»H m^ja ruk daa sobot, in prasnikov. j^ued dsilf excspt Satuišsj«. Sund»y« »»d Holidais. ......... PROSVETA _ glasilo slovenske narodne podporne jednote Ursdnlikl tn up rt m Uk I prostorit MIT South Ltwi>daU A ta. Offlcs oI Publlcation: 1657 Sautk LawndaU Ava. Tslcphon«, Rockw«U 4904 ljrI^YEARXXXL Osna Uata Ja $6.00 Mlin Juuar? 1«. UM. tt MM iMMt-off 1M ' *> Cki—u. minah. M»«trr Um Act of Cuair«« uf Marck i. U7I. CHICAGO, ILL., CKTKTKK. 17. NOV KM UR A (NOV. 17), 1138 BubacrtpUon (6.00 Y«arly ftTEV.—NIIMRKR 22« Accapiattca for msiling »t «pecial rata of posUg« providad far in aaeUon 1101, Act of Oct 9, 1917, authuriaad on Juna 14, 1911. iasega cerkvenega bogastva v NEMČIJI Hitlerjeva policija aretirala 50,000 zidov nacijska cenzu-RA PRIDIG Dunaj, 16. nov. - Va pastir-to pisma katoliških škafov in pridige duhovnikov bodo morale liti predložene cenzorju predno bodo prečitaha na prii-iic»h, se glasi vest iz zanesljivih Tirov. Nacijski tisk sicer to za-jika, toda katoliški krogi trdijo, di cenzura pride. Berlin, 16. nov. — Glasilo Hitlerjeve osebne straže zahteva zalego ogromnega premoženja katoliške cerkve v Nemčiji. V članku "Cerkvena država v državi" glasilo piše o moralni pokvarjenosti katoliških duhovnov, "ki v svojem sovraštvu do države in ljudstva nočejo in niso tudi spo-iubni upravljati lastnine nemškega naroda. Ako jim kdo zaleže posestva, jim ne vzame ni-tesar, o čemur bi lahko trdili, d« j« v resnici njih lastnina. Katoliška cerkev je dobila o-gromna posestva in bogastvo od prejšnjih vladarjev in jih je tpruvljala v svojo lastno, ne ljudsko korist." Glasilo omenja gozdove, igromna zemljišča, pašnike, rud-like in tovarne, ki jih poeeduje katoliška cerkev v Nemčiji. Napadi" je tudi nemške intelektualce kot "intelektualne zveri Domače vesti Ob biki I Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete je 15. t. m. obiskal Frank Jerovšek iz Krajana, Pa. Novi grobovi na za padu Pueblo, Colo. — V enem tednu so tukaj umrli Margareta Igan od nekod od Kolpe, Martin Si-monič, star 43 let in bivši ameriški vojak, ki zapušča tri hčere, ter 13-letna Marta Barkar, rojena v Ameriki. — Dalje je umrla slovenska nuna Jožefi na Godec, ki tu zapušča starše, doma iz Dobropolja, tri brate in dve sestri. Clevelandske vesti Cleveland. — Zakonska dvojica Frank Jelarčič je te dni v svojem ožjem krogu obhajala jubilej srebrne svatbe. — Joe Birk, znani gostilničar, se je zadnje dni vrnil z veliko srno z lova v Kanadi. — Dne 16. oktobra zjutraj je umrl Vincent Rupnik, predsednik društva Strugglers št. 614 SNPJ. Podrobnosti pridejo. Miru med CIO in ADF še ne bo Tekstilna unija izstopila iz CIO Pittsburgh, Pa., 16. nov. — Konvencija Odbora za industrijsko organizacijo se je včeraj izrekla za ustanovitev permanent-ae organizacije vseh pridruženih unij, kar pomeni, da dualno vod- itvo v ameriškem delavskem gi .banju ostane in da se bo vojna tm pa jih je posvarilo, da mefj Lewteovo organizacijo In W»hovo "arijsko" pradedstvo ne1....... 4 * bo ščitilo pred usodo, kakršna je toletela Žide. Berlin, IG. nov. — Hugh R. filson, ameriški poslanik v Berlinu, se je včeraj oglasil v ura-iu nemškega zunanjega ministra Ribbentropa. Govorila sta o aituaciji v Nemčiji, ki jo je iz-*v*la protižidovska gonja. Wil-lon bo danes odpotoval domov. Ravmond H. Geist, ameriški feoeralni konzul v Berlinu, je v zvezah z nemškimi avtoritetami, ker hoče dobiti infor-■*ije, kakšna usoda je zadela P^minentne Žide, ki imajo moČ- * ekonomske zveze z Ameriko. 1'anika med 800,000 Židi v em^'Ji se je povečala, ko so P^ele krožiti govorice, da bojo nacijKke tolpe navalile na ži-J*ake hiše, ki niso bile razde-** v protižidovskih demona-tracijah. Nacijske oblasti so same pri-J™. da je bilo okrog 60,000 ši-aretiranih v zadnjih dneh. T°*tevi|0 se ujema z židovskimi o aretacijah. Prominent-■ pravijo, da usoda ži-jetnikov zavisi od Hit-»J* MnoKo prominentnih Židov * "'tlerjeva policija poslala v ^"tracij.ka taborišča, kjer **«Jo opravljati težka dela napadajo ^riike liste 16. nov. - Der An glasilo nacijske stranke, r,' j 'ne*Voršld listi zaprav-7 *nar s tiskanjem lažnji-» |Kir»H-.i| o Nemčiji. "Medna-n» židovski zarotniki bi mo-1 v, ^'tif da bo vsak proti nam '" m. udarec priletel nazaj," "Vlade, ki se hočejo ^»"Hi Vdovskemu vplivu, naj » JSS£:,,rvi -ivo- ^/foti kontroli gorske industrije J '1""*"' 16. nov. — Javni _ inrf. .!.In direktorji mlekarske Petere je federalna kršenja prot it rastnega pripravljajo na o-H-»rili ne bodo proti fe-k"*tnU in reguliranju "ije, obtožila »t nt Ameriško delavsko federacijo nadaljevala. Resolucija glede ustanovitve permanentne organizacije je bila sprejeta po kratki debati. Prej je bilo soglasno odobreno poročilo proti sklenitvi miru z Ameriško delavsko federacijo. Navdušenje delegatov za nadaljevanje vojne se je nekoliko jhladilo ko so bili informirani, da je osem tekstilnih unij v Pro-videncu, R. L, izstopilo iz odbora CIO in pristopilo v Ameriško delavsko federacijo. Te unije imajo 6000 članov. Oblačilna unija International Ladies' Garment Workers, ki ima četrt milijona članov, je izstopila iz Lewisove organizacije zadnjo soboto. Harry Bridges, predsednik mornarske unije in direktor CIO v zapadnih državah, je v svojem govoru dejal, da odbor CIO ne sme dati najmanjše koncesije ADF. "Ako bi mi revidirali svoje stališče, ne bomo dobili opore pri članstvu unij ADF," je bil njegov argument. Konvencija je zvišala ases-ment članom pridruženih unij. Vsak član bo moral plačevati pet centov več v sklad CIO. Industrijski sveti In druge odboru CIO pridružene grupe bodo morale plačati |26 za čarter. Židovske organizacije apelirajo za pomoč Riga, Latvija, 1«. nov. — Posebni odbor, ki reprezentlra židovske organizacije na Poljskem, Je naslovil apel Ameriki, Angliji, Franciji, Argerttlni In Južnoafriški uniji, naj prispevajo v sklad za financiranje o-skrbe 12,000 poljskih Židov, ki so bili pred nekaj tedni izgnani iz Nemčije in Gdanska. Odbor se zahvaljuje poljski vladi, ker Je zavzela humanitarno stališč napram izgnancem- FRANCIJA NE BO OVIRALA NACU-SKE EKSPANZIJE Hitler bo imel proste ro-ke v vzhodni Evropi GARANCIJA FRANCOSKE MEJE Pariz, 16. nov. — Daladierje-va vlada je pripravljena skleniti kupčijo s Hitlerjem, ki bi dala diktatorju proste roke v vzhodni Evropi, obratno pa bo ona zahtevala garancijo nedotakljivosti francoske meje ob Porenju. Neki visok francoski uradnik je dejal, da je bila že postavljena baza kooperaciji med Francijo in Nemčijo. Obe državi se odpovesta vojni kot sredstvu poravnave konfliktov. Vsi spori se bodo reševali pri konferenčni mizi. V Parizu pravijo, da bo nov sporazum med Francijo in Nemčijo sličil nemško-angleškemu dogovoru, ki sta ga podpisala premier Chamberlain in Hitler na monakovski konferenci. Ta dogovor uključuje provizijo, da se Anglija in Nemčija ne bosta nikdar več borili v vojni druga proti drugi. Ako bi se pojavila kriza, kakršna se je med Nemčijo in Češkoslovaško, med Francijo in Nemčijo, bi jo državi poravnali na sličen način kot na monakovski konferenci. Nemčija bo lahko izvajala svojo politiko v vzhodni Evropi in Francija je ne bo ovirala pod pogojem, da ostane njefiii ftieja vama pred napadom. Hitler bo imel nevezane roke pri širjenju propagande v vzhodni Evropi in ekspanziji do Črne ga morja. Daladler, kakor vse kaže, je uverjen, da bo Hitler držal besedo, da ne bo okupiral Ataacije-Jx)rene, provinci, ka teri je dobila Francija od Nem čije po svetovni vojni. Protinacijšhe demonstracije v New Yorku New Vork, 16, nov. — Množica več tisoč oseb se je včeraj zbrala ob pomolu, kjer je bil zasidran nemški parnik Bremen, in demonstrirala proti na cijski persekuciji Židov. De-monstrantje so nosili napise: "Proč s Hitlerjem," "Ustavimo Hitlerja" in "Parniki nacijske Nemčije ne smejo biti v new yorškl luki." Demonstracije so organizirali komunisti. Visok častnik organizira fašiste Komunistično vrtanje v uniji UAWA Wa*ihington, D. i\ 16. nov.— Diesov kongresni odsek, ki preiskuje neameriške aktivnosti, je včeraj odkril, da je Charles Bruce Swift, visok častnik v ameriški bojni mornarici — organizator ameriške fašistične organizacije Srebrne srajce. John C. Metcalfe, ki zbira fašistični material za Diesov odsek, je pričal pred odsekom, da Swift izrablja tvojo oficirsko službo za razširjanje fašistične organizacije. Metcalfe je povedal, da je o tej stvari informiral odgovornq poveljnike v mornarici, ki so se baje Čudili, ker niso o tem nič vedeli — kljub temu ni poveljstvo mornarice do danes še nič storilo, da bi pozvalo Swifta na odgovor. V ponedeljek jt Diesov odsek spet imel komuniste "na karpe-tu". Zaslišan Je bil Zigmund Dobrzynski iz Detroita, organizator avtne unije št. 206, ki organizira avtne delavce pri Fordu. Dobrzynsk! je na dolgo in široko pripovedoval, kako komunisti rujejo v njegovi uniji, William VVeinstone, tajnik komunistične stranke v Michiga-nu, ga je večkrat poklical k sebi in ga rotil, naj skrbi, da bodo vsa važna mesta v uniji v rokah komunistov. Pred vsem je hotel, da morajo tajnik, blagajnik in tovarniški nadzornik biti komunisti. VVeinstone Je zaupal Dobrzyn-skemu, da Je unijf avtnih delavcev Št. 206 velfke VttŽnfifrtl za komunistično stranko; če bo stranka kontrolirala to unijo, bo imela velik vpliv nad uvtno industrijo in bo v stanju izvrševati pritisk na ameriško vlado z namenom, da iztisne lz vlade koncesije za Sovjetsko unijo . . . Dalje je Dobrzynski povedal, kako njegova unija neprestano financira propagando raznih organizacij, ki so pod kontrolo komunistov. Neprestano prihajajo zunanji "gostje" na seje in apelirajo za prispevke, nakar komunisti v uniji brž predlagajo in zagovarjajo vsoto iz blagajne. Predlog Je navadno sprejet. Lindbergh bi rad Uvel v Berlinu Berlin, 16. nov. — Prijatelji Charlesa A. Llndbergha, slovU tega ameriškega letalca, pravijo, da bi Lindbergh rad prebil zimo v Berlinu, kjer bi Imel naj- ROOSEVELT OSTRO OBSODIL PER-SEKUCUE ŽIDOV Amerika in Anglija pošljeta protest Hitler^ jevi vladi OBRAMBA AMERIŠKEGA KONTI-NENTA Waahington, D. C., 16. nov. — Predsednik Roosevelt je vteraj ožigosal persekucljo Židov, v Nemčiji kot pojav, "ki je skoro neverjeten v civilizaciji dvajsetega stoletja." Obsodbo je lire-kel na konferenci s reporterji. katerim je povedal, da j« protižidovska gonja deloma vzrok, da je odpoklical poslanika H. R. VVilsonu iz. Berlina. To sicef ne pomeni, du je Amerika pretrgala diplomatične stike z Nemčijo, ampak vzelo bo precej Časa predno se bo poslanik vrnil v Berlin. Medtem, ko postajajo protefti ameriških židbv in tudi katolikov čedalje glasnejši proti na-cijskemu barbarstvu, se vršijo razgovori med VVashingtonom In Londonom, da vladi pošljeta skupni protest Nemčiji. Agitacija je v teku, da se tudi Francija pridruži protestu. Z namenom, da Amerika in Anglija demonstrirata svojo politično solidarnost, so bila pogajanja glede sklenitve novega trgovinskega pakta, ki naj bi ukijučeval tudi Kanado, po*|M<šena. Pakt bo morda podpisan v četrtek. "Poročila It Nemčljt «Mptrt* kuclji Židov so alarmirala ameriško javno mnenje," Jt rekel Roosevelt. "Jaz sam ne morem verjeti, da Je kaj takega mogoče v civilizaciji dvajsetega stoletja. Z namenom, da dobim Jasno sliko o situaciji, sem instruiral državnega tajnika, naj pozove poslanika VVilsone iz Berlina." Wanhlngton, D. CH 1«. nov. — Roosevelt je včeraj dejal, da o-brani trn ameriških mej ni več sa mo ameriški problem, temveč problem vseh držav na amerl škem kontinentu. Odgovornost za novo obrambo, ki je posledica nepokoja na drugih kontinentih in vojnih priprav, ne morejo no siti samo Združee države, tem več vse ameriške republike in Kanada. večjo priliko za proučevanje In raziskavo letalske znanosti. Pred nekaj tedni Je ameriški letalec dobil visoko odlikovanje od Hitlerjeve vlade. mlekarske Industrije v osred njih državah. Med obtoženci -o dr. Bundesen, predsednik mest-nega zdravstvenega departinen ta. dva njegova asistenta, policijski kapetan Daniel GllbeH, direktorji mlekarskih družb in več uradnikov unije razvažakev mleka. ________ Matthews obdolžen krivega pričanja Akcija juttičnega departmenta te obeta WaHhlngton, D. C. — (FP) — J. B. Matthews, stavkolomski uradnik Consumers Research Inc., mož, ki je dejal, da je Shiriey Temple, mala filmska igralka, orodje komunističnih agitatorjev, je bil obdolžen krivega pričanja pred Diesovint kongresnim odsekom, ki preiskuje neameriške aktivnosti. Proti njemu je nastopil A. J. Isserman, delavski odvetnik ii Nevvarka, N. J. Isserman je pozval člane kongresnega odseka in federalni justični department, naj nastopijo proti Matthewsu, ker je pod prisego izpovedal, da je Consumers Research plačala $100 nekemu komunističnemu odvetniku, nakar Je federalni delavsty odbor umaknil obtožbo, ne da bi prisilil korporacijo na pristanek prej podanega odloka, "Korporaeija nI nikdar plačala $100 komunističnemu od-vetnlku," jt rtktl Isserman. "Ztdtva jt bila poravnana, ko jt naznanila, da st bo pokorila odloku delavskega odbora. To potrjuje tudi pismo odvetnika Consumers Research Inc." Isserman Jt dejal, da Mat-thewsu, bivšemu komunistu, ki se Je "izpreobrnir, nihče več ne verjame. Diesa, načelnika kongresnega odttka, pa j t opozoril, da jt on sam v svojem govoru po radiu izjavil, da to bUt vst priče, ki »q nastopile prad njs-govlm odsekom, zaprisežene In da bodo kaznovano, At st bo dokazalo, da so st lagals. Mat-thew* jo predložil dolgo listo Imen voditeljev delavskih, progresivnih In liberalnih organi zacij, "ki so odprti In tajni za vesnikl komunistov." Stavka v podjetju Consumers Research Int. v New Jerttyju je bila zlomljena, ko so Mat-thews In drugi direktorji najeli profesionalne stavkolomce In nahujskali farmarje proti stav karjem, fleaire vaij* »| Yerfce f ekHct eUvfct. paeuraje tavamo tete New Masno izseljevanje Židov iz Nemčije Načrt predložen angleški vladi tando«, 16. nov. — Na pri poročilo Jotepha P, Kennedyja, ameriškega poslanika v i^ondo-nu, st Jt angleška vlada pričela zanimati sa načrt masnega izseljevanja Židov Iz Nemčije Načrt Je sestavil in predložil an gleški vladi Kennedy, dasi to še ni uradno potrjeno. Brttske kolonije, domin ion i in teritoriji, nad katerimi Imajo Anglija. Francija, Belgija iti Holandska mandat, naj bi sprejel! večino izmed 800,000 nemških Židov v smislu predloženega načrta. Kennedy se Je včeraj posvetoval s Chamberlainom In zunanjim ministrom Hailfaaom o Izvedbi načrta. Angleški premier Je včeraj sprejel deputacijo vodilnih Židov v parlamentu. Govorili so o problemu, kje naj nemški židje dobijo domovino. Ali so sestavili kakšen načrt, še ni znano, židovsko deputacijo so tvorili lord Samuel, lord Bearsted, rabinec Joseph H. Hertz, Neville J. laki, Lionel 4s Kotsehild In dr. fheim We|jM»maM Hagae, Hoieadefcs, 16. nov. — Dr. II. Colinn, predsednik ho-landake vlade, Je včeraj odprl diskusijo v parlamentu o problemu Židov, ki so pobegnili is Nemčije na llolandskft. pejal Je, da llolandska ne fmore sprejeti U-sočev beguncev In da se Je njegova vlada pričela pogajati a BENSON OBLJUBIL PODPORO ZMAGOVALCU Reakcija bo skuiala uničiti progresivno gibanje NEZADOVOLJNOST MED FARMARJI St. Paul, Minn. — (FP) — £1-mer A. Benson, ki Je bil poražen pri volitvah, ko je ponovno kandidiral za governerja na listi farmarsko-delavske stranke, Je lajavil, da bo podpiral "liberalni program" zmagovitega republikanskega kandidata Ha-rolda Stassena. V prihodnjih dveh letih bo Benson skušal str-miti razcepljene sile svoje stranke In neprestano opozarjal ljudstvo na obljube, ki Jih jt dajal Stassen v volilni kampanji. Slednji je naglašal, da bodo re-veži dobivali večjo podporo, da bo Izboljšal sistem starostne pokojnine In znižal davke, če bo izvoljen sa governerja. V privatnih razgovorih Je Stassen sam naglfišal, da obljubo nt pomtnijo niš. "Dobro pazita, kaj st bo zgodilo z delavskim gibanjem v Mlnnesotl v prihodnjih letih," Je dejal pred svojimi pristaši. "Mi ga bomo uničili." Stassen si Jt ''ispotodU" mnogo točk in gesel iz platforme farmar-laborltov. Teh točk ne bo mogel uveljaviti, čeprav bi hotel, ker bodo v državni zbornici Imeli večino republikanski sttrugardisti. Vzrokov, da Je bil Benson poražen, je več. Naraščujoče nezadovoljstvo mtd farmarji In razočaranje nad > federalnimi farmskimi zakoni Je bil eden vzrok, razkol med delavci pa drugi. Blatenje Bensona pred Diesovim odsekom, kl Je prišlo prav republikancem v volilni kampanji, Je rezultiralo v padcu glusov, poleg tega pa Je nastal razkol med člani farmarsko-delavske stranke. Stranka Je bila v dveh taborih. Te in druge okolnost! pridejo v poštev v zvezi s porazom Bensona. Značilno Je dejstvo, da so reakcionarni demokratje oddali svoje glasove Stassenu, da porazijo Bensona. Gallagher, kandidat za governerja na demokratski Usti, Je dobil neznatno žtavilo glasov, "Začasni poraz ne bo ustavil našega |>ohodaJe dejal Benson po volitvah. "Konsolldlrall bomo spet naše sile In šil naprej, Uverjen sem, da bo ljudstvo, ko bo doživelo razočaranje, ponovno podprlo našo stranko." Amerika zahteva odškodnino od Nemčije Berlin, 16. nov, — Reprezen-tant ameriške vlade Je danes formalno zahteval, da mora Nemčija plačati odškodnino za uničen«) In i*>škodovano lastnino Američanov v teku velikih protižidovskih izgredov. Zahteva Je uključena v noti, kl Je bila danei predložena Hitlerjevi vladi. Morilec iene obsojen v zapor Chicago, 16. nov, — James K. Matter, industrijski Inženir, kl Je ustrelil svojo ženo, Je bil po poroti «|>osnan sa krivega, nakar gs je aodnlk Robert J. Dun-ne obsodil v dvajsetletni aapor, Porotniki so se posvetovali vet ur predno so podali svoj Izrek. Veliko Britanijo, Francijo, gijo, Dansko In Avltel glede kooperacije pri iskanju zavetja sa ž!do\ske begunce. Holandska Jt postavila le dve veliki kjer so PBOSVET* PROSVETA THE KNLHillTFNMBNT CLASILO 1» LASTNINA HLOVKNUfc* NA»OOW» PODTOBNB jrVMOTU Ors*a mi mU ,1» " i Mt»w »»UmmI H«.WK Mrtj NinhlM a* <»«•• CkU««> t> MnI^M^U^IM M* M *** to Otowv 9TJ# « Mto Uto. M H m M M»| M f"i SubMription r*U* i fi* Um »UM« i >U.» m rmj. hi » ctototo, to >• p^ltnlnu Ad»«rtUI»« r«U» <*> Mrr*w»r»it.—MMuarrtpU vi eammuni-' "nrrMi^l -' mru*im will «wt to r«turmmi. OifcM ^ ( aferi«. PU>». v«-m»«. »'U to r»Uur«»4 JU«irtliit| r«U* ( NtoM ■Up-rtphf, Mck M to4»' tor Mir i Nult« m »M. bar t«-a itd • »M— pkotfveta MiT-M 1». Lft«»4aW A.a.. (kto«». MINItKI OF THE rKUMUTKP ^MP v tklmnh prlja-r l. to k • Uma Milu. PoMrtU to to a« 'Mi IM M natoft m mm Kemal Ataturk J Kemal Ataturk, ustvaritelj in prvi predsed-nik turške republike ter oče moderne Turčije, ki Je zadnji teden umrl, je bil ryed največjimi osebnostmi, ako ne največja zgodovinska osebnost, ki je kila iz svetovne vojne. Zgodovina od svetovne vojne sem bo noti-rala več političnoiekonomsko-socialnih diktatorjev, toda le enega samcatega kulturnega diktatorja. To je bil Ataturk. Mustafa Kemal paša — kar je bil Ataturk pred in med vojno — se ni proslavil s tem, da je pokopal gnilo otomansko cesarstvo in da Je prvi rebeliral proti zavezniški mirovni pogodbi ter Iztiral grško armado iz Smiroe; to so v njegovem času in sporedno z njim dosegli tudi drugi. Kemal se je proslavil s tem, da je s peščico pristašev drzno pokopal vse staro turško življenje in zgradil novo turško državo v vseh fazah življenja. Izvršil je, kar se je pred njim zdelo nemogoče! Revolucija, ki je preorala Rusijo, je tudi prinesla kulturne reforme, ampak za Leninovo revolucijo je Rusija odštela milijone mrli-čev in morje krvi in krvavi račun še danes ni zaključen. Se več — Leninova revolucija je izzvala prelivanje krvi in delavski razdor po vsem svetu, končno pa je izzvala fašistično kontrarevolucijo po vsem svetu, ki obratno ter« ja nove milijone mrličev in nova morja krvi. O kakšnem krvavem plačilu za Kemalove reforme pa sploh ni vredno govoriti! Kemal Je na miren način, toda z odločno voljo pokopal kalifat in izlam na Turškem s poligamijo in haremi vred — pokopal je barbarsko orientalsko oblačilo in dal ženi civilno in politična svobodo — pokopal je arabsko pisavo ter pognal vse Turko v šolo civilizacije; dal je Turkom politične, ekonomske in socialne reforme, o kakršnih niso nikdar prej sanjali — tako da je Turčija danes lahko svetal zgled marsikateri civilizirani in demokratični državi. Vse to je Kemal Izvršil v dobrih petnajstih letih. Resnično je bil Kemal Ataturk, veliki turški svobodomislec, velikan — kateremu se lahko pokloni ves napredni svet. Veliko vprašanje Je, če bodo oni, ki zdaj vzamejo v Turčiji vajeti v roke, obdržali in nadaljevali njegovo kolona! no delo. Hearst odhaja 2e lani smo opazili, da je Hearstovo časopisje precej oraehtalo svoj uredniški ton napram Rooaeveltu. Prejšnja naravnost divjaška gonja proti novemu d«*a!u je prenehala v Hearstovih listih. Istočasno je Hearst precej omilil svoje "rdele strašilo". Med tem smo opazili, da je več Hearstovih dnevnikov odšlo po gobe. Prenehali so. Drugi Hearstovi dnevniki, ki .to uhajali v enem mestu, ho se spojili; čikaški jutranji dnevnik se je skrčil v majhno, tabloldno obliko, lk-arst je tudi začel prodajati svoje radiopostaje in drugo lantnino. Kaj *e je zgodilo s Hearstom? Nekaj luči o tem jo podal Ferdinand Lund-berg zadnji teden v newyorškI reviji The Na-tion. I.undberg poroča, da Hearstova Časnikarska podjetju stalno propadajo valed silnega padca naročnikov in oglaševalcev. Velike is-gube no vrgle HejtrMa v položaj, v katerem Je primoran na počasno likvidacijo svojega, imperija. Hearst še* nI bankrotiral; še vedno je vreden okrog 40 milijonov dolarjev, toda veli* k! deficiti mu lahko v nekitj letih požrejo ves ta kapital. To je prisililo Hearsta, da spet igra vlog*' demokrata! IlearstoNcga tiska ni prav nič škoda — in čim prej likvidira, tem bolje za ameriško ljudstvo. Hearst, stari demago*. čigar tisk je bil dolga leta pravi škandaf za Ameriko, ai je sam izkopal Jamo, v katero idaj |utda . . Glasovi iz naselbin Nekaj o medaljah, špiritistih in drugih utvareh ' Cleveland, O. — V naši slovenski metropoli se vedno kaj novega pripeki. Oni dan so lokalni slovenski listi poročali, da so nekateri rojaki dobili medalje. To so poročali tudi drugi listi. Tiste medalje so bile v obliki odlikovanj. Med drugimi je ta čast zadela tudi Toneta in Jožeta Grdi-no, in to od same jugoslovanske vlade. Zakaj, kaj to pomeni? Ali diši kaj po fašizmu ali nacizmu? Ameriški državljani pa dobe odlikovanja od druge vlade! Vsakdo ve, da dvema gospodarjema se ne more služiti. Kaj takega se ne bi zgodilo Vsaj v Nemčiji ali Italiji, kjer se bi kaj takega smatralo za neke vrste Izdajstva. Res, čudo prečudno. Kaj pa zadnje volitve? Kot se razvidi iz Časopisnih in številnih ljudskih razočaranj, ho zadnje volitve pretresle in močno razočarale vso demokratsko mašinerijo, ko je val republika-nizma poplavil skoro vso Ameriko. Ljudje se kar ne morejo na-čuditl, kako in kaj je bil vzrok temu preobratu in porazu ter tej veliki spremembi, da je novi deal doživel tako velikansko brco. V resnici ni kaj takega nihče niti zdaleč pričakoval. Gotovo pa je, da bo letošnji volilni rezultat zelo vplival na glavne volitve.leta 1940. Prav lahko se zgodi, da bo takrat šel ta val še naprej in prinesel Še hujši poraz za novi deal in demokrate. Kakor se razvidi, so republikanci kar raesipavall denar in na naj nesramne jll način lagali in blufali ljudi proti gotovim kandidatom, na primer proti Bcnso-nu v Minnesoti, Murphyju v Ml-chiganu, Earlu v Perm i in proti La Follettu v Wisconsinu — proti možem, ki so bili vse skoz pošteni progresivci, kar je bil zlasti Benson. Po sedanjem demokratskem porazu bo mnogo Slovencev v državi Ohio izgubilo delo, to je okalna In državna dela, katera x>do prevzeli republikanci. Kakor se da sklepati, je k zmagi republikancev veliko pripomogel sedanji ohijskl governer Davey, ki s« je kot demokrat strašno maščeval nad svojo lastno stranko, ker g»J« pri primarnih volitvah zavrgla. Temu se bi lahko reklo ogabno izdajstvo nad svo-' jo lastno stranko. Veliko je tudi pripomogel prepir in nesloga v demokratski stranki sami. In to posebno v Ohiu in Penni. Ljudje so res čudni. Takoj prenedlajo, ampak bogvaruj, da bi presedlali na delavsko ali celo socialistično stranko oziroma program. Bognedaj te nesreče! Se bo slal>o. še bo kriza in brezdelje ter druge take čedne pritlkline! Kam vraga se je skril Apiriti-zem?! Pred nekaj leti se je tukaj tako razširilo to "gibanje", da je bilo grdo. To je vera v duhove, Češ, da "pridejo nazaj." Kadar imajo Špiritisti svoje seje oziroma siance, se zapro v temačne sobe, v tajlnstvene prostore, pa nekaj brbrajo in obdr-* a vaj o pošastne ceremonije — in v tako pripravljeni atmosferi se "prikatojo" duhovi pokojnih sorodnikov, ki se snidejo z Živimi in z njimi tudi "govorijo" 1 Po pravici povedano, je to največja bedarija. Gotovi ljudje in prefri gane i pa so s tem delali denar Barbarski nacizem Vsa Amerika — celo največji ameriški re-akeionarjf kot Hearst, Homer in Al Smith — se agrafta nad bestialnostjo llitlerjevsga režima v Nemčiji, ki ae Je tadnji teden sna**l nad Judi zaradi atentata na tajnika nemškega po. slanika v Parizu. Mladi židovski fanatik je ubil tega tajnika — in divjaški Hitlerjev režim odredi maano maščevanje nad vsemi Židi v Mil na račun nevedne mase, kajti bedakov je povsod dosti, ki se pustijo blufarjem skuhati. Toda tega zadnji dve leti tukaj ni več opažati. Nekateri so mnenja, da so se prefrigani špiritisti potuhnili in bodo spet prišli na pokrije, čim se jim bo nudila prilika. Izdajstvo v Monako vem. Večjega in podlejšega izdajstva si pač niso mogli izmisliti londonski in pariški izdajalci demokracije. Nihče si ne bj bil kaj takega mislil zlasti od Francije. Kje je ljudska fronta? Ali so se vsi poskrili pred strahovlado fašizma? Kakor je razvidno, ni ni-kakšnih protestov. Medtem pa izdajalci demokracije dobivajo zaupnice in celo diktatorsko moč od parlamenta. Res žalostno, da se je za zjokati nad celotno sedanjo situacijo in demokracijo, ki je toliko obetala. Saj jo še celo navidezni delavski voditelji gazijo. Da, res je prežalostno. Hitler in Mussoilni, predrzna nadu-teža, se lahko na vsa svoja široka usta smejeta ljudski nevednosti in neslogi. In kaj pa je s katolicizmom v Nemčiji? Kakpr kažejo poročila iz Nemčije in bivše Avstrije, tam prav trda prede klerikali-zmu. Hitler in njegovi pajdaš niso prijatelji papeža in klerika-lizma oziroma katolicizma. Ali ni čudno? Njegov kolega Musso-iini pa se hlini papežu in katolicizmu. On pač ve, kje ga čevelj žuli. To se pravi, da v Italiji ne bi mogel tako diktirati brez papeževe pomoči, v Nemčiji pa je to lagje in nihče ne protestira, niti papež ne. Pa poglejte v naše ali pa v svetovno katoliško časopisje, ka ko se zgraža nad španskimi loja-listi, da so rdeči mesarji, ki na debelo mesarijo in koljejo ter mučijo škofe, kanonike, menihe in duhovnike, posiljujejo nune, podirajo in požigajo cerkve in kloštre itd. Istega početja dol-žijo ruske boijševike, mehiške, francoske in druge rdečkarje. Ampak proti nacijem in Hitlerju protestirajo prokleto malo, četudi v resnici le on zatira katoliško vero, zapira duhovnike in menihe, spravil pa se je tudi na kardinale (monakovskega in dunajskega). Samo rdečkarje vidijo, ki so v resnici nedolžna jagnjeta napram barbarskim nacijem in fašistom! Anton Jankovich, zastopnik Prosvete. v Ameriki, ki n* bi slišal, stojnega društva. Pnedaval bo Potreba kulturnega dela Cleveland, Ohio. — Vsak delavec ali delavka ve, da je delavska kultura in prava delavska izobrazba delavskemu razredu izrecno potrebna za izboljšanje življenske eksistence in duševne miselnosti. Ignorirati ali celo nasprotovati delavskim kulturnim in izobraževalnim organizacijam se pravi sam s sabo se norčevati in želeti, da bi zavladala tema nad duševno miselnostjo ter da se vrnemo na zaj v dobo barbarizma, suženjstva in inkvizicije. Vsak zaveden proletaroc bo vedno gledal kako bolj koristiti svojim pravim izrazito delavskim kulturnim In izobraževalnim ustanovam. ker se zaveda, da so te il va potreba za napredek delavskega razreda. Kdo ne pozna soc. pevskega zbora Zarje? Menda ga ni Slo- a!i ČUal o Um zboru. Ze dvaindvajset let poie delavski publiki defavake iri narodne pesmi. Ni g4 menda med Slovenci pevskega zbora, da bi tolikokrat na-Htpfiij na prireditvah naših številnih organizacij. Vsaki delavstvu prijazni organizaciji se rad odzove, če mu je le mogoče. Ta zbor (Zarja) bo imel svoj koncert z opereto "Slamnati vdovec" na Zahvalni dan, v četrtek 24. novembra v Nkrodnera domu na St. Clair Ave. in v$bi slovensko publiko, da se te prireditve udeleži v velikem Število. Kpt omenjeno, soc. pevsk, zbor Zarja se rad odzove na povabilo. Sedaj pa Zarja vas vabi. Odzovi-te se tudi vi stoodstotno. Večinoma vsi poznate sodr. Franka Zaitza, predsednika nadzornega odbora SNPJ in uradnika Proletarca. In če ga še ne poznate, boste imeli priliko ga spoznati 1. in 2. decembra. V četrtek zvečer, 1. decembra, bo govoril v Delavskem domu na VVaterloo Rd. in v petek zvečer, 2. decembra, bo pa imel predavanje v Narodnem domu na St. Clair Ave. v spodnji dvorani, S. Zaitz se je pr^d kratkim vrnil z obiska po Evropi. On bo govoril o svojih vtisih, ki jih je dobil v Jugpslaviji, na Primorskem, na Češkem, v Franciji itd. Govoril bo seveda z delavskega stališča. Ta predavanja sponsira Prosvetna matica, katere člani so mnoga clevelandska društva SNPJ, 3SPZ in SDZ, kakor tudi večinoma vsa napredna kulturna in i-zobraževalna društva. Frank Zaitz je prvovrsten govornik in ga je užitek poslušati. Le pridite, ne bo vam žal. Po predavanju se bo vršila prosta zabava in boste imeli priliko osebno govoriti s Fr. Zait-zem. BarbiČ bo igral, vi in Zaitz pa plesali. Vstopnine ne bo nobene, pač pa se bodo pobirali prostovoljni prispevki za kritje stroškov. Enajstega decembra poteče dvajset let, odkar je umrl največji slovenski pisatelj, Ivan Cankar. Da se ga ob tej priliki dostojno spomnino, priredi Cankarjeva ustanova v nedeljo 11. decembra v Narodnom domu na St. Clair Ave. spominsko slav-nost, ob kateri bo uprizorjeno e-no njegovih najboljših dramskih del, "Za narodov blagor". In dosedaj so obljubili sodelovanje s pevskimi točkami sledeči pevski zbori: Slovan, Soc. Zarja, Jadran in Sloga. Vstopnice so v predprodaji 40 centov in na dan prireditve pri blagajni 50 centov. V predprodaji jih imajo zastopniki in Člani Cankarjeve u-sta^ve. Dobijo se tudi v uradu ustanove v Narodnem domu na St.1 Clair Ave. Rezervirajte torej Zahvalni dan za "Zarjo". Pričetek ob treh popoldne. Prvega in drugega decembra za predavanje s. Franka Zaitza. Pričetek ob osmih zvečer. Enajstega decembra za Cankarjevo ustanovo. Pričetek ob treh popoldne. Na svidenjejn dobrodošli na vseh treh. oz. štirih prireditvah! Za odbor, Louls Zorko. četrtek, n. novfv^ Predavanje in filmi Johnatown, Pa. — Naznanjam rojakom v Johnstownu in okolici, da bo v nedeljo 27. nov. predaval Frank Zaitz, 61an gl. odbora SNPJ in urednik Proletarca, in sicer v dvorani društva št. 36 JSKJ v Conemaughu dopoldne ob 10. uri, popoldne istega dne pa s SDD na Mox-hamii ob 4. uri, po seji samo- o razmterah in položaju v stari domo^ni, kjer se je par mesecev mudil preteklo poletje. Tam si je nabral obilor gradiva, ki bo zanimalo slehernega. Potoval je PO Jugoslaviji, Cehoslovakiji, Italiji in Nemčiji, bil je v Parizu in Budimpešti ter v Švici. Predavanje se vrši pod avapi-cijo kluba št. 5 JSZ, Vstopnina bo prosta, pobirali pa se bodo prostovoljni prispevki za. kritje stroškov predavateljske ture. Kdor želi izvedeti resnico o položaju v starem kraju, zlasti pa o razmerah tik pred monakof-sko prodajo, naj ne zamudi te prilike v nedeljo, dne 27: nov. v Conemaughu in na Moxhamu. Druga vr.žpa prireditev za naa bo predvajanje jednotinih filmov, ki jih je preteklo poletje snel v starem kraju br. Jakob Zupanič, član gl. odbora SNPJ. Slike predstavljajo razna slovenska mesta in vasi ter zanimive kraje, nekatere pa predstavljajo jednotlne konvencije in razna slavja ter prireditve, zraven pa jednotino poslopje: glavni urad, tajništvo, uredništvo, upravništvo, tiskarno, dvorano itd. Jednotini fil mi so zanimivi in vredni, da jih vsakdo vidi. Filmi, ki so bili letos sneti v starem kraju, so v naravnih barvah, torej nam bodo predstavili lepoto nekaterih krajev naše stare domovine kakršna je. To predvajanje filmskih slik bo v mesecu januarju in bo spremljano s predavanjem. Slike se bodo predvajale v društvenih dvoranah: na Moxhamu v SDP, v Conemaughu v dvorani društva JSKJ in v St. Mi-chaelu v novi dvorani združenih društev, in sicer v teku enega tedna. Datumi bodo objavljeni pravočasno, kakor hitro dobimo iz gl. urada SNPJ zagotovilo, da jih lahko dobimo za določeno dobo. Vsled splošnih zahtev po slikah, si je treba zagotoviti čas vnaprej. Filmske slike SNPJ sq bodo predvajaole pod avspicijo naše okrožne federacije SNPJ za ko-nemauško dolino, pri kateri je 16 krajevnih društev. Vstopnina bo 20c za odrasle osebe, za otroke med 10. in 16. letom pa lOc. Zastopniki društev so na zadnji federacijski seji smatra li, da to ni pretirana cena za tako velik užitek. Pazite na datume teh prireditev, ki bodo pri-občeni v kratkem. Andrew Vidrich. Itailj*iwfcl kolon i nt i, katere Je Mi »*r»il»v je pripeljalo okrog 20.000 kolMbiov v Libijo. Petnsjftt Previdnost pred humbugarji Cleveland, O. — Ko sem zapuščal moj rojstni dom, da se podam po svetu s trebuhom za kruhom, me je oče po svoji skromni izkušnji podučil: "Sinko, koderkoli boš hodil, bodi previden. Ne boj se trobentačev, ampak zahrbtnežev, zvijač-nežev in tatov, ki kradejo, potem pa hočejo svojo žrtev pokazati za tatu. Najbolj pa bodi previden pred onimi provoka torskimi agenti, ki zahajajo > delačev dom v moževi odsotno sti." Tega mu danes ne bi bilo treba več poudarjati, kajti vse te izkušnje sem Že prestal. Moje priporočilo k vsemu temu je, da dokler bodo na svetu humbugarji, tako dolgo bo tudi hum-bug. In vsak humbugar, naj se s svojimi triki še tako pere, o-stane pred pošteno javnostjo še humbugar. Ivan Vuk opisuje v oktobrski številki Cankarjevega glasnika tovarnarja in mlado delavko: nekateri ljudje so lepi od zu naj, so pa gnusoba od znotraj. Kakor mi je sporočil s. Chas. Pogorelec, bo s. Zaitz predaval v Clevelandu dne 1. in 2. dec. Občinstvo se opozarja, da se predavanja udeleži, ker bo zanimivo. S. Zaitz nam bo podal pravo sliko o evropskih razmerah, ker je prepotoval več dežel. Joficph Manlo. Karel Kaatsky Koncert barbertonnkih SlavčJeov Barberton, O. — Tukajšnji mladinski pevski zbor Slavčki priredi svoj koncert z veselico v soboto, dne 19. nov. ob 7. zvena na 14. cesti. Vstopnina bo ri m* rika Engelsa ter je tudi sam priredil izdajo za študij tako težkega Marxovv*a m pitala" (3 zvezki 1914-1929). Svoje živo n, in svoj razvoj pa je naslikal Kautskj v "Nauk o narodnem gospodarstvu samoprikazovanju". Razen tega j« ^ napisal brez števila člankov m znani razprav v vseh mogočih socialno dcmoKrai nih časopisih in revijah. ^ Pri njegovem delu mu je vneto pc^ njegova žena, ki ga je preživela. • * . To Izmed socialistov v Jugoslaviji je oj ^ palovič prijatelj Kautskega In z njim stikih po vojni. . ...ijk^l Delavski razred se klanja spominu ^ učitelja, ki je posvetil svoje življenje ^ ( osvoboditev delavstva in vstgt ™ znamenju socializma! — O' P- ^ m je deli Fri'v j • • esti iz Jugoslavije (Irrlrma poročil« ta Jugoslavije.) pojasnjen umor V wIkijski okolici ^ i- morilec in kdo umorjen-ni kt znano. — Dosedanja Litva ni mogla ugotoviti ^nobene podrobnost! v celiski okolici so odkrili u-r ki je razburil ljudi tem bolj, niso še mogli ugotoviti niti • kdo je umorjenka, ki so jo Ji'ob Voglajni mrtvo, zadav- Dvi hlapca sta 1. novembra iti v Čretu blizu Westnove .ne opazila ob cesti ženski ,ik Ko ga je eden hlapcev Ni je opazil, da leži v gr-_ju ob Voglajni tudi ženski Jj Ko sta pogledala v stru-sta opazila ležati pod bre-, blizu vode v grmovju žen-„ truplo. O najdbi sta obvesti-—orožnike v Storah, ki so takoj fiili na kraj umora. Sodna ko-lisija, ki je nato prispela iz Ce-i, je ugotovila, da je bila žen-i zadavljena in sicer z vrvico njenem pletenem jopiču. Tudi opazili podplutbe na prsih, lo je očitno, da je bil nad Žen- 0 izvršen umor. Umorjenka je ira okrog 25 do 30 let, po ro- sodeČ gre za delavko. To je j, kar se da ugotoviti. Našli 1 niso ob truplu nobene torbi-in je torej skorajda verjetno, gre za roparski umor. Kdo jo iorjenka, ne ve nihče in dcslej Iga niso mogli ugotoviti. Tudi morilccm manjka vsaka sled. Ugotovili so le to, da se je ta iika v družbi z nekim moškim asila prejšnji večer v neki jtilni v Spodnji Hudinji pri j|jn. Oba sta bila videti zbe-pna in žalostna. Najprej sta Mila večerjo, a sta jo potem idklonila in odšla iz gostilne. Kki je bil star okrog 35 let4 je govoril baje dolenjsko na-rtje. Orožnistvo in sodišče vodita rtisktvo dalje, da ugotovita identiteto umorjenke, na-r bo laže zasledovati morilca. Smrt na železniški progi Danes, dne 3. novembra do-oldne se je pripetila na tržaški fogi pri Viču smrtna nesreča, upina železniških delavcev je Jpravljala železniško progo, upino je vodil železniški dese-Ivan Makovec. Ko je iz Ljubice vozil ekspres, so se delav-umaknili s proge, Makovec pa ravno Maj šel po progi proti taovici. Umaknil se je ekspre-" na drugi tir, po katerem pa prav tedaj pripeljal tovorni I* proti Ljubljani Makovec ga »di me^Ie ni zagledal, zaradi ekspresnoga vlaka pa ga ni slišal. Tako ga je lokomo-tovornoga vlaka zadela na->vnost v glavo in odbila s pro- ^•lavci ko nesrečo takoj opa-\ter poklicali reševalni avto, J« hudo poškodovanega Ma-J** odpeljal v bolnišnico, kjer B* Makovec kljub takojšnji ■»mvniAki *krbi četrt ure po *v<«u podlegel. Jtorina nesreča. — Na cesti Sv. Trojico in Sv. Benedik-m v Slovenskih goricah se je B*,U 2- novembra nesreča, >rtw je postal posestnik ^ Mlmarič, star 33 let in ^z l o^avrha pri Sv. Ja-»tijal ^e je na vozu do-k k,) h opazil, da mu priha-ti tovorni avto. Mlina-t* "kočil z voza, da bi pri-C k' » "kotil je tako ne-l je padel avtu pod ko-!l Ji' Jako hude poškod-J,r| kmalu podlegel. , ' v Ljutomeru. — , n< r<*| po(j vlakom 'h dneh sta se na !juto-fc^aii priretili dve ne zahtevali dve člo- 'jenji. ' oktobra je na Ijuto-hlMJi opravljal kretni-" letni Jote Horvat " s' bole. Ko no premi-" ie Horvat zadel ob ^ko nenrečno, da ga je a vagona in do- I- Lili V... J. ht ru| idi Kal » m. • M L. bpde poškodbe, da J« mrtev. Horvat J« •o »o dva otročiča. Tri dni nato, 31. oktobra pa se je pripetila pri ljutomerski postaji nova smrtna nesreča. Vi-ničar Matija Vogrinec s Stare gore se je popoldne odpeljal na kolesu na Cven k svojemu bol-nemu gospodarju, proti večeru pa se je vračal na kolesu domov. Ko je pri Ljutomeru peljal proti železniški progi, se je po progi bližal večerni mariborski vlak. Vogrinec je najbrže računal, da bo s kolesom čez progo pred vlakom, toda vlak je to pot privo-zil s tako brzino, da je bilo videti, kakor da bo vozil kar skozi postajo, ne da bi ustavil. Tako Vogrinec ni dobro preračunal razdalje in pripeljal na progo hkrati z vlakom. Lokomotiva ga je podrla in kolesa so viničarja s kolesom vred strla pod seboj. Bil je takoj mrtev. Star je bil Vogrinec 40 let, zapustil je ženo in pet otrok! Umrl inž. Znidaršič. — Ni še tako dolgo, da je bil inž. Ciril ŽnidarŠič imenovan za rednega profesorja na ljubljanski uni-verzi-tehniki, kamor je bil poklican za izrednega profesorja leta 1925. Po rodu je bU iz Ilirske Bistrice in star 56 let. Za inženirja je študiral v Gradcu, leta 1909 pa je nastopil službo v Dalmaciji, bil zaposlen tudi po vojni v Splitu, trinajst let pa je služboval na naši tehniki. Z vozičkom padel v šaht in se ubil V kisovškem rovu v Zagorju ob Savi se je dogodila strašna nesreča; ubilo je 21 letnega rudarja Franceta Fakina. Pred nekaj leti se jc vrnil s svojimi starši iz Nemčije, kjer je oČo rudaril in kjer se mu je tudi rodil sin France. V Zagorju je dobil sin službo v kisovškem rovu in je bil zaposlen pri nakladanju vozičkov na dvigalo. Kako se je nesreča dogodila, tega ne bo mogoče natanko ugotoviti, ker ni bilo nobene priče. Fakin je z vozičkom vred zgr-mel v 80 metrov' globok šaht. Najbrže je mislil, da je dvigalo pristavljeno in je potiskal pred seboj voziček (hunt) proti šah-tu. Ker dvigala ni bilo, je voziček zgrmel v šaht in potegnil s sabo Fakina. Seveda se je ves razbil in so truplo delavci sami umili itn ga preoblekli v obleko, v kateri je prišel na šiht, nato pa so truplo ponoči pripeljali staršem domov. Bil je strašen prizor, še huje je bilo staršem, ko so jih Francetovi tovariši o-pozorili, naj ostane mrtvec kar v tej obleki, da bo staršem prihranjen pogled na strašno razbito truplo. Samomor na vseh svetnikov dan.—1. novembra se jc v Ljubljani ustrelil 31 letni mesarski pomočnik France Javornik iz Velike Loke pri Višnji gori. Vzrok samomora je najbrže nesrečna ljubezen. Pred dvema letoma se Je seznanil z dekletom, s katerim se je hotel oženiti, toda njeni starši so temu nasprotovali. Dekle se je v obupu zastrupilo. Odtedaj je bil fant vedno bolj potrt, samoten, kupil si je revolver in govoril, da si bo vzel življenje. Na dan vseh svetnikov si je pognal kroglo v glavo. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu umrl. DROBNE V Beogradu se je Slovenei Leopold Mlakar na nenavaden način maščeval dekletu. ki je zbežalo od njega pred poroko Mlakarju se je nekaj časa jrodik zelo slabo in Je bil brez dela, nazadnje je dobil delo, položaj se mu je zboljšal in našel Je tudi dekle, katero je hotel vzeti za ženo. Preselila se jc k njemu in njegovi materi in skupaj so pr pravljali poroko, lkkle pa je ne kega dne kar izginilo. Mlakar j' Je iskal po vsem Beogradu in nazadnje nafc-1. Dekle *e ni dslo pregovoriti, /da bi « vrnflo k njemu. Zato Ji Je Mlakar I« m« ščevalnosti oblll ohraz z vltrio-lom. da bi JI slazil lepi obraz, nato p« M J« sam Javil polMJf — Služkinj«« Julijano FunklJe\o v Ljubljani j« naki vof na Gal- lusovem nabrežju pritisnil ob zid tako močno, da je ženica po mesecu zdravljenja v bolnišnici podlegla poškodbam. — Mariborski igralec Štandeker je napisal novo ljudsko igro "Prevara" in bo iyra doživela v nekaj dneh krstno predstavo na odru mari-bor.-ru za boljši obstanek. Aloia Ocepek, 48. Kako hodriujejo Švedi Pittaburgh, Pa, — Ko sem se pogovarjal s Karlom Olsonom, mi je med drugim povedal, da se vrši zvečer pri njem tako zvana obiskovalna seja (visit-ing meeting) Švedskega podpornega društva Jupiter, ki spada k veliki švedski pod|>orni organizaciji V. O. A. Ker »e zanimam za delovanje podpornih društev in ker vem, da se lahko drug od drugega kaj naučimo, sem se rad odzval povabilu, da prisostvujem redni "obiskoval-ni seji." Ta seja je bila za mene prav zanimiva in poučna. Podobna je bila našim federacijskim sejam, s to razliko, da se je poleg organizacijskih in društvenih zadev več razraotrivalo o ekonomskih in političnih zadevah delavstva. Veliko so govorili o švedski sobi, ki se je izgotavlja-!a tisti čas v pittsburgški univerzi. Za urejevanje te narodne švedske sobe je društvo prispevalo že velike zneske. Nadalje se je na seji govorilo o komisiji, katero je Roosevelt poslal na Švedsko, da prouči ta-mošnje delavske razmere. Mnenje na seji je bilo, da se Šved ske izkušnje ne morejo prene sti kar enostavno v Ameriko, ker so politične prilike in raz mere v obeh državah zelo raz lične. V "kraljevini" Švedski je v parlamentu večina poslancev iz vrst delavskih, kmečkih in socialističnih strank, ki skle pajo take zakone, da onemogo Čijo brutalnost kapitalistov pr6-ti delavskemu gibanju. V republiki Ameriki pa delavstvo ni ma svojih zastopnikov v kon gresu in zato delavstvo nima ta kih socialno-zaščitnih zakonov kot so že na Švedskem v dobrobit delavskega ljudstva. Meni so stavili vprašanje, ka ko delujejo naše slovenske pod porne organizacije, s čim se poleg kplačevanja bolniških In posmrtninskih podpor Ae bavi jo. Odgovoril sem Jim po pravici, da se nekatere naše orga nizacije omejujejo samo nu za varovanje, nekatere pa da stoji jo načelno na strani vsega progresivnega delavskega gibanja. Povedali so mi, da nikakor ne zadostuje stati načelno na pra vem stališču, temveč da Je treba v smislu načel tudi prak tično nastopati v vseh zadevah tikajočih se ekonomskega In po liUčnega položaja članstva. Rek li so mi, da tako zavzemanje za dobrobit članstva oživljajoče vpliva na delovanj« društva In da olajšuje agitacijo za pridobivanje novega članstva. Zelo veliko pažnjo pa posvečajo bratskemu sodelovanju z Norvežani in s Skoti. Izgleda, da mnoga vprašanja skupno z Norvežani In Skoti razpravljajo in da potem skupno nastopijo, 'Hi česar imajo vsi koristi. Dr. Juan Negrin, pred de, ki je bila raspuAčena. (Kako močne bi lahko bile naie organizacije, če bi bile združene vsaj v nekako federacijo in če bi bilo več bratske kooperacije.) Kaj bi vse zmogli finančno in tudi v drugih oiirih. Pri boljši kooperaciji in pri boljiem sodelovanju bi so podaljšal tudi obstoj organizacij. Koliko bi se v tem pogledu dalo storiti potom tiska, s treznim In poučnim pisanjem o vseh teh vprašanjih, brez pikrosti, ki so se nekako udomačile med nami. Dobra duševna hrana je predpogoj zu zdravo telo organizacije. Zavist in izolacija pa ne vodita nikamor. Bilo bi več ftlv-Ijenja v naših društvih, kakor jo bilo Živo v časih, ko sta še Konda in Zavertnik orala ledino po Pennsylvanijl. Ta dva pionirja sta sejala seme bratstva In napredka in nihče ju nI obdolževal komunizmu. Frank Starman, 118. članov mednarodne briga- Veteliea SUD dne 10. nov. Detrott, Mlch. — Slovenski delavski dom priredi svojo obi čajno veselico • tombolo ali bin-go tudi letos pred zahvalnim dnevom, in sicer v soboto, dne 19. nov. na 487 So. Livernois a ve. Ob tej priliki s« bo odda lo več tolstih puranov in druge perutnine, zlasti 6e vam bo ti sti večer sreča mila. Uljudno vas vabimo, da se v čim večjem Številu udeležite te prireditve. Vstopnina je prosta. Torej na svidenje v SDD v soboto zvečer _____A. Anžlček, 121. Slavje SNI) v Euelidu Kurlid, O. — Te vrstice naj služijo za klic vsem, ki se zanimajo za rast in napredek naše naselbine. V nedeljo 20. nov. se bo namreč zasadila lopata v zemljo za postavitev našega novega Tabora oziroma Narodnega doma v Kuclidu. Zato Je dolžnost vsakega rojaka In ro jakinje, ki čuti z nami in ki govori našo besedo, dolžnost vsa kega, ki ga je rodila alovenska oziroma jugoslovanska mati, bodisi tu ali v stari domovini, da je navzoč na praznik tega na rodnega dne, da (>oaeti flgodo vinska tla, na katerih bo stala hiša vsega našega okoliškega naroda, v kateri se bodo zbiral tudi naši potomci, kadar nas več ne bo. Pričetek slavnosti. Zbiranje bo pred Domom ob 1. popoldne Nato se prične parada, označena v programu, ob 2. uri se zasadi lopata za temelj novega do ma. Pokažite tisto polteno voljo, odkrito srce Slovenca In Hlo-vinke tega dne | Val vzdih na bo: "Ako meno ne bo danes tu taj nu tem slavju, se no bo de-o stoprocentno pričelo in dovršilo!" Vsak mladenič, vsak mož naj postane član kluba društev našega Doma! Vsak naj se zaveda, da je to delo naa vseh, da gojimo delo poštenoetl, vi* šek nade, kulture in spomine na rodno zemljo. Vsako dekle, vsaka mati naj postano članica gospodinjskega odseka Doma in naj vrli materialno dolžnost napram rodu, katerega Je zibala In vzgajala, da ga ohrani v polteni družbi med sosedi, da bo znal čutiti val« materinstvo, vale besede, katere je slilal prvič od tebe — slovenska mati! Poglejte na! mladinski pevski zbor SkrJančke! Poglejte tu rojene pevce in pevke Adrlje! Imejte ponos nu nal močni pevski zbor Slovan! TI vsi pa potrebujejo prostore, kjer bodo lahko vršili svoja delo In peli pesmic«, s katerimi ponesejo naša srca in nato misli na tla, na katerih smo mi stari alitali našo ljubo mater, ko nam J« prepevala pri zib«lkl pesem in nas zazibala v pri j ono spanje. Ako ni to delo višek vs«ga dobrega, kar more človek narediti za človeka, potem ostanite doma in bodimo potabljenl med pozabljenimi. Mislim, ko boste to pračitali, da bosta is srca in a veseljem t»r ponosom rekli: "To je moja dollnost, to je moje delo in to je mo) oziroma skupn Dom vseh Jugoslovsnov v Kuclidu! In zato, ker se tega zavedam, bom sem pa tam med sosed! pril«l ali prišla In i>oma gal ali pomagala i lopato vreči nekaj prsti za temelj našega narodnega hrama v nedeljo 20. novembra I" Saj ostanemo, kakor smo bili, enuga srcu in one krvi! — Pridite! Jo«. Koder. Fašisti pretrgali obrambno črto , Španske čete vriene nas« j !lendaye, Francija, 16. nov.—. Poveljstvo fašistične armade v Irunu pravi, da so bile španske čete vrtan« nazaj po bitki ob re« ki Kbri v severovzhodni Španiji. Lojalistlčna obrambna črta je bila pretrgana v več krajih in uporniki so zasedli mesti As-co in Fllx ter hribe na zapadnl strani. Asco leži 12 milj severovzhodno od Gandese. Na to fronto so v zadnjih dneh dospele nove fašistične Čete, katorlm poveljuje general Juan Yague. Fašistično poročilo pravi, da Jo bilo okrog 500 miličnikov u-bitih, ko so skušali prekoračiti reko Ebro. Pokosile so jih krogla Is strojnic. Fašisti so tudi u-jeli v«č sto miličnikov. Japonska invazija rudarskih pokrajin Glavno mesto kitajske province v razvalinah SnaghaJ, 16. nov. —- Japonske čete prodirajo ob reki Jangt *e v najbolj bogate rudarske distrlk-te v centralni Kitajski. Iz teh diatriktov so Japonci že pred Izbruhom vojne dobivali talazno rudo, ko so formirali kompanljo v centralni Kitajski, ki J« izkoriščala rudnike. Rudnik! v provinci AnhveJ so že v Japonskih rokah. Z Invazijo province Hunan bodo dobili nadaljnje rudnik«. Cilj sedanje ofenzive J« Cangšu, glavno mesto te province. Večina kitajskih civilistov se j« že umaknila iz mesta pred Japonsko armado. CangAa, k! J« imela 600,000 pre. M/valcev, Je v razvalinah. Kitajci m pred l*»gom zanetili ogenj In pognali glavna poslopja v zrak i dinamitom. To Je v skladju s njihovo politiko, da Japonci dobijo le razvaline in pog »rlšča. Prvi oddelki Japonske ka Valerij« so dospeli v bližino prog« Kanton HankoN železnice In r* oddaljeni le okrog 40 milj »hI fangš*. Ja|M>nake milltaristlfne avtoriteta napovedujejo, da bo m*sto kmalu v njihovih rokah. Kongfš spre/me Town»9ndov načrt? Chlcago, 16. nov.—Dr. Franci« K. Townsend j« po zaklj učenju konferenc« s voditelji njo-gov« organizacije, ki so prišli v Chlcago is tridesetih držav, dejal, da so po zadnjih volitvah Izgledi, da bo kongres sprejel njegov (»enzijskl načrt, mnogo boljši kot so bili kdaj prej. "Gotov sem, da bo nižja kongresna zbornica sprejela načrt v prihodnjem zasedanju," J« rekel Town-send. ".Senat ga bo morda zavrgel, toda uverjen sem, da bo načrt uzakonjen po volitvah leta 11)40." Francija ne bo dala kolonij Nemčiji Pariz, 16. nov. — Predsednik vlado Kdouard Daladier Je dejal, da Francija ne bo odstopila nobene kolonije Nemčiji in da bo branila nedotakljivost vseh k<»loniJ, katere je dobila po svetovni vojni. Premiar Je ihkIsI to Izjavo pred r«porterJI, da |wto-lali nekatere član« parlamenta, ki so mu očitali, da je dal koncesije Hitlerju brez vednosti parlamenta. Filipinski otoki v japonski ligi Tokio, 16. nov. — Kkaekutlv-ni odbor socialne masne stranko, Iri Je ena izmed treh glavnih japonskih političnih grup, agi-tira za priključitev Filipinskega otočja v Azijatako ligo Zadevna resolucija bo predložena v odobritev delegatom na prihodnji konvenciji stranke. I x otročki li u«t 'Ta \<*|, kak Ane koristi lm< mo od >ioii<'a ?" "Nobenih, gospod učitelj, Ponoči ne M%*ti, podnevi je pa tako In tako uvetkrf11 Zagovorila Je "Koliko let Imata. Iren«?" "U*em In dv«J««t.N 'in v«*« najmlajša sestra?** "Dva iti trideseti" proftvefa ČETRTEK, 17. NQypui)| VOLTAIRE: Kandid ali optimizem POUX>VKMIL OTOM ZUPANA UVOD NAPISAL tTANKO Razgovor je trajal dolgo, sukal se je okoli vladne oblike, 6eg. žensk, javnih iger, umetno-»ti; nazadnje je Kandid, ki je bil od nekdaj udarjen na metafiziko, rekel Kakambu, naj povpraia, ali imajo v tej deželi kako vero. Starec je malo zardel. "Kako le," je rekel "morete o tem dvomiti? AH mislite, da nmo nehvaležniki?" Kakambo je ponižno vprašal, kakAna je eldoradska vera. Starec je vnovič zardel: "Ali je mogoče, da bi bilo dvoje ver?" je rekel. "Ml, ne mi zdi, imamo vero, ki jo priznavajo vsi; Boga častimo od jutra do večeru " — "Ali častite samo enega Boga? je rekel Kakambo, ki je ven čas tolmačil Kandido-ve dvome. — "To je jasno," je rekel starec, "da jih ni niti dvoje, niti troje, niti četvero; odkrito vam povem, ljudje vašega sveta stavijo kaj čudna vprašanja." Kandid je dobrodušnega starca neutrudno izpraševal; hotel je vedeti, kako molijo v Eldoradu Boga.—"Prav nič ga ne molimo," je rekel čaatitljivl modrijan, "nimamo ga kaj prositi, dal nam je vsega, česar nam treba; hvalimo ga brez prestanka. Kandid v svoji zvedavosti bi bil rad videl duhovnike; dal je vprašati, kje so. Dobrodušni starec se je nasmehnil. "Prijatelja," je dejal, "mi smo vsi duhovniki; kralj in vsi družinski I>oglavarji prepevajo vsako jutro slovesno za-hvalnice, in pet, šesttisoč godcev jih spremlja." — "Kaj, potemtakem nimate menihov, ki uče, se prepirajo, vladajo, spletkarijo in sežigajo ljudi, ki niso njihovega prepričanja?" — "To bi morali biti blazni," je rekel starec; "tukaj smo vsi enih misli in niti izdaleka ne razumemo, kam hočete s svojimi menihi." Kandid je plaval med temi razgovori ves čas v največjem zanosu in je govoril sam pri sebi: "To je pač vse kaj drugega nego Vestfalija in grad gospoda barona; da je naš prijatelj Pangloss videl Eldorado, ne bi bil več govoril, da je grad Thunder-ten-tronckh lepota vseh lepot na svetu ; gotovo je, da mora človek popotovati." Po tem dolgem pogovoru j« velel dobri starec napreči voz s šestimi ovni in je dal popotnikoma dvanajst služabnikov, da bi ju spremili na dvor. "Oprostita," je dejal, "ker ml stara leta ne dopuščajo časti, da bi vaju spremljal: kralj vajy sprejme tako, da ne bosta nezadovoljna, in brez dvoma bosta oprostila, Če imamo v tej deželi kaj običajev, ki vama nemara ne prijajo." Kandid in Kakambo sta sedla na voz, ovni ho leteli in v manj nego štirih urah so dospeli do kraljeve palače, ki je stala na enem koncu prestolnice. V hod išče je bilo dvestodvajset čevljev visoko in sto čevljev široko; iz kakšnega gradiva je bilo, je nemogoče povedati; lahko si je pač misliti, kako čudovito je moralo presegati kremen je in sipo, ki jima pravimo zlato in žlahtno kamenje. Ko sta stopila Kandid in Kakambo z voza, ju je sprejelo dvajset lepih deklic od kraljeve telesne straže; peljale so ju v kopalnico ter ju oblekle v halje, stkane iz kolibrijevega puha. Potem so ju povedli po običajni šegi višji dostojanstveniki in dvorjanke med dvema vrstama godcev, na vsaki strani po tisoč, v stanovanje njega veličanstva. Ko so se približali prestolni dvorani, je vprašal Kakambo visokega dostojanstvenika, kako morata veličanstvo pozdraviti; ali je treba pasti na kolena ali se vreči na trebuh; ali devajo roke na glavo ali na zadnjico; ali ližejo prah v dvorani; sploh, kakšna je pri njih ceremonija. "Navada Je," je rekel dostojanstvenik, "kralja objeti ter ga poljubiti na d«*sno in levo lice." Kandid in Kskambo sta se vrgla kralju okrog vratu, on ju »prejel z največjo presrčnostjo in ju vljudno povabil na večerjo. Sa prej pa so jima razkazal! mesto, javna IMtnlopj*. kipeča pod oblake, trge, okrašene s tisoči stebrov, vodnjake s čisto vodo, vodnjake z rožnato vodo; nadalje napeljave za likerje od sladkornega trsa, ki so neprestano curljali po velikih trgih, tlakovanih t neke vrste dragim kamenjem, ki je ispuhtevalo duh, podoben nsgrlinovemii in cimentovemu vonju. Kandid bi bil rad videl Kodno palačo; rekli so mu, da je ni in ds ne sploh ne tožarijo: povprašal je. ali imajo ječe, rekli so mu, da ne. Kar ga je še bolj iznenadilo in mu je napravilo Še večje veselje, je bila znanstvena palača, v kateri je videl dvatisoč korakov dolgo dvorano, vso napolnjeno z matematičnimi in fizikalnimi inštrumenti. Vse popoldne so hodili in ko so prehodili nekako tisoči del mesta, so ju povedli zopet h kralju. Kandid je sedel za mizo med kralja, svojega slugo Kakamba in več dam: nikoli nikjer boljših jedi, nikoli nikjer več duhovitosti pri obedu, nego je je razvijalo veličanstvo. Kakambo je razlagal Kandidu kraljeve šale, ki so ohranile tudi v prevodu svojo sol. Med vsemi čudi, ki jih je Kandid doživel, ni bilo to najmanjše čudo. Mesec dni sta tako gostovala; Kandid pa je neprenehoma Kakamba pregovarjal: "Res je, prijatelj, in še enkfrat poudarjam: grad, kjer sem se rodil, ni kos deželi, kjer živiva sedaj; a kljub temu — gospodične Kunigunde ni tukaj, in ti imaš brez dvoma kako ljubico v Evropi. Ce ostaneva tukaj, bova kakor so vsi drugi, nič več, nič manj; če pa se vrneva v naš svet in vzameva s sabo samo dvanajst ovnov, obloženih z eldoradskim kremenjem, bova bogatejša od vseh kraljev skupaj, ne bo se nama več bati inkvizitorjev, in izlahka osvobodiva gospodično Kunigundo." Te besede so bile Kakambu po godu: človek se tako rad potepa, nato postavlja pred rojaki, obeša na veliki zvon, kaj vse je na svojih potovanjih doživel; in tako sta ta dva srečnika sklenila, da ne marata več sreče in da bosta prosila veličanstvo, naj jima dovoli oditi. "Vajino početje je bedasto," jima je rekel kralj; "sam vem, da moja dežela ni bogvekaj; a kadar se ti kje še precej dobro godi, ostani tam. Seveda nimam pravice pridrževati tujcev: to je nasilstvo, ki se ne sklada niti z našimi Šegami niti z našimi zakoni; vsi ljudje so svobodni; odrinita, kadar vama drago; toda izhod je prava težava; nemogoče je pluti proti deroči reki, po kateri sta čudežno prišla, ker teče pod skalnimi oboki; gore, ki obkrožajo mojo kraljevino, so desettisoč čevljev visoke in navpične kakor zidana stena; na širino se raztezajo vsaka nad deset milj; raz nje je mogoče samo preko prepadov. Vendar, ker hočeta po vsaki ceni odtod, bom ukazal svojim inženirjem, napraviti stroj, ki vaju zložno prenese. Kadar vaju povedo na ono pobočje gora, vaju ne bo mogel več nihče spremljati, zakaj moji podaniki so se zavezali, da ne bodo nikdar prekoračili naših meja, in so prepametni, da bi svojo obljubo prekršili; sicer pa zahtevajta od mene, -kar vama koli drago." — "Ničesar ne prosiva vašega veličanstva," je rekel Kakambo, "samo par ovac, obloženih z živili, s kremeni in blatom vaše dežele." Kralj se je zasmejal. "Noče mi v glavo," je rekel, "kako mika vaše Evropce naše rumeno blato; a od-nesita si ga, kolikor hočeta, in naj bi vama teknilo!" Nemudoma je dal svojim inženirjem ukaz, napraviti stroj, ki naj dvigne ta dva čudaka iz kraljestva. Tritisoč izvrstnih fizikov se je lotilo dela; končano je bilo v štirinajstih dneh in je stalo samo dvajset milijonov funtov šter-lingov v tamošnjem denarju. Na ta stroj so postavili Kandida in Kakamba; s seboj sta imela dva velika rdeča ovna, osedlana in obuz-dana za ječo, kadar bosta onkraj gora, dvajset tovornih ovnov, obloženih z živili, trideset, ki so nosili darova od vsega najznamenitejšega v deželi, in petdeset ovac, otovorjenih z zlatom, žlahtnim kamenjem in demanti. Kralj je popotna moža premilo objel. Njiju odhod in bistroumni način, kako so dvignili nju In njune ovne na vrh gora, je bil prekrasen priior. Ko so ju spravili na varno, so se fiziki od njiju poslovili; in Kandid ni imel več druge ftelje niti druge misli, neko kako bi mogel prtjkoprej svoje ovce pokloniti gospodični Kunigundi. "Sedaj," je rekel, "imava s čim plačati buenoslayreškega namestnika, če se da Kunigundina vrednost sploh preceniti. Pojdlva v Cayennes, tam se vkrcaj-va in potem bova videla, katero kraljestvo bi lahko kupila." (Dalj« prihodnji;.) svojih žrtev. — Le redki so danes, ki zmorejo spraviti svojega otroka v okolico, kjer vnetje mine brez posledic. Tisoči umirajo kot poprej . . . Najboljša in najučinkovitejša novost, ki bo jo dala zadnja povojna leta. je pač nov način prehrane otrok. Preprost je in lahek, . . . mogoč. Ce bi se ga res držali, bi bila mladina drugačna! Sreča vali bi pomlajena, e-nergična, duševno okretna bitja, katerih zdravstveno stanje bi prekašalo še tako lepe sanje in vroče Želje vrlih utopistov preteklih dni. — Pa se podijo po cestah sestradani otroci, da te mine veselje do jedi, če jih vidiš. Toliko novega so prinesla leta .. . toliko novega so nam dali možje znanosti, sredstev in nasvetov, — pa nič! Otroci umirajo kot so umirali, . . . kot bi poleg vseh teh in še drugih bolezni, ki največ žanjejo med njimi, razsajala po zemlji še neka druga .. . hujša, .. . nepoznana bolezen, — kot da se je razpaael po svetu nov mikrob, trdovratnej-ši in bolj trdoživ od vseh drugih! . . .1 Edvvard Davidson. — Ime pač, — kaj več ve o njem le malokdo. — Gotovo ni strašnejših ran, kot so opekline in bolečine, ki jih pretrpi ponesrečenec za časa nezgode, gotovo nič v primeri z onimi, ko mu menjavajo obveze. Dokler ni bilo Davidso-novega čudovitega postopka s ta ni no m, je imelo od 100 ponesrečencev le kakih 40 upanje, da bodo živi zapustili bolniško posteljo ... In ko so jo, dolgo poležavanje po bolnicah' jih je spravilo v težak gmotni položaj, iz katerega si često niso vedeli ne mogli pomagati. — Davidson je doprinesel mnogo. Domače sredstvo za prvo pomoč opečencem, — mešanica pol lanenega olja in pol apnene vode, takozvano Carronovo olje,—-nam ni tuje. Mnogo pomaga in tudi zdravniki ga priporočajo. Toda nekaj je gotovo, to so nam povedali že v šoli: če je poškodovana tretjina površine kože, ni pomoči . . « In kar je najbolj Čudno: niti ni treba, da bi bile o-pekline kdo ve kako globoke ali hude! Zadostuje že rdeča koža, brez kakih mehurjev, da nastopi smrt. — Splošno torej prevla duje mnenje, da je zaman vsaka pomoč, če je z ognjem poškodovana tretjina našega telesa. Pa Davidaon? Iskal je in iskal, premfšljevAl in poskušal, — o pekline so ga zanimale najbolj — in prišel je do presenetljivih uspehov. Polagal je na rane ob-kladke, namočene v 5% tanin sko kislino. Čudno: vsa opečena mesta so popolnoma potemne-la,... celo ona, kjer je bila koža le nelahlo ofurjena, . . . dočim so zdrava mesta ostala, kakršna so bila. Pet dni je minilo. Nobene mrzlice, nobenega delirija .. nikakih živčnih napadov ... niti najmanjšega znaka zastrupit ve! Pa tudi bolečin ne, dasi se ni dotaknil injekcijske igle morfijem! Postopek s taninom je tore. lahek, preprost. V kocarcu raztopiš 4—6 čajnih žličk tanina, o-bložiš rane a čistimi krpami, k jih nato dodobra napojiš z raztopino, ki si si jo pripravil, dokler ne zadobi opečena koža tem-norjave barve in ne prenehajo bolečine. Preprosto, kaj ne? In poceni tudiI I Da, tudi poceni! ~ Kitajci so Ognjenik na gori Aaama, Japonska, spet aktiven. dvignil v zrak. __ Sliko je vzel fotograf, ki se z let bili v marsičem za stoletja pred nami, — to jim moramo priznani. Davidson najbrž ni vedel, da so že od nekdaj uporabljali za ajšanje bolečin pri opeklinah močan čaj . . . Sredstvo pač, ki jim je najbolj pri rokah in ki ga premore tudi najrevnejši med njimi, saj ne imenujemo zaman citajsko deželo čaja. — Močan ^aj torej, . . . dobro prekuhan n toliko ohlajen, da ga opečena koža vtzdrži . . . Najcenejše sredstvo, — ki pa vsebuje precej tanina, ... da, nemara celo toliko, kolikor ga je vseboval preparat, ki je z njim Davidson rešil živ-jenje ponesrečencu, za katerega so smatrali do tedaj, da je brezpogojno izgubljen! Caj. — So še stotisoči družin, ki so presiromašne, da bi si mogle kupiti tanina, — da, celo ta-rih je mnogo, ki niti čaja ne jremorejo! — Pa recimo, da ga majo ... Vedo za postopek s taninom? Vedo, kako je s čajem? Najbrže ne, — saj je še mnogo zdravnikov, ki jim je Davidsono-vo odkritje neznano, ... ki se mučijo z morfijem, Carronovim oljem, parafinom, .... ki dostikrat ne vedo, kako bi nesrečnežu ublažili peklenske muke. Najbrž ne vedo. Caj premorejo, — ne premorejo pa toliko, da bi iz časopisov, tednikov, mesečnikov, — kdo bi sploh mislil ne radi! — izvedeli za dobrine, ki jim jih dan za dnem nudi znanost ... A dobrina postane dobrina šele 6e zanjo veš . . . kadar jo občutiš, sicer sploh dobrina ni! — Naj bodo torej uspehi in koristi, ki nam jih daje veda, le privilegij premožnih? So že! — In ni mikrob, trdo-vratnejši in bolj trdoživ od vseh doslej znanih, ki zaradi njega u-mirajo stotisoči, dasi so nam znanstveniki podarili toksoid, salvarzan, insulin, vse mogoče serume, visokofrekvenčne toke ...! Ni mikrob — siromaštvo je! Kakšen smisel imajo vsa odkritja, vsi nasveti ,vse metode, če dobro vemo, da umirajo ljudje enostavno zato, ker nimajo denarja, da bi si z odkritji znanosti lahko pomagali?t , ... Pa se raja najbrž niti ne Zaveda, zakaj tako umirajo nje ni otroci za boleznimi, ki so jim že zdavnaj našli zdravila, ... zakaj umirajo? ... Ne zaveda se — ker če bi se, bi se gotovo vprašala, kako to, da se za časa vojne vedno najdejo brezmejn krediti, . . . ogromni kupi denarja za puške, topove, pline,... da ni še nobena vojna preneha -a zaradi pomanjkanja dolarjev, frankov, mark, — in kako, da ni nikdar denarja za oborožitev znanosti, ki naj bi pazila vsaj nad življenji njenih najmlajših?! . . . Da, če bi se raja tega zavedla, — potem bi se voditelji judstev nemara res vprašali: Komu pripada znanost? —Vzajemna Svoboda. Komu pripada znanost (\rlcnj mini i i: knjige Pnuto dr Krnifn: leecp thrm alivft" Po zadnji vojni, ki smo menili, d« ho napravila konec \som vojnam in ragotovila zmag« demokratični mu družabnemu redu, a so njeni poporodni krči vrgli milijone ljudi v lakoto, be-! do in smrt . . . sredi splošne pobit- sti, ki je s tem nastopil«, se j je upanje oprijelo drobcene ve-1 jkse: pobrat imstva, raziskoval-c« v fn znanstvenikov, ki se trudijo. ds bi kljub vsemu čimbolj zajezili umiranje, in vztrajno iščejo novih poti, nos ih sredstev, kot bi bilo življenja res največja dobrins. In znanstveniki delajo ter iščejo še in še in kljub družabnemu redu, ki zasmehuje njihova dragocena odkritja« Po vojni so nsm ti molje po» darili toksoid. ki naj bi iztrebil difterijo. — Uspeh? .. . Kljub toksidu umirajo za dsvko še tisoči otrok. Dobro vemo, da je sifilis —. vsaj v začetku — ozdravljiv. Z vsemi silami se borimo proti njemu kot se borimo proti tuberkulozi. Navzlic vsemu Je ta kuga — in še kako! — napredovala. I »a hi bilo tlo še večje, izgubljajo otroci sffllističnih Maršev vid, . . , možje In iene.blasnijot polnijo norišnic* in tam umirajo. Po statistiki je okuženega nič manj kakor desetina človeštva. — Kako to? Tudi insulin so icnašli, — kako potem, ds tolikj tisoči še vedno potrebujejo moči, ki bi jim jo znanost lahko dala? Zakaj se dviga krivuljs sladkorno bolnih? Povzročitelji škrlatinke so danes insni. Veda zmore preprečiti celo često tako usodne posledice te bolezni. — Pa je le majhen odstotek Ustih, ki bi bili po-trebni, da bi občutili blagodejno roko znanosti. Zakaj? Seruma proti vnetjem pljuč alcer še ne poznamo, — pa so i-sumili tato visokofrekvenčne to-ke. ki prav ugodno delujejo pri nekaterih vrstah vnetij. — In vendar je in bo »ostalo vnetje pljuč najstrašnejši krvnik, ki posebno med najmlajšimi išče Ali ste že naročili Prosveto ali Mladinski list svojemu prijatelju ali sorodniku v domovino? To je edini dar trajne vrednosti, ki gs za mal denar lahko pošljete svo> eem ? domovino. VAŽNO Zš VSAK **J>A» t .Uri k«i KADAR .to a.-.„j.„| t .Uri krtj, KADAR Mit« bn U lUttf« KARTE za vse izl Potniki i našim po«redorMj« Jejo najcenejc in zadovolji« Denarne poftiljke izvrinjen« in sanealjivo po dnevne« ki v jugoslavijo v ITALlj® Za I «... | " I U»... M MS.,, | " 17.M, " nt.H. " ur.« Za • Ml... 1M Din i.N... in -t.m... in -M 11.11... 1H > " Il.M...MM « " Il.M... t,»M -tfaraSaaa cana aa H>ritai M rt »mM. h kara. Pailljaa. ta« l.atr krnit, livriajcaia UplaiUa « MarJUL v VOm U*t Dem latamu J«, d» »lihi aa eni la pojaanlla SLOVENIC PUBLISHiNG (Glas Naroda—Travel Buren 216 Weat 18 st. New York. Agitirajte za Prosveto ZA B02IC V JUGOSLAVIJO! Štirje izleti za praznike preko JUŽNE PROGE "The Sunny Side of th^Atlantic" Direktno v Jugoslavijo VULCANIA. . . .26. novembra Dospeje t Jugoslavijo 10. decembra .Prek« Genove—IS ur do Jugoalavije REX..........19. novembra C. DI SAVOIA. . 7. decembra REX..........14. decembri Redna plovba v vašo domovino VULCANIA - SATURNIA Direktno v Jugoslavijo 26. novembra, 21. J«w«rJi REX - C. DI SAVOIA - ROMA Preko Genove 19. nov., 7. in 14. dec.. 4. jan., 7. Ji«. Za pojasnila obrnite «e na pooblattenega ajenU, lil Itslijsnske Linije. S33 urad: N. Michigan A ve„ Chifil*. IT ALI AH LIHI NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO| Po sklop« II. rodno konvencijo so lskko nsro« priiteje eden. dva. tri, itiri ali pet Osnov is one drsMse * ( aini. Lkt pfnfdi anm fm ^ « ^^ «j»i ono letno naročnin«. Ker pa liani le platoje pri sess««"» tednik, m Jia U prišteje k «aro*ainL Torej sodsj «1 esrott. £ ^ fo Ust predrag s« liano 8.N.PJ. Ltot Pr«oveU )• ^ ^ gotovo j« v vsaki d rutini aek4o. ki M r«d «tal H«t Ueta Proovota je: ^ Z« Zdrvft. driave in Kanado.$••# Za Cleero In Chkags ^ I tednik In.............. 4JI 1 tednik la..............p| I tednika In............. IM I tednika ................ t tednike la............. IM I tednike is.............tJ# 4 udnlke in............. 1M 4 tednike la............ ^ I tednikov In............ sil I tedalk.v In........... ........................|,JI ^ II polnit* «pod nji kapon. priložite potrebne vsef £ ' >rder v p,.*,« it a< n.r^lt« Prosveto. list. ki je »sis P»|a«ntl«»:—V«*lej kakor kttro kateri teb flsoo* pr"' . m ..M'J. al. - pr.Mli p.o* od dnifise In bo inbbevd1 m • r.tn.k froral Udi *lan it rfoti*ne droAiM, 1» f S MM. ah •« p rasel! od dnifise la bo "T,' tktr» ,t itn* d mlina, k I )• ^ na. o£ena na dsemik Prosveto, to takoj 'J^, * ^ •n ..nvii*m doplačati dutrfno vaeto H»t« l*roev»ta . tedaj mora npr.vnlltvo tniisU ................... 1»................... .................. fO prVtfi« k •»» mvnimtm^^4 .ČL * Ci * * Čl t smu ....... Kov nnrWalfe Orlov«