pa zalijem tretjič, dodam vodi substral. Uporabljam le posta- no vodo. Julija, ko gremo na aopust' jih prav tako dobro zalijem, čez korita položim pol centimetra debel0 penasto gumo in jo z žicami pritrdim na zemljo. Tudi peno dobro na; močim. Tako sonce ne more izsušit* zemlje, rastlinam pa ostane vlaga-Ugotavljam tudi, da so salonitna korita najboljša za rože.« D. Dolenc KULTURA 5. stran ®Q)IMlSyj©3EnGLAS 14. plenum kulturnih delavcev OF SLOVENSTVO ALI KAKO DOŽIVETI PRIHODNOST Plenil^ ""i °d nektN so se slovenski literati in razumniki spraševali, kaj smo in kam gremo. Tudi minuli blejski ne "mn\ mogel biti drugačen. Če se ne bi spraševali in ne bi bili v skrbeh za usodo naroda, bi takšna brezbrižnost °gla imeti prihodnosti. Da pa je bilo tega veliko — in je še vedno veliko v vsem našem ravnanju — so si (so nam) povedali slovenski razumniki, zaskrbljeni za prihodnost slovenskega naroda. ^erjetno bi bil plenum kulturnih de-kvaV nl Bledu najbolj dolgočasna za-Sovo T soncem< če bi vsi udeleženci le nienoten jezik, razgrinjali enot-faznvn- e' si Pritrjevali ob enakem ia^3an^ 0 vprašanjih, ki so skupki k Ce bi se zg°dil° kaJ takega, še e lku slovenstva pripisali najmanj govor OZnako: nedemokratičnost. Pokoli ^azumnikov, ki so dva dni v sicer liali n t^ih kot svetlih tonih razmiš-ku , aktivnem in tudi neaktivnem li- uio unstva- Pa Je pokazal, da znano 'i^Pamo in hočemo odprto, odgovorna v Sno razrnišljati o položaju na- ^ je ^ f sodobni družbi. Še več, plenum " i[ 2 nekakšen zbor razumništva, lju-Ve'č kt itih za usodo slovenstva, lahko Uhkn • nekakšna izmenjava mnenj, krito? J? tribuna, s katere se zelo od-HarodKaze Podoba, ki si jo je slovenski *godo Prisluzil s svojim ravnanjem v menK1 in vse do danes. Toda, kot je ki So uV11^1 Z1°bec, bi lahko trditvam, 2lag Dli? ^rečene, vsak dodal svojo razlik Cankarju in njegovemu sai ' S0 slovenci za hlapce rojeni drugih"10' da Je 0 sv°Jem narodu ob druL» Priložnostih napisal povsem Ble° uG in DolJ vznesene misli. Uio čpt + srečanje si je izbralo za te-froJ! 0 točko programa Osvobodilne ki s te ° slovenskih ljudskih množicah, tie jn da se bojujejo za svoje narod-lik slCloveške pravice, ustvarjajo nov sre^ °Yenstva, nikakor pa ni namen čaj 3a za vsako ceno ugotoviti zna-temdp[°da- Aktualnost ukvarjanja s vi2i|a n Pro§rama, ki je nastajal kot petir.t?°yega na razvalinah sveta pred sedar,- desetimileti- Je Prav g°tovo v ne k - m trenutku, v trenutku družbe- Ciril Zlobec je rekel, da Slovenci s tem, ker nas skrbi za slovenstvo in za našo usodo, prihajamo v velika navzkrižja z jugoslovanskimi sobesed-niki. Zato je predlagal — pri tem ga je podprl tudi Mitja Ribičič — da bi morda že prihodnje leto plenum kulturnih delavcev povabil v goste tudi tiste, ki mislijo drugače. Torej bi plenum postal debatna možnost za tista razmišljanja, ki nas zdaj ločujejo. • Mitja Ribičič je predlagal, naj bi se na prihodnjem plenumu ukvarjali z vprašanji sedanjega časa: te nakazuje tretja točka programa OF — o naravni in usodni skupnosti jugoslovanskih narodov. Slogo in enotnost, o čemer govori temeljni program OF, si očitno razlagamo vsak po svoje. Manj se ukvarjamo s tem, kaj nas povezuje, kot s tem, kaj nas deli. Na predlog delovnega predsednika Franceta Štiglrca je plenum kulturnih delavcev izvolil Josipa Vidmarja za častnega predsednika. Izvolitev je Vidmar duhovito pospremil z besedami: »No, zdaj se pa s tega (govorniškega) mesta podajam v svojo dosmrtnost.« Porabi ^'r^U^urrd delavci so vedno ^itiki ^* Desedo dosti prej kot. pa •ti del-' . 0rda družbeno krizo kultur ^tiio 1 tudi drugače, subtilneje obdajo Zato iabko tudi drugače zastalo o? Sebi in družbi vprašanja in išče-Vpravg0vor nanje. Ali smo se sploh ti kSa"> ali hočemo še naprej obstajanj->•narod. se je vprašal Vladimir *>esJ-' ko Pa si na to odgovarjamo le z mi. ne pa tudi z dejanji. To, kar ne more biti aktivna demograf- ska politika, saj se takoj zbojimo očitkov nacionalizma. Za Vladimirja Kavčiča je vprašanje aktivnega slovenstva danes jasna zavest o možnostih majhnega naroda, jasna zavest o prihodnjih ciljih. Verjetno so poti nacionalnega razvoja, uresničevanje narodne suverenosti za slovenski narod posebna vprašanja, rešljiva le z lastno prakso, v jugoslovanskem okviru pa le z dogovarjanjem in sporazumevanjem. Verjetno pa si pogled v prihodnost zamišljamo kompletno, kot skupek odnosa do vprašanj gospodarskega razvoja, kulture, umetnosti, morale. Plenum se je strinjal s tem, da smo Slovenci kot narod bili in ostajamo v skrbeh za lastno usodo. Sposobni smo aktivnega slovenstva, je dejal Viktor Žakelj, ovir, da bi to uresničili, pa ni malo. Ena teh je morda že napačna predstava o naši gospodarski učinkovitosti, ki včasih prerašča že v kompleks večvrednosti. V bistvu pa bi morali našo relativno uspešnost in razvitost že zdavnaj podkrepiti z vrednotenjem znanosti, tehnike, z vlaganjem v razvoj, s svoboščinami za ekonomske subjekte. Kaj je torej prinesel plenum kulturnih delavcev OF? Diskusija je nemalokrat že kar boleče razgrinjala nekatera zgodovinska vprašanja; za generacijo, ki je sestavljala vsebino programa OF, vizijo razvoja slovenskega naroda, pa tudi za mlajšo generacijo pa niso nič manj boleča spoznanja, da se ta vizija razvoja ni uresničevala. Spoznanje, da se zaradi nerazumne inertnost — lahko bi včasih rekli tudi lenobnosti in ne-zanimanja — s hitrimi koraki oddaljuje tista priložnost, ko mora narod spodbuditi svoje človeške potenciale in ujeti vlak napredka, tako materialnega kot duhovnega. V tem je bil glas razumništva na blejskem srečanju v sozvočju tako z mlado kot s starejšo generacijo. Najbrž se je treba zediniti le še o poteh tega cilja, ki je verjetno le uravnovešeno razmerje med možnostmi in realnostjo. »Tja bomo našli pot...,« je bil preroški Prešeren. Če je slovenstvo v svoji zgodovini nekajkrat znalo kreniti s križpotij v pravo smer, potem je najbrž tudi križpotje v sedanjem času nova priložnost. Morda taka, kakršne doslej še ni bilo. Čeprav je bilo na plenumu veliko, celo preveč kopanja po preteklosti, je bilo vse skupaj morda še premalo glasno, če vemo, da je bilo v bistvu namenjeno le prihodnosti. Glas o tam bi zaslužil veliko posluha in odmeva, tako v slovenskem kot tudi jugoslovanskem prostoru. L. M. Prešernovo gledališče Kranj ŠALJIVI IN SATIRIČNI ŽLAHTNI MEŠČAN ^ Predstava pomeni za Prešernovo gledališče lep in prepričljiv dosežek pri estetskem oblikovanju predstav, obenem je spodbuda za eksistenco in potrjevanje. S^'iarriii f Pronicb>vimi značajskimi ko- &uUeli"n' Jif francoski klasik Jean Baptiste ^Qbnjke MoHere tako rekoč naš in »večni« Pj» ŽlaJh Vako imenovana »t ' C*j M*?™11 meščan je posebr rn v Z!?rovega komediogra baletna« korhe-nost, tako zno-iografskega opusa l' izh - } literaturi- In Prav la P°seb jj^Vadj *°'a iz baletne osnove, povzroča uPrizoriteljem nemajhne težave. podoba bogatega meščana, ki se F$H D ZUnanjosti, z oblačenjem in vede-V °stai?VZpeti med aristokratsko gospodo, Ve fe' ko Prt>J prispodoba za človeka, fđružh li vei'' kot mu omogočata njego-L*vajaic.jena Provenienca in zaznamovanost. b llufn 2unaJ francoskega jezikovnega in militantni kaplan straši N jj( rn"ke z vedomcem Krišem, da bi jih strnil pod okrilje svoje Ju njihovo vernost načenja zlasti *rla',, na er'>tika; v drugem delu se raz- k^istj^8' Tomelj polariziraju med belo- RljL^^'k k.aPlanom i" partizanskim ko-*L r'šem kot nosilcem drugačnih »j Jiljen'"n',a 'n življenja, kot skrivnostno Pw)f«ti ,enika k omisarju Kiišu. ki Ha v "° vo,ja za legendo, hkrati pa se •vP'asanje, ali je sploh bil. Ze ob prvem ogledu Komisarja Kriša, zlasti pa ob sedanjem spremljanju predstave o Vodomcu Kiišu, so se vsiljevala vprašanja, ali je avtor dovolj domislil in preciziral temo, ki jo obravnava skozi troje povsem različnih obdobij. V prvem delu ga je očitno vodila fantazija skozi nekakšen vaški lov na Čarovnice*, ki pa dobi splošnejši pomen, dru^i del se je izvil iz oprijemljivejše snovi, i/, delovanja Frica Fra kija na ljubljanskem Barju, in je zato konkretnejši. Nedorečen pa ostaja tretji del, v katerem se prepletata Kriševa navzočnost zgolj v zavesti in skrivnostno izginotje kmeta Kobarja, ki mu uprizore simboličen pokop. To je gledališko zelo efektno, vsekakor pa premalo pojasnjeno, zlasti za tiste mlajše gledalce, ki ne poznajo »skrivnostnih« povojnih dogodkov in izginotij. Domisliti, prečistiti, izoblikovati! Zavzeti in številčno močni ansambel Ole-dališča čez cesto je pod režijskim vodstvom igralca Sreča Špika razumel Bollčevo tridelno dramo kot snov za obredno oblikovno gledališče Z elementi krutosti, oblikovanja senčnih slik, izrazne i/.ostrenosti in panto-mimičnih kompozicij. Takšna upi i/oi it\ena odločitev je nedvomno Utemeljena S snovjo Uožičevo drame zlasti v prvih dveh delih, dusi je bil celoten uprizoritveni koncept zasnovan že kar preveč agresivno, tudi s pona- vljajočimi se situacijami, da pouduijviii erotizaciji sploh ne govorim. Za koreografski, pantomimičnJ izraz in oblikovanje skupinskih podob, izražajočih množično miselnost in obsedenost, strah in nasilje, je opazno in pomensko pregledno poskrbela Jasna Knez. Zanimiv, izostren lik militantnega kaplana in župnika novejšega časa je poudarim odigral Kondi Pižorn; iz desetčlanskega ženskega dela ansambla sta izstopali zlasti Nadja Jensterle kot lepotica Barbara in Branka Bonsavljevič v vlogi župnikove služkinje Jesike, sicer pa je uprizoritev gradila na skupinski, ansambelski igri, tako da SO individualne kreacije v posamičnih trenutkih stopale v ospredje, vseskozi vključene v okvirno dodajanje. Iz dovolj zapletenega in, kot rečeno, tudi protislovnega besedila so člani Gledališča čez cesto izoblikovali, v celoti gledano, nekoliko skrivnostno, vendar zanimivo predstavo, ki se je iz tragičnih sestavin v prvih dveh delih prevesila v farsično prispodobo ter v njih odkrila nekatere komponente polpreteklega sesipa-nja zavesti. To je bilo prikaza 10 zlasti v prizoru, ko v Tomelju odkrivajo spomenik komisarju Krišu. Magičnost in farsičnost sta si podali roke, saj je manevrski prostor te Vrste gledališča pravzaprav neizčrpen. France Vurnik KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V sredo, 12. novembra, ob 18. uri odpirajo v galeriji Prešernove hiše video ambientalni projekt CEV v organizaciji SKK. V Mali galeriji na Titovem trgu 4 razstavlja akad. slikar Vinko Tušek. V galeriji Mestne hiše v sredo odpirajo razstavo akad. slikarja Jožeta Trobca. V prostorih Pionirske knjižnice Kranj bo v sredo, 12. novembra, ob 17. uri srečanje mladih bralcev s pisateljem Žarkom Petanom. V stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Božanstva in poosebi jenja na antičnem rimskem denarju. JESENICE — V galeriji Kosove graščine je odprta razstava Oživele korenine in viharni ki avtorja Stanka Koširja. V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava umetniške fotografije Francija Kolmana, kandidata mojstra fotografije. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akad. kiparka in arhitektka Vladimira Bratuž. V pasaži radovljiške graščine so na ogled fotografije Eda Marušića, člana fotosekcije Delo Ljubljana. ŠK0FJA LOKA — V galeriji loškega gradu so na ogled dela slikarja Izidorja Jalovca. V istem času kot galerija, to je vsak dan od 9. do 18. ure, so odprte tudi zbirke loškega muzeja. V knjižnici Ivana Tavčarja bo danes, v torek, uro pravljic ob 17. uri vodila Ana Florjančič. Jutri, v sredo, 12. novembra, ob 18. uri pa bo ob diapozitivih alpinist Viki Grošelj govoril o Karakorumu. V četrtek, 13. novembra, ob 18. uri bo Foto kino klub predvajal diapozitive. KRANJSKA GORA — Liznjekova domačija (etnološki muzej) je do konca meseca zaprta. VRBA — Prešernova rojstna hiša je odprta od 9. do 16. ure razen ponedeljka. DOSLOVCE — Finžgarjeva domačija je odprta od 9.30 do 13. ure, ob nedeljah od 12.30 do 16. ure, ob sobotah je zaprto. LUKOVICA — V Galeriji pri vodnjaku (restavracija Napoleon) razstavlja slike Andrej Ajdič. KOMORNI KONCERT V KAPELI Škofja Loka — V okviru Loških umetniških utripov bo danes, v torek, 11. novembra, ob 19. uri v kapeli puštalskega gradu komorni koncert. Dela J. Bram-sa, G. Mahleria in J. Turine bo izvajal Slovenski klavirski kvartet, ki ga sestavljajo: Janko Šetinc, Volodja Balazalorskv, Romeo Drucker in Miloš Mlejnik. Pred koncertom, ki ga organizirata Združenje umetnikov Škofja Loka in Glasbena šola Škofja Loka, bo otvoritev razstave likovnih del slikarja Marjana Prevodnika. Dejavnosti mladih filmarjev DELA ČEZ GLAVO Kranj, 11. novembra — Skupina kranjskih kinoamaterjev ima te dni polne roke dela. Končuje se kranjska filmska šola, pripravljajo se na 12. srečanje slovenskih mladincev filmarjev in snujejo Teden video arta Skupina kranjskih kinoamaterjev je v tovrstnem širšem slovenskem prostoru dobro zapisana; cela vrsta zanimivih in kvalitetno izpeljanih akcij ter številne nagrade na različnih filmskih festivalih to najlepše potrjujejo. Vendar hvala mladih kranjskih intuziastov ne uspava. Nasprotno! Daje jim nov polet in nove moči za nenehno širitev svoje dejavnosti, ki postaja vse bolj razgibana in pestra. Te dni se končuje kranjska filmska šola, ki jo je mesec in pol redno obiskovalo deset mladih. V tem času so se spoznali z osnovami filmske teorije. Na to temo so poslušali vrsto predavanj, ki jih je vodil priznani slovenski filmski pedagog Tone Rački. Pokazali so jim štiri izbrane filme, ki vsak v svojem žanru pomenijo visoko kvaliteto. Verjetno najzanimivejši del izobraževalnega programa pa je bila filmska in video delavnica. Mladi so se spoznali z video aparaturami, z njihovim upravljanjem in možnostmi uporabe. Podobno je bilo delo z filmsko kamero: učenci so imeli možnost posneti film ali pa vsaj sodelovati pri scenariju, režiji, montaži itd. Kranjska filmska šola je obenem tudi neke vrste kadrovska šola za Skupino kranjskih kinoamaterjev, kajti vse udeležence šole nameravajo aktivno«vključiti v delo društva. »Zaključni izpit« novih filmarjev bo njihovo sodelovanje na slovenskem srečanju mladincev filmarjev, ki bo 14. in 15. novembra v Kranju. Po prijavah sodeč pričakuje organizator udeležbo desetih slovenskih filmskih klubov. Čeprav je srečanje delovnega značaja (izmenjava izkušenj, prikaz izbranih filmov, filmska delavnica), bo ostalo po besedah predsednika Skupine kranjskih kinoamaterjev Darka Burje dovolj časa tudi za družabnost. Delovni del srečanja bo potekal predvsem v galeriji Nova v Delavskem domu. Konec tega meseca, od 18. do 21. novembra, pripravljajo še privlačno novost — Teden video arta. V štirih večerih se bodo v prostorih Prešernove hiše zvrstili izbrani video programi Cankarjevega doma, ŠKUC-a in avtorski projekti. Glede na obsežnost akcije jim bo na pomoč priskočil tudi Gorenjski muzej. Vine Bešter PREDSTAVE GLEDALIŠČA ČEZ CESTO Kranj — Po uspešni premierni uprizoritvi drame Petra Božiča Vedomec Kriš v izvedbi Eksperimentalnega Gledališča čez cesto bodo v tem tednu še tri ponovitve omenjene drame, in sicer: danes, v torek, jutri, v sredo, in še v četrtek, 13. novembra, vsakič ob 20. uri v koncertni dvorani Delavskega doma, vhod 6. Nastopa celoten 22-članski igralski ansambel pod režijskim vodstvom Sreča Špika. V četrtek, 13. novembra, ob 17. uri pa bo v Delavskem domu že šesta lutkovna predstava za najmlajše v okviru lutkovnih večerov. Cveto Sever bo otrokom z lutkami povedal Zgodbo o vremenu. D. Papler razstavlja zmago puha Kranj — V Ljubljanski banki, Temeljni banki, je postala navada, da ob 31. oktobru, svetovnem dne\ u varčevanja, pripravijo slikarsko razstavo. Letos so povabili akademskega slikarja Zmaga Puharja iz Kranja, da je pripravil izbor svojih del. — Foto: F. Perdan GLAS 6. stran ZANIMIVOSTI TOREK, 11. NOVEMBRA Ijjltf Franc Jakelj, inovator iz Kranjske gore, išče podporo Reagan pisal Jaklju v Kranjsko goro Kranjska gora, 10. novembra — Petnajst let si kranjskogorski inovator prizadeva, da bi sprejeli ali ovrgli njegov magnetni motor. Do zdaj se je zganil le ameriški Department of energv, ki ne gre mimo nobene, še tako neznatne ideje od kjerkoli in kogarkoli Franc Jakelj iz Kranjske gore, elektromehanik v pokoju, si že petnajst let prizadeva, da bi strokovnjaki prisluhnili njegovim inova-torskim zamislim in da bi dobil obrtnika, ki bi mu strokovno pomagal »spraviti v življenje« njegov prototip magnetnega motorja. Povsod naleti na gluha ušesa, najbolj pa ga boli to, da strokovnjaki njegove ideje nočejo niti strokovno potrditi niti zavreči. Franc Jakelj je bister in duhovit mož, z obilo samokritike in realnih pogledov na svoje delo. Patentni urad mu je priznal magnetni motor, ki ima 62 variant uporabnosti, od invalidskega vozička do elektrolokomotive in avtomobila. Zato, ker so mu doma večinoma povsod loputali vrata pred nosom, mu obljubljali pomoč in jo spet preklicali (pomagala sta le Rade Končar in Železarna), se je hrabro odločil, da si poišče mentorsko pomoč pri samem Ronaldu Reaganu. »Kajpak nisem pričakoval, da mi bo ameriški predsednik odpisal. Saj ni zato v Ameriki, da bi pisal Jaklju v Kranjsko goro,« duhovito pravi inovator, »a sem brž dobil odgovor. Ameriški Department of energv je priložil vse ustrezno gradivo; Američani si namreč na vso moč prizadevajo, da bi razvili osem variant električnega avtomobila. Upoštevajo sleherno, še tako na videz nepomembno pobudo od kjerkoli. Najbolje bi bilo, da bi bil tiho in se podal na pot, vendar bi rad, da bi najprej doma dobil obrtniško pomoč za uresničitev ideje. Velik duševni revež bi bil, če bi tiščal nekaj, kar znanost strokovno ovrže. Moj magnetni motor, ki deluje s trajnimi rotorskimi magneti na principu medsebojnega privlačevanja različno namagnete-nih polov, so obravnavali pred leti v Ljubljani. Tedaj je bila res šele ideja in ko sem dokazoval, da bo motor delal, je neki ugledni slovenski strokovnjak udaril po mizi, češ to mizo pojem, če se bo stvar sploh kdaj premaknila. In se je premaknila.« Franc Jakelj pokaže, kako motor dela. Ob pomoči obrtnika ali industrije bi bil lahko motor še imenitnejši, kajti res dobro dela. Strokovnjakov nikakor ne more prepričati, nočejo reči ne bev ne mev, čeprav jih Jakelj odkrito prosi za še tako negativno kritiko. Tudi o prototipu transeaktičnega motorja, ki ga ima doma, se znanost noče izreči. Jakelj bi se lahko tolažil s tem, da en sam emipirični dokaz velja več kot tisoč strokovnih mnenj, a kaj, ko s tem ne bi ničesar dosegel. Še ima toliko volje in moči, da je prepričan, da bi se dalo njegov magnetni motor brez reduktorjev koristno uporabiti na žičnicah, v gradbenih dvigalih, da bi se lahko vozili z električnimi avtomobili. Vsem prikritim in odkritim dvomom se hrabro upira in vztraja, očitno pa ga je do zdaj resno vzel le Reagonov sektor za energijo, ki ne zame-tava nobene ideje. Vse skupaj je res videti prelepo, domala fantastično, da bi bilo sploh kdaj lahko res, še toliko bolj, ker prihaja »samo« iz delavnice nekega kranjskogorskega inovatorja. Električni avto? Dvigala brez reduktorja? Dajte no! A nihče, ne strokovnjaki in ne znanost, noče dodati roke v ogenj in priseči, da so Jakljeve ideje nespametne, brez smisla in neuporabne. Vsi le molče in žvečijo zarečeni kruh, kajti Jakelj je dokazal, da motor dela, da se premika. Le tista miza. ki bi jo morali zato že zdavnaj pojesti, je še danes cela... D Sedej Drago Ažman Kot belci in črnci smo Naslanjam se na kratko zaviti konec klavirja, pod mano drhte strune, zamolklo udarjajo kladivca. Drago igra svojo skladbo, ki bo zagotovo užgala. V prave roke je prišla. Aranžman za inštrumente je za njegovo skladbo napisal Bojan Adamič, besedilo Elza Budau in v kratkem jo bomo lahko slišali po radiu v izvedbi radijskega Big banda. Malokdo razen redkih Jeseničanov ve, da v jeseniški glasbeni šoli poučuje klavir slepi učitelj glasbe, Drago Ažman. Slep je že od rojstva. Del življenja je ubiral pot, kot je sojena vsem slepim pri nas. Le del, kajti potem je zavil po" svoje. Takrat je v zavodu za slepo mladino še veljalo, da je slepi lahko le telefonist. V Dragu pa je živela želja po glasbi in zanjo se je navdušil že v zavodu. Hotel je in uspel. V Ljubljani je redno obiskoval glasbeno šolo. Nič koliko težav in nič koliko ovir je moral premagati. A je dosegel svoje. Od 1978. leta uči klavir. Ne vidi not, njegov mentor Jeram mu je igral posamesne skladbe, ki so namenjene otrokom za učenje, on jih je posnel na kasete in potem doma spremenil v Braillovo pisavo. Namesto nekaj zvežčičev not, ki jih profesor glasbe potrebuje pri učnih urah, je v Dragovi omari brez števila fasciklov s trdimi listi, na katere je vtisnil note v pisavi slepih. Roka drsi po pikicah, medtem ko Vangerjeva Eva vadi. Nič mu ne uide. Ustavlja se ob napakah, jo opominja, popravlja. Po notah in po posluhu... Še vedno se ni sprijaznil s svojo usodo. Zmogel bi še kaj več kot pouk klavirja. Kadar ima le čas, komponira. Muzikli, lahkotni, kot je Gersh-win, in podobni, mu leže. Podobnih tistim, kijih je poslal v Ljubljano, ima še nekaj. Slepi se potrjuje z vsakim delom posebej. Drago uči, komponira, uglašuje klavirje, tudi nastopa na koncertih. Pretekli petek je na otvoritvi Dolikove razstave igral Havdna, ki se ga je naučil po slušni metodi. Slepi so v naši družbi uveljavljeni pravno in formalno, a je praktično drugače. Kot belci in črnci smo, razmišlja Drago; šele takrat bo slepi sprejet brez predsodkov, ko bo belec črncu dal hčer brez pomisleka. To pa ne bo nikoli. Redki posamezniki slepega dobro sprejmejo. Mika ga v svet, rad bi študiral kompozicijo. Toda kje naj dobi denar? Naj izpusti iz rok službo, danes in slep? Študiral bi klasične kompozitorje, jih obarval na novo, moderno. Kako bi se določena tema glasila v stilu Bacha, Mozarta, Debussvja? Član svetovnih knjižnic je, marburške, ham-burške, minstrske, dunajske, ziiriške. Od tam dobiva kasete z glasbo, z njih se uči nernjščino, francoščino. Kaj vse imajo za slepe! Še eno veliko željo ima: poiskati sorodno dušo. Ni nujno, da je gorenjska, tudi slovenska ne, lahko je katerakoli, da je le sorodna... D. Dolenc Franc in Ivanka Alič sta v petih letih postavila na noge opuščeno kmetijo na Barbari V hlevu mukanje, v hiši otroški smeh "?| Barbara, 6. novembra - Prejšnja lastnica kmetije (pred enim letom je umrla) je ostala brez naslednika in ko je ostarela, ni zmogla več dela na hribovski kmetiji s 34 hektari zemlje. Domačijo so obletavali različni ljudje, od katerih je vsak imel svoje račune. Številni so se zanimali za nakup zemljišča za gradnjo počitniške hišice, štiri parcele so že šle za te namene. Potem je vmes posegla kmetijska - zemljiška skupnost Škofja Loka in prepričala, da bi se kmečka posest na Barbari 12 razdrobila in se za zmeraj odtujila kmečkim rokam. Af* Oko prejšnje gospodarice se je ustavilo na mladih, na danes 29-letnem Francu Aliču, doma z velike kmetije na Planini nad Horjulom, in njegovi ženi Ivanki, Kopačevi z bližnjega Ožbolta. Franc in Ivanka sta stanovala na Ožboltu, na ženinem domu, in hodila na delo - on v Alpetourov Bandag v Škofjo Loko, ona k zasebniku. Na Ožboltu sta nameravala postaviti hišo, nabavila sta že precej materiala, vendar nista dobila dovoljenja, ker je Kopačeva kmetija zaščitena in se zemlja lahko porablja le za kmetijske namene. Franc in Ivanka sta večkrat skupaj S Francovim bratom Rajkom, ki uspešno gospodari na kmetiji na Barbari, pomagala ostareli kmetici. Kosila sta, pospravljala seno in prijela tudi za druga kmečka dela. Prejšnja lastnica je videla, da sta mlada delavna in resna, da jima je kmetovanje v veliko veselje... Aprila 1981 sta se Franc in Ivanka preselila z Ožbolta na Barbaro, leto zatem so prepisali zemljo in s prejšnjo gospodarico sta podpisala pogodbo o dosmrtnem preživljanju. »Ko sva prevzela, je bilo gospodarsko poslopje na pol podrto, hlev prazen, travniki in pašniki precej zaraščeni... Žena je takoj pustila službo, jaz čez tri leta. Na dveh tirih se ni dalo voziti,« je dejal Franc. »Zadružna pospeševalna služba nama je izdelala ureditveni načrt za kmetijo. Najprej sva se lotila gradnje gospodarskega poslopja. Material, ki sva ga kupila za hišo, sva -namenila za hlev. Čeprav imava kar osemnajst hektarov gozda, sva v njem dobila vsega pet tramov, ves drugi les so nama dali vaščani, o katerih lahko govoriva le pohvalno. Lepo> so naj^ sprejeli. Nikdar se nisva počutila, sva tujca ali Bpritepenca.« , J Pred tremi leti je v hlevu po °u. gem času spet zamukala živina\Zka je v njem že štirinajst goved, od terih štiri redijo za škofjeloške « soizdelke. Pod nadstrešjem go-jj darskega poslopja se bohotijo str ^ traktorja, obračalnik, nakladalna seno... Letos so postavili dva o metrov visoka silosa; kup °Pekeorj dvorišču pa jih že »izdaja«, da se P pravljajo tudi na gradnjo hiše. »Nama ni bilo nikdar žal, da prevzela kmetijo in začela iz. j Mnogi pa naju sprašujejo, zaK?'Lri se odločila za takšno pot, na ka delu ni videti konca,« pravita rr in Ivanka. Otroški smeh v prostorni ^H"n05t 1 zagotavlja, da se zdaj za prin 200 narodnih noš 1» prireditev Kranjska gora, 10. novetf*JJ — Turistično društvo Kranj ^ gora je letos organiziralo z|s * koncertov, od glasbeno žaba . prireditev do resne glasbe. ^J^jJ hodnje leto pa načrtuje, da pripravili etnografsko priredl 0-na kateri bi predstavili vse e grafsko bogastvo zgornjesa ^ doline. Etnografi so ocenil1'< ^ ljudje v dolini hranijo v dom skrinjah vsaj 200 narodnih no Tisoč šolarjev ima lahko petsto različnih interesov Za tri učence krožka ni Škofja Loka, 7. novembra — Program prenove osnovne šole, ki se je letos ustavila na pragu osmega razreda, med drugim tudi določa, da mora vsak učenec obvezno prisostvovati vsaj eni interesni dejavnosti. V osnovni šoli Petra Kavčiča v Škofji Loki ta zakon spoštujejo: lani je bilo med tisoč učenci le 83 takih, pretežno sedmošolcev in osmošolcev (ti so še smeli manjkati), ki niso bili vključeni v noben krožek. Ravnatelj šole Jože Peternel pravi, da se obveznosti ognejo le nekateri vozači, odvisni od prevoza s šolskim kombijem, ki glede na število in* šola lahko oživila, na primer krožek nemškega jezika. V šoli s tisoč učenci lahko domuje, nekoliko poenosta- vljeno rečeno, petsto različni11 resov. ..a i Ni pravilo (nekatera podro tradicionalno neprivlačna): v eVn» meri pa drži, da je naval učenc^ £ posamezne krožke odvisen tu v^ mentorja, ki je za svoje delo s ^ no nagrajen zgolj po urah 'ZA kot sploh učitelji — ne pa po .-j^o^' sti dela, številu učencev ali nj1 uspehih. H. Jelov rednih ur pouka (sedmi, osmi ra zred) prezgodaj odpeljejo. Gre za učence z loških hribov: iz Ožbolta, Andreja nad Zmincem, Breznice in Barbare, ki drugega prevoza nimajo. Ponudba interesnih dejavnosti v šoli je izjemno pestra. Okroglo štirideset različnih je povezanih v šolsko kulturno in športno društvo, v klub mladih tehnikov, šolsko zadrugo, so pa še nekatere druge dejavnosti, od zgodovinskega krožka do kluba OZN in šolske kronike. Učenci se skupaj s starši glede na svoja nagnjenja v začetku šolskega leta odločijo, kam, tako da kasneje omembe vrednega osipa ni. Večji problem je, kako zbuditi večje zanimanje učencev za nekatere manj privlačne dejavnosti, kot na primer zgodovinski krožek, kako za folkloro navdušiti fante in za šah dekleta. Obstaja pa tudi drugačna težava; dobiti dovolj športnih mentorjev ali kako vse kandidate spraviti za samo šest računalnikov in k trem mentorjem, ne da bi dve uri krožka morali skrčiti na poldrugo uro. To so namreč storili. Občinska izobraževalna skupnost »plača« na oddelek dve uri za interesne dejavnosti na teden. V okviru te vsote nato šola oblikuje svojo mrežo. Jože Peternel meni, da je interesnih dejavnosti dovolj glede na to, da šola za več ne bi dobila več denarja, pa tudi glede na zanimanje večine učencev. Za peščico šolarjev krožka ni. To vsekakor ni prav, če naj se v krožkih razvijajo nagnjenja posameznih učencev, pomembna tudi za poklicno usmerjanje. Na ta način je letos odpadel krožek mladi čebelarji, posebnega navdušenja ni bilo niti ob misli na oživitev peke znanih loških kruhkov. Seveda bi se našlo še vrsto drugih interesnih področij, ki bi jih Nagrajena Loška medla Loška medla se imenuje naš časopis, medla pa je tudi jćd, ^°f. y posebnost, so v uvodu k lanski prvi številki zapisali mladi novinafJ'v% dopisniškega krožka šole Petra Kavčiča. Lani so izdali dve Loški m li in zanju na nedavnem srečanju pionirjev dopisnikov v Ljubljani Pojeli nagrado. Mentor je učitelj Bogdan Košak, glavni urednik pa ban Eržen iz 7. c. gVr- V nagrajenih glasilih preseneča bogata^ bera kvalitetnih PrlS? ni kov učencev iz vseh razredov, različnih zvrsti, ki so vsebinsko urej^g po rubrikah, oblkuje pa jih pristen in živ jezik. Posebnost Loške me je vključevanje predšolskih otrok in srednješolcev. . Q\> Trenutno so zagnani člani dopisniškega krožka, ki se sestajaj0 sredah, pred izidom prve tematske številke, ki jo bodo posvetili ZO? Y ju. Obdelali bodo različne plati zdravja in zdravstvenega varstva, v P r logi, ki bo plod naravoslovnega dne, pa nameravajo raziskovati o n komaniji, alkoholizmu in cigaretah. V Iz literatov se člani dopisniškega krožka vse bolj spreminjaj ^ novinarje, ki pišejo reportaže, intervjuje, ki raziskujejo. Naloge S^, razdelili po skupinah, literarne prispevke pa prepuščajo zlasti m^aK^e z razredne stopnje. Pravijo, da bi naslednjo tematsko številko nad radi posvetili varstvu okolja. Seveda bodo še naprej izhajale tudi v binsko različne številke Loške medle. Na sliki od leve proti desni: Maja Ogrizek, Hiacinta Pintar, Eržen in Tibor Ogrizek. — Foto: H. J. KRONIKA 7. STRAN (§®S21Kyj©lSnGLAS C^jutri pade sneg Kakšne bodo ceste pozimi Kranj, 11. novembra — O zimski službi na gorenjskih cestah Pred bližnjo zimo smo se pogovarjali z vodjo tozda Vzdrževanje in varstvo cest v Cestnem podjetju Kranj inž. Jožetom Piratom. Pravi, da so pripravljeni, vprašanje pa je, kakšna bo zima. »Dežurne službe še nismo orga-.ZlI*ali, pač pa so posamezni delav- ci od i. novembra naprej že v pri- pravljenosti (skupaj z mehanizacijo) doma, in sicer po eden za Jezer-|*o v smeri proti Kranju, za Lju-Del3- za Korensko sedlo in Rateče 'n eden za Radovljico ter proti Bo-ninJu. prav tako posebne ekipe *večer in zgodaj zjutraj že pregle-QuJejo nevarne cestne odseke in postove zaradi poledice. Če se ta Pojavi, jih tudi posipamo.« • »Kdaj pa se bo začelo nePrekinjeno dežurstvo?« *Ce jutri začne snežiti, takoj. Si-^er Pa imamo sredi tega meseca še estanek z vsemi izvajalci zimske ^zbe (komunala, pogodbeni ter pedstavniki posameznih služb), ^venski cestarji v sozdu dogovo-2a enotna merila in ukrepe po-. n*1- Zdaj je nekaj mehanizacije e *\a gradbiščih. Običajno pa red-o dežurstvo začnemo najkasneje edi decembra. Organizirano bo v j anJu, Radovljici, Ratečah in na dezerskem. Delno dežurstvo bo tuzi v Skofji Loki, razmišljamo pa rer]b0Sta denar in oprema), da bi |.n° dežurstvo z opremo organizi-j^11 tudi na koncu Selške doline. vke Sandi Bartol predaja pokal zmagovalni ekipi LTH — Foto: F. Perdan Vabilo v hokejsko šolo Kranj, 10. novembra — Hokej; ski klub Triglav iz Kranja bo tudi letos organiziral hokejsko šolo-Vanjo vabi fante, rojene leta 19V in mlajšefdo letnika 1981. Vpisni' na je 3000 dinarjev, vpisati pa se je mogoče vsak dan med pol deseto in deseto uro na kranjskem di" sališču pri trenerju. Hokejska šola bo v sredan ob 14. uri in v sobotah in nedeljah ob osmi uri. -jk . 11. NOVEMBRA 1986 OBVESTILA, OGLASI 9. STRAN ©Q)IMgSSaJ©IEnGLAS osnovna šola SenCurin stanka mlakarja Svet OŠ Janka in Stanka Mlakarja Šenčur razpisuje prosta aela in naloge: J- ravnatelja «• pomočnika ravnatelja Kandidati morajo izpolnjevati: ""~ splošne, z zakonom o združenem delu in z Družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike določene pogoje, 7" Pogoje iz 137. člena zakona o osnovni šoli in imeti: ~~ vsaj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno—izobraževalnem delu ~~ organizacijske sposobnosti in pozitiven odnos do pamo-upravne socialistične družbe. ^ijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati poš-No v 20 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Jan-Ka in Stanka Mlakarja Šenčur, Pipanova 43 z oznako »Za razpisno komisijo«. Elektro Gorenjska, delovna organizacija za distribucijo in Proizvodnjo električne energije,^, sub. o. , Kranj C. JLA 6 1qzd ei FK nova 3 ELEKTRO KRANJ, n. sub. o. , Kranj, Ul. Mirka Vad- K°misija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ^ektromonterja f Področje Škofje Loke * delavci Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat lzPolnjevati še naslednji pogoj: -poklicna šola elektro stroke — elektromonter oziroma elek-"•ikar energetik IV. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delov-niIn časom. kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju ghtevanih pogojev na naslov: TOZD ELEKTRO KRANJ, Ul. Mirka Vadnova 3, Kranj za prijave je 8 dni po oglasu. Kandidati bodo pisno obveš-Ceni v 15 dneh po opravljeni izbiri prijavljenih kandidatov. ^ TEKSTILINDUS GO J^tilna industrija TEKSTILINDUS ANj, Gorenjesavska c. 12, p. p. 75 TrwYjja prosta dela oziroma naloge v: A°ZD PREDILNICA I- Rođenje predpredilnice VODENJE DOPREDILNICE goji pod 1. in 2. : tekstilno-mehanski tehnik (predilska smer), tri leta delovnih izkušenj na področju predenja, triizmensko delo, trimesečno poskusno delo. ?• POMOČ PRI VODENJU PREDILNISKEGA ODDELKA ^ delavcev) ^°g°ji: urejevalec tekstilnih strojev (predilski mehanik) ali predilec, eno leto delovnih izkušenj na področju predenja, triizmensko delo, trimesečno poskusno delo. ^°d točko 3 se lahko prijavijo kandidati, ki ne izpolnjujejo najdenih pogojev, vendar s pogojem, da so končali poklicno šo-o kovinske usmeritve (ključavničar, avtomehanik, ipd.), kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne p.riJave z dok azili v kadrovski sektor delovne organizacije naj-*sneje v 8 dneh po objavi. £3 KOM PAS JUGOSLAVIJA organizacija združenega dela nuTELl KRANJSKA GORA j^°misija za delovna razmerja pri TOZD Kompas Hoteli ranjska gora objavlja prosta dela in naloge: VEČ NATAKARJEV Pr, ned°ločen nas goji: — iv. stopnja zahtevnosti gostinske usmeritve, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, pasivno znanje dveh tujih jezikov, poskusno delo 2 meseca. KUHARJA - MESARJA p* nedoločen čas goji: — IV. stopnja zahtevnosti gostinske usmeritve, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, poskusno delo 2 meseoa. J^HARJA SKUPINOVODJO ZA GOSTIŠČE JASNA p« nedoločen čas goji: — v. ali IV. stopnja zahtevnosti gostinske smeri, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, poskusno delo 2 meseca. 2ili ■ pr*Jave 8 dni od objave. Kandidati naj ponudbe z doka-k0n?- ^obrazbi in strokovnosti ter delovnih izkušnjah pošljejo ska za delovna razmerja pri TOZD Kompas hoteli Kranj-a gora, Borovška 100 JUGOBANKA Vp^jsija za delovna razmerja delovne skupnosti JUGOBAN-J* rB LJUBI J ANA objavlja dela oz. naloge: Rft^jNJE POSLOVNIH PROSTOROV V EKSPOZITURI 2a 4 i, b uie v popoldanskem delovnem času Kogoji: 3°nc^u"" osnovna šola, ^ ' mesece delovnih izkušenj na enakih delih in Poskusno delo 1 mesci fg?ne. Prijave /. dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v di e100n° kadrovskih zadev Jugobanke TB Ljubljana, Titova 32, q ' Ljubljana, v 8 dneh po objavi. s*J?'ldu izbire bomo kandidate pisno obvestili v 15 dneh po <^Jemu sklepa. ŽIVILA Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ n.sol.o. Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n.sol., Naklo, Cesta na Okroglo 3, TOZD Gostinstvo KRANJ, n.sol.o., Kranj, Maistrov trg 11 objavlja prosta dela in naloge VZDRŽEVALCA TOZD Pogoji: — IV. stopnja strokovne izobrazbe — smer vodovodni instalater, vozniški izpit B kategorije, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: DO ŽIVILA KRANJ, Naklo, Cesta na Okroglo 3 — kadrovska služba. Prijavljeni kandidati bodo o izidu izbirnega postopka pisno obveščeni v 15 dneh od opravljene izbire. Iskra ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n. sol. o. Delavski svet TOZD Tovarne posebnih telekomunikacijskih naprav Blejska Dobrava razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo VODJA TEHNIČNE SLUŽBE (ni reelekcija) Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — visokošolska izobrazba tehnične smeri — 5 let delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela — znanje tujega jezika — pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Jesenice Delavski svet TOZD Tovarne Elementov razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo VODJA TEHNIČNE KONTROLE Pogoji: — visokošolska izobrazba tehnične smeri — 5 let delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela — znanje tujega jezika — pogoji, določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj VODJA PLANSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE Pogoji: — visokošolska izobrazba tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri — 51et delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela — aktivno znanje tujega jezika — pogoji, določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Mandatna doba za vsa razpisana dela oziroma naloge je 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA TELEMATIKA, Kadrovska služba, Ljubljanska c. 24/a, 64000 Kranj, z oznako »za razpis TOZD FTN« ali z oznako »za razpis TOZD Elementi« Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po končanem roku za zbiranje prijav. O topil mi SO« Iskra ISKRA, Industrija širokopotrošnih izdelkov Široka potrošnja TOZD tovarna gospodinjskih aparatov, Škofja Loka, Reteče 4 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. KONTROLOR ORODIJ (1 delavec) Pogoji: — strojni tehnik ali KV orodjar, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo traja 3 mesece 2. STRUGAR Pogoji: — KV orodjar — strugar, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo traja 3 mesece 3. KURJAČ - STROJNIK CENTRALNEGA OGREVANJA Pogoji: — PK in opravljen tečaj za strojnika centralnega ogrevanja, poskusno delo traja 2 meseca Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo. ABC POMURKA Trgovska delovna organizacija GOLICA o. o. Temeljna organizacija ROŽCA o.sub. o. Jesenice — Delavska 11 Delavski svet temeljne organizacije ROŽCA v skladu z določili statuta razpisuje dela in naloge individualnega poslovnega organa VODJE TO ROŽCA za mandatno dobo štirih let Za vodjo temeljne organizacijo je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje in še naslednje zahteve: — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri — da ima najmanj pet let delovnih izkušenj — da izpolnjuje pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Jesenice Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter življenjepisom naj kandidati pošljejo v 20 dneh po razpisu \ Zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo TO ROŽCA" na naslov: Trgovsko delovna organizacija-GOLICA — Kadrovska slu/.ba, Jesenice. Titova 22. , Škofja Loka, Blaževa ulica 3 Pooblaščena DO za opravljanje strokovnih del SSS, Enota za gospodarjenje SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠKOFJA LOKA odbor za gospodarjenje objavlja zbiranje ponudb za oddajo poslovnih prostorov v najem poslovni prostor Blaževa ulica 10, velikost 19 m2. Poslovni prostor je namenjen uslužnostni dejavnosti in bo oddan v 3. gradbeni fazi. Ponudba naj obsega: — navedbo dejavnosti z opisom dejavnosti in dokazilom, izjavo, da ima ponudnik sredstva za adaptacijo zagotovljena in — višino najemnine za m2 poslovnega prostora. Interesenti naj oddajo ponudbe do 12. novembra 1986 v zaprti kuverti z vidno oznako »NE ODPIRAJ — PONUDBA ZA POSLOVNI PROSTOR« Najugodnejšega ponudnika bo izbrala komisija, ki jo bo imenoval odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Ponudniki bodo o izbiri pisno obveščeni v 15 dneh od dneva odpiranja ponudb. ESadria airways Komisija za delovna razmerja in izobraževanje objavlja prosta dela in naloge 1. PLANER - KOORDINATOR ZA POPRAVILA Zaposliti želimo enega delavca za določen čas s polnim delovnim časom — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu. Pogoji: — srednja izobrazba ekonomske ali tehnične smeri — 3 leta delovnih izkušenj na področju vzdrževanja letal, — aktivno znanje angleškega jezika in — izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju. 2. ADMINISTRATIVNO TEHNIČNI REFERENT Zaposliti želimo dva delavca za nedoločen čas spolnimdelov- nim časom Pogoji: — srednješolska izobrazba tehnične smeri — 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog — pasivno znanje angleškega jezika — znanje strojepisja in teleksiranja in — izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira kadrovska služba Adria Airways, Kuzmičeva 7, Ljubljana, 8 dni po objavi. Vlog brez dokazil ne bomo upoštevali. O dinu DINOS Delovna organizacija za pripravo sekundarnih surovin n.sol.o. 61113 Ljubljana, Titova cesta 118 DO DINOS LJUBLJANA TOZD Priprava odpadnih surovin Ljubljana, Titova 118 Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za DE Kranj. Savska loka 24, Kranj 1. SKLADIŠČNI KNJIGOVODJA IN POSLOVNI REFERENT 2. REZILEC 3. VOZNIK TOVORNEGA VOZILA IN STROJNIK NA STISKALNICI Pogoji pod 1. : srednja izobrazbe1, ekonomske ali upravno—administrativne smeri, poskusno delo 2 meseca pod 2. kvalificiran ali polkvalificiran delavec kovinarske smeri, po skusno delo 2 meseca pod 3. : poklicna šola za voznike tovornih vozil oziroma dva— ali triletna poklicna šola kovinarske smeri in izpit za voznika, poskusno delo 2 meseca. Dela in naloge pod točko 3 se opravljajo v skladišču Škofja Loka, Tavčarjeva 11. CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽIŠ-NIKA 64220 Škofja Loka, Stara Loka 31 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Centra slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika, Škofja Loka, Stara Loka 31, objavlja prosta dela in naloge 1. HIŠNIKA - KURJAČA 2. MIZARJA 3. PRIUČENE KUHARICE - 2 delavki Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. : KV monter ogrevalnih ali vodovodnih naprav, izpit za kurjača visokotlačnih kotlov, 1 leto delovnih izkušenj, izpit za voznika B kategorije pod 2. : KV mizar in 6 mesecov delovnih izkušenj pod 3. : priučena kuharica in 6 mesecev delovnih izkušenj Delovno razmerje pod 1 in 2 sklenemo za nedoločen čas s pol nim delovnim časom, pod 3 pa za določen čas s polnim delovnim časom — za nadomeščanje delavk, ki sta na porodniškem dopustu. Po pravilniku o delovnih razmerjih je predvideno po skusno delo. ki trja 2 oziroma 3 mesece. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na gornji naslov v H dneh po objavi. Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po izbiri (^®®iwiesglas 10. stran OBVESTILA, OGLASI TOREK, 11. NOVEMBRAjjfj slovenijales trgovina DO SLOVENIJALES TRGOVINA potrebuje delavko v POČITNIŠKEM DOMU GOZD MARTULJEK za pospravljanje in čiščenje doma ter za pomoč pri kuhanju in strežbi obrokov. Pogoji: končana osnovna šola, opravljen tečaj iz higienskega minimuma in želene delovne izkušnje pri podobnih delovnih nalogah. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjega dela pošljite v 8 dneh po objavi Sektorju za kadrovske in socialne zadeve, DO Slovenijales trgovina, Ljubljana, Titova 52. Za opravljanje navedenih del bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Višina OD je določena s pravilnikom o osnovah in merilih za OD. Kandidate bomo o izbiri obvestili v' 8 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD Družbeni standard. Informacije po telefonu 326-449. Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, o. sol. o. Na osnovi sklepov komisij za delovna razmerja temeljnih organizacij združenega dela razpisujemo naslednja prosta dela oz. naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: TOZD TOVARNA ŠTEVCEV 1. VODJA TEHNOLOŠKE PRIPRAVE PROIZVODNJE 2. VODJA PROIZVODNJE 3. SEKRETAR TOZD TOVARNA STIKAL 4. VODJA PROIZVODNJE 5. VODJA ODDELKA ZA EKONOMIKO TOZD TOVARNA SESTAVNIH DELOV 6. VODJA TEHNOLOŠKE PRIPRAVE PROIZVODNJE 7. VODJA GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE 8. VODJA PROIZVODNJE 9. VODJA TEHNIČNE KONTROLE 10. VODJA ODDELKA ZA EKONOMIKO 11. SEKRETAR (ki opravlja tudi dela oz. naloge pooblaščenega delavca za varstvo pri delu) TOZD VZDRŽEVANJE 12. VODJA ODDELKA ZA EKONOMIKO Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod točkami 1, 2 in 6: — visokošolska izobrazba strojne smeri pod točko 3: — visokošolska izobrazba pravne ali organizacijske smeri pod točko 4: — visokošolska ali višješolska izobrazba elektrotehniške, strojne ali organizacijske smeri pod točkami 5, 10 in 12: — visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske smeri pod točko 7: — visokošolska izobrazba strojne, organizacijske ali ekonomske smeri pod točko 8: — visokošolska ali višješolska izobrazba strojne ali organizacijske smeri pod točko 9: — visokošolska izobrazba strojne ali organizacijske smeri pod točko 11: — visokošolska ali višješolska izobrazba iz varstva pri delu, strokovni izpit iz varstva pri delu Skupni pogoji za razpisana dela: — 5 let ustreznih delovnih izkušenj — znanje tujega jezika — ustrezne organizacijeske in vodstvene sposobnosti — pogoji, določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Mandatna doba za vsa razpisana dela je 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj. SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS ♦ OBČINE ŠKOFJA LOKA Na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja objavljamo dela in naloge TEHNIČNEGA DELAVCA -SNAŽILKE za fotokopiranje in razmnoževanje ter za snaženje prostorov za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: — najmanj končana osnovna šola in nekaj delovnih izkušenj — enomesečno poskusno delo Posebni pogoji: deljen delovni čas Pisne prijave naslovite na naslov: Skupna strokovna služba SIS občine Škofja Loka, Spodnji trg 40, Škofja Loka, v 10 dneh od objave. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem razpisu. K T P SOZD KEMA Maribor KEMIČNA TOVARNA PODNART Kemična tovarna Podanrt p. o. Podnart objavlja prosta dela in naloge: SKLADIŠČNIKA — odpremljevalca Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, 12 mesecev delovnih izkušenj na področju skladiščenja, zaželen tečaj iz varstva pri delu in za voznika viličarja KV KLJUČAVNIČARJA Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri ali priučitev, želene delovne izkušnje Delo združujemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo vloge z ustreznimi dokazili v 15 dneh po objavi na naslov: KEMIČNA TOVARNA PODNART, splošna služba, 64244 Podnart. SLOVENSKE ŽELEZARNE LJUBLJANA ŽELEZARNA JESENICE o. sol. o. Jesenice, Cesta železarjev 8 Na osnovi sklepa delavskega sveta delovne organizacije Železarne Jesenice z dne 22.10. 1986 in v skladu z 91. čl. Statuta delovne organizacije Železarne Jesenice ter 124. in 125. čl. Samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v DO Železarno Jesenice razpisujemo proste delovne naloge: 1. PODPREDSEDNIK POSLOVODNEGA ODBORA DO ŽELEZARNA JESENICE za mandatno dobo 4 let 2. ČLANA POSLOVODNEGA ODBORA ZA SOCIOLOŠKO, PRAVNO IN KADROVSKO PODROČJE DO ŽELEZARNA JESENICE za mandatno dobo 4 let Kandidat pod 1 in 2 morajo poleg splošnih, z zakonom opredeljenih pogojev za navedene dela in naloge izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visokošolsko izobrazbo in 5 let uspešnega dela v gospodarstvu — da je ugleden družbenopolitični delavec z ugledom v širši družbeni skupnosti — da ima ustvarjalen odnos do uveljavljanja in uresničevanja samoupravljanja, do naše politične usmeritve, da je pošten, da odgovorno gospodari z družbenimi sredstvi, da spoštuje zakonitost, da ima pravilen odnos do ljudi ter da je sposoben povezovati pravice z obveznostmi in odgovornostmi. Kandidati naj prijave / dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno^ komisijo« v 8 dneh po objavi na naslov Kadrovski sektor — Železarne Jesenice, Cesta železarjev 8. 04270 Jesenice. TGorenjski zdravstveni c GORENJSKA LEKARN Kranj, Gosposvetska 12 center ^KARNA po. KRANJ Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4 leta 1. VODENJE IN ORGANIZIRANJE DELA v lekarni in galenskega laboratorija v lekarni Kranj 2. ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA v lekarni Bled 3. ORGANIZIRANJE IN VODENJE DEIA v lekarni Radovljica 4. ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA v lekarni Škofja Loka 5. VODENJE PLANSKO-ANALITSKE SLUŽBE 6. VODENJE RAČUNOVODSTVA Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati se naslednje pogoje: pod 1. — VII/2 zahtevnostna stopnja VIP farmacije — dipl. inž farm. strokovni in specialistični izpit, najmanj 5 let delovnih izkušenj, pod 2., 3., 4. — VII/1 zahtevnostna stopnja VIP farmacije — dipl. inž. farm., opravljen strokovni izpit, najmanj 5 let delovnih izkušenj pod 5. — VII. zahtevostna stopnja VIP ekonomska usmeritev — dipl. ekonomist, najmanj 4 leta delovnih izkušenj pod 6. — VI. zahtevnostna stopnja ekonomsko-računovod-ske usmeritve — ekonomist, najmanj 4 leta delovnih izkušenj ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega ŠTEFANA ŠIROKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena ali pisna sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Jensterlu za dolgoletno zdravniško pomoč, g. župniku za tople poslovilne besede in obred ter bratom Zupan za zapete pesmi. Hvala vsem tistim, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. VSI NJEGOVI Bled, 5. novembri 1986 SUKNO Zapuže vol- Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb industrije nenih izdelkov SUKNO Zapuže razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODENJE PRODAJNEGA SEKTORJA 2. VODENJE SPLOŠNO-KADROVSKEGA SEKTORJA Komisija za delovna razmerja pri delovni skupnosti skupnih služb pa objavlja prosta dela in naloge: 3. REFERENT ZA IZVOZ 4. KOMERCIALNI REFERENT 5. REFERENT DELOVNO-PRAVNIH RAZMERIJ Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izp0*" njevati še naslednje: pod 1. — višješolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delm in nalogah, aktivno znanje enega tujega jezika, sposobnost komuniciranja in organiziranja pod 2. — visokošolska oziroma višješolska izobrazba P^a' vne, upravne ali organizacijske smeri, 3 do 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah sposobnost komuniciranja in organiziranja Kandidati za dela pod točkama 1 in 2 morajo izpolnjevati tudi pogoje, določene z Družbenim dogovorom o uresničevanju ka-drovske politike v občini Radovljica. Mandatna doba za razpi' sana dela je 4 leta. pod 3. — visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske oziroma tekstilne smeri, aktivno znanje tujega jezika, 2 leti delovnih izkušenj pod 4. — višješolska izobrazba komercialne ali ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, sposobnost komuniciranja in organiziranja .. pod 5. — visokošolska ali višješolska izobrazba pravne a11 upravne smeri, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj Delovno razmerje pod točkama 3 in 4 bo sklenjeno za nedrtl°' čen čas, pod točko 5 pa za določen čas, nadomeščanje med porodniškim dopustom, s trimesečnim poskusnim delom. Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja pri SUKNO, TOZD Tekstilna tovarna Zapuže objavljamo naslednja prosta dela in naloge: 6. IZMENOVODJA V PREDILNICI ČESANE PREJE Pogoji: končana šola tekstilne smeri — predilec, V. stopnj3 zahtevnosti, 1 leto delovnih izkušenj, moški 7. VZDRŽEVALEC TKALSKIH IN PREDILSKIH STROJEv (2 osebi) Pogoji: končana šola za strojne mehanike oziroma ključavni; carje, IV. stopnja zahtevnosti, 1 leto delovnih izkušenj 8. KURJAČI VISOKOTLAČNIH KOTLOV (3 osebe) Pogoji: delavec z opravljenim tečajem za kurjača VTK ali do; končana šola kovinarske oziroma elektro smer' IV. stopnja zahtevnosti (TOZD nudi možnost za prid0' bitev usposobljenosti za kurjača) Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoj?^ pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: SUKNO Zapuže, Zap^e 10/a, 64275 Begunje. ALPETOUR SOZD ALPETOUR Škofja Loka, TOZD Potniški promet Kranj na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 30. l^-1986 razveljavlja v skladu s 14. členom pravilnika o delovni" razmerjih prosta dela in naloge komercialista v poslovalnic Brnik, objavljena v Gorenjskem glasu dne 17. 10. 1986, ker m več potreb. SOZD ALPETOUR Škofja Loka CREINA Kranj DO za proizvodnjo in servisiranje kmetijske mehanizacije obja' vlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge: 1. VEČ KOVINOSTRUGARJEV 2. VEČ REZKALCEV 3. VEČ DELAVCEV za delo v tehnologiji in vodenju skupin 4. REFERENTA ŽIRO RAČUNA Pogoji: pod 1. in 2.: poklicna šola ustrezne smeri in 2 leti delovnih iz kušenj, trimesečno poskusno delo pod 3.: srednja šola strojne smeri in 2 leti delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo pod 4.: srednja šola ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega očeta ANTONA DAGARINA upokojenca iz Zg. Bitenj 236 se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za podarjen0 cvetje in denarno pomoč. Hvala tudi g. župniku, pevcem lii vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčerka Marinka in Marta z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete MARICE KRŽIŠNIK iz Frankovega naselja 42, Šk. Loka se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sostanovaj^ cem ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili cvetje in J pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župnik * za lep pogrebni obred VSI NJENI !?5§M1. NOVEMBRA 1986 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 3au oglasi m 27 960 igitallA16_ gEaiatMtroli lpodani dva ZVOČNIKA JVC 100 W :'VC OJAČEVALEC 80W. Telefon JHj79___18573 Prodam GLASBENI CENTER gore- ^Uglgfgn 28-491__18796 J?rodam TUNER TECHNICS ST S ^-Jilefon 26-175. Kranj 18797 sta ioam TRAKTOR fiat štore 504, iem • mesecev, 500 ur s kompresor Er m. kiper ventilom, OS za traktor dr« unkolico 4t- CIRKULAR za razre; v- Milan Rupar, Hrušica 32, Jesenice __18798 ali^OTOR tomos avtomatik prodam fon ?,m?niam " nov HI-FI stolp. Tele- pp-p^^t^Jiune_18799 lenko x PRALNI STROJ. 'van Koto-'l^Hoj^gjje 26, Kranj 18800 l6to in ^ |ARvNI TV Ei Niš, star eno ""••p^HgLTeJefon 22-012 18802 ritr*uaiamk4~kanalni LIGHT SHOW v 5§M rfsbe 'n ohišje za žarnice. Cena hoVa'7 Da.mJan in Janez Kodrič, Preži- ^j^S!ed^-Mijno__18803 TftU/l t ^90dno prodam črno-beli ■ ,e|efon 27-376, int. 27 dopoldne _ 18804 vljer, PRALNI STROJ rex, obno-*Hrai0nl50000 din- Edo Koželj, Pot '•^^IllJi^Orehek, Kranj 18805 3 |6ta arn barvno TV iskra azur, staro "~p^Sgtp_n 27-749_18806 let barvni TV elektronik, star 9 Gradn;i,U90dni ceni- RaJko Djorem, ^|ggya9i, Radovljica 18807 hita^°-REKORDER prenosni VVHF 282i"riPr°dam. Telefon 81-441, int. ~^aJLdo14. ure 18808 prodam Me s T1 malo rabljene zimske GU-Ooe| Mplat|šči 165x13, primerne za ' ""arkun, Bašelj 24, telefon 45-334 18675 golf novo VLEČNO KLJUKO za ,n°vi tip. Telefon (064)21-188 ^--- _18843 sPlati-mal° rabljeni zimski GUMI ,ISc' za fička. Telefon 42-531 ^------__18844 f0nd°Rd^ suha bukova DRVA. Tele- -Y^JIL_ _18845 NO p°dno Prodam brezhibno CISTER-43 re,na, 2700 litrov. Svoljšak, Zbilje ____18846 ^tw?arn polsuha bukova DRVA in PotjnlCo VOLNO. Soklič, Češnjica 22, ">rigade' na'°8e' P,ani> lfcv|**» Poročila, hitenje v krULtn'h gozdovih. Boj za Hje n» za novo, boljše življe-st "., Uc v polnočni uri, se-ošt ,a,,ie podrtih dreves, Se^Vllčenih s kolobrojem, v|: avUanje poročila o opra-jJJnen> delu. Popravilo po-Vi^ne8a gradu, uvajanje no-cej. te"nologij dela v gozdu, h„Je.nie ran vojne vihre za O' ,epši dan. Ugodno prodam uvoženi otroški kombiniran VOZIČEK. Mišo Nenadič, Pristava 69/a, Tržič_18854 Prodam REPO. Klanec 37, Komenda _18855 Prodam PREPROGO 3 x 2 m, močne rdeče barve, ročno delo, čista runska jumbolija. Telefon 34-556_18856 Prodam PEČ na trdo gorivo loka-term, pralni STROJ niš in otroški AV-TOSEDEŽ. Ojsteršek, Trg Rivoli 7, Kranj, telefon 23-849 dopoldne 18857 Prodam nov električni BOJLER 80 litrov, 15% popusta in CISTERNO crei-na 1700 I ali zamenjam za večjo. Franc Urbane, Pangeršica 9, Golnik, telefon 46-160_18858 Ugodno prodam 20 kg BELTONA številka 4. Kuralt, Sitarska 19. Prodam OPEL kadet, letnik 1971. Cena 60 M. Tel.: 42-077. Ugodno prodam Z 750 SC, letnik 1979. Voglje 58 vozila Prodam neregistrirano Z 750. Ogled petek dopoldne, torek popoldne. Po-kopališka 28, Kokrica, Kranj 18534 Prodam GOLF, letnik 78. Telefon 27-237, popoldne_18885 Prodam Z 101, letnik 74, registrirano do junija 87. Stojko, Podpulferica 1, Šk. Loka_18886 Ugodno prodam Z 101, letnik 78, 60.000 km, malo karamboliran (prednji levi blatnik) z izredno veliko rezervnimi deli. Hafner, Grenz 3, Šk. Loka 18887 Prodam GOLF JGL, letnik 82, prevoženih 47.000 km, cena 225 SM. Telefon 26-340 _18888 Prodam STREHO za golfa, 5 vrat in 4 kg modre metalne BARVE. Janez Pirnat, Kovačičeva 3, Kranj_18889 Prodam 125 P, letnik 77, karamboli-ran. Telefon 74-852_18890 Prodam GOLF JGL. Telefon 28-342 po 14. uri.__18891 VOLVO 144, letnik 72, registriran do 12 septembra 87, prodam. Informaci-je po tel. 74-937_18892 Prodam osebni avto VVARTBURG, letnik 71, registriran in vozen. Cena 35 SM. Vodopivčeva 10, Kranj, telefon 37-084___18893 Prodam RENAULT 4 TL, letnik 79, z novo školjko. Telefon (064) 76-209 ali 76-231, do 14. ure_18894 Prodam Z 101 GT 55, letnik 83, pre voženih 26 000 km. Irena Pirnat, Smi-dova 12, Kranj-Čirče _18895 Prodam PRIKOLICO za osebni avto ali primerno za traktor. Janko Poga-čar. Krnica 27, Zg. Gorje_18896 GOLF diesel JGL, bel, aprila 84, dobro ohranjen, garažiran, prodam Ogled po 16. uri in v nedeljo dopoldne. Tome, Pot na Jošta 2, Kranj 18897 Prodam FIAT 126 P, letnik 82. Rep-nik, telefon 42-378_18898 Prodam FORD fiesto, letnik 77, zale-ten, registriran do oktobra 87. Dem-šar, telefon 60-986_18899 VW passat diesel, letnik 80, 56.000 km, dodatno opremljen, dobro ohranjen, ugodno prodam. Šport bif-fe, Žabnica 34_18900 Prodam ka ramboliran GOLF. Ruči-gajeva 33, Kranj, telefon 24-689 18901 Prodam TOVORNI AVTO TAM 5000 kiper, vozen, in motorno ŽAGO kontra-stihl, telefon 69-070_18902 Prodam terensko vozilo LANDRO-VER z vgrajenim motorjem 220 diesel. Ogled po 18 uri. Klemen Svatovšek, Cesta 1. maja 16, Kranj 18903 Stari dobri gozdni delavci odhajajo v tovarne, upravitelj uči nove, ki prihajajo iz drugih republik, osnov urejenega dela v gozdu. Gradi ceste, poti, gradi stavbe, mostove, se bori proti ujmam. Sam je, zaupa sebi in svojim sodelavcem, zaupa gozdu, ki ga ima rad. Skoraj dlakocepsko mora izpolnjevati plane, pogozduje, seka, skrbi za stotero delavcev in gozd. Mora biti trden in odločen, mora se boriti za življenje gozda in njegovih prebivalcev, mora se boriti za človeka. Tri desetletja neguje krajino in gozd, tri desetletja se bori z znanjem in neznanjem, živi in mineva. Posluša šelestenje bukve, ki ji pravi mati gozdov, in jelke, ki mu daje kubike. Posluša ročne žage, ki pojejo pesem življenju, posluša ropot motornih žag, žičnih žerjavov, traktorjev, hi! nad konji, ropot hlodov, ki udarjajo drug v drugega pri ročnem spravilu. Posluša spomladansko ljubezensko pesem divjega petelina in mogočni jelenov ruk v jeseni, posluša zvonenje zvoncev na planinah in gamsov pisk v skalnih prepadih Košute. Gleda slap v Zalem potoku in gradi delavski center v Medvodah, posebno pa skrbi za sadike v drevesnici. Lipov list pade na tla in se umiri, macesni kot lučke na grobu zažarijo v zelenih okoliških gozdovih Tebi, upravitelj, v čast in slovo. Izpolnila se Ti je želja, da imajo Tvoje gozdove v rokah mladi gozdarji, ki nadaljujejo Tvoje delo s poštenjem, znanjem in ljubeznijo. Upravitelj, hvala Ti, ker smo bili lahko Tvoji sodelavci. Jurij in gozdarji GG Kranj MAZDA 1500, obnovljena, registracija julija 87, in rezervne dele prodam. Telefon 50-558_18904 Prodam LADO 1200 po delih. Ribno 135, Bled_18905 Prodam Z 101 C, letnik 81. Telefon 74-535, zvečer_18906 Prodam VW 1200, letnik 75. Brezje 29, Tržič_18907 Prodam Z 101 za dele. Janez Krek, Barbara 15, Šk. Loka_18908 Prodam vozen RENAULT 16 za 25 SM. Telefon 81 -441, int. 20-13 18909 Prodam Z 750, letnik 73, neregistrirano, vozno. Hafner, Sv. Duh 164, Šk. Loka_18910 TRAKTOR zetor 25-11 prodam. Tele-fon (061)653-121_18801 Prodam neškropljena jabolka zlati delišes in mošanke po 100.— din in levi prednji KOLOTEK za LADO 1200. Sobota in nedelja od 15.—18. ure, čez teden od 17—18. ure v garaži za sodiščem. Fink, telefon 064 21-909 18103 OSNOVNA ŠOLA BRATSTVO IN ENOTNOST KRANJ objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj oziroma po dogovoru. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi. ŠPORT IN REKREACIJA ŠKOFJA LOKA Podlubnik 1/c objavlja prosta dela in naloge za opravljanje po pogodbi o delu v zimski sezoni 86/87 pri žičniških napravah na Starem vrhu, in sicer: 1. BLAGAJNIKA - na spodnji postaji sedežnice 2. VEČ STREŽNIKOV - pri sedežnici in vlečnicah Delo je priložnostnega značaja (pogodba o delu) v času obratovanja. Prijave sprejemamo do 28. novembra 1986 na naslov: Šport in rekreacija, Škofja Loka, Podlubnik 1/e. Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c tel.: (064) 35-770 Nudimo več vrst ogledal, garderobne stene, mizice, kotne letve ter več vrst okrasnih letev za uokviranje slik in gobelinov. Se priporočamo! iiaw.ot»yema Prodam: ŠTEDILNIK na drva, električni ŠTEDILNIK, plinsko PEČ in ZIBELKO. Britof 277, telefon 39 305 _18809 Prodam "ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 2 elektrika). Jelar, Frankovo naselje 94, Šk. Loka 18810 Prodam novo lutzovo PEČ. Viktor Pustavrh, Ješetova 7, Stražišče— Kranj _18811 Prodam zelo dobro ohranjeno pohištvo za DNEVNO SOBO. Telefon 38 737__18812 Prodam kuhinjsko MIZO in raztegljiv FOTELJ. Naslov v oglasnem oddelku. _____18813 Prodam dva KAVČA in dva FOTE-LJA, cena ugodna. Gojko Savič, Fran-kovo nas. 53, Šk. Loka_18814 Prodam REGAL za 15 SM, dobro ohranjen. Ogled popoldne, Rdjemato vič Šučo, Ljubljanska c. 6, Kranj 18815 Ugodno prodam trajnožarečo PEČ plamen Agata Tubias, Golnik 47, tele-fon 46-505_18816 Prodam termoakumulacijsko PEČ 2 kVV. Mira Rihtaršič, Dražgoška 6, Kranj_18817 KUPPERSBUSCH za etažno goreva-nje in navadni naprodaj. Gostilna Be-nedik, Stražišče —Kranj, telefon 28-030___18818 Prodam novo, še zapakirano trajnožarečo PEČ magma po ugodni ceni Kozjek, Ribno 51, Bled___18819 Prodam PEČ za centralno kurjavo zrenjanin, z bojlerjem, cena zelo ugod na, kurjena eno sezono. Dominko, te-lefon 79-641, popoldne_18820 Prodam trajnožarečo PEČ gorenje. Telefon 45T55_18876 Prodam dva stara gostinska ŠTEDILNIKA: 1 plin, 1 elektrika, in novo klubsko MIZO alples Gostišče Draga v Begunjah_ 18877 Prodam rabljeno francosko POSTc-LJO Telefon 27-749___ 18878 Poceni prodam rabljeno PEČ" ferro-therm. Trboje 30 18879 Poceni prodam KAVČ, 2 FOTELJA in MIZICO Ogled od 15. do 16. ure. Von-ćina, V. Vlahoviča 4, Kranj_18880 Prodam otroško POSTELJICO. Telefon 61-973 18881 Prodam dobro ohranjeno SPALNI-CO, cena 70.000. Šifra: Ugodno 18882 Nujno in poceni prodam SPALNICO (orehova korenina) in dva JOGIJA. Telefon 81-790, od 17. do 19. ure ali pisno. Alenka, Nikolavčič, Titova 2, Je-senice__18883 Prodam nov KUPPERSBUSCH štedilnik (Ribnica) za etažno ogrevanje, 14 kW, 10 % ceneje. Telefon 79-584 _18884 gradbeni mat. Prodam 150 m2 rabic MREŽE, 40% ceneje. Betonova 28, Kokrica, telefon 25-046_18837 Prodam strešno KRITINO špičak. Telefon 79-661 int. 27, dopoldne 18838 Ugodno prodam CEVI za centralno kurjavo, 2 radiatorja, OKNO in VRATA. Telefon (064) 82-048_18839 Rabljena garažna VRATA, polna, poceni prodam, in zamenjam trofazni betonski MEŠALEC za enofazni oz. prodam. Telefon 75-073_18840 Prodam 60 m2 POBJONA. Telefon 80-438, popoldne_ 18841 PRODAJA KNJIG na področju Slo phihediive venije. Delo je terensko, zaželen lasten prevoz. Šifri živali Prodam 20 do 150 kg težke PRAŠI-ČE. Stanonik, Log 9, Šk. Loka 18740 BIKCA, starega 8 mesecev, in KRAVO po izbiri prodam ali zamenjam za jalovo. Šušteršič, Dol 5/a, Medvode _18821 Prodam polovico TELETA. Ribno 27 _18822 Prodam čistokrvne siamske MAČKE mladičke, stare 4 mesece. Robert De-želak, Blaževa 3, Šk. Loka_18823 Prodam TELICO, brejo 3 mesece. Virmaše 87, Šk. Loka_18824 Prodam TELIČKO, staro 8 tednov. Starman, Pungert 8, Šk. Loka 18825 Prodam po izbiri KRAVO ali TELICO, breji 9 mesecev. Šmartno 5, Cerklje __18826 Prodam 4 mesece brejo TELICO. Li-kozar, Trg. D. Jenka 6, Cerklje 18827 Ob koncu novembra bom prodajal 2 meseca stare rjave JARKICE. Sprejemam naročila. Stanonik, Log 9, Škofja Loka_18828 Prodam TELE staro 10 dni in BIKCA simentalca. Čirče 17, Kranj 18829 Prodam mesnate PRAŠIČE za nadaljnjo rejo Miro Bajd, Križe 81 18830 Prodam ZREBICO pramo, staro 5 mesecev. Grašič, Črnivec 9_18831 Prodam perzijskega MUCKA. Zgoše 61, p. Begunje_18832 Prodam BIKCA, starega 6 tednov. Telefon 65-026_18833 Prodam 17 mesecev starega KONJA, 5 mesecev staro ŽREBICO, oba norik, in TELICO simentalko, brejo 5 mesecev. Anton Mrak, Zg. Lipnica 19, telefon 74-822_18834 Prodam KRAVO s teletom. Zgoša 49, Begunje_18835 Prodam TELE, staro 10 dni. Poljče 7, Begunje _ 18836 Prodam KONJA, vajenega kmečkih del. Arh, Srednja vas 15, v Bohinju _18874 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Marija Janša, Zasip, Stagne 7, Bled _18875 ilanonanja Mlad par išče STANOVANJE (ali» garsonjero) v Kranju. Šifra: Redna plačnika_18863 Lastniško konfortno dvosobno stanovanje in garažo v Ljubljani zamenjam za enako v Kranju. Telefon (064) 23-885 _18864 Študentka ob delu išče SOBO v Kranju. Telefon 36-729_18865 Mlada uslužbenka išče SOBO v Kranju (manjša pomoč starejši osebi). Šifra: Nujno__18866 posesti Prodam PARCELO z lokacijo. Šifra: Blizu Kranja__18867 Prodam starejšo HIŠO s 400 m2 zemljišča v Dolenji vasi 24, Selška dolina. Možnost adaptacije na priglasitev. Telefon (066) 75-000, po 15. uri __18868 HIŠO na obrobju Ljubljane s centralno, telefonom, vrtom, lep razgled, prodam ali zamenjam za hišo v Kra-nju. Šifra: Vižmarje__18869 Hišo ali večji vikend (lahko nedokončano) kupim na Gorenjskem. Po nudbe z opisom in fotografijo objekta. Samo Fujan, Rhedaerstrasse 22 D 4830 Guetersloh (ZRN) PS. 18870 kupim Kupim MOTOR za VW 1200 L. Tele-fon 49-001_18859 Kupim R 4 TLS, letnik 77, za rezervne dele. Sporočite pismeno na naslov Andrej Trobec, Log 12, Šk Loka stanje in ceno vozila_13860 Kupim otroško KOLO za 7 let ali za-.nenjam za fotoaparat kodak 160 EF-elektronik iz ZDA. Adem Herič, Gore nja vas 51, 64224 Gorenja vas 18861 Kupim TELIČKO ali BIKCA simentalca, starega 14 dni. Vinko Treven, Lani-še 4, Sovodenj, telefon 69-083 18862 V Frankovem ali Hafnerjevem naselju iščem VARSTVO za petnajstmesečnega sina. Šifra: December 86 18873 zaposlitve KVALIFICIRANO ŠIVILJO ali krojača s prakso redno zaposlimo Delo dopoldansko, sobote proste, OD 150.000. Telefon 28 520 18720 in nedelje DO 28, tudi sobote 18721 Zaposlim KV ali PKV SLIKOPLE-SKARJA. Dušan Bizant, Britof 9, telefon 39-552 18724 Ženska išče redno zaposlitev na domu (sestavljanje, montiranje plastika).Ponudbe pošljite na šifro: Selška dolina 18871 PLESNI TEČAJI v Kranju - Delavski dom, vhod 6 TOREK: 11. novembra — 19.00 začetni za mladino, 20.30 nadaljevalni tečaj NEDELJA: 16. novembra — 17.30 tečaj disco plesov in ročk' and rolla, 19.00 nadaljevalni tečaj 20.30 začetni za starejše. Vpis v Delavskem domu pred pri-četkom tečaja! VABI VAS PLESNI KLUB. 18872 ZAHVALA Ob tragični smrti dobrega moža in strica MATEVŽA KRTA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lep obred, govorniku Gasilskega društva Primskovo za poslovilne besede, pevcem Društva upokojencev Kranj in zvonarjem. Posebna zahvala velja dr. Štularju in patronažni sestri Žutki za zdravljenje pred tragičnim dogodkom. Žena Marija V torek, 4. novembra 1986, smo v ožjem družinskem krogu pospremili na zadnjo pot našo drago in skrbno ženo, mamo, staro mamo, sestro in teto IVANKO MESEC roj. Hafner Toplo se zahvaljujemo vsem, ki ste zasuli njen grob s čudovitim cvetjem. Posebej se zahvaljujemo Domu upokojencev in osebju internega oddelka bolnice na Jesenicah (soba št. 18), pevcem DPD Svoboda Primskovo in DPU Kranj ter č. g. župniku za pogrebni obred in poslovilne besede. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, pradeda, tasta, brata in strica ALOJZA ZUMRA st. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter vsem, ki ste ga številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku, pevcem in govorniku za lep pogrebni obred. VSI NJEGOVI V SPOMIN Srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate pa še živijo in solze naše zdaj tvoj grob rosijo. Danes mineva leto dni, odkar nas je zapustila naša draga žena in mamica MICI PINTAR Zahvaljujemo se vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob. Mož Tone, sin Toni in hči Milena z Miranom Šk. Loka, 11. novembra 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame MARJETE OLIFČIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in-podarjeno cvetje, sosedom pa za vso pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala dr. Rusovima za dolgoletno požrtvovalno zdravljenje, kot tudi zdravstvenemu osebju internega oddelka Bolnišnice Jesenice. Hvala tudi sodelavcem OŠ dr. Janez Mencinger Boh. Bistrica in TOZD-a za PTT promet Škofja Loka, krajevni organizaciji ZB, govorniku krajevne skupnosti za poslovilne besede, zastavonošema, pevcem bratom Zupan za lepo petje in g. župniku za pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Bohinjska Bela, Bled, Poljane nad Šk. Loko, 10.11.1986 NOVICF IN DOGODKI GLASOVA ANKETA Zavetišče PD Križe v Gozdu Betonska veselica vnetih planincev Gozd, 11. novembra — Minuli sončni in topli petek popoldne so prizadevni kriški planinci pripravili, kot so sami rekli, betonsko veselico. Pri zavetišču v vasi Gozd nameravajo zgraditi še en pomožni objekt. Najbolj zaslužni, da so v petek »slavili« betonsko veselico, so bili pri dosedanji gradnji pomožnega objekta Janko Likar s sinom Ivanom, Franc Česen s sinovoma Brankom in Francijem, Božo Donik, Pavel Štular, Stane Hočevar in Jože Stegnar. Graditi so ga začeli s prostovoljnim =_=___=== delom junija letos (potem, ko so na podoben način pred zavetiščem zgradili tudi betonsko plesišče) po načrtih inž. Bojana Prešerna s Pristave. Predračun znaša sicer skoraj 16 milijonov dinarjev, vendar računajo, da bodo precej »prihranili«, saj je glavni izvajalec udarniško delo. »Danes imamo betonsko veselico,« je v petek pripovedoval predsednik Planinskega društva Križe Janez Stegnar. »Okrog 15 se nas je tokrat zbralo, da po izgradnji temeljev in drugih delih zgradimo še ploščo. To smo imeli letos v programu, prihodnje leto pa bomo nadaljevali. Menimo, da nam bodo tudi v prihodnje pomagali mladinci in drugi krajani.« Janez Stegnar, predsednik PD Križe Božo Donik, gospodar Zavetišča v Gozdu Glede na delovno in uspešno tradicijo kriških planincev, ki bodo čez tri leta praznovali 40-letnico društva, jim lahko verjamemo, da bodo tudi ta objekt zgradili. S prostovoljnim delom so namreč 1953. leta zgradili Kočo na Kriški gori, jo potem razširili s salonom, depandanso in 1977. leta še s prizidkom. Podobno so zgradili pred 12 leti žičnico in 1979. leta Zavetišče v Gozdu. »Zdaj ima Zavetišče v Gozdu, ki je odprto oziroma oskrbovano z dežurstvom ob koncu tedna, za sindikalne ali druge skupine pa ga odpremo kadarkoli po dogovoru, deset ležišč. V salonu pa je prostora za 40 ljudi. V pomožnem objektu bomo uredili sanitarije in drvarnico, povečali bivalni prostor in pridobili nekaj dodatnih ležišč,« je med betoniranjem plošče pripovedoval gospodar Zavetišča Božo Donik in dodal, da se organizirane skupine ob koncu tedna lahko dogovorijo za obisk tudi po telefonu, številka 57-150. Udarniško gradnjo, s katero bodo prihodnje leto nadaljevali je v petek vodil 55-letni Janko Likar, ki je hkrati gospodar Koče na Kriški gori. »Naše društvo ima 360 članov; nekateri so za-res prizadevni. Pri tej gradnji pa moram še posebej pohvaliti mladince, pa tudi nekateri krajani nam pomagajo. Saj je takale betonska veselica čisto prijetna. Pri hodnje leto pa bomo začeli tudi na Kriški gori obnavljati staro kočo in salon.« A. Žalar Kdo je pojedel prvo in edino hruško v sadnem vrtu štirirazredne šole v Mošnjah_ Malica iz šolskega sadovnjaka Mošnje, 7. novembra — Podružnica radovljiške osnovne šole v Mošnjah je pred dvema letoma dobila ob šoli nekaj zemljišča, na katerem je po nasvetu in ob strokovni pomoči Tineta Benedičiča, priznanega sadjarskega strokovnjaka iz bližnjega nasada Resje, uredila sadni vrt s tridesetimi jablanami in hruškami. Letos je prvo drevesce že obrodilo, edini sadež pa je jeseni skrivnostno izginil. »Ko bodo drevesa polno obrodila, bomo pridelali dovolj sadja za šolsko kuhinjo in še nekaj ga bo ostalo,« je povedala Mihela Kristan. »Naš namen je, da bi se mladi pobliže seznanili s sadjarstvom in da bi se pozneje kdo tudi navdušil za sadjarski poklic« Kaj ste letos delali v sadnem vrtu? »Pobirale smo kamenje in plele,« so kot v zboru odgovorile tretješolke Mateja Debelak, Eva Svete, Tina Ober, Katja Finžgar, Tamara Fala-dore . . . Delale so le tisto, kar znajo in zmorejo; vsa strokovna dela pa je opravil inženir Tine Benedičič. »Me še ne bomo dočakale jabolk in hrušk iz našega sadnega vrta, zato pa jih bo že hrustala moja mlajša sestrica Branka,« je dejala Katja. »Letos je sadje povsod dobro obrodilo. Pri nas smo naredili tudi mošt,« je bila zgovorna Mateja. »Od vsega »dela« v sadovnjaku mi še najbolj ugaja plezanje po drevesih,« je še hudomušno pripomnila. »Pri nas pa imamo le tri sadna drevesa. Samo sliva je obrodila, vse drugo je bilo prazno,« je h klepetu dodala Eva iz Mošenj. Še bi kramljali z mošenjskimi šolarkami — pa kaj: tovarišica Slavka jih je že vabila na delo v šolski sadovnjak. C. Zaplotnik Sadovnjak je nastal s pomočjo krajevne skupnosti, matične osnovne šole Antona Tomaža Linharta iz Radovljice, sadjarjev iz nasada Resje in z delovno vnemo učencev in zaposlenih v šoli. Ko so pripravljali zemljišče za posaditev s sadnimi drevesci, so se potili vsi — poleg šo- larjev tudi kuharica Štefka Mencinger, vodja šole Mihela Kristan in to-varišici Slavka Reš in Irena Vuga. Letos skrbijo za sadovnjak predvsem učenci drugega in tretjega razreda, v »učilnico na prostem« pa je tovarišica popeljala že tudi prvo-šolce. Gradnja čistilne naprave na Jesenicah Vse odplake v čistilno napravo Jesenice, 3. novembra — Pri savskem mostu na Javorniku so začeli graditi čistilno napravo, ki bo stala milijon 137 tisoč dinarjev. Gradili jo bodo dve leti in pol, ker se bo denar zbiral počasi. Vse odplake, ki se zdaj zbirajo v glavnem jeseniškem zbiralniku, odtekajo v Savo in s tem precej onesnažujejo njen zgornji tok, predvsem Moščansko jezero. Zato so se v jeseniški občini že pred dvema letoma odločili, da bodo na Javorniku zgradili čistilno napravo za 30 tisoč enot, ki bo zadostovala do leta 2000. Investitor čistilne naprave je komunalno podjetje Kovinar, gradila pa jo bo temeljna organizacija Gradbinca iz Kranja — Jesenice. Čistilno napravo bodo postavili za komunalne odpadne vode, fekalne vode iz gospodinjstev in Železarne (brez industrij ;kih vod) ter odpadne vode iz bolnice Jesenice. Bo mehansko biološkega tipa, z anaerobno (brez kisika) stabilizacijo aktivnega blata v gniliščih. Odločili so se za gradnjo v nadstropju, saj prostor na Javorniku, poleg savskega mostu, ne dopušča drugačne gradbene izvedbe. Okolja čistilna naprava ne bo onesnaževala, če bo le pravilno delovala, odpadke pa bo deloma koristno uporabilo kmetijstvo, deloma pa jih bo- do vozili na odlagališče na Malo Me-žaklo. Predračunska vrednost te jeseniške naložbe je milijon 137 tisoč dinarjev. Največ denarja bodo zbrali iz sredstev samoupravnega sporazuma za gradnjo čistilne naprave, iz denarja vodne skupnosti Gorenjske, sredstev sporazuma za razširjeno reprodukcijo, kreditov in denarjem samoupravne komunalne skupnosti Jesenice. Zaradi počasnega zbiranja denarja bodo čistilno napravo postavili v dveh letih in pol, drugače bi lahko obratovala že po letu dni. Delavci komunalnega podjetja Kovinar so septembra že začeli graditi dovozno cesto in opravili začetna za-meljska dela. Še preden pa bo čistilna naprava, ki pomeni za JesAoiee precejšnjo pridobitev, za Gorenjsko in Slovenijo pa čistejšo Savo, poskusno začela obratovati, bodo morali od ploščadi pri predoru na Hrušici do Koroške Bele ustrezno povezati kanalizacijsko omrežje, ga pregledati in izločiti hudourniške vode. D: Sedej V torek, 11. novembra, ob 18. uri bo predavanje Edvarda Primožiča Fotografiranje v ateljeju v klubu Fo-tokino kluba Janeza Puharja v Kranju, Delavski dom (vhod 6). Vljudno vabljeni! Natečaj za ureditev središča Kranja Kranj, 8. novembra — S pripombo, da postopek kasni in zato odlašanje ni več dopustno, je kranjski izvršni svet sprejel predlog za razpis anonimnega javnega natečaja za ureditev središča Kranja, predvsem območja, kjer že stojijo hotel Creina, Gimnazija, banka in kjer je že načrtovana nova stavba Uprave za notranje zadeve. To so objekti, ki jih bo treba pri nadaljnjem urejevanju upoštevati, prav tako pa bo zasilno sanirana tudi skrajno nemogoča situacija na kranjski avtobusni postaji. Za natečaj, ki bo objavljen v časopisu Delo, bo zanesljivo veliko zanimanja. Vabljive so tudi nagrade. Prva znaša 2,5 milijona dinarjev, druga 1,9 milijona, tretja pa 1,6 milijona dinarjev. _jk Prihodnjič še množičneje Škofja Loka, 8. novembra — Z družabnim srečanjem v športni dvorani Poden so se v soboto zvečer končale 6. sindikalne delavske športne igre občine Škofja Loka. Udeležba na sklepni slovesnosti je bila presenetljivo dobra, vzdušje pa prisrčno. Zmagovalci so bučno slavili svoje uspehe, drugi pa so upali, da bodo prihodnje leto njihove uvrstitve boljše, čeprav na sindikalnih igrah velja geslo: ni najvažnejše zmagati, ampak predvsem sodelovati. Letne sindikalne igre predstavljajo skupaj z zimskimi, ki jih bodo v Škof j i Loki tudi organizirali, celovito predstavitev športne aktivnosti članov škofjeloškega sindikata. Dobra je bila tudi organizacija tekmovanj; za to ima največ zaslug odbor in še posebej gonilna sila Marjan Kalamar. Pogovarjali smo se s štirimi udeleženci letošnjih iger. Ivan Tavčar od Sv. Duha, zaposlen pri SGP Tehnik Škofja Loka: »Bil sem član kegljaške ekipe našega podjetja, ki je zmagala. Najnevarnejši tekmec nam je bil Alples, ki smo ga premagali za 25 kegljev. Aktivno se ukvarjam s kegljanjem kot član ekipe Lubnik, ki tekmuje v gorenjski kegljaški ligi. Smo v zlati sredini. Za šport je v Tehniku dovolj zanimanja. Na letošnjih sindikalnih igrah smo imeli tri ekipe samo v kegljanju, razen tega pa smo bili v balinanju tretji, v namiznem tenisu četrti in prav tako četrti v nogometu. Skupno je Tehnik šesti, čeprav nismo imeli ženskih ekip.« Lojze Arh iz Škofje Loke, zaposlen v ABC Pomurka Loka: »Kot član ekip ABC sem kegljal in igral odbojko. Pri kegljanju se nismo posebej dobro izkazali, v odbojki pa smo bili povprečni. Vendar sta pomembnejši množičnost in sodelo- vanje kot pa tekmovalni rezultat. Zasnovo sindikalnih iger podpiram in naj še naprej ostanejo. Organiza; tor je je treba pohvaliti in Jim J.^ vse priznanje. Iz našega kolektiv sodeluje na športnih igrah vec d lavcev iz uprave kot pa iz trgovin, kar je razumljivo, saj je v trgovsKi mreži deljen delovni čas, delo ob sobotah, materinske družinske obveznosti in podobno.« .„ Jana Bernik w Železnikov, zaposlena v Zdravstvenem domu Skorja Loka: »Ekipa Zdravstvenega doma, za katero sem tekmo- vala, je bila ekipno tretja, kar kaže, da smo bile srednje uspešne. Najbolje smo se odrezale v plavanju m bojki, drugje pa smo bile slabše. Jaz sem tekmovala v odbojki, v plavanju in ekipnem teku. V potjetju imamo organizirano rekreacijo m to skupaj z upravnim organom občine. Organizacija letošnjih iger Je bila na splošno dobra, čeprav je pri' hajalo do pomanjkljivosti, še posebno pri plavalnem tekmovanju. Drugo leto bomo spet sodelovale. Nas je sicer malo, vendar smo športno zelo aktivni.« Milena Kof-dež iz Škofje Loke, zaposle; na v srednji družboslovni in jezikovni šoli Borisa Zi; herla v Škotji Loki: »Nisem tekmovala, sodelovala Pa sem pri organizaciji sindikalnih iger. Danes skrbim za družabne igre, ki jih bomo imeli med glasbo in drugimi točkami na prireditvi. O sindikalnih igrah vse najboljše. Glede na to, da so bile šele šeste in je na njih sodelovalo prek 1100 udeležencev in nad 300 ekip, je to znak, da so se uveljavile in bodo ostale tradicionalne Skupaj z zimskimi igrami pa pred; stavljajo celoto športne aktivnosti članov sindikata v škofjeloški občini.« J. Košnjek Štirideset let Krojeve uporabne modne kakovosti S šopkom spominov nazdravili prihodnosti Škofja Loka, 7. novembra — Pet imen, pet pionirjev, ki so pr^ štirimi desetletji začeli na dveh Unrinih šivalnih strojih, bo S vselej zapisanih v kroniki Modne konfekcije Kroj. V teh letih J tovarna in njen trdoživ, samorastniški kolektiv previharil št^K, ne razvojne tegobe, vzcvetel in postal pojem za uporabna, rt10** na in kakovostna oblačila, dovzeten za vse, kar je novega, bolj5 ga, sodobnejšega. Dosedanjo življenjsko pot Kroja je na nocojšnjem praznovanju rojstnega dne orisal slavnostni govorec, gorenjski partijski sekretar Boris Bavdek. Med drugim je dejal, da je tovarna 1971. leta, ko je na Trati z novo obleko odela sodobno tehnologijo, izvozila za 110.000 dolarjev konfekcije. V petnajstih letih pridne in natančne loške šivilje, ki so krajše obdobje na zahodu prodajale celo s Krojevo zaščitno znamko, niso dobile iz tujine niti ene reklamacije. Letos bodo svojo modo, znanje in delo prodale že za 1,8 milijona dolarjev. Približno 43 odstotkov kostirfljj ženskih in moških plaščev, ki jih $ do ukrojile in sešile, bodo prodale tuje. . p. Medtem ko Krojevi oblikovale1 P^ birajo številne diplome na sej**1.^ mode, ko se v nabavi trudijo kuP^, čim bolj kakovostne tkanine in f1^, ne dodatke, v šivalnici napraviti ^. enakomernejše šive in v prodaji ,.Q delke čim bolje prodati, pa ne spu niti načrtovalci prihodnjega razv°J V dveh, treh letih bodo zaokrožili "vj, menjavo zastarelih in iztroše*1 0 strojev z novimi, sodobnimi. -zdaj pa so skupaj z drugimi go^t skimi konfekcionarji pred pomeffL no naložbo, nakupom računalni5 vodenega elektronskega stroja .Q krojenje, s pomočjo katerega b na delu deset, dvajset ali trideset J so izročili jubilejne nagrade, "tisti ^ ki so več kot četrt stoletja zV^< Kroju, pa priložnostne zlatnike- *?\ stavo med temi delavci nosi An1 i Damjan s 34 leti povezanosti s t°^\Jj no. Nenazadnje so se na Pr0„sf!jVj spomnili tudi petih pionirjev, °^vr Kroja, med njimi še posebej do«? j letnega direktorja Vinka Primož^