Letnik VIII.
V Gorici, dno 20. decembra 1900.
Stevilka*52.
a
Poučljiv list. za slovensko ljudstvo na Primorskem.
I'se zn vero, dom, cesarja !
Izhaja vsaki črtrli-k oli II. /.jul. Kokopisi sc ne vračajo. iVIraiikovana bi! uh sprfji-ir*-*■**
Cena za celo kronu za c«lo lot«.
pisuna se uh »prejemajo.
Cena za eeto i«»to (> kron, za pol letu 3 krone. Z;i manj premožne 4
Izdajatelj in ml^ovnmi urednik: IVAN }BAJT.
Tisk. »Narodna tiskarna v Gorici.
Naročnino in oznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semenska ulica st. !). Posamezne številko sn prodajajo v lohakarnali v Šolski ulici. Nunski ulici m na korrnjskem lirejju (Hiva Gumo) št ti- no |o vin ______________Rokopise	sprejema	uredništvo	v	Gorici, dvorišče sv llilarij i št 7
Božične misli.
Prikazala sc je (kakor solnce) dobrota in človekoljubnost Odrešenika-Boga, ki nas je odreši! ne radi zaslug, ampak iz usmiljenja.
(Til. ■!, I).
Letos, dne 25. decembra, se nateče tisoč devet sto let, od kar se nam je rodil iz Marije Device Jezus Kristus, Odrešenik sveta, sin živega Boga. —
Rojstvo njegovo se je zgodilo tako-le: Izšel je cesarjev ukaz vsem narodom, da se morajo popisati. Tudi v Palestini se je to zgodilo in sicer so ljudje hodili vsaki v mesto ali vas svojega rodu. Tako je šel sv. Jožef z Marijo Devico iz Nazareta v Davidovo mesto Betlehem, ker je bil iz rodu Davidovega. Mariji je ondi prišel čas, da je rodila. Iskala sta prostora v gostilnah in hišah, ali nihče jim ga ni dal. Zato sta šla iz mesta in Marija je povila Jezusa v hlevu in ga položila v jaslice (Luk. 2), v hladni noči, dne 25. decembra, zdaj 1900 let od tega.
Svet je bil v greh zaklet, v zmote izgubljen, v strašno bedo in gorjč potopljen. Nastopilo je veliko mož prorokov, pesnikov, učenjakov in politikov, ki so dajali narodom nauke in načrte za rešitev iz zmot in bede, ali uspeha ni bilo, zmota in beda povsod vedno hujša. Napredek v omiki, v vojski, v gospodarstvu je pač prišel, ali sreče le ni bilo, obup se je lotil najboljših mož v mogočnem Rimu. Ljudstvo pa je bilo tako ubogo, sužno, izsesano, zbegano in zmaličeno, da sta znana tribuna Graha blagrovala divje zveri, ker jim je bolje, ko veliki množici nesrečnega ljudstva.
V	to črno temo je zasvetilo solnce božje dobrote in ljubezni — Odrešenik sveta. Oj, kako je svet potreboval Odrešenika, ki bi ga učil resnico, ki bi ga rešil greha in obupa, l.i bi ga dvignil iz sužnosti do časti in ponosa svobodnih ljudi in otrok božjih! In vendar, ko je Odrešenik prišel „ne radi naših zaslug, ampak iz usmiljenja", ga svet ni sprejel. „Na svetu je bil“, pravi evangelist, „a svet ga ni spoznal, k svojim je prišel, pa ga niso sprejeli". Za vse druge so imeli prostora v betlehemskih hišah in gostilnah, zanj ni bilo prostora. Proč od mesta, na pašniku, v hlevu ga je rodila uboga mati in v jaslice ga je položila. Tedaj so se res vresničile besede pro-rokove: „Vol in osel sta spoznala svojega gospodarja, izraelsko ljudstvo pa ni spoznalo svojega gospoda “.
Ali če prav je Sin božji to vedel, da ga ljudje ne sprejmejo v palačo, da mu še celo bajte ne dado in ne postelje, je vendarle prišel in se dal položiti v jaslice. Prišel je za resnico, za čast nebeškega Očeta, za rešitev in zveličanje nehvaležnega sveta. Oj, to je prava ljubezen in človekoljubnost, ki ljubi in ne zameri in se ne da premagati od nehvaležnosti ali hudobije ljudij. Oj, to je res gorečnost za čast božjo in zveličanje sveta, ki se ne ustraši uboštva ali trpljenja.
Ali zdaj je vže 1900 let, od kar nas greje solnce dobrote in človekoljubnosti Odrešenika Boga, ki nas je odrešil .ne radi zaslug, ampak iz usmiljenja11. Zdaj je po vsem svetu veliko milijonov ljudij, ki so Jezusu zvesto vdani, ki bi ga z veseljem sprejeli v svoje hiše, v svoje palače. In med temi zvestimi je tudi naše slovensko ljudstvo, čegar
sinovi smo. Da, Slovenci smo krščansko ljudstvo, hvaležni Jezusu, ki nas je odrešil iz usmiljenja. Božič ali sv. rojstvo bo torej na Slovenskem dan veselja, bo praznik celega naroda, ki obhaja obletnico rojstva »Odrešenika - Boga". Toda brez britkosti ne bo to veselje, ker nekaj naših je vže odstopilo od Kristusa, nekaj naših Slovencev se je vže izneverilo „Odrešeniku-Bogu“. Nočejo ga več, ne sprejmejo ga, ne poznajo ga več. Poslal jim je iz usmiljenja — namestnike svoje, duhovnike, ki so jim bratje [po veri in krvi, ali tudi njih nočejo, marveč jih preklinjajo iti zasramujejo!
To pač kali naše veselje na božični praznik, ali naj to ne žali preveč in tudi ne straši duhovnikov. Zvesti naj bodo Jezusu in naj ga posnemajo v trpljenju za prepričanje in resnico, v gorečnosti za čast božjo in v ljubezni za zveličanje sveta. Pri jaslicah Odrešenika-Boga učimo se vsi, duhovni in svetni: ljubezni in človekoljubnosti do tistih, ki nas nočejo, ki nas od praga gonijo, ki nas zmerjajo in preklinjajo. Ljubezen naša zmaga!
Nove volitve za državni zbor.
Na Kranjskem. Dne 12. t. m. se je izvršila na Kranjskem državnozborska volitev za V. kurijo. Izvoljen je bil za državnega poslanca kandidat katoliško - narodne stranke dr. Ivan Šušteršič. Oddanih je bilo veljavnih glasov 51.229, od teli je dobil dr. Šušteršič ;3S.2;1(>. Kandidat narodno-naprednestranke učitelj Luka Jelenee pa je dobil 11.812 glasov.
—	a kandidat soeijalnih demokratov Kopač je dobil 3817 glasov. — V kmečkih občinah, ki so volile dne 18. t. m. so sijajno prodrli katoliški kandidati: Vencu j z, F o ga č n i k, Žil n i k. P f e i f e r in P o v š e. — Živeli katoliški Slovenci!
V B n kovini sta v \r. kuriji izvoljena Mladorusin Pihnliak ter Slaro-rmnun Isopescul proti dosedanjemu poslancu dr. Popoviči.
Galicija v V. kuriji izvoli 15 poslancev. Izvoljeni so bili kandidalje vladajoče poljske stranke: dr. T. Niemen -tovski, knez P. Sapielia, pl. Moysa, dr. A. Dobaszinjsky, dr. Wale\vski, gml' M. Pininski, župnik dr. M. Zvgulin-ski, dr. Jablonski, antisemit dr. ji. Da-nielak ; Slojalovskega pristaši : A. Bomba, A. \Vilk in Fijak; Mladorusin dr. Kos; v Krakovu socijalni demokrat Daszynski in v Lvovu samostojni kandidat Breiter. Vladajoča stranka je ohranila vse mandate, Stojalo\vščeki so priborili dva mandata, socijalni demokratje j eden mandat, ker se Breiter v državnem zboru ne pridruži nmkraškim poslancem.
V Dalmaciji sla bila v splošni skupini izvoljena dosedanja poslanca dr. Peter Klaic in Anton Vukovič.
Deželni /bor goriški.
Po slovesni sv. maši katero je darova! gospod prošt J o r d a n. seje 17. t. m. ob 11. uri dopoludne sešel goriški deželni zbor. Otvorivši ga. omenja deželni glavar dr. Pa j er cesarskega patenta, na podlagi katerega se je sklicalo deželuo-zborsko zasedanje er predstavi kol vladnega komisarja g. dvornega svetnika vit. IS os i z i o. Na to omeni, da bode sedanje zasedanje zelo kratko ter da bode trajalo le do 22. t. m.
Glavna predmeta temu zasedanju, nadaljuje deželni glavar, sta vladni predlog
glede doklad na državni užitninski davek za žganje iu pa proračunski provizorij. Glede prvega pravi, da je zaradi tega velike važnosti, ker. ako bi dotični zak. načrt sprejeli vsi deželni zbori, stopil bi že s I. januarjem 1901 v veljavo.
Na to pozdravi deželni glavar poslance ter izrazi svoje veselje na tem, da so se zbrali v polnem številu in se nadeja, da bodo kakor v prejšnjem zasedanju, tako tudi sedaj vsi složno delovali v prid naše dežele in njenega prebivalstva.
Obrnivši se proti slovenskim poslancem, pozdravi jih prisrčno v slovenskem jeziku, rekoč, da hoče s tem pokazati, da pozna svojo dolžnost, ter da zna spoštovati njih pravice. — Potem nadaljuje svoj govor v italijanskem jeziku. Omenja prisotnosti Nj. Veličanstva	cesarja	o	priliki	jubilejske
slavnosti v Gorici ter pravi, da so bile zadnje cesarjeve besede, ko je zapustil Gorico in katere je izgovoril proti njemu: „Ž e I i m in vošči m. d a b i d e ž e 1 n i zbor i e na d a I j e tako sl o ž n o i n u s p e š n o delo v a I, k a k o r je to storil v zadnjem svojem z a s e-danju“.	Polagajo	te	cesarjeve besede
vsem poslancem na srca, jih pozove, da vsak v svojem jeziku zakliče cesarju trikratni „Živio“ ! kar se tudi zgodi.
Na to poprime besedo vladni komisar, dvorni svetnik vitez Bo s iz i o ter pozdravi deželni zbor v imenu visoke vlade, zagotovljaje ga, da hoče vlada kar najkrepkejše podpirali njegovo delovanje. Na to podasta slovesno obljubo novoizvoljena	poslanca,	dr.	Waiz	in inžener
Chiozza. Predno	se	preide	k nadaljni
razpravi, omenja deželni glavar v toplih besedah umrlega poslanca barona Loca-lellija in pozove poslance, da v znak odkritosrčnega sožalja vstanejo raz svojih sedežev. Tudi to se zgodi.
Na to pročitala poslanca D o 11 o r i in d r. Greg o rč ič, prvi v italijanskem, a drugi v slovenskem jeziku predlog, katerega so podpisali vsi poslanci in ki meri na to, da se naroči deželnemu odboru, da na primerni- način izreče Nj. Velič. presv. cesarju najtoplejšo zahvalo, da je milostno blagoizvolil počastiti s svojo navzočnostjo goriško deželo o priliki praznovanja 100-letnice, odkar pripada k slavni Habsburški dinastiji. Ta predlog je bil brez posebne razprave jednoglasno sprejet, na kar je deželni glavar zaključil prvo sejo ter napovedal drugo sejo, ki se je vršila takoj za prvo
o	polnilne.
V	drugi seji so se izvolili razni odseki; zgorej omenjeni vladni predlog in provizorični proračun izročila sta se finančnemu odseku. Prečitale so se mnoge prošnje došle deželnemu odboru in odstopile raznim odsekom, po največ peti-cijskemu odseku. Glede prošenj za podporo dijakom je pa deželni zbor na predlog dr. Tume sklenil, da se iste rešijo že v tem zasedanju ter da dotični odsek o njih že v prihodnji četrtkovi seji poroča. Odseki pa so tako-le sestavljeni in sicer: pravni odsek: Marani predsednik, člani pa Egger, Grča. Muha. Valentinis, dr. Verzegnussi, dr. Tuma. Finančni odsek: dr. Verzegnassi, predsednik, člani Berbuč, dr. Gregorčič, Chiozza, \Vaiz, Panigai, tir. Hojic. Peticij-ski odsek: Dottori. predsednik, člani dr. Abram, Gabršček, dr. Gregorčič, Lapanja, Micliieli, dr. Venuti.
Danes je tudi seja
Dogodek v Skopem na Krasu.
1.	Kaj poroča ,.Sora‘.
„Soča“ poroča svojim lehkovernim hravcem, da so v Skopem klerikalci radi farovške gonje l. j. r a d i hujskanja t a m o š n j egu v se časti in h val a v r e d n ega d u š n e g a pasti r j a storili velik zločin. Napadli da so naprednjaka Aniona Živca iz Skopega in ga hudo natepli. Brat njegov Andrej, star nad 10 let. doznavši da ga tepejo surovi klerikalci in vlačijo po tleli, je pritekel na pomoč. Anion Živec, dasi močan, se ’i mogel ubraniti, liil je nesrečen, ali njegov bral Andrej še nesrečnejši. Kakor stekli, so padli po njem ter so z rezilom vsega porezali po glavi, mu j c d n o oko P o ji o 1 no m« iztaknili tako, da j e i me I luknjo ta m, kjer j e b i I o oko i n poleg njega so pobili hudo še nekega druzega. ki je bil tudi naš. Orožniki so že prijeli 7 hudodelnikov-kleri-kalcev. Andrej Živec je moral v bolnišnico, kjer so mu zašili oko, da bo manja luknja; imli drugo rane so bile smrtno nevarne, daši je upanje, da ozdravi. Ostala dva ranjenca zdravi zdravnik doma.
In vse to	je	storila —	dostavlja
,.Soča“ — f a r o	v š	k a gonja	v cerkvi
i	n	z	u n a j c e r	k v	e.
2. Kaj j«*	na	tein resnice ?
To rSočino" poročilo je strašno, lem bolj, ako pomislimo, da je „Soča“ začel;* nabirati milodare za žrtvi farovške gonje, Andreja in Antona Živca. Hoteli smo se tedaj natanko prepričali, kaj je na tem resnice. Dobili smo natančno in verodostojno poročilo, ki pravi: „Po končanih volitvah zbrali so se katoliški volilci v gostilni ter pili vsak na svoj račun, le 3 možje dali so po vrhu še za par litrov. Kmalu potem pridi* v gostilno iskat prepira. 'po svoji stari navadi, Ant. Živec, liberalec, le r sune dvakrat v trebuh e n e g ji izmed naših volil cev, n a k a r s e j e z a č e I a t e p e ž k a, k i j e t r a j a I u I o par m i n u I. 0 meniti mi j e, d a so vi d o I i britev in krivec v rokah liberalnih mož! Andrej Živec je bil res ranjen na očesu, ktero mu je izteklo. Razu n n j e g a ni no b e n ega druzega liberalca v bolnišnici, pač pa je neki mladenič katoliške stranke, ktcregn so liberalci v Dutovljah po-mastili. Vsi drugi so zd r a v i. To je goli fak tu m. Kar piše ,,Soča‘‘ o pijanosti precej zjutraj, da so se napili v farovžu, da so bili klerikalci prvi napa-dovalci, da je vino teklo (pri liberalcih je teklo v*eč dni), da so bili nahujskani po tarski gonji in vse lake lepe reči, je podla laž. Kavno tako je neresnica, da Ant. Živec /e bode dolgo več za delo. Seveda, ako noče delati! Drugi dan je bil že v krčmi. Pobiranje miloščine je pesek v oči, je volilni manever liberalcev. „Soča“ p'še, da ima 5 otrok. Toda eden je žondarm, ena hči je poročena, eden je trgovski pomočnik, in le 2 dekleti rodila doma gospodinjstvo, kojih prva ima že 18 let. Nabiranje milodarov ne bo tem otrokom nič pomagalo, pač pa bo pomagalo še za kak „kvartinček'‘ liberalcem. 1’pnik Aniona Živca ji* kanalski župan Z e ga. S tem je mnogo povedano! Najlepše bi bilo še, ko bi bila ,.Soča‘‘ začela pobirati milodare tudi za uboge otroke Andreja Živca, katerih nima, ker je samec!“
| sprotni govornik vpričo izpostavljenega | S. It. T. vprašal zbrano ljudstvo, ali veruje v navzočnost Jezusa Kristusa v S. H. T. in ali odpušča vsak svojemu žaljivcu ter je iz tisočerih grl zadonelo: ,.verujemo11, ,.odpuščamo11.
Se lepši pa je bil sklep sv. misijona v nedeljo 16. t. m. ob 5 — G'/» ure zvečer. Ljudstva se je bilo že ob 3. popoldne toliko imbraio, da je bila cerkev skoro polna. O 5. uri pa je v trdo natlačeni stolnici tako vrelo, da se je bilo bati kake nesreče. Tudi pred cerkvijo je čakalo mnogo radovednih in zakasnelih, ki niso mogli več dobiti prostorčka v cerkvi.
Najprej je stolni župnik, obdan od čč. gg. misijonarjev, slovesno blagoslovil krasni z vencem krog in krog okinčani misijonski kri ž, kterega so potem poljubovali duhovniki in nesli v procesiji izpred velikega oltarja v svetišče, kjer zdaj ob steni visi. Pri procesiji so nosili baklje udje katoliškega delavskega društva in je cela cerkev pela lepo in ginijivo Slomškovo pesem : ,, Kraljevo znamnje glej stojiKo so se odmolile pred misijonskim križem molitve za odpustke, je stopil na leco preč. g. Franc Kita k, blagoslovil devocijonalije ter v izvrstnem sklepnem govoru opominjal ljudstvo k stanovitnosti in h koncu blagoslov božji voščil Nj. Eminenci Kardinalu, duhovnikom in vernikom. Iz srca prihajajočih in v srca segajočih besedij poljudnega misijonarja ne bomo nikdar pozabili.
Na to je g. stolni župnik zapel z veselim srcem zahvalnico Te Deum, ktero je nešteta množica nadaljevala v slov. jeziku. Tu se je zopet pokazalo, da lepo ljudsko petje bolj gane kakor vsako umetno. H koncu so g. Bajtovi pevci prav lepo peli Dr. Fajgeljev T. E. in Genitori ter se je dal sv. blagoslov se S R. T. Ob izhodih stolnice so se razdeljevale podobice s primernim tekstom kot spomin sv. misijona.
Dasi je bila stolnica tako natlačena, kakor nikdar še doslej, se vendar, hvala Bogu! ni zgodila nobena nesreča in se je ljudstvo trezno vedlo.
Po končanem opravilu so se udje katoliškega društva in cerkveni pevci zahvalili čč. gg. misijonarjem za njihov trud in požrtvovalnost. Zahvaliti je res prav iskreno vse, ki so sodelovali pri tej pomenljivi, zveličanski in povzdigujoči slovesnosti. Čast bodi vsemogočnemu in usmiljenemu Bogu, da se je sv. misijon
— menda prvi slovenski r naši stolnici
— tako lepo izvršil. Bog daj, da bi bil njegov vpljiv trajen in rodil obilnega sadu. Obhajancev je bilo okoli 3000 ne glede na to, da so bili mnogi obhajani v drugih cerkvah. Zgodovina tega misijona pa uči, da je bil za stolno župnijo in sploh celo goriško mesto zelo um e-s t e n in potreben.
Sad sv. misijona. — Pred štirnaj-stimi dnevi je prišel prileten starček iz goriške okolice v Gorico v neko krčmo blizu stolne cerkve. Popije, poje, pa gre na skritem brez plačila proč.
O sv. misijonu pa je hodil poslušat pridige ter se podal tudi k spovedi in k sv. obhajilu. Po sprejemu sv. zakramentov pa je šel naravnost v omenjeno krčmo ter razodel svoj pogrešek. Ker je bil re-
ven, je prosil krčmarja, naj mu ali daruje, ali pa pove. do kedaj mu mora plačati. Dobri krčmar pa mu reče: Pojdite z Bogom, vam darujem. Starček odide s solznimi očmi. Sad svetega misijona!
Imenovanja. — MinisterijHni podtajnik dr. Ernest Pipitz je in.euovan okrajnim glavarjem. — Finančno ravnateljstvo v Trstu je imenovalo davčna kontrolorja g. Ivana Slokarja in Evgena B igatto davkarjema v IX. plač. razredu in sicer prvega za Krk in drugega za Mali Lošinj.
Tržaško deželno više sodišče je imenovalo pisarniškega pomočnika Nikolaja Galla kancelistom na okr. sodišču v Kobaridu.
Vodstvo poštnega urada na južnem kolodvoru naznanja, da se na tem uradu o božičnem času t. j. od 18. do vštetega 24. grudna t. I. pisma, nakaznice, vloge, denarne in vožne pošiljatve sprejemajo od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer.
Vodstvo tukajšnjih poštnih uradov nam naznanja, da se bodo sprejemale pošiljatve in sicer od 17. t. m. pa do 25. t. m. od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer in to radi božičnih praznikov ; oddajale pa se bodo pošiljatve in sicer od 20. do 25. t. m. od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Vsaki pošiljatvi naj se priloži poleg naslova, ki se nahaja na njej, še drugi naslov. Pri pošiljatvah, ki so namenjene na Dunaj in je njih vsebina podvržena carini, treba je natanjko označiti količino vsebine v kilogramih, litrih in kosih. Priporoča se, da se pošiljatve na pošti oddaja, ako le možno v predpoludanskih urah ali vsaj do 2. ure popoludne.
Slovenci /glasite se! Magistrat je razposlal pole za popis ljudstva. Za nas Slovence v mestu je zdaj silno važno, da se vsaki Slovenec zglasi za Slovenca in ne za Nemca ali Italijana Magistrat nas hoče po sili utajiti, in pravi, da ni Slovencev v Gorici. Hojaki! Zdaj je čas, zdaj dajte magistratu in c. kr. vladi odgovor, da bodo vedeli, koliko Slovencev je v Gorici. — Vsaki naj sam popiše polo ali naj prosi prijatelja, da mu jo popiše, nikar ne zaupajte tega hišnim gospodarjem. ki niso Slovenci. Vse razumnike prosimo, da naj vsaki na svojem mestu in v svojem krogu ljudstvu pomaga, da bo ljudsko štetje ob sklepu stoletja vsaj deloma izkazalo resnico, da je Gorica tudi slovenska in ne samo italijanska.
Bojaki! Zglasite se vsi za Slovence!
Ljudsko štetje v Gorici. Mestni magistrat naznanja, da se razdele posestnikom hiš v drugi polovici tega mesca popisne pole za ljudsko štetje, ki ima dokazati število ljudstva s koncem decembra t. 1.
1) Lastniki hiš ali pa njih namestniki morajo vročiti dne 29. t. m. vsem strankam dotične prijavne pole, katere morajo stranke izpolnili in podpisati v smislu poduka, ki ga itak prejmejo;
2.) hišni lastniki ali pa njih namestniki morajo pobrati od strank dotične prijavne pole dne 3. januarja 1901 ter se prepričati, ako so iste izpolnjene kakor zahtevajo predpisi, v nasprotnem sin-
il. Povod krvavi tepe’},ki.
„Soča*‘ piše, da povod te krvave tepežko ji* bila larovška gonja. To krvavo lepežko je ..Soča'1 porabila, da je neusmiljeno udarila po č. duhovščini in po katoliški stranki. Farji so krivi prelivanja kivi — tako kliče lažnjiva Kobaridka. .Mi smo natančno poizvedeli povod tej lepožki. Povsem verodostojna priča nam poroča: ..Volitve so bile le posredni povod tepežki. I/. nevoščljivosti namreč do tu-kajšnega gostilničarja ustanovili so liberalci konsumno društvo: krčmo i mesnico, da bi ga v svoji liberalni ljubezni gmotno uničili in mu, če mogoče, vzeli tudi krčmarski patent. Odtod prihaja, da lako rudi pred to gostilno razgrajajo, kakor seje tudi zgodilo oktobra meseca. Vse namreč, kar ne zahaja v konsumno društvo, jo zasramovano, črteno, terorizirano. Kdo torej moti mir, kdo dela prepir V Zanašamo se, da pravična preiskava bo spravila te dogodke v pravo luč. Omenimo še, da je pri vsem tem č. g. Bekar, dušni pastir v Skopem popolnoma nedolžen. Prišel je, kakor vsi drugi volilci, zjutraj nu volišče, ko je pa oddal glas, jo odšel domov in se ni več vrnil'1.
Tako je tedaj stvar pojasnjena. Ob onem pa smo izvedli, da so „Sočini“ pristaši v Skopem ustanovili konsumno društto. Kisum teneatis! „Soča“ in konsumno društvo! Kako se to ujema? Prepričani smo bili do zdaj. da so si liberalci in pakonsumnadruštva največi sovražniki. Zmešnjava med „Sočinimi“ liberalci postaja vedno veča.
4.	Napredno učiteljstvo.
Da bi „Soča“ še bolj očrnila č. duhovščino, začela je nabirati mile darove za Živca. Na ta način je hotela vzbuditi občno n e v o 1 j o proti „f a r o v š k i brezvestni gonj i1-, ki p r e 1 i r a nedolžno n a p r e d n j a-š k o k r i. In res! Prvi zu nekimi krokarji znano goriške gostilne seje oglasil v „Soči,‘ nadučitelj Leban v Komnu z 2 K. Le-ta človek je izmed onih učiteljev na Krasu, katerih eden j e o v o I i t v a h jecljal ljudstvu: ,,Ne volite s farji, ker vas bodo obesili11. Nadučitelj Leban dobro ve, da je „Soča-1 lagala, dobro ve, kje je Skopo in kje družina Živec. Lahko bi bil poslal svoj dar naravnost na dotično mesto. Poslal pa je javno „Soči“ ter tako podpisal vse ono strašno obrekovanje č. duhovščine. Ako se ne motimo, je med maloštevilnimi darovalci še par drugih učiteljev.
Konec.
Liberalci bodo z nabranimi milodari še pili in razsajali jjo Skopem. Minuli teden so širili naprednjaki po vsem Krasu in po vsem Vipavskem vest, daje Živec umrl. Temu nasproti izjavljamo, da je Živec še živ in da bo še piv...
Novice.
Sv. misijon v prvostolnici goriški se je izvršil preteklo nedeljo prav slovesno in ginijivo.
V	soboto zvečer je imel preč. g.
K a r o I I I a j d r i h spravni govor, ki je marsikoga pretresel, spokoril in do solz ganil. Slovesen trenotek pa je bil, ko je
LISTEK.
Obredi ob sklepu si. leta v Rim.
Na sveti večer gre sv. oče oblečen v sveta oblačila k večernicam (vesperam) v cerkev sv. Petra. Ko so večernice končane in sveče razdeljene med pričujoče duhovne, položi sv. Oče kadilo v kadilnico in stopi na prestol. Sedaj se začne sprevod, pri kojein drži sv. oče v levici gorečo svečo. Z desnico blagoslavlja vernike. Dospevši na sredo cerkve, počasti sv. oče svetinje sr. sulice, križa in potnoga prta.
Nato se poda sv. oče v kapelo Najsv. sakrarnenta in začne antifono „Cum iucunditate exibitis‘‘ (z radostjo pojdete ven) Pevci papeževe kapele nadaljujejo: ,.et cum gaudio deducemini; nam montes et colles exilient exspec-tantes vos cum gaudio. Alleluja“. (In z veseljem vas bodo peljali; kajti hribovi in griči bodo od veselja poskakovali in vas pričakovali).
Sprevod se dalje premika. Najzadnji sv. oče z mitro na glavi in z gorečo
svečo v levici ter stopi iz bazilike. Pred cerkvijo se vsede, dokler je vse potrebno pripravljeno, da se zazidajo sveta vrata. Potem stopi k vratom, drži gorečo svečo v roki in blagoslovi nekaj kamenja in malte (ometa).
Potem vzame mitro, vloži kadila v kadilnico, pokropi kamene in malto ter je pokadi. Zatem si opaše bel zastor (predpasnik), poklekne na pragu, sprejme iz roke velikega penitencijarija zlato zidarsko žlico, zajme malte, dene nekoliko na sredo praga, potem na desno in na levo. Pri tem govori:
In fide et virtute Domini nostri Filii Dei vivi, qui apostolorum principi d i x i t: tu es Petrus et super hanc petram aedilicabo ecclesiam meam. (V veri in moči Gospoda našega, sina živega Boga, ki je rekel prvaku apostolov: ti si skala in na to skalo sezidam svojo cerkev).
Potem dene v malto razne novce, zlate, srebrne in medene, odda žlico zopet velikemu penitencijariju in položi tri prve kamene na malto rekoč: Collocamus iapidem istum primarium ad claudendam hanc por lam sanctam singulo Jubilaei
anno reserandam. (Položimo ta prvi kamen, da se zapro ta sv. vrata, ki se odpirajo ob vsakem svetem letu). In nomine Pa f tris et Fi f lii et Spiritus f sancti. Amon.
Ko tudi veliki penitencijar en kamen doloži, nadaljujejo hitro zidarji za-zidavanje in pevci pojo: Nebeški grad Jeruzalem.
(Sv. Oče dene prve tri kamene za nova vrata v znamenje, da celo skrivnostno telo sv. cerkve sloni na trdni skali apostolske oblasti. Kameni so gladki, politirani. To pomeni, da so verniki s pokoro v sv. letu uglajeni in očiščeni, pač vredni, da se je sprejme v stavbo nebeškega Jeruzalema.)
Nato ugasnejo sveče; papež into-nira: Te Deum laudamus, ter podeli ljudstvu sv. blagoslov in popolni odpustek. Pri sv. Pavlu, sv. Janezu Lateranu in pri S. Maria Maggiore zaprč sv. vrata ravno tako legati papeževi.
(Sendbote des Herzens J.)
1900, št. 12.
čaju morajo to od strank zahtevati ter na to paziti, da se predpisom v polni mori zadosti;
8). isti morajo natančno paziti, ako so dotičnim polam pridjani izvlečki h krstnih knjig nanašajoči se na osebo mo?,koga spola, ki so avstrijski državljani in ki so rojeni v letih od 1881 do 1901;
4.) hišni posestniki ali njih namestniki morajo izpolniti v smislu predpisov tudi in. sicer:
a) zavitke prijavnih pol (form. Vlil)
b) listke na katerih se nahaja skupno Število stalnih podjetij, ki so označene na zadnji strani prijavnih pol (form XII. a);
c) razvidne pole podjetij nahajajočih se v hiši (lorm. XIII, a);
5.) Vse pole in odnosni formulari morajo se predati do 5. januarja mestnemu anagrafičnemu (popisnemu) uradu, nahajajočemu se v II. nadstropju muni-cipalnega poslopja.
Hišni posestniki ali njih namestniki so obvezani izpolniti dotične prijavno pole za vse one stranke, stanujoče v njih hišah, ki ne bi mogle same tega storiti ter potrditi z lastnim podpisom, da odgovarjajo navedeni podatki popolno resnici.
Ker se mora o tej priliki konstati-rati tudi pristojnost tukaj prebivajočih oseb, opozarja magistrat vse one, ki nimajo domovinske pravice v Gorici, da si omislijo o pravem času potrebne dokumente, kakor domovinske liste, legitimacije, poselske ali pa delavske knjižice.
Take listine, kakor tudi krstni in ženitovanski listi, katere naj si omisli vsakdo o pravem času, prikazati bo treba poverjenikom za ljudsko štetje, ki bodo hodili v mescu januarju od hiše do hiše, od družine do družine v svrho revizije ljudskega popisa.
Ker je ta popis velike važnosti glede splošne statistike, opozarja magistrat na to vse stranke ter pričakuje od njih, da pojdejo v vsakem pogledu na roko dotičnim poverjenikom ter da same izpolnijo njih tičoče se dolžnosti.
Gospodarji in „Soea“. „Soča“ hujska vže zopet gospodarje proti delavcem, ki so v katoliškem delavskem društvu, da naj jim napovedo izstop iz društva ali pa jim kruh vzamejo. Proti temu divjaštvu naj povemo, da še celo magistrat in Italijani ne nadlegujejo delavcev radi društva. Le „Soča“ ima tako srce, da bi vzela ubogemu delavcu trdo prisluženi kruh, ako se siromak ne klanja njenim zapovedim. Delavci — siromaki, odgovorite „Soči“ na to nesramnost!
Phyloxera vastatrix. — „Soča“
-	trtna uš. — Kakor trtna uš razjeda korenike vinski trti, tako „Soča“ izpodkopuje ugled duhovščine in podlago
—	nositeljev sv. vere. Rečemo navadno: Trtna uš nam jemlje vino, četudi ne srka grozdnega soka. Tako tudi lahko rečemo: ,.Soča“ jemlje vero, Četudi bi ne napadala sv. vere, samo zato, ker duhovne napada. Toda napada direktno tudi sv. vero, n. pr. najsvetejši institut sv. vere: Zakrament sv. pokore, kojega je dobri I/.veličar ustanovil na Veliko noč popoludne, stopivši med apostole ob zaprtih vratih. Vanje je vdahnil, rekoč: Prejmite sv. Duha! V „Sočiu od 24. avgusta t. 1. v „Tutti frutti“ je ta list sramotil zakrament sv. pokore in lagal, kako da je star duhovnik previdel bolno osebo itd. V predzadnji „Sočr‘ menda 14. tega meseca, najdeš zopet bogokletni članek: ,,Iz spovednice41. Tak č'anek je primeren edino le kot plakat na vratih nesramnih hiš. Še tam bi se ljudje pohujševali. — Ali misli Gabršček res, da so gg. nunci taki tepci in da tako malo znajo, kako se vernike poduči o stanovskih dolžnostih?
Ros, dandanes ni več tako kot enkrat, da bi gg. nunci se kratkočasili, da bi kadili „aus einer kurzen oder lan-gen Pfeife“ (Alb. Slolz.) Časi so resni. Tisk mora se bojevati proti tisku. Na papirju se dandanes borita s črkami nebo in zemlja. Hočeš biti K r i s t u so v, vze mi si krščansko berilo, vsako desetico pa, kojo izdaš za liberalne, brezverske liste, daš hudiču aro za svojo d u š o ! (Alb. Stolz: Kompas za življenje in smrt.) — Kakor je bila predzadnja „Soča“ z onim člankom, jo vsak spovednik lahko prepove in sicer na podlagi] „ Vel. katekizma41
St. 3f>2 (stran 80). Grnlii zopor vero so:
0.	,,b ran j o i 11 r n z Si rj 11 n j o v o r i sovražnih k 11 j i K, časnikov i n spisov". Tako jo. Naj reče tisti kosmatinec z naočniki kar hoče. ,.Soča“ pohujša svoj« čitatelje. Beseda katoliškega duhovnika, ki jo ima na leči. pa poduči na tisoče vernikov. Zalo:	Noli	negligare
gratiani! — Urednikom „S o č e“ pa: \aaeiitt tji/ite —. Pride dan maSčevanja.
Kandidata narodno - napredne stranke sta dr. Tuma in Oskar Ga-brSček, župan v Tominu. „Soča“ poroča, da so tako sklenili kraSki volilni možje v nedeljo v Sežani. Mi pa pravimo, da so tako sklenili možje, ki so iz Gorice priSli, ne pa kraški možje, kajti ti Se niso pameti izgubili.
Bohinjska železnini. — Prolekli teden merili so državni inženirji črto bo-hinske železnice ob leve m h r e g u Soče, med lem ko je bila prvotna črta določena ob desnem bregu Soče od Solkana do Kanala, in to na željo dveh magnatov v Soški dolini. Zmagal je kapital nad uboštvom.
Iz Trnovega. Dne 10. t. in. sem bil na Trnovem. Stopim v cerkev ob 1 */* popoldne. Na prižnico stopi č. g. vikar iz Oseka. Poslušal sem malo časa in tekle so mi solze iz oči. Če bi kdo imel iz kamena srce, bi ga moralo presuniti. Ha glejte! Nekateri liberalci zraven mene so začeli godrnjati v cerkvi, češ, da govori o politiki in nekdo je Se drzno dostavil, da ga gre izpoditi s prižnice.
Žalostno! Bog nam daj mir in edinost!
Iz Itaše pod Krasom dne 17. dec. (Izv. dop) — Včeraj 16. t. m. se jo tukaj zgodila nesreča na lovu. Neka laška družba, ki ima že dalje časa v najemu StjaSke občine lov. hodi navadno iz Trsta semkaj na lov vselej le ob nedeljah in praznikih v pohujšanjo ljudstva. Včeraj je bilo kakih 6—8 takšnih lovcev na zajce in srne. Oni najmejo — po 60 kr. ali i krono — od 15-18 letne mladeniče za poganjače, kateri vsled tega navadno tudi službo božjo zamujajo. Da ne gredo tudi isti lovci-bogataši tržaški nikdar v kako cerkev k sv. maši, služi zopet v veliko pohujšanje našemu ljudstvu, ki pravi: „Ti ljudje ne gredo nikdar v cerkev, vendarle so oni bogati in dobro živ6“. — Ko so isti lovci ravno lovili divjačino-srne v raški dolini, sproži njih čuvaj (Štjačan) mesto v bežeči dve^ srni pa v poganjača Fr. Trampuža od Čehovinov, ki je dobil 6 zrn v spodnji del obeh nog. Tovariš-poganjač ga je sam nesel na hrbtu na dom, eno uro daleč. A kar je še bolj čudno je to, da se je od zdravnika iz Vipave nazaj se peljajočeinu vozniku voz prevrnil in da si je pri tem padcu še eno roko poškodoval. Pobitega hlapca-voznika in obslreljenega mladeniča so pa takoj odpeljali še po noči v Trst v bolnišnico. —■ Pri teh lovih se zlasti ob nedeljah rade godijo nesreče. Oče ponesrečenega mladeniča je bil te dni hud liberalen agitator. Mati mladeniča je jokala, a oče ga je spremil v tržaško bolnišnico. Tudi I. 1899. se je ponesrečil tu nek mladenič-vojak, ker je Sel ob sklepu sv. misijona na Planini (pri.Vipavi) na lov v Gabrje. Razpočila se je puška ter mu je odnesla vso dlan s prsti vred, da ne more delati. Tudi ta je zdaj zagrizen liberalec in čitatelj „Primorca“. Ona tolpa, ki je dne 25. nov. t. 1. razsajala v Branici celo noč okoli cerkve in župnišča, je zdaj v preiskavi. Menili so tukajšnji nahujskani in vinjeni Tumovci, da smejo početi in razsajati proti komur hočejo, a preiskava v Sežani jih je podučila, da imamo še veljavne postave in čuvaje postav in javnega reda ter osebne varnosti. Zdaj jim je žal in se jim že hlačice tresejo.
—	V Štjaku je bila na reklamacijo liberalne stranke nova volitev 6. t. m., a čeravno sta oba učitelja na vso moč z volilnimi lažnjivimi katehiztni agitirala, je kat. stranka še sijajnejše zmagala nego prvikrat, — vsi 3 volilmi možje so zdaj naše stranke — kar je nekega liberalca tako razsrdilo, da je po noči (ob 11. uri) trikrat vstrelil na 3 mladeniče katoliške stranke. K sreči jih pa ni zadel, razun enega je le nekoliko v laseh osmodil. Na sumu je neka oseba, ki je pri drugi priliki že rabila revolver, zato ima zdaj vso stvar orožniStvo v preiskavi. To,
glejte, je zopet strupen sad brezverskega liberalizma!
Bovec. — „Narodna - napredna11 stranka je že začela v Bovcu dejanski izvrševati svoj prog am, namreč: pomagati kmetu do boljše bodočnosti. Čujte, kmetje, pomoč, s katero nas la stranka hoče osrečiti. Minuli teden je krožila okrožnica od Stacune do Slacune v podpis vsem zavednim naprednjakom in jim naznanila, da kmetu si; predobro godi pri nas in se jih lahko uščipne pri sladkorju za 4 novč. pri klg. To so podpisali in še tisti dan izvršili. Popoludne je že bila cena za 4 novč. višja, in kakor smo se prepričali iz tržnih poročil, ni opravičeno zdaj s ceno poskočili. — Ali se morda hočete odškodovati za stroške, ki ste jih imeli za pijačo ob času volitve v V. skupino? Kadar se govori o kon-sumnem društvu, vas kar kurja polt obletava in vendar, ako boste z nami tako postopali, bodemo prisiljeni lako društvo ustanoviti in tedaj obračunimo.
Iz Borjane. — Še nekaj o volitvi v Kredu dne 5. dec. Kobaridci pravijo, da mi vsi gremo za gospod nunci, pa povemo jim, da mi ne delamo za pijačo, nas ne zmoli kozarec vina, kakor misli „narodno-napredna“ stranka, mi delamo po svojem prepričanju. „Narodni napred-njaki'1 mislijo, da smo mi kmetje tepci, katerim bodo oni komandirali. Agitatorji so ukazali v Kredu celo klobase skuhati. Ko so pa propali, jih niso hoteli plačati, ampak so se skregali. Kobaridci so se celo po polu domov kregali:	„Ti si
malo plačal, jaz sem več dal1' itd. Imeli so v neki krčmi tudi kosilo napravljeno. Ali so je plačali, ne vem, ker niso imeli denarja se seboj. Imela jim je priti tudi muzika naproti iz Kobarida. V Kredu so imeli neko neumno muziko, s katero so nam nameravali muzicirati popoldne, če zmagajo vsaj v IV. skupini. Pa se jim ni posrečilo. Slišali smo, da ne ve nobeden v Kredu, kedaj so šli Kobaridci domov. Eden se je vrnil v Kobarid še le drugi dan.
Kedo dela te prepire? Skoraj gotovo Burja!
Nekateri neumni Staroselci so nas sramotili tudi s tem, da so govorili, da ne bomo smeli več beračiti moke pri njih.
A. H., A. U., M. II., A. H. borjanski kmetovalci.
Iz županije volčauske 8. dec. 1900. Slučajno naletel som na neko Sl. lista „Soča“, v kojej dobim dopis iz Volč.
V	uvodu tega članka jadikuje dopisnik, da so propadli pri volitvi volilnih mož, ktere so se vršile dne 17 pr. m. t. 1. Ob ednem pa opeva naprednjaško zavednost, češ, kako junaško so nanadli ti napred-njaški uzor-možje, klerikalno trdnjavo, ktere skrivni poveljnik, da je naš, kakor dopisnik sam priznava, — značajni lju-beznjivi in mirni, ne samo doma, ampak široko naokrog močno spoštovani gosp. župnik. Nočem dalje opisovati tukaj lepili čednosti njegovih, kakor za našo župnijo nalašč vstvarjenega dušnega pastirja. „Soča“ kliče: „Križau naj bo!!*‘ Vse to pa zakaj? Ker je prašal enega ali drugega svojih sosedov, ali pojde volit. Nič več, nič manj, ne poprej ne isti dan. Zato tako strašanski prestopek in neodpustljiv greh, zato je uničeno vse dobro na njem, zato se mora oglasiti veliki in mali naprednjaški zvon in grozno njegovo hudobijo, izdajstvo in hinavsko zahrbtnost razglasiti.
Seveda, 011 bi ne smel z drugimi niti govoriti, toliko manj občevati, kakor z naprednjaškim načelstvom, ker le ti so uzor-možje, ki zuajo vskočiti, kjer jim bolje kaže (tempi passati).
Naprednjaki! Ne bom tajil, da so tudi med Vami možje. Zato vas pa moram pomilovati, ker pustite v vašo sredo kukavico, katera bo tam zlegla jajce in če se ji posreči, da se isto izvali, vam bodo naj bolj jasne te vrstice, če ne bo „prepozno“. Dalje Vas vprašam: Kdo je stal na čelu vašej napredni uzor-stranki? Morda sam zviti stari „Lisjak“!? Skoraj ni verjetno, če povem, da je poslal svojega hlapčeta poskušat, če ne bo tudi to pot grozdje še prekislo. Le-ta ume prav dobro ob voglih nedoraslim naprednjakom „Sočine“ evangelije oznanjati in zvito tolmačiti, dasi bi mu bolje pristo-
jalo, premišljati: Kdaj zadobi milost v ,.Gospodovih1, očeh.... Na svidenje, ako treba.
I/. županstva Libušnjo. — Po
dolgem, dolgem času smo vendar, hvala Bogu, dobili poštnega sola. V soboto I. 1.111. „marširal“ je v svoji uniformi s torbo in trompeto črez rame. Ko je prišel v kako vas, j« zatrobil in ljudje so čudom glodali, kaj to pomeni; pa glej: novi poštni sol ali pismonoša slal je sredi vasi in oddajal tor prejemal pisma in druge poštne pošiljalve. Novo življenje! — Tudi naše vasice prišle so v zvezo s svetom ! To ni kar tako, — to kaj pomeni! Pismonoša pobira in oddaja: pisma vsake vrste, pakete do 3 kg. in denar do 1000 K. — Že pred leti smo se veselili, da dobimo poštnega sela. pa naše veselje je Slo po vodi, kajti ustanovil se je tedaj poštni urad na Kamnem, v vasi, s katero druge vasi našega obširnega županstva nimajo nobene zveze. Ljudje so bili nezadovoljni, in skoraj vsi so dobivali pismo pod naslovom: poste restante Kobarid, in tudi v Kobaridu oddajali; poštni urad na Kamnem pa je komaj životaril. Prosili smo za poštnega sela in c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu poslalo je k nam velezaslužnega c. kr. poštnega komisarja Dr. L. S\veceny-ja. Po njegovem prizadevanju se nam je obljubil poštni sel, ki bi nosil pisma iz Kainenške pošte po naših vaseh. Imel je nalog pričeti I. maja t. I., — pa našlo se je na kamenski pošti mnogo nerednosti — in Dr. Sweceny potrudil se je zopel k nam v hribe povedat žalostno vest, da s poštnim selom ne bo nič, a obljubil nam je ob jednem, da na vsak način poskrbi za naše vasi. Obrnili smo se sedaj še na prečastitega in preblagorodnega vitoza dr. Gregorčiča. Zastavil je za nas svojo uplivno besedo pri c. kr. dvornem svetniku Felicettiju, — in glejte: selskega pismonošo imamo! Vsak dan razun nedelj odhaja iz Kobarida ob 8. uri dopoldne in pride nazaj ob 5. uri popoldne. Obhodi pa vasi: Ladra, Kamno,- Selc«, Vrsno, Libušnje in Gmast; za Krn pusti pisma na Libušnjem.
Z veseljem spolnujemo sedaj svojo dolžnost in se kar najsrčneje zahvalimo neumornemu c. kr. poštnemu komisarju dr. T. Sweceny-ju, kakor tudi preblago-rodnemu in prečastitemu g. vitezu dr. Gregorčiču!
Omenili moramo še, da smo vse prošnje in tudi privatna pisma na c. kr. poštno ravnateljstvo nisali edino le slovensko, — ter da se nam je tudi odgovarjalo vedno le slovensko. Čast komur čast!
Sv. misijon v Levpi. Ker se ni
dolgo oglasil noben dopisnik s spretnejšim peresom, bi se rad jaz nekoliko v Vašem listu spomnil nešega sv. misijona. „Ljudstvo, oj ljudstvo, zdrami se iz spanja, o dnevi zveličanja zdaj so za te“. Tako je bilo tiskano na misijonskih listkih, in temu klicu se je ljudstvo mnogoštevilno odzvalo. Dne 2. listopada sta prišla (žal) le dva misijonarja, mesto treh — in 12. je bil sklep. Cerkev je bila vedno polna. Pretresljiva je bila v petek sprava pred sv. H. Telesom, ginljiv govor o prebl. D. M. o prižganih svečah na krasnem stranskem altarju „Marija
—	pomoč kristjanov11. Skrbelo se je za ubrano petje. Pela se je deloma krasna maša Albana Lippa „Angelorum Custo-dum“‘, Schvveitzer: ,.Angeloru Custodum11,
i.	dr. K povečanju službe B. je pomogel tudi novi „Principal _8. od Jana Tučeka iz Kutno gore na Češkem. Ubrani Hil-zerjevi zvonovi so ginljivo peli v harmonijah dobro zadetega trizvoka, edini zvonovi iz te livarne v naši nadškofiji.
Manjkalo ni tudi šaljivih prizorov. „Pridiga je pregloboka, je prehuda!11 mrmral je nek možicelj, ki se mu meša vsled vodenice v glavi (Hydrocephalos) ter stopal energično po stopnicah na prižnico, da bi govornika govorečega o VI. zapovedi ustavil. A Cerkvenik je moža odstranil.
Upisalo se je v Marijino družbo okolu 100 deklic in 80 mladeničev. — Družba Marijinih hčera! „Kaj je to?“ je mrmrala neka ženica, nepodučena. ,.ali je tudi mamka Božja imela hčere !?‘‘ — Presunil je vsakega pogled na prelepo Razpelo, koje so mladeniči prinesli v cerkev o sklepu misijona. Dež je lil in
le malo procesijo smo opravili prod cerkvijo. Razpelo dolgo 120 cm. je dovršil g. Ferd. Stullesser v Grodenu, ko-jemu dajejo kritiki prvenstvo med tirolskimi podobarji. Kaj umetno, a vendar naravno, je uprizorjena sesedena kri na vratu trpečega Zveličarja in pogled toga vratu vzbuja grešniku grenko kesanje in izvablja solze i/. oči. Lepa je bila slovesnost. Toda — ločitev! Ta je bila huda. Godilo se jo kakor ob slovesu sv. apostola Pavla od Mileta. ..Velik jok pa je vstal med vsemi, ter so objemali Pavla in ga k u š e v a I i; in šobili žalostni zavoljo besede, ki jo je r e k e 1, d a 11 e b o d o n j e-govega obličja več videli11. (Dej. ap. 20, 37. 38.) Tako je tudi naše ljudstvo žalovalo. — A nič ne d«*. Najbolj i misijonar — trpeči Izveličar na Križi, jim je ostal kot trajen spomin za oko in za srce.
Oh poslušajte glas svetga misjona,
Vojska je kratka in večna bo krona!
V	Avčah je ponujal te dni znani vodja „narodno-napredne“ stranke ljudem, fantom itd. več »Primorcev*, koje je im-portiral iz Gorice. Mož je zvest pristaš ,.Soče“. Ponujal je in razdajal liste proti postavi, ker nima dovoljenja od g varstva (Colportagegesetz). Za druge pol naj si možicelj ne dovoljuje kaj tacoga.
V	onih številkah je bil dopis o č. g. iz Deskelj. — Mož je sicer dober. Zajci ga imajo radi, ker jih ne zadene. Pomilujemo ga pa kot, „naprednjaka“, da prepočasi „napreduje11, ker mu je ljubi Bog, nevem kedaj, eno nogo izdatno prikrajšal.
Iz Črnič. — Izredno slovesen pogreb je bil pret. nedeljo pop. pri nas. Umrla je, menda vsled trebušnega le-garja ali tifusa, 40-letna gospa Angela, žena Štefana Kosovela iz Tabra na Ravnah. Pokojna je bila iz občespošto-vane in znane družine Bavconove iz Ravne, p. d. Baštkove. Bila je dobra, pridna gospodinja, pa tudi dobra pobožna kristjanka, kakor je vsa družina in sploh vsi Ravenoi. — Poprej še nikdar bolna, se v prvem začetku bolezni ni čisto nič zmenila, zaupala je preveč v svojo močno ter zdravo naravo. — Ali resna bolezen jo je premagala — žena se je morala vleči in pri vsej zdravniški pomoči je v 10 dneh, previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. — Najhujši udarec seveda je zadel njenega moža, ki je ostal zdaj čisto sam v hiši pri tako velikem posestvu. Za njo žalujejo pa tudi stariši, 5 bratov in 3 sestre, drugi sorodniki, vsi Ravenci in sploh vsi farani. Zato jo je spremilo ljudstvo do groba v izredno obilnem številu, celo iz bližnjih vasi jih je bilo veliko. Skoro vsakemu se je utrinjala solzo, žalosti, posebno kdor je videl ubogega moža jokati kakor otroka, ko so jo odnesli i/. hiše in tudi na grobu. Večna luč naj ji sveti !
Iz Komna 18 dec. 1900. Danes je imel cestni odbor komenskega okraja sojo. Navzoči so bili gg.: Jože Kovačič, predsednik; Kr. Stepančič, Jože vitez Fabjani, Legiša, Kosmina, Jože Pipan in Ljudvik Štrekelj, odborniki. Zborovanje je bilo v pisarnici, v hiši g. predsednika. Ta seja je bila naznanjena okr. glavarstvu v Sežani. Med sejo so pripelje g. okr. glavar iz Sežane.
Po dokončani seji prav v lepem navdušenem govoru podeli gospod glavar v pričo vseh g. o d b o r n i-k o v zlati križec za zaslugo g. Jožefu K o v a č i č -u kot dolgoletnemu županu in c e s 111. p r e d-s e d n i k u in ravno tako gosp. Jožefu P i p a 11 - u iz Š k e r b i 11 e srebrni križec za zasluge kot županu.
Potem je gosp. glavar počastil oba odlikovanca, da smo bili v gostoljubni hiši g. predsednika prav po domače veseli. Pri tej nenavadni slavnosti spolnili smo tudi sveto narodno dolžnost, da smo zbrali 36 K, koje se po nasvetu g. glavarja razdeli na polovico za „Šolski Dom“ in za „Alojzijevišče“. G. vladni zastopnik se je pri tem pokazal, da mu je mladina in narod pri srcu.
Na Vojščici je bil preteklo sredo mali ogenj. Nasial bi bil pa gotovo velik požar, če ni malo dekle ogenj zapazilo in hišne klicalo. Malo je manjkalo, da ni dim omamil in udušil dve deklici, ko
so jima gorele postelje, na kalnih slo ležali. CJoililo so ji' ob II. uri po nori, ko jo ravno vso spalo v naj trii n oj som spanju. Ogenj je nastal, kor so menda sveča ni ugasnila.
Ogenj v Z apnu! ec u blizu Komna. V potok večer je bil v tej vasi voli k ogenj. Gorelo jo od G. do tl. po noči. Ge bi bilo le količkaj vetra, razširil bi se bil ogenj na vso skupaj ležečo vas. Pogorel je posestniku Kocmanu hlev z vso krmo, slamo in drugo pičo. Mož je bil zavarovan, in jo tudi zavarovalnino za časa plačal. Prav to! Kajti navadno pogorijo tisti, ki ne plačajo ali odkla-dajo s plačilom. —
1/. (»abrovice v Istri. — Dne IT>.
I. 111. so jo tukaj zgodila strašna nesreča. Štirnajst letno deklo je bilo pri ognju. Uname se ji oblekla. Ker ni mogla sama pogasiti, je tekla goreča 100 metrov daleč proti drugi hiši. Ljudje so se vsi prestrašili, ker ai bilo videti niti podobe človeško, ampak samo plamen. Vsa obleka jo zgorela. Ko so plamen pogasili, splavili so jo v prvo hišo. Grozen pogled! Vsa koža in tudi kosi mesa so od nje padali. Prepeljali ?o jo na dom, kjer je v strašnih bolečinah izdihnila svojo dušo. Njene matere ni bilo doma, ker je šla 1 po opravilu po svetu!
Visoka starost. V hiralnici Elirna j na Gor. Štajerskem je umrla dne 27. m. ( m. Marija Miessl, stara 11-5 let.
Albau Stol/. — Prišla so na svetlo ! klasična dela Albami Stolza. najboljega j pisatelja nemškega v popularni obliki. i)esot zvezkov (duodecimni formul) stane ! K 84. Tu najdeš veliko modrosti in uče- | nosti. Zrno soli za Injike in duhovno !	1
Naša društva.
Občni zbor ..Slovensko Čitalnico., v Gorici, bode v društvenih prostorih j dne '22. decembra 1900 ob (1. uri zvečer.
Za ,.Alojzi,ji*viš(V‘. — Preč. g. .los. Primšar 10 K. č. g. Ant. Gloščič i 12 K. preč. g. Ant. Hratina 10; proč. g. | Ign. Valentinčič nabral v župniji 22 K | ii; v blagu 2(i 1 ajde, 35 I pšenice in 17 1 i ližola; preč. g. Bog. Nemec K) K in IGO | klg. ajde — Bog povrni stotero vrlim dobrotnikom! Živeli posnemalei !
Izvrstna goriška vina
ima ua prodaj
I,
Pripoiočiijo
D
(pri Gorici)
ista Imli za
mase e< . gg
duhovnikom. Za pristnost so jamči.
j Teodor Slabanja,
i srebrar v Go iti, ulca Kc, reli 12
i u lj ud no priporoča časi. duhovščini svojo j delavnico za izdelovanje cerkvenih posod
H-Večna luč 13!
m orodja iz srebra m boljše kovine po poljul nizki coni. — Stari' roči srebri in
Za kratek čas.
Bratec bratcu.
so srečala berača. Tuj kruha, a zahteval je še
— V Levpi sta berač je dobil ,.šolde“. Na to
mu da nek domač revež, ki živi ob mi-
loščini — en krajcar rekoč: „Na, in bodi tiho !*‘
Neizbrisljiv priimek. — V Opat-jemselu bi pri volitvah kmalu zmagala kat.-narodna stranka. Le dva glasova j-ta ji manjkala. Tu pridrve neki mladeniči in glasujejo za dr. Tumo. Nedeljo pozneje je nek mladenič precej globoko pogledal v kozarec in rjovel: živio Tuma, živio Tuma. Od takrat se jo fanta prijel neprijeten epitheton : turna, kar ima na Krasu karakterističen pomen.
Iz postile pridigo — „Muma“, je dejal osemletni dečko, ,.zakaj me siliš vedno moliti? Kedaj boni tako vidik, kakor tata, da ne bom molil nič, kakor on ?“
„Krojaška zadruga",
vpisaaa zadruga z omejeno zavezo v Dorici,
Gosposka ulica hiš, Slov. 7.
VELIKA ZALOGA
vsakovrstnega manulakliimegu blaga /ai ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v iiajvnji izberi, kakor: sukiio, platno, prle-nino, Čliiflon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavesi*, namizno prte; nadalje vsakovrstno perilo, sra jce.
Jager itd. ild.
Vse j»o nnjnižjili cenali.
lent* »« stalne brez pogajanja.
moden i no iz naj-liiiom slogu in po popravi, po-v ognju.
Pripravo cerkvenega orodja olajšuje revnim cerkvam s teni, da je priprav ljen jim cerkveno orodje napravljati tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto.
>000000000
Krojaški mojster
Franc čufer
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji,
izdeluje
vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste.
Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih iu ljudskih šol za.obilna naročila. ^
>0000000000
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Gironcoli).
lina v zalogi vsakovrstno po-liišlvo za vsak slan. Oprava po najmoderncjili slogih, posebno za spalne, jedilne in poselno sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena oglodala vsake velikosli. Različno pohištvo, kakor: loalelne mize. različna obešala, preproge za okna ild. Različne stolice z Irsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz sirimo, afriške trave, z zimami in platnom na izbiro Ier razne lapecarije. Reči. katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v n-ijkrajšem času. Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. -— Pošilja si* I ud i izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalogi ima na.jeiegatnejso sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. obeinslvo!
Anton Obidič,
čevljar
Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica.
priporočil
za raznovrstna naročila po meri
.m |?osp<» io "ospoil«*.
Naročila se izvršujejo hitro.
jfaitoii fon,
klobučar in gostilničar v Semoniški ulici, ima bogalo zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi prislini domača vina ter postreže tudi z jako iikiisnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Ilodko kodni so d<>l>i prozornega, dobrega prisl noga oljkinoija olja za ..MMUio lur". marveč navadno le mešano, nesnažno olje. N n j s I a h - e olje pa	je Inko.	ki	obloži ua (Inn
posodo.	Prodajaloi*	da	tudi luko olje
za ..večno 111 č ‘‘ : da pa Inko olje / nobenimi slonji, niti z navadnimi ,. d 11 s e: 1111 i ' no gori. je znuno vsakemu iz skušnjo.
Ih	up bo	ve?	pritožb.
da olje	ni' gori.	ali	pa	da premočno
gori, itli d;t slon j preveč olja •ov~ žijo. omislil sem si troje vrst struji r. Priporočam lorej, da so po dobroli olja rabijo
Kofolovi stenji,
katero g a ra n lira m zn trajno ,.večno luč" Imli v najhujšem mrazu. Pouk s pošiljalvijo.
Za prozorna tioliro oljo stonj O. za slabše I., najslabše (nesnažno i II. Za visoka stekla ..Giullonov Ap.irat" stenj O, I K 00 v., stenja I. in II. 3 K. Za navadna nizka stekla stenj O I K.. I. in II. 2 K 40 v. S.<.atlji- a stenjev zadostuje za eno leto.
Stekla vseli vrst in barv. Dolon-eovo sv oče iz pravega čobolnoga voska po originalnih cenah.
So priporoča proč. duhovščini
Tine Kofol,
Cerkvenik v Kanalu (Goriško).
Anton Pečenko
Hna ulica S ROKICA Via Giardi priporočil
no s
pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih,
llns!;i\Ijii mi i.iri na v sc kraji' vitlih <iiI .Mi litrov
m
brishili, dalmatinskih in isterskili v i
n u t| r a d o v.
iv/.jiošiljn po /div
■ I ••in m
n v sim i'jji'is|i(i niiiiii Mil 1 'Ii‘j. ,\;i /;i)iti>vo
Imli u/.nrci'.
Cere imerne. Postrežba poštena.
Nova knjigoveznica,
preskrbljena po najnovejftih zahtevah in ?. najnovejšimi pripravami
v Gorici,
v hiši „Goriške ljudske posojilnico11
lik ..Krojaške /.uilriige'1.
Priporoča se preč. duhovščini za provezavo misalov; slavnim krajnim šolskim svetom in učiteljstvu za preve-znvo šolskih knjižic in sploh za vsako delo, bodisi v popravo itli na novo izde-litnjo, za kiir zagotavlja trpežni izdelek in ločno postrežbo po jako kuluntnih cenah.
Itojakom v mestu iu okolici se priporoča udaui
Ivan Bednarik,
knjigovez.
m 'd
Čebtlno voščene svečo
pod garancijo 2000 kron
priporočam jure:, duhovščini, eerkve-niin oskrlmišlvom in slavnemu p. u. obtinsl vu.
'/ odličnim spoštovanjem J. Kopat-,
sveeur,
ulica sv. Antona 7. Gorica.
Josip Blokar
ia Irgu svologa Aniona štev. M. v Gore.
i |j Priporoča slavnemu občinstvu v | ife mesili in mi d(‘žoli svojo trgovino f! jodilnogii blaga 11. pr. kavo: Santos,
| Sandomingo, Java. Cejlon, Portorico » i. dr. — Petrolej v zaboju. Sladkor f razne vrste. Moko St. O, 1, 2, 3, 4, 5.
|| Več vrst riža. Sveče I. in II. vrste. —
* Vino v butilkah n. pr. Malaga.
$ Maršala, Ciper, Hurgunder itd.
$ Postrežba točna. Cene zmerne, <
#>	J
IS«®®®®®®®®©®«!®#®«###«®®#©®©®®«
»
#
*
*
i
Odlikovana kleparska delavnica
Artur Makiitz
Gorica
Ozka ulica št. 1. Via Stretta 1.
Priporoča svojo kleparsko delavnico ler zalogo kleparskih izdelkov za kuhinjo
ima zalogo žlebov vseh vrst za nove stavbe, oziroma preskrblja iste v naj-
15 P0SI7IONC
IN D U S 7 RIALI
G C F» I Z
SE
naj-
ild..
krajšem času.
Prevzema naročiht za vpeljavo strelovodov, tuli pozlačenih. Izdeluje pumpe za vodo. Prireja vpeljavo vode z cevmi vsake vrsto.
V lastni zalogi ima stroje za žvepljanje sodov iz cinkanega železa, škropilnice proti peronospori (ponovljeni' po Vormorolovi seslavi); mehove za žvepljanje
grozdja raznih sistemov itd. ild.
PonIivzIm ločil,i. ( rut1 zmoriK*.
iiv.. *
•V	.V..:'
iinlo. ; veeo. vžigalici*, petrolej : najliiie reči iz kavčuka galošol, razno soli. (guiiioi. cerkveuo kadilo iu kot prim ■ mazila; propast* /.a kilo. obvoze in dni letno milo in drugo Icpodi.šece blago
iVSirodilnica (drogerija)
v Tržni ulici
\ poslopju okrožnogit sodišča
je bogato založena
z blagom najboljše vrste
ter mr*re na drobno in debelo po skromnih cenah postreči kmetovalcem in obrtnikom, gospodarjem in gospodinjam in vsem zasebnikom, ki potrebujejo mirodilniškegablaga,
Posebno so priporoča cerkvenim obhisl v im, žu pii n.sl vom, uradom, šolskim vodstvom, društvom, javnim	m privatnim zavodom,
tvornicam. mojstrom, trgovcem, živ in ozd ra v n ikoni, pirotehnikom itd.	Priporoča zlasti barvo
suho in oljnato, aniline in lesna barvila	za obleko, bron/a: po-
kosti i lake), sušilo, z.itmasko (J;il i,
• votlič, razne krede, lini eonienl ■	,	porilandski. čopiče, ščoti. oteriiče
z.i noge, šablone, zamaške, gobe žveplo in hnkrani vitrijol; cevi in drugo Irnvilna zelišča, mineralne vodo. cedilko. ’l i 'oči sl o rak s ;	razna čistila, ghulila in
irurgično opravo, pogačo za |
t ia-
parlum '1'ijo); potrebščine za lotogratije itd