š^f^ CQi^f Gorenjski časnik od leta 1947 J PRVt PRřDUOPNfKTgĎNIK COKPNIEC IIJA ÏQOO PETEK, 30. SEPTEMBRA 2005 Leto LVIII, št. 7S, cena 500 SIT, 16 HRK Odgovorna urednica: Marija Volč(ak Časopis izhaia or TORKtH in ob pctkih NAKUDA: 22.000 IZVODOV w«4.(;0k£n1sk)glas.si Tudi Á imam Največ povpraševanja med tujci je za nakup apartmajev in zazidljivih parcel. Slovenija je dostopna srednjemu sloju. Suzana P. KovaČíč sti okoli 60 ml z dvema vejše ali starejše, v vrednosti ....................................... spalnicama. Imamo pred- do 200.000 evrov. Nekateri Kranj • Z vstopom Slovenije vsem kupce srednjega sloja, nepremičnine oddajajo, vča- V Evropsko unijo se je moČ- ki so za nepremičnino pri- sih pa naletimo na špekulan- no povečalo povpraševanje pravljeni odšteti od 100.000 ta, ki ga zanima zgolj dobra državljanov članic unije po do 150.000 evrov," pravijo v naložba," pa pravijo v nepre- slovenskih nepremičninah, nepremičninski agenciji As- mičninski agenciji Makler. Po podatkih Davčne uprave gard z [eserdc, v Kj Kem pa Verjetno se ob tem sprašuje- RS je v enem letu kupilo ne- razložijo: "Tujci iŠČejo apart* te, koliko zemlje bo ostalo v premičnine pri nas 714 tuj- maje, zazidljive parcele za slovenski posesti, Če bo pov- cev, največ povpraševanja je stanovanjske in apartmajske praševanje po nepremični- med Angleži, sledijo jim Ita- hiše. Nekaj vlagateljev išče nab izjemno naraslo. Za to lijani, Avstrijci in Nemci, Ne- tudi večje zazidljive parcele obstajajo pravna varovala v premičninski agenciji K3 za poslovne objekte v indu- okviru obstoječe zakonodaje Kem iz Kranja in Makler 2 strijskih conah. Vsi so prese- in zaščitna klavzula na po- Bleda navajata tudi Irce. nečeni, da so nepremičnine dročju nepremičnin iz Pri- Na območju davčnega ura- kar drage, predvsem na turi- stopne pogodbe. Davčna da Kranj je med tujci največ stičnih lokacijali. uprava vodi evidenco tujih zanimanja za gorenjske bise- Večinoma kupujejo ne- kupcev in o tem obvešča mi- re Bled, Bohinj in Kranjsko premičnine zase, nekateri so . Goro z okolico. "Najbolj jih se k nam tudi preselili- Naj- zanimajo apartmaji v veliko- bolj se zanimajo za hiše, no- ropske zadeve. iiistrstvi za pravosodje in finance ter Službo vlade za ev- S i o Teden laskavih naslovov Na Bledu je naslov gorenjske gazele 2005 dobilo kranjsko računalniško podjetje Euro Plus, v Rogaški Slatini pa generalni direktor TCC Unitech LTH-ol Škofja Loka Anton Papež priznanje manager leta. Sttfan Žarci TCG Unitech LTH-ol Škof}a cem razvoja med gorenjski- njegov generalni direktor ...................................... Loka, ki sicer kot veliko pod« mi podjetji, ni bilo v konku- Anton Papež včeraj v Roga- Sled, Skofía Loka • Naključje jetje, kljub najboljšim kazal- renči za gazelo, je pa zato ški Slatini prejel priznanje za L je hotelo, da smo na Gorenjskem v tem tednu dobili na področju gospodarstva kar dva prvaka. Med malimi podjetji so v sredo že peto leto zapored razglasili najboljše hitro rastoče podjetje in mu podelili naslov gorenjska gazela 2005, slovensko združenje poslovodnih ljudi Združenje Manager pa je objavilo, da bo na svojem jesenskem srečanju v R<^ški Slatini podelilo naslov manager leta 2003. Zagotovo pa ni na- Priznanja za nominacijo za Gorenjsko gazelo 2005 so idjučje, da se pri obeh razgla- prejeli direktorji (od leve) Branko Lotrič» B&B Kranj, Samo sitvah omenja eno podjetje: Krč, Ekol Kranj in Zvone Duplančič, Euro Plus Kranj managerja leta 2005. Za renjsko gazelo so bila nominirana tri mala podjetja: B&B, d.0.0.. Kranj. Ekol d.0.0.» Kranj in Euro Plus, d.0.0.. Kianj, ki so se na slavnosti podelitvi naslova gorenjska gazela 2005 v sredo na Bledu tudi predstavila. Kol najboljše je zmagalo računalniško podjetje iz Kranja Euro Plus. Podrobneje o tem poročamo na 1$. strani, izčrpen intervju z managerjem leta 2005 Antonom Papežem pa objavljamo v tokratnih Razgledih na 11. strani. b I % irJi Gorenjska Banka . sNv^M kihir «r Bi ■i 3 B Là. \ lOLARJlU IVDKVrZAH V petek» 7.10.• izide nova priloga NA POTEP l^esec oktober ima epo domače ime -Zato gremo s to po vinskih pôteh, vinorodnih 1n eni tudi zelo vi notok, Uo tioi čnO pû gorenjs • 4 • 5 I Kran; Osumljenka za umor v priporu Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Kranju je v ponedeljek po za&li&anju odredil pripor zâ 26-letrio Nlno Krenker, jo sumijo, da je 24, septembra popoldne na Jesenicah do smrti zabodla svojega 27-ietnega fanta Matjaža Bukovca. Kot smo uspeli izvedeti, se osumljena tragičnih trenutkov ne spominja dobro. S. Š. 78 AKTUALNO Milijarda in pol za šo\e v sredo sov šenčuřju slovesno odpr« I nov iolski prizidek, ki Z9 je kranjski Crddbinec zgradil v pol leU. Skupno so v lenčurski obćmt vlotiRjí .4d|ke objekte okrog poldruge milijarde Urjev. Obnovih so tudi*vse podrj^'^ inline Jole tn zgradili vrtec în 4i30rt'Í3 no dvorano. CORENjSKA Bodo Turizem Bled ukinili Razprava blejskih občinskih svetni* kov o lanskem poslovanju Turizma 8led )e bila zelo razburljiva, saj je obračun pokazal 29 milijonov tolarjev izgube, od teh pet na račun praznova-n)a tisodelnice prve omembe Bleda. Nek&teri so predlagali celo njegovo ukinitev. RAZGLEDI Postali so prozahodno podjetje Škofleloiki TCC Unilech Uh.ol sodi med najuspešncjla slovenska podjet* ja. V desetih letih se je Itevilo zapo-sien I h povedlo za trikrat, prodaja pa za petnajstkrat. Njegov generaint di-rektor Anton Papež je bil upravičeno izbran ?a manaeerja leta. 11,12 RAZVEDRILO Smeh na račun Gorenjcev soboto se Je v gostilni Stari Mayr zbrala pisana druičina, ki si ;e pripovedovala $ale o privolčljivosti. ikrto- sti >r\ zavisti med Corenjó. Zanima* nje je bilo tolikSno» da razm or^nizatorjl o rednih mesečnih Čanjih. Sploh pa Gorenjci nismo ti, ampak gospodarni. 34 VREME Danes bo spremen^ivo oblaùio Jutri bo zjutraj m^, čez dan bosotów. yncdàjo zjutmj bo k sonérw, čez dan se ho pooblaàb. 3/M Jutri: sončno, zjutraj m^gía in (N CN C- 2 POLITIK A da n ica .zavri (S^g-gîas^si GORENJSKI eus pelek, 50. septembra 2005 KRATKE NOVICE LjUBgANA stranke soglasne o regionalizaciji Ko se je pretekli teden predsednik viade Janez Janša sestal s predsedniki parlamentarnih strank, je bila beseda o razglasitvi zaičitne ekološke cone in epi kontinentalnega pasu in o zakonu o skladnejšem regionalnem razvoju. Koalicijske in opozicijske stranke so glede obeh soglasr^e. Zakon o razglasitvi zaščitne ekoloSke cone bo ta teden v državnem zboru in pri glasovanju o njem očitno ne bo težav. Pozicija in opozicija pa soglašata tudi glede regionalizacije» državni zbor pa bo odločitev o tem prepustil vladi. Ta bo poleg kohezij- sklh določila tudi razvojne regije. V Sloveniji naj bi poskuia^ ll doseči dve ali tri kohezijske regije, da bi tako dobili veČ evropskega razvojnega denarja, če bo Slovenija dosegla 75 odstotkov povprečnega razvoja na ravni EU, ne bo veČ upravičena do sredstev razvojnih skladov. D.Ž. UUBgANA Občine se bodo lahko dodatno zadolževale Ta teden zaseda državni zbor, ki ;e med drugim po skrajšanem postopku sprejel tudi novelo zakona o financiranju ob-Č\d, ki naj bi omogočila dodatno zadolževanje občin. Po besedah ministra za lokalno sarnoupravo Ivana Žagarja se delež, ki dovoljuje skupni obseg zadolžitve občin, povečuje z 10 na 20 odstotkov osnove. Občine se bodo lahko v večjem obsegu zadolževale v primerih investicij v Šolstvu, stanovanjski gradnji, oskrbi z ^^^^^^^^^^^^^^^^ vodo in javni infrastrukturi, pri ravnanju z odpadnimi vodami in pri naložbah» ki se sofinancirajo iz sredstev £U. Gre za začasne reSitve, vlada pa pripravlja nov zakon o financiranju občin. Vlada tokrat ni predložila podatkov o višini zadolženosti občin, od 193 občin pa naj bi jih bilo 40.zadolženih À prek zakonitih meja. 0.2, KOTIČEK ZA NAROČNIKE Kdo bo dvatisoči? V Klicnem centru slepih in slabovidnih, kjer v sodelovanju z Gorenjskim glasom anketirajo in vabijo k naročilu nove naročnike časopisa, se v prihodnjih dneh skupaj z nami veselijo 2000. novega naročnika. Njihovo delo je za Gorenjski glas neprecenljivo, saj je zadostno število zvestih bralcev eden od osnovnih pogojev za obstoj m za sprejemljivo ceno časopisa. Obenem pa je to rudi pomembna humana poteza. Vsi, ki sodelujemo s Klicnim centrom, s tem omogočamo delo ljudem, ki v teh neizprosnih kapitalističnih Časih težje najdejo zaposlitev. Ovatisoče novo naročilo je torej dogodek, ki ga je treba proslaviti. Zato bo 2000. naročnik po vrsti prejel Čudovito nagrado • vikend paket za štiričlansko družino v zdravilišču Rogaška Slatina. Naslednjih 10 novih naročnikov pa prejme darila iz Glasovega darilnega programa. Pokličete in se naročite na Gorenjski glas ter se morda uvrstite na s/^ečno 2000. mesto. Telefon v Klicnem centru je 04/517 00 00. Mesečna vozovnica Med sodelujočimi v akciji Tedna mobilnosti smo izžrebali našo bralko Heleno juvan, ki prejme oktobrsko mesečno vozovnico za mestni promet v Ljubljani. Preizkusite plezalno steno v Podnartu bo jutri, v soboto, 1. 10., na razpolago letošnja atraktivna novost - mobilna plezalna stena • stolp z vfŠIno 7,2 m. Širino 2 m in previsom 1,2 m. In tremi plezalnimi smermi hkrati. V Gorenjskem glasu smo za 6 bralcev rezervirali poskusno plezanje na stolp. Pošljite sms na številko 041/501 j66 • za prvih šest bralcev bo plezanje brezplačno. Plezalci in glec^alci, vabljeni torej v Podnart. Dodatne informacije so vam v soboto na voljo na telefonski številki: 04/53 29 450 ali 041/501 366. Lep vikend želim^ Petra Kejžar Pol Za uveljavitev na nedeljskem referendumu potrjenega zakona o RTV bo potrebnega pol leta. DanicaZavrlŽlebir ga sveta, 15-dnevm rok, v ka- Kdaj bo začel delovati tretji tem ni želel govoriti, po ........................................................terem mora komisija za vo- televizijski program, ki bo uspešnem referendumu Ljubljana • O novem zakonu litve in imenovanja državne- prenašal seje državnega zbo- pa je za Gorenjski gias po- o RTV je državni zbor prvič ga zbora objaviti javni poziv ra in vse drugo parlamentar- vedal, da je ravno on na glasoval 16. juruja, po vetu za predJaganje kandidatov za no dogajanjè, pa predlagate* povabilo predsednika vlade državnega sveta pa ga je 15. člane programskega sveta, Iji zakona za sedaj še ne vedo spisal zakon. Proučil je §te- julija spreje! z dvotretjinsko nadzorni svet mora v šestih povedati. Razen statutarnih vilna gradiva, med njimi večino. Istega dne je skupina mesecih po konstituiranju pogojev bodo za to potrebne tudi podobne zakone iz 31 poslancev LDS in SD vložila v državni zbor zahtevo za sprejeti nov statut javnega zavoda RTV, programski razpis referenduma. V nede- svet pa mora v 90 dneh dolo- nove investicije, novi programi pa bodo potrebovali tudi frekvence. držav Evropske unije, in v mesecu dni napisal zakon. Po vseh usklajevanjih je 1)0, 25. septembra, je po neuradnih izidih večina volivcev âti programske standarde in Za dosledno izpeljavo no- §ei poleti v državni zbor. zasnove prograimov RTV, V vega zakona ta potrebuje od kjer je bil 2 večino poslan- na referendumu podprla 15 dneh po konstituiranju pa pol do enega leta, je dejal skih glasov izglasovan, in uveljavitev novega zakona, mora programski svet objavi- tudi avtor zakona mag. Kako bodo potekali nadaljnji ti tudi lazDis za mesto gene- Branko Grims. V času re- sicer, kot pravi njegov avtor, domala v celoti tak, kot je postopki, je po referendumu ralnega direktôrja." pojasnil minister za kulturo dr. Vaško Simoniti; "Ko bo republiška volilna komisija v Uradnem listu RS predvidoma 14. oktobra objavila uradne izide referenduma, bo sledil tridnevni pritožbeni rok. Če bodo postopki potekali v skladu s pričakovanji» bo državni zbor okrog 18. oktobra poslal zakon v podpis predsedniku države, ki ima za razglasitev zakona na voljo osem dni. Konec oktobra bo besedilo zakona objavljeno v uradnem listu, zakon pa bo začel veljati petnajst dni po objavi, torej sredi novembra. Tedaj bodo za- čeh teči tudi v zakonu določeni roki za nekatera prva opravila: 60 dni za konstituiranje programskega in nadzome- ferendumske kampanje o bil napisan. Ohranjajo spomin in vrednote Tine Zaletel, predsednik območnega združenja borcev in udeležencev NOB Kranj, vabi na jutrišnji partizanski miting na Pangršici. Danica Zavrl Zlebir Kranj • Tine Zaletel, nosiiec partizanske spomenice iz leta 194J (tedaj je stopil v Ra- šiško četo)» jorec Cankarje» vega bataljona (danes je njegov predsednik), udeleženec poljanske vstaje, dražgoške mi, obiskovanjem krajev po- seca, je namenjen druženju membnih dogodkov iz časa Članov od Žabnice do jezer- NOB, pomembno je ohra- skega, od Trboj do Dupelj. njati tudi materialno zapuS- jutri, v soboto, 1. oktobra, se čino, torej spomenike in bomo zbrali pri lovskem obele^a. Nekatere organisa- domu na Pangršici, in to v cije (naša ma]o manj) imajo vsakem vremenu. Naša tesen stik z mlajšo generaci- ska bo postavila šotore in jo, zlasti s šolami, pa tudi s nam skuhala golaž, kuhali bitke in drugih pomembnih čina sicer udeležencev vojne, študenti zgodovine, kar je nam bodo tudi lovci, obeta dogodkov med vojno, tik po a po vzoru veteranskih orga- pomembno zlasti v Času, ko se prijetno dniženje ob zaba- njej pa je bil med drugim nizacij v Evropi tudi drugih še vedno teče nacionalni tudi vojni dopisnik iz Trsta, ljudi, ki želijo sodelovati pri "boj", kdo je bil v vojni na vi. Govoril nam bo predsednik slovenske borčevske je bil vrsto let aktiven v bor- ohranjanju spomina in vred- pravi strani. Pomembna pa organizacije (anez Stanov- Čevski organizaciji, z nekaj- not iz Časa NOB. Teh je v je tudi skrb za borce, ki so v nik, srečanja pa se bo udele- letnim odmorom v zadnjem naši organizaciji okoli 200. starosti bolni in onemogli ali žila tudi uniformirana parti- desetletju, ko sta zženo gra- Ena pnih nalog organizacije pa osamljeni, morda tudi zanska četa, osnovana po diJa hišo. Od letošnjega fe- je ohranjati njeno številčnost zato, ker se niso znali vkijii- vzoru veteranskih organiza- bruarja je predsednik Ob« z mlajšimi, da bi v času, ko čiti v novo družbo ali se je ta dj v svetu. Prišel bo tudi Ivo močnega zdnaženja borcev je medvojna generacija še od njih odvrnila," o ciljih in GodniČ v podobi maršala in udeležencev NOB Kranj. pri močeh, nanje prenesli namenih borčevske organi- Tita. Povabljeni torej na par- "Združenje deluje v 31 kra- pozitivne vrednote tedanjega zadje pove Tine Zaletel. tizanski rmting na Pangršici, jevnih organizacijah, v kate- Časa. Spomin na takratne do- 'Partizanski miting, ki pa tudi k vstopu v našo orga- rih je okoli 1600 borcev, ve- godke oživljamo s proslava- smo ga pripravljali dva me- nizadjo. I L GORENISKl GLAS petek, 30. septembra 2005 ^KTU; LNO i nfo (^B-glas,si 3 šole V sredo so v Šenčurju slavnostno odprli novozgrajeni šolski prizidek. Vse naložbe v šolske objekte vredne 1,5 milijarde tolarjev. Simon Šubic Šenčur - Prizidek k Osnovni šoU Šenčur, s katerim so odpravili veliko prostorsko stisko, ki ie nastala ob uvedbi devetleûce, je Gradbinec GIP iz Kranja zgradil v slabe pol leta. "Se ob novem letu, ko smo nestrpno čakali na soglasje ministrstva za finance, so mnogi dvomili, ali nam bo uspelo. Kot vidite, nam je uspelo, tudi po zaslugi izvajalca del, ki |e vložiJ ves trud v to, da je bil prizidek zgrajen do začetka letošnjega šolskega leta, " je v slavnostnem nagovoru povedal šenčuiski župan Miro Koželj. Šolski minist-er Milan Zver, ki je ob tej priložnosti obiskal 2upan Miro Koželj, ravnateljica Majda Vehcvec in minister Milan Zver (z leve) med Šenčur, ie poudaril, da v Slo- ogledom nove Šolske knjižnice. / Feie c^'asd Kawi^ veniji naložbe v šole ne pomenijo zgolj gradnje šolskih Šenčur. "Želim si, da bi v no- Skim kabinMom, sanitarije čur bo stala približno 750 objektov, ampak so tudi vlo- vih prostorih lahko dosegli in dva manjša arhiva. Sodeč milijonov tolarjev, žek v kulturo in razvoj. "Se- čim več: učenci prejeli čim po zadnjih demografskih Po besedah župana Koze-daj ste na vnti učitelji in uči- več znanja, učitelji pa izpol- podatkih ni bojazni, da bi Ija sta občina in z 20 odstot- teljice ter učenci in učenke, nili svoje poslanstvo. II bil načrtovan šolski prizi- ki država za investicije v Sol- da zapolnite ta prostor z vsebino in prijetnim druženjem, da boste dali tem objektom dušo." Prizidek, ki v dveh etažah dek premajhen. Ie pa na za- ske objekte v vseh letih vloži obsega î.753 kvadratnih metrov, je zrasel na mestu htevo občine projektant li okoli 1,5 milijarde tolarjev. predvidel možnost kasnejše V zadnjem letu so obnovili stare telovadnice. Z njim so predelave podstrešja v do- vse podružnične šole, med- Ravnateljica Majda Veho- pridobili garderobe, likovno datne učilnice, Čeprav so že tem ko je leta 1997 zrasel vec je opozorila, da so se s učilnico, učilnico za tehnič- v samem projektu predvide- novi vrtec, leta 2002 pa prostorsko stisko na OŠ Sen- ni pouk, štiri splošne učil- ne rezervne učilnice. Na- Športna dvorana. Za ti dve čur soočali že pred deseúetji, nice, novo kuhinjo z jedilni- slednje leto sledi tudi obno- naložbi največ zaslug nosi vendar je do premika prišlo Šele z nastankom občine CO, knjižnico z multimedijsko učilnico in računalni- va starega šolskega objekta. Celotna naložba v OŠ šen- prejšnji župan Franc Ketn, je poudaril Koželj. V pričakovanju vladnega obiska KRATKE NOVICE MorrE PAi Komenoi Krajani so glasovali za križišče Razlog za tokratni zbor občanov, ki ga je župan To* maž Drolec sklical za kraja« ne Most in Suhadol^ je bil državni lokacijski načrt za cesto Želodnik - Vodíce, s katerim pa občani» s občinsko upravo vred, niso najbolj zadovoljni. Predvsem se ne strinjajo z načrtovanim krožiŠČem, ki naj bi ga zgradili pri trgovini Tuš, saj naj bi gradnja zahtevala preveč zemljišč, ki bi jih morali vzeti trgovini in Šoli, krožišče pa ne bi rešilo obstoječih težav s prometom. Zato so se krajani • zbralo se jih je bilzu 70 - z glasovanjem skoraj soglasno odločili, da naj se lokacijski načrt spremeni tako, da naj pri trgovini ostane križišče, ki se bo po potrebi semafo- riziralo, glavno in nekoliko večje krožišče pa na; zgradijo tam, kjer se bo glavn cesti priključila cesta skozi Stegne. To naj bi biîa poslej tudi glavna vpadnica v Su-hadole. j. P. Kolegij Regionalnega razvojnega sveta Gorenjska (RRS) na zadnji seji bližje opredelitvi hudih problemov regije. BoStiaíj Bocataî bo to izpeljal in kje bomo dobiti moramo še več nizko ...................................... dobili denar ter kako priva- cenovnih letalskih prevoz- Kranj • V pričakovanju obis- biti k sodelovaiîju tudi kia- nikov, oživeti moramo mestna jedra in izboljšati infrastrukturo. Motivirati Prioritete so sedaj v po- moramo tudi zasebnike, saj ka slovenske vlade ra čelu z jane> občane, " je na to temo ministrskim predsednikom povedal predsednik. Janezom Janšo {12. oktobra) je kolegij RRS opredelil stopku usklajevanja med nam manjka kar 4.000 tu glavne teme pogovorov Predsednik RRS lanez Ben posameznimi odbori, kole- rističnih postelj." gij bo na podlagi teh določil Odbor za okolje in inira- čina je povedal, da želijo z najpomembnejša. Tako je strukturo (Vinko Može) te- vlado razpravljati o razvoju odbor za človeške vire, ki ga meljni problem vidi v zem- letališča» javno zasebnem vodi dekan dr. Robert Le- Ijiški politiki, v prepočasni partnerstvu, infrastrukturi, skovar, s široko diskusijo izgradnji avtocest in predvl- razvoju turizma in podeže- prišel do 150-tih idej, izmed deni cestninski postaji na Ija, regijski univerzi, razvo- njih pa so izluščili povezo- njej ter v nedostojnih pove- ju novih obrtnih con,..., in vanje šol in gospodarstva, zavah med Gorenjsko na eni dodal: "Pred kratkim so nas zaposlitvene projekte, pre- ter Štajersko in Primorsko že obiskali trije ministri. Se- nove §ol, regijsko univerzo... na drugi strani. Odbor za daj vemo, da moramo za sta- Odbor za razvoj turizma razvoj podeželja (Miro Ko* viti §e bolj konkretna vpra- (vodi ga Andrej Sprajc) je želj) je ugotovil, da gre v njihanja in zahtevati tudi izpostavil kot ključne pro- hovem primeru za komplek- konkretne odgovore," Kole- jekte večjo promocijo turiz* sen razvoj turizma, gospo- gij RRS meni, da razvojni ma, izpostavitev ključnih darstva in urejanja prostora, projekti na Gorenjskem ve- trgov za pridobivanje go- "Naša glavna nalc^ bo var- likokrat niso izvršeni zaradi stov in povečanje izbire tu- stvo narave, sledijo pa razvoj nedogovarjanja med sub- rističnih produktov. Šprajc rekreativnih produktov, od- jekti, predvsem zaradi posa» je takoj ponudil nekaj odgo- pravljanje težav pri trženju meznikov, ki vidijo le svoje vorov: "Gorenjska naj bo produktov, prenova vaških interese. "Vemo, kaj bi radi ena turistična destinacija, jeder in podobno," je pove- naredili, ne vemo pa, kdo LTO-ji naj se povežejo, pri« dal Koželj. Spor zaradi občinske meje Radovljiška občina bo državnemu zboru predlagala spremembo meje z bohinjsko občino cvfto Zaplotnix dentiranju nepremičnin, dr- ..........................................................žavne meje in prostorskih Radovljica • Ko se je nekda- enot marca letos začela po- nja radovljiška občina razde- stopek za ureditev meje na lila na tri manjše, je približ- geodetski upravi, vendar po- no 12,5 kvadratnega kilome- stopek, ki zahteva soglasno tra zemljišča v prostorskem odločitev obeh občinskih okolišu bohinjskega naselja svetov, Še ni končan. Radov- Nemški Rovt, ki je sicer del Ijiški <»bčinski svet je na sep- katastrske občine (k.o.) Lan- tembrski seji ponovno obra- covo, pripadlo bohinjski ob- vnaval to problematiko, potr- úiú, Čeprav je stoletja in vse dil predlog za začetek po- dotlej spadalo k občini Ra- stopka za spremembo ob- dovljica. Pretežni del k.o. močja občine v k.o. Lancovo Lancovo je v radovljiški obÓ- in pooblastil župana, da ga ni, tam ima stalno prebivališče tudi ve6na lastnikov posreduje državnemu zboru in da hkrati začne tudi posto- nepremlčnin v prostorskem pek pred upravnim sodiš- okolišu Nemškega Rovta. čem. Državni zbor mora po- Ker je delitev katastrske obči- stopek za spremembo ob- ne med dve občini neobičaj- močij občin končati najkas- na tudi v državnem merilu, neje tri mesece pred rokom, se v Radovljici že dlje Časa ki je določen kot prvi rok za prizadevajo za spremembo razpis rednih volitev v občin- meje z bohinjsko občino, ske svete - to je do 25. marca Občina je po zakonu o evi- prihodnje leto. Vrba Vrbnjani prosijo za pomoč Streha iz smrekovih skodel na cerkvi Sv. Marka v Vrbi je že v tako slabem stanju, da bi vsako odlašanje z obnovo povzročilo pronicanje vode v notranjost ter poškodovanje stropa, fresk in opleska. Vrbnjani se skupaj z Župnikom na Sreznici zavedajo odgovornosti za ohranitev cerkve in hkrati kulturnega spomenika, zato so se že začeli pripravljati na obnovo. Sami bodo prispevali podporni les in letve ter pomagali pri pomožnih delih, glavni izvajalec pa bo za pokrivanje zagotovil macesnove skodle, ki so odpornejše od smrekovih. Za obnovo bodo potrebovali tudi nekaj denarja, zato prosijo za pomoč. Dobrotniki lahko nakažejo denarne prispevke na transakcijski račun, odprt v RaifTeisen Krekovi banki, številka 24400«9004362583 (s pripisom ' za cerkev Sv. Marka v Vrbi). C. Z. Gorenjski Glas ODGOVORhiA UREDMICA Marija Vol^aik NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE jože KoSnjek, Cveto Zaplotnik UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREDNIKJ: Boštjan Bogataj, Alenka Brun. Igor Kavd£. Jože KoSnjek. Vri^ Petemd, Stc^r) Sa)e, Vilma Stanovnik. Cv«to Zaplotnik, Danica Zďvri Žlebir, Suzana KovaáČ, Štefan Žargp; stalni soddavci; lasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ma^až Cregorič, Matsja Rant Mendi Kokot. Miha Naglih Mi^ MiMsvf^ Renata Škrjanc Simon Šubic, Dominik Frelih, Igor Žerjav OBU KOVNA ZASNOVA jemej Stritar, Tridkel TÎHNICNI UREDNIK Crv^ riajnik FOTOGRAFIjA Tina Odd, Gofazd Kavčk^ Goraid Šm LfKTORiCA Mar^eUVo^ič VODjAOCLASNECATRŽENjA Mateja Žvižaj VODJAMARKCTINCA Petra K^r C0kEn;$KI CUAS pe registrirana bUgovnd m »loriiven« znsmM pod $1, 9771961 p' Uradu ftS i* irk(«lektijalno lastnino Ustanovitelj in ixdijat»l|: Corenjski fias, d 0.0,, Kranj Oirťkiorica: Marija / Na^ov: Zoisov« 1.4000 Kranj / T«l.! 04/30142 00, fax: 04/201 42 «•mail: inFo^t'glas.sl; ftiali ogla&l in osmilnice: lel.t 04/201 42 47 (sprejem na ivtdffiatsktm ôdsivAlku 94 ur di^ívne): uradAř ure: vsak dfidvnl dan dd 7. dd i;, ure f Gorenjski glas je peltedrtik. Izhaja eb torkih m petkih, v nakladi 33j300 izvodov / Redne priloge. Moja Corer>)5ka. Letopis Gorenjska (enkrat lelno)Na potep in «edem lokalnih pnlog / Titk: Str, d.d., Ljubljana / Naro^nira: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda, torek aoo SIT. p«t«k: 300 SiT; leirta naročnina: 26 000 StT; redni plačniki imajo 20% popusn. letAi z; H popusta, naročnina za tujino: loo EUR preraCuoano v lolarj« po srednjem tečaju &anke Slovenije: v cene je vrafunart DDV po stopnji %\ naročnina sr upošteva od teko^ lievilke ^sopi«a do pesnega p'ekka, ki vrlja odi44«tLa nasiednje^a obračunskega oMobja Oglasne storitve, po Iva Čaja, ministrstvo pa bo kon- bi ga v Bohinjski Bistrici in nike. V njem bo 50 postelj, Lapajne, svetovalka za druž- cesijo podelilo za obdobje bi bil dislocirani oddelek ra- zgradili pa naj bi ga ob tam- bene dejavnosti na občini 40 let z možnostjo podaljša- dovljiškega doma dr. Janka kajšnjem župniSČu. Župnija Bohinj, pa_ig. povedala, da je nja. Benedika. Občina je lani naj bi dom zgradila z denar* tudi komisija za negospo- Občina se gradnji doma vlogo za gradnjo doma po- jem, ki so ga prispevali do- darstvo predlog potrdila, saj kljub projektu v Srednji vasi slala na ministrstvo za delo, brotniki, župnik Ivan Jago- v Bohinju, zaradi velikega ne namerava odpovedati, družino in socialne zadeve, die pa računa tudi na posoji- Števila starejših ljudi, potre- vprašanje pa je, koliko kon- ki naj bi sofinanciralo grad- la. Župnija je na ministr- bujejo dom starostnikov, ki cesij bo v tej občini podelilo njo, vendar zaradi programa stvu za delo, družino in so- sedaj bivajo v radovljiškem ministrstvo. Umirjanje prometa Vratih Občina Kranjska Gora je skupaj 2 Društvom za varstvo Alp CIPRA Slovenija začela nalogo Umirjanje prometa v alpskih dolinah. Mendi Kokot ustrezno in okolju prijazno poskrbeti za obstoj Aljaževe- razvojne dije dodajajo iskan ga doma in gostilne pri Pe-ričniku. ..............................................................................ureditev prometa v Vrata, ki Dovje - Prvo delavnico so bi naprej služila kot primer pripravili 26. septembra, na rešitve za preostale tri doline, kateri so domačinom inzain- Kot, Krmo in Radovno. Med vald Vrat septembra letos je teresiranim organizacijam izhodiščnimi vprašanji so, ali pokazala» da približno dve je možnosti, da se obiskovalci v večjem številu zadržijo Anketa med 239 obisko- več kot en dan ter nastanijo v Mojstrani in na Dovjem. Udeleženci delavnice so bili predstavili posnetek stanja in izvesti popolno zaporo, za- tretjini vprašanih pozitivno enotni, da je Študija potreb- smeri možnih rešitev za poro skozi celo leto ali le v po- gleda na javni prevoz na, vendar naj vključuje tudi dolino Vrata, hkrati pa so za- letni sezoni, kje urediti dolino, deloma bi vsaj v eno ostale tri doline, promet bi prosili za njihovo mnenje. parkirišča» ali je smiselno Na še nekaj delavnicah do maja prihodnje leto bodo uvesti javni prevoz, naj bo parkiranje brezplačno aH smer pešačili, dobra polovica bilo možno listaviti v Mojs- razume, da je treba za trani, med idejami pa je tudi vzdrževanje narave tudi železnica s prehodom skozi skuSali oblikovati tehnično proti plačilu parkirnine, kako nekaj plačati. Snovald med predor v Trento. Mirkovo pero ne gre v predal "Upamo, da tvoje pero ne bo odloženo v preda! in boš še kaj lepega napisal." Mendi Kokot Za srečanje Pr'Katr, pol» valno službo." Mirko Kun- ..............................................................................no spominov na skupno Šič, ki se bo po 18. septem- Do v je • Tako so najhitrejše- delo, je poskrbej Ivo Sku» bru vpisal med upokojence, mu novinarju Mirku Kunši- mavc iz Mojstrane, tudi zagotovo Še ne bo odložil ču ob odhodu v pokoj 10. sam nekdaj gorski reševa- peresa in fotoaparata: septembra, prav na njegov lec: "Mirko je pred desetlet- "Upam, da bom še kaj do- 58. rojstni dan, zaželeli gor- ji, ko nam je vsega primanj- brega naredil za Dolino ter ski reševalci iz Doline - Moj- kovalo, predstavil lik gor- da bo manj Črnih dogod-strane, Kranjske Gore in Ra- skega reševalca in v tem po- kov, kot jih je bilo v teh leteč. "Rad bi se Mirku zahva- gledu dvignil gorsko reše- tih. " lil v imenu v. eh tistih fantov, nekoliko starejše in mlajše generacije, da je prišel med nas. Takrat smo vedeli, da je prvikrat pisal človek, ki je in-til z udeleženimi v nesrečah in 2 reševalci ter dogodke znal prikazati tako, kot je prav," je pomen Mirkovega dela za gorske reševalce strnil Marko Butinar iz Rateč. Podobne želje in zahvale so izrekli tudi kranjskogorski župan Jure Žerjav, direktor Policijske uprave Kranj Jože Mencin, riačelnik slovenske gorske reševalne službe Toni Smoiej in dr. Matej Andolj- Mirko KunŠiČ in Toni Smolej ter slika za spomin na gorske šek. reševalce. fsenice Jeseniške korenine v jeseniškem društvu upokojencev so minulo sredo pripravili srečanje z najstarejšimi člani društva. Kar Članov Je starejših od <80 let, ód tegâ jih je 40 že prekoračilo devetdeseto leto. Najstarejši članici sta 96-letni Kristina Tarman In Marija Omejc, ki pa se srečanja letos nista udeležili. Tako je bila najstarejša udeleženka 92'letna Erika Heim, ki je Članica društva upokojencev že vse od upokojitve. Gospo Heim poznajo številni Jeseničani» saj je delala cot dentistka v zobni ambu-lanti železarne. Tudi sicer je večina najstarejših Članov društva upokojencev delala v nekdanji železarni in kot je dejal predsednik društva Srečko Krč, so veliko prispevali k razvoju Jesenic. Člani društva upokojencev so zelo dejavni, saj se udeležujejo družabnih srečartj, izletov, pohodov, letovanj, sodelujejo v študijskih krožkih, literarni skupini, so tudi uspešni športniki. U. P. GORENISKI eus petek. 30. septembra 2005 GORENJSKA 5 Bodo Turizem Bled ukinili Turizem Bled je v rdečih številkah. Občinski svetniki so direktorici očitali slabo poštovanje. Renata Škrjanc jih poplačali s povečanjem novodskih standardih, zato nje Turizma Bled videli v letošnjega plana. Občina je predlagal pripravo revizij- njegovi direktorici, ki med Bled • Šlo je za las, ko so Bled naj bi letos s turistično skega poročila. drugim ni pravočasno opo- blejski občinski svetniki takso v občinsko blagajno Drago Benčina je menil. zorila, da stroški prireditev pred dnevi pc dolgi in očit- dobila dobrih 100 milijonov da turistična taksa ne bi ob tisočletnici presegajo de-kov polni razpravi dali so- tolarjev, s koncesijami iger smela biti edini vir pokriva- name zmožnosti. Zmemej- glasje k finančnemu poroči- na srečo 20 milijonov tolar-lu o lanskem poslovanju iev, Turizem Bled pa naj bi nja izgube, igor |an pa je bil kritičen do dela Turizma še tone je vnesel v razpravo svetnik Vladimir Silič, ki je Turizma Bled, ki se je zna- za svoje delovanje od tega Bled, saj pri blejskih priredit- med dnigim dejal, da so dežel v rdečih številkah. Izgu- dobil 84 milijonov tolarjev. vah pogreša domiselnost in nar porabili za program, ki be je za 29 milijonov tolarjev, od tega naj bi jih dobrih Zaradi omenjene izgube so nekateri svetniki direktorici novosti. Še dlje pa je šel v ga je sprejel občinski svet, in svoji kritiki svetnik AJoiz Po- da bo občina morala stroške 5 milijonov pridelali z o^a- Turizma Bled Evi Štravs klukar, ki je predlagal celo prireditev ob tisočletnici pla-nizacijo prireditev ob lanski Podlogar očitali slabo pošlo- uldnitev Turizma Bled, po- čati tudi, če svetniki finanč-tisočletnici prve pisne omembe Bleda, v letošnje vanje. Roman Beznik pa slovanje slednjega pa bi si po nega poročila ne bi sprejeli, tudi slabo pripravljeno fi- njegovem mnenju morala "Resje, dadenarrùbQtrans- leto pa so z naslova priredi- nančno poročilo, ki po nje- ogledati celo finančna polici- parentno porabljen, ni pa tev prenesli 14 milijonov to- govem mnenju ni bilo pri- ja. Nekateri svetniki so glav- prav, da se danes verbalno larjev obveznosti, ki naj bi pravljeno po veljavnih raču- nega krivca za slabo poslova- izživljate," je dodal Silič. Nova cesta na Ambrožu Polona Pegan pa je blagoslovil tudi cerkljanski župnik Stanislav Ambrož pod Krvavcem - Vaš- Gradišek. Vsi trije so skupaj ka skupnost Ambrož je boga- z vsemi sponzorji, člani paš- tejša za nov asfaldrani cestni ne skupnosti in drugimi so- odsek Ambrož - Krvavec v delujočimi pri gradnji odse- dolžini dveh kilometrov, ki ka slavnostno prerezali trak so ga v sredo, zS. septembra, in tako tudi uradno odprli ta tudi slovesno odprli. Navzoče del ceste. Župan je povedal, na odprtju sta pozdravila in da je ta naložba občino stala nagovorila predsednik vaške 30 milijonov tolarjev, vaška skupnosti Ambrož pod Kr- skupnost pa je financirala vavcem Marko Kuhar ter žu- priprave v vredjiosti 10 mili- skupnost ta cestni odsek kar rizmom. Predvsem upajo, da pan občine Cerklje Fran Če- jonov tolarjev. M. Kuhar pa življenjskega pomena, saj se se bo povečal obisk turistov v bulj. Novo cestno pridobitev pravi, da je za njihovo vaško veliko vaščanov ukvaria s tu- poletnem času. Sto in ena svečka Ivane Ahčin Suzana P. KovačiC vrtela po plesišču. Rada je ko- ..............................................................................lesarila in več kot sedemdeset Kranj • Ena najstarejših ob- let je imela, ko je splezala na Čank v mestni občini Kranj Češnjo in tudi padia z nje." Ivana Ahčin je v ponedeljek Ivana Ahčin zadnjih nekaj praznovala 101. rojstni dan. mesecev počiva v domači po-Rodila se je na Bregu pri stelji. Na očeh ima sivo mre-Preddvoru, vnukinja Majda no, zato svoje najbližnje pre-Rozman se spominja babiči- pozna po glasu. Zanjo ves Čas nih mlajših dni: "Zelo hitro skrbi snaha Ivanka, pa tudi sije hodila, da sem jo komaj cer je obkrožena s številno dohajala. Povezana je bila z družino. Ima enajst pravnu- naravo, znala je pripovedova- kov, najmlajša Urška ima ti ^odbe iz kjnečkega živije- komaj dve leti. Rojstni dan nja in zelo rada je pela stare so ji prišli voščit tudi župan ljudske pesmi. Ko Še ni bilo Mohor Bogataj, predsednik vežic, je hodila "vahtat" mrli- Krajevne skupnosti Vodovod- Če, vsak ponedeljek je šla na ni stolp Ludvik Gorjanc in "plac ". Še leta 1993 se je na predsednik Društva upoko- poroki svojega vnuka veselo jencev Kranj Frand šmajd. li Na zdravje, gospa Ahčincval^ v družbi župana in snahe KRAN) Parkirišč dovolj, le zastonj ne bodo Ob Gimnaziji Kranj je že nekaj rnesecev gradbišče, na katerem Sava, investicijsko podjetje, gradi poslovni, upravni in (ulturni objekt s podzemnimi garažami v treh etažah. "Investicijo bomo zaključili predvidoma do konca leta 2006," pravi Corazd Rous, komercialni direktor družbe Sava IP. V mestu bo torej na voljo 5e veČ parkirnih mest, a očttno se bo treba od še redkih brezplačnih dokončno posloviti. "2 delom celotnega kompleksa nameravamo kandidirati na javnem razpisu za novo kranjsko knjižnico," )e bil odkrit v načrtih direktor. S. K. Tržič Igrali Madžarom in Avstrijcem Pihalni orkester Tržič je 22. septembra obiskal madžarsko mesto DabaŠ. Tam je nastopil na prireditvah, ki so potekale v kraju ves teden. Množica poslušalcev je navdušeno sprejela koncert, zato so morali zaigrati nekaj dodatnih skladb. Kot je sporočil podžupan Občine Tržič Franci Praprotnik, so bile tam tudi delegacije prijateljskih mest tz Slovaške, Romunije iri Ukrajine, Na sprejemu pri vodstvu Občine DabaŠ so se Triičani pogovarjali o širitvi stikov in morebitnem podpisu listine o prijateljstvu. Na trimesečni obisk so povabili mladega madžarskega ambasadorja, ki se bo seznanil z delom Turistično informacijskega centra Tržič. Pihalni orkester Tržič je 24. septembra gostoval Še v Borovljah, kjer so praznovali 7S-letnico mesta. S. S. Gorenjski prijatelj KAiHO>Olg-ilas.si 7 Objemi čestitke na Brniku S svetovnega prvenstva so se vrnili naši gorski tekači. V reprezentanci so bili tudi Gorenjci: Suzana Mladenovič, Peter Lamovec, Valerija Mrak, Petra Šink» Boštjan Hrovat, Peter Kastelic in Peter Oblak Maia Bertonceu Brnik - V sredo se je iz Nove Zelandije vrrila slovenska reprezentanca v gorskem teku. V središču pozornosti je bil trojček mladink, ki so si pritekle ekipno zlato. Poleg Primork, Mateje Kosovelj in Lucije Krkoč. je bila v ekipi tudi Suzana Mladenovič iz Domžal, ki je v seštevek prispevala 5. mesto: "Nad rezultatom sem biia zelo presenečena. Nisem priiâkôvalâ, da bom tako visoko." Najboíjši članski rezultat v zgodovini svetovnih prvenstev ob upoštevanju novejših pravil je s 13. mestom dosegel Peter Lamovec iz Žirov: "Začel sem kot običajno bolj v ozadju in potem stopnjeval z ritmom do konca. Z rezultatom sem izredno zadovoljen, saj je bila proga zelo zahtevna z ne- leto zapored in od tega nimam nič, tako da sem se odločila, da če do konca leta ne dobim službe na Ministrstvu (ta se obeta Petru La- movcu. op.p), bom z gorskim tekom v tekmovalnem smislu prenehala." Z IZ. mestom je presenetila Valerija Mrak iz Gorenje vasi, ki se je na Brniku zelo razveselila svojih dveh otrok in moža: "Bolj kot smo se bil« žali domu, bolj mi je srce utripalo." Veliko več od 43. mesta pa je pričakovala Petra Sink s Svetja: "Pred odho-dom je prišlo do poškodbe, vnetja idte. Vseskozi sem trenirala pod injekcijami, ki pa so pred tekmo popustile, Odločila sem se, da vseeno nastopim, Verjetno je zame to sedaj konec sezone." Poškodba stopaîa je razlog za slabši nastop Boštjana Hrovata iz Begiinj, tik za přestáním menjavanjem rit- Valerija Mrak je padla v objem možu in k sebi stisnila oba njim je bil v cilju Peter Ka* stelic iz Domžal, medtem ko od najmlajšega člana od* težko." Mejnik navzgor je '14-mesto je, glede nato, da dober rezultat in ga letos ni- prave, mladinca Petra Obla» potisnila tudi najboljša čla- je kriterij OKS za medna- sem pričakovala. Medna- ka iz Žirov ni nihče pričako-nica Ines Hižar s Svetia: rodni razred 16. mesto, res rodni status imam že Šesto val veliko. ma. Da se še napredovati, je otroka. 1 f^» ^»r» se^encei, pa karkoli napovedovati zelo KOŠARKA škof)A Loka - 'NovP Ollmpijl še tretji Super pokal Škofja Loka je v dvorani Poden, katere obnova Še ni konča* na, gostila košarkarsko tekmo Super pokala Slovenije, v katerem sta se pomerili ekipi Untona Olimpije in Pivovarne Laško. Z rezultatom 88:79 so bili uspešnejši Ljubljančani, ki so boljšo igro prikazali šele po prvi tretjini, kar pa je razumljl* vo, saj se je po besedah novega trenerja Pina Crdovića nova ekipa prvič v polni postavi zbrala šele dan pred tekmo. Naj-boljši strelec pri Olimpiji je bil z 22 točkami Hasan Rizvič, pri Laškem, ekipi, ki je iz pretekle sezone obdržala le tri igralce, pa Robert Troha s 26 točkami. "Za samo Člansko ektpo tekma Super pokala ni poseben dogodek, je pa za sam klub in za mesto, da si lahko predvsem mladi v živo ogledajo take mojstre na delu, kot so igralci Uniona Olimpije In Pivovarne Laško. To jim je vsekakor ko spodbuda, da zavzeto trenirajo in nekoč morda tudi sami postanejo takšni mojstri," je o pomenu sredine tekme povedal Gašper Potočnik, trener moške Članske ekipe Loka Kava "CC, ki bo letos ponovno igrala v 1. slovenski ligi. M.B. ŠAH Sloven; Gradec Gorenjca na dobrem petem mestu v spomin na domačega koroškega šahista in Šahovskega delavca Adija Šmona ŠK Slovenj Gradec vsako leto organizira tradicionalen turnir dvojic. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 36 dvojic. Zanesljivo, z naskokom treh točk sta zmagala prva favorita, letošnji državni hitropotezni prvak FIDE, mojster Daniel Vombek iz Griž in mariborski mednarodni mojster Domen KrumpaČnIk. Na zelo dobro peto mesto sta se uvrstila FIDE mojster Oskar Orel in njegov sin, prvokate-gornik Anže Orel (Člana ŠS Tomo Zupan Kranj). Za uspešno izvedbo tekmovanja ima največ zaslug Gregor Šmon, sin pokojnega Adija, ki je prav tako izreden šahist, organizator in trener, ki je za več kot polovico udeležencev zagotovil lepe praktične nagrade Za dobro vodenje turnirja je poskrbel mednarodni šahovski sodnik Radiša RajkoviČ. D. Ž. ODBOJKA IgUBgANA čim višje v evropskem pokalu Vodstvo Odbojkarskega kluba Autocemmerce je ta teden skupaj z igralci predstavilo načrte in cilje za letošnjo sezono. V prihodnosti bo konkurenčen tudi v najvišjem rangu tekmovanj v evropski ligi prvakov. Letošnji nasprotniki v Srednjeevropski ligi in Top Teamsu bodo nedvomno močnejši. V moštvu je letos kar nekaj kadrovskih sprememb, ostajajo igralci: Tomislav $muc, Matija PleŠko, jure Lakota, Jernej Potočnik, Andrej Plajs in Rok Dolenc, novi Igralci pa so Mitja GasparirtI, Martin Hrast, Davor Čebron, jasmin ću* tunč ter okrepitvi iz HrvaŠke Mario Strelec in Dragan Putjič. Ekipo bosta še naprej vodila Nurko Čaušević in njegov pomočnik Tilen Kozamernik. Poleg osvojitve obeh domaČih lovorik je cilj ekipe uvrstitev na finalni turnir Srednjeevropske lige, ki bo potekal pod okriljem MEVŽA (Middle European Voíleybail Zonal Federation), prav tako pa poseči čim višje v evropskem pokalu TOP TEAMS. Vse domače tekme letošnje sezone bo moštvo odigralo v dvorani Srednje gostinske Šole v Radovljici, ki bodo sedaj ob 17. uri, Še naprej bo brezplačen vstop. Ekipa OK Autocommerce bo v tem tednu odigrala še dve tekmi za trening in sicer v Italiji proti A2 ligašu Loretu in Al ligašu MaceratI, v soboto ob 17. uri pa v dvorani SCÎ v Radovljici v tekmi prvega kroga Srednjeevropske lige gosti madžarsko moštvo Kometa Kaposvar. D. 2. \ TEKI Dvorska vas Najhitrejša Špela In Marjan Na 6. Dvorjanskem teku za memorial janija Stroja, ki je bil v soboto, 24. septembra, je nastopilo 68 tekmovalcev in tekmovalk. Člansko progo, dolgo 77Som, ki je potekala iz Dvorske vasi po gozdni poti do Črnivca in nato po gozdni cesti skozi Grofijo nazaj v Dvorsko vas, je med Člani najhitreje pretekel Marjan Zupančič (KGT Papež) pred Matejem Bekejem {Slovenska vojska) in Daliborom Todorovičem (Kropa). Med članicami je bila najhitrejša Spela Novak (AK Triglav) pred Olgo Grm (KlubTrmastih Preddvor) in ^etroRace (Radovljica). D.2. VABILA, PRIREOnVE 16. Svarunov spominski turnir - Odbojkarski klub Termo lub-nik iz Škofje Loke vabi v nedeljo, 2. oktobra, na Svarunov spo- minski turnir, ki se začne ob 8.30 v športni dvorani Poden. Nastopili bosta dve ženski ekipi: ÍD Partizan Škcfja Loka In ŠD Bor Trst In štiri moške: OK Termo LubnikŠkofja Loka, OK Astec Triglav Kranj, OK SIP Šempeter in ŠD Bor Trst. Odprto občinsko prvenstvo v atletiki • Športna zveza Tržič prireja v torek, 4. oktobra, ob 13.30 (v slabem vremenu je rezervni termin četrtek, 6. oktobra) odprto občinsko prvenstvo v atletiki. Prijave sprejemajo do pol ure pred začetkom tekmovanja na igrišču pri OŠ Bistrica. Informacije: ŠZ TrŽtč, tel: 59-23-640, fax: 59'23'64i; Biserka Drinovec; športna.zveza. trzic(ZT)siol.net. Rokometni spored - V i-Aženski rokometni ligi Telekom Slovenije ekipa Loka kave KSI v soboto, 1. oktobra, gostuje pri Mercator Tenzorju Ptuj. V l.B državni ligi za moške bo prav tako v soboto ob 19. uri v Cerkljah tekma med domačini in Dobovo. V l.B državni ligi za ženske pa Sava v soboto gostuje v Ajdovščini, Loka v nedeljo ob 16. uri tekmuje doma s Škocjanom, Vita center Naklo pa prav tako doma z Jadranom iz Hrpelj, in sicer v soboto ob i8. uri. V II. državni ligi za moške (zahod) Kranj v soboto igra v Ajdovščini, Duplje v soboto ob 20. uri doma z Mokrcem Ig, Alples Železniki ob 19. uri v Železnikih z Grčo Kočevje, RadovljiČani pa gostujejo pri Marku Olimpija. Nogometni spored prvo in drugoligažev - Slovenska prvoligaša Domžale In Rudar se bosta v nedeljo, 2. oktobra, ob 16. uri pomerila v Domžalah, V drugI llgî Tinex Šenčur igra dre-vi ob 20, uri doma s Supernovo Triglav. Tekmovanja v gorenjski kegljaški ligi * V soboto, 1. oktobra, se začenjajo tekmovanja v gorenjski, sedaj Medregijski keg- IjaŠki ligi, v kateri nastopajo Foto Bobnar Adergas. Ljubelj-3, Tr. Boris mizarstvo Kranj, Termo Polet-2, Železniki-2 ter tri ekipe izven Gorenjske: Calcit, Metropol hoteli Portorož in lzola-2. D.2. Odprti turnir v Kovorju • Športno društvo Kovor vabi vse ljubitelje šahovske igre na odprti Šahovski turnir v Kovorju, ki bo v nedeljo, 2. oktobra, ob 10.00 uri. Prijave sprejemajo do 10 minut pred začetkom tekmovanja, v prijavnino je vključena malica. Í nfor maci je: j ože Praš n i k a r, G S M : 040/238-150. Prva ženska liga na Bledu - Šahovsko društvo Gorenjka Lesce in ŠZ Slovenije organizirata v Hotelu Krim na Bledu prvo enotno žensko Šahovsko ligo, in sicer v soboto in nedeljo, 1. in 2- oktobra, z začetkom ob 11. uri. Dodatne informacije: GSM: 041/406-369 (Janez Petrovič) ali telefon: 01/4365-805, fax: 01/4365-800, e-pošta: info®sah-zveza.si (ŠZS). 9. Šahovski pentatlon v Kranju * ŠS Tomo Zupan Kranj in ŠD Zagon organizirata pred OŠ Matije čopa v soboto, 1. okto* bra • 9. šahovski pentatlon. Tekmovanje bo potekalo v štirih atletskih disciplinah (teki na 60 in 4000 m, suvanje krogle, skok v daljino) in šahu in se bo začelo ob 9. uri, prijave sprejemajo do 8.45. Informacije: Žiga Žvan, GSM: 031/320-579, €-poŠta: ziga.zvan®)fov-uni-mb,si. V primeru negotovega vremena spremljajte obvestila na http://www.društvo-zagori.si/Pentatlon/pentatlon.htm. O. O. SREDNJA GOSTINSKA IN TURISTIČNA SOU RADOVUlCA RADOVUlCA, Kranjska c. 24 Telefon: 6370-600. fax: 5370 - 654 SVET Srednje gosIlnsKe In turistične $ole Radovljlcd, Kranjska c. 24 razo^ie delovno mesto: RAVNATEUA/ICE Kandidat/ka mora Izpolnjevati spiosne zakor^ske pogoje In posebne pogoje, ki jih doioôa Zakon o oroanizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS. št. 115/03). Kandidat/ka mora imeti pedagoške, votistvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspesno vodenje zavoda. Predviden začetek dela je 1.11.2005 oziroma skiadno s sklepen o imenovanju oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanj u. Ravnateli/i Od bo imenovan/a za dobo petih let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, o dosedanjih delovnih izkušnjah, s kratim življenjepisom in vizijo razvoja in dela sole pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov sole z oznako "za rdzpis ravnatelja". Kandidati bodo o Izbiri obveščenf v zakonltem roku. 8 vil ma. stanovnÍlc@g-glcis.si GOREN)SKI GUS petek, 50. septembra 2005 CORENISKI SEMAFOR NOCOMET (25. septembra) Liga Si.mobil Vodafone; Nařta : Domžale (0:1) 2.SNL: Dravograd : Tinex Šenčur 2:2; Supernova Triglav : KrSko i:i j.SNL zah^; Kalcer Vodoterm Radomlje : Jesenice 6:1: Krka : Ihan 2:1; Zarica : Adria 2:4; Roitek Dob : Avtopus; Kořte 2:4 1. Gorenjska liga; Železniki : Velesovo 3:9; Visoko : Alpina^ Žiri 0:0; Sava : Naklo 1:0: Britof : Lesce 0:3; Bled Hirter : Kranjska Gora o;i 2. Gorenjska liga; Bohinj: Podbre2jeio:o; Trboje: Kondor • 1:2; Polet : Bitme 4:0; Ločan : Preddvor 10:0 O. Ž. KARATE Na Odprtem prvenstvu Slovenije so tekmovalci Karate kluba Kranj dosegli zelo dobre uspehe. 1. me$to. Iva Peternel, borbe -33 kg, članice 1. mesto» Matjaž Končina, borbe -80 kg, člani 1. mesto, TjaSa Ristič, borbe -43 kg, starejše deklice 2. mesto, Iva Peternel, borb« >S3 kg> rnladinke 2. mesto. Teja Savor, borbe -53 kg, članice mesto, Rok Trost, kate, kadeti 2. mesto, Mojca Malešič, borbe -50 kg, starejše deklice 3. mesto, Matjaž Končina, borbe absolutno, Člani 3. mesto, Teja šavor, borbe absolutno, članice 3. mesto, Matej Sušnik, borbe -65 kg, kadeti. D. Ž. KECLJANJE Rezultati 1. kroga v slovenskih kegljaikih ligah. Kranj ■ Rezultati; 1. A « ženske: Triglav : Miroteks 2:6 (3203:3393). 1. A • moški: Iskraemeco : Interokno 5:3 (3393:3376). 1. B • ženske: Miklavž : Ljubelj 7:1 (3129:2936). 1. 6 - moški: Simon jenko : Ljubel)-t 3:5 (3323:3404), Korotan 1 Siliko 2:6 Í3iS0:33-)0), Calcit : Pivovarna Laško 8:0 (3264:3093), Gorica ; Hidro 7:1 (3415:3233). 2. liga • moški: jesenlce-1 : Adria 6:2 (3391:3323), St. Jurij ; Termo Polet 0:8 (3027:3269), Triglav r Kočevje 3:3 (3193:3093). 3. Nga • moški: Slovan: L)ubelj'2 8:0 (3273:3048), |esenice-2 : Slavlja Štojs 6:2 (3349:3326), Proteus : Železniki 2:6 (3147:3202), Delo : Kranjska Gora 3-5 (3256-333^). krajina : Coma 6:2 (3252:3124). GORSKI TEK 18. gorski tek na planino javornlk: absolutno: moški: 1. Zupančič (KCT Papež), 2. AliČ (Poljane), 3. Brink (Žabni-ca), 4. Pudgar (Vipava), 5. Pavšek (Tržič); ženske: 1. Crm (Trmasti). M. B. BALINANJE 18. KROG • Super Ifga: jesenice : jadran Izola ^3:9, Bistrica : Center PV 8:14, Brdo : Lokateks Trata 2:20. KONČNI VRSTNI RED: Lokateks Trata 42, Center PV 41, Sloga 40> Agave Zabiče 33, Krim Špica 30, Brdo 29, Bistrica 22, Hrast Blagomix 15. jadran Uola 12, Jesenice 6 Pclfinalna para sta Lokateks Trata - Agave Zabiče ter Center PV - Sloga, prvi tekmi bosta 5. oktobra. Iz super lige sta se poslovila )esenice in Jadran Izola, novi član lige je kran)s-ka Planina. 1. liga: Antena : Planina 11:12, Primskovo : PetriČ Planina Luka : Citas K. Mengeš 14:8. KONČNI VRSTNI RED: Planina 44, Petfič Planina 35, Luka 31, Zarja 30, Citas K. Mengeš 29, Antena 27, Primskovo 24, Skala Vulk. Hrvatlči6, Jadran HK7.2. liga-v2hod:Čirče VAN-DEN : Radovljica Alpetour ^4:8, EIS Budničar ; Tržič 13:9. KONČNI VRSTNI RED: Polje 41, Čirče VAN-DEN 39, Radovljica Alpetour 36, Velenje Premogovnik 30, Tržič 24, EÎS Budničar 22, Svoboda 17. Fužine O. S. 5. SINT>sodobnetdno 150g ^ 405 w-^uemberski m eden ja ki 3 različne ^-"éoOg €2,991 Elisen - medenjaki v -»pojoči ikatli» Izvrši nuemberéki medenjaki« v kovin^i Škatli z relieir>o poslikavo, pojoča škatla (se navija), različni motivi. 300 g €7,99 €3,49 sff 429 €1,79 J Sadnt medeniaki mahki medeniaki s sladkornim pr^ivom, s sadjem spodnji del Iz čokolade, medenjaki so v plestični večr^amenski škatli {da ostanejo sveži), 450 g Ellsen - medenjaki zelo okusno pecivo, 3 razi ične vr^te • mandlji s čokoladnim preitvofn • mlečna čokolada s prelivom • s sladkornim praivom 300 g CRUX Ellsen - pall&asti medenjaki izvr^i paličast) medenjaki s sladkornim in čokoladnim prelivom, 200 g US - keksi z začimbajju po starem dnjžin^jep-^ receptu. 600 g 9 238 €-.99 R£VE Spekulatius - keksi • ri^ndljevi • masleni keksi > sit 238 €-.99 I no kocke medene Kocke z želejem ^ per^panom» oblitý fino temno ali mlečno ioKoLado, 250 Q ^ 238 €-.69 CRUX kokosovi poljubčki spodnji del iz čokolade. 200 g okrogli medenjaki s sladkornim prelivom. spodnji del iz čokolade. 200 g www.hofer.at KG.A>dô42 SaniedL htotfi Stroû» 1 Zelo okusne pecivo obirtû š čokolado • z brazj Iskiml orefii • z mandlji in • zmandlji 125 ČARMEN. maiji lit $tl)avl l^si Ijenimi ieiniki z mešanico mandljev íh lešnikov, obfrti s fino čokolado • beb. ^ lemnoali mlečno. I25g €-,99 Araàldi v čokoladi praženi arašidi oblití z mlečno aJi temno čokolado, 250 g €1^ Hofer Prodaja sarno končnim kupcem. Vse cene se nandša/o na ^<:delke bre^ deko acijskega maienaia Tiskovne napake niso izključene. Cene v ^ so samo miomiativne jn odvisne od vaiutmh ra^tnenj MOŽNOST PLAČILA Z BANKOMAT KARTTCO (BA) Trgovine Hofer v vasi bližini: Q Peiiaeh/Berevl]« □ Klufiiřuft/C^ovec □ VillacK^ftk VdHcermvfct/VetikovM □ 6bemdo^* Nogometaši NK Šenčur vabijo na NOGOMETNO TEKMO med ekipama NK TINEX SENČUR in TRIGLAV KRANJ podlagi 26. č(ena zakone o uređenju prostore (ZUreP-1} (Uradni Nst RS, à1.110/2002. 8/2003-popr., 58/03-ZZK-n Občlra Mengeš sklicuje II. PROSTORSKO KONFERENCO, ki bo v sredo, dne 6.10. 2005. ob 10. url v sejni tot\ uprdvn« etavbe občin« Mengeft, Slovenska cesta 30, Pvlengeft Na II. prostorski konferenci bo predstavljen predlog oDčinsKega lokacijska gđ naćna 2a območje urejanja M 25 Mati Mengeš, ^močje M 25 Mali Mengeš zajema zemijiéča âJi dele zemljišč naslednjih partetnih števUk* 341/1, 34t/2. 341/3. 350, 351, 354, 356/1, 356/2. 485/1. 485/2, 485/4. 4S5/5. 485/6, 486/7, 405/8. 485/9. 485/10. 485/11, 513/1.513/4. 515/1, 516. 517/1 m 5tS/4. vse k.o. Mengeš. Postopek priprave občinskega lokactokega nacrta bo vodita Občins Merigel. športni park Šenčur danes, v petel<, 30. g., ob 20. uri pokrovitelji tekme: iVTOM&l mAćiađ, tífUMJ e 0 «OARMIN Wiflrjřvi; S/far medijski pokrovitelj Gorenjski Glas f Î < i lie#i»e te*» «y^etW^ Namen I. prostorske konference ^ prKkibrtev pf^pon^cil. usmeritev In legitimnih Interesov lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih zdruienj ter organizirane javnosti v zvezi 9 pripravo lokacijskega nacrta, Udeleženci 11. prostorske konference, kJ predloi^jo dokaziio. da zastopajo organ, organizacijo. dn>átvo aii úusqo pravno osebo, lahKo na konferenci podajo svoja priporočil in usmeritve v pisni obliki aN uelno na zapisnik. Gradivo je na vpogled na sedežu Občine Mengeš. Slovenska cesta 30. 1234 Mengeš d. nadstropje) v času uradnih ur. Župan: msg. Tomaž âtet» IO Stmon. sub íc@) g-g/cí.sí GOREN)SK! CLAS petek, 30. septembra 2005 Preddvor Uničili igrala in rože Neznani junaki so se konec prejšnjega tedna grdo znesli nad igrali ob vrtcu. Porezali so vrvi in uničili sedala na petih gugâlnicdh, onesposobili lestev in razmetali klopi. Kot je povedal ravnatelj O^ Preddvor Marjan Peneš, so jih oškodovali za približno 100.000 tolarjev. Največja težava je, da so otroci ostali brez igral. Žal se to ni zgodilo prvič, čeprav je igrišče ograjeno. Vrat sploh ne zaklepajo veČ, ker v nasprotnem primeru uničijo še mrežo. Tajnik Občine Preddvor Marko Gohínec je potrdil, da je bilo isto noč Še več Škode v kraju. Vandali, ki ne cenijo urejenega kraja, so prevrnili korita in uničili cvetje pred občinsko stavbo, pred gasHskim domom In domom krajanov ter pred spomenikom čebelarju Lakmayerju. Izpred doma krajanov so prenesli žekzni kip pred vrtec, pred pisarno turističnega druStva pa so izruvali smerno tablo. Storilcev Še niso odkrili, a to ne pomeni, da jih ne bodo pozneje. Tako je bilo pred leti, ko so poškodovali prometne znake. S. 5., fbto: arhiv šole |£SENlCE Razočarani vlomilec Nekaj noči nazaj je nekdo vlomil v trgovino Škrat na Jesenicah. V trgovino je'z skozi okno, ki ga je odprl silo. Na srečo lastnika je tat naŠel malo denarja, saj je z vlo morn povzročil le 15 tisoČ tolarjev škode. S.S. Z vrsto aretacij so kriminalisti zaključili šestmesečno sledenje združbi, ki je organizirala ilegalne prehode čez državno mejo. Sedem osumljencev je v priporu, eden v hišnem priporu. SiMOK ŠuBic ukvarjala z organizacijo ..............................................................................prepovedanega spravljanja Kranj • Gorenjski kriminali* tujcev iz nekdanje jugosla- sti so v sodelovanju s kolegi vije in Albanije Čez sloven- iz Novega mesta in Ljublja- sko državno mejo v države ne v ponedeljek zjutraj opra- Evropske vinije in celo v Ka« vili dvanajst hišnih preiskav nado, Argentino, Avstralijo in aretirali deset oseb, ki so in ZDA. Za svoje usluge so tvorile jedro domnevne kri- računali od 1.500 evrov za mioalne združbe, ki se je države EU do 14.000 dolar- ukvarjala z organizadjo pre- jev za ZDA. Cez mejo so povedanih prehodov čez dr- tujce spravljali tako preko žavno mejo. Enajstega mejnih prehodov kot izven osumljenca so prijeli v torek, njih. Pri tem so uporabljali ko je poskušal pobegniti čez potne liste in osebne izkaz- državno mejo. Vseh enajst nice, ki so si jih sposodili, so v torek popoldne zaslišali kupili ali ukradli, " je pojas- popoldne so v loreK popoiane zasusaL Kupm aii UKraon, je pojas- ---------' -------------'------ — '..........— ^ ------ preiskovalni sodniki kranj- nil vodja Sektorja kriminali- """a^jsko sodižče, je tudi ena ženska. / f«. c«.^ skega okrožnega sodišča. Za sedem osumljencev so odredili dvomesečni pripor, za stične policije PU Kranj Si mon Vehčki. V hišnih preiskavah so med združbi je po ugotovitvah Od marca letos do tega drugim zasegli tudi mobilne kriminalistov aktivno delo enega pa hišni pripor. Med tedna naj bi tako razkrinka- telefone, pištolo, ukradene valo najraanj 15 oseb, ven- osumljenimi, ki so veČino- na združba čez državno dokumente, letalske vozov- dar pa nekaterih članov ma stari med 20 in 30 let, je mejo spravila okoli 300 tujih nice, železniške karte in dru- pred zaključno akcijo niso precej povratnikov in so bili državljanov. "Sklepamo pa ge pripomočke. uspeh razkrinkati. VeČina zaradi podobnih dejanj že lahko, da so se z organizaci- Kriminalisti so sicer žara- osumljencev prihaja z Go- obsojeni v Sloveniji, v Italiji jo ilegalnih prehodov ukvar- di tihotapljenja ljudi kazen- renjske, eden je Ljubljan- in v Avstriji- jali že pred tem, " dodaja Ve- sko ovadili kar 27 oseb, ne- čan, dva sta iz Novega me- "Kriminalni združbi smo lički in meni, da so krimina- kateri izmed njih pa so se sta, v združbi pa naj bi delo- z uporabo prikritih sredstev listi zbrab dovolj dokaznega menda ukvarjali tudi s pre- vali tudi trije tujci iz Srbije, sledili šest mesecev. V tem gradiva, da bo omogočal ka- prodajo droge in ponareja- Bosne in Hercegovine ter času smo ugotovili, da se je kovosten kazenski postopek. njem listin. V kriminalni Hrvaške. VMdMilM^rvMnettmotMMil ^14 26 D A T R I s : Jesenice : Truplo ob železniškem tiru « f v torek zvečer so ob železniškem tiru na Jesenicah naŠlI truplo 6i-letneg3 domačina. Po pregledu kraja dogodka in z zbiranjem obvestil je kriminalistična komisija ugotovila, da je 6vletni Jeseničan v večernih urah šel po Aljaževi ulici in pot nadaljeval po neosvetljeni stezi, ki prečka železniško progo Ljubljana • Jesenice na odseku Slovenski Javornik - Jesenice. Kljub postavljenim tablam, ki prepovedujejo prehod čez progo, je pot nadaljeval proti tirom ravno v trenutku, ko je po progi iz smeri Jesenic proti Ljubljani peljal eden izmed dveh vlakov. Ob 20.51 je namreč z Železniške postaje Jesenice proti Ljubljani odpeljal potniški vlak, ob 20.54 pa tovorni vlak. Sklepajo, da je pokojni po vsej verjetnosti med hojo zadel v eno izmed omenjenih vlakovnih kompozicij. Zaradi tega ga je sila vrgla po tleh, kjer je podlegel hudim poškodbam. Vlakovodji obeh vlakov, ki dogodka niti nista mogla zaznati, sta z vožnjo nadaljevala. Truplo je opazil viakovodja vlaka, ki je kasneje pripeljal iz Ljubljane. S, Š. Knjižnt uspešnici: Kuharske bukve slovenskih gospodinj in Kuharske bukve o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil, založba: NT&RC d.0.0., Celje. Bralci Coren/skega glasa lahko knjigi kupite 2 naročilnico, po poŠti, ali pa na sedežu podjetja na Zoisovi 1 v Kranju, vsak delavnik od 7. do 15. ure. Za naročnike Corenjsk^a glasa pa še posebna ugodnost Kuharske bukve • vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje žKril na oglasnem oddelku na Zoisovi 1 v Kranju • samo 950 tolarjev. ! i 4 : i In^e in priimek Polni naslov Nepreklicno naročam: 1. 2. 3 izvodov knjige Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 2.700 sit + poitnina zvodov knjige Kuharske bulcve • vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 1.900 sit * poštnina kompletov obeh Kuharskih bukev po ceni 3.400 sit * poStnina Na 1*0^iICO na naslov. Gorenjski t\»%. Zoisova 1.4000 Kranj. Pod pi s S sekiro nad brata Na kranjskem okrožnem sodišču so včeraj sodili Jožefu Vidmarju z Voklega zaradi poskusa umora svojega brata. Vale íu ia Ci kču r Kranj • Včeraj so na kranjskem okrožnem sodišču sodili 70-ietnettiu joidu Vidmarju za poskus kaznivega njem ga je želel samo ustra- brata in sestre ga je zapustila hovati in ne ubiti. Dodal je tudi žena, saj naj bi ju po še, da mu brat tudi ni dajal njenem imel raje kot njo. nič denarja za gospodinj- Zaradi poškodbe slabo spi, stvo, vendar ga je v upanju, da se bo poboljšal, vseeno dejanja umora svojega pet pustiJ živeti pri njem, ko se na levo oko vidi za pol manj in iz očesa mu stalno teče. Izvedenec medicinske let mlajšega brata Antona je vrnil iz Nemčije, kjer je stroke za travmatologijo An- Vidmarja. Zgodilo se je z^. del^ vrsto let. ^'Obžalujem» drej Akâ je povedal, da rane maja letos v Voklem, v hiši, ker sem ga napadel, kaj mo- pri oškodovancu niso bile kjer brata živita skupaj s svo- rem, sedaj je, kar je/ je še življenjsko nevarne. Trajne jo sestro. V obtožnici je bilo pripomnil. Pred tem dogod- poškodbe pa bo imel zaradi navedeno, da je Jožef Vid- kom je piišb polidja na nji- brazgotine na temenu m mar zjutraj na hodniku hiše hova vrata že trikrat zaradi skočil s strani in s topim de- različnih incidentov, ker je predelu levega očesa. Odvetnik oškodovanca Anton Šu- lom sekire napadel brata. Anton zmerjal njega in ses- bic je uveljavljal premoženj- Brata sta se nekaj časa ruva- tro z žaljivimi besedami- skopravni zahtevek v višini la, nakar je Jožef vzel še nož Za njim je na vrsto za pri- dva in pol milijona tolarjev, in ga zabadal v predel očesa, čanje prišel Anton Vidmar dokler se nož ni ztomil. in povedal, da ne ve, kaj je bil Oškodovancu je zada!; rane vzrok za napad. Potrdil je, da psihiatrične stroke Branko kar je na pragu nižjih tovrstnih odškodnin. Izvedenec po očesu. ga je prej že trikrat napadel. GrímŠek je povedal, da so Jožef Vidmar je v svojem Jožefmu je stalno govoril, da bile pri Jožefu bistveno zagovoru povedal, da ga je nima nobenih pravic, saj je zmanjšane sposobnosti ra- najbolj razjezilo to, ker je dal veliko denarja, da so zimievanja in obvladovanja, sam večkrat krmil golobe, zgradili hišo. "Nevem, zakaj Huda zamera do mlajšega bratu Antonu pa to ni bilo je rekel, da nagajam in brata pri njem Še vedno ob- všeč in je ptice preganjal zmerjam, to je -čista laž," je staja, kot tudi nevarnost, da tako, da jih tudi po štirinajst dodal. Ko ga je Jožef napadel bi prišlo do ponovitve deja- dni ni bilo nazaj. Ker se je s sekiro, mu je le-to uspel nja. Na predlog odvetnika, ki dogajalo pogosto, enostavno vzeti in jo je dal med noge je bil nezadovoljen z nepre« ni več zdilal in ga je tistega ter stekel v klet, kjer ga je pričljiviml Grimškovimi od- dne počakal ter ga mahnil brat presenetil z nožem. Ko govori, bo novo izvedensko najprej s sekiro, nato pa je sta prišla na dvorišče, je za- mnenje sestavila skupina šel za njim v klet z nožem Čel klicati na pomoč in na psihiatrov. Obravnava se na- srednje velikosti. S tem deja- srečo je prišla soseda. Zaradi daljuje 14. novembra. 33 Priloga Gorenjskega glasa Anton Papež, ki že deveto leto kot generalni direktor družbe vodi škofjeloški TCG Unitech Lth slavnostni podelitvi v okviru jesenskega srečanja Združenja manager prejel laskavo priznanje Mai Posta so Anton Papež, generalni direktor družbe TCG Unitech Lth-ol Stefan Žargi moramo nadaljevati preobra-..............................................................................zbo. Ves da s smo uspeli pod Vodenje podjetja Unitech kontrolo zadržati režijo. M se Lth OL ste prevzeli leta »907. nam neprestano manjša. Če Talaat je podjetje že poslovalo v okviru avstrijske družbe je predstavljala pred desetimi leti v stroških še veí kot in je bilo tik pred tem^ da $e yo, celo 40 odstotkov, je da-vključi v grupacijo TCG. Do nes ta delež že pod 15 odstot-lastniškega prevzema s sira- ki, kar je tudi po evropskih ni TCG je nato prišlo v začet- merilih že izredno nizko. Poku leta 1999. Kaj je tedaj po- sebno še. če upoštevamo namenil prevzem tujega lastni- ravo naáega dela, ki zahteva kaP Novo tehnol<^]o, kapi- precej razvoja in poostreno tal, nove trge? II kontrolo. Klasične režijske Novi lastnik je v Lth OL sliižbe: prodaja, finance, ka- predvsem prinesel tako ime- drovska služba, so resnično bench mark, torej pri- ostale na minimalnem števi- merjavo, kakšne norme in lu. Pomembno je bilo, da standardi veljajo pri kakovo- smo začeli uvajati informa- sti in količini proizvodnje djski sistem, \q je omogočil. praktično na slehernem delovnem mestu. Uvedli so da smo lahko povečevab proizvodnjo in promet, ne da bi Ves čas smo prokurista, ki je poskrbel za povečevali režijo. Tako smo 1* J uveljavljanje teh standardov pridobili pomembno pred- uspeli pOQ na vsakem stroškovnem me- nost v skupini in celo lo- do 1 ^^j^^® ^^ ^^ 25-odstotni donos na kapital Kontrolo čin začelo obnašati pioza- ter tako postali atraktivni za J v • v • • hodno. Takoj po prevzemu, nove projekte, ki so omogoči- ZaOrZatl reziio, Se pred tem, ko sem sam pri- li hiter razvoj. šel v to podjetje, je bilo sicer Danes naše delovanje te ki se nam tudi nekaj novih naročil in melji na kakovosti in kadrih, dela, ki jih je priskrbel novi m zelo dobro organiziranem vedno večji konkurenci ne povečujejo. Rečem lahko, da se cena 2a kilogram naših izdelkov kljub povečani zahtevnosti in kompleksnosti od leta 2000 ni spremenila, ni povečala. Vse to moramo kompenzirati z večjo produktivnostjo." Največje pretrese na globalnem trgu povzroča Kitajska. Vpliva tudi na trg v avtomobilski proizvodnji? "Kitajska povzroča spremembe povsod. Postali so globalni igralec, nevaren predvsem tam, kjer gre za velikoserijsko proizvodnjo. Pri manjših serijah in pri razvojnih produktih pa Še niso konkurenčni, zato nas zaenkrat še ne ogrožajo. Pojavlja pa se druga nevarnost: Indija. Ocenjujem, da bo pri proizvodnji avtomobilskih delov kmalu postala zelo po-S membna, nevarna in precej naših kupcev se usmerja tja, 5 Prav v Indiji pričakujem največjo konkurenco. " neprestano lastnik, vendar lo nI bilo do- poslovodenju z minimalni- je že v letu 2001 omogočila Ocene so različne, med 5 in Poleg postavitve tovarne v mînanmo. Dominanten je mi stroški režije in dejstvu, za 50 odstotkov višjo proiz- lo odstotki upada. Ml ima- Ljubljani je TCG Unitech vodnjo. Reči moram, da je mo srečo, da kljub temu ra- Lth OL prevzel tudi livarno bila odločitev za lo investicijo stemo, saj smo konkurenčni, v Benkovcu na Hrvaškem, • v /s • smiiaiiuiu. uoiuiudjiieii )e im iczj^c ui ucj nian]Sa« V^e le wi preskok na nov način da imamo dobre posle." dela. Podjetje je že tedaj ime- predstavljala lo pomembne kupce, ki so Tak razvoj je zahteval tudi ena najtežjih pri mojem kvalitetni in dolgoročno širi dejavnost v Learnici v J J jj • nosilni še danes. Povečalo se precejšnja vlaganja. Koli preCl desetimi je zaupanje v podjetje in ti sle v teh letih investirali? nosilni še danes. Povečalo se precejšnja vlaganja. Koliko delu, saj se pri tem vedno po* usmerjani. Vsa zadnja teta javijo veliki zagonski stroški, dobivamo na razpisih pro- kupci so ob novem načinu Zadnjih pet let smo pov- ki jih ni mc^oče predvideti, dukte za nove modele, zato Makedoniji. Kakšni so načr« ti pri nadaljnjem razvoju? O razvoju zelo intenzivno I • yl*1 fVM^/VJ dV VV IJWWiii itdWlttU WCIMt J|tJ I ^V K «V^ «JiJV ^/V t CVJ JMJ (J* 1 liVgVV«. W «<0 < W I ilVUVlC, IV/ 1 1,1 IV. i I * 1 iVJ leti v StrOSKlil dela zadeli povečevati svoja prečno investirali po pet do Od delovne do osebne opre- smo sicer imeli z razvojem razmišljamo. Imamo tako še več kot 30, naroâla< sedem milijonov evrov. Pri- me za novih 500 ljudi, njih večje stroške, vendar ta via- imenovani kaskadni sistem bližno polovica jc bOa vlože« izobraževanja in uvajanja ^ Za podjetje Unîtech Ltb OL na v infrastrukturo proizvod- Pravzaprav smo bili veseli celo ^O je mogoče reči, da je v dese- nje, polovica pa je bila vlože- da smo v letu 2001 uspeli po J ^ tih letih, zlasti pa v obdobju na v posamezne projekte. Pri slovati pozitivno. Že nasled OQStOXKOV, 1997 do 2005, doseglo izre- tem se držimo pravila, da nje leto je začel dobiček rasti den razvoj. Po javno do- moramo na en vložen evro rasti še hitreje, vse do tedaj ganja sedaj žanjemo. Smo razvoja produktov. Naredi» podjetje, ki ima dve tretjini mo ga v Škofji Loki in Ljub- novih produktov, za nove Ijani, ga tu nekaj časa proiz- modele avtomobilov, ki ra- vajamo, nato pa ga glede na stejo. Druga naša pomemb- obseg, zahtevnost in možno- na prednost pa je, da se v so- počas • J M«, u ao^TMp. 4 v M v Kivtaaaav a., * pe «an |v> \aA >9\- T av^ d U j.'V^^lûi CVJIJ iav *ia J 11 vao^v le danes ta stopnlh podatkih se je šleví- povečati prodajo za tri evre." ko se bomo odločili za novo dobnih avtomobilih zaradi ali v Makedonijo, še pred lo zaposlenih povečalo sko* J I ^ y « IV MB^/x/oav.laJ• I ^^«woiv iSřVV delež Ze pod raj za trikrat, prodaja za Dobiček je v lem desetletju investicijo." manjše teže delež delov iz koncem leta bomo vsaj for- aluminija in magnezija po- malno odprli tudi podjetje v delamn J ». skoraj petnajstkrat, čisti d> precej nihal. Povečeval se je Vaše podjetje velik, pretež- večuje. Zgodba je obrnjena Rusiji in intenzivne -^j^a^av. 15 OdStOtiCl^ biček za šestdesetkrat indo do leta 2000, v letu 2001 ni del proizvodnje opravlja pri jeklu, kjer se. poleg na tem tudi v Indiji. Mi se ne dana vrednost, kot kvalitet* močno upadeJ, nato pa moč- za evropsko avtomobilsko zmanjševanja proizvodnje kar je tudi po ni kazalec razvoja, za pet mi no rasel do lanske višine. industrijo. Kakšen je po* avtomobilov, zmanjšuje tudi podjetj najstkral. Podjetje vodite "Gibanje dobička je v tesni ložaj te industrije v časih, delež avtomobilskih delov iz no je, da bo baza znanja v eVrOpSKUl devet let. V kaj ste usmerili odvisnosti od stroškov, Id na- ko smo priča velikim spre- jekla. merilih že svoja prizadevanja pri preobrazbi podjetja? sta jajo ob investicí j ah. Viso ki membam, globalizaciji na dobički v letih 1908 do 2000 svetovnih trgih? Seveda pa tudi pri nas ne gre brez težav. Kljub poveča- Škofji Loki, saj potrebuje razvoj podjetij drugod vsaj deset let." izredno nizko/ II Pomembno je bilo, da so nam omogočili odprtje "V avtomobilski industriji ni zahtevnosti in kompleks- smo razumeli, v katero smer nove tovarne v Litostroju, ki nedvomno vlada recesija, nosti izdelkov se cene ob ^ ti, stran 12 GORENISKl GLAS petek, 30. septembra 200$ POGOVOR Razgledi II Klasični < n. stran še za iasom. Samo primer: na svetovnih borzah se ustva- dobiček je le še folklora. if poudar v obrazložitvi nagrade Ma ....................................................................bujejo podporo okolja, saj s Po podatkih iz Ibona se je v TCG Unitech Lth^ol svojo proizvodnjo omogoča- od leta 1994 do leta 2004 število zaposlenih po- " ^^^^^ ^^^ , . y- .1.. I Slovenija ima s svojo lokad- se proda nafte. Podjetja, nji- večalo s 362 na 1021. proda)a z 1.496 miJljarde to- ^^^^ ^^^re ho« rast, so le osnova za to, * 4 ^^ « ^ A A f jeno tudi vaše vlaganje v larjev na 21,984, čisti dobiček z 18 milijonov na razvojne možnosti. dâ se na vihu s kapitalom tr- Finančni soustanoviteljstvo 1,07 milijarde tolarjev in dodana vrednost 518 ti- Kar pa zadeva reformo, je guje in ustvaija dobičke." VUje iole za suojništvo v ^^ ^ g., milijona tolarjev na zaposlenega. ^poenostavlja, tokovi ^kofji Loki in lastna skupi V multinacio- ,, , . I t > kar dela boli prijazno, je po- in v kolikšni meri imate Vrednost podjetia • sredstva, so v teh letih poras- ^^^^^^^^ ^^^ ^^^ ^ ^^G? la od 1,36 milijarde tolarjev na 17,5 milijarde, ka- repe prezapletenih postop- "Moram red. da imam Mi smo v podjetju identi- pital pa iz 245 milijonov na 8,13 miiijarde tolarjev, kov, ki zmanjšujejo našo vpliv. Sem dan ožjega vod- na z3 magistrski študij na Ekonomski fakulteti. nalkah so ř^^^T slenih, lQ so naš ki učni ka- TTITinon l'^nll ^^^ ^ ^ ljudmi posebej nje dogodke sem optimist, mov, vendar sem prepri6m, jetniško okolje potrebujemo & ' delamo. Imamo letne pro- saj se je zadnje leto zgodilo da se da delati, se da razvija- boljšo» bolj spodbudno davč* ustvarjajo in ta odnos je še dodelani in učinkovitos^^ in to je potreb- stva, eden od štirih, ki grupo no popraviti, Za pravo pod- vodijo in sem tudi partner. Kapital posluša tiste, ki ga grame, programe razvoja po- sameznikov in v povprečju vei kot prej v treh, štirih le« ti, kar potrjujemo v uspešnih no in siceršnjo politiko. Naš bolj prefinjen, če si lastnik in tih. Srednjeročno naj bi bila podjetjih." sofisticirani ^ ^^^ ^^ ^^ ^^ ^ ^^ Trati tretja tovarna v Slo- problem je, da se v zaplete- ne le nameščenec, izredno nem sistemu in ob nejasnih zahtevno je, ko moram pred- poslenih na šolanju. Zaveda- veniji. dolgoročno pa naj bi Z zamenjavo na oblasti se ciljih težko odločamo. Slove- staviti in upiavičevati investi- obelajo različne reforme, nija je nedvomno uspešna, cije, plače, itd., prî samem mose, da so znanje in zapo- se tja tudi preselili iz Vin 1 UUL'lllL'Illa i . < 1 \ i «l^ni nacia k m i tf n r^n r na ram^v in ř^mnoí^í■lf1 sleni naša konkurenčna cariev in omosočiH Širitev umikanje države iz gospo- vendar zakaj ne bi bila Še uresničevanju pa imam pod- nOimalnO ie da Tudi Sola v Skofji mesta na našo sedanjo loka- darstva in oživlja se tudi di J ' li^lH v nrí«rpiíníí meri rii« " lArria n t»m kai TW^m^niii bolj?" Loki v precejšnji meri služi cijo. se dobiček ^^^^ podjetju, vi§ja šola pa bo še dodatno oprla per- Kako ocenju ete polož ai lema o tem, kaj pomenijo lastniki podjetij iz tujine. KakSne so va Še izkušnje^ poro. Če dosegaš dl)e, si pač dober! Mi smo že vedi od Lastniki korporacije TCG 'mame' - avstrijskega Uni- group so investicijski fondi, techa. in bomo letos ustvari- spektive mladim. managerjev v naši državi? Menim, da je vprašanje katerih osnovni cilj je mak- li že polovico dohodka grupe "Kot povsod po svetu so lastništva danes vse bolj za- simiranje dobička, Kako ste TCG.*' vlaga nazaj, kjer so Tovama v Vincanih, kjer je tudi managerji v Sloveniji megljeno in manj pomemb- lahko lastnike prepričali, da ' ' ' tudi sedež podjetja, 'poka po pod stahiim pritiskom. Ima« no, ali je domače, ali tuje. ste lahko ves dobiček rein- Naslov Manager leta 2003 visoki donosi ^i^'-^airdzanovolokad- mo nekaj posebnosti, glede Lastništvo in s tem nadzor vestirali? vam je podelilo Združenje jo so, vendar so pn tem očit- na našo preteklost in naš države je po mojem mnenju 'Nedavno sem izjavil, daje Manager, torej vaši kolegi. no težave. Kaj pričakujete? razvoj. Mislim, da se da dela- potreben le tam. kjer gre za klasični dobiček le še folklo- Kaj vam pomeni? Trenutno smo v fazi po- ti in da se včasih pri nas pre- strateške dejavnosti, za za- ra. Finančni tokovi v multi- Zagotovo ie to priznanje na kapital Pri nas smo in prehitevanje m mo- več jadikuje. Čeprav pravih ključne razvojne točke, za nacionalkah so mnogo bolj za dosedanje delo in obveza, goče, Na namigovanja, da razlogov za to ni.'Povsod so razvojni koncept države, ozi- dodelani in sofisticirani. Po- spodbuda ter izziv za naprej, bomo Šli drugam, moram problemi: v Nemčiji zaradi roma bolje rečeno, ker smo v polnoma nomialno ie, da se Prejeto priznanje razumem pri teh poudariti, da tega nisem ni- predrage delovne sile, v no- Evropi, regije. Drugod je po- dobiček vlaga nazaj, tja, kjer SDOZnaniih še i^lavil. Boril se bom. da vih članicah EU ni kvalifici- membno, da je proizvodnja so visoki donosi na kapital Jr / Iv^mrt v Sîcrtfiî I nlri nn^tavili ranp Hť»lfwník cOř». ni imíH^a nrftfîtahilna. ra7vninrt npr- Na Hnioť»m vi5Ípm nivniii. na kot priznanje celotni ekipi, s katero delam. Če te nekdo za časom. I» bomo v Škofji Loki postavili rane delovne sile, ni imidža, profitabilna, razvojno per- Na dnigem višjem nivoju, na opazi, to pripomore tudi k sodobno proizvodnjo, seve- imajo probleme s trženjem. spektivna in manj pomemb- kapitalskem nivoju, se trguje samozavesti in se še z več- da ne za vsako ceno in v do- Mi smo nekje na sredi, z ne- no je, čigava je. Lokalni in in tam se ustvarja kapital. Pri jim pogumom lotiš svojih ločenem roku. G lede na zad- kaj enih in drugih proble- nacionalni šampioni potre- nas smo pri teh spoznanjih načrtov," Gorenjska je gorenja Kranjska IZ STAR H ČASOV miha nacuč ač^njamo nov podli- tudi vodili. Koje cesar izdal 'krcsijť: Corenjskop Dolenj- stek, v katerem rtcy bi se kak dekret, ga jt "tipskjy" zače- sko. Notranjsko, vendar se še o^^edovaii po staňh Ča- njai takole: "Mí,... " in v nada- poslužujemo te razdelitve, ker sik in se pri tem zemljepisno Ijevanju navedel dolg seznam je res naravna 1er se je udoma* omdili na območje Gorenjske, dežel, ki mu pripadajo. Bilje čila tudi med narodom. Co- časovno pa na obdobje pred "cesar avstrijski, kralj ogrski. renjsko obsega kranjska tlapo- svetovno vojno. Ko sem. bil še nadvojvoda kranjski. Štajerski, leg gorenje Save, ob levem bre- otrok, so tisti, ki so bili že ta- korc&ci ..."itd. Cislajtanskeslo- gu do štajerske meje. ob des- krat med starejšimi, kadar so venske dežele so bile lorg raz- nem pa do izliva Ljubljanice v gpvorúi o Slojem otroštvu, za- deljena med vojvodine Kranj- Savo. Dolenjsko se razprostira čenjali z besedami: "To je bilo sko, štajersko. Koroško in Go- mçd srednjo Savo m gorenjo pa še v Času rajnke Avstrije ..." riško ter Trsi, kije i mel poseb ni Kolpo od h rvaŠke meje do po- Aii pa 'V času stare /ugosten- 5(aiU5. Prekrnurci so sodiii v toka !ške, fci se izliva v Ljub- je Zdaj, ko sta obe Jugoslaviji ogrsko al i translajta nsko pol- Ijan ico. Kar je od tega potoka že stari, je morda bolje govoriti ovico države. (Pridevnik "-laj- ie na Kranjskem proti ji^ ali o prvi in drugi ali o kraljevi in tansfci" pride od avstrijsko- zahodu, to se imenuje hJo- Titovi, kot o stari in novi. Av- madžarske čez mejne reke Leit- tranjsko, ki obsega jugozahod- stnjjfcim časom bi lahko reWi he, ki še danes teče skozi obe ni del dežele." Tako je deželo tudi cesarsko-kraljevi (c.-kr.). državi.) Edina od teh krono- opredelil c.-kr. prof. Franc Franc Jožefje bil namreč za vin, kije bila po svojem narod- Orožen v domoznanski knjigi Avstrijce in z njimi Slovence eesar-Kaifer, za Madžare pa nostnem značaju pretežno slovenska, je bila vojvodina Vojvodina Kranjska, ki jo Je v zbirki Slovenska zemlja izda- kralj-Konig. njegova monarhi- Kranjska. V vsčh drugih je bilo la Matica Slovenska v Ljub ja pa c.-kr. oziroma X. u. K. več Nemcev ozirofna Italija- Ijani, icoi. Iz njegovega opisa Slovenci v cesarsko-kraijevih nov kot Slovenec^. Kranjska Je vidimo, da so bile Gorenjska, časih niso živeli v eni upravni bila torej edina res slovenska Dolenjska in Notranjska ne- moti. Razdeljeni so bili na pet dežela, tradicionalno razdelje- koč tudi upravne enote, ime- Zgodovinska zibelka, ki $o jo Tavčarjevi dobili v dar od habsbur^ih kroMOvm ali ded- na na gorenji, dolenji in notra- novane kresije (Kreis), ne- Karadordevičev, zdaj v Lošk«m muzeju, r ^©w. unei Pfiu nih dežel. Te so Habsburžani nji del ■ na Gorenjsko, Dolenj' kakšni veleokraji. Čeprav ad- dobivali pod svojo krotuy skozi sko in Notranjsko. m/«istrativnířj meja med nji- da še vedno ločimo "po nra- je vedel marsikaj povedati zla- stoletja in jih koi take - kot svo- "Dasi dandanes več ru: velja mi že dolgo ni več, se Gorenj- veh", po različnih pokrajin- sti blagopokojni prof. Anton ja kronska in dedna ozemlja - stara razdelitev dežele v tri d, Dolenjci in Notranjci men- skih tipih In značajih. O tem Trstenjak. GORENfSKI GLAS petek, ^o. septembra 2005 POGOVOR Razgledi Pogovor s Kranjčanko Barbaro Gunčar, prvo damo Slovenske turistične organizacije izvirne V V* V ne cevapcicev Hotel Creina oživiJi kot mesto, ki bi biÍo zanimivo za turiste. Kaj SO VSI Barbara Gunčar si s tu- predlagate? rizmom podaja roko že vr- "Mislim, da so na dobri Z 3 Z ti 3 rnOVâli ^^^ delovnih iz- poti. PredJagala bi, da v sta- kušenj ima na podroi ju ho- rêm mestnem jedru ponu- kot srd hotêl telirstva.bila je vodja hotela dijo nastanitvene kapacite- ^ * Bor v Preddvoru, direktori- te, da zaživijo programi v TâZ sem D3 ^ hotela Ribno pri Bledu. tem delu mesta in da izko- ' ^ prokuristka v hotelu Creina ristijo sebi v prid bližino rpH^ f^ cTfH v Kranju, delala je tudi v iCiUd, Ld glU Radenci. Leto J^Q^çJ jç Z3ŠČÍtCIl ^^^ ^^ ^^^^ ^^ ^^^^ Sloven smučišča na Krvavcu, bliži-Zdravilišču Radenci. Leto no Ljubljane, Bleda, Preddvora» Zbilj. Priložnosti za m je narejen po naotih znanega arhitekta Eda Ravnikarja. Zakaj te£a ne regij, zadnjič ste na sestan- ' tn* C n « to wn i iri ^r^n/iniA ske turistične organizacije, razvoj je ogromno, verjetno kamor se je spet vrnila, bo za to potreben širši pri- "Prišla sem dokončat tisto, stop, da se bodo tega začeli kar sem nekoč že začela," zavedati tudi prebivalci sla- pravi Gunčarjeva. rega mestnega jedra. Potem se bodo vrnile tudi trgovine, zaživela bo kulina- "V Sloveniji nimamo rika. Prišli bodo Easvjetovi Kaj želite najprej izboljšati: moramo pomagati manjšim, tudi s subvencijami." organiziranih turističnih gostje, saj je bližina letališča Brnik izredno velika Kakšen je odziv oa ponujeno pomoč? "Ko ugotovijo, da smo se tega zares lotili, nas povabijo. Zdaj smo bili v savinjskem koncu in zelo sem presenečena, koliko so naredili na področju turizma. Vzemiva za primer Velenje, ki je rudarsko mesto. Veste, kako imajo krasen rudarski muzej.^! Območje v bližini načrtujejo za well* ness center, kot je Atlantis. § Uspešno deluje Turistično i informativni center, dobre so povezave z Logarsko dolino. Na STO smo objavili organizacije, ker imajo ka* bulj je na listi Slovenske tudi razpis za manj razvita pacitete polne. Vredno bi ljudske stranke, za druge pa območja, na katerega so ku s predstavniki Spodnje prednost. Kranj ima prilož- bilo dodelati projekte, da bi sploh ne vem." bi SDremenili v ^^^renjske sami videli, kako nosti kar dobre, ima tudi majhne kmetije, Jd nimajo ^ je. če neko območje nima bogato kulturno dediščino, možnosti, da bi preživele s pj'g^j^Qgjp pQ nosilca določenega projek- K projektom pa je treba pri- kmetovanjem, spremenili v ^ ta. Če bi bili v spodnji Go- stopiti bolj atraktivno." d^^o»^ \>š uu V enem od časopisov sem brala pogovor 2 Rokom prijavili okoli deset dobrih projektov, tudi z Gorenjskega, in ki jih bomo sofinancirali v 60 odstotkih." turistične. Potem bi jih lah- Klančnlkom» ki dela v Sve- ko Še dodatno povezali, na lovni turistični organizaciji. Kolikšen je sicer proračun vezani, če bi imeli dovolj Kakšne so bile vaše izkušnje primer s Krvavcem, kjer bi Bil je kritičen do razvitosti Slovenske turistične organi- SVetU ie zdai organiziram in po- ' ' vezani, če bi imeli dovolj celo moderen ^^^^ menedžment, bi se s hotelom Creina? lahko imeli uspešen letni slovenskega turizma. Kak zâaie? sami obrnili na Slovensko tak način ^ristlčno organizacijo (STO), ne pa da mi prosimo za sestanke. Po drugi strani smo na nekaterih "Ko prideš na neko delo- in zimski turizem. Zelo za- Sen je vaš komentar, živi "Delujemo kot javni go- priložnosti in kje nevarnosti. Celo nevarnosti včasih liko, da vsega sploh ne mo- la, ali pa nI tako hudof' rem zdaj našteti! Počasi dizajniranja. Zakai hodimo območjih zasuti s lahko spremeniš v prilož- razvijamo kolesarske poti, ' projekti, kar kaže na neena- nosti. Hotel Creina so vsi kar pa je zelo zahteven pro- sledat EifïloV ^omemo razvitost. Bled je zaznamovali kot grd hotel jekt, že zaradi infrastrulctu CArVk râWI^ tn nri^ ro Dr^xtcfift Ul ca traW vno mesto, najprej narediš nimiv na Gorenjskem je mo v prevelikem IdeaJu, da spodarski zavod- 1,7 milijar-anaiizo, da ugotoviš, kje so tudi treking. Saj imamo to- smo turistično razvita deže« de tolarjev na leto dobimo iz proračuna, za okoli 500 mili- Rok je svetovljan, ki živi jonov tolarjev imamo svojih v, po mojem mnenju, zelo dobro razviti turistični dr- prihodkov. To je kar v redu, saj smo letos lahko pomaga- žavi. Španijo in Slovenijo je li manj razvitim območjem na primer zelo močan, pra- Jaz sem pa rekla, ta grd ho- re. Povezati bi se bilo treba res težko primerjati po in raznim partnerskim pro- Stolo? Tudi ^^ imajo preveč novi- tel je zaščiten in je narejen in določiti nosilca projekta, stopnji turistične razvitosti, jektom." narjev, na Dolenjskem pa po načrtih znanega arhitek- V Beli krajini se je povsem a je treba naše ljudi spod- zani bi danes ^^ novinarje pripe ta Eda Ravnikarja. Zakaj samostojno povezalo dva- bujati in začeti s sistemat- Na Gorenjskem imamo Ijemo k njim. Zato želimo tega ne bi spremenili v najst občin.' lahko nekdo enakovredno razviti podro- prednost? Po svetu je zdaj čja, pri tem pa imamo kar celo moderen tak način dizajniranja. Zakaj hodimo gledat Eifílov stolp? Tudi rekel, da je le kup železa, a ga hodi občudovat Kako ljudi zainteresirati zanj bi danes lahko nekdo 73t S kli pen cilj, jih prepričati, da razdrobljenost ni koristna? rekel, da je le kup železa, a ga hodi občudovat cel svet." cel svet " motivadjo in izobraže- Tujci zelo povprašujejo po vanjem, treba jim je pokaza« turističnih kmetijah, ki jih je skim delom. Rok je bil ves kar nekaj biserov. Kranjsko kie^tor slovenskega tu- Goro, Bled, Krvavec, Bohinj. Ali vi delite Gorenjsko na rizma, a zakaj ni rekel, da Na kaj bi vi Šedali poudarek? spodnjo in zgomjo, oziroma je zakon zanič. Zakon o tu- "Na treking, kolesarjenje. zakaj ste na delovno sreča* rizmu je ustvaril majhne na planinarjenje, saj imanje, ki je bilo septembra, lokalne turistične organiza- mo hribe, ki jih je treba iz- povabili le p red.s ta vn i Ice rijř, ki danes ne morajo f.\- koristiti, kar zelo dobro spodnje Gorenjske? "V tem primeru smo gle- meniti, da bodo nastale več- je treba, da nam bo omogo-dali predvsem na priložnost je regije sodelovanja s Krvavcem, veti. Zakon je treba spre- uspeva Avstrijcem. Doseči čeno, da bomo živeli z na- ravo. Imamo zelo veliko ti tudi priložnosti. Če mi go- na Gorenjskem malo. Zakaj Videli ste, kako je težko, ker Veliko potujete po tujini, zavarovanih območij, po sta peljemo skozi mesto, ki se ljudje na odločajo za to- niso povezani. nima kaj ponuditi, kjer so tr- vrstno turistično ponudbo? II Koliko je zanimanja za obisk drugi strani pa zelo veliko Slovenije in kaj tujce najbolj priložnosti, ko bi ljudje govine prazne, kjer se nič ne "Ne vem. kako so bile te Po tem sestanku je bil oči- privlači? radi kaj naredili, pa ne dogaja, bo gost to opazil. spodbude narejene na lek. da ste vabili predstavni Pri nas je najbolj razvit smejo, ker jih omejujejo Takšen bo tudi članek novi- kmetijskem ministrstvu, ke spodnje Gorenjske po wellness, dobro je zasedena narja. Zato nam je najlaže Vsekakor bi morali temu strankarski pripadnosti, to- obala. Ml pravimo tako: gosta peljati po dobro razvi- dati večji poudarek, kajti rej politično. Vaš komentar okoli 30 odstotkov turistov podrtih hiŠ, ki bi jih lahko prepisi. Vidim cel kup kmetij in starih. Že skoraj tih območjih." tam, kjer turistične kmetije na to? na obalo, 30 odstotkov na spremenili v turistične na- že imajo, dobro živijo. Pred II Za gospoda BreČka iz Bled, Bohinj, v gorati svet, mene. Potegniti bomo mo Poglejva Kranj, Id se ga je kratkim sem bila na eni od RTC Krvavec mislim, da je dolga leta držal predznak in- njih, kjer so mi rekli, da ne član Socialdemokratov, žu- 30 odstotkov v zdravilišča in 10 odstotkov v mesta. Če rali ideje iz svojih korenin, ne pa da v Kranju prodaja- dustrijskega mesta. V zadnjih letih se trudijo, da bi ga potrebujejo promocije s strani Slovenske turistične pan Franc Ekar je kandidiral hočemo doseči enakomer- mo čevapčiče. Tega v Salz- za liberalce, župan Franc Če- no razvitost po vsej državi, burgu ne boste doživeli." GORENJSKI QIAS petek, 50. septembra 2005 ENERGIJA Razgledi Vetrna elektrarna Tauemwindpark, ki stoji na nadmorski višini skoraj dva tisoč metrov, z elektriko oskrbuje 15 tisoč gospodinjstev. z vetrnicami • v tudi turist Vetrnice ne potrebujejo Mati îa Rant virov energije pa že imajo re- ..............................................................................cimo v sosednji Avstriji. V Zaloge nafte po ocenah okviru ekološko • energetske strokovnjakov zadostujejo le ekskurzije, ki jo je pripravil nobeneSâ ^^ nekaj deset let. Naši kranjski inštitut za obnovlji« ® otroci naj bi živeli že brez ve vire energife, so predstavi- d0(iâtne23 virs ^^^fte, napovedujejo najbolj li napravo za pridobivanje energije m ne črnogledi. Prihodnost tako bioplina v okolici Celovca, temelji na izkoriščanju ob- ogledali smo si tudi najvišje novjjivih virov energije, kar ležečo vetrno elektrarno v Ev» proizvajajo pajevSlovenljilevednopre rop i, Tauem win dpark. cej v povojih. Država zato z nobenih emisij. Bioplin enakovreden uporabo obnovljivih oblik V okolju recimo zago- tavlja odkup oziroma daje zemeljskemu plinu "Ob ustrezni tehnologiji DraVZaDraV P^^^^st odkupu električne izločanja ogljikovega dioksi- ^ ^ energije, ki jo proizvajajo iz da in drugih plinov iz biopli- ne DUŠČajO <>bnovljivih virov. Precej iz- na lahko dobimo gorivo, kije ^ ' kušenj pri izrabi obnovljivih povsem enakovredno ze- škodljivih posledic. Edini državi Evropske unije, ki še nimata nobene vetrne elektrarne, sta Slovenija in Malta. Table, ki opozarjajo na nevarnost ledu. Naprava 2a pridobivanj« bioplina v bližini Celovca. meljskemu plinu, ima pa to razložil Andrej Klemene iz povprečna hitrost vetra na prednost, da ne povzroča do- Slovenskega e-foruma. Od- tem območju znaša 7 metrov datnih emisij toplogrednih kupna cena za tako proizve- na sekundo. Medtem ko se plinov," poudarjajo v Sloven- deno elektriko znaša 14,5 pri gradnji vetrnih elektrarn pri nas najbolj zatika zaradi skem e-forumu. Na področju evra za kilovatno liro. energetske rabe bioplina, ocenjujejo, ustvarjajo novo Najvišje ležeća vetrna lyšo ne le smernice Evrop- «leirtrarna V Evropi ske unije o obveznem deležu biogoriv v rabi pogonskih go- nasprotovanja okoljevarstve-nikov» pa je pri gradnji omenjene vetrne elektrarne največjo oviro predstavljala 11 ki- Po ogledu bioplinske na- lometrov dolga dovozna pot, ki je bila v lasti okrog dvajsetih različnih lastnikov. Dve riv, ki naj bi do leta 2010 na- prave je sledil vzpon na 1900 rasli na 5,75 odstotka, in za- metrov nadmorske višine, na hteve glede zmanjšanja odla- kateri leži vetrna elektrarna leti so potrebovali za pridobi- ganja biološko razgradljivih Tauemwindpark. Tam nas je tev vseh potrebnih dovoljenj, odpadkov, ampak v zadnjem času tudi hitro rastoče cene pričakalo slabo vreme, ki je gradnjo pa so končali v pol vetrnice zavilo v sneg in me- leta. Naložba je bila vredna nafte. V zadnjem Času, še do- z\o, tako da je pogled segel le 23 milijonov evrov. dajajo, smo priča hitremu do najbližje. Ob takem vre- V Avstriji s pomočjo vetr tehnološkemu razvoju bio- menu obstaja tudi nevar- nih elektrarn proizvedejo plinskih naprav, ki omogoča- nost, da se na propelerjih ve- skoraj dva odstotka vse zele- jo vse bolj učinkovito raz- tmic nabere led, ki ga ob za- ne energije, saj imajo skupaj gradnjo različnih substratov gonu propelerjev lahko od- postavljenih 424 vetrnic, v bioplin ter njegovo přetvor- nese več metrov daleč, na kar "Vetrnice ne potrebujejo no- bo v električno in toplotno ali opozarjajo tudi posebne ta- benega dodatnega vira ener- pogonsko energijo. Eno od ble. Vetrnice so namreč po- gije in ne proizvajajo nobe- takih naprav smo si ogledali stale prava vaba za turiste, ki nih emisij. V okolju pravza* v bližini Celovca, kjer bioplin morajo za vzpon po cesti, ki prav ne puščajo škodljivih pridobivajo iz silažne koru- pripelje neposredno pod ve- posledic," je poudarila Neva ze. Za ta namen imajo silaž-no koruzo zasajeno na sto tmice, odšteti po pet evrov na avto. Vetrna elektrarna se Dukdč iz inštituta za obnovljive vire energije in nadalje- hektarih obdelovalnih pbvr- razprostira na 1500 kvadrat- vala, da v Avstriji tako proiz- šin. Naložba v napravo za nih metrov velikem območju vedejo 37 tisoč ton manj emi- proizvodnjo bioplina je biJa med vrhovoma Kobaldeck in sij. kot bi jih z drugim ener- vredna 1,2 milijona evrov, pri Pichlerstein v Nizkih T^urah. getskim virom. Obenem na čemer so kar trideset odstot- Z elektriko, Id jo proizvaja 13 ta način nadomestijo 15 tisoč kov naložbe pokrili z nepov- vetrnih turbin, oskrbujejo 15 ton kurilnega olja za potrebe ratnimi subvencijami, ki jih tisoč gospodinjstev. Posame- ogrevanja. V Evropski uniji za to namenja avstrijska dr- zen vetmi stolp je visok šest- pa so lani vetme elektrarne žava. Na leto proizvedejo deset metrov, razpon vetrni- proizvedle dobrih 34 lisoč skoraj 2,3 milijona kilovatnih ce pa je (56 metrov. Vetrnice ur elektrike. Za primerjavo, zaženejo pri hitrosti vetra 3 posamezno gospodinjstvo metre na sekundo, izklopijo na leto porabi od 10 do 15 ti- pa pri 27 metrih na sekundo. megavatov električne enei^-je. Edini državi Evropske unije, ki Še nimata nobene vetme elektrarne, sta Slove- Slabo vreme je vetrnice ovilo v sneg in meglo. soč kilovatnih ur elektrike, je Meritve so sicer pokazale, da nija in Malta. GORENISKI GLAS petek, 30. septembra zoo$ POGOVOR Razgledi Kamničan France Malešič je po poklicu zdravnik, po duši pa gornik. Kot gorski reševalec je 33 let zbiral podatke o nesrečah in jih strnil v knjigi Spomin in opomin gora. Nesreča France Malešič, zdravnik in gorski reševalec "Gore so naše na medicino stvarnost. Zaradi študija nisem imel Pred nedavnim je radovlji- veliko Časa, zato sem največ Ška založba Didakta izdala plezal v Ka mniško-S a vi ti j- r^nHAr l'^rii^r» ob sodelovanju Uprave RS za skih Alpah, Id jih dobro po- zaáčito in reševanje, Gorske znam. Leta 1968 smo štirje ctolii K/^mi^ reševalne službe Slovenije in kamniški alpinisti odšli ple- oiUiCy u\JLii\J dj^gjji knjigo 2 naslovom zat v Francijo. V severni ste- npViitPri Spomin in opomin gora. To ni Aiguille Verte nas je pri iici^xiLCii jç drugo delo, ki ga je sestopu zajel plaz in nas vie- France MaJešič prispeval za kel 300 metrov globoko. Pri zbirko petih knjig Med gor- tem se je Marjan Perčič skimi reševalci. Gre za kroni- smrtno ponesrečil, trije pa ko smrtnih nesreč v sloven- smo bili poškodovani. Takrat radi zahajali tja kljub nevarnostim ^^^^ g<>rah. W ima na 496 sem se usmeril v vzgojo pri Zato je edino prav, da vemo, kaj nas tam N/InrííTYm in ^odovinskih zapisih, alpiniste na vajo. Tisti, ki I iUiaiiiv pozneje pa tudi v časnikih in smo prišli med reševalce, T: kronikah. Besedilo dopolnju- smo dolgo ostali. Veliko sem straneh 1965 opisov nesreč planmstvu in aipinizmu. od 14. stoletja do danes. Dodanih je 111 opisov kžjih ne- Kdaj ste zašli med gorske re« sreč. Med opisi nesreč pred ŠevaJce. med katerimi sle de» letom iooo prevladujejo ne- lovali kot zdravnik? sreče domačinov, ki so se II Leta 1968 so v kamniški ohranile po ljudskih pripove- postaji GRS povabili mlade CP nmirîfi Kronucan.tjeseouoaopoinju 5>C puUClLl «J jejo osebne slike in fotografi se nauči] od starejših. Še ved-ie 2 reševanj: med S4 posnet* no sem tudi plezal in se ki slednjih dogodkov jih je likvarjai 2 vzgojo v alpiniz-veliko prispeval no\dnar Mir- mu. Leta 1971, ko sem koňko Kunšič. Kot je ocenil na- čal medicino, sem med ple- Čelnik CRS Slovenije Toni zanjem v Kamniških Alpah manj opečena fantiča in priročnik Hoja in plezanje v smrtnih nesreč v slovenskih Smolej, knjiga pomeni naj- doživel še er:o tragedijo. V spravili vse poškodovane v gorah, ki sta ga napisala gorah. Kot sem omenil, so večji arhiv gorskih nesreč, Kalški gori je omahnil prija* dolino/V poklicno zadošče» TineMiheiičinToneSkaria. me prizadele nesreće prijate* bralcem pa ponuja k'valitetno telj Miha Lah. Ko sva prišla s nje mi je bilo. ko so med To knjigo smo §e dvakrat do- Ijev in znancev. Bila bi škoda, preventivo. Lovro Stanovnik soplezalcem do njega, mu poznejSo analizo na oddel* polnilL Pomagal sem pri Če se ne bi ohranili podatki o pravilih gibanja v gorah in poskrbeti za opremo ter kondicijo. Malo 1 • 4-1 * ]e OÛVlSnO tUCll skrbnega zbiranja podatkov da sem se odločil prav. Kot spominu mi je ostal tudi šol. Leta 1978 sem urediî lahko nesreče dragocena iz- nrl ::í1i CP po najrazličnejših virih • iz zdravnik sem čutil potrebo, tragičen primer psihičnega prvi učbenik Alpinistična kušnja in poduk drugim. ^^ ^ V-V-- f CU^ o v. kronološko urejenih opisov ^ AC^^n»^^ rr/xrcH r^ÎAtr^Iew »Uo n",»^ v T TV». i-rvln ITr«» corv» erk^a'»-«. fA je v svoji recenziji zapisal: nisem mogel več pomagati. "Plod dolgoletnega dela. Od tedaj sem bil prepričan, ku za plastično kirurgijo dobro ocenili naše delo. V treh izdajah predavanj za al- teh in drugih nesrečah v go-piniste, inštruktorje in vodje rah. Zavedal sem se, da so bomo vrnili ^^ ^o braiec v vedji da ostanem gorski reševalec. Takrat sem dobil službo v bolnika. Zašel je nad Kam- Šola. Kot soavtor sem sodelo- kako se izogniti nevarno-niško Bistrico in se smrtno val pri knjigi Prehrana v go- stim. Naslov kniige razkriva, meri zavedal nevarnosti v go- Otroški bolnišnici v Ljubljâ- potiesrečil. Ko smo ga t^ašli rah. Za knjigo Pavktâ Segu- da je pisana v spomin mrt- v Hnlinn Krp'y ^^ in ne bo ponavlja] napak, ni, kjer sem dolgo delal. Veli- po dveh lednih, je bila to le Nevarnosti v gorah sem vim in opomin živim, Nasta- U U UiCZ. ^ ÇQ druge stale življenje," ko sem se ukvarjal z otroki in huda izkušnja za reševalce, prispeval podatke o nesre- la je ob pomoči več kot sto Po predstavitvi knjige smo vodil izlete šolarjev v gore. Meni so bili vzor pri delu čah. Komisija je izdala Našo sodelavcev in dolgem iska- prosili Franceta Makšiča za Odkar sem invalidsko upo- starejši zdravniki, ki so bili alpinistično misel zbornik nju po številnih virih, zato pogovor o njegovih dejavno- kojen, sem manj aktiven v med seboj različni. Pokojni člankov o planinstvu in alpi- ima ob zgodovinskem in kul-stih v gorah in razlc^ih za pi» gorski reševalni službi." sanje poučne literature. poškodb.' zdravnik, alpinj reševalec. Kai se dr. Andrej Robič je bil zelo nizmu. Zelo vesel sem, da tumem pomenu tudi vzgoj-praktičen. Močno podhlaje- sem zbral in uredil tudi dve ni namen. Opisi nesreč v Ob nesrečah Ima zdravnik no planinko na Kriški gori planinski pesmarici z več knjigi so razvrščeni po časo- začelo prej, študij medicine ali hoja v gore? "Hoja v gore je bila del živ- dcœodek? najbolj neposreden stik s po- je rešil z ogreto infuzijo, kar kot tristo pesmimi." nesrečencem. Se vam je z so v medicini sprejeli Šele mno^ reševanj v gorah po- desetletja pozneje. Všeč mi Cmo plal gomišiva ste pred- dvajseto stoletje z obdobje- sebej vtisnil v spomin kak je bil tudi dr. Evgen Vav- stavili v Zgodovini reševanja ma obeh vojn in na koncu vnih obdobjih; najprej od 14. ja do leta 1900, nato ken, ki je pomagal ob nesre- v gorah nad Kamnikom ter obdobie po letu 2000. Posa- Ijenja v Mekinjah- Oče Janko "Reševalnih akcij se je res Či helikopterja med vajo na knjigi Spomin in opomin meznih obdobij ni moč pri- in mama Pavla sta že prej nabralo veliko. Zelo hudo je Krvavcu." hniv bilo leta Í0S4, ko je prišlo gora. Kakšna je vsebina sled» merjati med sabo, ker so zelo nje? različna. Kljub temu se kaže- dušila tudi pet otrok. Pri sed- do eksplozije plina in poža- Spoznanja v gorah so bila "Prejšnja knjiga je nekako jo značilnosti, ki se ponavlja- mih letih sem jokal, ker nisem smel na Kočno. Oče me je prvič vzel s seboj v gore, ko ç^m im^l 11 Ipt. ^b na Oi. ra v turistični koči na Veliki podlaga za pisanje. Kaj ste prehitela sedanjo. Imel sem . Najbolj značilne nesreče planini. Tam je bilo sedem napisali doslej^ že veliko gradiva o smrtnih sem obdelal v kratkem pre- opečenih oseb. Z dežurnim zdravnikom in reševalci nas "Za papirnato planinstvo, nesrečah v naših gorah. Zde- gledu podatkov. Dodano je kot temu pravim, je zaslu- lose mi je primemo, da zapi- osebno kazalo Slovencev, ki strico, Planjavo in Konja, kar je bilo premalo za delo. žen pokojni Aleš Kunaver. se o reševanju v kamniškem so se ponesrečili v naših in je bilo nepopisno doživetje. Skušali smo najbolje poma- Leta 1969 meje sprejel v ko- pogorju zberem in objavim tuiih gorah. Vse to bo lahko osnova za podrobnejše anali-nesreč in morda še kakš- V hribe sem hodil tudi s pri- gati opečenima ženskama misijo za alpinizem in mi posebej. Knjiga je imela velik telovadnih in fantu, ki se je zelo bal in- naložil skrb za vzgojno lite- odmev in je pošla v enem niilrih leta 19Ć5, dve leti prej pa jekcije proti bolečinam. Oskrbeli smo tudi ma raturo. Po prvem ter /v^rVftv vdii. onvinrt in Tnhanš /nrivl ai al Iri ker v hiši še za Tudi Slasno, o katerem bo hoditi v ícttuwío. kokrat ni&o imeli, jo je mama na ves glas povedal, da ni- prišlo \eiiko južnjakov, delo v nadaljevanju tekla beseda. "Najhuje je bOo spomladi, zabelila s smetano. Za pri- mam denarja, da ga bom dru- pa je našlo tudi precej doma- Tt^^ ntmVp ni i® začel pisati dnevnik že leta ko smo posadili krompir," boljšekso si privoščili češnje, gič prinesel, da pa vseeno činov. Tudi brat je hodil na 2003. Od takrat naprej je na- pripoveduje Slavko. Ne bom pozabil, kako tež- nujno rabim dva krofa za Goli vrh, kjer so po cele dne- stalo več zvezkov, v katerih je "Vsakega, ki smo ga vrgli v ko smo čakali, da je šel ječ- mamo. Ne bom pozabil tiste- ve kopali podzemne rove in bilo dovolj hrane " ^^ ^ življenju kraja. Kaj po- očmi. saj smo vedeli, da ga mama dalajVriw in škarje in mami, ko je ugriznila vanje. bro. Podjetje, za katerega je tem, če so pisani bolj po do- poslej na mizi nekaj časa ne mi rekla, naj grem pogledat, Gledali smo jo in trepetali za* delal, se je imenovalo po Du- nâjti marsikaj zanimivega zemljo, smo otrod požirali z men v klas. Včasih mi je ga trenutka, ko sem jih izročU zaklonišča. Zaslužil je kar do- mače! Tak način da dnevniku bo več. Ko je mama videla še posebno težo. našo žalost, le šla v Raievo, k Če ga je kaj že šlo v klasje. Previdno sem odmikal klase njo. Počasi nam je le poveda- kiói. Na Golem vrhu je biio la, da že dva dneva ni ničesar pravo naselje barak in tam so Slavko pisanje začenja z le- Jakobču, kjer si je zgovorila sem in tja in kakor hitro sem jedla, ker v hiSi še za nas, živeli delavci, ki smo jim re-tom 1954. Takrat sta z mamo košaro. Toda v zameno je po- zagledal kakšnega, ki se mi je otroke, ni bilo dovolj hrane..." kli copatarji. " Prazniki in godovi Bruno n V« V rane se ( jože koš>9)ek Stridon. Nekateri pravijo, da membnega moža, Franči- lijanskem mestu Ravena in §ka Asiškega. ki se je rodil so ga krstili za Marcelina, je ž6. septembra leta 1182 v postal uglêden škof v tem italijanski pokrajini Umbri- mestu, ji, umrl pa je hudo bolan j. V četrtek, 6. oktobra, bo oktobra 1226, star 44 let. V praznik pomembnega cer- fantovskih letih je začel raz- kvenega in tudi posvetnega V nedeljo, 2. oktobra, na dajati imetje revnim, sam moža Bruna (lojo • uox), ...................................... naj bi bil v okolid Pivke na "roženvensko nedeljo", bo pa je začel hoditi okoli in ustanovitelja kartuzijanske- Septembra je konec. Zače- Slovenskem, Hrvati pa verja- praznik Angelov varuhov, oznanjati uboštvo. Sledili so ga meniákega reda. Rodil se nja se oktober. "Zemlja se je mejo, da je bil v Istri ali se- spokornika Teofila (Bogo- mu še prijatelji, Nastala je je okrog leta 1030 v Kolnu, izčrpala. Narava je človeku venii Dalmaciji. Deloval naj ljuba, Bogomila) in mučen- Frančiškova družina ali Bister fantič se je šolal, ven- povrnila njegov trud. Zemlja bi tudi v Ogleju oziroma te- ca Modesta Sardinijskega. frančiškani, ki delujejo po dar je ostal skromen. Cer- se je umirila in se pripravlja danji Akvileji. Bil je najbolj Angeli naj bi že po izročilu vsem svetu. Frančišek je kveni zgodovinarji so zapisa- k počitku- V tem je lepota slaven prevajalec Svetega pis- Stare zaveze varovali ljudi skupaj s someščanko Klaro li, da se je umaknil v samo- kmečkega dela," je za ta čas v ma v latinščino in njegov pred nevarnostmi, kasneje ustanovil še ženski red kla- to, najprej v Grenoble v knjigi Praznično leto Sloven- razhgalec. Prevajal ga je pa se je vera vanje še utrdi- ris, za poročene moške, ki Franciji, kjer je bil škof nje- cev zapisal Niko Kuret Konec tega in v prihod okrog 30 let la. V ponedeljek, 3. oktobra, so želeli živeti po teh pravi- gov nekdanji učenec Hugo, Jutri, na prvi oktobrski bo dan spomina na mučen- lih, pa še tako imenovani nato pa leta 1084 v dolino njem tednu so praznila po- dan, bo praznik Terezije De- ca Evalda, Bila naj bi dva z "tretji red". Asiški je godov- Chartreuse v Dofinejskih Al- membnih svetnikov, ki so teta Jezusa, ki se je kot deve- enakim imenoma, rojena ni zavetnik številnih Sloven- pah. Po latinskem imenu trajno zaznamovali cerkveno tí otrok rodila leta 1S73 urar- pa sta bila na Irskem, ki je cev, ki jim je ime Frančišek, tega kraja Cartusia se je tako in tudi posvetno življenje, ju Louisu Martinu in Zelie bila v 6. in 7. stoletju središ- Franc, France, Francelj. začel imenovati tudi red. Na Danes, 30. septembra, se Guerin v francoski Nonnan- če misijonskih prizadevanj. Franci, Frančiška, Francka, Slovenskem živijo kartuzija- kristjani spominjajo cerkve- diji. Klicali so jo "mala Tete- Umorili naj bi ju na Sa- Franka in Fanči. ni v samostanu Pleterje pod nega učitelja Hieronima, ki zija". Sprejeli so jo vkarmeli- škem okoli leta 695. Ime V sredo, 5. oktobra, bo Gorjanci. Ime Bruno pome- se je rodil okrog leta 345 v čanski red, kjer je bila v sa- EvaJd, ValdI ali Valdo je pri praznik Marije Favsdne in ni "ijav" ali "oklep". Imeni kraju Stridon, utnrl pa je mostanu Lisieux voditeljica nas redko. škofa Marcelina, ki je živel v Bruno ali Bruna pri nas nj okrog leta 420. Do danes še novink. Zandi jelike je umr-niso ugotovili, kje je bil kraj la leta 1897. V torek, 4. oktobra, bo 4. stoletju-Zapuščeni deček, sta pogosti, prav tako hidj ne praznik za krščanstvo po- ki so ga našli redovniki v ita- Brunoslav in Slavko. Imate priložnost postati soustvarjalka/-ec mozaika zanesljive, dinamične in k strankam usmerjene zavarovalnice, ki uspešno deluje v slovenskem prostoru od leta v razvejano mrežo poslovnih enot po Sloveniji vabimo prodorne, odločne, urejene in K uspehom naravnane zastopnike/^ce ki boste s svetovalnim deiom na terenu tržillZ-e naša zavarovanja na območju GORENJSKE. Če izpolnjujete pogoje: • vsaj 4. stopnja izobrazbe vozniški izpit "B" kategorije, poznavanje uporabe orodij MS Offioe okolja n ste samostojniAe, iniciativni/-eter komunikativniAe, se lahko pridružite sodelavkam in sodelavcem v urejenem in prijetnem delovnem okolju. Ponujamo vam možnost: izobraževanja, dokazovanja svojih sposobnosti, > plačila glede na u&pesnost, « samostojnega organiziranja delovnega časa O vsebini dela lahko več povprašate po telefonu 04/281-7Û-15. Pisne prfjave z dokazili o Izpolnjevanju po< nam poèijite v 8 dneh od ot^jave na naslov Adriatic zavarovalna družba d.d. Koper, poslovna enota Kranj, Kidričeva 2, 4000 K KandidatiZ-ke bodo o odločitvi obve§čeni/-e Dû sklenitvi Doaodbe z izbranimi kandidati/*! Adriatic zavarovalna družba NAGRADNA IGRA 5.9 - 1.12.2005 Vsak Četrtek Žrebanje bogatih denarnih in praktičnih nagrad! Glavno žrebanje: 1.12.2005 ob 23. uri. Nagrade: * MERCEDES-BENZ razred B 170 4 denarne nagrade v skupni vrednosti 2.000 € (prrbl. 480.000 SIT) Zabavni program v centru igre in zabave Korona v Kranjski Gori: 30.9.&1.,2.10 NotteTzigana Varieté 7.-9.10. Treasure Island Plesni spektokel 14.10. ob 22.30 Magazin Koncert *16 »o SIT pnMOibirM m druQ» Q»j«tv» n«« v cefto m eA*ta|C ZV^ 0 «10 SÍT) dai|ê SÍT «o maS^fl ât«vilo fMST |B oj HHAMLNICA LONoo Wofm3Cí0 04/2«-00-777. www.lon.si od H ini DDODii WPlV ÛJVf ff BREZPLAČNA POPRAVILA? v1mi10 1.1 i liho vm/1 hi v Milrijihitv^ll ali SViUtll VOlll IMSM >i'| V i si 1.111 lili fU 1 h\SK ť ril '111 \vi\4 Sil, II.i| SK* iiij |i im 11 ril Ci 11 skU v h ik k|i'i tMiriUH^tfvrnil Mi M^l^ili Mj vivnlii l/vi lu' vvi* tovji tmsiu' .íkwfi* popr*i VI b 1 o hrt 1 plg< n j LJvXi-30 Kci Itll M. S^rvi^ škoda AvtohiUVrt»^ d.o.o Delavska <. 4 4000 Kranj telefon: 04/27 00 200 > 20 KMETIJSTVO cvcto.z aphi n ifc @g'glas, si G0REN)SK1 GLAS petek, 30. septembra 2005 Kmetice kot brezposelne cvcto Zaplotnik za pomoč in postrežbo, do-............................................................................datka za rekreacijo upokojen- Kranj • Vodstvo Kmetijsko cev in do pravic na podlagi gozdarske zbornice Sloveni- invalidnosti druge in tretje je je predstavnikom ministr- kategorije. V zbornici se zav- stva za delo, družijio in sod- zemajo za to, da bi bili tudi aine zadeve predstavilo pred- tako zavarovaiií kmetje upra- loge za izboljšanje socialne- vičeni do omenjenih dodat- ga stanja na podeželju. V zbornici se zavzemajo za kov in pravic. Kmetice že zdaj na svojili to, da bi bile tudi kmetice, ki kmetijah skrbijo za ostarele, se prostovoljno vključujejo v onem(^e in otroke ali za Iju- obvezno pokojninsko in in* di s posebnimi potrebami, ob validsko zavarovanje, upravi» izpolnjevanju določenih počene do nadomestila za po- gojev pa bi to delo lahko rodnilki dopust na podlagi opravljale za plačilo tudi na plačanih prispevkov. Po zakonu o starševskem varstvu drugih kmetijah. V zbornici predlagajo, da bi opravljanje in družinskih prejemkih so sodalnih storitev na kmetiji namreč do dopusta upraviče- uvrstili med dopolnilne dene le dsie, ki so vključene v javnosti. Kmetje zdaj lahko obvezno zavarovanje. Odkar opravljajo socialne storitve le so zvišali '"prag" (višino ka- kot samostojni podjetniki, tascrskega dohodka), je vse kar pa povzroča probleme pri manj kmetov in njihovih pridobivanju subvendL saj je Z MESECEM družinskih danov, Id se mo- za to pogoj pokojninsko in rajo obvezno zavarovati, invalidsko zavarovanje na Ostali se v sistem obveznega osnovi kmetijskih dejavnosti, zavarovanja lahko vključijo prostovoljno, vendar so v tem primeru do nadomestila za porodniški dopiist upravičeni pod enaidmi pogoji kot brezposelni. • Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so kmetje, zavarovani za nižjo osnovo, upravičeni le do ožjega obsega pravic, ne pa do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, varstve nega doda tka. dodatka VARČEVANJA ZAČNEMO 50%BREJ! Naklo Evropski dan opazovanja ptic Pod okriljem svetovne zveze za zaščito ptic bo ta konec tedna v triintridesetih evropskih državah potekal Evropski dan opazovanja ptic V Sloveniji bo društvo za opazovanje in proučevanje ptic ob podpori Mobitela, rrimstrstva za okolje in prostor in Evropske komisije pripravilo sedem strokovnih Izletov večinoma na naravovarstvena območja Natura 2000. Na Gorenjskem bo v nedeljo izlet v porečje Save pri Naklem, zbor udeležencev bo ob 9. uri pri gramoznici (asfaltni bazi) v Na« klem. Ker je letošnja tema evropskega dneva opazovanja ptic Pobtiže spoznajmo podeželje, se bodo na izletih seznanili predvsem s pticami, ki jih jeseni lahko opazujemo na podeželju. Mnoge selivke so v tem času že na poti. Medtem ko nekatere zapuščajo Evropo in so namenjene v Afriko, k nam prihajajo pn/i gostje s severa, ki bodo zimo preživeli pri nas. C. Z. Kranj Svetovni dan šolskega mleka Na pobudo Organizacije združenih narodov za prehrano FAO vsako leto zadnjo septembrsko sredo praznujejo svetovni dan šolskega mleka. Slovenija se je letos tretjič vključila v akcijo, osnovne šole pa so ta dan v sodelovanju s Tetra Pakom In Ljubljanskimi mlekarnami pripravile za učence učne ure o mleku, razstave o pitju mleka in zdravem življenju ter predavanja strokovnjakov. C. Z. OD 15.9. D014.10. PODARIMO VSTOPNE PROVIZIJE uubrana Drašler na čelu d I rektorata Vlada je za direktorja direk-torata za gozdarstvo, lov* stvo in ribištvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo tn prehrano imenovala Andreja Drašlerja, dosedanjega direktorja Egolesa iz Škofie Loke. C. 2. Letos sl « bša letina Letošnja letina sadja je slabša od običajne, v nasadu Resje ga bodo pridelali okrog štiristo ton oz. tristo ton manj kot lani. V sadjarskem društvu so že sprejeli najnižje priporočene cene. Cveto Zaplotnik ja sadovnjaka Tatjana Zupan ..............................................................................in dodala, da bo zaradi poze- Mošnje - V najvedjem go- be največji izpad pri zlatem renjskem sadovnjaku, v na- delišesu, za razliko od neka- sadu Resje, s katerim gospo- terih sadovnjakov v Sloveniji dari Kmetijsko gozdarska za- pa nimajo prav nobenih te- druga Sava Lesce, bodo letos žav z obarvanjem jon^olda, na 27 hektarjih pridelali kar je posledica pridelovanja okrog štiristo ton sadja, pred- v gorenjskih razmerah s vsem jabolk, kar je tristo ton hladnim) nočmi in toplimi manj kot lani in šeststo ton dnevi. Medtem ko so doslej mani kot v rekordni letini, obirali zgodnje in srednje Med dvajsetimi različnimi sortami jabolk bo količinsko zgodnje sorte jabolk, bodo ta konec tedna začeli že tudi s največ jonagolda, idareda in sadjem za ozimnico. VeČino zlatega deliSesa. Pozeba zmanjžala pridelek "Manjši pridelek je pred« vsem posledica pozebe in deloma rudi toče. nekatere so- sadja bodo prodali jeseni, okrog 150 ton ga bodo dali v hladilnico. Posledice ognjevke že občutijo "Letos za pridelovanje sad- rie pa bolje obrodijo le vsako ja ni bilo ugodno leto, veliko dmgo leto;' je pojasnila vod- je bQo dežja in vlage, precej^ ^^ obiranjem sadja v nasadu Resje. Sadjarji določili najnižje cene tudi škrlupa, na srečo ni bilo godili tižnim potiebam sort-težav s hruževim ožigom 02. ni sestav in posadili tudi ne- flani Sadjarskega društva Gorenjske so že določili najnižje ^ ^gnjevko/ je dejala Tatjana katere novejše sorte, kot so prodajne cene sadja in sadnih izdelkov, b na, bi veljale do ^ ^^ konkretnem ťuji, breabume in gala. Inšpektorji so si podajali kljuke V Resju si bodo letošnje sredine oktobra. Za zgodnje sorte jabolk prvega razreda je pHmem pokazala na posledi-cena 150 tolarjev za kiJi^ram in za drugi razred od 115 do 130 ognjevke. Nasad, ki so ga tolarjev. Sadjarji začenjajo v teh dneh že tudi s prodajo sadja zaradi okužbe morali skrčiti za ozimnico (idared, jonagold, zlati delišes itd.), za prvi raz- pred dvema letoma, so letos red je cena 150 tolarjev, za drugi razred, odvisno od sorte, od obnovili oz. nasadili na novo, 100 do uo tolarjev in za predelavo 60 tolarjev za kilogram, v polni rodnosti pa bo šele leto bržkone zapomnili tudi HruSke pivega razreda prodajajo po 250 tolarjev, drugi raz- leta 2010. Obnova sadovnja- po obisku inšpekcij • domače red pa po 150 tolarjev. In kolildne so najnižje cene za izdel- ka ostaja glavna naloga tudi kmetijske in zdravstvene in« ke iz sadja? Za liter mošta bo letos treba odšteti 130 tolarjev, za naprej. Letos spoiriladi so špekdje ter evropske, ki so jo zanimali predvsem ostanki fitofarmac evtskih sredstev v pri količini nad sto litrov pa tio tolarjev. Za kis je cena 266 obnovili tri hektarje nasada, tolarjev za liter in 400 tolarjev za poldni^ liter, pri nakupu prihodnje leto načrtujejo več kot sto litrov pa 250 tolarjev za liter. Suhi jabolčni krhlji dva, §e deset hektarjev nasa- plodovih, Čeprav so bili vsi stanejo 1.700 tolarjev in suhe hruške 2.500 tolarjev, liter žra- da, starega 21 oz. 27 let, jim odvzeti vzorci "čisti", jim je n^ pa 1.400 tolarjev. ostaja za prihodnja leta. vzelo kar precej Časa, da so Hkrati z obnovo bodo prila- uredili vse "papirje". Kmetije se (še) ne povečujejo Povprečna slovenska kmetija obdeluje 6,3 hektarja kmetijskih zemljišč. ovsa. Kaj se je v dveh letih zgodilo v živinoreji? Se pred dvema letoma je živino redilo 89 odstotkov kmetijskih gospodarstev, letos samo 5e 86 odstotkov. Število govedi Cveto Zaplotntk soč kmetijskih gospodarstev, stotki. Površina zemljišč z se je zmanjšalo s 478 na 461 ..............................................................................Vsako v povprečju obdeluje žiti se je v primerjavi z letom tisoč, prašičev s 608 na 505 Kranj - Državni statistični 6,3 hektarja kmetijskih zem- 2003 zmanjšala za Štiri od- tisoč in perutnine s 5,1 na 3,9 urad je junija letos izvedel IjišČ, kar je enako kot v letu stotke^ površina s krmnimi milijona, število konj je po- vzorčno raziskovanje sestave 2003, in redi 6,6 glave velike rastlinami pa ]>ovečala za raslo s 16.879 na 19.260 in kmetijskih gospodarstev. Iz živine oz. celo nekaj manj osem odstotkov. Površina za- drobnice s 148 na 162 tisoč, prvih rezultatov je razvidno, kot pred dvema letoma, ko je časno neobdelanih površin V konjereji se je povečalo da se stanje v primerjavi z le- bilo povprečje 6.9 ^ve. Med se je zaradi uvedbe obvezne tako števiJo konj kot kmetij s tom 2003 n> bistveno spre- njivskimi posevki prevladuje- prahe močno povečala, poda- konji, še vedno pa so črede menilo. S kmetijsko pridela- žita s 54-odstotnim dele- tki pa kažejo tudi na porast majhne, s povprečjem 3,8 ko- vo se ukvarja približno 77 ti- žem in krme rastline s 34 od- pridelave stročnic, buč, iži in nja na kmetijo. V»ffl k< vobdoeiu od «UfučM IS. 9. 200S vkfH&M 14.10. 2t)05 pnit »rtrttgèi k »rfrtwa iwW nijf^t^ Hûtà» to Ultr* pristani Irjfvi b» |wp«hM tmlnj«n«. bt ID Invtstenets 4. 0. o. r« «n n^Hio«» enintu vpúciU « ytajiftMl šiká. ki fmpk^ ta trMUfcc^sJú rMM waitntfwgi tfcUd* y Lct o< ». 9. 200S P» tfi H w » M. la 2Q0S c<è ttfa hl MdoMêftl vprJvUiK opm^uj« vtakniMU ikjađJ. Nptntne vt^ u intoMi rtrvi*« pri »Mm vftouvwk. U MteHi â*«è lelí» izk^«^ a tm v i&M, U »rviè »ri^ VSM) vlaçitêl^ « RD OH«i.lftt«rA pltm Mo voM^i fhIMM XU 9. 2005 vfcMnt U. 10. im prts^ m pMM nć« (iM«tti» sndstvr strank IW BPO. 4. & «H lu> u vsak potfsfcM 1U» (>tUx str^kúT. kí M ««loM 2 Irstvico. 080 1208 Jj i ♦ www.kd-group.si www.fínancna-tocka.sí KD k • . y y . r •• / ♦ ✓ ♦ • - J I t f ^ GORENISKl GLAS petek, 30. septembra 2005 cveto, za plot n ik@g-gla s. 21 Davki io borzo Predlagane spremembe pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov so povzročile padanje delniških tečajev na Ljubljanski borzi. CvFTo Za?iotkik tako skokovito zniževanje tečajev kot minule dni bržkone nekaj časa Iç nadaljevalo, potem pa naj bi se zaustavilo. Poglejmo, kako so jo v torek in v sredo odnesle delnice nekaterih pomembnih družbi Enotiii tečaj delnice kranjske Save je v ponedeljek znaSaJ 43.000 tolarjev, v sredo pa 41436 tolarjev. Tečaj delnice Merkurja je v dveh dneh zdrsniJ s 34.095 na 33.025 tolarjev. Delnica novomeške Krke je v enakem obdobju zgubila na vrednosti več kot Štiri tisoč ni, po poteku dvajsetih let pa pri obdavčitvi kapitalskih do- ponedeljkom znižal za i,76 tolarjev, saj je njen tečaj pa- Kranj - Po sedanjem zakonu o dohodnini davčnim zavezancem pri prodaji delnic po treh letih lastništva nj treba plačati davka od kapitalskega dobička, po predlaganih spremembah zakona, o katerih je vlada predvidoma sklepala na včerajšnji seji. pa bo ob prodaji v prvih petih letih lastništva 20-odstotni davek, pri prodaji med petim in desetim letom 15-odstotni, med desetim in petnajstim letom lo-odstotni, tned petnajstim Dobro poučeni vlagatelji, torek ob dokaj velikem pro-in dvajsetim letom 5-odstot- ki so proučili spremembe metu na borzi v primerjavi s kapitalski dobički ne bi bili bičkov, so ugotovili, da je odstotka, kai več obdavčeni. Iz obdavčitve delnice, ki jih imajo v lasri je na)veČ)i dnevni padec v zadnjih treh del s 86.798 na 82.641 tolarjev. Tečaj delnice Petrola se so izvzete delnice, ki so jih več kot tri leta, bolje prodati letih, v sredo je izgubil na je od ponedeljka do srede zavezanci pridobili z zame- še pred uveljavitvijo nove za- vrednosti §e 1.92 odstotka, znižal s 60.953 ^ ^ njavo lastninskih certifika- konodaje. To je povečalo po- Podobno se je dogajalo tudi larjev. Gorenja s 5.739 na tov. Pri prodaji vrednostnih nudbo na Ljubljanski borzi z indeksom investicijskih 542.7 tolarjev. Pivovarne La- papirjev in deležev, ki so jih in s tem tudi zniževanje te- skladov PIX, ki se je v torek ško s 7.447 na 7.203 tolarje, zavezanci pridobili pred i. ja- čajev. Slovenski borzni in- znižal za 1,83 odstotka in v Mercatorja s 37.599 na nuarjem 2003, se šteje, da so deks SBl 20, ki ga sestavlja» sredo Še za nadaljnje 2,1 od- 3G.742, intereurope s 5.828 jih pridobili po tržni vredno- jo delnice vodilnih sloven- stotka. Poznavalci razmer na 5.456» Istiabenza s 7.976 sti, kot je veljala na ta dan. skili delniških družb, se je v napovedujejo, da se bo ne na 7.432 • in tako dalje. Bawag banka odslej tudi v Sloveniji Avstrijska Bawag banka je v Sloveniji ustanovila hčerinsko banko, ki bo na začetku ponujala storitve le podjetjem. Cvrro /L^pumiiK zelo visoko cenijo kakovost in skupine, hčerinska in ses- jard evrov zasedla Ćetrto me- ....................................... obstoječih bančnih storitev trska podjetja avstrijskih in sto med najpomembnejširrd Ljubljana • Avstrijska bančna na slovenskem trgu, hkrati mednarodnih skupin, mala bančnimi ustanovami v Av- skupina Bawag P.S.K z Du- pa so prepričani, da bodo na in srednja podjetja ter javni striji, kjer ima več kot 1,3 mi- naja, ki že dlje časa dobro so- podlagi dolgoletnih izkuSenj sektor. V naslednji fazi pred- Ujona zasebnih in Čez 60 ti- deluje z nekaterimi sloven- in ob podpori močne medna- videvajo tudi poslovanje s soč poslovnih strank. Zapo- sldmi podjetji, je bila doslej v rodne skupine pridobili za- prebivalstvom. sluje Sest tisoč uslužbencev, Sloveniji navzoča s predstavništvom matične banke. upanje in vzpostavili dolgo- Skupina Bawag P.S.K, po- od tega približno ti^oč v tuji- ročne partnerske odnose s nuja strankam vse vrste fi- ni. Dobro je zastopana v pred kratkim pa je njena številnimi podjetji. Na začet- nančnih storitev,tudi zavaro srednjeevropskih državah • "hčera", Bawag ba:^, usta- ku bodo ponujali storitve iz- valna posle, lizinške storitve na Češkem, Slovaškem in na novila hčerinsko banko, ki ključno podjetjem, pri tem in pokojninske sklade. Ob Madžarskem, na Malti in od ima sedež na Tivolski cesti v pa bodo njihove ciljne stran- koncu lanskega leta je z bi- julija letos kot prva srednje- Ljubljani. V Bawag banki ke velika slovenska podjetja lančno vsoto več kot 56 mili- evropska banka v Libiji. LjuegANA Zvon Ena Holding namerava prevzeti Belinko Finančna družba Zvon Ena Holding je v torek od Nacionalne finančne družbe 1, delniškega investicijskega sklada, ku-pila 459.778 delnic družbe Belinks po ceni 4.300 tolarjev za delnico. Ker je bil Zvon že doslej največji, 25-odstotni lastnik Belinke, je ob nakupu Še i7-odstotnega deleža obvestii upravo, agencijo za trg vrednostnih papirjev In urad za varstvo konkurence o nameri za odkup še preostalih delnic po enaki ceni, to je po 4-500 tolarjev za delnico. V Zvony že pripravljajo vse potrebno za objavo javne ponudbe. C Z. Kranjska Gora Fliser v stečajnem postopku Okrožno sodišče v Kranju je 12. septembra začelo stečajni postopek za podjetje za servis pranja in pralne tehnike, gostinstvo, trgovino in gradbeništvo Fliser iz Kranjske Gore. Za stečajno upraviteljice je določilo Katarino Benedik iz Ljubljane. Dolžnike je pozvalo k poravnavi dolgov in upnike k prijavi terjatev^ za kar imajo dva meseca Časa od začetka stečajnega postopka. Narok za preizkus prijavljenih terjatev bo 9. decembra na sodišču v Kranju. C. Z. Kra k} Pocenitev naftnih derivatov v torek so se v skladu 2 vladno uredbo spet spremenile maloprodajne cene naftnih derivatov, tokrat so se (ob nespremenjeni trošarini) vse znižale. Neosvinčent 95-oktanski motorni bencin se je pocenil za 15,4 tolarja, na 238,6 tolarja za liter, 98-oktanski bencin za 21,4 tolarja, na 245,3 tolarja za liter, in dizelsko pogonsko gorivo za 5,7 tolarja, na 233,2 tolarja za liter. Gena kurilnega olja se je znižala za 4,1 tolarja in po novem znala 151,1 tolarja za liter. V minulem ^^ dnevnem obdobju so se v primerjavi s prejšnjim nabavne cene na mediteranskem trgu znižale od 4,5 do 13,1 odstotka, tečaj ameriškega dolarja pa se je v enakem obdobju zvišal za 2,24 tolarja. C. Z. Rciclio Tri ® Prrj ^rt(ij/kf^ řH Qlo/tk CertnjAf Tip TwH&čufs]^ 4, J«una STEREO, RDS na frekvencah: 96.0 GORENJSKA S9,8 • Jesenic«, 101,5-Krdniskd Gora, 1C1J-eohinj Triglav na trgu zdravstvenih zavarovanj Cvrro Zaplotnik valnica Triglav bo s tein za- ..............................................................................okrožila celovito ponudbo Ljubljana - Nadzorru svet Za- Skupine Triglav, saj bo poleg varovaJnice Triglav je na tor- premoženjskih in osebnih kovi seji soglašal s predlo- zavarovanj ponujala stran- gom uprave za dokapitaliza- kam tudi zdravstvena zavaro- cijo Triglava, Zdravstvene za- vanja, na zadetku dopolnilna varovalnice, pri tem pa se je prostovoljna zdravstvena za- strinjal, da je vstop na trg varovanja, kasneje §e prosto- zdravstvenih zavarovanj po- voljna vzporedna, dodatna, slovno in strateško upravi- nadomestna in asistenčna čen. zavarovanja ter po morebitni Kot pojasnjujejo v upravi spremembi zakonodaje tudi Zavarovalnice Triglav, so na posebna obvezna zdravstve* odločitev lastnikov o nadaJj- na zavarovanja. Za trženje njih vlaganjih v razvoj in iz- bo uporabljala vse prodajne vajanje zdravstvenih zavaro- poti Zavarovalnice Triglav, vanj vplivale predvsem s>pre- naátuje pa tudi prenos zna- membe zakonodaje, ki so na nja in izkušenj v države ju- področje dopolnilnega zdrav- govzhodne Evrope, kjer je stvenega zavarovanja v Slo- prostovoljno zdravstveno za- veniji prinesle vei reda. večji varovanje šele na začetku. nadzor nad izvajanjem zava- V Skupini Triglav so usta rovan j, možnost prehajanja novili specializirano zdrav- zavarovancev med zavaroval- stveno zavarovalnico pred nicami, večjo varnost zavaro- štirimi leti, na trg dopolnil- vancev in izravnalno shemo, nih zdravstvenih zavarovani ]q omogoča enotno premijo pri isti zavarovalnici. Zavaro- pa je aktivno vstopDa avgusta lani. LjuegANA Abanka z novima članoma uprave Nadzorni svet Abanke je na ponedeljkovi seji m predlog predsednika uprave mag. Aleša Žajdele imenoval tri nove člane uprave; mag. Radovana Jereba, dosedanjega izvršnega direktorja za območje Primorske v Abanki, Gregorja Hudo-bivnika, vodjo sektorja zakladništva v Gorenjski banki, in Matjaža |auka iz mariborske podružnice Hypo-Alpe-Adria Bank. Predsednik nadzornega sveta Tomaž Toplak, sicer tudi predsednik uprave Kapitalske družbe, je ob imenovanju poudaril, da bo takšna uprava lahko učinkovito vodila tretjo največjo banko v driavi, poskrbela za uresničitev ambicioznih poslovnih načrtov in izpolnila pričakovanja komitentov, lastnikov In zaposlenih. Medtem ko je svet Banke Slovenije v sredo že podelil licenco jerebu In Hudobivniku, kar je bil pogoj za začetek opravljanje petletnega mandata, pa je Jauku ni podelil. C. Z. K RAN) Creina zmanjšala število delnic Skupščina delničarjev Creine je sredi avgusta sprejela sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom 9.714 lastnih delnic v nominalni vrednosti 38,9 milijona tolarjev. Klirinško depot- na družba jih je v centralnem registru izbrisala v začetku tega tedna, s terr pa se je število delnic Creine na prostem trgu Ljubljanske borze zmanjšalo z dosedanjih 48.394 na 5S.880 delnic, ki so nominalno vredne 155,5 milijona tolarjev, Uprava borze je zaradi postopka izbrisa lastnih delnic Iz registra začasno. za dva dni. zaustavila trgovanje z delnicami. C Z. Društvo SOS telefon vabi ženske od 18. leta starosti naprej na OSNOVNO USPOSABUANJE ZA PROSTOVOUNO SVETOVALNO DELO na SOS telefonu za ženske in otroke - žrtve nasi ija. Usposabljanje je brezplačno in bo potekalo v Celju, svetovanje na SOS telefonu pa se izvaja v Celju ali v Ljubljani. Usposabljanje bomo začeli vsoboto. 1. oktobra 2005, ob 9. uri, trajalo pa bo ves mesec oktober, ob petkirt in sobotah, na naslovu: Mestna četrt Lava. íréfčeva uhca 2 a, 3000 Celje. Za podrobnejše informacije pokličite v pisarno Društva SOS telefon, na tel. št.r 01/544 35 13aJi 01/644 35 14, vsak delavnik od 9. do 15. ure. Prijazno vabljene I DrusNo SOS telefon, za ženske in otroke - žrtve nasilja P.P. 2726.1001 Ljubljana. E-posta: drustvo-sosOdrustvcnsos.si Sptetna slran; http://www.dnj8tvo-sos.si KAŽIPOT, HALO-HALO info@ g-glas.si GORENJSKI GLAS torek, 30. septembra 2005 HALO - HALO gorenjski glas telefon: 04 201 42 00 iWraíilo Ti obH»o «teffm^mo po iHf^onu 04/201 4/'0C lai;g il» «Pbno f>i 1 v Vtániu o/ po >(>ii I « (WVCřljki in fet' i ki «o 11 00 (j if< (f mi^u* in ponw b t ' ifbi i h l/rr«i iio liđodn a. ROZMAN BUS, Rozman Janez, t.p., Lancovo 9), Radovljica TRST 11.10.; MADŽARSKE TOPLICE 3.11-6-n, 7.11-13,11» 10.11 • 13.11; KOPALNI IZLETI: RADENCI-BANOVCI 10.10.2003; LENTI 22.10.2005; ARIZONA 23,10.2005. Tel.: 531-52-49 Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki Glasov kažipot brezplačno samo enkrat. prireditve Kinološka prireditev Žkofja Loka • Kinoioško^društvo Ovčar pripravlja jutri, soboto, ob 10-letnici delovar^ja kinološko prireditev s predstavitvijo dejavnosti društva, ki se bo ob 10.3Q začela na Mestnem trgu. Po prireditvi bo med 12. in i8, uro v Crn-grobj srečanje s piknikom, uradni del $ podelitvijo priznanj bo ob 14. uri. Ure pravljic zd nevrtčevske otroke Radovljica • Vzgojnovarstveni zavod Radovljica • Vrtec Radovljica vabi vse otroke od 2. leta starosti dalje, ki vrtca redno ne obiskujejo, na ure pravljic, ki bodo potekale v vseh vrtcih občine od oktobra dalje. V knjižnicah za otroke jesenice • Občinska knjižnica Jesenice, otroški oddelek, vabi na ustvarjalne delavnice v ponedeljek od i6. do 17.30 in v petek od 14. ure do >5.30. Likovni krožek bo v torek od 14.00 Zi»: À UUMM UNIVERZA KMNJ Cesta Staneta Žagarja 1 VPIS tirne za idskoMo 2008/06 •STFOJNI TEHNIK WU - dvo^i progfBfn USPOSAiUANIf ZA HAČUNOWOSM In KNJIOOVOMKA DCLA ♦VOODUE POSLOVNIH KMM ♦TROOVtNSKI POSIOVMJA RAČUNAlMliKl TEČAJI - začetni in nadaljevalni wtřmIttMnrÁM tr 2M4S00 izleti Ilirska Bistrica - Brkini Kranj • Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 6. oktobra, na izlet v Ilirsko Bistrico. Nezahtevne hoje po ravnem bo za dobre tri ure, Odhod bo ob 7, uri izpred Cre'fr>e. Prijave z vplačili zbirajo v društveni pisarni do srede, S. oktobra. V Lenti Preddvor • Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje flane in druge na nakupovalni izlet v Lenti na N^adžarsko. če bo dovolj prijav, bo izlet 22. oktobra, sicer pa skupaj s Še enim društvom upokojencev. Prijavite se po tel.: 25 51 069 (Julka) ali poverjenikom najpozneje do 5. oktobra. V Lenti in v Kočevje Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi S. oktobra po nakupih v Lenti in 11. oktobra na zanimiv izlet v Kočevje in Bazo 20 ter Še kam. Prijave zbirajo poverjenice. V Cradež, Oglej in Gorico Loka • Društvo upokojencev Škofja Loka vabi 19. oktobra na izietvGradež, Oglej in Doberdob. Odhod avtobusa bo ob 7. url z avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo na sedežu društva do oktobra. PROSTA DELA: ŠTUDENTJE, DIJAKI www.md-kranj^ ivmmm^ i iv«« Od Radelj doVuhreda Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na pohod po evropski peš poti E6 od mejnega prelaza Radelj do Vuhreda. Pohod bo v torek, 4. oktobra, odhod avtobusa bo ob 6. uri 2 avtobusne postaje Breg in bo ustavljal na postajah do Begunj. Zmerne nezahtevne hoje bo za približno 4 ure. Prijave: Mici Legat, tel.: 040/737 562. obvestila Plezalna in alpinistična šola Kranj - Alpinistični odsek pri planinskem društvu Kranj obvešča vse, da začenja z alpinistično šolo tn Šolo športnega plezanja. Šola športnega plezanja se bo začela v ponedeljek, 3. oktobra, ob 20. uri v prostorih PD Kranj na Koroški 27, alpinistična šola pa v četrtek, 13. oktobra, ob 17. uri prav tako v društvenih prostorih. Pogoj za udeležbo v Šoli je starost več kot 16 let. Extempore Sora 2005 Sora ' KUD Oton Župančič Sora organizira slikarsko kolonijo Extempore Sora 2005 na temo 100 let gasilstva v SorI in požarna varnost. Žigosanje slikarske podlage bo dardes od 16. do 19. ure in jutri, v soboto, od 10. do 13. ure. Dokončana dela morajo udeleženci oddati v nedeljo, 9. oktobra, med 11. in 17. uro v prostorih društva. Dan odprtih vrat Kamnik • Šolski center Rudolfa Maistra bo jutri, v soboto, od 9. do 19. ure na široko odprl svoja vrata. S kolesom po Radovni Radovna - V sklopu petkovih popoldnevov v parku Triglavski narodni park organizira četrto izobraževalno delavnico, ki bo danes, v petek» ob 15. uri (zbor pri trgovini v Zgornjih Gorjah). Vabijo obrtniki in podjetniki Šenčur - Jutri, v soboto, bo v Domu krajanov občine Šenčur od 9. ^0 12. ure predstavitev članov društva obrtnikov in podjetnikov občine Šenčur. Po predstavitvi bo skupščina društva in družabno srečanje. predavanja Osupljive najdbe Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma nadaljuje z avdiovizuaU nimi predavanji Osupljive najdbe v banketni dvorani Hotela Creina, Jutri, v soboto, bo ob 10. uri na sporedu predavanje: "Je nekdo, ki vidi v bodočnost". Vstopnine ni. Med lovci na sužnje Trata, $ko^a Loka • Predavanje z diapozitivi Toma Križnarja In originalno glasbo bo v ponedeljek, 3. oktobra, ob iS. uri v Gasilskem domu na Trati. Urejanje vrtov Podvin • Vrtnarija Reš iz Podvina pri Radovljici vabi na 5. predavanje iz niza jesenskih srečanj, danes, v petek, ob 17. uri. koncerti Dobrodelni koncert Žiri • V cerkvi sv. Martina se bo jutri» v soboto, ob 19.30 za« čel dobrodelni koncert za obnovo žlrovskih orgel. Srečanje malih pevskih skupin Kranj • Jutri, v soboto, se bo ob 19. uri v avli Mestne občine Kranj začelo Območno srečanje malih pevskih skupin. Koncert violinistke Skofja Loka • V Kalepi Loškega gradu se bo danes, v pe tek, ob 20. uri začel koncert violinistke Lane TrotovŠek ob klavirski spremljavi Alenke Šček Lorenz. Po koncertu bo brezplačen ogled posameznih muzejskih zbirk In razstav. KRČ NE ŽILE, ODPRTE RANE? z^vuii tfank wre. na ci^fv iioia 05/640 02 33 V počastitev praznika KS Primskovo Kranj - KD PePZ "Mušica viva Kranj - Primskovo vabi na koncert v počastitev praznika KS Primskovo, ki bo jutri, v soboto, ob 20. uri v dvorani Doma krajanov na Primskovem. Kot gost bodo nastopili tudi pevci MePZ Jurij Vodovnik iz Zreč. Koncert učencev glasbenih šol Kranjska Gora - Glasbena šola Jesenice vabi na koncert Mladinskega pihalnega orkestra ter Big banda Glasbene šole Jesenice z gosti, v soboto, ob n, uri na trgu pred cerkvijo, V primeru slabega vremena bo koncert v preddverju dvorane Prisank. Dobrodelni koncert Šenčur • Pihalni orkester občine Šenčur vabi na dobrodelni koncert v nedeljo ob 19. uri v Domu krajanov v Šenčurju« Trzin V Trzinu o pitni vodi V Centru Waja Hribarja so nedavno odprli posebno razstavo» s katero so zaključili javna natečaja za najboljšo fotografijo in najboljše besedilo na temo pitne vode, ki ju je razpisala obči- na. "S tem pozivom smo želeli doseči, da bi se čim več ijudi zavedelo pomena pitne vode, ki je danes vse bolj dragocena. Veseli smo, da se je odzvalo toliko obča* nov/' je povedala Katja Žagar. v rokah katere je bila vsa organizacija dogodka. Vabilu se je odzvalo devet fotografov, ki so prispevali 24 del in devet piscev, j, P. OSMRTNICA O. saj ni smrti, ni smrti.' Samo tišina Je pregloboka. Kakor v zelcmm, prostranem gozdu. (S- Xosouíí^ Nepričakovano in mnogo prezgodai nas je zapustil naš dragi Miloš Bregar Od njega se bomo poslovi]] danes, v petek. 30. septembra 2005. ob liS. uri na pokopališču v Kranju. Žara bo na dan pogreba od 13. ure v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. Žalujoči: žena Jožica, sin Vanjo in hči Ika 2 družinama Kranj» 27. septembra 2005 GORENJSKI GLAS petek, \o. septembra 200s RADOSTI ŽIVLJENJA info(S>g-glas.si 23 Jurčki Boris Bergakt Jurčke očistite in jih narežite na 0,5 centimetra debe» le rezine. Na trakove nare- Gobani, faolj znani kot jurćki, sodijo med zelo pri« ljubljene gobe zaradi žlaht- zan pršut in sesekljano če- nega okusa, vonja, teksture bulo prepražite na oljčnem in videza. Najbolj razširjenj olju, dodajte jurčke, nekaj so jesenski, poletni, borov, minut pražite in zalijte z črni in rumeni goban, belim vinom. Dodajte na JurČke ponavadi kuhamo, trakove narezano papriko in ž pečemo ali dušimo, lahko solite ter popoprajte po pa [ih tudi sušimo ali vlaga- okusu. Dušite §e toliko časa, mo v olje in kis. Zelo okus- da se paprika zmehča, potre- Testo razvaljajte 1 centiine- maso prelijte v posodo in jo ni pa so tudi globoko za« site s sesekljanim peterši- terna debelo in 2 njim oblo» za čez noč postavite v hladil* mrznjeni primerki. Mlade Ijem in takoj postrezite kot žite pekač za pite. Po testu nik, da se ohladi in strdi. jurčke lahko jemo surove, samostojno jed s pire krom- porazdelite nadev in pito Tako pripravljeno pašteto postrezite z maslom in svežo ali v kis vloženo zele- narezane na tanke rezine in pirjem ali pa kot prilogo k pecite 45 minut v na 190 zabeljene z limoninim so- mesu. kom, oljčnim oljem in naribanim parmezanom. Ves jurčkova pita z bučkami svoj prvovrstni okus pa pokažejo, Če jih prepražimo na Za 3 oseb potrebujemo: 60 ekstra deviškem olivnem dag jurčkov, jo dag moU, 15 stopinj Celzija ogreti pečici, postrezite s poljubno solato, njavo Pašteta iz jurčkov Potrebujemo: 0,5 kg jur- olju. česnu in peteršllju, dag masla, 20 dag bučk. 4 čkov, 2 žlico oljčnega olja. 2 če-Njihova obstojnost je odvis- jajca, 2 %iroka česna, 4 žlice bulo, 2 stroka česna. 0,5 dl ko- ga olja, 1 manjšo čebulo, 20 na od trdote mesa; trdi pri- oljčnega olja, sol, sveže mkH njaka, 2 vejici timijana, sesek- dag jurčkov, 1 strok česna, i jurčkova omaka z mascarponêj«m Potrebujmo: 2 žlid oljčr\e- merld se v hladilniku ohra- poper. nijo tudi teden dni. lurčki Ijan peteriilj, sol. sveže mleti žlico sesekljanega žajblja, 6 poper, 5 dag masla. rastejo od maja pa vse do Iz moke, masla, enega zvrhanih žlic sira mascarpo-ne, sol, sveže mleti poper. konca oktobra na jasah, jajca in ščepca soli napravite jurČke očistite m narežite med grmovjem, v iistna.tih krhko testo, ga oblikujte v na kocke. Na oljčnem olju Na oljčnem olju prepraži- gozdovih pa tudi med iglav- hlebček in pustite stati, postekienite sesekljano če- te sesekljano čebulo, dodajte Medtem očistite jurčke, jih bulo, dodajte jurčke in strt na kocke narezane» očiščene d. Jurčki z rumeno papriko narežite na rezine in jih na oljčnem olju skupaj s čes- Česen ter pražite vsaj 5 minut. Zalijte s konjakom, jurčke, Česen in žajbelj ter ob mešanju pražite vsaj 10 nom prepražite. Po okusu dodajte peteršilj, timijan in minut. Dodajte mascarpo- Za 5 oseb potrebujemo: 80 jih solite in popoprajte ter dag jurčkov, 10 dag pršuta, i odstavite z ognja. Dodajte solite ter popoprajte po okusu. Dušite še toliko časa. ne, solite ter popoprajte po okusu in vse skupaj dobro čebuio. 5 žlic oljčnega olja, 1 dl na kocke narezane in v sla* da tekočina skoraj povsem prevrite. Tako pripravljena suhega belega vina. j rumene nem kropu kuhane bučke, izpari in odstavite. Gobe ne- omaka se odlično poda k paprike, 1 žlico sesekljanega peter^ilja, sol sveže mleti poper. nasekljan peteršilj in raz- koliko ohladite, dodajte vsem vrstam testenin, k pe- žvrkljana jajca. Po potrebi maslo in vse skupaj zmešaj- čenemu mesu ali popečeni še posolite in zmešajte, te v mešalniku. Gobovo polenti, ZELENO CVETOČE Igor Pavlič dni je nastalo že več deset koški imajo samo en venec tisoč sort dalij. Veliko spod- jezičastih cvetov, dalije, kate- budo za nadaljnje žlahtnje- rih cvetovi so podobni poton- nje in razmnoževanje so bile kam, daiije z nabomico, de- ...... vntnatesorte, kisovj^. stol korativne dalije, kroglaste, nastale na Norveškem. In od pomponke, dalije kaktejke, tam so se Širile v druge deže- dalije jelenovo rogovje, cvet- le. Danes označujemo vse ni koški so podobni lokva- sorte dali) s skupnim ime- njem. Raznovrstnost sort nom hibridne dalije ali kri- dalij glede barve cvetja, viši- žand. Razlikujemo dve sku- ne listov so tako velike, da bi Dalij je mogoče največ raz- nih mestih v dobro pognoje- P^- í^Í^ ^^^ enoletnice, ki zasadili ogromno vrtov, če bi ličnih sort, kar jih videvamo ni zemlji, med rastjo tudi po- ^sako leto znova vzgaja- jih hoteli prikazati v vsej po naših vrtovih. Tudi v tem skrbimo, da so vedno dobro ^^ iz semena in so mešani- ča^u, ko je popustila poletna zalite. Rast dalij je odvisna " številnih bar/ in sorte, ka- suša in vročina, še zelo lepo od dolžine dneva. Dolgi cvetijo, naredijo nove po- dnevi na začetku pospešuje- ganjke in cvetijo, dokler jih jo rast nadzemnih delov in s Dalije terih gomolje jeseni izkoplj mo. Po cvetovih pa ločimo: nevrstnate dalije, katerih SVOJI raznolikosti. Izbor ustreznih sort za lasten vrt pa prilagodimo izboru iz katalogov ali ponudbe po naših vrtnarijah- ne pomori slana. tem tudi cvetenja, v krajših f?orre so nSrke, srednje sli t^nevih pa bolj intenzivno ra-visoke rasti, trajne zelike z stejo podzemni deli, torej se gomoljastim! koreninami, krepijo gomolji, zato je prilasti so razcepljeni ali pema- poročljivo gomolje izkopati ti. Cvetni koški so najrazlič* čim pozneje. nejših oblik in barv in cvetijo Dalije so k nam zanesli od junija do oktobra. Raz- največ iz Mehike in to v času, množujemo jih s poiaknjen- ko so jo zasedli Španci. V ci, največ pa z delitvijo go- Evropo so jih pripeljali z zelo moljev spomladi. Sedaj v je- različnimi lastnostmi. Prve seni, preden jih pospravimo, sadike so bile povprečno vi- gomolje s pripadajočim steblom shranimo v suhih kle- soke od 1 do 2 metrov in so imele majhne, od 8 do 10 cm teh, ki so zračne in v njih ne velike cvetne koške, največ zmrzuje. Spomladi jih posa- temno vijoličaste barve, dimo v aprilu, gomolje raz- Dalije so začele pohod po ev- delimo in dobro zalijemo, ropskih vrtovih že v 18. in v Najlepše uspevajo na sonč- 10. stoletju in do današnjih ii KUHARSKI RECEPTI Za vas izb ra Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja > Kosilo: goveja juha s korenčkom, nadevane telečje prsî, pečen krompir, kuhana zelenjava (brokoli, cvetača), endivija v soiati s fižolom, poinozrnatî kolač z jabolki; Večerja: ruska solata z rnajonezo, polnozrnat kruh. Ponedeljek - Kosilo: zelenjavna juha, krompirjevi cmoki z mesnim nadevom, radič s fižolom: Večerja: črna rižota iz sip, endivija $ koruzo. Torek ' KosHo: du5en stročji fižof v omaki, hrenovke, kumari- ce s krompirjem v solati; Večerja: jabolčne palačinke, kompot. Sreda • Kosilo: ohrovtova juha s krompirjem, sojini zrezki, endivija s kumarami; Večerja: jajčne omlete z nadevom iz mletega mesa i n zelenjave, polnozrnat kruh, motovileč v solati. Četrtek • Kosilo: mesno zelenjavna enolončnica, zeljni zavitek iz zgodnjega zelja, rdečih paprik in kisle smetane; Večerja: piščančji zrezki po pariško, tatarska omaka, endivija v solati. Petek • Kosilo: gobova kremna juha, škarpina 2 belirr vinom iz pečice, zelenjavni riž, endivija s paradižnikom v solati; Večerja: pikantne palačinke s čebulo in zelišči, jogurt. Sobota • Kosilo: polnjene paprike v paradižnikovi omaki, pire krompir, endivija s skuto in sirom; Večerja; mine^tra z bučkami, korenčkom 5n s testeninarri. kranjske klobase na žaru, krompirjeva solata s Čebulo. Polnozrnati kolač z Jabolki Testo: 300 g poln ozrnate pše ničn e moke. po / za vitka pecilnega praška, 50 g rožičeve moke, 750 g naribanih orehov, loo g rjavega sladkorja, 200 g margarine (dietrre), t jajce, sok i pomaranče in malo nor/bane pomarančne lupine; Nadev: 500 do 700 g kiselkastih jabolk, 50 g drobtin, 750 g rozin, žlica ruma in Žlička cimeta. Iz vseh sestavin pripravimo testo, ga damo v plastično posodo, pokrijemo in postavimo za eno uro v hladilnik. Pekač namažemo z oljem in obložimo s testom; naredimo tudi malo vtSji rob za nadev. Testo najprej potresemo z drobti-nami, nato obložimo s tankimi rezinami olupljerih jabolk^ vmes trosimo rozine, na koncu pa nadev poškropimo z rumom, potresemo s cimetom in po želji še malce z rjavim sladkorjem. GC JZLETI bralci Gorenjskega glasa gremo v četrtek; 13. oktobra, še enkrat v e^iette vabljeni na strokovno voden, kulturno obarvan izlet 2 ogledom najlepših čarov mesta - odhod ob 5. urf z Jesenic (gl. avtobusna postaja), ob 5.20 Iz Radovljice (gl. avtobusna postaja), ob 5.50 iz Kranja (izpred Gorenjskega glasa na Zoisovi 1) In ob 6,10 iz Medvod (pri Colorju) • cena vključuje avtobusni prevoz in vodenje: 3000 sit / za naročnike 2.000 sit - doplačila: vožnja po Benetkah tn vstopnine po telefonu: 04/210 42 41, aíí po e-pošti; r^arocnlne@>g-gfd5.si, do zasedbe avtobusa. Gorenjski Glas 24 PISMA / MALI OGLASI info@g-gias.si GORENJSKI GLAS petek. 30. septembra 2005 NA GORENJSKEM PRED 100 LETI Anoraž Kalamar Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih OD 23. 00 30. StPTEMBftA 1905 KRANJ, 3a SEmMBER 1905 Poljedelstvo na Gorenjskem Narava nas v zadnjih dneh na vsakem koraku spominja na to, da smo Že krepko zakorakafi v jesen. Dan je vedno bolj kratek, no6 vedno bolj mrzle, drevesa pa se že barvajo v Jesenske barve. To pa je tudi Čas ko kmetje pobirajo še zadnje sadove svojega dela in počasi delajo obračun za to feto. Z letošnjim pridelkom so kmetje lahko zelo zadovoljni, saj so tako njive kot sadni vrtovi obilno rodili in zato bodo shrambe zimo pričakale do vrha polne. Kmetijstvo je pri nas na Gorenjskem v zadnjem času zelo močno napredovalo. Kažejo se sadovi do* brega dela Cesarsko kraljeve kmetijske družbe, ki je veliko pozornosti namenila učenju našega kmeta o novostih v poljedelstvu. Če potujeS po Gorenjski, kmalu zapaziS, da imajo kmetje na splošno zelo lepo obdelana polja. Sramežljivost loških urâulink Bivše učenke škofjeloške uršulinské Šole pripovedujejo o pretirani sramežljivosti v nunski šoli. Uršulirke ob vsaki priložnosti skrbe za to, da učenke ne bi niti sli šale, kaj šele videle kar koli povezano z ljubeznijo med moškim in žensko, da ne govorimo, kako pred njirTii skrivajo kakršnokoli goloto. Da se učenke ne bi pohujšafe, sestre vsakemu angelčku v samostanu, ki kaže karkoli golega, naredijo lepo srajčko in ga oblečejo vanjo. Zgodovinske knjige iz katere se uče dekleta, imajo med drugimi slikami tudi znano Laokonovo skupino. Kakor je znano, ]e Laokon na sliki gol in ovit s kačami. Po drugih šolah in zavodih dobe gojenci in gojenke take knjige, kakor so natisnjene. Pri loških uršuiinkah pâ je Laokorova skupina preiepljena s papirjem, da se slučajno ne pohujša kakšna gojenka. Celo ako je na klavirskih ali drugih notah nadpis kake pesmi ali igre na primer Liebestraum ali Liebesglachen ali podobno, prečiste nune na debelo prečrtajo besedo Liebes. Svet pred sto leti Nova • opičja • srca namesto starih človeških New York - Zamenjava starih človeških bolehnih src za nova zdrava opičja srca - to je najnovejša novost, ki jo preizkušajo ameriški zdravr^lki. Doktorja Cutherle in Corell, vseuči-liščna zdravnika v ůkagu sta napravila namreč poizkus kako staro obrabljeno srce zamenjati z novim. Poiskus se je sicer ponesrečil, vendar zdravnika upata da pride Čas, ko bo mo goče izživljeno, onemoglo človeško srce nadomestiti z zdra vim in krepkim srcem žive opice. Na ta način, pravita zdrav nika, je zagotovljena prihodnost Človeškemu življenju, po sebno ie takrat, ko mogoče tudi druga dela telesa, kot so pljuča, jetra, ledvice..., nadomestiti z raznimi telesnimi deli kake živali. Upati smemo torej, da bodo imeli Američani v kratkem kozje noge, opičje roke, pasje glave, prašičja srca, tigrova pljuča in oslovsko pamet. VIR: Gorenjec in Slovenski narod (september 1905) OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je za vedno od§el od nas naš dragi Alojz Telovčan Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v soboto, 1. oktobra, ob 16. uri na pokopališču na Kokrici. Žara bo na dan pogreba od S. ure daJje na tamkajšnjem pokopaiiŠČu. Vsi ojegovi Prelepa Gorenjska, a izgubljajoča dar^ in pdUiČno sesi4ta m bOa bi potrebna e\/ropske razvojne pomoči. Po hivid nasjč po iûst-ncm mnenju Ljubljana pahnila med razvite re^je in z evropsko miloščino ne bo nič. Sevedajeza Ob mojem prvem površnem neambicioznega najlažje branju ffuspodarúo nič kaj zoni- na pločnik, nastaviti klobuk in z miva tema. V mislih imam pri- miJim podedom prositi pomoà. logo Gorenjskega glasa z dne 5. Pa si tegfi res želimo? Očitno KsKERN NEPREMIČNINE MftiStfOv trg 12. 4000 Kra ni t«l 04/202 53, 702 2 s 66 GSM 051 Azo 700. črnail: I nfo(^ k^^kef n si POSLOVNI PftOÎTORI: Oddamo^ ŠENČUft • poslovni proslor ccs. 300 m2v 1. ndd.. objekt star ] leto, varova* no, zunaj parkini^a. dvigalo, » 1.920.00 SlT/fri3, tâkoj na volje, Prodamo: 5*0F)A LOKA - poslovni prostor v certtru 31 m2 v pritličju objeku, obnov» Ifeno leta 2000. cena > S,6 rnio SIT. KRANJ (Planina)! poslovni prostor 74 v pritličju obrekta, letnik 39. bistro z opremo, «na ■ 360,000,00 srr/m2. Hlošk€ga parka na Brdu pri mačineje bil nakup blg^cih ho- ljubijani in to že v začetku leta telov s strani "Save Kranj" nedo- 2006. Ne bo odveč omeniti, da v pustna napaka, saj razen njih Trstu že dehye Znanstveno • teh- tako nobeden ne ve, kaj je turi- nckSd park. ici zaposluje 1600 zem in kako se mu strťie. Da pa ljudi, pred nedavnim pa so ga je Gorenjska prometno nepre- odpríi tudi v Cdovcu. Seveda je hodna, se tako ali tako že dolgo bila taka zamisel prisotna tudi v ve, še bolj pa se ve, daje urejena Kranju. Ob Fakulteti za orgpni- injrastniktura predpogoj za ka- zacijske vede v Kranju je že bil kršnokoli dejavruxt, pa naj si bo položen temeni kamen za dom turizem, gospodarstvo, kultura podiplomskega študija in v na- ali izobraževanje. Jnčepo^eda- da^'evanju bi postavili še tehnolo- mo še Gorenjsko kadrovsko za- ^ park, vendar je z nasilno od- kladnico, lahko le ugotovimo, da stranitvijo dekana dr. Florjanâ- je prazna, tako politična, kot go- ča ta zamisel morala v pozabo. spodarska. Sev&ia náaj mal^ Tudidogtn "Kranj - univerzitet- se najde, kar omenja tudi pspod no mesto" se ježe p<ýav^al. ven- Na^iČ. Bilo bi pa zanimivo dar s takim predznakom ni mo- opravîâ inventuro aktivnosti Go- goČe v manj razvito re^jo. lepo renjskih občin, kaj so župani v na koncu ugotavlja pisec, prvo je zadnjih dveh, treh mandatih na nas samih, da svojo re^jo ponaredili za gospodarski razvoj novno vzposUndmo tudi kot dit-svo/ííi krajev in koliko sredstev je no gxpodarsko in politično iko-bih za to potrošenih. Prepričan no,inŠde potem nam bodo po-sem, da ho izplen skromen, ugo- magpli tudi drugi, je pa ta áa-tovitev pa preprosta, da dela nek Čudovit primer, kako lahko vsakdo za sebe. Gorenjska kot ce- filozof napiše âanek o gospodar-lota pa ni nikomur mar in gřoi^ sfeí temi brez filozofiranja in na znamenitost današnje Go« kako gospodarstveniki mnog^ renjske so svojevrstne obâttske table, ki natančno markirajo ob-iinske Jevde. Še v nečem smo si enotni vii. Gorenjska je gospo- krat preveč JilozoJirajo o gospo-darstvu. Janez Bobnar. KRANT hiSo v lit gr, v prit (iju 99 ms, mansarda mz, podstreha 35 rri:. parcela $70 mz, cena - )S,S mio SIT. KRAN] • $mef Kivavec. dvostanovsnj* skahlUvpodaljSarti IH.gr, fa2i. vel. U X fTi, parcela 933 ma, cena •> mio SIT-, TRŽIČ: slan. hiSa dvojćeV vel. 10:01 m {^^et, pritličje in man&arda). letnik 1990» parcela 402 mi. cena *• 36,0 m lO SIT. GOLNIK • v lepem naselju stanovsnj« ska hiia vel. 10101 m. kleU pntliSje in mansarda, parcela 400 mz, urejena okolica, ^tara 20 let, 2 razgledom na hrebe. cena ■ s^.o m 10 SîT. TR2IĆ, Pristava: pred 3 leti obrmljena vratna konfna hiú. na parceii 359 mz. cca, 7c mz v etaži, mirna lokacija, cena ■ 43.2 mio SIT. TR2IČ (bližina): pred 2 teti obnovljena hlia. irna i stanovanja po 100 ma. v v$aki etaži eno, na parceli 2^ mi. cend »28,5 mioSiT. ZEMLJIŠČA: Prod«rt>o: Bitnje - stavbna parcela 3.458 rr>2. možnost delitve, cena ■ 24 000,00 SIT/m2. Zg. Bttnje - stavbna parcela 1.336 ma za stan. hiSo. cena ■ 21.600.00 SiT/mz. Sled, pri joeru: stavbna parcela 907 m 2 po 42.000,00 srr/mz. Podbrezje. stavbno zemljiške, ravna, kvadratna, vel.-1467 m2 po 19.200.00 SIT/ma. VIKENOf: Prodamo: i Bohinj apartma 39 ma v prtififju objekta, obnovljen pred 2 Fetoma, nidjh- na terasa, lastna CK, ločena spalnica, kiefni prostor, cena ■ 14.9 mlo SIT. STANOVANjA- Prodamo: Novogradn^ v KRANjU • 1 stanovanjska enota, last K 3 KERN d.0.0. Maistrov irgiz, Kranj trisobno v pritličju z atrijem vel. 86,75 mz za 31,62 mio SiTz DDV8,5 %, pit-kirr>o mesto, ki je vračunano v ceno m astno CK na plin. KRANj, pri avtobusni postaji: trisobno mz v 6. nad./8 nad., letnik 1976. za 23,5 m to SIT. KftAN]» ^nlna f: dvosobno + K 76.$ ma v 7. nad./7 nad., letmk 1976, za 20.0 mio S iT. KRAN]. Zlato poi)e: dvosobno 7? mz v pritličju hlie, vsi priključki ločeni, pripada tudi vrt, lastrta C K na olje. za zi,6 mio srr. KRAN), ICoroika cesta - trisobno 91,7 mz v 3. nad., popolnoma obnovljeno 1998.2balkona.zelo epo,ccna« .0 mio SIT, KRAN), Ptanina II; dvosobno 6S.60 mjv 1, nad./7, letnik Sz, cena w 39,5 mio SIT. RADOVLJICA - enosobrn 29.61 ms v 3. nad./4, obnova 2005, cena o 1z.4 mio srr. TRŽiC Deteljica: enosobno 39 m2 v 8. nad./S nad., letnik 1976. cena >• 13,0 mio SIT, WWW»kj ktm.sl LOKA nepremičnine janež Fa)fdr i. p. Kapucinski trgi}* škof^a loka Telefon: 04/^0 60 300 CSM: 041/647 547 Prodamo parcele tkoř^ U^ka • Vtrmai«^ ravnih, ko* mu na Ino opremi jcniK lazidljiviK par* cele za gradnjo stanovanjskih H\i. Cena' 32400 sit/ma. WW venum«. Brftof 4ÇQ0 Krarj td./fis: 04/2J4 fsir: oj>/6a4777 frpoSO: lîdiji^wum.si CTANOVANjE PRODAMO Z^do Isvsiikov«, prodamo tri* sobno stanovanje z balkor>om, 62,5 m2j obnovijeno funkc^r^alne^ lepOe y nad. v Moku b m dvosobna $tar>ovanja zat na* PARCCLE PRODAMO Zg' B«$nica* 873 mi. zazidljiva par« cela, delno ravna^ delno i naklo* nom^ sončna Itgi. asfaltiran dostop» elektrika in voda ob parceli. Certa: ij.ooo.ooo^oo SIT. Nova Vas pnAadovljki.6oi mi, za* zidtjiva parcelai ravna^ sončna, malo odmaknjena od glavne ceste, asfaltiran dostop. el invodaobpar celi» Cena: i6.ooo.oeo.oo SIT^ www.venum.si WWW.CORENfSKICLAS.S ŠTIRI TAČKE Ana BeŠtca Pasja mala šola: Raziskovanje okolja Majhen kuža je kot nepopisan list» na katerega se vtisne vse, kar se mu zgodi, ko je majhen. Prav zato je pomembno, da je v njegovi mladosti čim več prijetnih in pozitivnih izkušenj, saj mu boto kasneje v Življenju omogočilo trden in samozavesten pasjt značaj. Zelo dobro je, če kuža Čim prej začne spoznavati tudi svojo okolico. Čim več različnih dražljajev bo sprejel, ko bo majhen, manj boječ In preplaSen bo, ko bo odra&el. Zato ne zadržujte kužkov doma zâ štirimi stenami» temveč jih že takoj, ko pridejo v vaš dom, odpeljite ven. Seveda po drugem cepljenju- Najprej jih odpeljite na travo ali v bližnji gozd, ko se bodo navadili na okolico in na vas, pa jim razkažite Še mesto, otroško igriiČe, kakšno trgovino, v katero jih lahko odpeljete, In podobno. Kuža se mora že v mladosti spoznati s različnimi predmeti, s kolesom, rolka^ ml, koši za smeti, dežniki, berglami, zvonci na kolesu, skratka 2 v^emi stvarmi, ki so 2â nâs nekâj vsakdanjega, on pâ jih ie ne pozna. Mlade kužke svet okoli njih zanima, zato so vse r^ovosti zanje dobrodošle. Pri odraslih pa lahko čisto običajne stvari, če jih ne poznajo, povzročijo strah in neîa- godje. Pomembno je, da kuža spozna svojo okolico gorenjski glas petek, 30. septembra 2005 MALI OGLASI m/o®) g-giôs. si 25 « t NEPREMIČNINSKA DRUŽBA PÍ Stritirjeva 5/I!, Krsnj Tel: 04/256 73 73 e^poita: infb Afesst.si Za ni^fm in za nakup manjiih $t>r>ov»nj m hli v Kranju In okolid n nam znan? stranke* ^ANOVAN|A PfiODAMO; KRAMI ^ županta« «fK«obno klct^ no $ùnovanje, v Izmen 32,10 mz, I, april IÙ06, cena n.occ.cooioo S rr. KRAN) ^ Baguf^ska d: dvosobno rxT^njei visoko pritli^ie stanovanjskega bloka. L1959, v imiefi 47.&> m2, cena i6.Soo.ooo,00 SIT* KRANI • PLANINA «no$olm> stanova* nje^ IK nadstro^* stanovanjskega blola, v cřmeri 39,10 ms^ L obrKTv^jeno v i 1997, cena 15.900^00,00 SfT* KRANJ * PlANtNA I: dvoinpdsobno stanovanje, v izmen 53,70 rm, VUL nadstropje stolpnicei I 1974* cera i7.Soo.ooo,oo SÍT. KRAN} • PLANINA »: dvcínpalsat>' no stanovanje^ v Izmeri 64 mz« s kletjo 69 mz. I. 1979, prhf^je, cena 21.000.000,00 S rr. KRANj • Mlakar^ trisobno stanova* nje v «men 74,30 mz» prrtli^, 11967, cen» 2i*5oaoo0|00 SFT* POi^ČL dvoinpoJsobno stanovanje v ve^tanovanjski hli^ potllčie^ mi, CK plin do vrat, CATV^ telefon, vseljivotdke),cena i2.50o.GOO,oo SIT. COlNIKr enostanovanjska hi!a, 1974^ parcela 60S mz^ cen« 17.400000,00 SIT. KRANJ - Stndaro: 1/2 stanovanjske hiSe v izmen 139 /nz, v nsov) àv9 dvo* sobna stanovanja, dvori&če, ganža. I T955, obnovl)(no v I 2000, cara 2$.ooo.ocû,oo SfT, VIKEND 6ESNICA; bfvahi vikend, y mz, liče 2S1 mz. I. 1980. cena t6.90aooo.co SIT* ODDAMO V NA)EM: KRANj • DRULOVKA; hiU, bKdne povr- Sine 150 rnz 11997. opremtiem, najerrv nina i4$.oco,oo SîT/irnesec ♦ sfroitu NAKLO - DUPU E; stanovanjska h^L valne povriine Cû 150 mz, na parceli 700 mz, 1.195^ opreml|ena, najemnina )0o.ooe>/» srr/1 rnesec ^ stn^Sba, ŠCMČUIte AiMobno stanovanje v pn* tlr^u versta no va njsks Klie, obnovlje* no v letu 2004 delno oprem1|eno, ta* koj vsdjfvo. najemnina 70000,00 SIT 4 stroški PARCELE: VODICE pri gub^: gradbena pan» 949 mz. pnnnema za podjetnlike proizvodnje In poslovne dejavnosti^ cena 22.000 000,CO SIT www ÎCÀSl.^ gekkoprojekt^ premičnine | »itf 74A. «no R/an] | viře-nep^eekkepře^ekcti ! 04 2341 999 031 67 40 33 PftOOAMO STANOVANjA KRANI « ORE HEK: 81 mz. tris^no. nzd ^ l 2003, JZ le|a. vsa Infra* strukturai delno ma nurd no s frča* dami, opremljena kuhinja in kopal* njC4, dvojna g^raia m shrambi v kfetii mio Srr« KURMO KRANj • VODOVODNI STOLP. ZUTO POgE, PUNINA h kupimo en> eli dvosobno stanovanjei ta* ko;Snje pladilo KRAN) • $ORUj EVO NASEUE: nuj-no kupimo dvo* ali trisobno stano^ vanje, takojšnja plačilo. KjlAN|; ve^o mansanáo ali neizde* ane pedstrejje^ nujno kuprmo. PRODAMO ZEMgiSČA BRiTOF • VOCE: 4$0 mz. sonćr^a. ravna tega, razgted, možna takoji* nja gradn^ai mio SIT. TR2iC: 593 mz, sončna lega, pri* memo za viksnd C«na: $ mio SIT. BLED: 37S mz. zazidljivo, ravno» ob Savf Bohinjki, razgled na julijee* Cena^ Z400 SiT/mj. ODDAWO POSLOVNE PROSTORE SENĆUft: 200 mz, I 2004. odlična lokjcija, vsa Infrastruktura, možnost veť deJov.Cena; 2400 SfT/mz z vsemi stroiki. KRANj z OKOUCO: različne lokacf* je, kvadrature in namembnost Cena: Z.OOO^ 3.000 SIT/mz. CftADNjAZATRC, UPftAVLJANjE IN VZDftŽEVANjE. ENERGETIKA, VPIS V ZEMgiiKO KNjICO, POSREDOVANJE NEPREMIČNIN Al P DO M, d.d., Radovljica, Cankarjeva 4240 Radovliica Tel.: 04 537 4$ 00, 04 n^ 4» " e*poSla: alpdom^alpdcm.si STANOVANIA PRODAMO L)U8LJANA • BEŽIGRAD: $9 mz, dvoinpolsobno v tretjem nad-stropiu, leto izgradnje 1^0» kuhin* ja z jedilnico, dnevna soba, dve sobf, predsoba, kopalnice* Cena: 27.000.000,00 SiT. LESCE • VODNIKOVA: 49.36 mz, enosobno v tretjem nadstropjui leto izgradni« 2002» veranda^ kopalnica z WOjcm, kuhinia, bi* valni prostor, balkon, klet, vsi priključki. Vseljivo takoj. Ce/ia: 16.500.000,00 StT. RADOVLjfCA ^ PREŠERNOVA: 59.S4 rni. dvosobno v pritličju, ero izgradnje 1995. Predprostor, hodnik, kopalnica zWOjem, kibU net, soba, kuhinja, klet* Cena 23.500.000,00 SIT. STANOVANjA ODDAMO BLEO • ALPSKA: ^z mz, dvosobno v tretjem nadstropju, obnovijeno 2004* (predsoba, kopdln^ea 2 jem^ spalnica, kuhinja, dnevna soba, balkon, klet), opremljeno. Cen«! 84.000,00 »it/meseino + stroiki - 3*mese^no pr«dpla6lo* RADOVLJICA ^ PREŠERNOVA: 32,47 m2, garsonjera! v prvem nadstropju. Leto izgradnje 1991* Stanovanje |e opremljeno. Cena: 55.c>oo,oo sit/mesečno + stroJki • 3'mesečno predplačilo« KUPIMO KUPIMO: Za znane stranke kupi-mo već manjlih stanovanj na območju občine Radovljica in Bled. POSLOVNE PROSTORE PRODAMO LESCEr V pritličju novega dela tr* govsko^poslovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti ^77 m2, ki je namenjen trgovski, stontvcni, izobraževalni in servisni d^avnosti, Vseljivo konec septem^ bra* Lastna novogradnja» Cena: 53.100.000.00 SIT (cena ne vključuje DDV} wwiv*tpc*lesee.si. LESCE; V prrtliČ|u novega dela tr* govsko^poslovnega cenrra v Lescah prodamo poslOvn) prostor ve« likosti 97,21 mz, ki je namenjen tr-govskii storitveni, i zob raže vai ni In servisni dejavnosti. Vseljivo konec septembra. Lastna novogradnja* Cena! 29.163*000,00 SIT (cena ne vkljuCgje wsvw^tpC'lesce.si. LESCE: V pritličju novega dela tr* govsko*poslovnega cerrtra v Lesc* ah prodamo poslovni prostor ve^ llkosti 78,96 m2, ki )e namenjen trgovski, storitveni, izobraževalni fn servisna de|flvr\o»tii Vseljivo kgnec septembra. Lastna novo* gradnja. Cena: 23*6^3.000,00 SIT (cena ne vključuje DDV], vwrtv4pc*lesce.si. LESCE: V pritličju novega dela tr^ govsko^poslovnega centra v Lesc* ah prodamo poslovni prostor ve-rkosti 43.95 m2. ki je namenjen tn govski, storitveni, Izobraževalni in sen/Isnr dejavnosti Vseljivo konec septembra* Lastna novogradnja* Cena: 13jS5.ooo,oo S(T (cena ne vključuje ODV), vAyw*tpc-lcsce.si* L£SCE:Vmedetaiinovega delatr« govsko^poslovnega centra v Lesc« ah prodamo poslovni prostor ve* llkosti 77JO m2, kije namenjen tn govski« storitveni, izobraževalni m servisni dejavnosti Vseljivo konec septembra* Lastna novogradnja* Cena: 21*445*200,00 SIT (cena ne vključuje DDV), vin,yw.tpc*1esce.sl. LESCE: V medetaSi novega dela tn govskoposlovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 245,10 mz, ki le namenjen trgovski, storrtveni, izobraževalni m servrsni dejavnosti* Vseljivo konec septem« bra* Lastna novogradnja* Cena; 67*647.600,00 SIT (cena ne vključuje DO^, www*t^-lesce*si* LESCE: V medetaii novega dela tr-govsko'^slovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor vefikosti i07,S$ m2. ki je namenjen trgovski, storitveni, izobraževalni in servisni dejavnosti. Vseljivo konec septem* bra. Lastna novogradnja* Cena: 29.766.600*00 SIT (cena ne vključuje DDV), wwwjpc^lesce.sl. LESCE: V medetaži nowga dela ir- govs ko* poslovnega centra v Lesc* ah prodamo poslovni prostor velikosti Ss.os m2, ki )e namenjen tr* govski» storitveni, izobraževalni in servisrti dejavnosti* Vseljivo konec septembra* Lastna novogradnja. Cena: 23.473.^00,00 StT (cena ne vključuje ĐDV). www*tp<-lêse**si. V pnti č|u vhoda z A pske ceste novega dela trgovsko* posiovr^ega centra v Lescah, pro^ damo gostinski lokal velikesli Vseljivo konec septem« bra. Lastna novogradnja. Cena: 46*635.000,00 SIT (cena ne vključuje DDV), wvw/.tpc*lesce.si. LESCE: V mansaidi novega dela tr govs ko* poslovnega centra v Le&cah prodamo pisamiiki prostor v velikosti 104,0$ mz. Vseljwo konet septembra. Lastna novogradnja» Cena: 28.717.800,00 SIT (cena ne vključuje DDV), wvAv.tpc lesce.sL POSLOVNE PROSTORE ODDAMO Radovljica: V I* nadstropje stanovanjske stavbe oddamo poslovni prostor * pisarno v Izmeri 24 m2 {predprostor, sanitarije, pis* «rna)^ leto izgradnje 1993 Cena: 49*000.00 sit-»^ stroiki • 3-mesc^no predplačilo, POSESTI PRODAMO POKgUKA: MeSani gozd na Pokljuki v velikosti i$^973 mz « prodamo* Cena: 7.000.000,00 SfT Nudimo ugodno }n kvalitetr» posr^ dovanje pri nakupu, prodaji in naje* mu r>epr«mičnin« www.a SH MPtItMiCHMS REAL ESTATE 5VZT Of 4. NaymJIVA uUc-* 12 4000 Kšurnl TslaOa^ai I'OOO Email: kranj^svet^nepremičnine.si http://wvnv. svet* nepce mičnine.si STANOVANJA oddamo Britof: oddamo opremijerw tnsobno stanovanje iom; mz, I. 2000, v z. nad* ve^stanovanjske hi$e< prostorno, 2 parkirni mestih t^lkon. z^mes. variâ* na. Cena 96.COO srT/m. prodamo Cdnik: ie^ enosobno stanovanje 42,36 mz, I* 1976, v bloku, severna stjan. krven po^ na gore, satelitska TV« parkirišče, možen dokup garaže, vpisano v ZK. Cena 13,5 rziio srr. nad./4, nova okna. juina lega, I. 1962, vsi phUjučb, vpisano v ZIC CK na plin. Cen» 2$ mio SIT, Loka « carrter: 75 mz, novo insobno stanovanje vvv&tanovanjsid meičansld hiil z galerrjo, nahaja se v mansardi od skupno 4. nad., CK - parh term, telelbn^ krasen rvgled na $ko^o Loko Cena 20,7 mio SÍT. Krvií « c*Rt«R ^28 mz, itirisobno stanovanje v rr>ansardi nos« poslovno stanovanjske hiie, 11991. Cena 30 rriio SIT. Kfanj • Co(po«vetska uL; 93 mz, ttinsobno stanovanje v 3. nads^pju, 1.1962. Kopalnica In v;^ obnovfjena. okna stara. Parfcet v dobrem stanju. Balkon. CK * mestni plin. Cena 24,5 mkjSIT, Sen&jr 40 mi, v kletni etaíi većs* lanovanjske savbe* Objekt je bil zgra^ ien okol( 1.1920. letos ga popainorm obnavljajo Star^ovanje bo centralno ogrevano in vs^jrvo 15* oktobra zoo^. Cena n.5 mloSIT. ZEM g IŠĆE PRODAMO Svtf Duh: stavbno zemijíiče 974 rtiz, ob zelenem pasu* Dovoljena so stBr>ovanja, kmetije, proizv* dejavnosti, iport m rekreadja. Ravna, sor>£na. Cena 30,5 mio SIT. HlSCPftOOAMO jesenke « Sloveruld Jevemik: 100 mz oz. t/2 hi5e z vrtom* dvcriSčem in garažo. L 1946. obnovljeno I. 2000 CK pfin. Cena 22 mloSfT, POSLOVNI PROSTORI ODDAMO Šenčur « poslo^^na cona: 600 m 2, lahko po delih, novc^dnja, primer* no za rtiimo proirv^no dejavnost, skladišče, fhness, pisarne. Neopremljeno, moine palagodítve rujemnitoj, parkirišč zagotovljena. Najemnina 24ÇPO SrT/mi Knr^ • Savslii c^ t^o ma, oddamo tri pisame^ lahko tudi samo eno at^ dve, za simbolično doplačilo tudi So mz skbdiičavkkeri. Objekt je b^lz^jeni. 19S9, je ograjen, varovan« ima dovolj parkjriSd, v ceno najema 2.400,00 Srr/m2 so vtdfučeni vsi strelki. POSLOVNI PROSTORI PRODAMO jeaenke • Spoárv plavt 33 m2. pr> damo poslovne prostore * pisarno s sprejemnico m sanitarijami v bližini predora Karavanke. Urejen dostop» «ta t9SSzeT3}ena in kepo vzdrževana zemljiškoknjižno stanfe ure^o. Cena 64 mîo SIT. Šenčur 43^ mz, možen r^kup tudi po delih (minimalno lo ma), I. 2005. poslovni proslofi namenjeni pis-arn^iki al) storitveni dejavnosti se nahajajo v i. nadstropju* Brezplačna souporaba stopniSČa, hodnikov, sanrtarij in parkiriSČ. Cena 3^.000 StT brez DDV-ja* www. svet* nepremični ne* s I dom plan ontffieanMwiQ^ nepmbiw, tftiinfijm lewi bWiiWie 14 tel.: 20 69 700 STANOVANJE FMÓĎAMO Kranj, Planina I, tnsobno 4» 2 K. rudstr^ v izmen 103,7 mz, kopalnica obnovljena leta Z004 I* izgradnje 1979. «na 27,$ mio SfT; Kranj, Vodovodni stolp» dvosobno» I nadstf*, v Izmen 53,3 mz, CK, keto iz* gradnje 1965. delno obnovljeno 2003, cena 17 mio SFT; Tržiče trisobno, I nad»ropfe, 75,33 mz, leto izgradnje ^962, cena mk^ SIT; Kranj, Vodovodni stolp, trisobno mei* £ansko stanovanje^ pritličje, izmere 111 m2, lasten vhod. centralno ogreva* nje, visoki stropovi, dve garaži, cca 250 nu vrta^ leto izgradnje 1946, cena 31 mio SIT; HI$E-PRODAMO Golnik visokop^fčnae tlonsa lom x 3m; na parceli velikosti Sz; m2, dve garažr, leto izg^ i960, obnovljena 1994, cena 39 mio SIT; biržini Ctrkefj r^a Cofenjskenii pritHč* na, tlorisa i2xii na parceli Ç72 m2» stare 12 let 39 mio SFT; Visoko, prtUiina, tlorise cca 150 m2, na parceli vdrkostr 72; m2, starost 80 leL obnovljena aooi, cerrtralno ogr^ vanje, cena 2^5 mio SfT; fOanj • Stražiiče • pokuca hrie. bivak ne posrrtine ico mz. na parceli ve^k> stí cca 170 ms, ietoizgr9ooadstn3pna,tlonsa I2.^mx9 m* na parcdf velikosti 530 mz« leto iz^ gradn^ 2001, cena 32 mio SfT; TURSSnCNO REKREATIVNI KOMPLEKS • PRODAMO nska dolina, 1 km od Gorenje vasi ' gostiiće s kohinjo, apartmaja bazeni, igriića, na parceli velrkosti 2.70? m2i skupaj s ie S.140 rris zcid-ijive parcele z možnostjo dodatne gradnje apartmajev ali manjilh potst^ ni&Uh hiSic leto l^radnje od ^975 da* Ije postopoma, cena 16S mio. SIT; poslovni p«ostor • pdooamo Kranj, Planina III, v trgovskem centrxj %>ar J. nadstrop^. 139.00 ml (lastna novogradnja), starost 3 leta, cena 31 mio SIT; tkoffl lob: b^&na hoteU Transti^st; v III. in IVi nadstropju - posamezna etaža 324 mz» cMgzlo. CTfrtralm ogr^ vanje, leto izgradnje 1975, cena 182.500 SIT/mj; Knnj* blizu Zavarovalnic« Triglav, primerne za irgovirvo, banko ali podobno v skupni izmiri 552 mz, kto í2gr>dr^ 197Í, 87 mio SIT; POSLOVNI PRO^rOK-OOOAMOV NAJ€M: Kranju, Cřsta Staneta Žagana, izmere cca 40 ma, 116.500 SIT/mesečrw; Podnart ob glavni cesti, prítličjé, s* mere 179 m2, lelo itgndn]t 1904^ pi«-novl|eno leta 2002, primemo za trgo* vino ah mimo obrt, naje možnost tudi najema • cena 1 mîo SiT/mesec + stroJfa* PARCEU • PRODAMO iCranjska Gora « Podkoren, izmere 2500 rm, cena 14000 SfT/ma; V^rmaie pri Ško^i Lok), izmere 549 mz, cena 2^300 SFT/mz; PARCELA ZA VIKEND« PRODAMO: PabviCe • Bistnca nad Tržiiem^ v iz* men i-r>97 m?j 6 ono SIT/m?; BLOK CNINE ]o2e jemec s.p, SoFska ul 7, ^ko^a loka tel: 04/51^23*122, gsm: 04t/42S-95S b(oVs#siel*n«l POSLOVNI PROSTORI ODDAMO FORME • 06 ccati ŠL L^ Kni^, 90 mi, 1. r^adstro^*' lasten vf)od. sanV tanje, garderoba, velik ^r^mi prostor, Hi^ PRODAMO SkOFJA LOKA • oMkL 270 mz na parceli 580 mz, nove inttaladje, ) kopal-nkf talno ogrpi^ne. parket» wata» npi^ P^C okna, bnêda pet terasa 32 mz 2 garaži. Ceru 6Leoo.ooOpOO SIT« www. »r^ftfii,!^ O Tavčarjeva ulica 22, P.E. Stritarjeva ul. 4,40CO X'anj td- 04/2380 04/23^-36o fàK 04/23^.365, É-poita: inlb^^vntkranj JÍ CA»ON)ERE: KftANI ■ OKOUCA, kupimo več garso-r))er nzlknih velikosti, za nam že znane' Rranke!' EN0S06NA ^ANOVANjA: KUPIMO enosobna star^ovanjs r^zli^ nih vdikosti za nam iezuiane kupce. ZLATO POLjE, prodâmo enosobno sta-r>ovan)e. 41,46 mi, 2. rtâd./4. staro 22 kt balkon, v$i priključki, delno cpremlje- no. tesano v ZK. vsdjivo po dogovom. CSNA: t^7oo,ooo,oo SIT. KRANJ ■ PLANINA I, prods mo enosobno stanovanj z lastnrm v4'todam, ^10 m2. klfL staro let. klasiko ogrevanje, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA 11.000.000,« srr. DVOSOeKA ^ANOVANjA: PKIMSKOVO • leZERSKA C. prodamo ob. novljeno in đHno opremrieno dvosobno ta- rx>vanje v htil, 4) ms, prfdii!}«, CK • ol/e. ot> novf^eno 1.2C0i. vsi pfiUjuđd, pomožr^i ob jefet, polnit parkKnlpfo$tor.vse4fivo po dogo TRI- AU VtćSOeNA STANOVANJA: TR2K! • CEN7ÏR, v prenovljenem Crkst^ novan|skem objektu p^anio ieps dve tnsobr^i sUrtovanjp, &4.76 m? in 73.04 ni2, pntiK^ in man&arda, CK • plin. vsi priUjuČki. VMteofbn. bâikon, vseljivo po dogovoru CENA 19.900.OOO.OO SIT. ORU LOVKA, prodamo novo trHobno stanované v pei stanovanjskem objektu. 81 m2. )7 mi pariitme^ pfoston v praži, ie zaprta, 13 ma Islefi. staro y leto, Brez bal- kona, CK • plin, vti prikljuA), kuhlr^a z be^ teh., jedilnica, komplet opremljena kopa^ niča. FVC • okna. vpisano v Z.K.. vselfrvo t» koj CENA: 36.5 vnm možen takoj. C£NA: 25.600.000.00 SfT. KRANI. ZLATO POgE. prodamo kompletno adaptirano tnsobno stanovanje, 62.30 mi, y. nadstrof^ staro 40 let, balkon. CK • plin. nova oim. novi radiatooi. vsdjivo talcoj. CENA: 21.scc.ccc.00 SfT. C STANETA 2aCAR)A, prodamo trisobno stanovanje v fazi adaptacije. S746 m2.1. nadstropje, balkon, garaža, vsi pnidjučki. nova okna ter električne in vodovodne inftabo^, prevzem možen takc^. CENA: 25.000.000,00 SIT. POSLOVNI PROCTOR v novi poslovni stavbi oddamo pisarno v smeri 67 mz, Lasten WQ prazna, CX, Iti. phklju^ p žabnim prostorom, kurilnico in »r^r«^ tpi/2 izdelane n^nssrdc, karol»e|a eno pisarno In predprostor. HiSa je bila v kompletu prenwljeru v L 2002. skupne ir^Sata-Kije. bstni parkimi prostorza S avtomo-btlov, ogrevanje na olje. nova PVC okna, v cerx) je vftela komplmia oprema z vso pt- ' samiiko opremo in kovinsbmi arhivskimi omarami. Piodamo v kompJetu ali po de- ih. Prri/zem v mesecu januarju 2cc6. pro' damo. Cena: ^z.jooxx» SU, KRANj • CANKARJEVA UU v posbvno stanovanjski hiSI prodamo poslovni pmstor v izmeri 39 ms, PR./), ogrevanje na trda gonva, td. phkljuCck. motna preureditev v star^ovanje. prazno, prevzem takoj. CENA: 5.500.000,00 SIT, HliE: TR2)Ć • NA LOGU, prodarno dvodnižmsko Mo. ki stc^i n914OÛ m2 st^ 20 Id, pcdkletena, tetkon m tenu. CX • olje, tel. pnldjućek. loierri v^odi. p(9wn podogovo n;. CE NA; 51800.000,00 SfT. ORULOVKA, prodamo končno vrstno héo jeiovica, ki stoji na 172 mz zemljiSCa. velikost stanovanjske površine je z$0 mz (klet. pntii^e, 1. nadstropje ter mansarda}, stara t; let. vsi prik^ufki, ĆK, balkon -i- terasa, lo^n pdirit par^rni prostor, vs«lj'ivo po dogovoru. CE NAr 60 ooo.coo.oo SIT. TI^IČ - SEBENfE. prodamo starejšo kmeđto hišo. stara 150 íet, tlorisne povr* iine 70 mz. zem l|i$£a 2.700 mi, pnmer- no 14 nadomestno gradnjo. CENA; 22 ooaooo.oo SfT. • ZlATO POg£. novogradnja, na S92 m2 zemljii^ prodamo enodruiinsld stanovanjski dvojček, bonsne di menz (je 10 X 7 m, klet. pricl^ in mansarda Prim> predaja v 3. pcdal/isni gr^db^ni (âzi, ki za< jema urqene zurranje terase, ograje, fasade in vsi prikljuđu na ^sadi. zerneljski plin, voda, elektnb, KTTV, teleA^n. kntina Ton- j dad), stavbno pohiitvo • AjM. priUju^ na bioloiko âsbtrv napravo » delno ut^ jena okoltca, prevzem možen lakof CENA: 46.000 000.00 SIT KRAN j • OKOUCA. kupmo hiSe nul)di ih ve> likoftt. a nam ie znane mnke, CENA: n>ed 30.occocc.oo S IT in 40,ooox}cc.oo SfT. KRITOF - VOCE, prodamo vei parcel rzzliâ^ih vetikMb od 617 m2 do 44) mz. rtame<7|ena za gradnjo eno- aii dvodru- žinske Hile ali KiSe v nizu, prwzem po dogcnroro. CEN Ar 31200.00 S iï/rra, MLAKA PRI KRANfU, pfodamo S tš- zidljivih zemljiSi (545 mi, 2x671 mz. ^ mk2, 627 m2). Z^IjiSČa so ravna, son^a in lepa. mima lokadja, vsi priključki v neposredni bližini, prevzem po dogovonj. CENA: 28.S00.00 SlT/m2. V <9itru PREDDVORA prodamo lO.OOO mz zemljišča. Zemljti^ Ie2i v coni, ki je namenjerto gradnji objektov za rekreadjo. Cena zemljiSča je 19.200.cc SIT/mi Nakup je možen po defih ali v cefoti. STWSsiČL, prodamo zazidljivo parce> lo z ^ravr^omočrim ^dbenim dovů* ljenjem. 341 mz. namenjena za gradnjo enostar>ovanjske hiSe. prwiem možen takoj. CENA: 16,000.000.00 SÍT. GORA, pnxlamo Soo mz za-2idl|pve parcete deino poraičeno z gozdno mg», pnidjuđg ns robu zem^^ |V$nn, pogted na Karnniiic Alpe, prevzem po d> govoru CENA 12,000,00 SfT/rm. STTN j E. prodamo zazidljivo zemlj^i^ v izmeri 1500 mz, izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo eno-družirisite hile v tlorisni izmeri cca. Met 99,9$ rnž. prdi^ &4.65 rTU ter mansa/. da 94.60 mz. Zemljišče je ravr^o tn sor>6>o, s prikijiJÛd nt robu zemjilči Oddaljeno od Kranja ; km ter 7 km od šk. Lo4lr^i I, cena 24,3 mio STT, 9 041/223-131 5o«7e STANOVANJA, novoçradnie, Or^hek, ogl&d inožan laKoj. V 041/90&-924 iCMA ŠKOrjA LOKA, Podlubrrík. prodam trisobno 8lar>ovanf&. 75 m2, visoko prv . obriov«eno. • 041/700-9$0 TRISOBNO STANOVANJE, Kranj, Planinal,T. Osžmanad, 83,62 m2. VI. nad., neopremljeno, potrebno obnove, ZK v pcstopku ureditve, oerm 20 mio srr « 031/372-231 TRISOBNO STANOVANJE v $K0') I nki. • 051/3S?-A16 luwwa ŠK. LOKA, Mestni trç 4SS. III. nad.. I. 91. duplex fzvedba. opremlj.. CK na oUa, cena 31 rnki SIT. Jelene Janez 6 p.. Pâiiizanskâ o. 40. êk. Loka. * 041/675^123 »«402 Kupm ALI ZAMENJAM, garaonjero za eno» sobno -Stanovanje v okoOici Radovijk^e. Lssc. BteOa aH većje okolice, • 041/002-395 smsro GARSONJ£RO, v prltli6|u, pri âkolj Lokl. • 05/3$0^0-9$ mm» STAREJSE. enosobno stanovanje »ar^onjero v Kranju ali •Skotji Loki. 041/662-741 ů09Hd DVOSOBNO, ali cMi^inooisobr« stanovanje. Kranj z okolico, • 041/390- 471 V KRANJU, v okoNcu ZD kupim dvosobno stanovanje v 1. ntd.. • 041/â 47-944 MKM 26 MALI OGLASI info®g'glûî. 5Í GORENJSKI GLAS petek, 30- septembra 200s ODDAM SO&O, v centru Kran^ (&li2u sodišča) dvema redo(|uDnirra ètudenloma. kađlc9ina. m 04/30-22-657 OAf^SONJERO. v najem. 031/407-366 13 ENOSOBNO, in Osobno stanovanje v okolici Kranja sarrisM ženski. 8 040/90&-eei ENOSOBNO STANOVANJE, na Rani-ntlll, delno oprefriieno. 9 04/23-11* 617 ENOSOBNO STANOVANJE, eni osebi aJi paru delno oorsmijero. v Kranju-Z!atoMi)e.«040/23&-410 sm«?^ NOVO ENOSOBNO. stanovanje mlademu paru bres otroK, najemnma 55.000 srr, * 040/376-021 OVOSOeNO STANOVANJE, ns PldnI- nI v Kranji/, kofntortno oor^mfjeno, za daljâi ćas, « 041 /632-$77 ««m« DVOSOBNO STANOVANJE, Madvo-Oa - cena po dogovoru. 041/74 2-7 d4 VEČSOBNO STANOVANJE, opre- ffiiieno« v orMmesiu. ugodno oddani, 041/•691-249 »Mn Hlil MODAM HISO, v III, gr«dber>k fazi. na soncn vdNko$t 120 rn2, bližina vrtoa. 0Ô, trgovine, plavalnega bazena in ;d rav9tv9r>ega doca. 46 mio SR*. 9 04/567'42' 70 »om V LAHOVĆAK. srro za&eli z gradnjo Treh aamostotnih Mi. Uko. d.d., Uboje, S 041/647-257 sxtn ODOAM PRITLIČJE HIŠE, na mimi lokaciji v Aderga^u, cena 100,OOO srr/mes,. « 031/20&-352 M91W VIKENDI, APARTMAJI PROOAM ŠK. LOKA, Stan vrh. zidan, parcela 1020 in2, 60 m2 bivalne ptTvriine. I. 80 K^I-^M, oprefTiij. Jefenc Jan$£ s.p., Partizanska c. 40, šk. Loka. 041/676-123_ POSESTI_ PRODAM GRADBENO PARCELO. 9oa6no. na Koroâki 8eii Jesenice, najbol|šemu DOfiudnkku. « 031/515-441 KRANJ • RUPA, sonćno pa/calo 42.000 SrT/m2. prodam zaztdljivo 506 m2. cena 04/230-45^)0 &MM1 PARCELO škof;a LoKa • Ret^e. 602 m2, čutiovtta. mirna, sončna lokacija ob gozdu, v«i prikJJuiki ob parceli, cena 17,3 mio SIT. Debeljak s.p. Medvode, flr 041/70S-834 »934? PARCELO v okolici Krania. 615 m2. na odHènt lokaciji, • 041/857-472 RADOVLJICA • L«ncovo, več zazidljivih Dan:el različniti velikosti, • 031/451-822 6oej's STAVBNO PARCELO, pn hotelu Pod- vin in gozd pn Radovfjicl, Giobočnik. Uoénje 16 »oeats ŠK. LOKA. Brode, 1311 m 2. zaznSljrva. ravna, komunal, opremljen - voda. delitev nfi dv9 dela, cena Id.400 SrT/m2. Jelene Janez s.p,, Partizanska C. 40. Šk. Lû^iia, • 04V67&-123 1 haOOZOA, vNaklem, «051/222-KUPIM KRANJ, m okolica sko zernijisce. m vecja dOUT» KRANJ, ŠKOFJA LOKA, ter okolica kupimo nadomestno graOnjo aH zazidljivo parcelo. Uko. d,d.. Uboje, s 041/647-257 »»ee NEZAZtDUrVO PARCELO, do >5 km zunaj Krenia, • 041/546-12S POSLOVNI PROSTORI ODDAM PROSTOR ZA SKLADIŠČE. aH dnjgo deiavrvosl, relacija ^of>a Loka - vode. 9 01/36-11-132 NAJAMEM V KRANJU, v bližini Globusa najamem ah kupim večji, Irgovskj lokal, S 051/603-611 GARAŽE ODDAM GAAAŽO, ria Kidnidvi ul. v Kranju. 040/259-594 GARAŽO, rta J&senicah. vrstna, zaž»-leznico. C. revolucije, • 04/253-15-02 GARAŽO, na Plan>r>i II. • 041/615-531 6osd&a GARAŽO, v 041/615-631 rtaaelju, s GARAŽO, v šorlijevem na$el]U, 04/204-96-70 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ODKUP IN PRODAJA, od I. 97 dalje. platio v GOTOVINI. Uredimo prenos lastniâtva. Adrla avlo. Partizanska 1, ško5a Loka {bfv^ v0iasnlca)wwbv.rezi9-kovalec.com/adriaavto, 9 04/5i-34> 148.041/632-57 7, adria.avto^ol.net S0M61 BrSiDv PHfM^ik 10 4207 Na^to TfrI Oá/H 76 0S2 dô6 P£ Krarjslo cMls 4202 HM PRODAJA IN MONTAŽA: • pnevmabke in pi^lis^ • amortizdn vmohrckt. hiin servis vozil ka. 23 poQvozfe Sk^i^mi k?itali?a(or]i. Avto -146, lUI Û iùMWntiï ODKUP, PRODAJA. PREPISI, nih vozil, gotovinsko plačilo, Kranj, d.o.o., Krani. Savska 34, 8 04/20-11-413, 041 031 /231 -358 CITROEN XSARA 1.6 I SX, veliko dodatne opreme ^ zimske gume, i. lastnik, VSI računi servisov, odlično ohranjen . 9 041 /8 44-719 MOMi DAEWOO LANOS 15. I. 98. 7S.00Û km. Kovinsko modre Dârve, reg. do 9/06. cena: 490.000,00 ST. 031/377^1 DAEWOO NUBiRA 1.6, I 97, 124,000 km, garažjran, zelo ugodno. FIAT PUNTO 1.2 SX, 64.000 hm. 01/02, 3 vrata. k. moder, kJima m druga oprema, 9 031/865^13 âooara PIAT PUříTO 55.1. 99. 37.000 Km. 1. lastnrk, bordo rdeč, 8 041/628-936 PORO PIESTA 1.1, I 95.93.500km. tedno servisiran, 1, lastnica, cena: 290.000,00 SfT. 8 031/676-415 HONDA PRELUDE 2.2 I, I, 93. Ktrn«. ABS, redno servisiran, 8 04/23-43-100 HONDA JAZZ 1,4 éls. I. 03. kllms. ABS. kot nov. 8 04/23-43-100 sofi'?« MERC&DSS 240 D, po generalni T 123, cena 470.000 SfT, 9 03V542- 993 OPEL VECTRA 1.616V.1. 99. 4S.OOO km, Klima. AB5, 1. lasinik. 8 041/503-156 SMW9 PEUGEOT 10& 1.0 3V, I. 99, 79,000 km, servisiran, z dodatno opremo, cena. 720.000,00 SIT, 8 041/239-456 PEUGEOT 309 I.Ô. I. 92, 94.000 km, reg. S/06, In avtoprikohcc, 9 04/202-53-96 5«S76 Srečko Žit>eri, s.p Sritofi73, 4000 Kranj. Tsl.: 04/23-43-i00 Prodamo: Honda Prelude 2,21. 1.kliina, A8S, redno servisiran. Renái/lt Tvv^ngo K2 16V. khma, odpr* ta streha. 1.2003. Honda |azz 1.2003. klima, abs, Vot nov. Renauh Megsne, 96.00O km. 1999 PEUGEOT PARTt^JER 1.9 O. I. 00. 60.000 km. svetlo modre Oarve, klima. 9 041/227-330 &0032« CUO 1.2.1. 96. 75.000 km, črne barve. 8 041/516-820 aoMre R re^^sinrana, v voznem stanju, 8 04/20-12-193 R KANQOO 1.9 D, 197/96, s stekli in sedeži, reg. do 5/06, cena: 990.000.00 SIT, 8 040/54fr665 RENAULT 19.1. 91, bele barve, cena po dogovoru. Peler, • 040/295-944 RENAULT MEGANE, I. 99, 96.000 km, Kflriia, ABS. 8 04/23-43-100 uun RENAULT SHARAN 1.9 TOi, I. 01, kupljen v Slove r)IJi< cena: 2.650,000,00 Srr, 8 041/741-74$ »mM RENAULT TWINGO 1,2 16V, L 03, klima, odprta streha, • 04/23-43- 100 MMf SEAT IBIZA 1.4, 1. reg. 00, kov. zelen, zelo do&ro ohranjen, garaiaran, 8 031/307-057 MNM; SEAT TOLEDO 1.9 TOI. I 04. ness paket, srebrn, nekaramboliran, reg. do 8/06. cena: 3.390.000,00 srr. 8 031/226-870 «Me- SUBARU LEGASI 2.0, reg. 7/00, 1. lastnik, redno servisiran, modre 051/444-666 , 4x4. 1. v barve, 9 SUZUKI SWIFT 1.3 GSl, I. 93, T45.000 km, črne barve, cena 250.000,00 SÍT. 8 041 /942-059 ŠKODO FELICIA 96. reg. do 12. 8 06, 9 04/531-66-64. 040/039-964 VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 1,00, 138.000 km, vsa oprema, izredno lepo onranjen, 9 04/250^4'00. 051 /354.904 KUPIM OSEBNO VOZiLO. od I. 94 naprej, po možnosli lepo ohranjeno (Cllo, Punio, Polo).«041/787^D50 DRUGA VOZILA PftODAM IVECO ML 75E 12.1. 87, 67.000 km, 7,51 skupne teže, 65 Kw, keson d. 4,6 m. nakSadaJna rampa Da^Jtel (1000 kg), vo)aiko zelen, op. letni pregled lalogr» fov, novi akumglatoQi. strežno okno, pnp. 2A registracijo, 8 04l/66&>309 KAMP PRIKOLICO. . 77, z badah nom, cena po dogovoru, 8 04/162 50-03 MOTORNA KOLESA PRODAM KOLO Z MOTORJEM Tomos ATX 50, i. 98. generalno obnovljen, 8 031/20-63-52 v^&sas MOP&D APN 6, vozen, eena: 25.000,00 SfT. » 041/638-135 SCOOTER PEUGEOT SPEED FIG HT 2, 206 vitfç. I, 02, 5000 km. Cena: 3&0.000sft.8041/706-328 bo^^n HUSOVARNO CROSS, 250 ccm. 76, obnovljena, v voznem stanju, 031/316-505 AVTODELI IN OPREMA PRODAM ALU PLATIŠČA, 16 col za mercedes skupaj 40.000 srr, 8 031/542-993 ALUMINIJASTA PLATiSĆA, za Golf V, 16 col Z gumami Goodyear 205x55x18. cena 150,000 SIT. 8 040/665-792 I2PUÍN0 CEV. Yamaha. dvo)na, skoraj nove za polovičrio ceno, 8 031/542-993 vmn PRTUAŽNIK. za R Olo. stari model, cena 7.000 SIT, 8 04/233-04^8 ZIMSKE GUME, Sava M^S Eskimo 175/70 Rl3 malo rabljene, ugodno, • 04/231-24-02. 040/33^440 KARAMBOURANA VOZILA KUPIM POŠKODOVANO, dli âlabéd bhrdr^je- no vozilo od I, 90 dalje. Odvoz m prepis na moie stroške, 8 031/629*504 «oeoir POŠKODOVANO VOZILO, ludi tolal- Ka - ponujam nah^č, takoj&en odkup, prevoz 9 031/770-83.3 u«S36 STROJ I IN ORODJA PRODAM KOTNI BRUSILNIK, vehki. Iskra 2000 W in komp. velili fn mali 2000-650 W ter udarno kladtvo 650 W. 8 04/533- Ô4-21 Kn79 STRUŽNI AVTOMAT TRAUBA. Tomos. škoda namenska avtomatska razvojka etro), éHc stroj. Vibrator^ centnfuga za OStnižKe, 8 04/23-24-638 QRADB8NI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM . aenskocev. »70. dol. 3fr, ne cevi lOrrvn, 804/51-20-433 scew JESENOVE, Javorjeve, kostanjeve. haiàkove plofte in arvt, 8 031/271- 151 SMREKOVE, plohe in cc^arlce 35000 STREŠNO KRrriNO, Bramac, nječe barve, rabljena 9 let, cca 3000 kom, 8 031/666-510_ STAVBNO PONIŠTVO PRODAM KOVINSKA VRATA Ckokr*« 2,5x2,5 m, cerâ po dogcwcru, 8 041/37&311 »»lu TRIDELNA, kovinska, garažna vrata, dobro ohranjena, 220x260 cm, 8 04/256-16-20.031/723-054 3 Estrfh Bele & Co. d.n.o. Zg.TuNnl 12/a, Laze I oken In vrat GSM 041 /621 295 Tel.: 01/8347 560 VRATA, notranja 65x200, 2 Kom m $loven3ko-r>em êki sJovar 130 strani. 8 04/512-76-10 »»M KURIVO_ PRODAM 10 M3. suhih bukovih drv. 20 M. meéamn drva In 9 m brezovih, 8 04/530-96-10 20 m3. suhih bukovih drv. 8 031/50- 72«97 ««3*1 BUKOVA DRVA. in Ixjlare. smrekcvo ža- a 8 031/439-286 »»«ii DRVA. metrska ali razžagana, rrožnosi dostave, 8 041/716019 mots» UGODNO PRODAM, tesne bhkele za kuiiavo, 8 04/53-31-646. 040/86- 74-25 STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM KUHINJO MARLES. rumeno, štedilnik m hladilnik, dobro ohranjen o. 041/253-231 LEPO OHRANJENO, kotno sedežno gamihjn:) 2,309;2,80. raUjen pomlv^lii Stroj Bosch v brezhibnem stanju in enojno pomivalno kor^o z desntm oiy cejalnikom. 8 04/51-66-282 LESTENEC, (luster), ugoderto. 04/20-22-657 «rt»^ PODARIM RA2TEGUIV FOTEU. Aleá. 031 /536-282 ŽAMETNO FRANCOSKO POSTE- UO. 8 04/2330-502 icun GOSPODINJSKI APARATI PRODAM BOJLER, 60 I. malo rablien. kol nov. Žvegelf. Prešernova 12, Bled »»779 ÛÛSPODIKUSKI JEKL£NKI. 5 ki rK« 04/251-19-78 NOV ŠTEDILNIK, kipersbusch, 04/23-24-530,040/884-094 v»4oe PRALNI STROJ, m hladilnik Gorenje, « 041 /878-494 smar? OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM SKW PEČ. LoKaterm na trdaç^nva, 8 031/678-328 soo»? RABLJEN, radiator 90x60 cm, cerxa 5.000 srr. 8 04/51-22-654 »ddu PODARIM DVE TERMO AKUMULACIJSKI. peČi 3 kw. 8 041/313-647 mv GLASBILA PRODAM HARMONIKO, 04/231-21-01 , novo, W9349 TURIZEM ODDIH v PRO^RJU. nucfrm boGTi paket 11.900 srr, 2xpo|)eruJcn. ko(»w v termed. pieKminke jed, koto.^ eti, « 02/54-01-378, 031/692^00. VIMW. HOBI léč EM ČE IMATE, v kaki škatli še Ionskih pfoič In razglednic, 041/220-656 flfamo-ml jih 0^ OTROŠKA OPREMA PRODAM OTROŠKI STOLČEK, za hranjenje. 04/59-61-406 OTROiKl VOZJČEK. 4-koiesnl, zeleno - bež. po simbolični ceni, 8 POSLOVNI STIKI Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, z^ vse zaposlene in upokojence tudi 09, do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditr^o sposobni, nudimo kredite na osnovi vaSega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. TeMbnske »tevifke: 02/252-48-26, 04^750-56«. 041/331^1. fer 02/as2-48'23 Rebrn IS, MU^kS Ml^MT FESST 16,0,. PE Strîtar|ev8 5. Kranl Nudimo vse vr&t8 posojil, ugodne obresti. 04/236-73-73 nS! Mnte N. ]itoiâùi ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM PSIČKE, labradorke. črne, z rodovni kom, 8 041/635-420 PSIČKE, Drak ^beôar nov, lepe jelenje neve ban^, bre2 dovnika, cerva 10.000 SrT. 8 04/531- 66-64,040/939-964 »O»3ÍT UGODNO PRODAM, psa pasme yorksKIrski ^ríer. star 5 mes., cepljen, zelo oii)si2en in vajen bivanje v hlil. 8 031/372-929 so9i86 LIGUSTER. lepe sadike za iivo mejo, ugodno, 8 312 PODARIM UUBrTEUEM 2IVAU, podanm mlade, lepe mucke. M UDE MUCKE, stare dvs meseca, različnih barv, vajene oasje družbe in &sto6e. 8 041/675-001 eoM» KMETIJSTVO KMETIJSKI STROGI PRODAM AVTOMATSKO, tehtnico Z9 krompir in sđažno koruzo, 8 031/S46-969 ^mj HLADILNI RAZEN, za mleko 1501, 041/971-594 PUHALNIK, Tajfun, 6 m cev>, dva kolena 45 2 motorjem 7,5 KW. ugodno, 8 01/361-29-38.070/866-602 iO^ SILOKOMBAJN. Mex-ll, V 04/231- 19-08 so»40i SILOKOMBAJN SIP, Vihar 40 In trak-torZetor 25. 8 041/865-675 600307 SLAMOREZNICO. Epple 900, 8 041/784-126 W3M KUPIM TRAKTOR, Lirřverzsi, Z^toraJi ^tore, pogon 4x4. plačilo takoj. 8 051/203-367 PRIDELKI PRODAM BELI, Jedilni In krmilni krompir. 04/533-12-80 DOBER HEKTAR, silazne koruze, 8 041 /672-925 «MM? EKOLOŠKO PRIDELAN, belo rumen? krompir annda 130 SU/kg, oves 100 SIT/kg In hruâkovo zgani e. * 041/712-715 »9318 KORUZO, siažno. 8 041/^221 scBMd KRMtLNI KROMPIR, m konjzo za silažo ali zm^. VokJo, 8 04/259-15-29 MOMT KROMPIR, za ozimnico, cena 30 1-855 w«j7B PIŠČANCE, domače, očišćene, možna dostava, 8 040/634-563 mvo PROOAM OV 041 /606-702 «08« SILAŽNO KORUZO, 8 041/831-058 SILAŽNO KORUZO, in jedilni ki. PoO- brezje, 8 04/533-13-10 aceur BIKCA, starega en teden. 8 041 /515-867 MKt BIKCA, Amentalca, starega 10 dni, s 040/971-993 KRAVO, s teličkom, 8 04/25-23-301 KRAVO, stmei^lalko. v devetem mese- ÇU &reiMf«, 9 04/674-34-66 »i»' KRAVO. simentalKo, visoko brejo, 04/204-93-16 6093« MLADE KOZE, 8 031/33&0030 m»« POSEBEJ ALI SKUPAJ, kravo simentalKo. 4 lela, breja m blkoa &menlalca, 6 mesecev, vajenega paie v planini, 8 041/66-61-00 VJOMS RJAVE JARKICE. in bele piščance za dopitanje prcKiam. Stanonik, Log 9. Škofja Loka. 8 04/61-85-546 UMica SIMENTALKO, staro 14 <3ni. iOO^i TELJCO, simenraiko. cev. Ô mese- TELIČKI, simentalkl. sta/i 20 In 5 dn 8 031/599-318 TEUČKO. etaro 4 mesece 04/252-24-8S TEUČKO, simentalko. slaro 9 tednov. VEČ JAGNJET. z ekološke Kmetije, 031/611-357 so«4iî VEČ TEL1C, simentalk. bikca sivca, težkih 220^00 kg. Papier, Poljče 23. Begunje 6cmi& , starega 9 iet, jahanega nu h voznega. 8 041 /233-770 KUPIM BIKCA, simenlaloa 120 - 200 kg, 041/935-596 BIKCA, simeniaica. dn nad 14 SMM& BIKCA, simemaica, stareça T4 dní, 04/25-2^^12.041/347-248 SMaSi BIKCA. sImerttaJoa, 031/245-415 do 14 dni. ODKUPUJEMO, mlado pitano gove- do, k/ave. teleta za zako 975,041/650-975 051/650- GORENJSKI GLAS petek, xo. septembra 2005 MALI OGLASI, ZAHVALE 27 OSTALO PRODAH GREBEN. 130 cm m 4 kol0sa 6x12 cd Z9 Kosilnico Mina ter suna meirska rr«àanaclrva. • 04/&14-n-14 »»^u HRASTOVO KAD. 500 I, hrastov sod 400 1. vi'b za Psvdiija. tel9znc! »ni Dosrnoik» L, 8 051/231-144 LESENE ZABOJE, pnmsme £S »ije, Krefnpr. čebulo ipd., dim. I50x1i0«75 eni, • 041 /€67-703 w«309 TEHTNICE. 6 krořno 500 tn 2000 Kg. « 041 100. 200. •310. ZAPOSLITVE NUDIM Costitna in p«nzion PORTAL Porttl&M, ÚM^ Zabilca c iio, Ljubliarui 1. Sposobnemu, resnemu KV ku< harju nudimo redno zaposlitev na delovnem mestu Sefa kuhl> nje. Pcgcj: orgonizaciJsk/i spos> bnosti, znanje in hkvfnjt no vetjih po^osíHvůh ur a/l ccrtu. 2. Takoj redr>o zaposlimo bn« kuharske pomočnice. gcj: l^onAanc gostinska ali siošŮ-čanko šcla oz. rekoj fet delo v kuhinji 3. Toiajko ali KV natakarico oz. turistično delavko tako; redno zaposlimo za ddo v lanku in recepciji- Tftlefen: 01 /54 00 660 POMOŽNEGA DELAVCA, v pneum^itk; centru redno 2âûosll podjetje Azntan, d.0.0., Lesc«.TržA^Kaul. I.Lesce Klemen Ažm&n, B 041/444-440 SMO PODJETJE. âL>hontâinih slo-ritev v ^ radbenidlvu. Zaposlimo delav* ce z izKuinJami za eno leto. MarKo D> bnlkar s.p.. Lahovče 64. Ced^lie. MOI 6» ZAPOSUM DELAVCA, s srednješolsko izobrazbo In znanjem pro^amira-njana CNC atružnih avtomatih. Zaželena starost do 35 let. Pisne proéníe na nsiov: ROPRET, d.o o.. Hotemaže 47a, 4205 Preddvor mw ZAPOSLIMO, več delavcev v lesarstvu. Krovstvu. mizarstvu m suhooion* laîi. moùia priuàitev let redna zaposlk l^. Po^ačar Andœj s.p 1 Ôopova 2S, 041/713-110 MttMS delavca, v protrvocfcÝ za dOlO* àen cas KcMoofffisBfta Zupane fvan a.p.. ufca 74. Šenčur léč EMO ŠTUDENTKO. ?â dele v strežbi v popoldanskem času. Kamezi. d.o.o.. C. as Brdo 30. Kranj. • 031/618-760.041/369-0S1 soou« NUOIMO, honorarno zaposktev za àen^ poslovnih prostorov v dopoldanskem času. l99f Aleš a.p.. BrogobSsji 38. Mai^lče. « 041/383-9S4 soe^i« V KOLEKTIV. aofQ;merT>o prodaslko zh tiAiske siroKe ali pripravnico na r^acji êk. LoKa - Krani - Trtč - Radovljica - Bfed. Vaie ceniene ponudbe na naslov. MAK, èkc^e^oskâ 20. Kranj e^?? za DOLOČEN Cas, dobi zaposlitev voznik • sKladléčnIk, P v izmftr«h. nedelje proste, idćemo tudi kuhanco. tai*i^ sa upokoienka za pomoč / kuhinp. G> stifna Pri Viktorju. Partizanska c. 17. 040/&4S-174, 040/43W)70 VOZNIKA. M/2 v domaćem In mednarodnem trartsportu C in E hat. z ixstrez-nimi podoji redno zaposli podjetje Az- man. d.p.o..Trza&ke ui. 1. Lesce. Klemen Aiman. • 041/444-440 REDNO ZAPOSLIMO, komercialista zadelo r^terenu. Okrepčevalnica Ko zolec. 5p. Brtnje 2. Žabnica, ■ 031/325-442 &o«i3i lič EM 170 DANES POtaJČEŠ.-sUm sednëho 2âs4*ie Btcvč &p.. Laka. • 04Û/304-27C PRIUČIMO IN REDNO ZAPOSLIMO. 2 prodajalca, za direktno prodsio na terer>u, območje Gorenjske. Fantom ntematlonal. M. Grevenbroich 13. Ce-ie, « 070/78B-e74 soseg^ AVTOMEHANIKA IN VOZNIKA. C ali E Kategrá. s p(^)f Azman. Klemen Až- DELO DOBI. NK delavec, ki ima vase- Ile do dela v mizarski delavnici. Mizarstvo Svetelj s.p.. Kranjska, c. 27, Serh čur. • 04/25-11-100. 04/25.11-260 OUO BON^N. <èce delo - lQ (etniceh. porokah in driMih prireditvah. «041/582-367, 041/596-27 7 soMse IŠĆEM DELO, kuhâje, číéče nje. lika- nje. •070/296-517 6Ó93S0 I^ĆEM DELO. č^ičenje. pos( )ravllenje na vašem domu, relacija Dupl je. Trtič, Qcriník. 8 031/227-726 iù9iri ONE MAN BAND, iáčedelo, iç iranfe,na obletnicah, zabavah, siivestro vanju, 9 04/25-21-498. 031/595-163 60M» TRI ALI DUO. za vse çeneracje. ohceti. obletnice, s p^ramom, ugo^ no. 8 Û40/8d0>ô19 30309' STORITVE NUDtM ALI ŽELITE NA NOVO POBARVATI FASADO, in lesen napuéč? Ugodno In hilrol Megamatrlx, d o. o.. Stareiove Kranj. « 041 /570-957 NAGROBNIKI IZDELAVA IN OBNOVA ZAHVALA Po napornem okrevanju nas je zapustil dragi Franc Rakovec p.d. Markov Franc Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem za vse obiske, darove, molitve ter izrečene besede. Posebna zahvaJa Senčurskemu župniku g. Cirilu isteniiu in g- kanoniku mons. Franciju Petriću za lep poslovilni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim lepa hvala. Ohranite ga v lepem spominu. Žaiuiotí! žena Ani. hči Mateia. ses^a Frandca Ljubezen. cUlo in ZAHVALA na m ostaja zdaj p razn ina in Vilika bůltíína. Ob boleti izgubi nale drage mame Ljudmile Lavtar iz Se C se iskreno zahvaljujemo dr. Branku Koširju in patronažni sestri Francki Bogataj za dolgoletno zdravljenje in nego na domu. gospodu župniku Damjanu Prošfu za obiske in pogrebno sveto maào ter dobrim sosfedom za nesebično pomoi. Hvala tudi pevcem za ganljivo petje, trobentaču in ge. Barbari Berce. Prav tako se zahvaljujemo vsem sorodnikom, bivšim sodelavcem, prijateljem in znancem, ki sle se v tako velikem Itevilu poslovili od naše mame ter nam izrekli besede tolažbe, darovali cvetje, sveče in denarne prispevke. Žalujoči: Mož Albin in ^oci z družinami V Selcih, septembra 2005 BEUENJE. stanovanj, hHro In kvalitetno. Nahlr^al Roman s.p,, Šorlljeva 19, 031/50S-168 M«379 SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter DELAMO 00 TEMEUEV DO STREHE, notrsffv o(Tie(i, acfeiptac«. orneb tesed, predelne s»ne, ur^sife n tehoarv 1er áí^-pe. Sytyqi Bene h ostal d.n.o.. Struievo 3a. IM, «041/561-83$ 8,0., Seničfto 7, Križe, tel,: 59.55- 170, 041/733-709: markize, tende. ro^, žaluizije, lamelne zaveae. pliae komam kJ 509203 matematika. f4zika. pomoč za vse šele in eniefl. ENAĆBA - IZOSRAŽE-VANJE, ResnlK s.p.. Milje 67, « 04/263-11-45. 041/S64-991 MMM IMAMO ZIDARSKO SKUPINO, delamo vsa zidarska dela In fasade ter notranje omete. ûradberiêStvo QasM in osiah. d.0.0.. Siruževo 3e. Kran|, • 041 /268^73 509?^3 I20EUVA PODSTREŠNIH STANOVANJ. predelnih sten. spuščenih stropov, sistem Knauf In Annsirong ter vgradnja sirešnih oken Velux. Andrej Tomfnc s.p.. Poljane 46. Poljane, 9 041/515-139 IZVAJAMO, sanacije dimnikov, vrtanje. zidava, montaža no^ti, poprala starih, nudimo dimne obloge, dimne Kape. Novak &Co. d.n.o., Uubitanska 89, DorrzaJe, 9 041/896-102 6094M KROVSKO KLEPARSKA. In tesarska dela. ban/an)e napoéiev. zidavs dimnk kov do 30.1. z 10% popustom. Adven-t«, d.0.0.. Tržaáka c 2. LJut)l>arka. Jan, « 031/408-930 »ooaei 00 TEMEUEV. do strehe, rx»anie vnete. tasade. ertapbrie. ikarps, ibivjsrm In irme đidrišč. z ^ošim al raàm lom. SGP eytyqi skala, d.n.o.. SVuzevo 3s, KiSTj. « 041/222-741 SUKOPLESKARSKA DELA. Utar^ notranji pwšin, bel}eo)e. banonie napuè-Ć9V in fasad... Pshiec tvsn a.p.. ^Kbrezje 179, Naklo. « 03l/3^&09 sola LOQIKE, gično razmišljanje Info: ENAĆ8A tZO nik s.p.. Milje 57. 041 /564-991 vcence. Lo ie kiluč do uspeha, BRAZEVAfiJE. Res- 04/253-11-45. 506911 TESKJENJE OKEN IN VRAT. uvožena tesnila do 30 % prihranka pri OQr^ vanju. Prepiha irt pr^u nI večf Zmenjen hrup. 10 let garancite, GE & MA. d.Q,o.. Ekslerjeva 6, Kamnik, w 01/83-15-057.041/694-329 WMis UREDITEV VASE OKOLICE DOMA. In podbvnlh objektov, tlakov^ýe h^an^ lizacije in druga çradberkâ dela. konv pietna priprava za astamran/e. posiavi- Tev nïbnikûv In lamel. prtUiuček hldni kanalizaciji, izkop sreznlc In oohlkovaK nlc. usluge z mehansacijo, roćni izK^ pl, njienfe In odvod ROS - Gradbeništvo. Senad Duraković s.p., Hraatje 031/218-329 STALNA AU 06ĆASNA POMOĆ, prf osnovTK^iekih predmetih; ućenje en- gleéčine, neméčine. franco&ćJne; prevajanje. Mentor. Mirjana TrtMĆ s.p..Ža- nova 34. Krani. « 070/605-576 ZMCUUČNA DELA SLOĐOM, stene, ^pt. Knauf. Armalrorvg, Bd. podstreh, adao. stanovanj, pleskarska de4a, lami- nati. okna. vrata. str. okna. Marf^bć S^aAo s.p., Suika c. 28. Š. Loka. 04/515-22«38. 041/006-751 PODIRANJE. In obrezovanje okrasnih in sadnih dreves 2 odvozom podnega In oDrezane^ materi^. Vincencij âu- bic s.p.. Zg. Bitnje 14. Žabnica. 8 051/413-373 PREVZAMEM, vsa gradbena dela z materialom ali brez. GIB, d.o,o., T. OdroveS. Krani, « 031/425-610 PROMET, d.0.0.. Cesta talcev 39, Kranj, nudi celostne reittve a področja računovodstva m ftnanc: Infor reÂJfve. vodenje račtjnovodstva, storitve zračil na plač. svetovanje pn poslovanju, 9 aOAftSTVO. -WWVSTVO-FASADER-STVO . PVC OKNA • ADAPTACIJE KO PALNIC. MONTAŽA VID, d.0.0,. C. talcev 6. Dorréale. • 031/811-263 »ou» 2ALUZUE, lamelne In panelne zav^ se. roloje In &cr9«n senčila kzdaian>o In montiramo. Rono senčila, d.0.0., Mav- sar^eva c. 46. Notranje Gorica. M 01/365-12-47,041/334-247 s«?» IŽČBM V KRANJU, ièôemo d-umo varstvo na domu za rahlo dementno mamo. 04/204-17.17 ZA»1BMI STIKI POMLADNI VETER, vabimo dekleta m goBpe, Ki 9i telijo spoznati noveça men skega za zvezo aH občasno, da pokličejo od 15. uro dalje ali piiite SMS, Poskusite, Imamo uspehi. 9 031/612-541 Si TUOt TI OSAMUENA. in si želié uajn«9a prjateljswa» apo^rtati t9 že moèU star 47 let 187/90, 041/869-506 iOUi? ZDRAV UPOKOJENEC, voznik, žel spoznat' enako sorodno duéo za lepo jesen žMienja. • 041/602-395 5oeu8 ŽENITMA POSREDOVALNICA ZAUPANJE. posreduje za poitene zveze, za vse starosta po vse) SLO. Mnogo se jih je že spoznalo, naj ae Vas ée večl. 031 /505-406 RAZNO 6 METROV, dolgo leseno lestev, ak^ rU nova. •031/352-417 viam IZOBRAŽEVANJE pusna šou in Sola kitare, za vse stan>3)il Bdiol 316. 9 041/620-4S5. WMMv.sludlolango.com »oeus domačo, spředeno volno. 04/594-90-41 nov kontejner, za smeli, 240 cinkani. • 04/23-25-426 «mus ZAHVALA V 39. letu je sklenila svojo življenjsko pot nala draga mama, stara mama. sestza. teta Ivana Korošec i2 Brítoía Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sotalje. darovali cvetje in sve^e. Posebej hvala g, župniku za lep pogrebni obred, pogrebni službi NavČek za pogrebne storitve in pevcem. Vsem imenovanim in neimenovanim le enkiat jiskřena hvala. VSI NJENI Bntof, Predoslfe, Kokra, 7. septembra 2005 V SPOMIN V naiih srcih (i napr^ živii, zato pot nas vodi tja. kjer v tišini $pi$. Kc tvoji zaželimo si bližine, gremo tja v miren kraj tifine. Tam srce « tiho zjoče, $aj verjeti da, Ivan, med nami te več ni. Tam lu^ka ljubezni vedn^ gori in tvoj nasmeh med nami živi. 28. septem^ 2005 je minilo petnajst let odkar je zatisni! oâ naš dragi Ivan Močnik roj. >957, iz Kranja» Cesta na Klanec 5 Vsem. ki se ga spominjate, postojte ob njegovem preranem grobu in mu přižijte s^kíb. isl^ena hvala. Žalujoči vsi njegovi Kranj, septembra 2005 28 info^B-g^ssi GORENJSKI GLAS petek, 30. septembra 2005 Anketa Ne verjamemo več obljubam Boítian Bogata í O izgradnji ŠkofjeEoŠke obvoznice se govori in ptše že približno 40 let. Pred kratkim je minister za promet mag. Janez Božič obljubil, da se bo gradnja začela leta 2007. fotûr Krvfii Marjan U ran jek, Seka: "Verjamem. Ministra poznam in vem, da drži besedo. Obvoznica pa je sicer zelo potrebna. Vem, da že dolgo načrtujejo." Hasiba Tahirović, Škof|a Loka: "Ne verjamem. Izgradnja se vleče že leta, To so samo obljube, obvoznice pa ni. Nastajajo zastoji, preveč je tovornjakov. Niti kosila ne moreJ pojesti v miru," Irena Telban, Skofja Loka: "Ne vem, kako bo. Povsod slišimo veliko obljub, ie uresniči. Ob- malo pa se voznico zelo potrebujemo, že včeraj bi bilo prepozno. Šele po izgradnji bo mesto lahko zaživelo. " Nina Albreht, Zminec: "Mene ta tema vedno raz- Bojan Trampuš, Poljane: * "V gradnjo leta 2007 ne ver* • jamem, saj obljub nihče več • jezi. Jezijo me predvsem ne jemlje resno, še najmanj • tovornjaki, ki jih je preveč na pa prebivalci Sp. trga. Nave- 1 poti v Loko, zato upam, da ličani so vsakdanjega goste- 1 bo obvoznica zgrajena še ga prometa, mi pa zaviranja • pred mojo selitvijo drugam. razvoja turizma in še če$a. " • Zaradi obvoznice, seveda." Vsi dobijo sobo v "študentu II v kranjskem študentskem domu imajo študentje na voljo 334 ležišč. Ustrežejo lahko vsem prosilcem. Mathia Rant Kranj • Medtem ko se v prestolnici in drugih univerzitetnih mestih bije pravi boj za Študentske postelje, študenti v Kranju nimajo težav pri iskanju sob. V študentskem domu imajo na voljo 514 postelj» še dvajset dodatnih jim je na voljo v dijaškem domu. Po besedah vodje Študentske pisarne v Dijaškem in študentskem domu Kranj Brede furančič lahko ustrežejo prav vsem študentom, ki izpolnjujejo pogoje za subvencionirano bivanje. "Studentski dom v glavnem vsako leto zapolnimo. Če ostanejo proste postelje, pa jih potem po ekonomski ceni ponudimo študentom brez statusa." Na novo se bo letos v študentski dom v Kranju vseli- Kranjski študentski dom lahko sprejme 354 študentov. / f»e»c CMud lo okrog sto študentov. "Pri nas so nastanjeni študenti, jo tudi nekateri študenti iz skem delu, v starem delu poudarili, da sicer veljajo ki obiskujejo fakulteto za Ljubljana recimo, ki pa niso doma pâ ie čena še tri tisoč enaka pravila tako za štu- organizacijske vede ali so upravičeni do subvencije, tolarjev nižja. Ekonomska dente, ki zaprosijo za sub-vpisani v novi višješolski saj je do Ljubljane manj kot cena sicer znaša od 23 do 25 vencionirano bivanje v jav-program mehatronike v teh- 25 kilometrov. " Na sprejem tisoč tolarjev. nem študentskem domu niškem šolskem centru. Ra- v študentski dom poleg od- Glede na to, da v kranj- kot za biv^je pri zasebni- zen tega pokrivamo še Bled, daljenosti kraja bivanja vpli» skem študentskem domu kih. Razen tega, še dodaja- in sicer pri nas bivajo Štu- va §e študijski uspeh in pre- lahko ustrežejo vsem prosil- jo pri ministrstvu, na Go- dentje višje gostinske Šole," moženjsko stanje prosilca, cem, na Gorenjskem tudi renjskem noben študent je razložila Breda Jurančič. Vsi, ki so upravičeni do sub- letos niso razpisali prostih ne plačuje najemnine po Največ Študentov prihaja iz Velenja, Murske Sobote. vencije, za sobo v kranjskem študentskem domu mest za subvendoniiano bi- ekonomski ceni, sai so vanje pri zasebnikih. Pri mi- Idrije in Cerknega. "Za sobo odštejejo okrog 18 tisoč to- nistrstvu za visoko šolstvo. ugodili vsem, ki so zaprosili za subvencionirano biva- V našem domu se poteguje- lariev na mesec v apartmaj- znarwst in tehnologijo so nje vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo spremenljivo oblačno, popoldne je možna kakšna kratkotrajna ploha, jutri bo zjutraj megla, čez óAn bo sončno. V nedeljo zjutraj bo Še sončno, čez dan se bo pooblačilo. Zapihal bo jugozahodni veter. Agei^c^i RS u efcûlje. z» M 2022 (05 i) M3âiuue«u <04) 2B12- <04) 2012- nrtrmm (lomrni HimmK E r>o4to rfttf loKranlAr runi« si wwvtf. r Adlo«kra it mi80u posLusnnfl Rmtsim POSTRJA m coREnjsKEmy PRILOGA GORENJSKEGA GLASA 02 PETEK 30,9,2005 G L SB/ Spoznali smo jo v Bitki talentov pri Mariu, srca občinstva je osvojila tudi v družbi Yuhubande na Slovenski popevki. J3 Alenka Brun atja je na prireditvah nastopala kot solistka in velikokrat naglas razmišljala o skupini. Nedavno smo io videli v zmagovalni kombinaciji z gorenjsko Yuhubando. ki je na Slovenski popevki osvojila srca občinstva s pesmijo "Ce je to slovo'. Zda[ je prijel Čas, da se slovenskemu občinstvu premi» emo predstavi tudi mlada in sveža rockovska zasedba z imenom OSpot, pri kateri je glavna pevka prav Katja Koren. Skupino sestavljajo §e Marin Šikllč (solo kitara}. Boštjan Lavrič (ritem kitara). Damijan Cigler (klaviature). Iztok Novak (bas kitara) in C-s|>ot s Katjo Koren v ospredju, z^«» Mitja Ritlop (bobni). Nastanek skupine sodi že v leto so posneli skladbo "V bar- pa poimenovali Momentico. stopati šele letos, ko so tudi iOOJ, ko SO Se po nekaj letih vah" 2â mladinski c^lovečer- Zaradi snemanja skladbe "V ime 2a skupino spremenili v igranja v drugih glasbenih ni film "iC-.^j ". Pri snema- barvah" je bilo njihovo prvo G-spot V teh dneh po radij-skupinah našli Iztok, Mitja, nju je prvič sodeloval tudi občinstvo kar iz vrst gledal- skih postajah že vrtijo njihov Marin in Boštjan, z močno Damijan, Katjo so opazili v cev filma. Odzivi so faili odlič- prvi singl ''Dodatek sreče", ki željo po ustvarjanju in igra- oddaji Spet doma in jo pova- ni in člani benda ustvarjajo po ocenah glasbenih kritikov nju. V začetku lanskega leta bili k sodelovanju, skupino naprej. V živo so začeli na- lahko postane hit Minulo nedeljo je na Starem vrhu nad Škofjo Loko potekal drugi Rovtarski bal. Prireditev je bila še bolje obiskana kot lanska. Ji ž? Ana Hartman v dopoldanskih urah, končala pa v večernih, so pope-striU ansambel Suha špaga, ruštvo staro- Stane Vidmar, Harmoni- dobrih smu- karji, Ferme, Piano, Kočarjev Rovtarji man in ViJctor I2 Predmeje, iz škofje Loke ansambel Krila in plesno- je poskrbelo, da je bil letošnji Rovtarskj bal še bolje obiskan kol lansid, "Bilo je navijaška skupina SMART-ice. Obiskovalci so se lahko nasmejali zabavnim družabnim igram, kot so mer- super, nepozabno smo se ienje višine pršuta, pikado imeli. Že lani smo privabili v kravjo zadnjico in druge skoraj tisoč obiskovalcev, zabavne igrice smučarjev letos pa jih je na Stari vrh po starem. Za večino je bila prišlo še enkrat toliko," je najbolj atraktivna kravja rubil zadovolien predsednik leta. "Na travnati površini Rovtarjev Brane Tavčar in je bila šahovnica. Posamez-dodal: "Vidi se, da ie zani- ne parcele so pokupili obis- smo se smejali Kravji vse pogosteje pa tekmujejo manje veliko in da smo s kovale:. Na šahovnico smo bal je bila tudi ena izmed tudi v tujini, predvsem v svojimi nastopi in dejav- spustili kravo in čakali, na redkih veselic brez Če va pč i- Nemčiji in Avstriji. Izkupi- nosťmi navdušili veliko lju- katero parcelo se bo podela- Čev, stregli so pristno do- ček prireditve bodo tako kot di." la. Lastnik tiste parcele je maČo hrano iz kotličkov, lani namenili za pokrivanje Namen rovtarskega bala dobil denarno nagrado," je domač kruh. vino, jabolč- stroškov Športnega udej- ostaja isti; druženje staro- povedal Tavčar in nadalje- nik. stvovanja, še zlasti prevo- dobnih smučarjev in ljubi- val: "Vse bi bilo super, a Rovtarji se udeležujejo zov. "Naša naloga je. da teljev tovrstnega smučanja, nam io je zagodla krava, ki številnih tekmovanj v staro« ohranjamo kulturno dediš Prireditev, ki se je začela že je skočila čez ograjo. Kako dobnem smučanju doma, Čino," se strinjajo Rovtarji. V Žeronski koreti Avtor številnih znanih pesmi, ki so se zasidrale v spomin slovenskih poslušalcev, Aleksander Meiek je ob 30. obletnici njegove najbolj 2nane pesmi S;Va pot posnel novi album Žeronska koreta. Plošča je mejnik v njegovem ustvarjanju, hkrati pa tudi posebnost na širši slovenski glasbeni sceni. Čeprav se na prvi vtis zdi, da je v besedilih Gorenjsko tokrat omejil na kraje svojega otroštva, Žirovnico, Moste, Rodine, Breznico, Doslovče, Vrbopa je plošča bolj gorenjska kot kdajkoli, saj besedila (tudi v narečju) v mnogočem izražajo tudi pridnega, poštenega na svojo zemljo vezanega gorenjskega Človeka. Hkrati je album konceptualno zasnovan tako, da črpa iz zakladnice sbverrskega narodnega In kulturnega izročila. Posebnost Žeronike konte je tudi, da v drugem delu zgoščen* ke vsa besedila interpretirajo slovenski dramski igralci Milena Zupančič, Pavle Ravnohrib, Sabina Kogovšek, Andrej Nahtigal ter Tomaž Majerhold. I. K. v 1 I i "žeronšKa Korexa" Sodobna interpretacija ljudskega ÍB kuhumega izročUa vasi pod Stolom. Aleksander M ežek t glasbeniki Hiša / Tratamora Slovenija ia dramskimi igralci Milena Zupančič / Sabina Kogovdek Pa^e Ravnohrib / Andrej Nahtigal 'SvójeiTstmmtjnikoUvsajx^tma med Utíkovimi albuird, hJcnti pa je posAruut tudi M Hréi siovmtki giotbtni tcfnL'. tftdejt hihiè schol te (b3rv slo^vmii«) orad. M* I fear irtuU. hirimaipn^ Uv COenoidd dM > • Cefu3 ? oddelka A MroCnio^ poàjUj^GcttnfÊkï^M mzmoví % ▼ Krin^tfvvvkdflomikod^sdois UJX âli po Máli • ûlfttilom po pow^. Gorenjski Gas PfTEK 30.9.2005 03 TELEVIZIJ/ V sredo naključnim mimoidočim v središču prestolnice ni bilo nič jasno. Oblečena v smučarska oblačita in s smučmi na ramenih sta Taiji in Nataša iskala smučarsko progo. OEt' Dominik Frelih aiji Tokuhisd in smučarska tekači' ca Nataša Lačen sta morala odigrati to predstavo, ker sta izgubila stavo z Ano BeŠter in Renejem Mlekužem. Gre za oddajo Avantura, ki se enkrat na mesec vrti na TV Pika. Tokrat sta poraženca zadnjega športnega dvoboja po ljubljanskih ulicah v smučarski opremi iskala Ljubljanski grad. kjer naj bi bila smučarska prc^a, na katero gresta tekmovat. To je bilo sredi jasnega jesenskega popoldneva videti precej Čudno. Junaka sta se oblekla v bližini Drame. Nataša je imela kar Renejevo smučarsko ot>-ieko, Taijiju pa jo je posodil Jure Košir. Nataša je kmalu smučarska proga, so bili nji- zdrav: "F., ofîl" Potem pa so no vzela kot zgodbo, ki se jo ugotovila» da je smučarski hovi pogledi Jc bolj nejever« zagledale kamero in je bilo da povedati na katerikoli na- kombinezon zelo topla zade- nI Veliko je bilo vprašanj, slišati: "O f.., ooo f..î" Zani- čin^ Prava avantura. Produ-va. kar v sončnem vremenu ali gre za skrito kamero, mivo je bilo, da so jima ne- centka Nataša Bešter je po» pomeni vroče. 2 nekaj kilo- "Ne, gospa, m skrita kame- kateri ljudje prav zavzeto vedala, da bo oddaja na spo- grami opreme pa temperatura še naraste. ra, saj jo vidite." Junaka sta razlagali, kje je grad. Kot da redu konec oktobra. Pol od-se nič hudega sluteč pribli- ne bi šlo za Štos. Snemanje daje bo stava, pol oddaje pa Ljudje so ju pogledovali, žaJa trem najstnicam, ki so je bilo sproščeno in nič živč- bodo posneli naslednji teko pa sta jih še spraševala, v parku sedele na klopcah in no. Ekipa se je zabavala in den v Bovcu, ko bodo skaka-kje je pot na grad, kjer je takoj dobila prijazen po- vse skupaj zelo improvizira- li s padali. Avtor: Ielko Pfternelj K/i/ NA A/OZ FA i/ zotu ! éf /ve ÇM^ ř^A TAK^ ? PA/^^ A/ TA^A . A/i' se M fiAZf^' tA7 t>A/f A/f^f /JA />/^ee>A ZAME TA- /tA.PO^t* Ansambel VandrovcI v VIktorijini družbi Nedeljski večeri na Deželni televiziji Loka zopet minevajo v znamenju razvedrilne oddaje, namenjene ljubiteljem narod-nozabavne glasbe, Hej, ustavi konje. Voditeljica Viktorija Petek je v njej gostila že kar nekaj znanih pevcev, ansamblov, instrumenta listov, oddaja pa je prepletena tudi s humorjem. To nedeljo pa bo v njeni družbi dolenjsko-Štajers-kl ansambel VandrovcI. Da so fantje odlični» dokazuje tudi to, da 50 v pičlih sedmih mesecih dobili sedem prestižnih nagrad na največjih festivalih in da so prejeli srebrnega slavčka na glasovanju za najbolj priljubljen na* rodnozabavni ansambel. Letos so izdali svojo pv/o zgoš* čenko z naslovom Naše prvo va nd ran je, na kateri je deset novih skladb, ki se strmo vzpenjajo in osvajajo vrho' ve slovenskih lestvic. Vandrovce druži prijateljstvo in ve» selje do glasbe, ki se ji popolnoma predajajo. V vsaki oddaji se lahko aktivno vključijo tudi gledalci ter se pogovarjajo z gosti in voditeljico Viktorijo, si i2berejo glasbeno željo in dobijo kakšno zanimivo nagrado. A. H. ODI gledali so in ocenili MfTjA OkORN, REŽISSR Vzemi ati pusti (Pop TV) Plus: Edini plus je voditelj Bojan čmeržíč. Vidi se, da se trudi in je dokaj v redu. Minus: Očitno na Popu podcenjujejo slovensko publiko. Toliko reklame za prazen nič. Oddajo sem gledaf samo enkrat in prepričan sem. da je bilo to zadnjič- 2345 -M.___^ Ta oglas ja nameni^^n v»em Ijubřt^lem Honda) bomo mzydfab ^ ir. v-^è^j HQ/xld. OMćteftfkS v spicnu in bosB (utf-cK*n ^. ^ Hoodrne^ twîca.' mlořmpcynat?^ CC^I 31 03 Avtdpfodaia Ln mvis How Sroiko s.p. Britof 173,4000 Kranj TCQ UNn'ECH Ltivol tf.o.o Vinoarje 2 4220 Škofe Loka LTH Smo kakovosten In uspešen proizvajalec tlačnih orodij In ulitkov iz magnezijevih In aluminijevih zlitin za avtomobilsko industrijo \n hkrati eno od najhitreje rastočih industrijskih podjetij v Sloveniji. Zâradi povečanja novih projektov vabimo k sodelovanju diplomante (M/Ž) visoke aH univerzitetne smeri stroinistva za področje projektnega vode nia dobrn organizacijske sposobnosti sa/no^niciativnost. komunikativnost, fleksibilnost delovne izkušnjevorodjarstvu ali livarstvu (zaželeno, ni pa pogoj) znanje vsaj enega svetovnega jezika (angleščina, nemšćina) obvladovanje operacijskih sistemov WINDOWS (MS Office in MS Project) nudimo: prijetno delovno c^lje možnost osebnega in strokovnega razvoja dinamično timsko delo Oblike zaposlitve urejamo individualno. ^ožn^e z dok^ill poijjite na nastov! TCQ UNn^CH Uh-ol cJ.o.o., Vincarje 2. 4220 Škofja Loka PETEK 30.9.2005 POP KULTUR/ 'Hempi' bo po$tal očka s Eden najboljših slovenskih kolesarjev, Andrej Hauptman, trenutno še Član italijanske ekipe Passa Bortolo, bo sredi januarja "Mecenov, ki bi podpirali filmske ustvarjalce ÎZ čistega prestiža, pri nas ni," pravi Andrej Štritof. prvi^ postal očka. Dobitnika ^ro-naste medalje na SP leta 2001. kar mu le takrat prineslo tudi na- il. Dominik Freliii ZÍV športnika leta, je ob prihodu z letošnjega zanj ne tako uspešnega svetovnega prvenstva, ki je potekalo v Madridu, na Brniku z zaobljenim trebuščkom pričakala njegova Teja Novak, Kranjčanka, ki z Andrejem že nekaj časa ž(vi v Radomljah. Srečna Teja in Andrej se nameravata tudi poročiti. Mi B. Nastop skupine Funtango gačna mentaliteta. Ce neko- filmu Kruh in mleko, ki je ga podpreš, to nekaj pome- dobil kar nekaj nagrad. "Bil adar slišimo be- ni. Preko tega si ustvarjaš je skromen film, ki je dal iz- sedo producenť, iinidž, " meni Andrej. Tako jemne rezultate/'komentira ponavadi nihče filma v Sloveniji brez pod- Andrej. V filmu Delo osvo- zares ne ve, kaj to pore Filmskega sklada sko- baja je imel stransko vlogo, pomeni- V tujini raj ne moreš narediti, v ki- "Bil sem ljubimec Petrove je to nekdo, ki investira svo) nodvotânâh zahtevajo tudi žene..Čisto majhna vloga, denar v neki glasbeni ali povečavo, ki pa je zelo dra- bolj naključje, saj nimam ig- filmski projekt. Pri nas pa ga. "Ker se je tehnika po- ralskih ambicij." Šoli za pro- V dvorani gledališča Toneta Čufarja Jesenice bo jutri, z to pomeni, da producent enostavila, gremo v smer, ducente sU v Beogradu in v začetkom ob ig.30, Večer glasbe Astorja Piarzole • Tango Nuevo, plesa ter avtorske glasbene skupine Funtango. člani skupine so Marko Hatlak s harmoniko, Bojan Cvetrežnik igra na violino, Neža Buh na klavir, Andrej Pekarovič na kitaro In Piero Malkoč na kontrabas. Gostja bo pevka Polona Udovič. S. K. Carnium z mladimi talenti Komorni orkester Carnium pod vodstvom Petra Škrjan-ca za uvod v letošnjo sezono pripravlja koncert z naslovom Carnium predstoi^ljo mlade talente. Danes zvečer ob 19. url se bodo v avli Mestne občine Kranj kot solisti predstavili mladi glasbeniki, kr so s svojim talentom Že opozorili nase. Svoj prvi nastop 2 orkestrom bodo imeli Elvi Rwankuba {kitara}, Maruša Bogataj (violončelo), Ma^ai B^taj (violina), Andrej Kopač (violina), Jure Bolka (bariton) in Vid Ušeničnik (vibrafon). Na programu bodo deia A. Vlvaldija, J. C Bacha in W. A, Mozarta. I. K. zbira denar in v veČini pri- ko bi se filmi lahko predva- Pragi, čeprav si je Andrej iz- merov ne zalaga svojih jali kar iz diskov. S tem kušnje nabiral pri znanem sredstev, morda le pri neka- bodo imele odprto pot niz« producentu Raku Maliču, ki terih nizkocenovnih pro- kocenovne produkcije. V sodeluje s skupino Bjelo dukcijah. Producent Andrej Koloseju Že imajo tak pro- Dugme. "V tem poslu je pri štrito f pra vi: "Moraš biti do- jektor, čeprav je veČina nas malo prostora, Id se naj- ber upravitelj z denarjem. ustvarjalcev bolj ambicioz- večkrat konča pri televiziji. Ponavadi državnim. V pro- na, kar je 2a film dobro. kar pa ni posebno ambicioz- možnosti, da bi slovenski jekt si vpleten ves Čas, po- Andrej je sodeloval pri no." O tem, zakaj v Sloveni- film kaj dosti tržili. So neke magaS tudi pri realizaciji." mnogih projektih, filmskih ji nismo sposobni na leto ideje za zasebne iniciative. Mecenov, ki bi podpirali umernike iz čistega presti- in glasbenih, eden bolj odmevnih v osemdesetih letih posneti več kot tri do pet fil- ampak bo treba še nekaj mov, Andrej pravi: "Vsi se časa, da se začne dogajati," Ža, pri nas ni, na območju je bil projekt Videoseks, na ukvarjamo s tem, da poveča- pravi Andrej- Slovenski film bivše Jugoslavije pa je prak- Hrvaškem je delal s skupino mo produkcijo. Država je le- je na zunaj kar dobro opasa drugačna. "Tam je dru- Laufer. Sodeloval je tudi pri toscelo povečala sredstva za žen, težava jele, da je nado- Naj Igralec: Peter Musevski Naj igralka: Aleksandra Balmazovič Naj ^asbenlk: D] Umek, ker v tem trenutku narekuje tempo tovrstne glasbe po svetu. 150 milijonov. To pomeni, da bo kak film več. Novi mi- mačem terenu negledljiv. "Režiserji bi film morali vr- nister je obljubil povečanje niti občinstvu. Občinstvo je sredstev za produkcijo slo- zainteresirano. Izbor pa je venskih filmov." Kaj pa pri- tak, kakršen pač je," je kriti- vatna sredstva.^ " Zaenkrat ni čen Andrej. Î i s C^^CttlRNO DPIMSTVO UL€NIUM pl««nt tkupina tím «ideži mm firibnr« mau ^•nmlK t^ai» keo«C| ho» KovMiCi Im Hkar^ b*no novak mcNiUc« «na romttw ro2m»f% IM «troj liorwçriifip. %aàm ioniati drvmiitur^Ua: mat^ kojfavi çlaata: primei ronkoi koetumeyeflia; «cltta óvttt vktoo: deni» looear plesno-gledališka predstava presemovo gledališče kranj» 3« oktober, ob 19. uri Goren|skii B«mlui y zelolbpa zjKD Gorenjski G!as Dominik Frelth he Bitch Boys, Tube Stone, Eight Bomb, The Bananas in The Matching Suits so glasberiiki, ki igrajo surf glasbo, kj je stara več kot pol stoletja. "V svetu prihaja do ene velike vrnitve starega, v ZDA je ta glasba že precej uveljavljena," pravita Darijan Matching Suits v akciji. Kru Se vac, predsednik dru- AVO libryh . Kat4nr>a Boiniaíi Štva Izbruh, ki je letos v Kra nju organiziral prvi sloven okrog 70 let in je legenda surf kitare. Vse kitarske le- 'rožami* na glavi, ampak to ni predispozicija surfa. Sur- ski festival surfglasbe. in To- gende so se učUe pri njem, fer je normalen človek, ki maž Hvastnik iz skupine Tu- tudi Bob Marley," sta razloži- uživa v instrumentalni glas-beStone. Velik premik je na- la sc^ovomika. Kako bi opi- bi. V surf vodah je tudi veliko redil Quentin Tarantino s fil- sala tipičnega surferja? "Naj- metalcev, saj gre za zelo teh-mom Sund- Tarantino je ve- več se istovetijo z rockabily- nično glasbo, ki zahteva lik fan Big Daila,ki je Se ved- em. Morda imafo bse z ba- ko spretnosti na kitari," prano aktiven, čeprav je star že nanami' ali pa take z vita Darijan in Tomaž. v •• . - Ugodnosti ^^ zo bfoíw in noroinike (o^opiiff Corf.njski giût Prodaja vstopnic, knjig in dari v ùdiklku ra naročnine in mdte o^dse. rui Zoi\o M J v K/unju. iaUo poUf^ u rcjunja noroCninc. malih o^luiov, nukupa imopim in prilog Napoi/ff kupujeta tudi razliàni vstopnic«, tr^igt. àvdfihic m darila. Oíiííelti, jc odprt viok ddovnik ódj.dú k. ure. TiHe/bn: 04/201 a2 41 > • SVILANITOVA BRISAČA Corenjski gias kopoira brisalo OS a '40 wta, 100 % bomboi CtNA: 2.900 SI1. ZA NAKOČNIKC. 2 SOO $11 GC Ntro^iki Corenjsk^a gla$a potujejo « turistično ^genť^jo llnét cx^jí * pn Itsinih tnr^lmtjth a|«rKij« Linds m pri dnigth arjnfni.)|ih PETEK 30.9.2005 05 NOMINATOR ,6j CORAZD ŠiNIK Ce bi bili tabloîdne sorte. smo slišali kar v glasbi. Iz pe- zinaj, so predstavili domisel- Fon. "Poglej ga,..," in že je bil se zdaj hvalil z "ekskliizivo" kla do raja je zapel Jan Ple&te- no in zdaj že uspelo zgodbo pri Ani na "šlantu" sam koro- ali pa s "tokrat le" v Nomina- n\àk. "Saj kot bi igral na lo. "Bio Alpe Adria fesT» ški deželni glavar Jôra Hakier, torju. Da uspe eno m drugo, doma, skoraj se vsi pozna- sejmu certifidrane biološke jeansii iji srajci, simpatiáio je potrebno obilo obojestian- mo,../|e nasmejal povabljene ponudbe. Dober tek in na zgovoren. P^^'znam Bohinj, ske korektnosti. Tudi tokrat |an Ptetenjak. Pesem Ljubica zdravje nam je voščil dr. St^ sem bil že večkrat pri vas. Ima« Do vseh, ki so sestavili norru- je orosila očke nekaj damam, fan Mrkač, zamejski Slovenec te dobre postrvi, no, kako se nirani"aurevoirparty'.poslo- krajSi, prijateljski "unplaged" iz ŽelezDie Kaple, šef pro jckta: imenuje že gostilna,..." sta vilno zabavo Juliena Coustau- koncert pa se je končal s pri- "Bilo bi smiselno združiti to z Ano nemSko komunikativ-rya, odhajajočega direktorja srčnim objemom ponosnega bioregijo, povezati naŠ Bio na. Če bi Anin Šef slišal, kako V^. Francoz, še bolj natanČ- očka luliena s hčerko Eleno v Emte, italijanski Aprobio, vaS temeljito je Haiderju představeno KorziČan Julien Cousiaury naročju. Veliko zanimivih po- Biodar in mednarodni Deme- la projekt, bi zagotovo dobila je k nam prišel združevat delo vabljenih je sestavilo lep spo- ter. Hkrati pa še tri različne denarno nagrado. Ana Fon je leta zooi. Kako uspešna je minski album. Med poslovno kulture, slovansko, roinansko končala visoko turistićno šolo v Vegiria zgodba, se najbolj vidi korektive se je na prvo mesto in gennansko," je strokovno Beljaku in ob znanju ji zagoto-po imeniku vsakega mobilca, vpisal Skof^eločan, "ex" zuna- povzel cilje sejma Alpe Adria, vo pomaga tudi nemški jezik. Elena, Julien Coustaurv in Jan Píestenjak Aci Urbajs Jdrg Haider Id zagotovo premore več 041 nji minister Zoran Thaler, ki se predstavlja v zanimivem in 040 kot Vegine 070. Če predsednik uprave konku- trojezičnem katalogu. Ob šti- ima pri tem še kaj država, bo renčnega Simobila. Razdrli rih Italijanih in 32 Avstrijcih so slej ko prej povedalo sodišče smo nekaj krepkih, se nasme- se predstavili tiidi Štirje Sloven- in odgovorilo na odškodnin- jali dariJu v Mobitelovi vrečki ci. Ad Urbajs iz Šentjurja z skih 49 milijard. No ja, Julien in na koncu slišali lulienovo ekološkim vinom, tó nosi sve- odhaja na karibski Haiti v slovensko álovo: "Se slišimo, tovno znamko Demeter, in družbo G>mcel. Zato "au re- se vidimo,...au revuar". Julien JožeRepovliz Šentjanža z bio- voir party" za poslovne part- Cousiaury proti Karibom, Jan loškim sadjarstvom 1er jabolč- nerje in prijatelje. V zavetju v Beograd snemat spot za nikom iz integriranih sort Go- Krpanovega gostinskega vrta song Barka iz perja. Da pa živ- stišče Krištof je zastopal To- je bilo čustveno, sem in tja ljenje ni iz perja, bo Jan po- maž BoDca, kî je predstavljal solzno, prijetno in nasmeja- skušal prek sodnega mlina njihovo bio in vegansko po- no. Ob regionalnem direktorju korporacije WW1 R^erju Blohi se nam je predstavil na- dopovedati tabloidiiiku Direkt. Srečno obema. nudbo ter vabil na i. Alpe Adria bio meni v Predoslie pri Družina KriŠelj Da je življenje lahko še lep- Krajiju. Z biološkim certifika- slednik Jdiena Coustaurya Še, če je "bio", ve vse več ljudi. tompajehotelZIaton^izBo- Steven Fast, Da gre življenje V obe smeri potrošništva. V liinja predstavljala simpatična svojo, včasih tudi čudno pol, Celovcu, kjer se šopiri mestni Leščanka, vodja prodaje Ana Zelo simpatično. Naj jim "bio II v Bohinju uspe. Popularni Haider je pri Ani z veseljem nazdravil. Še toliko bolj, saj je tisto soboto dal omožiti hčer Ul- rike Italijanu Paulu. Skoraj Alpe Adria svatba je bila v graščini ob Osojskem jezeru (Ossi-achersee). Pred dnevi pa smo Pri Krištofu z družino Bolkâ okušali napovedani i. trideželni bio Catp« «», KnMe «JL tke^i lok« Zoran Thaler In julien âtefan Mrkač Ana Fon Vi no.s spletna vinska trgovina Tomaž Rutar, Krištof In Tomaž Bolka meni. Avstrijskim Štajercem ško pridelan refošk Borisa bi Korošcem so delali dnižbo Frasa iz Ankararia. Hotema- še italijanski Furiani in ob slo- ški "kmet" Primož Krlšel), venskih bio pridelkih je nastal dipl. ijig, perm. cult., iz kme- zanimiv jedilnik. Goveja žolča tije Pr' Šuštanu, je pridelal 2 zelenjavo in bučnim oljem bio ajdo in vzredil jagnje, ki je bij Štajerski krožnik, zaâ- je šlo v lonec. In prav ûiio je njen z belim burgimdcem. bilo vided Primoža ob ženi Furlani so daii okušat frico in Polonci, 5-lelni TmJcari in 8- polento» 5taro furiansko do- letni Ajdi. Skupni ekološki mačo jed, le vino je v razvaje- nastop podpredsednika Pri- nih ustih "škripalo". Bolkovi moža KriŠlja in predsednika in njihov kuhar Tomaž Rutar združenja eko kmetov Slove- nije Borisa Frasa. Pogovor o vinu, ekologiji, bio dijiamlki so skuhali domaČo jagnječjo obaro z ajdovimi žgancL )ed večera, ob katero je Sel biolo- je prekinila lepa KoroŠica Al- mud Knaller iz penziona Gralhof ob Belem jezeru (Weissensee), ki je ob spremstvu Urbajsovega chardpn-nayja postregla odlično ledeno pogačo. Je moral biti navdušen še lože Repovž, čeprav je imel ženo ob sebi. Dunajska produkcijska tv ekipa, ki bo Krištofov večer predstavila nemško govorečemu občinstvu, je spremenila gostišče v studio. Doživeto. Nova gastro-enološka izkušnja, navkljub "greznič-nemu" vinu. Naj bo vreme, jože Repovž, Almud Knaller trgatev je še. MKC Pfti mti omm. švofjd LQ^S - Petek, 7 oktobra^b-23. uri koncert: I^IZIVI Oeniolílíon Qroup, g^Hsnî, dívlílnsanvosvoíi. V m BillrthŠKuJ ''ř PoT«rTi ko 9 |i? vtú eri Ui^ii^n grnup uiiiúl a da konca uCn 1 pir^W ^nfđrri m .1 « » • in »leiie sn hiii nunti SMiWnflň • . P 'bjí^ aiK« V ^ptomejii^i^i pû^ A i.-^kfi dJ le cViu pi \tíi m irpl|«f|U vur («/ncsii '11 lpjbe:sii osial nf spr^rnsufc n ptvm&M, brt^ ^dil in Euez oswevafrev. lu vtufá ^ yl* ťM«-» llrOÍ <1 UfHUi' »'llM «lil H III n !i9M lil) Nezgodno M CG 7avarovan|e jzIai Mr pri prniKf tra^iA^ olt smrií nf/Rot^. 1riWriiM4Í|i'; ^^ííHÍ 79 «0 uU Q.u ^XT 70 4? ftdrfiTIr ísúéU jAVljALEC plína veijù uortíč^ veUgp áomo^ jû^Ajaifz piino je ňpúrol. ki iQinû^o m Kc kcncentrûelja pUs^û p/eseie óú^íjíňo íi^njo. vůi opozori 2 vidram i/1 i^očf^tm úÍdf/Ťtom CjCj Cena, i2-90< / hO Za naročnike: q.c 900 SIT q.q6o ilt Narohiiu. Lftyia naročnina i íoc- sjř OG ' ^^^ > eU 04 /20 \ 42 41 Šmid O piemcah» mozoljih In u V. . c^na knfic.f : ' 2 5or> $n ZA NAWO'nîkk v 2 COO SIT 06 PETEK 30.9.2005 KRATEK C/ NA RAČUN V soboto se je v gostilni Stari Mâyr zbrala pisana druščina, ki si je pripovedovala šale o privoščljivosti, škrtosti in zavisti Gorenjcev. TISOČ UGANK ZA ODRASLE na Hartman so si Šale, ki jih Se niso po- ni, "Super, Če ne bi organi- znali, celo zapisovali. zatorji predlagali tega« bi Prireditev je ob dnevu ev- "Gorenjci nismo Skrti, smo bil pa jaz pobudnik/' je bil ropske kulturne ďedišáne v pa gospodarni. V vinorod- zadovoljen Kaltnekar, ki je gostiln; Stari Mayrv Kranju organiziral Gorenjski muzej. Obisk je bil tako zelo nih krajih so precej bolj ra* bil eden Izmed najbolj po* dodarnf/' meni Zdravko gostih pripovedovalcev šal Kaltnekar. Kot razlog za go- na prireditvi. V eni uri ni sli' dober, da se organizatorji spodarnost Gorenjcev je šal vica, kt ga ne bi poznal. že dogovarjajo, da bi srečanja odslej pripravljali enkrat mesečno. Najpogostejše so se bile Šale ns račun Go- navedel težke razmere, v katerih smo morali Živeti. Pravi, da ima více od nekdaj zelo rad. "Ljudje smo "Zato smo bolj "šparovri"," preveč resni, s humorjem je še dodal. in smehom lahiko veliko renjcev ter njihove škrtosti Nad idejo Gorenjskega mu- lažje komuniciramo. Ob in privoščljivosti. Nekateri žeja o mesečnih srečanjih smehu se nam sprosti mi-najbofj zagreti zbiralci vicev so btli zbrani zelo navduše- šičje» poleg tega se sprostimo tudi umsko," je pojasnil upokojeni profesor s kranjske fakultete, ki so mu kolegi večkrat dejali, da bi moral ustanoviti katedro za vice. Glede na to, da so bili vfci na račun škrtosti Gorenjcev zelo pogosti, naj vam za konec postrežemo z enim ze!o aktualnim: Gorenjec se pripelje na bencinsko črpalko. Zanima ga, koliko stane kapljica bencina. "Nič," mu odgovori prodajalec- "Potem mi ga pa nakapljite cel tank." Franc Ankerst vam zastavlja novo uganko. Vaša naloga je, da ugotovite pravilen odgovor in rram ga pošljite najkasneje do torka v prihodnjem tednu na SMS pod Šifro uganka, pripišite rešitev * ime in priimek na Številko 03i/69-n-ii, ali po pošti na Gorenjski glas, Zoisova 4000 Kranj, s pripisom "Tisoč ugank za odrasle". Kdo teta je nezaželena, prisotnost nje sto en je vzrok, od nje zraste ritka "prstjena", prepir pa vreščanje in jok? Izžrebali in nagradili bomo dva pravilna odgovora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS in dru-, gega, ki ga bomo prejeli po poŠti). Podarili bomo po dve karti za kranjski bazen. Pravilna rešitev uganke, ki smo vam jo zastavili prejšnji teden, se glasi: formula. Pravilnega odgovora nismo prejeli. TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Spomin" pen dom in bosta zelo sreč- "Želje in upanja" na, kar je tudi prav. Večji del boste presenečeni nad Informacijami. Brez dela pa Kdoj bo zame pos^tll îarek ^ ^^ Pro,im. do mi porvogate. Bo- ^^ ^^^^^ upoya zo družmsko srečo? Al, ^^^^^^ ^ ^„i j,n, se da bom ,zgMa služ- ^^^ ^ malo nisi zadovoljna. Mot. bo naprej se ne sesujete. VaŠ zakon je te delo sarï.0, ki vsekakor ni ^^ ''"'"'J že dalj časa v krizi in vi ste Občutek, da te fant nima do- primerno za tebe, pa tudi i'mojem zakonu pnča- „emočen opazovalec. Ker vol) rad, te vara. Ima te rad, sodelavci s svojim nezrelim ^^^^^ poz'tiune spremembe? ^^^ ^^ ^^^ ^^ ^^^ prilagajali in kimali z glavo, je sedaj Res ste v težkem položaju, malce težko, da bi se čez o tvo) mir. Kot vidim, ti je ostalo do ne zna pa ti tega pokazati obnašanjem tako, kot si ti želiš. Nič ne bo narobe, če mu to tudi poveš, konca šole le le nekaj izpi* Vsi pa vemo, kako je danes noč spremenili. Začnite z On sploh ne razmišlja, da je tov. Potrudi se, da jih Čim težko z zaposlitvijo. Vaše majhnimi koraki, uspehi pa v vajinem razmerju karkoli, prej narediš. Saj veš, odvis- delovno mesto k sreči ni bodo vedno večji, Ni Še vse kar bi lahko pripeljalo do no je od tebe. Drugo leto v ogroženo in ni se vam treba izgubljeno, zato se vam konca. Nasprotno. Ve, da si mesecu maju pa pričakuj, da bati» da bi izgubili službo. splača potruditi. Zopet bo- ti tista, s katero si želi ustva- zamenjaš službo, s katero Naj vam povem, da vam ste našla skupne cilje, in riti družino, in to ti tudi v boš zelo zadovoljna. Nauči ahko še v naslednjem letu vsak dan vam bo postal lep- bližnji prihodnosti sam se poiskati mir v sebi, ni tež- uspe, da se upokojite. Poza- Si in prijaznejši. Srečno, in pove. Ustvarila si bosta sku- ko. Lep pozdrav! nimajte se okoli tega in zelo lepo se imejte. HOROSKOP TANJA in MARICA i* A Oven {2i,3. - 214.) Prijetni trenutki se vam obetajo v krogu vaših najbliž-njih in kar naenkrat se vam bo vse skladalo oziroma bo vse tako, kot je treba. Na delovnem mestu se bo- ste končno postavili zase in boste zelo presenečeni nad rezultatom. Na koncu tedna se vam obetajo zanimivi obiski. Bik (224« • 20.5.) Strah vas bo izgube v ljubezni, zato bodite kar se da pazljivi, da ne boste partnerja dušili s svojo pozornostjo. Saj veste, tudi dobrega ]e lahko preveč, in namesto še boljše lahko postane najslabše. Pri financah vam bo zaškripalo, saj boste začeli vračati dolgove. Dvojčka (21.5. - 21.6«) Nepričakovani dogodki vam bodo odprli nove možnosti, ki jih niti pod razno ne pričakujete. Prvotni načrt se bo v celoti spremenil, za trenutek se bo sprožila slaba volja, a zmaga bo na vaši strani in to bo najpomembnejše od vsega. Rak (22.6« - 227«) Nekdo iz vaše bližnje okolice vas bo zelo prizadel fn kar večji del tedna ne boste mogli priti k sebi. Šele čez daljši ^s boste pripravljeni na pogovor in ni treba, da vas prepričujejo o nečem, kar sami dobro veste, da ni res. Presenetilo vas bo dar i o. Lev (23.7. • 23.8,) Prepustili se boste toku dogajanja in ne boste si dovolili, da bi SÇ ustavljali pri nepotrebnih vprašanjih o svojem osebnem oziroma čustvenem življenju. Na koncu tedna boste zelo presenečeni nad svojo reakcijo na račun komentarja. Devica (24.8. • 23.9.) Tudi za vas bo tokrat veljalo pravilo, da po dežju posije sonce. Če ste zaljubljeni, ste ravno sedaj v najboljšem obdobju, da sevam izpolni želja glede ljubljene osebe. Hkrati pa ne smete pozabiti obljube, ki ste jo nekomu dali. Tehtnica (24.9. - 23.10.) Vaše interzivno delo bo v tem tednu končno obrodilo sadove. Zadovoljni boste sami s seboj, kar se vam bo pokazalo tudi navzven, saj boste zelo dobre volje, kar n vaše pravilo. Malo zmede boste imeli v družinskem krogu, a se bo vse dobro rešilo. Škorpijon (24.10. - 22.11.) že dolgo časa nekaj pričakujete, pa se vam nikakor ni hotelo rešiti pozitivno. Vaše besede bodo končno naletele na prava ušesa in obeta sevam zmagoslavje. Zaradi nepomembnih stvari boste prišli v navzkriž z nekom, ki vam drugače veliko pomeni. Strelec (23JI« - 21.12.) Zasuli vas bodo z različnim delom» vi pa boste samo iskali izgovore, kako bi se lahko izognili. Malo vam bo že uspelo, v celoti pa bolj težko. Očitno vas dobro poznajo in bodo nad vašo reakcijo že pripravljeni. Obeta se vam daljše potovanje. Kozorog (22.12. - 20.1.) čeprav bt Še tako rad^ vam ne bo uspelo, da bi si privoščili dan oddiha. No, saj vtem tednu ne. Sprva vas bo to spravilo v slabo vofjo, kasneje pa se bo izkazalo, da je tako še najbolje. Nekdo, od katerega tega sploh ne Pf lete, vas bo prijetno presenetil. Vodnar (21.1. • 19.2.) Nikar ne izzivajte usode, saj niste v obdobju, ko bi vam šlo vse po sreči. Zaenkrat bodite zadovoljni s tem stanjem. V bistvu vam ni prav nlČ hudega, le dotakniti se hočete zvezde, ki vam je nedosegljiva. Tiste, ki pa vam je čisto blizu, je ne vidite. Ribi (20.2. - 20.3.) Osredotočili se boste bolj na nujne zadeve, saj se boste zavedali, da si tokrat ne morete privoščiti nobene zmede. Mir in stabilnost vam bo dala občutek potrditve in vse zadeve boste pozitivno izpeljali. Tokrat ne upoštevajte nobenih nasvetov. PETEK 30.9.2005 07 NAGRADN; KRZANK/ Ljubezen je velika in vsak jo lahko daje: wv^ÍM(alco*oEogateti.coni Klub srečnih je društvo, kj«r se zbirajo različni ljudje, ki si Kje se Klub srečuje? Nekdaj so bile cvetlice, sedaj so le stezice www.franci-peliic* Zakaj knjiga: Kako obogateti in najti srečo? - ker vam bo odprla nova obzorja, o katerih še niste razmišljali! • v njej boste našli vsaj 10 idej za boljše življenje 'Z njo boste ugotovil, kaj lahko še izboljšate, to pa bo prineslo več sreče in tudi denarja želijo osebne rasti in s tem bolj srečnega življenja. Sbgan Klub se srečuje v Četrtn) skupnosti Moste, Ob Ljubljanici . ko jo boste prebrali, boste spoznali vsaj enega novega pove vse: Bodi» kar sil Kaj počnemo? 36/a, Ljubljana vsak drugi ponedeljek. Člani so obveščeni človeka preko elektronske pošte, če je nimate, lahko za več informa- - spoznali boste, da so tudi drugačni (jtidje zelo podobni vam Na srečanjih imamo predavanja o meditadji, zdravi dj pokličete na 041/426 677 - Tino. Srečanja so tudi v Mari- - spoznali boste sebe in ugotovili, zakaj se jezite prehrani in življenju, spoznavanju naših vzorcev, ki bi boru, za več informacij pokličete 041/382 o6i - Sebastjana. - spoznali boste moČ brezpogojne ljubezni jih želeli odpraviti. Hodimo v hribe, občasno se srečamo Kako je klub srečnih nastal? • razumeli boste ljubosumje in ga lahko tudi odpravili piknikih in se učimo spoznavati samega sebe. Kje ga najdem? Ustanovil ga je Franci Petrič z dvema prijateljema, ki je - bolje boste razumeli sebe in svoje otroke ob tem napisal knjigo: Kako obogateti in najti srečo? V njej - verjamemo, da boste s to knjigo ugotovili, kaj vas Klub srečnih najlažje najdemo na internetu na naslovu brez dlake na jeziku pove vse o sebi in svojih pogledih razveseljuje in kaj bi radi počeli v prihodnosti. www. klub-srecnih. si na svet. Več o knjigi najdete na www.kako-obogateti.com *)vb i'Kriih MiKIoIiC«*! gl. 44. 'OCC UuNjIA« vom DUÂ¥ nmoMM SCSTAVL M) KOM NAHZNO POQKMJAU} SL0VEM4 «FRANCE] ancuA JU2W) Acnèiu KUfUVKA K/ORIA PUM KLA UHAS-PROTMKA 9WWA ZAKAČU' NANJE VOZMCA lAKSUA uíěUSu- eOftENiSKl aiM RJUXJ ROCK SKUPtU lUKEDOH* ^"Jopov" WTQCCâU I9UU V AMOSŮ 2 MESTO VSTRUm DfVJADI ANQL GUSSeiK (^omi IZDC.OW- lk COKL ÛOfCNJ! OLiS KLUË BSHELĚK ARTUAU» mitcsr o&nx- ĐM umtňn lOftAlfCN Pi£SAl£C ÍPRED) tmA ERM NAPADALEC NA ZMNO OeiSONA OeifKA DUHOV> NIKOV m mÉûQA aoew KUC. M» NACLM3CT &IOATV GEMUNSIO WTDLOQUI CMFV OANA ZEUUA eiAtu CCIAVCCV NAiA ORAFKA MM ttàTJE OCL DhAL HRVAftiq P0LÍ31OK EÛCCSOO âûHCA NTOAM) fTAJ- RA&tA LUKMIA lEH. VRSTA PgRZLM MfPRÛGË nSKAMKA ItTMKA SSTOy POĆCIC TAOCUA GOfSkiSiCI fiUS PU» mm SRAMOTA SUKA., VttSTk tí&KAíA 5 MEUCA VTTOPHICE pucnâNA TutflXA OOR&NJSKI ÛLA& HR.PI$£C SKA MAgWA_ ROHAN AiafiĐlT ALfKSAM ùàSt NAR» FRRSEC (QÊk£] eeiKi poec KAREL VACLAV êUUU pusajE TVM KKLJHE 06RATZA ftATĐ« T9«AĆICA PBMK VODM »OP AH IK RASSKOV. NAM JUN GUkSSd« ZNAK OESTA ÛÛCCC PfCrUKAV ČLOVEK «TDM te. MAJU AKTKiSfO HE REKI AMENE AffCU OATJ Taro«: •l£ZA WmfSKA IdRALKA JOH IČKAVA WJ\ KOrfL REKAMA POUSIA PQIMA6 KAMfN ftJAVA &AMA CAfiELA UJÙ vAL£»an VOCNK RUSKA? HOe, JAXOST mun RULA ZNAKA MH AMRATOV LAĐO l£SKĐWfi oeuu RASTJi 8TBU KRANJ UCA WUItAMU TROPSKA PAPIGA TQA.0 ŽALAKř žíTvsat 7 NOmS KEM fUSTlMà M6ERT PÍĎfOn 2MAT OfSASHA nmcA GENCRAUfl senifTAR 02N(K0fn OEOME AK AHERfiKA VOOHA KUHA WMUPRM MT8C9IU SKIMSr ZRAK fbWI PUČIX EAUPORAM cem SANKE ZREZAHfiM ANALI& RANJC miSAAU ÛI»ûiNOV ARARSM VENO TAUf» SAMCA& nom- DU0CA SKVPââHA ICDM06 veoK oonsN WBET L « .Kl 4 ♦ ♦ ♦ ki bi radi pomagali drugim^ in vedno bodo! www.klub«srecnlh.si Cenâ knjige je 4.990 tolarjev. Za naročnike Gorenjskega glasa 20% popusta. Rešite križanko« nagradno geslo pa pošljite na dopisnici na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj, najkasneje do 12.10. 2005. Med pošiljatelji bomo izžrebali tri prejemnike knjige Kako obogateti in najti srečo ter Sest prejemnikov nagrad iz Gorenjskega glasa. • I Franci Petrič « Kako obogateti m • j ♦ v o • wtntri / najti srečo i -v . f R(tje ytdtm tne^a ctoveka ki razmika o sebi. kot pa m ifijtr/i (judi, k t bi wii//û/i o men i. /•fttiui /Vin? Naročilnica za knjigo Kako obogateti in najti srečo? Ime in priimek: Nasiov: Pošta in kraj: Vaš e-maih Vaša GSM številka 2a potrditev naroČila: Pošljite mi naslednje Število izvodov. Rad bi prejemal skrivnostne in nenavadne zgodbice Kluba srečmh: Oda One * Zfpdbice prt^mijd léhkeufrwfnî^ U ypfl^M) IVANKA KRAMAR Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo ANTON NOČ» Na Trati 26/a, 4248 Lesce; 267, 4000 Kranj; 3. nagrado: 6 Krim reztn prejme MARIJA K£PIC, Slovenska 1, 4207 Cerklje. Žirovnica. Nagrajencem iskrene Čestitke! 44 08 PETEK 30.9.2005 DRUZABNy KRONIK/ Barmani so se srečali na tradicionalnem pikniku v Ribnem, Avstrija pa je na 'workshopu' v Ljubljani predstavila svoj zimski in letni turizem. Alenka Brun deset let, takoj zâ ujim pa je liene sestavine v koktajlu in na je s Slovencem in kot za- častitljive starosti tudi bar- glede na barmana, ki ga je stopnica se trudi javnosti V Ribnem pri Bledu se je man Avgust Trampuž z Ble- zmeSal. predstaviti Avstriio kol turí- na dmgem pikniku zbrala da. Med barmani velja za sta- leseni slovenski barmani stično deželo. Gorenjce za- vsa ugledna barmanska sre- rega mačka, saj ie kar 25-krat sodelujejo na Gostinsko tu- nima predvsem zimski turi- nja Slovenije. Seveda je bilo organiziial pokal Bleda. rističnem zboru v Portoro- zem in morda nekatere po- med njimi največ Gorenjcev, V drui^tvu pa je tudi deset žu. v Ljubljani so odprli tre- sebnosti, med katerimi ver- čeprav je svetovni prvak Aleš barmank. Vendar bo glede ning center za barmane, ok- jetno najbolj izstopajo kri- Ogrin z Vrhnike. Piknik naj na popularnost barman s Cva tobra pa bodo poslali pred- stali Swarovski, Nassfeld kot bi postal tradicionalen, je pa število članov in članic §e stavnika na kongres in sve- smučišče za mlade ter Du- namenjen predvsem druže- naraščalo. Slovenske bar- tovno prvenstvo v Helsinke, naj s svojo Albertino, kjer od nju in zabavi. Predsednik društva bar- mane namreč v svetu zelo V hotelu Lev so izpeljali 9. septembra do 27. novem-cenijo in v društvu se trudi- 'workshop', ki se ga je ude- bra razstavljajo akvarele Ru- manov Slovenije Dušan Fu- jo, da bi barmanstvo prizna- ležilo več kot Štirideset po- dolfa von Alta iz bidermajer rar pravi, da društvo združu- li kot poklic. rabîiikov in ponudnikov tu- skega obdobja Dunaja. Od je člane, ki se strokovno V tujini so koktají bari rizma iz Avstrije. Uradna decembra do marca bo na ukvarjajo z mešanjem pijač bolj pogosti kot pri nas, Če- zastopnica Avstrijske nacio- ogled 170 del Egona Schiele- in da je v društvu trenutno prav jih je tudi pri nas ved- nalne turistične organizacije ja, drugo leto marca pa bodo sto aktivnih članov, vseh pa no več. Cene koktajlov se Michaela HabrI Houška je odprli razstavo, posvečeno je še več. Najstarejši član razlikujejo glede na pozicijo bila z udeležbo, ponudbo in Mozartu, in septembra 2006 društva je janež Frelih Iz lokala (periferija ali glavno povpraševanjem zadovoljna, lahko pričalojjemo okoli Ljubljane. Star je čez osem- mesto Slovenije), na uporab- Prihaja iz Salzburga, poroče- dvesto del Pabla Picassa. Predsednik društva barmanov Dušan Furar, driavni prvak Stara mačka v svetu slovenskega barmanstva: janež Frelih Aleš Petek in svetovni prvak Aleš Ogrfn. / ^«te: DfikI in Avgust Trampuž. t roso tma o^u Vedno pripravljene na vragolije. Barmanke: Cvetka Capuder Predstavnik mesta Salzburg Roland Plótzeneder, Michaela z Bleda, Boža MaroK iz Ljubljane, Anica Oblak iz Velenja in HabrI Houška in Veronika Kohlhuber, predstavnica športne Draga Mihovec z Vrhnike, i ^«(o dou regije Zeli am See- Kaprun. / c>«ki Vse» kar vas je zanimalo o svetlečih kamenčkih, kristalih Poslovni rang hotela, linijo Arcotel^ sta predstavili Jadranka Swarovski, ste lahko povprašali Christiana Oberlelterja. Leskovic in Kristina Babič tz Zagreba, kjer tudi imajo tovr« / Foto Tint Dok Sten hotel. /PctfrTiftiDiîK VRTIMO GLOBUS Melanija bo mamica Ameriški mediji so se množično razpisali o slovenski lepotici Melaniji Knavs. možem Donafdom Tfumpom pričakuje naraščaj. Da je 35*tetna SevníČanka zares noseča, je potrdila tudi tiskovna predstavnica ameriškega bogataša, otrok ps bo na svet prijokal spomladi. Medtem ko bo to za Melanijo prvi otrok, ima 59-letni Donald Iz prvega zakona z Ivano Trump tri odrasle otroke, z drugo ženo Mario M^les pa n-letno hčerko. Melanija je Željo po otrocih Izrazila že na poroki januarja letos, v luksuznem stanovanju na vrhu newyorškega Trumpovega nebotičnika pa že ureja razkošno otroško sobo. Demi se je poročila Demi Moore se je minulo soboto poročila s 15 let mlajšim Ashtonom Kutcherjem. Ljubezen med hollywoodskima igralcema se je vnela pred dvema letoma, kar so mediji ozr^ačili kot začetek novega trenda, saj je bila svobodomiselna Demi ena prvih žensk, kf je Imela mlajšega partnerja. Na poroko v Los Angeles ie prišel tudi igralkin nekdanji soprog Bruce Willis, s katerim imata tri hčerke. 17-Ietna Ru-mer, i4*letna Scout In n-letna Tallulah Belle so maminega novega izbranca takoj vzljubile, kličejo ga kar MOD, kar je okrajšava za My Other Dad, v prevodu moj drugi oče. jamesa zasledujejo oboževalke james Denton, ki je zasbvel z vlogo sek- si vodovodarja Iz serije Razočarane gospodinje, se je moral zaradi nenadne slave preseliti. Potem ko so mediji razkrili, kje živi, so se je pred njegovo vilo vsak dan zbirale trume oboževalk, kf so vsakič, ko je odprl vrata, začele kričati, james je že našel nov dom, naslov pa bo skrbno skrival. V šali dodaja, da je nedaleč stran od prejšnjega, vendar dovolj daleč, da ga oboževalke ne bodo več zasledovale. Jordan zlorabila policaje Britanska manekenka Jordan je med obiskom frizerja poklicala policijo in zahtevala nujno pomoč. Kar sedem policajev je oddrvelo na kraj dogodka, nakar so začudeno ugotovili, da si razvajena lepotica in njen mož^ avstralski pevec Peter André, brezskrbno urejata pričesko. Mladoporočenca sta pojasnila, da sta se želela izogniti paparacem, eden od policistov )e bil tako jezen, da je hotel jordan aretirati zaradi zlonamernega klica. Meda Berič je dijakinja Ekonomske šole Kranj in pleše v plesni skupini Fever. V prostem Času se rada rola in p I a* va, njena pregreha je dobra Čokolada. Nekaj izkušenj ima tudi kot fotomodel. / foto jan«2 p.pa»