GLAS
LETO XX. ŠT. 24 (938) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 18. JUNIJA 2015
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Kot da nas ni!
  ako smo se v našem uredništvu počutili ob obisku
delegacije Slovencev pri predsedniku Sergiu
Mattarelli minuli teden v Rimu. Srečanja v Rimu so
se namreč udeležili poslanka Tamara Blažina,
predsednica paritetnega odbora za slovensko manjšino
Ksenija Dobrila, podpredsednik deželnega sveta
Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec, predsednik
SKGZ Rudi Pavšič, predsednik SSO Walter Bandelj,
predsednica Slovenskega stalnega gledališča Breda
Pahor, predsednik DPZ Prae Bojan Brezigar in odgovorni
urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič.
Predsedniku so izročili pismo, spomenico, v kateri so
omenjeni glavni problemi manjšine. A že dejstvo, da sta
edini slovenski dnevnik v Italiji zastopala dva člana
delegacije, v spomenici pa drugi časopisi nismo
omenjeni z imenom, pove veliko. Na družbenem
omrežju na svetovnem spletu se je pojavilo zanimivo
vprašanje, ali je res sedaj že dejstvo, da se govori samo o
našem gledališču in osrednjem dnevniku, neke vrste
dogma, čisto nič lepa tudi ni bila opazka, da nas vseh
drugih ni, vsaj v delegaciji nismo bili zastopani in se o
nas ni govorilo. Slovensko stalno gledališče in Primorski
dnevnik sta za Slovence v Italiji seveda pomembni
ustanovi, a sami smo mnenja, da je tudi Novi glas
izjemno pomembna ustanova, za pluralnost našega
slovenskega sveta v Italiji prav gotovo. In se nam tudi
zdi, da skupna delegacija Slovencev v Italiji ne more in
ne sme govoriti samo o dveh ustanovah, mar ne?
S skupnimi predstavništvi Slovencev je bil, povedano
resnicoljubno, vedno velik križ, a tako na eno stran
viseče delegacije še nismo videli v Rimu, kot nam tudi
ni znano, kdo je sestavljal skupno pismo, v katerem smo
mi samo bežno omenjeni. Pa ne govorimo samo o nas,
ker je še vrsta drugih ustanov izjemnega pomena, ki
niso našle mesta v pismu italijanskemu predsedniku in
ne v delegaciji.
T
Foto JMP 
Pred manifestacijo 20. junija v Rimu
Ljudje nismo stvari, otroka 
ni mogoče kupiti!
  soboto, 20. junija, bo v Rimu odme-
ven - nestrankarski in nekonfesiona-
len - shod. Organizirala ga ni nobena
večja ali manjša ustanova oz. gibanje, ampak
priložnostni odbor, ki si prizadeva le za to, da
bi prišlo čim več ljudi. Gre namreč za prihod-
nost vseh nas.
Popoldanske manifestacije na trgu pred bazi-
liko sv. Janeza v Lateranu se bodo udeležili
ljudje dobre volje, verni (različnih veroizpo-
vedi) in neverni, ki želijo skupaj stopiti v bran
najšibkejšim: otrokom, ženskam in družini.
V zadnjih časih se namreč na več ravneh stop-
njujejo hudi napadi nanje. V parlamentu raz-
pravljajo o zakonskem osnutku Cirinna', ki
bi uzakonil istospolne “zakonske zveze”,
čemur bi sledile posvojitve otrok v istospolnih
skupnostih; vse to pa je možno le z uzakonit-
vijo t. i. nadomestnega materinstva. T. i. teo-
rija spola, ki se krepko širi prek večine medi-
jev, je vedno bolj prisotna tudi v šolskem si-
stemu: od vrtca pa vse do višjih šol naj bi v
kratkem začeli učiti (kjer še niso), pod krinko
boja proti homofobiji, da se ne rodimo s pri-
rojenim spolom, ampak da spol določajo zu-
nanji dejavniki, vzgoja, okolje itd.; da binom
moški-ženska ni vir bogastva v različnosti,
temveč kulturni konstrukt, ki se ga moramo
osvoboditi, skratka: vsakdo lahko spremeni
svoj spol in spolno usmerjenost!
Nismo proti nikomur in nikogar ne sodimo.
Kot kristjani pa ne moremo si ne prizadevati
za ohranjanje temeljnih antropoloških vred-
not, ki družbi omogočajo napredek, strpno
sožitje in prihodnost: družina, ki jo sestavljata
moški in ženska, pravice otrok in svoboda
izražanja. “Reagirali bomo vsakokrat, ko bo
človeško življenje ogroženo... Ko bodo govo-
rili o otroku kot bremenu ali z njim delali kot
s sredstvom za izpolnitev čustvene potrebe,
bomo vstali in vztrajali, da je vsak otrok edin-
stven in neponovljiv dar Boga, da ima pravico
do družine, združene v ljubezni... Ko bodo
družbeni in gospodarski pritiski ogrožali vred-
nost družine, bomo vstali in poudarili, da je
družina nujna ne le za zasebno dobro vsake
osebe, temveč tudi za skupno dobro vsake
družbe, naroda in države”. Te danes še kako
aktualne besede je leta 1979 izrekel sv. Janez
Pavel II., ki se je vedno jasno in glasno posta-
vljal v bran žrtev ideologij.
Vsak človek se rodi iz moškega in ženske. Že
zaradi tega ne more imeti dveh očetov ali
dveh mater. Če nam je glavna stvar dobro
otroka, mora biti naša prva in edina skrb, da
ima vsak otrok pravico in možnost biti s svojo
materjo in svojim očetom. Če pa sprejmemo,
da dva homoseksualca lahko (z denarjem!)
kupita otroka in ga torej, komaj rojenega, iz-
trgata iz materinih rok, pomeni, da nad pra-
vicami otroka prevlada interes odraslega. To
pa je za nas nesprejemljivo! Mi trdimo, da
ljudje nismo stvari, otroka ni mogoče kupiti!
Ali niso ženske, ki svoje maternice oddajajo
“v najem” proti plačilu, ena najbolj žalostnih
oblik novodobnega suženjstva?
Papež Frančišek je prejšnjo nedeljo spregovo-
ril o “ideoloških kolonizacijah”, ki “zastru-
pljajo dušo in družino,... uničujejo družbo,
državo in družino”. Med vrsticami je vse ljudi
dobre volje spodbudil, naj vstanemo in gre-
mo proti toku. / DD
V
www.noviglas.eu
“... morje krči ob umiku -
morje zdaj in morje tu.”
(Miroslav Košuta: Morje)
Škilasta Gorica
Obstaja možnost, da se motim, ali pa le
nisem dovolj razgledan, vendar ni bilo še
človeka v zgodovini, ki bi posvetil knjigo
filozofskemu premisleku o kakršnemkoli
mestu. Čudno, bilo je namreč ogromno
pisateljev, pesnikov, esejistov, da ne
omenjamo sociologov, zgodovinarjev ali
urbanistov, vendar nobenega filozofa. Seveda
je bil tu Avguštin, ki je pisal o Božjem mestu,
pa Platon, ki je pisal o svojem polisu. Vendar
so to idealna mesta, celo eshatološka, ne pa
mesta, polna takšnih in drugačnih ljudi,
psov in golobov, mesta s smrdljivimi
greznicami in obrabljenimi spomeniki. Tudi
Atene in Jeruzalem, ki ju Tertulijan postavlja
nasproti, sta le retorična pripomočka,
simbola dveh nasprotujočih si idej.
Seveda, ker ne poznam nikogar, ki bi že pred
mano storil kaj takega, tudi sam ne vem,
kako bi se takšnega početja lotil. Res je tudi,
da sploh še nisem dorasel takšni nalogi,
gotovo nisem dovolj izobražen, nimam
dovolj žuljev na nogah niti dovolj sivih kocin
na bradi, sploh pa nisem dovolj ur preživel v
arhivih, brskajoč po zapisih, pismih in
načrtih svojega mesta; in vendar v meni že
dolgo gori želja, da bi napisal filozofsko
knjigo o edinem mestu, o katerem sploh
lahko spregovorim – da bi napisal filozofijo
Gorice.
In če bi slučajno napisal takšno knjigo, bi
gotovo poudaril, kako Gorica ni mesto,
kakršna so druga. Gorica namreč ne more
biti na razglednicah, saj nima svojega obraza.
Vsak poskus uloviti jo v enem kadru bo le
laž, s katero skriva svojo drugo, širšo plat –
tisto, ki jo dela tako bogato. Tako je namreč
škrta, da se ji, ko v strahu brani svoj sicer
zlati novčič, hiša nad glavo podira.
/ str. 8
Miha Kosovel
Pisma iz Gorice
Svet okrog nas18. junija 20152
Povejmo na glas
Nekdanja Jugoslavija poklicana k spravi
Oseben pogled čez “lužo”
Med Beneškimi Slovenci 
v Trunder Bayju v Kanadi
  naši zavesti se vse bolj
utrjuje zavedanje, kako
posebej hude čase so v
preteklosti, posebno v zadnjih
150 letih, preživljali naši rojaki
iz Benečije. Skromna zemlja, ki
je rezala le zelo majhen kos kru-
ha, je številne pognala po svetu
iskat boljši jutri. Tako danes po
svetu
živi kar
desetkrat
več Be-
nečanov
kot v
rodni
Benečiji.
Za naj-
večje be-
neško
mesto na
svetu
velja me-
sto
Thunder
Bay v
provinci Ontario v Kanadi.
Ko Evropejec potuje po Severni
Ameriki, se zaveda, kako
zgoščena in prenasičena je v re-
snici Evropa. Moja pot iz Cleve-
landa v Thunder Bay je pomeni-
la dolge ure vožnje po pokrajini,
kjer človek skorajda ne sreča žive
duše, ob, zdi se, skorajda ne-
skončnih iglastih gozdovih in je-
zerih. Thunder Bay, mesto s
V 100.000 prebivalci, je edinovečje mesto med Torontom inWinnipegom v Manitobi. Leži
približno na polovici poti med
obema, zato služi predvsem kot
postojanka šoferjem in popotni-
kom za počitek pri dolgi vožnji.
Mesto je v preteklosti prebivalce
preživljalo predvsem z gozdar-
stvom in papirnato industrijo.
Tudi večina naših rojakov je prvo
službo našla prav v gozdovih.
Benečani imajo v Thunder Bayju
svoje društvo, ki ima letno dva
dogodka: poleti piknik in spom-
ladi banket, ki sem se ga tudi
sam udeležil. Večerja je bila kot
vsako leto v “italijanski kulturni
hiši” Da Vinci in se je je letos
udeležilo 56 ljudi, kar je bil men-
da zelo zadovoljiv obisk. Predse-
dovanje beneškemu društvu je
lani prevzel mladi Giani Dome-
nis, ki želi poživiti aktivnosti in
očitno mu to dobro uspeva. Čla-
ni društva so v Kanado prihajali
vse do 60. let prejšnjega stoletja,
večinoma izvirajo iz Nadiških
dolin. Za prvo generacijo velja,
da se
večina ni-
koli pravza-
prav sploh
ni dobro
naučila an-
gleško,
medtem ko
druga ge-
neracija še,
nekateri te-
koče, drugi
s težavo go-
vorijo na-
rečje, mla-
di iz tretje
generacije
pa poznajo le še nekaj besed. Se
pa tudi tukaj spet pozna
uspešnejša italijanska politika do
diaspore kot slovenska, kar nekaj
mladih se odloča za učenje itali-
janščine namesto slovenščine
oz. narečja. Tudi pridobivanje
italijanskih državljanstev je bolj
priljubljeno kot slovenskih.
/dalje
Dejan Valentinčič
  zadnjem času se je v državah nekdanje
Jugoslavije zgodilo kar nekaj odločnih
dejanj v smeri notranje sprave. Znana
je uradna proslava Republike Slovenije ob 70-
letnici konca druge svetovne vojne, ki je po-
stregla s prej nikoli izrečenimi opredelitvami
do dogodkov med vojno in po vojni. Govor je
o vladajoči levi sredini, ki je navedla revolu-
cionarno in protirevolucionarno nasilje, torej
partijsko medvojno revolucijo, poboje po voj-
ni in prepričanje, da vsi zaslužijo grob in na
njem ime. Vse to v luči sedanjega slovenskega
razkola, ki je očitno velika ovira za pot v pri-
hodnost. Nekaj pred tem je Srbija rehabiliti-
rala Dražo Mihajlovića, izjemno močnega Ti-
tovega nasprotnika in četniškega vodjo. Sodni
proces naj bi bil montiran, Draža Mihajlović
pa je bil ustreljen. Dalje sta v luči praznovanja
konca druge svetovne vojne hrvaška predsed-
nica Kitarović in hrvaški vladni predsednik
Milanović položila venec na grob v Teznem
in Pliberku, kjer so bili po vojni pobiti tudi
Hrvati. Nekaj kasneje sta hrvaška predsednica
in predsednik slovenske vlade Miro Cerar v
dveh dneh drug za drugim obiskala papeža
Frančiška, kjer je bila na dnevnem redu tudi
sprava. In prav za vrh vseh naštetih dogodkov
je pred nedavnim papež Frančišek obiskal Sa-
rajevo in se seveda zavzel za mir, sožitje ra-
zličnih ver in kultur, se pravi za notranjo po-
miritev. Na vsak način gre za izjemno pomem-
bne dogodke, saj zgodovina uči, da so rane
krvave preteklosti neskončno trdožive in tra-
jajo desetletja, lahko celo dlje. Usodno je, da
ostro delijo prizadeto narodno ali državno
skupnost, ohranjajo nasprotja, ki se med seboj
spodkopavajo in nenehno obračajo pogled v
preteklost, s čimer izdatno jemljejo moči za
sedanjost in načrte za prihodnost. To je pač
dediščina izključevalnih ideologij, ki so bile
popolno nasprotje sožitju različnih političnih
in življenjskih prepričanj. Da so trenutna vod-
stva Slovenije, Hrvaške in Srbije pokazala zares
prelomno odločenost storiti nekaj pomem-
bnega na ravni notranje pomiritve, je skrom-
no rečeno, enkratno dejanje, za katerega je
upati, da ne bo obstalo na pol poti. Istočasnost
te odločenosti pa nadalje dokazuje, da želja za
večjo trdnost Balkana prihaja tudi od zunaj.
Evropska unija namreč želi zajeti to občutljivo
območje z nadaljnjim širjenjem oziroma
vključevanjem, toda trenutna notranja razkla-
nost primerne trdnosti še ne omogoča. To je
izvedljivo le z močnim etičnim nabojem, s
sklicevanjem na človečnost, ki spoštuje vse
mrtve, ne samo tiste “naše”, in v tej luči mrtvi
in pobiti lahko postanejo povod zbližanja in
ne več razdelitve ter vedno tleče mržnje. In
kdo drug ima etično prepričanje, ki dela
čudeže, v takšnem izobilju kot ravno papež
Frančišek? Od tod njegovo spodbujajoče de-
lovanje, ki naj pomaga državam nekdanje Ju-
goslavije odpraviti notranjo razdiralno de-
diščino preteklosti, kar šele odpira jasnejšo pot
v prihodnost.
Janez Povše
V
Ob imenovanju v Višji šolski svet
čestita svojemu predsedniku 
prof. PETRU ČERNICU
OSEBJE ZADRUGE GORIŠKA MOHORJEVA
  e vem, zakaj sem si
pred desetletji na listič
napisal ta Prešernov
verz iz Krsta pri Savici. Spomin-
jam se razlage, da je verz nastal
ob smrti Prešernovega prijatelja
Matija Čopa … Ta facit, v kate-
rem pesnik vidi edino to-
lažbo v smrti, se mi je
utrnil, ko sem po brskan-
ju starih zapisov slučajno
našel izrezek iz revije Tri-
buna v aprilu 1990, kjer
je v Pismih bralcev gospa
Pepca Maček iz Tacen pri
Ljubljani takole napisala:
“NARODNA POMIRITEV
ZDAJ”
Izjava predsedstva o “na-
rodni pomiritvi” kaže, da
predsedstvo še vedno ni
dojelo, kakšno je razpoloženje
prebivalcev Slovenije do tega
vprašanja.
Predsedstvo še vedno ne vidi,
da bije komunizmu na sloven-
skih tleh zadnja ura. Komunisti
bodo morali kot posamezniki
in kot stranka ne samo moral-
no, ampak tudi pred sodiščem
odgovarjati za storjene zločine.
O krivdi Republike Slovenije pa
je v zvezi z zločini težko govo-
riti, saj so bili vsi vzvodi oblasti
od 1945 do danes v rokah ko-
munistov. Poboj domobrancev
in njihovih spremstev (ne-
dolžnih otrok in njihovih ma-
ter) kot tudi številnih zavednih
Slovencev, ki sploh niso bili ak-
tivno udeleženi v vojni, pa je
bil izvršen v imenu neke ideje
– komunizma. Ne gre tudi po-
zabiti, da so se tovariši komu-
nisti trudili klati na najbolj
nečloveški način, če se sploh
lahko tako izrazimo. Ti “tova-
riši” so danes nosilci visokih
državnih odlikovanj in v večini
člani ZKS – Stranke demokra-
tične prenove!
Predsedstvo bi zato moralo dati
pobudo za preiskavo, objaviti
imena žrtev in ugotoviti, kje so
žrtve pokopane. Treba bo tudi
začeti razmišljati o odplačilu
odškodnin svojcem.
Če smo za pregon vojnih
zločincev, moramo biti načel-
ni. Vojni zločini ne zastarijo, ne
beli ne rdeči. Krivce je treba
imenovati in obsoditi zaradi ti-
stih, ki so živi, ki so delali v var-
nostno-obveščevalni službi, pa
niso klali, tistih partizanov, ki
se danes čutijo ogoljufane, in ti-
stih izseljencev v Argentini, ki
so vsaj toliko Slovenci kot mi,
pa si kljub temu da niso nič kri-
vi, ne upajo v domovino. Zara-
di živih in poštenih ljudi, torej!
Pepca Maček – Tacen
Pripis:
Omenjena gospa Pepca Maček
je bila poročena Kardelj in je se-
stra nekdanjega politika Matije
Mačka. Umrla je 15. 4. 1990. Ta-
ko vidimo, da je “slučajno” um-
rla slabe tri tedne po objavi tega
pisma. Potem sem slučajno iz-
vedel, da so neko žaro iz
družinskega groba, kjer je po-
kopana ga. Pepca Maček na lju-
bljanskih žarah, ukradli in jo
po določenih “ovinkih”
vrnili. Govorice so bile ra-
zlične, čigava je bila? Menda
je tudi tu botroval slučaj?
Slučajno pa mi je znanec na-
mignil, da se lahko tudi iz
pepela pokojnega ugotovi
vzrok smrti, še zlasti, ali je bi-
la zastrupitev.
Slučajno sem zopet prebral,
da je raziskovalec UDBE g.
Roman Leljak izbrskal v arhi-
vih SDV (Službe državne var-
nosti) podatek, da je omenjena
Služba državne varnosti 17. 4.
1990, torej dva dni po smrti go-
spe Pepce Maček, nakazala
30.000 DM gospodu Milanu
Doniču – Hanziju. To je bilo le
nekaj dni po prvih demokra-
tičnih volitvah v Sloveniji.
Slučajno so zapisali, da je g. Mi-
lan Donič – Hanzij priznal, da
je moril za denar. Ni pa povedal
kdaj in koga! V tem primeru pa
ni poznano, za kakšen posel gre
pri tistih 30.000 DM? Mogoče
pa je v arhivu še kakšen poda-
tek o tem? Če je, bodo gotovo
razvozlali slučaj smrti ga. Pepce
Maček - Kardelj. Zopet slučajno
mi je znanec namignil, da je
uradna razlaga o smrti te gospe,
češ da je naredila samomor.
Skratka; “Sami slučaji s slučaj-
nim koncem”!
Ambrož Kodelja
N
Pokopal misli visoko leteče, želja nespolnjenih sem boleče …(Prešeren) 
Slučajni slučaji
Stališče deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca
Poiskati je treba novo
obliko zastopstva
  e več let se tudi znotraj slo-
venske narodne skupnosti
v Italiji razvija debata glede
potrebe po določitvi nove oblike
zastopstva, ki naj uživa potrebno
podporo in predvsem tako no-
tranjo kot zunanjo legitimacijo.
O tem je tekla beseda že na pro-
gramski konferenci, ki sta jo krov-
ni organizaciji priredili v letih
2002-2003. Nadalje se je vprašan-
je evidentiranja oz. določitve
“strateškega vodstva” po-
javilo tudi v izsledkih an-
kete SDGZ leta 2005. Mi-
nilo je dobro desetletje.
Debata o najboljši obliki
predstavništva Slovencev
v Italiji se je nato razvijala
ob raznih priložnostih,
na javnih debatah in še
posebej na straneh raz-
nih medijev. Kronološko
zadnja je bila pobuda Slo-
venskega raziskovalnega
inštituta.
Nedavni sprejem skupine
Slovencev v Rimu je po-
novno oživil razpravo,
mestoma tudi s pole-
mičnimi toni. Pri tem
velja izpostaviti osnovno
dejstvo, da se je predsedstvo re-
publike očitno samo oz. samo-
stojno odločilo, koga in kako naj
vabi, in to delno po institucional-
nem in delno po različnem
ključu. Sporočilo pa je, mimo
čustvenih ocen, dokaj jasno: če
se sami ne bomo odločili, potem
bodo drugi (v tem primeru Kvi-
rinal) odločali namesto nas.
Družbenopolitično društvo Edi-
nost je v minulih zakonodajnih
dobah že vložilo peticijo deželne-
mu svetu, s katero je dejansko v
obliki zakonskega osnutka pre-
dlagalo “Demokratično izvoljeno
predstavništvo slovenske narod-
ne skupnosti v Italijanski republi-
ki”, pri čemer se sklicuje na do-
Ž ločila 16. člena državnega zakona482/1999. Ta pot bi bila najbržnajhitrejša, saj ima že oprijemlji-
vo zakonsko oporo. Ni pa edina.
V minuli zakonodajni dobi sva s
takratnim kolegom Igorjem Ko-
cijančičem ponudila v razpravo
predlog demokratičnega izvolje-
nega zastopstva, ki naj bi ga po
načelu “en človek en glas” prispe-
vali vsi pripadniki slovenske na-
rodne skupnosti v Italiji, ki bi se
odločili, da hočejo biti obravna-
vani kot taki. Predlog je predvi-
deval izvolitev predstavništva slo-
venske jezikovne in narodne
manjšine, ki ga sestavljajo Svet
slovenske manjšine (33-članski,
ki ga izvolijo pripadniki, ki se
opredelijo za Slovence - tu ne gre
slepomišiti! - in vpišejo v pose-
ben volilni seznam ter s tem pri-
dobijo aktivno in pasivno volilno
pravico), Predsedstvo sveta slo-
venske manjšine in trije njegovi
pokrajinski odseki.
Predlogov je več in vsi imajo ena-
ko dostojanstvo. Nekje pa mora-
mo začeti in za začetek predla-
gam, da izberemo vsaj smer in
sredstvo. To vidim v deželnem za-
konu, ki edini lahko zajamči jav-
no-pravno legitimacijo neke no-
ve oblike zastopstva.
Pogovor / Prof. Peter Černic, novoizvoljeni slovenski predstavnik v Višjem šolskem svetu
Najbolj me veseli uspeh 
Sindikata slovenske šole
  odravnatelj in profesor
na goriškem licejskem
polu Peter Černic je bil
aprila letos izvoljen v Višji
šolski svet kot predstavnik
slovenskih šol v FJK. Prof.
Černic je skupaj z Alenko
Dobrila kandidiral na listi
Skupaj za slovensko šolo, ki
jo je predstavil Sindikat slo-
venske šole. Volitev sta se
udeležila še ravnatelj Marko
Jarc na listi CGIL in profesor
Peter Ferfolja na listi UIL. Li-
sta Skupaj za slovensko šolo
je prejela skupno 323 glasov
(Černic 195, Dobrila 98),
CGIL 163 (Jarc 145) in
UIL 52 (Ferfolja 44).
Profesor Černic naj-
prej čestitke za uspeh.
Kako ste kaj zadovol-
jni z izvolitvijo?
Najbolj me veseli uspeh
liste Sindikata slovenske
šole. Ta podatek je zelo
pomemben, saj je listo
podprlo približno 60%
slovenskih šolnikov, ki
se očitno strinja s tem,
kar programsko zagovar-
ja Sindikat slovenske
šole, in sicer, da mora
slovensko šolstvo uživa-
ti avtonomijo v sklopu
vsedržavnega šolskega
sistema. Na tem je slo-
nel program, s katerim
smo se predstavili.
Sindikat slovenske
šole je vedno izvolil
svojega predstavnika
v Višji šolski svet.
Tako je. Višji šolski svet
je zelo staro predstavniško
telo, saj je bilo ustanovljeno
že v času Kraljevine Italije,
vendar je takrat člane nepo-
sredno imenovala vlada. Za-
deva se je spremenila leta
1974 in od takrat dalje je
Sindikat slovenske šole ved-
no imel svojega predstavni-
ka v tem organu.
Kako si boste v tem orga-
nu prizadevali za sloven-
sko šolo?
Najprej bo treba razumeti,
katero vlogo namerava dati
vlada temu organu. Mnenja
Višjega šolskega sveta so za
vlado obvezujoča, moj vtis
pa je, da vlada ni bila naj-
bolj navdušena nad njegovo
obnovo. Te volitve je mora-
la namreč razpisati, ker je
vladi to narekovala razsod-
ba Državnega sveta. Če se
bo z vlado vzpostavilo do-
bro sodelovanje, še posebno
v luči nove šolske reforme,
potem bo manevrski pro-
stor večji. Slovenska šola
nujno potrebuje vsa pravna
in strukturna sredstva za
učinkovito delovanje v
vsedržavnem šolskem siste-
mu.
Ali je Višji šolski svet že
kaj odločal o novi šolski
reformi?
Ne, ker je bil leta 2013 raz-
puščen. Predstavljam pa si,
da je sprejemanje šolske re-
forme brez mnenja Višjega
šolskega sveta vzbudilo pre-
cej negodovanja.
Gre za pomemben organ
v vsedržavnem šolskem
sistemu?
Seveda, še posebno sedaj, ko
se je razpolovilo število čla-
nov in ima torej vsak glas
večjo težo. V tem vidim ra-
P zlog za veliko konkurencona volitvah. Volitve so bilezelo občutene in to potrjuje
tudi dejstvo, da so se v sklo-
pu slovenske šole, verjetno
prvič, predstavile tri liste.
Kako to, da so slovenski
šolniki predstavili tri li-
ste?
To naj bi bil izraz pluralno-
sti znotraj slovenskega šol-
stva v FJK, pa čeprav, če me
spomin ne vara, smo vsi
štirje kandidati člani Sindi-
kata slovenske šole. Verjet-
no se to dogaja, ker je Sin-
dikat slovenske šole še brez
pogojev, da bi lahko nor-
malno deloval kot ostali
sindikati. Kljub temu da je
omenjen v državnem zaščit-
nem zakonu 38/01 in dežel-
nem zakonu 26/2007, še
vedno nima polnopravnega
priznanja in ne more nuditi
osnovnih sindikalnih stori-
tev, kar pa je “conditio sine
qua non” za vodenje resne
sindikalne politike. Gre za
pomemben pogoj oziroma
pravico, ki bi jo morali ved-
no zagovarjati na vseh naj-
višjih pogajalskih ravneh
med državo in manjšino.
Čeprav je Sindikat slovenske
šole v takem položaju, ga
kljub temu podpira večina
slovenskih šolnikov, kar se
je izkazalo na volitvah. To
pa pomeni, da je v zavesti
slovenskih šolnikov potre-
ba, da mora slovenska šola
ohraniti svojo specifiko, ki
se mora konkretizirati v šol-
ski strukturi. V vsedržav-
nem šolskem sistemu mora
slovenska šola imeti prime-
ren podsistem, ki mora de-
lovati na podlagi pravil, ki
mu omogočajo učinkovi-
tost. Tako kar se tiče osebja,
kot kar se tiče dijakov, ne
moremo imeti istih parame-
trov in mehanizmov delo-
vanja, ki so možni samo ob
večjih številkah. Sistem slo-
venske šole je bistveno
manjši in torej potrebuje, da
se zakonodaja prilagodi tej
specifiki.
Kako ocenjujete novo šol-
sko reformo, ki je sedaj v
obravnavi v parlamentu?
Zdi se mi, da je nekoliko
zmede in da je imela pri tem
velik vpliv razsodba Evrop-
skega sodišča, ki italijansko
vlado obvezuje, da zaposli
suplente in uslužbence, ki
so imeli delovne pogodbe
za določen čas. Drugi po-
memben vidik je šolska
uprava, o kateri se veliko go-
vori, vendar ni jasno,
kakšen upravni model bo
uveden. Zdi se mi, da bo re-
forma potekala na več nivo-
jih in postopoma. V vsakem
primeru se reforma ne doti-
ka didaktike. Vlada išče
način, kako izboljšati upra-
vljanje šolskega sistema.
Veliko pozornost vzbuja
nova vloga ravnateljev.
Kakšno je vaše mnenje,
predvsem glede tega, naj
bi ravnatelji izbirali učno
osebje?
Tudi tukaj je po mojem
mnenju še precej nejasnosti
in vprašanje je zapleteno.
Dejstvo, da bodo ravnatelji
izbirali učno osebje, ima
lahko nedvomno prednosti,
po drugi strani pa odpira
vrsto zahtevnih vprašanj o
modelu javne šole, o kate-
rem je žal premalo pogla-
bljanja in preveč “parol”.
Danes je v modi “parola”
učinkovitost, pred petnajsti-
mi leti je bila v modi “paro-
la” avtonomija, ki pa se ni
nikoli uresničila. Upam, da
ne bodo tudi tokrat sprejeli
odločitve in nato pustili rav-
natelje na cedilu, predvsem
okrog zaposlovanja suplen-
tov. Ne bi rad, da bi reforma
naložila ravnateljem nove
zadolžitve brez ustreznih
jamstev.
Obenem se mi zdi, da se ob
takih razpravah ne upošteva
glavno bistvo, ki so učenci
in dijaki, katerim je šola in
vsa šolska struktura z mini-
strom na čelu namenjena.
Če hočemo to izboljšati, ni-
sta dovolj racionalizacija in
učinkovitost. Potrebno je
veliko več, še najbolj nove
naložbe in stalno usposa-
bljanje.
V Višjem šolskem svetu so
prisotni tudi predstavniki
nemške in francoske
manjšine. Kako si za-
mišljate sodelovanje ali
posvetovanje na področju
manjšinskega šolstva v
Italiji?
Že moj predhodnik prof.
Enzo Pavletič je iskal sode-
lovanje predvsem s pred-
stavniki iz Južne Tirolske. Iz
tega je nastala pred leti po-
buda za obisk Sindikata slo-
venske šole na Južnem Ti-
rolskem. To želim tudi sam
nadaljevati. Eni in drugi
skupaj s Francozi smo izvol-
jeni kot manjšinski pred-
stavniki, in to je tudi zapi-
sano v zakonu. Zdi se mi to-
rej povsem naravno, da
iščemo skupna stališča, ki
zagovarjajo specifiko
manjšinskih šol v Italiji.
Ali je prvo zasedanje nove
zasedbe Višjega šolskega
sveta že do-
ločeno?
V tem trenutku ni
nobene novosti.
Celotna zadeva se
nekoliko vleče, saj
so bile volitve v
mesecu aprilu,
uradni rezultati
pa so bili objavlje-
ni komaj junija.
Letošnje šolsko le-
to se je pravkar
končalo; kakšno
oceno mu dajete
in kakšne so na-
povedi za prihod-
nost?
Velik problem slo-
venske šole zade-
va strukturo,
točneje ravnatelje
in tajniško osebje.
To vprašanje je še
vedno odprto in
nerešeno. Stanje
ravnateljev je pre-
cej kritično, še posebno na
Goriškem, kjer trije ravna-
telji vodijo po več ravnatel-
jstev. Žal je podobno stanje
tudi med osebjem na taj-
ništvih, kjer nam priman-
jkujejo upravni vodje.
Vprašanje priznanja Sindi-
kata slovenske šole sem že
omenil. Nerešeno je tudi
vprašanje pokrajinskega šol-
skega urada, ki je bil ukin-
jen, ker se Državna advoka-
tura še vedno ni izrekla gle-
de razmerja med zaščitnim
zakonom 38/01 in šolskim
zakonom 932/73.
Kljub temu pa je bilo delo-
vanje naših šol po številu
projektov in uspehov v le-
tošnjem šolskem letu zelo
plodno, kar potrjuje visoko
kakovost dela.
Odprto pa ostaja vprašanje
odliva dijakov na italijanske
višje srednje šole. Mislim,
da gre za problem okolja, ki
še vedno ni razumelo doda-
ne vrednosti slovenske šole.
Ko družina izbere, da otroka
vpiše v slovenske šole, bi to
moralo veljati za celoten ci-
klus, od vrtca do višje sred-
nje šole. Samo tako lahko
kdo postane polnopravni
državljan tega okolja, ki je
italijansko in slovensko. Te-
ga ne more nuditi tečaj slo-
venščine na italijanski
šolah. Zato bi se morali
zgledovati po izkušnjah
drugih manjšin v Evropi.
Deasimilacija in znanje
dveh jezikov sta bila
uspešna, kjer so se dijaki
šolali v manjšinskem jeziku.
Katalonija je v tem smislu
zelo zgleden primer.
Stran je pripravil
@JulijanCavdek
Skrb za zunanje zadeve in za odnose z državami, ki niso
članice EU, pripada visoki predstavnici za zunanje zadeve in
varnostno politiko. To funkcijo danes opravlja italijanska
predstavnica Federica Mogherini. Njej v pomoč deluje
najmlajši organ EU, Evropska služba za zunanje delovanje, ki
skrbi za izvajanje zunanje in varnostne politike EU.
Evropska služba za zunanje delovanje je bila ustanovljena
leta 2011, ko so združili oddelka za zunanjo politiko Evropske
komisije in Sveta EU. Med glavnimi cilji službe je močnejši
evropski vpliv v svetu, pri čemer je strateškega pomena
sodelovanje z diplomatskimi službami držav članic. Prioriteta
službe je vzdrževanje in razvijanje strateškega partnerstva
med EU in glavnimi mednarodnimi akterji, državami v vzponu,
Združenimi narodi ter velesilami, kot ZDA in Ruska federacija.
Delovanje službe se uresničuje z izvajanjem gospodarske,
politične in socialne podpore za vzpostavljanje miru, vodenje
civilnih in vojaških misij za zagotavljanje varnosti ter izvajanje
evropske sosedske politike v razmerju z državami, ki mejijo
na EU. Pomembna pristojnost službe je tudi v posredovanju
proti podnebnim spremembam in pri uveljavljanju človekovih
pravic.
Evropsko službo za zunanje delovanje vodi  v isoka
predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki
je obenem tudi evropska komisarka. Njena naloga je, da
predseduje sejam Sveta ministrov EU za zunanje zadeve.  (vir:
www. curia. europa. eu in www. europa. eu)
EU slovarček: Evropska služba 
za zunanje delovanje
Čestitke SSk špetrski šoli ob 30-letnici
Mattarelli predstavljeno
poročilo mešane komisije
  odpredsednik deželne-
ga sveta FJK in deželni
tajnik SSk Igor Gabro-
vec je v prejšnjem tednu
obravnaval 30-letnico usta-
novitve dvojezične šole v
Špetru in poudaril, naj Italija
in Slovenija spodbudita, da
mladi spoznajo poročilo
mešane komisije o odnosih
med dvema narodoma v ob-
dobju 1880-1956.
Poudarek na poznavanje po-
ročila o odnosih med itali-
janskim in slovenskim naro-
dom od leta 1880 naprej je
Gabrovec izpostavil ob spre-
jemu predstavništva Sloven-
cev iz FJK pri italijanskem
predsedniku Sergiu Mattarel-
li, ki je potekalo v torek, 9. ju-
nija 2015, v Rimu. Kot je za-
pisano v tiskovnem sporočilu
podpredsednika deželnega
sveta FJK, bi bilo dobro, da bi
se osvežilo poznavanje skle-
pov poročila, in to predvsem
med mladimi. V tem smislu
bi se moralo to poročilo
vključiti v vzgojno-izo-
braževalne programe vseh
šol na obmejnem področju.
V pogovoru s predsednikom
Mattarello je Gabrovec
podčrtal, da bi to bil pomem-
ben korak za boljše medse-
bojne odnose, če upošteva-
mo, da je bila Furlanija Julij-
ska krajina med glavnimi pri-
zorišči bojev v prejšnjem sto-
letju. Žal se ta tragični poda-
tek večkrat izrablja v
negativne politične namene,
kar ne pripomore k iskanju
novih prijateljskih odnosov
in medsebojnemu spošto-
P vanju, na katerem temeljinaša skupna evropska hiša.Italija in Slovenija sta leta
1993 ustanovili na osnovi
sklepa obeh vlad mešano ko-
misijo. Leta 2000 je komisija
svoje delo končala z enotnim
poročilom, ki je bilo pripo-
ročeno, da
se čim bolj
promovira
še posebno
med štu-
denti. Po
mnenju Ga-
brovca je
strokovno
in soglasno
sprejeti do-
kument
odlična
osnova za
mlade dija-
ke in štu-
dente, da
celovito
spoznajo za-
pletene odnose na našem ob-
mejnem področju.
Igor Gabrovec je kot deželni
tajnik stranke Slovenska
skupnost s tiskovnim spo-
ročilom čestital dvojezični
šoli v Špetru, ki je pred krat-
kim praznovala 30-letnico
neprekinjenega delovanja in
uspešnega prizadevanja v ko-
rist slovenskega jezika in
sožitja v Benečiji. Posebno
priznaje gre vsem, ki so se od
začetka 80. let zaverovano
vrgli v ta projekt in ga kljub
številnim težavam uspešno
razvili vse do današnjih dni.
Pri tem je Gabrovec še
podčrtal, da smo pred novi-
mi izzivi, saj je potrebno
vzgojno-izobraževalno po-
nudbo na Videmskem še
okrepiti in jo razširiti na po-
dročja, ki so s šolskega vidika
še odkrita. Gre za področja
Terskih dolin oziroma občin
Bardo in Tipana, ki sta že
izrazili željo po uvedbi dvoje-
zičnega pouka, ter za Kanal-
sko dolino. V tem smislu se
je deželni svetnik SSk Igor
Gabrovec že pogovarjal z
županom iz Naborjeta Bori-
som Preschernom o možno-
stih odprtja trojezične itali-
jansko-nemško-slovenske
šole v dolini pod Sv. Višarja-
mi.
Svet in Slovenske Organizacije 18. junija 2015 3
Foto DPD
Kristjani in družba18. junija 20154
Koper / Romarski dan Škofijske karitas Koper 
Za ljudi v stiski 
ni meja
  soboto, 30. maja 2015, je
bil v Kopru romarski dan
Škofijske karitas Koper in
praznovanje 25-letnice Karitas.
Praznovanja se je udeležilo pri-
bližno 500 sodelavcev iz celotne
škofije.
Začeli smo s sveto mašo v koprski
stolnici, ki jo je, ob so-
maševanju duhovnikov
in upokojenega škofa
Metoda Piriha, daroval
koprski škof msgr. dr.
Jurij Bizjak. Skozi celot-
no mašo se je s sodelo-
vanjem sodelavcev ka-
ritas iz celotne škofije
odražala mreža Karitas.
Najbolj se je vseh dotak-
nilo darovanje, ko so
predstavniki vseh tri-
najstih Centrov karitas
prinesli na oltar vsak
svoj, edinstveni hlebec
kruha, kar predstavlja
delitev tisoče ton hrane
za različne in enkratne
stiske, ki so v vseh teh
letih doletele številne
družine in posamezni-
ke. Sodelovali so tudi
mladi, ki obiskujejo
program Popoldan na
cesti, kakor tudi sodelavci, ki de-
lajo z brezdomci, zasvojenimi,
materami, otroki.
Ob koncu svete maše se je škof
Jurij zahvalil vsem sodelavcem
Karitas za nesebično delo, v ime-
nu Koprske škofije pa je podelil
priznanja Svetega Jožefa delavca
trem sodelavcem. Generalni vi-
kar mag. Jožef Koren je ob pode-
litvi priznanj prebral obra-
zložitev:
Priznanje je prijela Jožica Ličen,
namestnica ravnatelja Škofijske
karitas Koper
Lahko bi rekli, da si brez Jožice
Ličen ne znamo več predstavljati
naše Karitas in je njeno mnogo-
vrstno delovanje, kakor tudi pri
obeh drugih današnjih nagrajen-
cih, nemogoče strniti v nekaj
stavkov. Pri Karitas deluje že od
samega začetka, sicer pa je začela
delovati kot preprosta sodelavka
pri pomoči beguncem. Postala je
prepoznavna in kmalu začela za-
stopati Vipavsko v ŠK.
Po sprejemu statuta ŠK 1995 in
strukturiranju mreže Dekanijskih
in Območnih karitas je postala
voditeljica Vipavske DK in hkrati
tudi članica Tajništva ŠK. Leta
1998 je postala namestnica rav-
V natelja, kar je, obenem z voden-jem Odbora za Materialno po-moč, ostala do danes.
Leta 1994 je sprejela koordiniran-
je projekta Umetniki za karitas, ki
ga z veliko ljubeznijo vodi ves ta
čas, in je mnogim postala sino-
nim za to plemenito pobudo.
Njeno delovanje
se ne ustavi v ško-
fijski karitas, saj
je članica ra-
zličnih teles Slo-
venske karitas,
tudi Sveta Sloven-
ske karitas. Na
Slovenski ravni
koordinira
“Evropsko hra-
no”. Zaradi pre-
poznavne vloge v
Karitas je postala
članica Komisije
Pravičnost in
mir, udeleženka
raznih okroglih miz in drugih
medijskih dogodkov in ves čas
vodi tudi stike z mediji v imenu
škofijske Karitas in je hvaležna in
zaželena sogovornica v številnih
medijih.
Priznanje sv. Jožefa je posthumno
prejel Bogdan Žorž, psiholog in
psihoterapevt (priznanje je v nje-
govem imenu prevzela žena
Zdenka)
Bogdan Žorž se je že zelo zgodaj,
ob begunski krizi, vključil v delo
Karitas na Goriškem. Ustana-
vljanje doma za otroke v Čepova-
nu je njega in ženo Zdenko še
bolj zbližalo s Škofijsko karitas.
Leta 1997 je postal član Tajništva
ŠK in voditelj Odbora za sveto-
vanje, kar je ostal vse do svoje
smrti. Sam je svetoval pri novo
nastajajočih projektih, poleg tega
pa je učil svetovanja številne so-
delavce – prostovoljce.
Med njegovimi številnimi dejav-
nostmi naj omenimo samo neka-
tere: 153 sodelavk in sodelavcev
karitas je pri njem končalo semi-
nar za neprofesionalno svetovan-
je in se danes posvečajo ljudem v
stiski. Z nasveti je pomagal pri ra-
zličnih programih Karitas (dom
Karitas v Soči, v Solkanu, na Ce-
sti). Dragocena je bila njegova po-
moč pri svetovanju po potresu
in plazu v Posočju in pomoč
brezposelnim v času, ko je pro-
padlo veliko tovarn.
Njegova pomoč se kljub obilici
dela ni omejila samo na škofij-
sko Karitas Koper, ampak tudi
na druge Karitas. Bogdan Žorž
je ostal dragocen sodelavec ka-
ritas vse do svoje prezgodnje
smrti. Škofijska Karitas je v
spomin na zvestega sodelavca
in velikega človeka ustanovila
sklad Bogdana Žorža za pomoč
otrokom.
Priznanje sv. Jožefa je prejel
Matej Kobal, Ravnatelj Škofij-
ske karitas Koper
Matej Kobal je postal ravnatelj
Škofijske Karitas Koper leta
1998, a je že prej sodeloval z
njo, saj je bil od leta 1994 član
njenega tajništva, še prej pa zasle-
dimo njegove članke v glasilih
Slovenske karitas.
Dragocena je njegova vizija Kari-
tas v vsako župnijo, s katero je
želel prodreti tudi v Slovensko ka-
ritas. V skladu s statutom ŠK je
skrbel za vodenje le-te in preko
sodelavcev – prostovoljcev za de-
lovanje odborov (raziskovanje in
obveščanje; oblikovanje; spodbu-
janje prostovoljnosti; svetovanje;
deviantnost; bolnike, invalide in
drugače prizadete in materialno
pomoč). Bil je pobudnik in je so-
deloval pri pripravi več statutov
in pravilnikov ter strateških
načrtov.
Leta 2000 je Matej Kobal v imenu
Škofijske karitas ustanovil Zavod
karitas Samarijan, kjer izvajajo
več programov. V času njegovega
ravnateljevanja je zaživelo še več
drugih domov. Ne smemo poza-
biti njegovega angažmaja pri po-
moči v tujini. Matej Kobal je rav-
natelj, ki je nepopustljiv pri ide-
jah, ki sledijo evangeliju in celo-
stni pomoči človeku v stiski.
Tudi sodelavci smo se škofu Juriju
zahvalili za priložnost, da lahko
v imenu krajevne Cerkve poma-
gamo ljudem v stiski. V znak hva-
ležnosti je umetnik Bogdan So-
ban izdelal računalniški portret
škofa Jurija, kjer je 25.000-krat,
kar simbolizira 25 let delovanja
Karitas, zapisano njegovo škofov-
sko geslo: “Pogum vse ljudstvo v
deželi”. V imenu Umetnikov za
karitas mu je sliko izročil avtor
Bogdan Soban, v imenu sodelav-
cev karitas pa Jožica Ličen.
Po sveti maši se je dogajanje pre-
selilo v lepo obnovljeno cerkvico
sv. Blaža v bližini stolnice, kjer je
bila postavljena razstava likovnih
del 20. mednarodne likovne ko-
lonije Umetniki za karitas pod ge-
slom: “Tujec sem bil in ste me
sprejeli”. Kulturni program so
sooblikovali mladi iz programa
Popoldan na cesti, prireditev je
obogatil mešani pevski zbor Alojz
Kocjančič
Puče – Košta-
bona pod vod-
stvom Milke
Ivane Pucer.
Tudi tu je pri-
sotne nagovo-
ril škof Jurij,
razstavo pa je
odprl evropski
poslanec Lojze
Peterle.
Družabni del
srečanja se je
dogajal na ško-
fijskem dvo-
rišču, za pogo-
stitev je po-
skrbela Istrska
območna kari-
tas, kar pome-
ni, da so bili, poleg sladkih do-
brot, glavna jed bobiči. Tovrstna
srečanja so za sodelavce Karitas
pravi blagoslov, saj se je v teh le-
tih stkalo delovno prijateljstvo,
zato niso manjkali zanimive
zgodbe, primeri dobre prakse, pa
tudi načrti za naprej.
Upokojeni škof msgr. Metod Pi-
rih, ki je 6. septembra 1990 usta-
novil Škofijsko karitas Koper, je
skupaj z duhovniki in sodelavci
praznovanje končal s petimi lita-
nijami Matere Božje, ki so bile en
sam vzklik zahvale za nazaj in ve-
lika prošnja za pomoč za naprej.
Spomini na različne osebnosti 
Iz mojega osebnega
dnevnika
2. april 2015: desetletnica smrti
našega ljubega Janeza Pavla II.,
čigar karizmatična osebnost je
usodno zaznamovala naš planet.
Atlet duha, svetnik, ki je dobesed-
no do zadnjih mej sveta ute-
leševal odrešenjsko poslanstvo
našega ljubega Odrešenika, Božje-
ga Sina, Jezusa Kristusa, in je eden
sodobnikov, ki nam je bil never-
jeten razlog upanja v tem straho-
vito razčlovečenem svetu. Du-
hovnega očeta, ki je vnašal v to
nesrečno solzno dolino sijaj čiste-
ga upanja Božjega veselja. Samo
rotim vas, ne zanemarjajte
možnosti, da se ne bi že danes lo-
tili branja njegovih okrožnic Re-
demptor Hominis, Laborem Exer-
cens, Slavorum Apostoli, Veritatis
splendor, Evangelium Vitae, Fi-
des et Ratio in, čeprav se pato-
loško bojim žensk, dajem veliko
priznanje svetemu papežu, da je
opravil gigantsko delo, ko se je že
leta 1988 opravičil ženskam za
zgodovinske krivice, ki so se jim
dogajale, in izpostavil žensko ve-
ličino, z okrožnico Mulieris Di-
gnitatem.
27. april 2015: 70. smrtni dan ka-
rizmatičnega duhovnika, velike-
ga borca Janeza Ev. Kalana, ki so
ga liberalci zmerjali z Wasserka-
lanom. Umrl je v sluhu svetosti,
leta 1903 pa je ustanovil prvo slo-
vensko množično protialkoholno
organizacijo Sveta vojska proti al-
koholizmu. Več let je deloval med
zdomci v Westfaliji, bil je prodo-
ren publicist, ustanovil je bogo-
služna lista Domoljub, Bogoljub
in več let protialkoholni časopis
Zlata doba. Žal je leta 1945 komu-
nizem nasilno zatrl vso njegovo
dejavnost in dediščino, ki bi jo
lahko strnili v naslednjo trditev:
“Največja nevarnost za slovenski
narod sta alkoholizem in libera-
lizem”! Še vedno se mi zdi mali
čudež, da je GMD lani uspelo po-
natisniti njegovo sicer nepodpi-
sano knjižico Da se poznamo!
Uporabljam še priložnost, da se
poklonim spominu prof. Milene
Kožuh (1928 – 2015), čeprav je
oseba, ki je odšla v večnost v veli-
kem tednu, v glavnem delovala v
Ljubljani. Bila je karizmatična pe-
dagoginja, ki je diplomirala še pri
prof. Francetu Steletu, znamenita
srednješolska profesorica umet-
nostne vzgoje. Osupel sem zaradi
brezbrižnosti, ker je to bila vpliv-
na javna oseba, ki je odločilno
vplivala na duše dijakov, a kljub
temu razen skromnega zapisa v
Delu nisem zasledil nič drugega.
Klanjam se njenemu spominu,
ker menim, da je nujno, da smo
vsaj kristjani občutljivi na spomin
ljudi, ki so se idealistično žrtvo-
vali za mlade. Ne bom pozabil,
kako nas je dijake, vsa stroga in
odločna, vodila po Ljubljani na
ogled spomenikov slovenske
umetnosti, a tudi na tedensko ek-
skurzijo v Rim in Firence. Ne bom
pozabil njene požrtvovalnosti in
navdušenja, predvsem pa kako je
morala trpeti krivična nasproto-
vanja kot gimnazijska profesorica,
ko so ji na naši drugi ljubljanski
gimnaziji konec 60. let omejeno
očitali, da dijake zavaja s tem, ko
“jim razkazuje klerikalne umet-
niške spomenike”. Zadnja leta se
je dobesedno zaljubila v Tersko
dolino in zadnje pomnike sloven-
skega človeka v teh vaseh. V Bar-
do, Viškoršo in Zavarh je vodila
izletnike, svoje učence Univerze
za tretjo življenjsko dobo, in jih
seznanjala z lepoto in tragiko kra-
jev pod Veliko glavo. Bog ji daj
večni mir in pokoj in večna luč
naj ji sveti.
Pavel Bračko
5. Terčeljeva pot na Kovk 2015
Tudi mi smo krivi za današnje stanje
  roča, prva junijska sobota,
6. 6. 2015, je na gozdno ja-
so Taloške domačije zbrala
čez tristo pohodnikov in romarjev
5. Terčeljeve poti na Kovk.
Letošnje poti iz Šturij, Budanj, s
Cola in iz Otlice so se združile na
prireditvi, ki jo vsako leto pripra-
vlja Terčeljev odbor Vipavske de-
kanije v spomin na rojaka Filipa
Terčelja iz Grivč nad Ajdovščino.
Molitveno uro Za skupno dobro
so oblikovale članice biblične sku-
pine iz Šturij; zanjo je svoje raz-
mišljanje ubesedil vicepostulator,
g. Bogdan Vidmar: “Dana nam je
ljubezen staršev, dane naravne
materialne dobrine, ki niso delo
naših rok. S svojim razumom
spoznavamo, da obstajajo tudi ze-
lo pomembne vrednote, ki jih ni
V mogoče izmeriti; vidne so samonjihove posledice. Resnični smiseldružbe, vsake družbene aktivno-
sti, političnih, gospodarskih in
kulturnih prizadevanj, je dobro
vsake osebe in vseh oseb. Skupne-
ga dobrega ne more biti brez skup-
nosti. Le-ta pa temelji na odnosih
med zrelimi ljudmi, odgovornimi
posamezniki, ki se vzgajajo v zdra-
vih družinah in ustanovah, ki raz-
vijajo čut za skupno dobro. Iskanje
skupnega dobrega je pot, je ro-
manje k Bogu, ki je najvišje do-
bro”.
Sveto mašo ob 10. uri je ob so-
maševanju še sedmih duhovnikov
daroval ajdovski župnik, g. Franc
Likar; pri maši so sodelovali
župljani iz Ajdovščine, Terčeljeve
pesmi pa sta prepevala združena
zbora župnij Ajdovščina in Ustje
pod vodstvom zborovodje Andre-
ja Kobala.
G. Likar je v nagovoru ponazoril
zgodbo o Tobiju – pretresljiv zgled
ljubezni brez strahu ter neomajne
zvestobe in predanosti Bogu. Opo-
zoril je, da si moramo priznati, da
smo tudi mi krivi za stanje v naši
družbi. “Vzrok je lahko otrdelost
srca in premalo Tobijevske drže, ki
nas opominja na izgubo člo-
večnosti, duhovne moči za
življenje; svet je poln egoizma in
individualizma. Simbol izgnan-
stva se kaže kot drugorazrednost
krščanstva v naši družbi; blatenje
verskih resnic nas je doletelo tudi
zato, ker nismo pristni pričevalci,
pogumni in načelni. Tobijeva
zgodba se konča srečno, ker jo je
vodil Bog s svojim usmiljenjem. Z
zahvaljevanjem in slavljenjem
smemo računati tudi mi, da otrde-
lost človeškega srca našega časa
lahko zrahlja le Bog”.
Po sveti maši je kulturni program
oblikovala starejša skupina Vipav-
skih tamburašev pod novim vod-
stvom Mete Praček. Z venčkom
slovenskih narodnih in umetnih
pesmi so razveselili
pohodnike in romar-
je, ki so se v prijetnem
druženju zadržali na
Taloški domačiji.
Uspešen dogodek so
omogočili: vodniki
Ivica Vidmar, Jožko
Praček, Silvester Pel-
jhan in Vladimir
Curk; spremljali so jih
gorski reševalci GRZ
in ekipi prve pomoči
RK Ajdovščina ter dr.
Matija Božič; za ureje-
nost so skrbeli gasilci
PGD Col in skavti ste-
ga Ajdovščina – Štur-
je.
Terčeljev odbor Vi-
pavske dekanije se ob
tej priložnosti zahvaljuje za gostol-
jubje Taloški domačiji, posebej
Hieronimu Vidmarju, in Terčelje-
vim svojcem.
Nadja Ušaj Pregeljc
Kristjani in družba 18. junija 2015 5
“Za vse je svet dovolj bogat”
Če kruh delil bi 
z bratom brat ...
  nekem psalmu beremo:
“Gospod varuje tujce; si-
roto in vdovo vzdržuje,
naklepe grešnikov pa razdira”. Sa-
ma se večkrat sprašujem, ali so be-
sede v svetih knjigah še aktualne,
a so še kažipot za pravičnejši in
boljši svet? In odgovor je vedno
enak: Božja beseda je vedno ak-
tualna, od vekov na veke. Vsak
človek, v vsakem času in vsakem
kraju pa jo je dolžan spolnjevati,
ne glede na družbene spremem-
be, ne glede na svoje udobje in ne
glede na politične manire. V zad-
njem času je veliko govora o po-
moči revnim, veliko govora o po-
moči tujcem in predvsem pa veli-
ko govora o grešnosti drugih.
Revščina, tujci, grešniki, to je za
krščanstvo izziv; tujci, reveži,
grešniki nam vere ne bodo vzeli,
marveč nam ponujajo roko, da jo
v polnosti zaživimo.
Naš goriški slavček pravi, da
življenje ni praznik, življenje je
delovni dan. V prenesenem po-
menu bi lahko rekli, da vera ni
stvar nedelje, temveč vsake ure
našega življenja. Ni enostavno, pa
vendar?
V teh dneh veliko govorimo o rev-
nih predvsem v kontekstu odpisa
dolgov. Osebno menim, da je to
V še ena populistična poteza takoimenovane socialne države, ki tože dolgo ni več. Res se pristojno
ministrstvo in humanitarne orga-
nizacije trudimo, da omilimo sti-
sko mnogih, toda obrazi stisk so
različni in finančne injekcije so
delo na kratki rok. Veliki mož
našega časa, Pedro Opeka, ne
ustanavlja agencij in de-
lovnih skupin in ne piše
zakonov; on deli mi-
loščino na dolgi rok tako,
da daje ljudem delo, da
jim vrača dostojanstvo,
da jim pomaga živeti člo-
veka vredno življenje. A
bi bilo posnemanje res
tako težko? Da ne bo na-
robe razumljeno, v vsa-
kem primeru je potrebno
pomagati ljudem, ki ne
znajo ali ne zmorejo
preživeti iz meseca v me-
sec; želim pa povedati, da
je meja med dejanskim in na-
mišljenim revežem zelo tanka in
da človek ne živi samo od kruha.
Zato je potrebno najprej definira-
ti, kdo je najrevnejši. Osebno me-
nim, da je odpis dolgov korak na-
zaj pri odgovornem preživetju.
Vsekakor se strinjam, da se to
omogoči ljudem, ki jih je doletela
kakšna nesreča, morda zdravstve-
ne težave. Toda komfortno stano-
vanje, nerazumni stroški elektri-
ke, vode, ogrevanja, da ne govo-
rim o dolgovih za telefon, to prav
gotovo ne more biti v domeni ne-
koga, ki prejema denarno social-
no pomoč. Star in preizkušen pre-
govor pravi: “Odpri usta,
kolikor moreš”. Pri Karitas se zelo
trudimo, da ljudi vzpodbujamo,
da poprimejo za vsako delo, da
sproti poravnavajo svoje obvez-
nosti; končno različni transferi, ki
jih po veljavni zakonodaji dobijo
od države: denarna, socialna po-
moč, otroški dodatki, nadomesti-
lo za brezposelnost, enkratne so-
cialne pomoči, številne subvenci-
je niso tako majhni. Srečujem se
z ljudmi, ki s tega naslova dobijo
več kot kakšen delavec, ki je zapo-
slen v podjetju, kjer je minimalna
plača pravilo in ne izjema. Tudi to
je vzrok, da mnogi ne iščejo dela,
temveč socialno pomoč. Kaj pa
upokojenci, ostareli, bolni, ki so
v domovih za ostarele in imajo
praviloma pokojnino nižjo, kot so
stroški oskrbe v domu? A bo tudi
to razliko kdo odpisal? Kaj pa
družine, ki imajo otroke v di-
jaških domovih, vrtcih, šolah in
ne zmorejo mesečno poravnati
stroškov, a bo tudi to kdo odpisal?
Res, za pravično delitev dobrin je
potrebna modrost, strankarska
pripadnost je premalo.
“Tujec sem bil in ste me sprejeli”
ni le geslo Umetnikov za karitas,
ampak veliko vprašanje kristjanov
in vseh ljudi današnjega časa, na
katerega bomo morali odgovoriti
ob poslednji sodbi. Ko smo lan-
sko leto izbirali geslo likovne ko-
lonije, smo imeli pred očmi obisk
papeža Frančiška v Lampedusi in
prav preroško začutili, da bo po-
trebno te besede ponavljati, kajti
val beguncev je po vsem
svetu sprožil številna
vprašanja. Ko po družbe-
nih omrežjih vidimo
prepolne čolne ljudi,
neznosne razmere v be-
gunskih taboriščih,
spremljamo podatke, da
so med preganjanimi tu-
di starci, matere, otroci,
nas presune, morda do te
mere, da se celo zjočemo.
Ko pa nam povedo, da bi
od vseh teh nesrečnikov
lahko prišlo v Slovenijo
700 bratov in sester v sti-
ski, so naša čustva pozabljena.
Nekdo je zapisal, da bo s temi ne-
srečniki prišla v našo domovino
muslimanska vera. Tudi če poza-
bimo, da je Abraham oče vseh, ne
smemo in ne moremo pozabiti,
da se druga verstva vrinejo le tam,
kjer je osebna vera ali vera naroda
mlačna. Ta bojazen in strah sta
popolnoma odveč. Namesto ve-
Slovesna maša ob koncu maja
Letošnji mesec maj smo končali z nedeljsko sv. mašo na praznik
Sv. Trojice; pri daritvi je prepeval APZ Sv. Cecilija iz župnije
Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Pevovodkinja ga. Jana Dragan
– Gombač je pevce spretno vodila ob Marijinih majniških pesmih.
Petje je polepšal pater Vid, ki je z lepim barvitim glasom obogatil
mašno liturgijo. Po maši smo jih toplo sprejeli v župnišču, kjer
smo jim ponudili hrano in pijačo. Povabili smo jih, naj se še kdaj
vrnejo na naš doberdobski kras. / Thomas Peric
Doberdob
selja, da nam je v tem globalnem
svetu dano, da lahko svojo vero
oznanjamo tudi drugim, se boji-
mo novih poslušalcev, se bojimo
biti verodostojni pričevalci, da bi
nas tudi drugi po naših delih
usmiljenja spoznali. A res poza-
bljamo, da so bili tudi slovenski
bratje in sestre v preteklosti pre-
ganjani v begunstvo. Med prvo
svetovno vojno se je tisoče Slo-
vencev preselilo v neznano in še
sedaj med narodom krožijo zgod-
be, kako lepo in dobrohotno so
bili sprejeti. O drugi svetovni voj-
ni ne bi izgubljala besed, le to lah-
ko rečem. Če ne bi tisoče Sloven-
cev po vojni sprejela Argentina in
nekatere druge države, bi bile
naše jame še bolj polne in narod-
ni greh še večji. In prav v tem kon-
tekstu razumem tretji del psalma,
ki pravi, da Gospod naklepe
grešnikov razdira. Ob tem pa se
spet vračam k nekim drugim be-
sedam goriškega slavčka, ki pravi:
“Za vse je svet dovolj bogat in
srečni vsi bi bili, če kruh delil bi z
bratom brat, s prav srčnimi čuti-
li”.
Pa vse dobro vam želim.
Jožica Ličen
Goriška18. junija 20156
Konec sezone SSG v Gorici / Zabavni
Möderndorferjevi Obiski
S predstavo Obiski, komedijo Vinka Möderndorferja, ki z žgečkljivo
živahnostjo podreza v odnose med starši in otroki in se kritično
ozira tudi na ideološke spore med Slovenci v preteklosti, ki jih
tudi v sedanjosti ne znamo preseči, se je v ponedeljek, 24. maja
2015, končal program
letošnje sezone
Slovenskega stalnega
gledališča Trst v Gorici.
Sezona ni prinesla ne
vem kakšnega
spodbudnega zasuka v
številu gledalcev.
Ponudila pa je nekatere
vsebinsko zadovoljive,
pa tudi pomenljive
predstave. Goriškim
gledalcem bo gotovo
ostala najbolj v spominu
slovensko-italijansko-
avstrijska koprodukcija Nora Gregor - skriti kontinent spomina, ki
jo je napisala in zrežirala Neda Rusjan Bric. Ob prikazu življenjske
in umetniške poti na novo odkrite igralke Nore Gregor, Nemke,
rojene v Gorici, se je ob 100-letnici začetka prve svetovne vojne
ozrla nazaj in se ob preteklih dogodkih navezala na današnjo
stvarnost naših krajev, kjer so še zmeraj tako ali drugače prisotne
travme in rane iz preteklosti. Trijezična predstava, ki so si jo
gledalci ogledali v goriškem gledališču Verdi, je bila tudi
izvenabonmajska ponudba gledališke sezone Verdijevega
gledališča. Marsikdo si je želel, da bi prav ta predstava prejela
primorsko nagrado tantadruj za najboljšo predstavo sezone
2014/15, pa je žirija odločila drugače …
Goriški abonenti so lepo sprejeli tudi “lahkotnejšo” komedijo
Obiski v avtorjevi režiji; med njenimi protagonisti so gotovo uzrli
tudi svoj obraz in se ob tem nasmehnili svojim slabostim.
Komedijo so si na matineji v torek, 25. maja, ogledali tudi goriški
višješolci in bili z njo zadovoljni, saj njena vsebina, kritično uprta
v današnji čas, prepričljivo nagovarja tudi mlade. / IK
Vila Louise za mednarodni razvoj Gorice
Gre za projekt, ki se vključuje v širši načrt, s katerim namerava
Dežela Furlanija - Julijska krajina z raziskovanjem izvora mesta
ovrednotiti na mednarodni ravni pomen in vlogo Gorice: Vila
Louise bo kulturno prizorišče mednarodne veljave in priložnost
za gospodarski razvoj.
Tako je menil deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti na
nedavni predstavitvi Dneva Vile Louise, ki je bil v posoškem
središču in na katerem so predstavili projekt ovrednotenja
zgodovinskega poslopja.
Za prenovo vile, v kateri so živeli grofje Coronini in ki je danes
zapuščena, si prizadevajo Dežela FJK, Sklad Coronini-Cronberg,
goriško predstavništvo Italijanskega sklada za okolje (Fai), tržaško
vseučilišče in drugi krajevni dejavniki.
Kot je na srečanju izpostavil odbornik Torrenti, cilj projekta ni le
prenova poslopja, pač pa še predvsem dejanska nova
namembnost vile, ki bo na pobudo Dežele postala valilnica
ustvarjalnih podjetij razvoja in začasni dom za umetnike.
S finančnim zakonom 2015 je Dežela dodelila za obnovo vile in
njenega parka 3 milijone evrov. Tem gre dodati še sredstva, ki
bodo prišla iz evropskih strukturnih skladov. Projekt bo izveden
postopoma in pri njem bodo sodelovali tehnološki parki iz naše
dežele.
Obnovitvena dela na poslopju naj bi se pričela v roku enega leta,
konec prihodnjega leta pa naj bi se začela dejavnost inkubatorja
podjetij. Obnova poslopja naj bi doprinesla tudi k večji
razpoznavnosti Gorice in k razvoju turizma v Posočju. / ARC/MCH
Kratke
Kulturni dom Gorica / Komigo
Pogled v judovski svet in komedijske “zablode”
zaradi ljubosumnosti
  adnji dve predstavi v le-
tošnjem programu Komi-
go, edinstvenem trije-
zičnem festivalu komičnega gle-
dališča, ki sta ga dvanajsto leto
uspešno priredila Kulturni dom
Gorica in kulturna zadruga Maja
iz Gorice v sodelovanju z drugimi
slovenskimi, italijanskimi in fur-
lanskimi ustanovami, sta bili v to-
rek, 19. maja, in v ponedeljek, 8.
junija 2015. Na majskem gleda-
liško-glasbenem dogodku so gle-
dalci malce pobliže spoznali ju-
dovsko kulturo in klezmer glasbo.
V goste so prišli odlični glasbeni-
ki, Tržačana Davide Casali, klari-
net, in Luca De Micheli, bas kitara,
ter Goričan Manuel Figelj, harmo-
nika. Iz svojih glasbil so izvabljali
tipično glasbo Židov iz vzhodne-
srednjeevropskih držav in z njo
ustvarili primerno ozračje za vpo-
gled v judovsko realnost. Lahko-
ten ton večeru v italijanskem jezi-
ku z naslovom Te lo do io l’ebreo
(Ti bom že dal jaz Juda!) je dal
Franko Korošec, slovenski igralec,
Z ki je ob uvodnem slovenskempozdravu v italijanščini natrosilkar precej smeh vzbujajočih vicev
na rovaš Judov, njihovih značajev
in navad. Casali, edini “pravi”, si-
cer italijanski Jud v tej
druščini, je pa nanizal
vrsto zanimivosti iz
življenja evropskih Ju-
dov. Poslušalci so tako
izvedeli, kakšne so
značilne židovske jedi
in pijače, pa tudi tiste,
ki so Judom “prepo-
vedane”, o judovskih
družinah, v katerih
imajo matere po-
membno vlogo, o
glasbi - tudi zapel je in
zvabil k petju še
občinstvo -; dotaknil
se je seveda tudi vere
in spregovoril o čakanju Mesije, o
rabinih, o praznovanju “sabata”,
sobote, ki je namenjen molitvi in
počitku, pa še o sinagogi, ki ni le
kraj molitve, ampak tudi druženja
in izobraževanja. Še marsikaj so
poslušalci slišali iz njegovih ust.
Žal ni mogel zaobiti niti dejstva,
da so Judje bili in so še preganjani.
Ksenofobni napadi nanje kar ne
nehajo biti kruta resničnost. Mor-
da tudi te težave skušajo preseči in
jih zdramatizirati z avtoironijo, za-
to je toliko smešnic in dovtipov
na njihov račun, ki so tudi v go-
riškem Kulturnem domu izzvali
smeh.
Za konec je Komigo postregel še s
komedijo Seks in ljubosumnost
francoskega avtorja Marca Camo-
lettija (1923-2003), italijanskega
porekla, v izvedbi Šentjakobskega
gledališča iz Ljubljane, enega iz-
med najstarejših ljubiteljskih re-
pertoarnih gledališč na Sloven-
skem in v Evropi. Ta predstava v
režiji Jaše Jamnika je na festivalu
komedije, Pekre 2011,
prejela nagrado občin-
stva, prav ob 90-letnici
tega ljubljanskega ljubi-
teljskega gledališča. Kot
že sam naslov razkriva,
so komedijska vzmet lju-
bosumnost, varanje in
posledična želja po
“maščevanju” prevara-
nega moža, ki zahteva
seks z ženo ljubimca
svoje žene ali pa “lju-
bimčevo glavo”; vsa ta
situacija seveda pripelje
do humornih zapletov
in zasukov. Spretno na-
pisana komedija je prijetno poza-
bavala abonente in priložnostne
gledalce, ki so tudi letos lepo
spremljali Komigo in njegove raz-
nolike odrske ponudbe.
IK
Prireditev ob koncu šolskega leta
V vrtcu Sonček gradijo
prijateljstva
  adoživo prireditev ob izteku
šolskega leta so v sredo, 27.
maja 2015, pripravili v slo-
venskem vrtcu Sonček v ulici Max
Fabiani v Gorici. Pred številno pu-
bliko na dvorišču vrtca so mali
“sončki” predstavili glavne dele
projekta Pomahajmo v svet. Gre za
mednarodni projekt, v katerega je
vrtec Sonček vključen že tretje leto;
po spletnem omrežju se povezuje
predvsem z vrtci iz Slovenije, tako
da v tem goriškem vrtcu lahko kre-
pijo in bogatijo slovenski jezik.
Obenem projekt omogoča vzgojo k
strpnosti in medsebojnemu spoz-
navanju, ki pomagata ustvarjati pri-
jateljsko in ustvarjalno sožitje med
narodi Evropske zveze. Zajčki in
medvedki so tako recitirali, peli in
plesali na temo “petih prstkov”, in
sicer: to sem jaz, moja družina, moj
vrtec, moje mesto in moja država.
Ob tem so obračali strani velike bar-
vane knjige, ki je vse to povzemala.
Povabili so tudi publiko, naj z njimi
zapleše pesem Pomahaj mi. Na
koncu so otroci, ki se od vrtca po-
slavljajo, prejeli še priznanje in poh-
R vale ter voščilo za uspešen preskokv šolske klopi. Vzgojiteljice so jimpoklonile tudi “malega ostržka”,
dar Ministrstva za šolstvo in šport
iz Slovenije, za knjige, ki so jih med
letom prebrali s pomočjo staršev.
Praznovanje se je nadaljevalo ob do-
bro obloženih mizah in prijetnem
kramljanju. V vrtcu Sonček je nava-
da, da je vsaka dejavnost ovredno-
tena, to se pravi, da otroci povedo,
kaj jim je oziroma jim ni bilo všeč.
Tokrat so za mnenje vprašali tudi
starše, ki so zapisali, da je bila prire-
ditev zelo lepa, razgibana, vesela, iz-
virna, zabavna... da so uživali skupaj
z otroki, ki so se sproščeno zabavali.
Pohvale gredo najprej otrokom, na-
to učnemu in neučnemu osebju, ki
je poskrbelo, da je prireditev lepo
uspela. Vendar se za sončke delo še
ni končalo. V torek, 16. junija, ima-
jo namreč v sklopu projekta Poma-
hajmo v svet še odprtje razstave v
veži občinske palače pod naslovom
Jaz in moje mesto. Ob predstavitvi
projekta bodo zaplesali in zapeli ter
pokazali svoje izdelke.
KF
Prizor iz predstave Seks in ljubosumnost
DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ
vabita na 
KRESOVANJE V SELCAH (RONKE) 
v soboto, 20. junija 2015, od 20.45 dalje 
Na praznovanju poletnega solsticija bo tudi 
nagrajevanje najlepših svetoivanskih venčkov.
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
  vorana čudovite baročne
palače, načrt katere je nare-
dil arhitekt Pacassi za grofe
Attems Petzenstein-Pečanski na istoi-
menskem goriškem trgu, je bila v pe-
tek, 5. junija 2015, prizorišče živah-
nega koncerta Snovanj 2015, ki jih
prireja Slovenski center za glasbeno
vzgojo Emil Komel iz Gorice, v sode-
lovanju z združenjem ArsAtelier, na
različnih, sugestivnih lokacijah v Go-
rici in okolici. Ob prvi okrogli oblet-
nici Snovanj so organizatorji v pro-
gram uvrstili tudi glasbeno skupino
harf Girotondo d’arpe, katere men-
torica je Tatiana Donis, ki poučuje to
očarljivo glasbilo na SCGV E. Komel.
Z njo igrajo še Martina Carecci, Paola
Gregoric in Doralice Klainscek. Do
pred poldrugim letom so glasbenice
na “keltskih” harfah svoje poustvar-
jalne nagibe namenjale predvsem ir-
ski glasbi, keltskega izvora. Sedaj pa
jih neustavljivo privlačuje glasbena
tradicija južne Italije, pa tudi Južne
Amerike, še najbolj Paragvaja. Prav
tja so to brenkalo prinesli jezuiti v 16.
stoletju, da so z njim lahko spremljali
verske obrede. Tako se je usidralo tu-
di v tamkajšnji ljudski tradiciji. Na ju-
gu Apeninskega polotoka pa ima har-
fa korenine v ljudskem glasbenem
izročilu, še zlasti v kraju Viggiano v
Bazilikati. Kot je v programski listič
napisala Tatiana Donis, so v prete-
klih časih starši pozimi pošiljali otro-
ke se učit tega instrumenta, da so na-
to z igranjem ob cerkvenih praznikih
ali na domačih zabavah pre-
možnejših ljudi prinesli kaj zaslužka
v domačo hišo. Harfa je bila seveda
lahka in prenosljiva, da so jo lahko
spretno uporabljali ti potujoči “tru-
badurji”. Petkov večer je skupina Gi-
rotondo d’arpenaslovila Mirando al
sur in z njim zelo prijetno “s pogle-
dom na jug” (ob spremljavi violine
in tolkal Elie Vigola) popeljala kar le-
po število poslušalcev na glasbeno
popotovanje na valovih ljudskih me-
lodij od južne Italije preko širnega
oceana do Južne Amerike. Glasbeni-
ce so ustvarile živahen, za uho pri-
vlačen glasbeni most med dvema ce-
linama. Od živobarvnih neapeljskih
tarantell iz ljudske tradicije, ki pri-
kličejo pred oči pisane narodne noše
in plesni vrtinec - med poskočnimi
se je sicer oglasila tudi žalostna Fe-
nesta ca Lucive, ljudska pesem, prvič
izdana l. 1842 v založbi Girard kot
delo Guglielma Cottraua, v kateri
fant žalostno zre v nerazsvetljeno ok-
no, ker je ljubljeno dekle umrlo –, so
prešle na južnoameriško tradicijo Bo-
livije, Paragvaja, Venezuele in zaigra-
le nekaj razigranih plesov, v katerih
se je blagozvočnost harf prepletala z
zvoki tolkal in “shakerja”. Tudi same
izvajalke so s prsti in dlanmi večkrat
“pobobnale” po resonančno
ojačenem delu okvira svojih glasbil.
Ob koncu je ritmično poudarjeno
zazvenela znana skladba H. Blanca
Moliendo Cafe’, ki so jo glasbenice
ob vztrajnem, vnetem ploskanju pu-
blike ponovile kot dodatek. Njihovo
čustveno doživeto muziciranje, ki ga
je s pozdravom v slovenščini in itali-
janščini uvedla ravnateljica SCGV E.
Komel Alessandra Schettino in se pri
tem prisrčno zahvalila gostiteljem,
Goriškim pokrajinskim muzejem oz.
Goriški pokrajini, je v soparen poz-
nopomladni junijski večer prineslo
kar nekaj osvežujočega ozračja in le-
pih občutij.
IK
D
foto dpd
SCGV Emil Komel / Snovanja
Na strunah harfe v
poskočno “tarantello”
Goriška 18. junija 2015 7
  o se je žgoč junijski dan
v petek, 12., prevešal v
mrak, ki je prinesel malce
osvežitve, so v župnijski cerkvi
sv. Andreja apostola v Štan-
drežu, s pomenljivimi, krasni-
mi poslikavami Toneta Kralja,
zazvenele vsebinsko globoke
nabožne melodije. Koncert cer-
kvenih pesmi, ki bi “zaslužil”
več poslušalcev, sta priredila
Združenje cerkvenih pevskih
zborov Gorica in župnija sv. An-
dreja ap. iz Štandreža. Potem ko
je na koru Cerkveni pevski zbor
Štandrež, ki redno bogati bogo-
služje v domači vasi, pod taktir-
ko Tiziane Zavadlav in ob orgel-
ski spremljavi Silvana Zavadla-
va v čast farnemu zavetniku sv.
Andreju odpel istoimensko pe-
sem Angelika Hribarja, je v imenu
prirediteljev spregovoril predsed-
nik ZCPZ Dario Bertinazzi. Prisot-
ne je spomnil, da cerkveni pevci
nikdar ne končajo pevske sezone
kot drugi posvetni zbori, saj vse le-
to vestno in požrtvovalno pleme-
nitijo mašne daritve. Opozoril je
tudi na to, da bo ZCPZ, ki je v lan-
K skem letu slavilo 40-letnico delo-vanja, v jeseni priredilo seminar zazborovodje otroških in mladin-
skih zborov, kar je zelo dobrodošlo
tudi za učitelje, ki poučujejo gla-
sbeno vzgojo na šolah.
S kora sta se oglasili še dve spevni
pesmi Vinka Vodopivca Moja sve-
ta hostija in Svetogorska Mati mila
v izvedbi štandreškega zbora. Osta-
li zborovski sestavi pa so svoj pro-
gram treh pesmi odpeli v prezbi-
teriju. Pod vodstvom Petra Piri-
ha se je najprej predstavil MePZ
Mirko Špacapan iz Podgore, ki
je izbral za uvod V. Vodopivca
O Gospa, o Mati moja, pa še O
zveličavna hostija Josefa Gru-
berja in Lojzeta Mava Ko sveto
jutro. Ljubko se je iz drobnih grl
Otroškega pevskega zbora Rupa
Peč, ob spremljavi kitare Marti-
ne Gereon in s pevovodkinjo Zu-
lejko Devetak, zaslišala Tebi pojem
to pesem Dominika Krta. Otroci
so se tokrat pridružili MePZ Rupa
Peč in zapeli še Emavs Gregorja Za-
fošnika, tudi avtorja Tiho kot rosa,
ki so jo izvedli odrasli pevci. MePZ
Mirko Filej, ki hvalevredno vztraja
na pevski poti od vsega začetka
pod vodstvom Zdravka Klanjščka,
je za večer izbral Jožeta Leskovarja
Oče naš, Primoža Trubarja v pri-
redbi Matije Tomca Pejsen od Sv.
Duha in Vinka Vodopivca Mo-
gočni spev. Prav lepo presečenje je
bil nastop Mladinskega pevskega
zbora Štmaver. Prikupna dekleta,
ki očitno rada pojejo, so same pri-
pravile program in se odločile za
nastop ob spremljavi kitare, na ka-
tero je igrala iskriva Petra Feri.
Živahno in zlito so zapele dve ora-
torijski, Ko Jezus je začel učiti in Ti
si moj prijatelj, ter skavtsko Svetel
plamen, katere izvedbo so pouda-
rile z mimiko rok.
Koncertni večer, ki je
poslušalcem nudil pri-
stno duhovno doživet-
je ob raznolikem izbo-
ru skladb, je z zrelimi,
čistimi glasovi, ki so
ubrano splavali pod
cerkveni obok, sklenil
MePZ Lojze Bratuž, ki
postaja glede na sesta-
vo pevcev zmeraj bolj
“čezmejni” in se že
skoraj leto dni predsta-
vlja z novim dirigen-
tom Davidom Ban-
dljem in prevetrenim
repertoarjem. Tokrat je
vseboval skladbe Pater Noster Joh-
na Augusta Pamintuana, Ave Ma-
rio Ambroža Čopija in O lux beata
Trinitas Andreja Makorja. Ob hva-
ležnem ploskanju je zbor ponudil
še dodatek, čustev polno Marijino,
Sonce že zahaja, ki že spada v
“zimzeleni ” repertoar tega zbora.
IK
Obvestila
Goriški skavti vabijo v četrtek, 18.
junija, ob 20.30 v Močnikov dom na
ogled skavtskih filmov, ki so bili
montirani za praznovanje ob 50.
obletnici organizacije. Predvajali bodo
posnetke s taborov (1976, 1978,
1979, 1980, 1981, 1982, 1984,
1995, 2006).
Svetovni slovenski kongres -
Konferenca za Italijo, Kulturni
center Lojze Bratuž in Krožek za
družbena vprašanja Anton
Gregorčič vabita na 24. proslavo
osamosvojitve Slovenije, ki bo
potekala v sklopu Srečanj pod lipami
v petek, 19. junija 2015. Na večeru
bo slavnostni gost Janez Janša,
spregovoril bo tudi Drago Štoka.
Kulturni program bo oblikoval goriški
oktet Vrtnica. Srečanje bo vodila
časnikarka Erika Jazbar. Večer bo v
zunanjih prostorih pri Kulturnem
centru Lojze Bratuž s pričetkom ob 20.
uri.
KD Stanko Vuk Miren - Orehovlje
vabi na koncert Akademskega zbora
Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, pod
vodstvom Stojana Kureta, ki bo v
soboto, 20. junija 2015, ob 20. uri v
cerkvi Žalostne Matere Božje na
Mirenskem Gradu.
Klekljarski odsek društva Jadro
prireja v nedeljo, 21. junija, izlet v Idrijo
na festival idrijskih čipk. Odhod ob 8.
uri iz Ronk. Je še nekaj prostih mest.
Info: tel. št. 0481482015.
PD Vrh Sv. Mihaela vabi na zaključno
prireditev v ponedeljek, 22. junija, ob
20. uri na Largi na Vrhu Sv. Mihaela.
Kulturni program bodo oblikovali:
domači otroški zbor, DVS Bodeča
Neža, igralci štandreške dramske
skupine in harmonikar Mihael
Lavrenčič. Večer se bo končal s
svetoivanskim kresom. Toplo vabljeni.
Mladinski dom vabi otroke od 10. do
14. leta na “POLETNOSTI 2015”:
POLETNI IZZIVI (12. - 24. junij z
videodelavnico, izleti, kopanjem,
adrenalinskimi pustolovščinami);
ZELENI TEDEN v koči v Žabnicah (24.
- 30. junij); - PRIPRAVA NA ŠOLO: ŠOLA
ZA ŠALO (1. - 11. september), UVOD V
SREDNJO (7. - 11. september).
Informacije na tel. 0481-280857,
366-6861441, e-mail:
mladinskidom@libero. it
Mednarodni poletni jezikovni
kamp 2015: DC Hiša pravljic v
sodelovanju z Jezikovnim centrom
Poliglot iz Nove Gorice in Rogosom
vabi na jezikovne počitnice v
Doberdob od 29. junija do 4.
septembra. Otrokom od 4. do 13. leta
ponujamo veliko zabave ter kvaliteten
in pester program: jezikovne delavnice
in tečaje, tematske in ustvarjalne
delavnice, sproščanje v naravi,
športne aktivnosti vseh vrst, glasbo in
ples. INFO: hisapravljic@gmail. com ali
334-1243766 od 18.30 do 20.30
(Martina Šolc).
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško sporoča, da je za potovanje v
Rim od 5. do 10. oktobra še nekaj
razpoložljivih mest na avtobusu.
Prijava čim prej na društvenem
sedežu na korzu Verdi 51/int. ob
sredah od 10. do 11. ure; informacije
po tel. 0481 531383 ali 0481
532092.
Zadruga Goriška Mohorjeva išče za
dobo 6 mesecev stažista (od 19. do
29. leta starosti) z naslednjimi
kompetencami: končana tehnična
industrijska šola, napredno znanje
informatike, sposobnost upravljanja
spletnih strani in računalniške mreže.
Kandidat mora biti brezposeln in biti
vpisan v program “Garanzia giovani”.
Kurikulum naj pošlje na e-naslov:
zadruga. gm@gmail. com, najkasneje
do petka, 26. junija 2015.
Pisarna svetovalcev za delo išče
vestnega kandidata/ko za upravljanje
osebja in vodenje plač. Zaželena je
najmanj dvoletna izkušnja v tem
sektorju. Zahteva se znanje
slovenskega in angleškega jezika ter
uporabe računalnika. Življenjepis
pošljite na mail:
info@consulenzelavoro. it
Prispevke za Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil
Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana
lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale
(Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003
570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SIL-
VANA KERŠEVANA. Informacije na tajništvu SCGV Emil Ko-
mel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569.
Gospa z večletno izkušnjo nudi nego
in pomoč starejšim osebam za 24 ur
na dan. Tel. št. 00386 40 432304.
Ostale male oglase bomo objavili
prihodnjič.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 19.6.2015 do 25.6.2015)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s frekvencami
za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za
Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za
Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz;
za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz;
za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 19. junija (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev - Glasba
iz studia 2.
Sobota, 20. junija (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja
v slovenščini ter v benečanskem in
rezijanskem narečju.
Nedelja, 21. junija (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja
v benečanskem in rezijanskem
narečju.
Ponedeljek, 22. junija (v studiu Andrej
Baucon): V poletje z narodno-
zabavno in zabavno glasbo - Novice
iz Slovenije - Humor.
Torek, 23. junija (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 24. junija (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Vidra,
povodna kuna - Izbor melodij.
Četrtek, 25. junija (v studiu Andrej
Baucon): V poletje z vročo lahko
glasbo - Zanimivosti iz sveta glasbe,
filma in britanskega dvora - Humor.
  d 8. junija je
štandreški trg
bogatejši za
dva vodna vira, ki sta
delo kamnosekov
društva Most iz Manč
na Vipavskem. Kamni-
to fontano, ki jo sesta-
vljata dva dela, so člani
društva izdelali na ki-
parskem srečanju leta
2013, ki je bilo v Jere-
mitišču. Fontana je iz
lipiškega apnenca in je
postavljena na zelenici
na štandreškem trgu. Pokončni
del trikotne oblike simbolizira
reko Sočo, ki izvira iz skalovja in
se nato izlije v vrtinčastem toku
v ravninski del. Iz vrhnjega dela
te skale privre voda, ki pada v
manjših slapovih na spodnji
del. V bližini tega slapa pa je
kamniti podstavek s pipo, iz ka-
tere priteka pitna voda, ki se od-
teka v manjše korito, ki služi za
O
žejne živali. Slovesnost ob od-
prtju novih vodnih virov so
začeli otroci vrtca Pika Noga-
vička, ki so lepo zapeli ob
spremljavi harmonike, ki jo je
nategovala Michela De Castro.
Uvodoma je predsednik društva
sKultura 2001 Marjan Breščak,
ki organizira kiparska srečanja,
seznanil številne prisotne s po-
tekom del za koristno umetni-
no; dela
so bila iz-
vedena
pod vod-
stvom
Franca Koc-
jana, ki je tu-
di sam član
društva iz
Manč. Zah-
valil se je
gradbenemu
podjetju Iva-
na Zottija, ki
je pripravil
betonski
podstavek,
in Marjanu
Cingerliju, ki
je poskrbel
za povezavo na vodovodno in
električno omrežje. Zahvalil se
je tudi štandreški župniji, ki je
lastnica zelenice, in za vodno in
električno povezavo na župnij-
ske stroške. Povedal je, da sta
podjetji Marmor iz Sežane in
Marmi iz Sovodenj poskrbeli za
kamnite elemente po ugodnih
pogojih. Dogodka na trgu so se
udeležili tudi nekateri ugledni
gostje. Goriški župan Ettore Ro-
moli je pohvalil ta podvig, ki
bogati obnovljeni štandreški
trg, in se zahvalil predsedniku
Breščaku za vsestransko prizade-
vanje v korist vaške skupnosti.
Ravnateljica večstopenjske šole
Elizabeta Kovic je izrazila zado-
voljstvo zaradi podobnih pobud
in pripravljenost štandreškega
vrtca in osnovne šole za sodelo-
vanje pri prireditvah, ki se ure-
sničujejo v skupnosti, kjer delu-
jeta obe šoli. Predstavnica Fun-
dacije Goriške hranilnice Mi-
riam Vidi je tudi izrekla pohval-
ne besede in povedala, da bo
Fundacija, ki je zelo pozorna na
podobne koristne posege, tudi
finančno podprla to uresničeno
zamisel. Domači župnik Karel
Bolčina je blagoslovil z vodo no-
va vira vode, ki simbolizirata
življenjsko vitalnost skupnosti,
ki se je vedno zbirala ob vodnja-
kih, ki so jih naši predniki zgra-
dili na trgih. Za prijeten konec
slovesnosti so s pesmijo po-
skrbeli otroci štandreškega vrtca
Pika Nogavička.
DP
Štandrež / Nova pridobitev na trgu 
Dve umetniško izdelani fontani
ZCPZ Gorica / Župnija sv. Andreja ap. Štandrež  
Blagozveneče
nabožne melodije
Mladinski dom
Juhu, počitnice so tu!
  a je končno le prišel dan, ko
smo končali še eno šolsko le-
to. Tudi gojenci Mladinskega
doma so komaj čakali, da bodo lah-
ko lažje zadihali in pomislili še na
kaj drugega, kot pa samo na nalo-
ge, učenje, raziskave poročila in
spraševanje (sic!).
Konec šolskega leta smo praznovali
skupaj, in sicer v sredo, 10. 6. Po
pouku smo se kot po navadi zbrali
pri kosilu, ki je bilo tokrat malo
drugačno. Pica je razveselila vse in
nekaj časa je bilo prav tiho, saj so
vsi uživali v svojem kosu. Takoj po
obroku smo imeli skupno refleksi-
jo, na kateri je imel vsak priložnost
povedati, kaj mu je bilo všeč in kaj
ne, kdaj je bil jezen, razočaran, kaj
bi še enkrat ponovil in tako naprej.
Nekateri so si najbolj zapomnili
izlete, druge so razjezili trenutki, ko
so bili kregani. Na koncu pa smo
bili enotnega mnenja, da nas tako
P pozitivne kot tudi negativne stvarikrepijo, saj se iz njih marsikajnaučimo. Sledile so igre. Ker se je
marsikomu mudilo domov ali na
dejavnosti, smo se še malce poslad-
kali s sladoledom in se pozdravili,
nakar je večina odšla. Nekateri fan-
tje so se nato opogumili, se preo-
blekli v kopalke in odšli na dvo-
rišče, kjer so se močili in osvežili z
vodo ter preizkušali svojo na-
tančnost z metanjem vodnih ba-
lončkov. Tako smo proslavili konec
pouka.
Vendar se s koncem šolskega leta
ne zapirajo vrata Mladinskega do-
ma. Ko to prebirate namreč že po-
teka prvi del poletnosti, pri katerem
se redno družimo vsako dopoldne.
Dan je zapolnjen z raznoraznimi
dejavnostmi, med katerimi tudi raf-
ting in tarzaning (sproščanje ener-
gije v adrenalinskem parku). Glav-
na nit prvega dela poletnosti pa je
video-delavnica, pri kateri sami
ustvarimo čisto pravi film. Od ideje
pa do režije, vse je plod dela ude-
ležencev, njihovo delo pa budno
spremlja in usmerja gospod Ciril
Murnik iz Kulturno umetniškega
društva Marnie film iz Ljubljane.
Drugi del poletnosti pa bo od 25. –
30. 6. potekal v Žabnicah, kamor
se odpravljamo na že tradicionalni
Zeleni teden.
TA
MePZ in OPZ Rupa-Peč (foto dp)
foto dp
Kultura18. junija 20158
  ilan Gregorič, istrski publicist in dolgolet-
ni sodelavec našega tednika, se je rodil v
Dekanih pri Kopru (1934), maturiral na
slovenski klasični gimnaziji v Trstu in diplomiral na
Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Po daljši zaposlitvi
na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu je v
zadnjih desetletjih, zlasti s svojo publicistično dejav-
nostjo (preko sedemsto različnih besedil, objavljenih
v kakih petnajstih medijih doma in v tujini, ter ducat
knjižnih del), vidno zaznamoval civilnodružbeno
dogajanje na Koprskem in širše po Primorski. Izid
njegove zadnje, avtobiografske knjige Stati v areni je
dal povod za ta pogovor.
Zakaj ste se odločili za avtobiografsko delo?
Knjiga je nastala v veliki življenjski stiski, ko sem
pred nedavnim zaradi poškodb in bolezni bil pol-
drugo leto priklenjen na posteljo. V takih trenutkih
se človek obrne vase in dela prve obračune svojega
življenja in dela. Iz takega obračuna je izšla tudi ta
moja “spoved”. V njej sem osvetlil, prvič, pomem-
bne odločitve in epizode v svojem življenju, ki so
me usodno oblikovale in zaznamovale. Tako vzpone
kot tudi padce, njihove vzroke in posledice ter spoz-
nanja, ki so iz tega izšla. In, drugič, motive svojih
dejanj, zlasti javnih nastopov, vključno z izdajo več
knjižnih del. Ne nazadnje sem se s knjigo, s srcem
na dlani, predstavil javnosti, ki rada zelo pogosto
gleda s predsodki na ljudi, ki hodijo svojo pot in se
ne ozirajo na mnenje okolice. Z njo sem, končno,
prenesel določena sporočila bralcem, pa tudi otro-
kom in odraslim vnukom ter njihovim družinam.
Od kod naslov Stati v areni?
Večji del življenja sem preplaval proti toku. Tudi sicer
sem v življenju najraje segal po knjigah izpod peresa
iskrenih, samozavestnih, pokončnih in upornih lju-
di ter se je ta drža usedala vame, me spremljala na
življenjski poti, pogojevala moje izbire, odločitve in
nastope, tako v zasebnem kot tudi v javnem življen-
ju, ter me je tudi precej stala. Bili so mi pač čisti
računi pomembnejši od vsakršnih cenenih floskul.
In ko sva s prijateljem in sošolcem Sašijem Marte-
lancem, ki je napisal spremno besedo h knjigi, iskala
naslov zanjo, mi je prišel na misel citat iz nekega tek-
sta Draga Jančarja, ko je dejal: “Človek mora stati v
areni, kajti nič sto-
riti, nič tvegati, po-
meni služiti”. Zde-
lo se mi je, kot da
mi je citat pisan na
kožo, in je tako
knjiga po njem do-
bila naslov.
Vaša življenjska
pot se prepleta z
usodo zamej-
stva, saj ste štiri
leta srednje šole
prebili v Gorici,
od tega dve leti v semenišču in po njegovi ukinitvi
dve leti v Alojzijevišču, in potem štiri leta na slo-
venski klasični gimnaziji v Trstu. Kaj vam je od
vsega tega ostalo?
Veliko. Prvič, obe mesti, katerih tlak sem tlačil po
nekaj let, sta postali nekoliko tudi moji. Na Travniku
v Gorici in na Placuti se še vedno počutim precej do-
ma. Kot tudi na trgu Oberdank v Trstu ali pa v ulici
Lazzareto Vecchio, kjer je takrat domovala slovenska
klasična gimnazija. Drugič, moralno stroga seme-
niška vzgoja mi je pustila veliko občutljivost za obče
človeške moralne vrednote. V Trstu pa sem ob trčen-
ju na močne pedagoge, kot sta bila npr. tudi profe-
sorja Jože Peterlin in dr. Oton Muhr, začel širiti lastno
duhovno obzorje. In, tretjič, sem si v teh letih ustva-
ril tovarištva, s katerim sem ostal povezan vse življen-
je. Tako je npr. sedež Društva slovenskih izobražen-
cev v ulici Donizzetti nekoliko tudi moje mesto sha-
janja, saj sem v zadnjih desetletjih tam predstavil na
desetine svojih istrskih rojakov, ki izstopajo po svoji
ustvarjalnosti na različnih področjih življenja.
Po izstopu iz Alojzijevišča po četrtem letniku gim-
nazije vas je zaneslo za
nekaj časa “na levo”. Ali
bi nam lahko na kratko
predstavili to svojo iz-
kušnjo?
Za semenišče se nisem
odločal sam, ampak so
me še ne enajstletnega
fantiča tja odpeljali
starši na priporočilo do-
mačega župnika. Sam
sem to odločitev sprejel
s tesnobo, ki me je
spremljala do izstopa iz
semenišča oz. Alojzijevišča, ker pač nisem čutil du-
hovniškega poklica. Nato sem končal v dijaškem do-
mu v Trstu, to je v levičarskem okolju, in pod vpli-
vom novega okolja počasi izgubil stik z vero. Sledila
so študentska leta v Ljubljani, ko sem s svinčnikom
v roki predrsal Marxov Kapital in sprejel njegovo spo-
ročilo o nesprejemljivosti izkoriščanja človeka po člo-
veku in naroda po narodu.
Sporočilo, ki je aktualno še da-
nes in ga najdemo tudi v
mnogih nastopih papeža
Frančiška. Sledil je kratkotra-
jen zakon s partijo, ki pa je bil
buren, saj sem se ob trčenju
na kruto stvarnost realsocia-
lizma začel upirati, bil iz par-
tije izključen in končal več let
pred sodišči z zahtevo tožilstva po dveh letih zapora,
ki sem se jim za las izognil, a sem to zgodbo drago
plačal v denarju.
Kaj vam je ostalo od srečanja z Marxom in spora
z režimom?
Od srečanja z Marxom, kot že rečeno, velika socialna
občutljivost. Na steni nad svojo delovno mizo imam
namreč pribitih deset božjih zapovedi, ki sem jim za
svoje potrebe dodal še enajsto, ki se glasi: “Ne izko-
riščaj človeka po človeku in naroda po narodu”! Ob
trčenju z režimom pa sem pometel iz svojih ne-
bes vse nove lažne bogove in poiskal svojega Bo-
ga v sebi, v svojem notranjem glasu, ki me opo-
zarja, kaj je prav in kaj ni prav, ter v svoji vesti, ki
me kaznuje, če naredim kaj narobe. To se mi je
v življenju tudi že primerilo in sem za kazen
doživel pravi pekel že na zemlji ter mi ni bilo tre-
ba niti umreti. Človeku je pač treba priznati pra-
vico, da se v življenju išče, tudi če kdaj zatava,
kar je povsem človeško. Dr. Andrej Capuder je
nekje zapisal, da je Evropa v zadnjih dveh stolet-
jih ustvarila človeka, ki sam ureja stvari s svojim
Bogom, brez posrednikov, in ga ni mogoče kar
tako prištevati med brezbožce. Tudi papež
Frančišek je nekje dejal,
“da ni nujno verjeti v
Boga, da bi bil dober
človek”, pa da je “tradi-
cionalno verovanje v
Boga tudi malo zastare-
lo”. In še naprej, “da je
kdo lahko duhoven, ne
pa tudi religiozen”.
Opozoril je še, “da ne-
kateri najboljši ljudje v
zgodovini niso verjeli v
Boga, medtem ko so
mnogi, ki so verjeli, de-
lali najhujše stvari v njegovem imenu”.
Vam je bilo žal za vaše odločitve, potem ko ste bili
zaradi njih v prejšnjem režimu potisnjeni na
družbeno obrobje?
Niti malo ne. Uporna drža namreč človeku lahko tu-
di veliko daje. Odklanjaš položaj družbenega apa-
ratčika, pa čeprav dobro plačanega. Vzdržuješ se z la-
stnim delom in tako ohranjaš dostojanstvo, svobodo
in avtonomijo ter v tej drži lahko doživiš celo nov
ustvarjalni naboj, ki te na drugačen način vrne v
družbene tokove.
Zaradi vaše kritične drže do prejšnjega režima in
tranzicijske levice ter do nekaterih stališč in dejanj
vodstva Unije Italijanov (UI) vam je bila dvakrat
zapored preprečena podelitev Kocjančičeve na-
grade, ki vam jo je žirija priznala. Kaj konkretno
je stalo za temi surovimi posegi v nagrado in ali
vas je to prizadelo?
Bolj kot prizadelo, me je razjezilo. Vendar mi za to
ni niti malo žal. Prva kraja nagrade leta 2005 se je
zgodila na pobudo predstavnika UI Silvana Saua.
Vodstvo UI se je namreč ob razpadu Jugoslavije dalo
zmanipulirati od tedaj vladajoče italijanske desnice.
Takratni predsednik UI Antonio Borme se je npr. ta-
ko spozabil, da je izjavil, da istrski Italijani ne priz-
navajo več mednarodnih sporazumov in se želijo
vrniti v Italijo. Eden od prvakov UI Fabrizio Radin
pa si je dovolil zagroziti slovenskim in hrvaškim
staršem, ki dajejo svoje otroke v italijanske šole, naj
ne pričakujejo, da bodo dobili nazaj Slovenca ali
Hrvata, ampak Italijana v pravem Mazzinijevem po-
menu besede. Ne nazadnje je vodstvo UI nekritično
podpiralo zloglasne destabilizacijske projekte v Istri,
kot so bili vsiljevanje italijanskega državljanstva, iz-
siljevanje istrske avtonomije in čezmejne regije idr.
Slovenska javnost je v strahu pred očitki revanšizma
ob vsem tem v glavnem molčala. Nekdo je pač moral
pri tem dvigniti glas, kajti manjšinskost ne more biti
alibi za karkoli. Leta 2012 pa mi je po podatkih tiska
bila preprečena podelitev nagrade, ne boste verjeli,
ker da sem sodeloval v predsedniški kampanji dr.
Milana Zvera in ker ne pripadam pravi opciji. Pri tem
pa sama kraja nagrade niti ni bila najhujša stvar, am-
pak še bolj dejstvo, da se ob to škandalozno utemel-
jitev v zatohli koprski kulturni srenji nihče niti z be-
sedico ni spotaknil.
V vaših delih se pogosto lotevate tudi položaja kri-
stjanov v družbi. Kako vidite danes njihov položaj
v Sloveniji?
V prejšnjem režimu so bili kristjani surovo potisnjeni
v novodobne katakombe, kar je pustilo v zavesti ljudi
posledice, kot so zbeganost, pomanjkanje samoza-
vesti, strah pred nastopanjem v javnosti idr., kar pa
ni mogoče odpraviti čez noč. Vendar z zadovol-
jstvom opažam, da se kristjani, z ostalimi demokrati
pomladne opcije vred, vse bolj pogumno, množično
in učinkovito vračajo na družbeno sceno, kar doka-
zujejo tudi mogočna civilno družbena gibanja, kot
so “Prebudimo Slovenijo”, “Za pravično Slovenijo”,
“Odbor 2014”, gibanje “Za otroka gre” idr. To je jam-
stvo, da bodo jutri tudi oni s svojim dragocenim
znanjem in energija-
mi odločali o Slove-
niji.
Na zadnjih parla-
mentarnih volitvah
je bila pomladna op-
cija poražena. Kako
vidite prihodnji raz-
plet na slovenski po-
litični sceni?
O sedanjem poli-
tičnem trenutku in
porazu slovenske po-
litične pomladi je bi-
lo v javnosti že veliko povedanega. Dodal bi le nekaj
svojih opažanj. Tako kot vsako živo bitje ima tudi sle-
herna skupnost svoje vzpone, padce, katarzo, dvige
itn. Po pol stoletja z nasiljem pridobljene in vzdrževa-
ne oblasti v prejšnjem režimu je leva opcija tudi v
tranziciji preko nagrabljenega monopola nad vzvodi
realne družbene moči (kapital, mediji, represivni or-
gani, civilna družba idr.) potisnila pomladno stran
na družbeno obrobje. Vendar ji ta njena premoč dol-
goročno koplje grob. Ker, prvič, družba z dolgoletno
prevlado ene opcije postane zaudarjajoča mlaka in
se duši v lastni nesnagi, kar je danes značilno tudi za
Slovenijo. Drugič, ker ta, na nepošten način prido-
bljena premoč še poglablja obstoječi razkol v narodu,
kliče po spremembah in prisili odrinjeno stran, da
se pobere, organizira in krene v protiofenzivo, kot
to lahko vidimo iz omenjenih mogočnih civilno-
družbenih gibanj. In, na koncu, ker prevelika in dol-
gotrajna družbena moč ene opcije ustvari pri njenih
nosilcih slepoto, ki jih v njihovi oblastniški obje-
stnosti prej ali slej pripelje do velikih napak, kot so
npr. zgodovinski rop družbenega premoženja in taj-
kunstvo, pa afere Patria in KPK, družinski zakonik
idr., ki se jim vračajo kot bumerang. Skratka, pričaku-
jem v kratkem novo slovensko politično pomlad ali
končno enkrat vendarle evropsko Slovenijo.
Jurij Paljk
M
  oliko je tukaj zgodb, toliko
tradicij, toliko jezikov je o
njej pripovedovalo, a ven-
dar kot da te plasti, ti sedimenti, ki
jo gradijo, ne vedo drug za druge-
ga. Vsak na svojem trmasto vztra-
ja. Zato pa je, ko se hoče predsta-
viti, vedno enostavna, homogena
in zato banalna. Seveda ne bi po-
zabil na njeno mestno reko. Ne, to
ni Soča, ponos Goriške, ki ji je vsak
pomemben pesnik iz tega čudne-
ga mesta, pa naj bo Slovenec, Ita-
lijan, Furlan, Nemec ali Jud, na-
menil slavospev. Ne, to je potok
Koren. Potoček, ki v okoliškem
hribovju iz več virov izvira lep, čist
in žuboreč, in ko se tam nekje pri
Komelovi gostilni združi in posta-
ne eden, je takoj kaznovan, kot da
bi sama združitev predstavljala
greh. In tako so se na eni strani, da
T
bi gradili nova domo-
vanja, še več, novega
človeka, morali naj-
prej spopasti z njim,
ga umakniti s pogle-
da, ga izvreči iz vsakodnevja. In ko
smo ga poskušali nadvladati, ga
utišati, se je počasi osmrajal in za-
mazal in pobil vse, kar je v njem
živelo, vso raznolikost rečne fav-
ne, od rakcev, ribic pa do rac, ki so
se svoj čas tam pasle. In tako tam
teče ločen in vendar stalno priso-
ten s svojim vonjem in grožnjo ne-
varnosti kot krivda, s katero se
nočemo soočiti. In ko je na njego-
vi poti nastala neprebojna meja, je
bil on edini Goričan, ki jo je lahko
redno prečkal. In ko se je javil na
drugi strani, cel kisel, z vonjem po
amoniaku - pač kot krivda - ga je
bilo potrebno potlačiti, skriti, do-
besedno pokriti pred očmi, pred
nosom in pred vestjo. Le tu in tam
se, preden se izlije v Sočo, plaho
javi, kot da bi želel povedati, da ne-
koč je bil to potok, ki je tekel preko
mesta, kjer so prebivalke tega me-
sta prale perilo, moški pa, kot da-
nes v barih, ob njem pili vino in
opravljali. In takrat, ko pokuka, je
še bolj smrdljiv in grd, saj bolj kot
ga tlačimo, bolj je poln naših ek-
skrementov. In vendar, kdor ima
oči, ga lahko še vedno vidi. Njegov
tok spozna po prostoru, ki ga je
oblikoval: kako se s Škabrijelove
ulice napoti mimo Attemsove pa-
lače in tam zavije proti Podgori. Za
njim je tudi ostal kakšen toponim,
ki ni še šel v pozabo, in tam nekje
na njegovi poti še lahko srečamo
kipec Janeza Nepomuka, ki stoji
sred ceste, kot da se je izgubil, saj
mu je nekdo izpod nog ukradel
most.
Če bi pisal takšno knjigo, bi se mo-
ral nujno dotakniti tudi travm. In
kakšne usodne posledice imajo. In
čeprav so travme iz prejšnjega
krvavega stoletja posejane po ce-
lotni Evropi, so posledice na do-
ločenih predelih bolj občutne kot
drugje. Gorica namreč ni mono-
kultura, kot je npr. Berlin, kjer so
bile posledice ločenosti, zidov in
ideološkega pritiska lahko popra-
vljene v roku ene generacije. Ne,
Gorica je delikaten ekosistem, kjer
ima vsak poseg lahko nepredvi-
dljive in dolgoročne posledice. In
ta poseg se je dogodil pred sto leti
in je trajal celih trideset let. In ta
travma je Gorico, kot kakšno deli-
katno dušico, razdvojila. Ni bilo
več ene Gorice, Gorici sta postali
dve. Kot v kakšni absurdni igri
zrcal, sta dve Gorici postali druga
nasprotje druge. Medtem ko je ena
želela izgrajevati svojo novo prete-
klost, je druga frenetično izgraje-
vala prihodnost. Tako sta se hoteli
ponovno vzpostaviti vsaka zase,
druga mimo druge, druga proti
drugi. In kot se dogodi pri takih
travmah, sta obe potlačili (tako kot
sta Koren) tudi spomin. Na eni
strani je Travnik postal trg zmage
(katere zmage?) in Stolni trg je do-
bil ime po vojščaku države, ki je z
vojno prevzela to mesto. Na drugi
Na steni nad svojo delovno mizo
imam namreč pribitih deset božjih 
zapovedi, ki sem jim za svoje 
potrebe dodal še enajsto, 
ki se glasi: “Ne izkoriščaj človeka 
po človeku in naroda po narodu”! 
“Človek mora stati v areni, kajti
nič storiti, nič tvegati, pomeni
služiti”. Zdelo se mi je, kot da
mi je (ta Jančarjev, op. ur.)
citat pisan na kožo, in je tako
knjiga po njem dobila naslov. 
Pogovor / Milan Gregorič
“Večji del življenja sem 
plaval proti toku!”
strani pa je beseda “Nova” dobila
večjo pomensko vrednost kot
“Gorica”.
In ko so vnema in ihta in jeza
uplahnile, tako bi napisal, sta na-
enkrat bili tam dve mesti in dva
centra in ulica, ki ju je povezovala,
je imela dve imeni. In ta dva cen-
tra sta bila kot dvoje oči. In te go-
riške oči so bile škilaste. Čeprav so
bile na isti glavi, je vsako od njih
videlo svojo sliko. In ker je videlo
svojo sliko, ni videlo zares ničesar.
Proti koncu bi rad dodal še misel
filozofa Giovannija Grandija, ki je
pred nekaj tedni v Gorici sodelo-
val kot gost na okrogli mizi, kjer
so predstavili prevod knjige Posre-
dovanja slovenskega erudita Go-
razda Kocijančiča. Razmišljal je o
tradicionalni opredelitvi resnice
kot eni, lepi in dobri. Poudaril pa
je ravno vidik enega: resnica nam-
reč ne more ločevati, resnica ved-
no združuje. Resnica vedno naredi
iz mnogega Eno.
In kako aplicirati to modrost na fi-
lozofijo Gorice? Kako živeti Eno v
prostoru, v mestu, ki je v sebi bilo
vedno raznoliko, celo razbito? Te-
daj bi verjetno napisal, da to Eno
ni več neka (za) misel ali neka teo-
rija, temveč življenjska drža. Hoja
po mestu naenkrat pomeni
srečanje, radikalno srečanje z dru-
gim. Drugim s svojimi zgodbami,
svojimi spomini, ki so mnogokdaj
popolnoma nasprotni z mojimi.
Iti v dialog z drugim ne pomeni
pogovarjati se z istomislečim,
istoživečim, temveč pomeni od-
preti se v iskrenosti in v želji po
doživetju njegove zgodbe.
In z življenjem v tem Enem, ki ni
nikoli homogeno, ki je vedno v se-
bi razdeljeno, ki je hkrati daleč in
blizu, ki ima iste dogodke, ampak
drugačne oči, v sprejetju tega Ene-
ga, kjer nihče noče več obvlado-
vati, temveč hoče v svoji partiku-
larnosti skupaj sobivati, bi lahko
ozdravili Gorico njene škilavosti.
In to je – bi napisal na koncu – uni-
verzalni nauk Gorice.
Foto dpd
S 1. strani
Škilasta Gorica
Kultura 18. junija 2015 9
  etošnji dobitnik Štrekljeve
nagrade je slikar, grafik, ilu-
strator, oblikovalec in publi-
cist Pavel Medvešček. Nagrada je
poimenovana po Karlu Štreklju
(1859-1912), slovenskem je-
zikoslovcu, slavistu, publici-
stu, etnologu in zbiratelju
ljudskega blaga. Med-
veščkov prispevek oz. njego-
vo življenjsko delo je izjem-
nega pomena za ohranjanje
nesnovne kulturne de-
diščine in slovenskega ljud-
skega izročila. Nagrado so
mu izročili na prireditvi mi-
nulo nedeljo na Štrekljevem
borjaču v Gorjanskem.
Medvešček je izjemen zapi-
sovalec nesnovne ljudske
dediščine Goriške in severne Pri-
morske, so zapisali podeljevalci
nagrade. Rodil se je leta 1933 v
Anhovem. Obiskoval je Šolo za
umetno obrt, oddelek za uporab-
no grafiko v Ljubljani. Bil je stro-
kovni učitelj risanja na osemlet-
L kah v Vipavi, v Kojskem in naosnovni šoli v Desklah. Od leta1961 pa vse do upokojitve je delal
kot konservator za ljudsko de-
diščino na Zavodu za spomeniško
varstvo Gorica v Novi Gorici.
Že kot dijak je v 50. letih minulega
stoletja pokazal zanimanje za ljud-
sko dediščino. Hodil je v dolino
reke Idrije, da bi izrisal stare stavbe
za svoj šolski projekt. Ljudje, nji-
hovi spomini in čustva, povezana
z njimi, so ga za vedno očarali in
začarali. Čeprav je bil na tedanjem
Spomeniškem varstvu v Novi Go-
rici zaposlen zato, da dokumenti-
ra materialno in stavbno de-
diščino, je svojo pozornost name-
nil ljudem, ki so mu znali pripo-
vedovati o načinu življenja,
kakršno je bilo še pred prvo sve-
tovno vojno.
Njegova strast, izjemen spomin in
pravi občutek za sočloveka ter ne-
skončna vztrajnost so počasi od-
grinjali plasti v spominu ljudi, ki
so v sebi nosili čisto drugačen
predstavni svet, druge vrednote in
so bili prvobitno spojeni z naravo,
ki jih je globoko opredeljevala.
Njegovi zapisi so bili do sedaj le
delno objavljeni. Temu botruje
predvsem Medveščkova zaprisega
najpomembnejšemu pripovedo-
valcu in informatorju Janezu
Strgarju iz Volčanskih Rutov, da
večino zapisov ne bo objavil do
leta 2007.
Že objavljeno gradivo je bilo izda-
no v publikacijah Na rdečem
oblaku vinograd rase (1990),
Skrivnost in svetost kamna
(1992), Obrusnice (1998), Let v
lunino senco (2005) in Starover-
stvo in staroverci, etnološka zbirka
Pavla Medveščka, katalog k razsta-
vi (2014). V tisku je še knjiga Iz ne-
vidnega sveta, ki bo vsebovala vse
doslej še neobjavljene zapiske in
risbe, povezane s staroverstvom.
Poleg zbiranja in zapisovanja
ustne zgodovine je Medvešček na
terenu zbiral tudi predmete, po-
vezane z vsebino povedanega.
Večinoma so to kamni, ki imajo
posebno vlogo v načinu življenja
in v predstavitvenem svetu
predkrščanske kulture, ki so jo
drugi poimenovali staroverstvo.
Medveščkovo delo je bilo veliko
pred časom. Unesco je konvencija
o varovanju nesnovne kulturne
dediščine sprejel šele leta 2003,
Slovenija jo je ratificirala konec le-
ta 2007.
Štrekljevo nagrado podeljuje Od-
bor za Štrekljevo nagrado posa-
meznikom in skupinam za
življenjsko delo ali izjemne do-
sežke na področju zbiranja in
ohranjanja slovenskega ljudskega
blaga v besedi in pesmi. Pavel
Medvešček je dolgoletni sodela-
vec Goriške Mohorjeve družbe, za
katero je oblikoval veliko število
knjig.
  etošnjo nagrado
Državljan Evrope bosta
iz Slovenije prejela pisa-
telj Drago Jančar in medna-
rodni aktivist in človekoljub
Tomo Križnar. Nagrado bosta
od predsednika Evropskega
parlamenta Martina Schulza
prejela na slovesnosti v okto-
bru, tako so poročali iz pisar-
ne evropske poslanke iz Slo-
venije Tanje Fajon.
Toma Križnarja je za nagrado
nominirala Fajonova
(SD/S&D) s podporo kolega
Igorja Šoltesa (Verjamem/Ze-
leni). Pod nominacijo Draga
Jančarja se je podpisalo osta-
lih šest slovenskih poslancev
v Evropskem parlamentu -
Milan Zver (SDS/ELS), Lojze Pe-
terle (NSi/ELS), Ivo Vajgl (De-
L sus/ALDE), Romana Tomc
(SDS/ELS), Franc Bogovič
(SLS/ELS) in Patricija Šulin
(SDS/ELS).
Vseh na-
grajencev
je letos 47,
prihajajo
pa iz 25
držav čla-
nic. Osred-
nja tema nagrade za to leto je bi-
la mednarodni razvoj in boj pro-
ti revščini. Za nagrado je bilo
skupno nominiranih 74 oseb.
Evropski parlament nagrado
Državljan Evrope podeljuje od
leta 2008, namenjena pa je po-
sameznikom ali skupinam, ki so
si posebej prizadevali za vzajem-
no razumevanje in tesnejše po-
vezovanje narodov Evropske
unije, bili aktivni na področju
čezmejnega sodelovanja ali se
vsakodnevno ukvarjali z ure-
sničevanjem načel Evropske
listine temeljnih pravic v
praksi.
Kandidate vsako leto predla-
gajo evropski poslanci, pri
čemer ima vsak poslanec pra-
vico predlagati enega kandi-
data za nagrado.
Lani sta na predlog evropskih
poslancev iz Slovenije nagra-
do prejela Alojz Rebula in
Spomenka Hribar. Leto prej
je nagrado Državljan Evrope
prejel tržaški pisatelj Boris Pa-
hor, leta 2012 pa sta iz Slove-
nije nagrado prejela Lovro
Šturm in prostovoljski projekt
računalniškega opismenjevanja
starejših Simbioza.
Nagrada Državljan Evrope 
Med dobitniki sta tudi 
Drago Jančar in Tomo Križnar
Drago Jančar Tomo Križnar
  eprav je roman Eveline Umek
Sidrišče spomina pri tržaški za-
ložbi Mladika izšel lani, ga bo-
mo bralcem Novega glasa predstavili
skoraj pol leta po njegovem izidu, saj je
delo v vsakem primeru vredno pozor-
nejše poglobitve. Pisateljico pri nas
namreč dobro poznamo, doslej je
večino svojih del izdala pri založbi Mla-
dika, ki jo je tako rekoč vzela za svojo
hišno avtorico. Umkova je v svojih pre-
teklih knjigah obravnavala življenje in
delo svetoivanske avtorice Marice Na-
dlišek Bartol, temu mestnemu predelu
pa je namenila tudi roman Mandrija in
druge zgodbe iz leta 2003, za katerega
je naslednje leto prejela literarno nagra-
do Vstajenje. O problemu zanikanih
oziroma pozabljenih korenin je pisala
v delu Frizerka, leto kasneje je objavila
roman Hiša na Krasu, leta 2011 pa še
Zlato poroko ali Tržaški blues.
Evelina Umek se je rodila v Trstu leta
1939, večino svojega življenja pa je
preživela v Ljubljani, od koder si je mo-
gla ustvariti nov po-
gled na tržaško stvar-
nost, v katero se je v
svojih delih vrnila
pred dobrim poldru-
gim desetletjem. Tudi
zadnje delo, ki ga da-
nes predstavljamo, je
posvetila domačemu
mestu oziroma roj-
stnemu mestnemu
predelu Svetemu Iva-
nu. Brez težav lahko
trdimo, da je navdih
za roman avtobio-
grafskega značaja,
hkrati ga lahko posta-
vimo v žensko
književnost, saj so v
njem ob nekaterih moških likih glavne
junakinje ženskega spola.
A pojdimo po vrsti. Avtobiografskost se
zrcali v življenjski zgodbi same glavne
junakinje Klavdije, ki je po višješolski
maturi zapustila rojstno mesto Trst in
se udomačila v Ljubljani, kjer je
uspešno doštudirala, si ustvarila poklic
in družino. Na otroške in mladostniške
dni jo veže materin dom v Slepi ulici
(ime je samo po sebi že dovolj nazorno
in zgovorno), ki jo redno obiskuje, še
posebno tedaj, ko se njena mati Klavdi-
ja ponesreči in prista-
ne v bolnišnici, po-
tem pa še v domači
oskrbi, ki si jo Lidija
deli s hčerko Moniko.
Delo Eveline Umek
Sidrišče spo-
mina je tako
rekoč nabito s
čustvi, saj av-
torica v globi-
no analizira
posamezna občutja svojih likov. Poleg
samih medosebnih in družinskih od-
nosov je seveda tu odnos do preteklosti,
ki je, razumljivo, nekoliko bolj prisoten
pri starejši generaciji, torej pri upokoje-
ni učiteljici Klavdiji, nekoliko manj pri
njeni vnukinji Moniki, morda pa še naj-
več pri hčeki Lidiji, ki je tržaško prete-
klost pustila za seboj, z njo pa se začenja
znova soočati v času materine bolezni.
Spet problematičen, čeprav v drugem
oziru, postane odnos Klavdije do prete-
klosti oziroma narodne pripadnosti
njenega moža oziroma ta-
sta, s katerimi ju življenje
najprej zbliža, nato pa od-
dalji. V času osamosvojitve
Slovenije se namreč družin-
ska situacija še dodatno za-
plete in na dan bruhnejo
dolgo potlačena čustva,
predvsem kar se Lidije tiče,
ki skuša svojo narodno
ogroženost, ki jo v sebi nosi
iz tržaških let, nekako kom-
penzirati z agresivnim na-
cionalizmom, če že ne kse-
nofobijo, na račun (nek-
danjega) tasta, ki prihaja iz
Srbije in se zaradi tega tja
tudi vrne.
Dodobra so v delu obravna-
vani družbeni problemi,
denimo težave, ki jih imajo mlajše ge-
neracije v svetu dela, saj jim je zelo
otežena zaposlitev na področju, na ka-
terem so se izobrazili. Marsikoga dajejo
skomine po tem, da bi poiskal srečo v
oddaljenih deželah sveta, nekoliko sta-
rejši pa so prepričani, da bodo s špeku-
lacijami na lahek način zaslužili. Sta-
rejši pa trdijo oziroma so zadovoljni, da
imajo ob sebi dobre sosede, ki so po-
membnejši od sorodnikov.
Zanimive so tudi izbire jezikovnih ko-
dov, za katere se odloča avtorica. V be-
sedilo namreč vpleta stavke v italijan-
skem in srbskem jeziku, v glavnem gre
tu za premi govor nekaterih likov, ki jim
slovenščina ni materinščina, besedilo v
izvirniku pa je vselej opremljeno s slo-
venskim prevodom. Po vsej verjetnosti
se je avtorica za tako jezikovno potezo
odločila, saj z njo ohranja pristnost do-
gajanja oziroma pripovedovanja.
Pisateljica vsekakor poudarja, da je
zgodba izmišljena in da je vsaka podob-
nost z resničnimi osebami in dogodki
zgolj naključna. Spremno besedo je h
knjigi pripisala Daniela Stekar, medtem
ko je oblikovanje delo Danila Pahorja.
Svojevrsten pesniški uvod pa predsta-
vlja citat iz Quasimodove pesmi Ed e'
subito sera, katerega slovenski prevod
je delo pesnika Cirila Zlobca.
Primož Sturman
Č
Evelina Umek / Sidrišče spomina
Medsebojni odnosi in
odnos do preteklosti
Foto JMP
Podelitev Štrekljeve nagrade 
Letošnji nagrajenec je 
Pavel Medvešček
Ob prejetju Štrekljeve nagrade
čestita dragocenemu sodelavcu
PAVLU MEDVEŠČKU
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
SNG NG / Predstavitev sezone 2015-2016
O tujcih in o vsem,
kar je za nas tuje
  edtem ko se polagoma
izteka letošnja sezona,
so tudi v Slovenskem
narodnem gledališču Nova Go-
rica - kot v drugih gledaliških
hramih na Slovenskem - predsta-
vili repertoar nove sezone 2015
/ 2016; gledališče bo ponudilo
kar devet predstav v lastni pro-
dukciji ali v koprodukciji z dru-
gimi slovenskimi gledališči. Na-
slovili so jo Tujec po naslovu ene
izmed predstav, ker bo prav tuj-
stvo in vse tisto oz. tisti, ki so
drugačni od nas, povezovalna
nit dramskih vsebin. “Množice
pribežnikov, brezdomcev, voj-
nih beguncev, ki se vsak dan zli-
vajo čez morje v Evropo, vzbuja-
jo Evropejcem skrb za njihove
vrednote in način življenja. Bolj
jih preveva strah pred spremem-
bo kot skrb in sočutje do ljudi,
ki so se prisiljeni preseljevati /…
/ Pa to ni edino tujstvo, ki se ga
bojimo in ogibamo. Tujce najde-
mo tudi znotraj iste nacionalno-
sti, v družini, na delovnem me-
stu, v svoji okolici … Tujec je,
kdor ‘ni tak, kot sem jaz’, bodisi
da drugače razmišlja ali je videti
drugačen, se, skratka, družbi ne
prilega docela. Homoseksualci,
invalidi, brezdomci, narkomani,
predebeli, presuhi, prepametni,
preneumni, bohemski … /… /
Zato želimo v naslednji sezoni
odgrinjati človeške zgodbe vsa-
kovrstnih ‘tujcev’ med nami; od-
stirati skrivnosti, razgaljati pred-
sodke in spoznavati podobnosti,
ki nas družijo. Da bomo raz-
mišljali, se poglabljali, se smejali
in mogoče nazadnje razumeli.
Da bomo, kot bi rekel Kosovel,
mogoče vsaj za korak bližje času,
ko bo človek človeku človek”!,
tako je zapisala Neda Rusjan
M Bric, v. d. direktorice, v program-ski knjižici, ki jo je izvirno izo-blikoval Blaž Erzetič, tudi uradni
fotograf SNG Nova Gorica. Na ti-
skovni konferenci, ki je bila v
prostorih gledališča v petek, 12.
junija 2015, v jutranjih urah so
o novi programski ponudbi
spregovorili poleg omenjene Ne-
de Rusjan Bric, njena pomočnica
Martina Mrhar, dramaturginji
mag. Ana Kržišnik Blažica in Te-
reza Gregorič, lektor Srečko
Fišer, Dominika Prijatelj (Odnosi
z javnostjo) in gostje Simona Se-
menič v vlogi režiserke, režiser
Janez Jalen in igralec ter avtor
vrste uspešnih komedijskih iger
v narečju Iztok Mlakar. Prav no-
vo delo Iztoka Mlakarja Pašjon
bo na velikem odru v septembru
uvod v novo gledališko sezono.
Kot pravi Mlakar, je delo “sona-
ta. Če je bil Duohtar pod mus
improvizacija kot commedia del-
l’arte, commedia a braccio, pri
Pašjonu prevladujejo stroga for-
ma, verzifikacija rime, laški enaj-
sterec, v katerem so pisani sone-
ti. Sonata pa zato, ker se preple-
tata dve temi: v Sljehrniku sta to
bili minljivost in egoizem, pri
Pašjonu pa je tematika upanja,
ki jo prinaša Jezus, in človeške
neumnosti, ki jo interpretira in
prepoznava hudič. V vseh prizo-
rih - štirinajst jih je kot postaj
križevega pota - se prepletata ti
dve temi oz. se izmenjujeta.
Pašjon žanrsko ni samo burka,
kot nekateri radi poudarjajo”, za-
trjuje Mlakar, “ampak tudi sati-
ra, groteska, komedija, musical
in melodrama, žanri, ki so
“slabšalni” le v slovenskem gle-
dališču.
/ str. 15
Iva Koršič
Foto DPD
Tržaška18. junija 201510
Devin - Snovanja 2015 / Čarobna
Pravljična skrinja
Na sedežu devinskih zborov je bilo v soboto, 6. junija
2015, praznično in živahno vzdušje, saj so se na končni
prireditvi zbrali otroci, ki pojejo pri zboru Ladjica, in učenci
devinske podružnice glasbene šole Emil Komel. V
letošnjem nizu Snovanj so namreč skupaj oblikovali
glasbeno igro Pravljična skrinja. Zborovodkinja Olga
Tavčar je z besedilom povezala pesmi, ki so jih vadili med
letom, v gledališko pripoved o tem, kako otroci, ki so
pravkar prišli na počitnice k noni, na podstrešju v stari
skrinji odkrijejo knjigo pravljic. V dramski predelavi in ob
solističnem ter zborovskem petju so tako zaživele
pripovedi o Žabjem princu, Sneguljčici, Kekcu in Piki
Nogavički, med posameznimi deli pa so štirje kitaristi s
primernimi glasbenimi interludiji povezovali te štiri
vsebine.
Otroci so doživeto in prepričljivo podali pravljične like.
Predvsem starejši člani zbora so lepo zapeli svoje
solistične dele, zbor pa je radoživo in s polnim zvokom
izvajal ljudske, Habetove in Vodopivčeve pesmi, ki so jih s
svojimi vsebinami nagovorile. Mentorica predstave je bila
Marja Feinig, zbor je vodila Olga Tavčar, za klavirsko
spremljavo pa je bila zadolžena Barbara Corbatto.
Kratke
Foto Marino Ažman
  ravice žensk niso nujno ne-
kaj, kar bi bilo upoštevano.
Tako je dejala prof. Marija
Pirjevec v slovesnem nagovoru na
rednem ponedeljkovem večeru
Društva slovenskih izobražencev
ob odprtju razstave o ženski topo-
nomastiki, ki jo je omogočil Sklad
Libero in Zora Polojaz pod pokro-
viteljstvom tržaške občine.
Čeprav sestavljajo ženske pol sve-
tovnega prebivalstva in celo nekaj
več, njihov ogromni ustvarjalni
kapital velikokrat odrivamo.
Na “ženskem” večeru je prof. Pir-
jevec predstavila razstavo in obra-
zložila, kako se je sploh porodila
zamisel zanjo. Prof. Maria Pia Er-
colini je leta 2012 ustanovila stran
P
  lovensko kulturno
društvo Igo Gruden iz
Nabrežine je v nedeljo,
14. junija 2015, z zborovskim
koncertom pod skupnim na-
slovom Pojemo, pojemo
začelo obhajati 70-letnico
svoje ustanovitve.
V zamejskem prostoru ni ve-
liko društev, ki bi se lahko
pohvalila s pravo vertikalo
zborovskega delovanja, kot
to velja za nabrežinsko
društvo, ki je s sklepnim
koncertom
potrdilo,
da je prav
zborovstvo
hrbtenica
vsega pro-
svetnega
dela v Na-
brežini.
Na odru
sta se v
prvem de-
lu zvrstila
otroški
zbor Petpe-
di', ki je
bil ustano-
vljen pred
dobrim letom, in društveni
Mladinski zbor, ki ju z veščo
S roko in veliko pou-stvarjalnoobčutljivostjo vodi
domačin Mirko
Ferlan. Tako otroci
kot dekleta mla-
dinskega zbora so
z natančno inter-
pretacijo in s kulti-
viranim tonom iz-
vedli svoje progra-
me. Mladinski
zbor že samozave-
stno sega po zah-
tevnejši večglasni literaturi
in napoveduje občuteno
rast. Sledil
je nastop že
doma in po
svetu uvel-
javljenega
dekliškega
zbora Kraški
slavček –
Krasje, ki z
gotovim ko-
rakom napre-
duje v svetu
zborovske
kulture pod
suverenim
mahom Pe-
tre Grassi.
Večer je skle-
nil mešani
zbor Igo Gru-
den, ki zad-
nja leta pre-
peva pod
vodstvom
Janka Bana.
Prisluhnili
smo lahko posrečeno izbra-
nemu programu, saj so ob
Vrabčevi Pojemo, pojemo na
Furlanovo besedilo zapeli še
pet priredb ljudskih. S tremi
so se poklonili Karlu
Boštjančiču, čigar stoletnico
rojstva obhajamo letos, tudi
ker je na začetku 50. let
prejšnjega stoletja uspešno
vodil tudi zbor v Nabrežini.
Nastop pa
so sklenili
s pesmi-
ma, ki sta
ju harmo-
nizirala
Breda Šček
in Matej
Kavčič.
Čeprav je
zbor v
zadnjem
letu
doživel
precejšen
osip pev-
cev, je potrdil, da gre za sku-
pino, ki pod skrbnim vod-
stvom svojega zborovodje
Janka Bana lahko še veliko
naredi za rast zborovske kul-
ture na tem predelu Krasa.
Številno občinstvo, ki se je
udeležilo koncerta, se je na-
to še dolgo zadržalo v prosto-
rih kulturnega doma Igo
Gruden, kjer se bodo v na-
slednjih mesecih vrstile še
mnoge druge prireditve, s
katerimi bodo obeleževali
70-letnico neprekinjenega
prosvetnega delovanja, saj je
bilo kulturno društvo v Na-
brežini oživljeno že prve av-
gustovske dni leta 1945.
  Jubilej Slovenskega kulturnega društva Igo Gruden
Ob plimi zborovskega
delovanja
NABREŽINA 
  Trstu je Trubar prejel
mašniško posvečenje,
nato pa je upravljal
župnijo Laško, ki je bila od
polovice 15. do polovice 16.
stoletja v komendi tržaških
škofov. Pred njim je bil tam
župnik Peter Bonomo, kar na-
kazuje na to, da mu je veliko
zaupal. Tudi župnija Loka pri
Zidanem mostu je bila pod
patronatom tržaške škofije.
Prav zaradi teh dohodkov je
lahko Primož Trubar, utemel-
jitelj slovenskega knjižnega
jezika, študiral na Dunaju.
O vezeh med Trubarjem in
Trstom je na rednem pone-
deljkovem večeru Društva
slovenskih izobražencev spre-
govorila raziskovalka in zgo-
dovinarka dr. Lilijana Žni-
daršič Golec, ki je zaposlena
v Arhivu Slovenije in predava
V na univerzi. Osvetlila je nekajstarih podatkov ter predstavi-la nove izsledke iz tržaškega
škofijskega arhiva.
S predstavitvijo fotografij in
preslikav starih dokumentov
je predavateljica predstavila
različne raziskave, ki so bile
izvedene od leta 2008, ko je
potekala petstota obletnica
Trubarjevega rojstva, pa do
danes. Te bodisi dopolnjujejo
kot postavljajo pod vprašaj
določena dejstva. Kljub temu
da vsi vemo, kdaj se je rodil,
8. junija 1508, nimamo o tem
nobenih dokazov. Sv. Primož
in Felicijan sicer godujeta 9.
junija in sta zavetnika cerkve
v sosednji vasi, zraven Rašice.
Poleg tega se po njiju imenu-
jeta tudi Trubarjeva sinova.
Za grb je izbral tesarsko sekiro
zaradi očetovega poklica. Že
Društvo slovenskih izobražencev
Trubar in njegov Trst
“Toponomastica femminile” na
Facebooku, da bi spodbudila poi-
menovanje ulic in trgov po za-
služnih ženskah, nato pa je ta pre-
rasla v vsedržavno društvo s svojo
spletno stranjo. Njen glavni cilj je
popraviti dosedanje napake na ce-
lotnem italijanskem ozemlju. Po-
budnica večera, prof. Elena Cer-
kvenič, članica vsedržavnega
društva Toponomastica femmini-
le – Ženska toponomastika s se-
dežem v Rimu, si prizadeva za nje-
no širjenje še v Sloveniji. V Peter-
linovi dvorani je tako izobešenih
triintrideset fotografij ulic iz
šestih večjih občin (Ljubljane,
Maribora, Kopra, Nove Gorice,
Novega mesta in Krškega) s kratko
dvojezično biografijo zaslužnih
žensk. Iz tega je razvidno, da je od
4.590 ulic samo 96 poimenova-
nih po ženskah. V Trstu imajo
moški kar 729 krajevnih imen,
ženskih pa je le 42. Ulice, poime-
novane po slovenskih za-
služnih ženskah, bi podprle
tudi zgodovinsko dejstvo, da
živita v Trstu od srednjega ve-
ka dalje dve avtohtoni narod-
ni skupnosti.
V Sloveniji prevladujejo na
uličnih napisih ženske, aktiv-
ne na zgodovinskem, kultur-
nem in političnem področju,
medtem ko le-teh v Italiji sko-
rajda ni. O tem, kako so si
ženske hotele priboriti svoje
mesto in vpliv in so začele
stopati v ospredje javnega
življenja, nam priča prva slo-
venska ženska revija Sloven-
ka. V Sloveniji so ulice poi-
menovane po borkah v NOB,
narodnih herojkah, poli-
tičnih aktivistkah, književni-
cah, slikarkah in igralkah, v Italiji
pa po svetnicah, dobrotnicah,
redko pa pesnicah, pisateljicah in
zgodovinskih osebnostih.
Uvodno sta prisotne pozdravila
odbornica Antonella Grim, ki je
  Challenge RP 2015
Težka, a vsekakor
dragocena preizkušnja
SZSO prebrala pozdrav tržaške
podžupanje in odbornice za topo-
nomastiko v tržaški občini Fabia-
ne Martini v italijanščini, in član
občinskega sveta Igor Švab, ki je
prebral slovenski prevod. Večer je
bil v celoti dvojezičen. Podžupan-
ja je mnenja, da bi morali so-
meščani spoznati, kako vsaka
skupnost nastane, se razvije in ra-
ste s pomočjo žensk, kar ni raz-
vidno iz poimenovanja ulic in
trgov v našem mestu. Razstava
nas obenem opozarja, da je ena
izmed duš tržaškega mesta slo-
venska in je končno nastopil čas,
da to priznamo in pokažemo tudi
z uličnim poimenovanjem. Pred-
sednik občinskega sveta Iztok Fur-
lanič je pohvalil Eleno Cerkvenič
in poudaril pomen tovrstnih po-
bud.
Pred mikrofonom so se zvrstile še:
Vlasta Polojaz v imenu Sklada, ki
je podprl razstavo - podčrtala je
pomen Slovencev kot enakovred-
ne družbene komponente v Trstu
in ženske kot nosilni družbeni
steber -, Michela Novel je prebrala
pozdrav Ornelle Urpis, predsed-
nice Komisije za enake možnosti,
Ester Pacor pa je pozdravila v ime-
nu Ekspanzije, mednarodnega
pregleda sodobne umetnosti po
sledeh ženske ustvarjalnosti. Ob
koncu je svoj pozdrav prinesla še
Rosalba Trevisani iz tržaškega cen-
tra Unesco.
Prof. Cerkvenič, pobudnica raz-
stave, se je zahvalila Skladu Libero
in Zora Polojaz, ki je omogočil
uresničitev razstave, vsem sode-
lavkam in sodelavcem, strokov-
njakinjam in strokovnjakom, po-
kroviteljstvu Občine Trst ter
Društvu slovenskih izobražencev.
Dejala je, da želi Društvo spodbu-
jati raziskovanje slovenskih žen-
skih biografij, ki so zgled za mlade
generacije, in se javno zahvaliti
ženskam, ki so pripomogle k
družbeni in kulturni rasti, a ni-
majo še zapisane biografije.
Šin
njegovo rojstno vas Rašico
srečamo v najstarejšem
pričevanju o Trubarju v Trstu.
To je v prepisu oporoke Le-
narta Bonoma, ko je bil Tru-
bar kot priča. Drugi najsta-
rejši sočasni vir pa je z dne 18.
junija 1526, v katerem je Tru-
bar zabeležen kot strežnik
škofa Petra Bonoma. Možno
je, da je prvič prišel v Trst, ko
se je po smrti Jurija Slatkonje
vrnil škof Peter Bonomo z
Dunaja in je vzpostavil škofij-
ski dvorec v ulici na grad. Bo-
nomo je namreč skrbel zanj
že od mladih let.
Na vprašanje, kdaj je Trubar
prišel prvič v Trst, je težko od-
govoriti: lahko leta 1525 ali v
začetku 1526 z bolnim Lenar-
tom Bonomom. Že naslednje
vprašanje pa se glasi, kdo bi
lahko pripeljal Trubarja v Trst
oziroma ga povezal s škofom
Bonomom? To se je lahko
zgodilo tako preko škofov ali
pa na bolj krajevni ravni. Že
France Kidrič je leta 1923 na-
pisal, da so to samo hipoteze,
saj nimamo neposrednih po-
datkov.
Trubar je postal kanonik lju-
bljanskega stolnega kapitlja,
največ zaslug
za to pa sta
imela škofa
Kacijanar in
Bonomo, saj
je stolni kapi-
telj postajal
čedalje bolj
protestantsko
usmerjen.
15. junij 1541
je datiran do-
kument, v ka-
terem Trubar
ne nastopa
več kot priča,
temveč ga je
Peter Bono-
mo imenoval
za svojega zastopnika v sporu
z Martinom Kusmanom,
oskrbnikom graščine Socerb,
zaradi desetin, dohodkov in
drugih pravic, pripadajočih
tržaški škofiji. Ker se je spor
vlekel že nekaj let, je prešel na
višji nivo, zagovarjati se je
moral pred cesarskim veličan-
stvom. O Trubarju v Trstu
imamo doslej sedem omemb
v letih 1540 in 1541. Arhiv RS
izvaja nekaj dni na leto evi-
dentiranja v različnih arhi-
vih. To so opravili v Vidmu,
tržaškem škofijskem in Kapi-
teljskem arhivu. Zgoraj
omenjeni dokument je dr.
Žnidaršič Golec našla prav v
škofijskem arhivu, ko je s so-
delavcem
pregledovala
podatke. Mo-
goče je takih
še več, a jih
ni še nihče
odkril.
Težava je
predvsem v
razumevanju
tedanjega
uradnega je-
zika – la-
tinščine, kar
zaustavlja
mlade štu-
dente zgodo-
vine. Trst je
bil na meji z
Beneško republiko in Hab-
sburžani, torej pomembno
mesto. Bil je kot nekakšno va-
rovalo pred Benečani.
Šin
Foto Damj@n
Mladinski pevski zbor Igo Gruden je spremljala Zulejka
Devetak na klavir, na tolkala Lorenzo Dari (foto Damj@n)
Kraški slavček - Krasje (foto Damj@n)
Tržaška 18. junija 2015 11
Obvestilo
Stranka Slovenska skupnost
prireja v četrtek, 25. junija, ob 20.
uri v prosvetnem domu na
Opčinah posvet na temo:
“Reforma javnih uprav: kako
uskladiti napovedane
spremembe s potrebami
slovenske narodne skupnosti”.
Sodelovali bodo Igor Gabrovec,
Stefan Ukmar, Stojan Spetič in
Matej iskra.
Darovi
Za rojstni dan sestrični Magdi
darujeta Gigi in Boži 50 evrov za
Slovensko Vincencijevo
konferenco pri Sv. Ivanu.
Za rojanski cerkveni pevski zbor
prof. Bogdan Kralj 20 evrov.
Za rojansko glasilo Med nami
Lidija Godnik 20 evrov.
Ob pogrebu gospe Marije
Kocijan, vdove Pertot, daruje
hčerka Suzi 150 evrov za
cerkveni pevski zbor od Sv. Ivana.
Izredni večer Društva slovenskih izobražencev  
O sedanjosti 
in prihodnosti Trsta
  olgo let smo bili Slovenci
v Trstu ‘zatirani’ in zato
danes, ko imamo na
oblasti naklonjeno politično op-
cijo, bi radi udejanjili vse naše pra-
vice in želje po hitrem postopku
in ne postopno.
Tako je predsednik Društva slo-
venskih izobražencev Sergij Pahor
nekako povzel posege občinstva,
ki je pred nedavnim prisostvovalo
izrednemu večeru DSI, na kate-
rem sta občinski svetnik in pred-
sednik proračunske komisije Igor
Švab ter odbornik za gospodarski
razvoj, trgovino in šport Edi Kraus
razčlenila delovanje tržaške
občine. Pahor je gosta povabil, naj
v zakup vzameta nekatere iztočni-
ce, ki jima je občinstvo ponudilo
v razmislek: skrbi poslušalcev so
bile uglašene predvsem na odnos,
ki ga tržaška občina ima do Slo-
vencev in kraškega področja. Žal
je bilo na večeru premalo časa, da
bi obravnavali tudi kočljivo
vprašanje deželne reforme krajev-
nih uprav, ki prav tako buri duho-
ve v naši sredini.
Tudi Slovenci smo del Trsta
Švab in Kraus sta svoja posega
namreč osredotočila na ‘makro’
učinke, ki jih posegi občinske
uprave imajo na mestno tkivo.
Odbornik Kraus je glede tega po-
jasnil, da imajo splošne poteze
uprave za nas manjšince isti po-
men, kot ga imajo za ostale so-
meščane. V tej miselni dinamiki
gre opredeliti njegovo prepričan-
je, da se Slovenci na Tržaškem
včasih še vedno oklepamo običaj-
nih miselnih kalupov, ki nam
krajšajo obzorje: zgovoren je po
njegovem mnenju primer, da je
zanimanje manjšinske sredine
pred nekaj meseci ob imenovanju
novega predsednika pristaniške
oblasti bilo v celoti osredotočeno
na vprašanje o dvojezičnem tol-
mačenju v občinskem svetu in
predvsem na t. i. afero Furlanič, ki
je tvegal nezaupnico zaradi svojih
izjav v dnevniku Il Piccolo glede
osvoboditve Trsta maja 1945. “Šlo
je za razpravljanje o zadevi izpred
70 let”, je dejal Kraus. Odbornik
se sicer zaveda objektivnega in
vsebinskega pomena, ki ga ta
vprašanja imajo za slovensko na-
rodno skupnost, je pa prav tako
res, da moramo Slovenci iskati
bolj učinkovito strategijo, na po-
dlagi katere umestiti sebe v pro-
stor in čas. Postavljanje radikalnih
zahtev glede manjšine bi lahko
spravilo v škripce sedanjo vodilno
politično garnituro z županom na
čelu v vidiku prihodnjih občin-
skih volitev, kar si nekateri “bodisi
med Slovenci bodisi med Italija-
ni” preprosto želijo.
Res je, da ima odbornik Kraus
D prav, ko trdi, da so bili določenipremiki v pozitivno smer vendar-le storjeni (sam je dejal, da sta
Švab in on v sedanji zasedbi
občinskih organov po splošnem
prepričanju različnih upravnopo-
litičnih akterjev dodana vrednost
prav zato, ker sta Slovenca; Švab
pa je kot znak naklonjenosti do
naše skupnosti izpostavil občin-
ska priznanja, ki so jih prejeli Pa-
hor, Rebula in ZPCZ). Prav tako pa
je potrebno budno spremljati pre-
mike, ki lahko hudo prizadenejo
manjšinske pravice (prof. Samo
Pahor je naglasil še vedno kritičen
problem uporabe slovenščine v
odnosu do javnih uprav) ali celo
njeno etnično telo (koordinator
združenja agrarnih skupnosti je
opozoril na pomanjkanje
‘davčnega’ in vsestranskega rav-
novesja med Trstom in kraškim
območjem, kar močno ovira go-
spodarske dejavnosti in niža vred-
nost kraških nepremičnin ter
otežuje njihovo koristenje).
Visok standard socialnih storitev,
kljub paktu stabilnosti
Večer se je začel z uvodnim pose-
gom Igorja Švaba, ki je podrobno
razčlenil težavne finančne oko-
liščine, v katerih je prisiljena de-
lovati javna ustanova. Ta je žal
vedno tarča zloglasnega pakta sta-
bilnosti, ki je zasnovan na na-
pačnih temeljih, saj zavira investi-
cijske možnosti tudi ‘krepostnih
občin’, se pravi takih, ki se pri svo-
jem delovanju držijo finačnega
ravnotežja. Švab je poudaril, da
ohranja sedanja uprava župana
Cosolinija visok nivo socialnih in
kulturnih storitev. Načeloma želi
ta standard obdržati, ne da bi po-
višala davčne količnike (količnik
davka za smeti je na primer isti kot
lani). V štirih letih je Cosolinijevi
upravi uspelo odobriti prometni
načrt, najbrž ji bo pred iztekom
mandata uspelo izposlovati še
prostorskega, ki je zasnovan tako,
da upošteva danost ostalih občin
na obeh straneh meje. Občina je
vzpostavila redno razmerje v od-
nosu do 226 uslužbencev na po-
dročju šolstva, ki so imeli začasno
pogodbo, prav tako je poskrbela
za investicije na področju rednega
vzdrževanja prometnih in drugih
infrastruktur, lani je obenem in-
vestirala 37 milijonov evrov v
sklopu javnih del. Zaradi vse
večjih finančnih in birokratskih
neznank bo tudi letos občina
predstavila proračun za tekoče le-
to v mesecu juniju.
Kraus: brez industrije ni prihod-
nosti
Odbornik Kraus, ki je pred
tremi leti prevzel resor za
trgovino in gospodarski raz-
voj, nato pa še športnega, je
bil imenovan za ta položaj
predvsem zaradi svoje pod-
jetniške izkušnje. Posege v
zvezi z načrtovanjem pri-
hodnosti tržaškega gospo-
darstva je razčlenil na krat-
koročne in dolgoročne. Prvi
naj bi dali takojšen kisik
trgovskemu in turističnemu
sektorju (pozornost bo po-
trebno nameniti vsem seg-
mentom tega področja, od
turizma, ki je povezan s
kroženjem, do t. i. buisness
turizma, šolskega itd.), drugi
pa naj bi dali zagona indu-
strijski dejavnosti, “brez ka-
tere Trst nima prihodnosti. Indu-
strija je dodana vrednost Trsta še
prej kot turizem”! Ni naključje to-
rej, da je Kraus za največji rezultat
Cosolinijeve uprave (v sodelovan-
ju s pristojnim ministrstvom in
deželo FJK) opedelil prevzem ške-
denjske železarne s strani podjetja
Arvedi, kar daje obratu trajnostno
gospodarsko podlago. “Ta do-
sežek postavlja naše področje v za-
vidljiv logistični položaj, ki
združuje industrijsko in servisno
dejavnost”. V tej navezi (ki temelji
na sodobnem konceptu logistike,
v katerem se spaja več gospodar-
skih segmentov) je občina začela
sodelovanje s tržaško univerzo
glede evidentiranja možnosti raz-
voja vseh off-shore dejavnosti,
začenši z okrepitvijo dejavnosti
tržaške luke. Prav tako se v to ‘mi-
selno branšo’ uvršča tudi strategi-
ja o prihodnosti starega prista-
nišča, ki bo morala združevati
široko paleto dejavnosti z novimi
industrijskimi priložnostmi.
Predvsem je potrebno zasnovati
prihodnost starega pristanišča na
podlagi smotrnega finančnega
koncepta, ne pa o njem ohlapno
razmišljati, kot se je doslej počen-
jalo. Le na podlagi konkretnega
razmišljanja
okrog te dolgo-
ročne investicije
bo Trst ponudil
neko dodano
vrednost in bo
zato vabljiv za in-
vestitorje. Še ka-
ko bridko je izz-
venela Krausova
ugotovitev, da je
naše mesto ne-
koč razpolagalo z
industrijskimi
obrati in živahno
pristaniško dejav-
nostjo, priman-
jkovalo pa je pod-
jetnikov, ki bi ve-
lik denarni zalo-
gaj znali unovčiti
za naknadne in-
vesticije: “Vso likvidnost so inve-
stirali v jadrnice, vile na obalni ce-
sti, v potovanja …” Kraus je pri-
ložnost starega pristanišča uvrstil
tudi v širše preobličenje mestnega
središča, ki se bo po ključnih ur-
banističnih oziroma infrastruk-
turnih posegih (ureditev palače
Carciotti, ribiške tržnice, nabrežja
itd.) razširilo po eni strani na Eli-
zejske poljane, po drugi na Terezi-
jansko četrt. Odbornik se je dotak-
nil tudi športnega resorja. Tržaško
športno dejavnost je razčlenil na
tri segmente glede na pomen.
Prvi zadeva tržaške članske ekipe,
ki tekmujejo v višjih prvenstvih,
drugi segment združuje kakovo-
stno dejavnost športnih društev
(teh je seveda največ, med njimi
so tudi slovenska), tretji pa indi-
vidualne športe, ki pa imajo po-
membno socialno funkcijo. Naj-
večji problem predstavljajo špor-
tni objekti, vzdrževanje katerih
veliko stane (stadion Rocco, dve
športni palači, trije bazeni). Od-
bornik je predlagal, da bi občina
podaljšala koncesijo za koristenje
igrišč nogometnim športnim
društvom, da bi na tak način pre-
jemala finančne prilive od drugih
skladov in bi lahko tvornejše
načrtovala svojo dejavnost.
IG
Poučno “igralo” v Trstu
“Kocka miru” v
Ljudskem vrtu
  e vem, koliko slovenskih
otrok se še hodi sprehajat
in igrat v Ljudski vrt v
Trstu. Morda bo še kaj slovenskih
nonotov in non v mestu, ki se spre-
hajajo po tem vrtu in počivajo na
njegovih klopeh. Morda je že kdo
naletel na novo “gredico miru”, ki
je v bližini ulice Marconi in na ka-
tero so postavili “Kocko miru”. So-
deč po članku, ki ga je napisala
časnikarka Rita Corsi, se splača si
ogledati to novo pedagoško igrico,
ki velja tako za otroke kot za odra-
sle. Zato, ker igraje uči ljubiti mir,
spoštovati druge ljudi in jim v po-
trebi pomagati. Pobuda prihaja iz
idej Chiare Lubich, ustanoviteljice
gibanja fokolarov.
Tržaška veja tega gibanja je dala po-
budo in krila stroške, tržaška
občina je to idejo odobrila, AMU
(Azione per un Mondo Unito) pa jo
je izvedla, v spomin na stoletnico
začetka prve svetovne vojne.
“Kocko miru” imajo že v Trentu in
Rovigu, pa tudi na Ogrskem in v Pa-
kistanu.
“Kocka miru” v Trstu je iz jekla in
polikarbonata, visoka 60 cm, na
šestih stranicah nosi napise: “Po-
N
magamo drug
drugemu, odpu-
stim drugemu,
ljubim prvi, po-
slušam drugega,
delim z drugimi
in sprejmem vse
ljudi”. Kocko za-
vrtiš, prebereš, kaj
je napisano na
stranici pred te-
boj, in si zadaš na-
logo, da boš iz-
polnjeval, kar je
napisano – do pri-
hodnjega obiska
kocke. Nato vse ponoviš. Tako
začneš graditi pot do miru.
Zraven kocke stoji plošča, na kateri
sta zapisana zgodovina te kocke v
italijanščini, slovenščini, nemščini
in angleščini.
V Ljudskem vrtu je bilo slovesno
odkritje kocke 21. novembra lani,
na dan, ko Tržačani hodijo v veli-
kem številu v cerkev “santa Maria
Maggiore” častit sv. Marijo od
zdravja (Madonna della Salute). V
parku so se zbrali mnogi otroci iz
otroških vrtcev in osnovnih šol s
svojimi učiteljicami. Najbolj slove-
sen trenutek je bil, ko je podžupan-
ja Fabiana Martini odkrila kocko.
Mnogi so ta dogodek fotografirali
z modernimi telefončki. Otroci so
zapeli prav za to priložnost pripra-
vljeno pesem in zarajali med gredi-
cami parka.
Jaz bi se rada malo poigrala s to
vzgojno kocko, pa ne morem do
nje. Upam, da se bo našel kak vzgo-
jitelj ali kaka pametna in dobra no-
na ali kaka radovedna učiteljica tu-
di med Slovenci in se pozanimala
za to igro, ki vzgaja k dobremu, zla-
sti k miru in ljubezni.
Nada Martelanc
Pod vestnim katehetskim mentorstvom sestre Gabriele, ki jih je
pripravljala dve leti, so meseca maja v cerkvi pri Sv. Jakobu prvič
prejeli sveto obhajilo Štefan Piščanc, Sofia Olivo, Vanessa Mar-
chione, Daniel Ota.
Foto Damj@n
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV TRST 
V SODELOVANJU Z ŽUPNIJO SV. JERNEJA AP.
vabi na
ZAKLJUČNI NASTOP GOJENCEV
ORGELSKEGA TEČAJA
mentor Matej Lazar
splet pesmi bo izvedel ŽePZ Prosek - Kontovel
zborovodja Marko Štoka
petek, 26. junija 2015, ob 20. uri
župnijska cerkev sv. Jerneja na Opčinah
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV TRST,
ŽUPNIJA SV. JANEZA KRSTNIKA IN ŠSKD TIMAVA
vabijo na srečanje
POJO, POJO ZVONOVI
torek, 23. junija 2015, ob 20. uri
pri novi cerkvi v Štivanu
sledi kresovanje
Videmska / Aktualno18. junija 201512
Uradna odločitev o kolesarski dirki bo znana še ta mesec
Znameniti Giro d’Italia
prihodnje leto v Benečiji
  koraj gotovo je, da bo pri-
hodnje leto kolesarski Giro
d'Italia prišel v Benečijo ob
stoletnici prve svetovne vojne in
štiridesetletnici potresa, ki je pri-
zadel Furlanijo in Benečijo maja
1976. To je povedal Enzo Cainero,
zadolžen za organizacijo Gira v
FJK, v dolgem pogovoru za tednik
videmske nadškofije La Vita
Cattolica. Poudaril je, da ima
njegov projekt kar devetdese-
todstotno možnost uspeha.
“Ostalih deset odstotkov si
pridržim le iz previdnosti”, je
zatrdil. Start etape je postavil
v Čenti, cilj v Čedadu. Vmes
naj bi se kolesarji povzpeli v
številne beneškoslovenske va-
sice.
Da bo Benečija maja 2016 po
vsej verjetnosti gostila drugo
svetovno najbolj pomembno
kolesarsko dirko na etape, je
Domu potrdil dreški župan
Mario Zufferli. Uradna
odločitev bo znana še ta me-
sec.
Cainero že več let pripravlja etape
Gira v Furlaniji. V preteklih letih
je že povedel dirko na Zoncolan,
na Montaž in v Gumin. Za pri-
hodnje leto je pripravil pa projekt
za Terske in Nediške doline.
Kakor lahko razberemo iz inter-
vjuja, naj bi se etapa prihodnjega
maja pričela v Čenti, šla do Ahtna,
se povzpela do Porčinja, nato do
Čeniebole. Potem bi kolesarji
S vstopili v Nediške doline, se ne ve,če skozi Črni Vrh ali Fojdo, sepovzpeli do vasi Matajur, se spu-
stili v Čeplešišča, šli cez Sveti Mar-
tin h Klodiču, nato čez Trušnje v
Dreko in do Brega pod Solarjami.
Od tam do Stare Gore in Čedada,
kjer naj bi bil cilj. Se pravi, da bi
bila ena med najtežjimi in odločil-
nimi etapami Gira 2016. Zato bi
nase pritegnila oči celega sveta.
Seveda bi bil Giro d'Italia velika
priložnost za Benečijo s turistične-
ga vidika. Tisti dan bi se ob be-
neških cestah zbralo na desetti-
soče ljudi. Po televiziji pa bi etapo
spremljalo na milijone ljudi. Vi-
deli bi lepote naših krajev in kako
so primerni za kolesarski šport.
Marsikdo bi se potem prišel vozit
po cestah, po katerih bi tekmovale
zvezde kolesarstva.
Prvi rezultat pa bi bil še prej, saj bi
popravili vse ceste, po katerih bi
šel Giro, in očistili svet ob poti. “Ti
posegi so zares potrebni, da bi ko-
lesarjem zagotovili varno vožnjo
in omogočili televizijske posnet-
ke. Pa bodo potem urejene ceste
in očiščeni gozdovi ostali za
naše ljudi in turiste”, je pouda-
ril Zufferli, dreški župan, ki sku-
paj s kolegom iz Ahtna San-
drom Roccom, ki je tudi komi-
sar Gorske skupnosti Ter, Ne-
diža in Brda, pripravlja projekt
za te posege.
Ideja o Giru v Benečiji se je ro-
dila pred leti pri nekaterih za-
vednih Beneških Slovencih in
je imela veliko podporo na no-
voletnih srečanjih v Posočju.
Zanjo se je zelo zavzel župan
Zufferli. Leta 2012 je resolucijo
o tem sprejel dreški občinski
svet.
Treba pa je povedati, da je bila
prva zamisel speljati kolesarsko
dirko tudi skozi Kobarid in od tam
na Kolovrat. V Posočju se še priza-
devajo, da bi do tega prišlo. Lahko
bi progi, ki jo je narisal Cainero,
dodali varianto. Namesto na Sveti
Martin bi lahko kolesarji iz
Čeplešišč šli na Livek in se od tam
povzpeli na Kolovrat do Solarijev.
Tako bi se zares dotaknili krajev
prve svetovne vojne.
U. D.
  onec meseca junija se bo
sklenilo eno leto od začet-
ka predvajanj oddaje
Pričevalci, v katerih starejši ljudje
pripovedujejo svoje razgibane
življenjske zgodbe. Med njimi je
cela vrsta Primorcev, pa tudi izsel-
jencev.
Znani režiser in novinar Jože
Možina, ki je avtor oddaje, je pred
kamero povabil različne ljudi, ki
se spominjajo različnih držav,
režimov in uniform. V zadnji od-
daji smo slišali zgodbo 90-letnega
Vipavca Danila Rustje o njegovih
spominih na italijansko mobili-
zacijo in Goriško fronto. V eni od-
daji prej pa se je istega časa spo-
minjala Mara Rijavec s Trnovega
pri Gorici, ki se dobro spominja
maja 1945 v Gorici. V poldrugi
uri intervjuja je nekdanja učitel-
jica povedala tudi, da v današnji
šoli pogreša avtoriteto in domo-
vinsko vzgojo. Kako je bilo maja
1945 v Trstu, pa je pripovedoval
Franc Repič iz premožne in ugled-
ne družine iz Šturij. “Duhovniki,
kolikor jih jaz poznam, so bili vsi
zelo zavedni Slovenci. Edini pouk
K slovenščine smo imeli pri verou-ku in tja smo hodili redno, mi-slim, da dvakrat na teden. Poleg
nauka smo tudi pisali, sestavljali
stavke, župniki pa so nam dajali
tudi domače naloge. Vsi smo se
dovolj dobro naučili slovenskega
jezika - v župniščih”, je Repič opi-
sal čas, ko je fašizem slovenščino
prepovedal. Opisal je partizanske
čase, osvoboditev Trsta in povoj-
ne likvidacije. Takrat mu je neki
ameriški vojak poklonil škatlico
cigaret. “Veste, da imam še zdaj
doma nekje shranjeno škatlico
ameriških cigaret. Moram sinu
reči, naj pogleda, da jih ne bo
uničil. Bi jih lahko poslal v ame-
riško tovarno teh cigaret, veste,
koliko so stare te cigarete od 45.
leta! 70 let. In škatlica je še vedno
zaprta”, je povedal Repič Možini,
ki ga je obiskal v domu za ostarele
v Luciji (na fotografiji).
Repič, ki je pred dnevi praznoval
87. rojstni dan, še vedno vsak dan
po internetu spremlja politiko in
dnevne dogodke. Zato je zelo ja-
sno povedal: “Ja, poslušajte, mi
imamo še vedno komunizem. Še
vedno. Vidimo na vsakem
koraku. To vsi povejo. Imam
prijatelje, ki mi rečejo, da je
komunizem še vedno priso-
ten. In vsi vidijo rešitev v
rdeči zvezdi. A ljudje ne vedo, da
smo nekoč mogoče res živeli bol-
je, ampak na čigav račun? Tega pa
niso povedali. Kdo tiste dolgove
plačuje, ne vem. Amerika nam je
dajala denar”.
Oddaja Pričevalci je sicer v Slove-
niji kljub izjemni gledanosti od
nekaterih deležna ostrih besed in
žalitev. Mnogi si želijo in glasno
zahtevajo, naj se oddaja ukine.
Zveza borcev pa je celo organizi-
rala zbiranje podpisov za prepo-
ved oddaje, ker da povedani spo-
mini niso objektivni. Na drugi
strani pa na nacionalno televizijo
prihajajo tudi zahteve, da bi od-
dajo, ki je velikokrat na sporedu
okoli polnoči, prestavili v zgod-
nejši čas.
Večkrat nagrajeni režiser Možina,
ki je za dokumentarni film o Pe-
dru Opeki dobil Prešernovo na-
grado, o svojih oddajah pove: “V
objavljanju oddaj vidim skrb Te-
levizije Slovenija – javnega medi-
ja, da čim več pripovedi ohrani-
mo za nas in za poznejše rodove.
Televizija lahko pripravi omejeno
število izdelanih dokumentarnih
portretov na leto, število
pričevanj, ki so posneta na bolj
preprost način, z eno kamero in
z minimalnimi sredstvi, pa je lah-
ko veliko večje. Moje sporočilo
našim gledalcem je zato tudi na-
slednje: tudi sami se zanimajte za
zgodbe vaših starejših sorodnikov
ali sosedov. Danes je solidna ka-
mera, tudi tista v fotoaparatu, že
zelo dostopna. Posnemite zani-
mive zgodbe iz svojega okolja,
morda bodo nekoč objavljene tu-
di na televiziji ali na spletu, na
vsak način pa bodo čedalje bolj
dragocene za vaš družinski spo-
min”.
Tino Mamić
MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (101) Mariza Perat
Cerkev Device Marije v
Obršljanu
Konrad Glušič, Tekstorjev rojak, je bil rojen v
Komnu, prav tako v preprosti kmečki družini. Tu-
di Glušič je postal kaplan na
dvoru cesarja Ferdinanda. Le-
ta 1556 se je vrnil v Komen
in bil tu imenovan za župni-
ka. Glušič je bil pobožen in
vzoren dušni pastir. Zelo je
skrbel za reveže, za katere je
ustanovil bolnišnico oziroma
zavetišče. V njem je našlo
prostor 12 revnih oseb. Po
smrti ljubljanskega škofa
Petra pl. Seebacha (1568)
je Ivan Kobencl, svetovalec nadvojvoda Karla, te-
mu priporočil, naj za Seebachovega naslednika
postavi Konrada
Glušiča, kar se je leta
1570 tudi zgodilo.
Imenovanje je na-
slednje leto potrdil sv.
oče Pij V.
Tudi škof Glušič se je
boril proti širjenju
protestantizma. Nad-
vojvoda Karel ga je
poslal v Gorico, da bi
tudi tu zajezil lute-
ranstvo, vendar mu
kljub prizadevanju to
ni povsem uspelo.
Tretji znameniti
Kraševec, ki je v tisti
dobi zasedel ljubljan-
ski škofovski sedež, je bil Janez Tavčar, doma iz
Štanjela.
Tavčar je študiral na Dunaju in leta 1571 postal
župnik v Komnu. Čez tri leta je v Gorici bil usta-
novljen arhidiakonat. Tavčar je bil istega leta ime-
novan za goriško-solkanskega župnika, leta 1577
pa za goriškega arhidiakona. Službo je opravljal
do leta 1580, ko ga je nadvojvoda Karel predlagal
papežu Klemenu VIII. za ljubljanskega škofa. Ško-
fovsko posvečenje je Tavčar prejel v Gorici.
Škof Tavčar je svoje delovanje za katoliško versko
prenovo pričel že kot župnik in arhidiakon v go-
riškem mestu ter je svoje delovanje še okrepil kot
ljubljanski škof. Nadvojvoda Karel je škofa Tavčar-
ja, ki sta ga poleg učenosti odlikovala pogum in
odločnost, dve leti po škofovskem posvečenju do-
ločil za goriškega vizitatorja. Poverjena mu je bila
naloga, da pregleda delovanje cerkvenih ustanov
ter v čim večji meri zajezi širjenje luteranstva, kar
se mu je v precejšnji meri posrečilo. V ta sklop
sodi tudi prihod kapucinov v goriško mesto, za
kar ima največ zaslug prav Janez Tavčar. H kato-
liški verski obnovi na Goriškem je znatno pripo-
mogel tudi Tavčarjev rojak in goriški arhidiakon
Andrej Nepokoj, rojen v Štanjelu leta 1547.
V stoletjih so verske in politične razmere v naših
krajih krojila različna zgodovinska dogajanja:
kmečki upori, jožefinizem, francoska zasedba,
Habsburžani, prva svetovna vojna, italijanska za-
sedba s svojim raznarodovalnim pritiskom, dru-
ga svetovna vojna...
V cerkveno življenje je proti koncu 18. stol.
uničevalno posegel jožefinizem. Cesar Jožef II. je
namreč poleg drugih odločb izdal tudi ukaz, da
sme vsaka župnija za duhovno oskrbo svojih ver-
nikov imeti eno samo cerkev. Vse druge se mo-
rajo porušiti oziroma jih je treba uporabiti za dru-
ge, svetne namene. Marsikatera cerkev je bila ta-
ko uničena in ta nevarnost je pretila tudi romar-
skemu svetišču v Obršljanu. Msgr. Rudolf Klinec
v svoji knjigi Marija v zgodovini Goriške piše, da
so takrat verniki iz bližnjih vasi, namreč iz Male-
ga dola in Tomačevice, predlagali goriškemu gla-
varstvu, da bi namesto Marijine cerkve v Obršlja-
nu porušili cerkev sv. Ane v Tomačevici. Glavar-
stvo je sicer prošnji ugodilo, istočasno pa opom-
nilo komenskega župnika Zugiča: “Pazite pa, da
se ne bodo pod podobo Obršljanske Matere Božje
obešali zahvalni spominki ali se uporabljala
izredna razsvetljava ali celo dogajale procesije”.
/ dalje
  ri zadrugi Most v Čedadu
in v številnih knjigarnah
v Italiji in Sloveniji je spet
na voljo knjiga o zgodovini Be-
nečije z naslovom Benečija. Ko
se mala in velika zgodovina
srečata, ki jo je napisal Giorgio
Banchig in ilustriral Moreno
Tomasetig. Zaradi velikega zani-
manja, ki ga je knjiga vzbudila,
so jo morali ponatisniti, saj jo
je bilo težko dobiti. Publikacija,
ki je tako v italijanščini kot slo-
venščini, je prvič izšla konec le-
ta 2013.
Tak uspeh knjige je bilo
pričakovati, saj gre za prvo pu-
blikacijo, ki govori o zgodovini
Benečije od začetka, se pravi od
prazgodovine, do današnjih
dni.
“Gre za zgodovino navadnih
ljudi – piše v uvodu avtor Gior-
gio Banchig –, ukoreninjenih v
svoji zemlji, izučenih v šoli dela,
napora in najpristnejših člo-
veških vrednot”.
Prikazati v eni sami publikaciji
vse, kar se je dogajalo od praz-
godovine do današnjih dni, da-
je vsem Benečanom možnost,
da zvejo, od kod prihajajo in
kdo so. Jasno je, da so Slovenci,
in to celo prvi, ki so jim rekli
prav Slovenci, ko so bili ostali
še Kranjci, Štajerci, Korošci …
P Dokumenti, na katere se knjiganaslanja, so resnični, niso pra-vljice. Zato se smešijo tisti, ki
trosijo naokrog čudne teorije o
Benečiji in Benečanah.
Zadruga Most, ki je knjigo izda-
la, in združenje Blankin ter Svet
slovenskih organizacij, ki sta jo
podprla, so naredili nekaj veli-
kega za Benečane. Vlili so jim
ponos do svojih korenin in jih
ubranili pred hudobnimi prero-
ki, ki bi radi popolnoma uničili
slovenski jezik in kulturo v vi-
demski pokrajini.
“Menim, da to delo
zapolnjuje praznino
v poznavanju krajev-
ne zgodovine, saj so
jo doslej obravnavali
mnogi avtorji le po
posameznih obdob-
jih ali na splošen in
površen način, če že
ne z ideološko prežetostjo”,
poudarja Banchig. Obenem
knjiga brani pravico Slovencev
v Benečiji, Reziji in Kanalski do-
lini do poznavanja njihove zgo-
dovine. Ta pravica je po Banchi-
gu “temeljna in neodtujljiva
pravica vsakega človeka in je
enaka pravici do življenja na
svoji zemlji, do svojega jezika,
do uživanja državljanskih pra-
vic, do dostopa k izobraževanju
in k osnovnim uslugam organi-
zirane družbe”.
Eno leto pretresljivih pričevanj na nacionalni TVS
Zgodbe Primorcev
Grb škofa Konrada Glušiča
Škof Janez Tavčar
Štanjel
Zadruga Most je ponatisnila knjigo Giorgia Banchiga
Zgodovina Benečije
spet na zalogi
Slovenija 18. junija 2015 13
Znan povzročitelj izdaje na Mali gori pri Ribnici maja 1941
V Sloveniji skrajna levica za izhod 
iz težav ponuja socializem
  Sloveniji se dogaja tisto,
kar je značilno za sleherni
mesec junij, vsak začetek
poletja. Šolskega in študijskega le-
ta je konec, želja večine Sloven-
cev je, da bi vsaj za nekaj dni lah-
ko odšli na počitnice, kam k mor-
ju, mnogi mladi so krenili v tuji-
no, tujci pa so že v večjem številu
začeli prihajati v Slovenijo. Vse se
torej zdi kot vedno, toda v resnici
gre bolj za podobo nekakšne so-
dobne “Potemkinove” dežele, ki
svoje težave skriva v svoji notran-
josti, o njih razpravlja v vsej silni
gorečnosti, ki jo omogoča demo-
kracija, toda ni voljna ali sposob-
na poiskati nobene poti, ki bi Slo-
venijo rešila ideološke in poli-
tične razklanosti in privedla do
soglasja, kako napredovati v
boljšo prihodnost in razvoj. Za
ponazoritev razmer in tudi
vzdušja ob začetku poletja nava-
jamo dva dogodka iz tekoče kro-
nike. Poslanka SDS Eva Irgl je 13.
junija na spominski slovesnosti
za žrtvami poboja v Hudi jami pri
Laškem dejala, kako je pošastna
ugotovitev, da država niti 70 let
po koncu druge svetovne vojne
oziroma domnevne osvoboditve
pobitim domobrancem in dru-
gim žrtvam protirevolucije ni za-
gotovila dostojnega pokopa in
vrnitve dostojanstva, ki po roj-
stvu in naravnem pravu pripada
vsakemu človeku. V TV Dnevni-
ku nacionalne TV Slovenije pa so
13. junija povedali, da so dobili
grožnjo, naj nehajo poročati o
V tem, katere ustanove oziromavplivni posamezniki so se oko-riščali s sredstvi Telekoma Slove-
nije, ker sicer tvegajo svoje mesto
in zaposlitev na RTV Slovenija.
Zaradi precej razširjenega molka
o vlogi in odgovornosti medijev
za razmere v državi preseneča raz-
mišljanje Tanje Gobec, novinarke
in voditeljice TV oddaje z naslo-
vom Odmevi na prvem sporedu
nacionalne TV Slovenije. Pravi:
“Po petindvajsetih le-
tih smo v Sloveniji da-
nes tam, da vsak sogo-
vornik – od uglednega
intelektualca do delav-
ca – reče, kako smo bili
tako perspektivna
država in kako smo
lahko pripeljali tako
daleč, da nam ne delu-
je noben sistem, nobe-
den od podsistemov,
na vsakega so pripom-
be. Ja, ravno zato, ker
smo bili tudi novinar-
sko preveč samo ogle-
dalo družbe, namesto
da bi tudi razpravljali,
v katero smer bi morali
iti”.
Gotovo gre za izvirna in zlasti po-
gumna razmišljanja televizijske
urednice in časnikarke, ki pa tudi
sama zelo marljivo izvaja infor-
mativni program. Le-tega zaradi
primerov vsebinske pristranosti
oziroma zelo razvidne leve ideo-
loške in politične usmerjenosti
kritizirajo mnogi plačniki obvez-
nega RTV prispevka, pa tudi de-
monstranti iz kroga Odbora
2014, ki s svojimi protesti, zahte-
vami in predlogi pogosto priha-
jajo pred zgradbo TV Slovenije.
Po mnenju prvega demokratično
izvoljenega generalnega državne-
ga tožilca Antona Drobniča, ki ga
je izrekel v intervjuju na spletu
Planet Siol. Net, “se pri nas zelo
veliko govori o spravi, najprej pa
bi morali državo urediti v skladu
z ustavo. V ustavi ni naših in
vaših, tistih na pravi ali na na-
pačni strani. V ustavi so napisani
samo državljani in prebivalci Slo-
venije. Ni vsestransko privilegira-
nih partizanov na eni strani in na
drugi strani domobrancev, ki tu-
di 70 let po koncu vojne niso pol-
nopravni državljani. Kar zadeva
spravo, bi najprej morala Državni
zbor in predsednik Republike Bo-
rut Pahor povedati, da se v Slove-
niji ne gremo več partizanov in
domobrancev. Sedemdeset let po
koncu vojne, ko so še redki živi
na eni in drugi strani, se tega ne
moremo več iti. Prva stvar pa je
spoštovanje ustave. Ukiniti je tre-
ba neustavne zakone. Zakon o
vojnih veteranih je protiustaven,
ker so partizani lahko veterani,
nasprotniki
pa ne morejo
biti. Po zako-
nu o vojnih
invalidih je
partizan brez
prsta vojni in-
valid, domo-
branec brez
roke pa ne. Po
obstoječem
zakonu o
žrtvah vojne-
ga nasilja tisti,
ki je pred na-
siljem bežal v
domobran-
sko postojan-
ko, ne more
biti spoznan
za žrtev vojnega nasilja. In sled-
njič: Brezna z umorjenimi proti-
revolucionarji so po veljavni za-
konodaji le vojna grobišča, med-
tem ko so partizanski, italijanski
in nemški grobovi povzdignjeni
na raven vojaških pokopališč”.
V Kočevskem rogu, kjer so v me-
secu juniju leta 1945, nekako me-
Nove dinamike v medijih 
Tegobe medijev, razcvet bedakov
  prostite, če si bom to-
krat privoščil nekoli-
ko daljši uvod.
Internet in v prvi vrsti social-
na omrežja so v medijsko kra-
jino prinesli pravo revolucijo.
To vidimo dan za dnem. Ažur-
nost ni več stvar ur, niti stvar
minut. Postaja vse bolj stvar
sekund. Agencijske novice v
svoji najosnovnejši vlogi ažur-
nosti izpodriva twitter, ki za
novinarje postaja vse pomem-
bnejši vir informacij. Njegovo
“takojšnost” je skorajda že ne-
mogoče prekositi. Morda bi
lahko še za odtenek hitrejše
postalo najnovejše socialno
omrežje, ki si šele utira pot.
Govorimo o aplikaciji z ime-
nom “Periscope”, ki omogoča
uporabniku predvajanje v
živo na svojem profilu. Gre za
neke vrste youtube, po kate-
rem uporabniki videoposnet-
kov ne nalagajo, temveč jih
predvajajo v živo. To bi lahko
bil novodobni twitter z video-
posnetki.
Hkrati pa bi si pri opredelje-
vanju vloge socialnih omrežij
v medijskem svetu rad izposo-
dil misel Umberta Eca ob ne-
davni podelitvi častnega dok-
torskega naziva na univerzi v
Turinu. Ob ugotovitvi, da so
socialna omrežja močno
razširila pretok informacij po
celem svetu, je še dejal: “Twit-
ter omogoča javno izražanje
mnenja legijam bedakov, ki so
pred tem govorili kvečjemu
po dveh ali treh kozarcih vina
v gostilni”. Eca so zaradi te
misli številni napadli, a v njej
je veliko resnice.
O Tisk – številke nezadržnegapadanjaV uvodu sem izbral dvojnost,
ki jo socialna omrežja pri-
našajo v medije, ker se v tej
dvojnosti zrcali tudi realnost
slovenskih medijev. Youtube,
facebook in twitter so močno
spremenili medijsko krajino.
In mediji se temu ne znajo
prilagoditi. Če pogojuje gle-
danje televizije še vedno želez-
na srajca navade povprečnega
slovenskega državljana in se
odtok gledalcev manj občuti,
pa je stanje tiska (predv-
sem dnevnega) katastro-
falno. Že prejšnji teden
smo omenili padec na-
klade Dela, ki je leta 2005
bila še v višini 82 tisoč
dnevnih izvodov, v
prvem trimesečju letos
pa (samo še) 32 tisoč. Po-
dobno je z Dnevnikom
in Večerom. Dnevnik je
sredi leta 2005 prodajal
47 tisoč izvodov, v prvem
trimesečju letos je proda-
ne naklade bilo le še 24
tisoč. Večerova naklada
leta 2005 je bila malen-
kost manjša od 49 tisoč
izvodov, danes prodajajo
samo še 23 tisoč (vse po-
datke smo črpali iz po-
datkovne baze oglaševalske
zbornice).
V razloge za vrtoglave padce
naklade bi se lahko poglabljali
na dolgo in široko. Lahko bi
vzeli pod drobnogled izbire
posameznih uredniških poli-
tik, ki so najbrž tudi prispeva-
le svoje k temu. A za to bi mo-
rali imeti precej več prostora.
Poglejmo tiste skupne vzroke.
Potrebno je ugotoviti, da so
dnevniki z navalom interneta
izgubili svojo osnovno funkci-
jo posredovanja novic. Pred
20 leti je povprečen bralec
kroniko in novice prvič videl
ob 19.00 na televiziji in jih na-
to naslednje jutro v miru pre-
bral v dnevniku. Danes novice
lahko zastonj preberemo sko-
raj sočasno, ko se zgodijo, na
vsakem pametnem telefonu.
Dnevniki te funkcije nimajo
več. Morali bi se temeljito
preobraziti in iti na pot tedni-
kov: to pomeni več raziskoval-
nih zgodb, manj kronike, več
reportaž in poglobljenih in-
tervjujev, pa tudi grafično
kompleksnejša zasnova.
Čeprav so slovenski tiskani
mediji skušali v to smer iti z
grafičnimi in vsebinskimi
spremembami (uspehi teh po-
skusov niso bili vselej tako iz-
jemni), se očitno med bral-
stvom zadeva ni tako prijela.
Drugi dejavnik pri tem je iz-
koriščanje interneta. Časopisi
imajo danes svojo spletno
stran, svoj facebook in twitter
račun, pa tudi profil na you-
tube. Težava pa je tukaj drug-
je. Internet ni dobičkonosen.
Od spletnih vsebin medij ne
živi. Poglejmo številke. Po po-
datkih agencije Mediana je v
letu 2013 delež interneta na
slovenskem oglaševalskem
trgu znašal 3,7 odstotka oziro-
ma 28 milijonov evrov (v lan-
skem letu je sicer doživel pre-
cejšnjo rast, za skoraj 50 od-
stotkov glede na leto 2013).
Tisk je v letu 2013 (za 2014 še
ni podatkov) razpolagal s 128
milijoni evrov oglasov oz.
16,8 odstotki celotnega
oglaševalskega zneska. Skupaj
sta torej splet in tisk leta 2013
dobila približno 20 odstotkov
vseh oglaševalskih sredstev.
Gre torej za zelo nedobičko-
nosno kombinacijo, ki s pa-
sec dni po koncu vojne in v Slo-
veniji revolucije, umorili večino
iz Koroške vrnjenih domobran-
cev in tudi civilnih oseb in jih
vrgli v brezna, so v nedeljo, 14.
junija, znova obudili spomin na
omenjeni genocid. Na prizorišču
Pri kapeli ob breznu pod Krnom
je sveto mašo daroval beograjski
nadškof in metropolit Stanislav
Hočevar, kulturno-umetniški
spored pa so izvedli gledališki
igralec Ivo Ban in operna solista
Bernarda Fink Inzko ter Marcoz
Fink. Govornik ob breznu pod
Krnom je bil Tone Rode, direktor
tednika Družina.
Ob spominjanju na povojne po-
boje je zgodovinar Mitja Ferenc,
član vladne komisije za vprašanja
prikritih grobišč, v dolgem in po
slogu in vsebini skoraj drama-
tičnem pogovoru za tednik
Družina javnost in politiko obve-
stil, da sta država in oblast hote
zanemarili urejanje grobišč in
obravnavo vseh vprašanj o po-
ložaju le-teh. Opozoril je, “da
manjka samo še nekaj let tako
slabega odnosa države in vlade,
pa bo uresničen ukaz notranjega
ministra Zorana Poliča z dne 12.
junija 1945, da se morajo vsa
medvojna grobišča okupatorjev
in njihovih hlapcev, domačih iz-
dajalcev, zravnati z zemljo in tako
zabrisati vsako sled za njimi”.
V Sloveniji samo vlada širi opti-
mizem glede stanja in razmer v
državi, vendar so v resnici razme-
re slabe in negotove. Spričo bede
in obupa posameznikov narašča
tudi število samomorov, zelo se
je v Sloveniji povečala tudi pora-
ba pomirjeval, o čemer poročajo
iz družinskih ambulant. Brezup
v družbi in državi uspešno izko-
riščajo skrajno leve stranke,
združene v koaliciji z imenom
Združena levica. Vodi jo mladi in
javnosti všečni politik Luka Me-
sec, ki je dober govorec, sicer brez
izkušenj, ki pa s svojimi nastopi
vendarle vpliva na izbire dela slo-
venskih volivcev. Koalicija
Združena levica je v nedavni jav-
nomnenjski anketi, skupaj s SDS,
dosegla prvo mesto na lestvici
podpore slovenske javnosti. To je
bil zagotovo velik uspeh za koali-
cijo, ki združuje politično levico,
a tudi trenutek za premislek in
zaskrbljenost tistih sil, ki se zav-
zemajo za demokratični razvoj
države. Luka Mesec in njegovi
namreč žalujejo za propadlo Ju-
goslavijo, poveličujejo njene sim-
bole in domnevne vrednote, hva-
lijo Tita, socializem in se zavze-
majo za obnovitev močne
države. Vanjo naj bi se vrnili Slo-
venci, saj bi po zatrjevanju
Združene levice samo močna
država lahko odpravila slovenske
težave in z vrednotami ter simbo-
li iz preteklosti upravljala z
državljani in njihovim življen-
jem.
Zgodovinar, časnikar in nekdanji
direktor TV Slovenija Jože
Možina je v torek, 16. junija, v
svoji televizijski oddaji z naslo-
vom Pričevalci predstavil izredno
tragično zgodbo iz naše polpre-
tekle zgodovine. Bilo je pričevan-
je o tem, kdo je izdal prve proti-
fašiste tigrovce, ki so se 13. maja
1941 na Mali gori pri Ribnici spo-
padli z vojaki italijanske okupa-
torske vojske. Med ubitimi v spo-
padu je bil tudi vojaški vodja do-
moljubne in protifašistične orga-
nizacije Tigr Danilo Zelen.
Pričevalec v pogovoru, Bruno Te-
kavec, je prvič javno razkril, da je
omenjeno skupino tigrovcev iz-
dal njegov oče, Filip Tekavec. Bil
je predvojni komunist, po izdaji
tigrovcev na Mali gori pa je postal
komandant Ribniške partizanske
čete.
Marijan Drobež
danjem prodane naklade ima
za tisk potencialno uničujoče
posledice. Internet in socialna
omrežja so tako finančno težo
tiska pri oglaševalcih močno
zmanjšali, hkrati pa spletnim
vsebinam prav pri oglaševal-
cih še ni uspelo narediti
odločilnega preboja.
Med vrsticami: kar 73 odstot-
kov vseh oglaševalskih sred-
stev (555 milijonov evrov) še
vedno gre za televizijske ogla-
se. Tudi ta podatek je zelo zgo-
voren in kaže na “tradicional-
no naravnanost” slovenske
publike pri izbiri medijev.
Ecovi bedaki na twitterju
Eco je twitter opredelil kot fo-
rum, ki nudi možnost javnega
izražanja mnenj “legijam be-
dakov”. Zaradi tega je bil de-
ležen številnih kritik. Kljub te-
mu da je Umberto Eco. Njego-
va kritična ost, naperjena pro-
ti možnostim, ki jih internet
ponuja bedakom, pa je vseeno
na mestu. Zelo na mestu. Mor-
da ne velja v prvi vrsti za twit-
ter, a nedvomno velja to za
spletne komentarje, ki jih ima
vsak medij vključene pod
čisto vsakim člankom. To-
vrstni komentarji so pogosto
na zelo nizkem, žaljivem in
vulgarnem nivoju. Za Sloveni-
jo to še kako velja.
Tudi zaradi tega in kot posle-
dica zadnje medijske spletne
afere - samomor mariborskega
ravnatelja - v Sloveniji ravno
sedaj poteka javna debata o
novem medijskem zakonu.
Eno izmed tistih določil, ki so
najbolj na udaru, predvideva
odgovornost urednikov za
vsebino spletnih komentar-
jev: neprimerne bo treba
umakniti v najkrajšem
možnem času. Spet gre tukaj
za dvorezen meč. Že res, da je
nivo mnogih komentarjev
tak, da ne bi smeli biti obja-
vljeni. Problem, ki se posta-
vlja, pa je v tem primeru čisto
praktične narave: kako lahko
urednik (oziroma medij) skrbi
za čiščenje komentarjev?
Kvečjemu bi to šlo pri velikih
hišah, kjer je več zaposlenih.
“Cenzorja” neprimernih
spletnih komentarjev bi si
lahko privoščili samo največji
mediji, nikakor ne pri manjših
medijih. Komentarji se lahko
pojavijo pod čisto vsakim
člankom, vse dokler je zapis
na spletu. Nemogoče je zato
spremljati vse, kar zapisujejo
bralci, saj lahko gre tudi za
stotine oziroma tisoče komen-
tarjev.
Sistem bi seveda obstajal. Gre
za izključitev možnosti splet-
nega komentiranja. S tem pa
se izključi tudi možnost inte-
rakcije med bralci in medijem,
kar je danes bistvena značil-
nost (spletnih) medijev in po-
membna pridobitev za jav-
nost. Prelaganje odgovornosti
na urednike ni prava rešitev. V
tem primeru bi moral kon-
kretnejšo in strukturnejšo
rešitev predlagati zakonodaja-
lec. Težko si je namreč za-
mišljati, da bi leta 2015 mediji
ukinjali možnost komentiran-
ja na spletnih straneh. To je ne
samo v nasprotju z njihovimi
interesi, temveč tudi korak na-
zaj glede na razvoj sodobnih
medijev. Seveda, regulacija bi
lahko šla v smeri omejevanja
anonimnih komentarjev, za
katerimi se največkrat skrivajo
bedaki. A ta okvir bi morala
določiti država oziroma kak
regulacijski organ, odgovor-
nost bi se ne smela prevaliti
na vsakega urednika posebej.
Andrej Černic
Zgodovinar Mitja Ferenc
Aktualno18. junija 201514
NATUROPATSKI NASVETI (70)Erika Brajnik
Mlečni izdelki
Materino mleko je odlično za dojenčka, ki bi
moral biti po naturopatskih standardih dojen do
drugega leta starosti, kravje mleko je namreč sa-
mo za teličke.
(Benjamin Spock)
Dr. Spock trdi, da je kravje mleko škodljivo
predvsem v otroštvu, saj šibi imunski sistem, iz
tega pa izhajajo anemije,
alergije in celo upočasnjen
razvoj možganov. Materi-
no mleko je za dojenčka
nezamenljivo in je edino,
ki mu zagotavlja vse, kar
on potrebuje, obenem pa
v črevesju hrani dobre
bakterije, s čimer ima
otrok zagotovljeno popol-
no imunost, seveda ob
predpostavki, da se doječa
mati pravilno prehranjuje.
Vsaka samica v svetu živali
doji svoje mladičke in tudi pri človeku je tako,
dojenje je naravno dano.
Nekatere ženske pa ne dojijo oziroma nimajo
mleka zaradi psihičnih obremenitev, strahu,
preutrujenosti, stresa.
Vsaka nosečnica bi se morala zavedati in se pre-
pustiti sili narave, ki je divja in res silovita, še po-
sebej ob porodu. Porodnica mora poslušati svoje
telo in porod bo potekal normalno, kot veleva
mati narava. Če se pa ženska ustraši, nastopijo
težave.
Porod je danes postal pravi operacijski poseg, kar
vsekakor ni, saj je najnaravnejša stvar na svetu.
Če je mati zdrava, je njeno mleko bakteriološko
sveže in čisto, medtem ko je vsak drug mlečni
dodatek termično obdelan in tako brez vitami-
nov. Materino mleko je narejeno za otroka, nje-
gova sestava pa je drugačna od kravjega, vseb-
nost in oblika aminokislin sta drugačni. V mate-
rinem mleku so prisotne take bakterije, ki do-
jenčku krepijo imunost predvsem na dihalnem
in črevesnem traktu.
Ob otrokovem rojstvu se pljuča razprejo kot knji-
ga in se napolnijo s kisikom, črevesje pa začne
takrat šele nastajati. Črevesje in pljuča sta prve
tedne po porodu najšibkejša telesna organa.
Kravje mleko ima veliko kazeina, ki dejansko
spodbuja črevesno putrefacijo.
Kravje mleko vsebuje tudi veliko več proteinov
(5%) kot naše, človeško mleko (1,2%) – človek
svojo težo podvoji v 180 dneh, teliček pa v 47. Če
dojenček uživa kravje mleko, je to precej napor-
no za ledvice in jetra, saj morajo izločiti ves pre-
sežek proteinov.
Materino mleko zagotavlja otroku 100% odpor-
nost na vse alergije, vnetja in druge vsiljivce.
Kalcij v mleku, ki ga tako
izpostavljeno oglašujejo,
dejansko ne pride pravilno
absorbiran v naše telo, kar
pa ne velja za kalcij iz ra-
stlinskih izdelkov: sezam,
brokoli, buča itd.
Kdor uživa veliko mlečnih
izdelkov, močno preseže
dnevni odmerek kalcija v
telesu, ki se nato nalaga
ob stene arterij in skupaj s
holesterolom povzroča, da
le-te otrdijo. Poleg tega
lahko nastanejo tudi ledvični kamni ali pa se od-
večni kalcij nalaga v tkiva, kar povzroča kalcina-
cije, ali pa v sklepe, kar privede do artritisa.
Kot sem že omenila v prejšnjem prispevku, nas
mleko zasluzi, bolezni, kot so pri otrocih otitis,
zadebeljena žrelnica, kašelj, sinuzitis idr., takoj
izginejo, če iz jedilnika črtamo mlečne izdelke,
še posebej jogurt. Mlečni izdelki so namreč kri-
vec za veliko število bolezni naše civilizacije, kot
so različne vrste raka, predvsem na rodilih in
urogenitalnem delu, ciste in miome, obolenja
srca in ožilja, astma, alergije, sinuzitis.
Ljudje smo edina bitja na svetu, ki uživamo mle-
ko v odraslem obdobju, in še to ne naše. Zaveda-
ti se moramo, da zakoni narave za razliko od člo-
veških ne priznavajo napak!
Kot je naše telo natančno grajeno v vsaki svoji
malenkosti in najmanjši funkciji, tako moramo
biti tudi mi dosledni pri našem načinu prehran-
jevanja.
Če telo prejme točna in jasna navodila, kako de-
lovati, bo tudi učinek zdravljenja takojšen in ja-
sen. Mit o tem, da so alternativne metode zdra-
vljenja počasne in dolgotrajne, je nesmiseln.
Učinkovitost je takojšnja, a le če so navodila ja-
sna in točna.
Iščimo zdravje!
www. saeka. si
Javni sklad RS / Vizije 2015  
Radostni žar mladih
ljubiteljskih ustvarjalcev (2)
  avzočim, med katerimi
je bila vrsta uglednih go-
stov, od ministrice za
kulturo Republike Slovenije Juli-
jane Bizjak Mlakar do predsedni-
ka Zveze kulturnih društev Jožeta
Ostermana, je na slavnostnem
večeru dobrodošlico izrazila vod-
ja območne izpostave Javnega
sklada RS Nova Gorica Maja Bra-
tec Jerman, ki je tudi povezovala
program in k sebi najprej povabi-
la novogoriškega župana Mateja
Arčona. Prvi mož “mesta vrtnic”
je med drugim omenil, da je No-
va Gorica s svojimi kulturnimi
ustanovami – Kulturmi dom letos
slavi 35-letnico - branik slovenske
kulture na zahodni strani meje,
in naglasil, da je ljubiteljska kul-
tura vitalni del vsake skupnosti in
da pomembno vpliva na razvoj
vsakega okolja, zato jo bodo še
naprej podpirali. Za njim je spre-
govoril magister Igor Teršar, di-
rektor Javnega sklada RS za kul-
turne dejavnosti. Povedal je, da je
Teden ljubiteljske kulture nastal
ob želji širši javnosti pokazati,
kakšno pomembno mesto ima
ljubiteljska kultura v Sloveniji in
kako razveseljivo je dejstvo, da se
z njo ukvarja vedno več mladih,
ki prinašajo vedno nove ideje.
Iskreno se je zahvalil vsem, ki de-
lajo na tem področju, še posebno
Urški Vidmar Pipan, ki je vodila
celoten letošnji projekt.
N Slavnostna govornica večera je bi-la magistra Julijana Bizjak Mlakar,ministrica za kulturo RS, ki je tudi
sama poudarila pomen in visoko
kakovost ljubiteljske kulture, ki ji
Slovenija letos drugič namenja
cel teden in se s tem pridružuje
drugim evropskim državam, ki
cenijo bogat kulturni izvir, ki iz-
vira iz delovanja društev. Omeni-
la je tudi rojake v zamejstvu in po
svetu, “ki se še vedno z velikimi
napori trudijo ohraniti svoj ma-
terni jezik. / … / Zavedanje, da so
prav zamejski Slovenci in Sloven-
ci po svetu lahko naše okno v svet
in most med narodi, je še prema-
lo. Ne najboljši odnos nekaterih
do maternega jezika se odraža tu-
di v prav takem odnosu nekaterih
do kulture in lastne kulturne de-
diščine. Narodi so svojo identite-
to zmeraj gradili na ljudski in sa-
mobitni kulturi. Tako je v zaple-
tenem kolesju zgodovine preživel
tudi slovenski narod. Že zato si
naša ljubiteljska kultura upra-
vičeno zasluži, da jo počastimo
na primeren način in na pravem
mestu. Kulturna društva so vgra-
jena v temelje vseh naših najbolj
vidnih kulturnih ustanov. Prav iz
ljubiteljske, društvene kulture so
se tudi v preteklosti porajali veliki
umetniki ter polprofesionalne in
celo mednarodno priznane pro-
fesionalne skupine”. Ministrica je
opozorila tudi na najrazličnejšo
mrežo kulturnih ustanov, s kate-
rimi se lahko pohvali Slovenija in
ki so prav danes tako cvetoče; v
njih je razveseljivo vedno več
mladih. Povedala je, da je v ljubi-
teljskih vrstah okoli 107.000 so-
delujočih, ki delujejo v okoli
5000 kulturnih društvih. V njih
je več kot 40000 mladih ustvar-
jalcev, ki se s kulturnimi dejavno-
stmi začnejo ukvarjati že v osnov-
nih in srednjih šolah. “Javni
sklad RS za kulturne dejavnosti
spremlja in podpira vso to dejav-
nost po strokovni, organizacijski
in finančni plati, kar uspešno iz-
kazuje v bogatih programih. Se-
veda je to prvenstveno zasluga
številnih skladovih sodelavcev,
predvsem pa delovanja kulturnih
društev, ZKD Slovenije in tudi
društev in krovnih organizacij v
zamejstvu, ki imajo neizčrpno
ustvarjalno voljo in organizacij-
sko iznajdljivost”. Gospa ministri-
ca je prepričana, da “nas bo ta
ustvarjalni naboj spremljal tudi v
prihodnosti”, in zatrdila, da bo
ministrstvo za kulturo RS po-
dročju ljubiteljske kulture tudi v
prihodnje namenjalo ustrezno
pozornost in v največji možni
moči podpiralo dodaten razvoj
na tem področju. Iskreno se je
zahvalila vsem, ki skrbijo za to, da
ostaja ljubiteljska kultura živa in
kakovostna.
Iva Koršič.
Dragi spomini na dobrega  vzgojitelja  
Moj profesor 
Jože Velikonja
  a klasični gimnaziji v
Trstu je bil v prvem po-
vojnem desetletju moj
profesor tudi Jože Velikonja, ki je
23. maja letos umrl na slovenski
strani sončne Goriške. Bil nam je
profesor zemljepisa in zgodo-
vine, potem pa je nepričakova-
no, vsaj za nas študente, izbral
za svojo novo domovino Ame-
riko oziroma Združene države
Amerike.
Velikonja je bil za nas klasike
izreden profesor – poln razu-
mevanja, solidarnosti z nami
in našimi problemi, rahlo iro-
ničen, človeški. Nobenemu ni
dal “cveka”, če si ga dotični ni
zaslužil po lastni krivdi oziro-
ma malomarnosti in lenobi.
Naša gimnazija in z njo kla-
sični licej sta imela svoje pro-
store v mogočni stavbi na ulici
Lazzaretto Vecchio blizu velike ri-
barnice in bili smo tam vse do iz-
gradnje novih šolskih prostorov
v svetoivanskem tržaškem rajo-
nu.
Profesor Jože Velikonja je bil z na-
mi dijaki zelo dobrohoten, veder
po značaju, temeljit poznavalec
svoje stroke. Pri njem so nam ure
tekle kot minute, nismo se niti
malo dolgočasili, ker nam je znal
svoj predmet odlično posredova-
ti, ga jasno razlagati in nas
istočasno seznanjati z vsem, kar
je k temu spadalo, tudi s splošno
kulturo in prilagojenim teh-
ničnim pisanjem.
Osebno imam na profesorja Ve-
N likonjo dva izredno lepa in po-membna spomina. Po osamosvo-jitvi Slovenije sem čisto slučajno
naletel nanj pred hotelom Slon v
Ljubljani in med nama je stekel
pogovor, poln prisrčne vsebine
in tople misli. V novonastalo svo-
bodno slovensko državo je prišel
na študijsko ekskurzijo, poslan od
svoje univerze v Seattlu, kjer je
poučeval že vrsto let. O Sloveniji
mi je Velikonja govoril z velikim
spoštovanjem in ljubeznijo, saj
mu je ostala kljub vsemu vedno
v srcu. Bil je poln vedrega opti-
mizma do političnega, gospodar-
skega, socialnega razvoja Sloveni-
je in ni niti malo podvomil o nje-
nem vsestranskem narodno-de-
mokratičnem razvoju in kultur-
nem razmahu. Teklo je leto 1992,
če me spomin ne vara, in Ljublja-
na, slovenska prestolnica, je bila
vsa sončna, živahna, polna mla-
dega vrveža in tujih turistov tiste-
ga jasnega dopoldneva pred več
kot dvajsetimi leti.
Potem drugi spomin: imel sem za
seboj težke dneve bolečine in sa-
mote, pa prejmem zračno pošto
iz Seattla z izrazi globokega
sočustvovanja ob nenadni smrti
svoje žene. Pismo mojega nek-
danjega profesorja Jožeta Veli-
konje je bilo polno globokih so-
lidarnostnih misli in srčnih želja
po premostitvi tegob, ki so me za-
dele in grenile voljo do življenja.
Tako pismo je lahko napisal samo
nekdo, ki ga je usoda kdaj kruto
prizadela. Med poukom in po
njem na klasični gimnaziji nam
tega profesor Velikonja ni nikoli
niti z besedico omenil, a nekateri
od nas smo že tedaj vedeli, da so
mu le nekaj let prej po ne-
dolžnem, po povsem skonstrui-
ranem procesu v Ljubljani poleti
leta 1945 komunistične oblasti
ustrelile očeta, nam vsem pozna-
nega primorskega pisatelja, avtor-
ja povesti Višarska polena Narteja
Velikonje. Vsa leta poučevanja na
naši šoli nam profesor Jože Veli-
konja ni niti z besedico tega ome-
nil, vem pa, da ni bilo v njego-
vem srcu nikdar prostora za togo-
to, sovraštvo, jezo. Dal nam je ta-
ko zgled odpuščanja, pokončno-
sti, poštenosti in s tem globoke
vere v jutrišnji dan.
Za vse to bom svojemu dragemu
profesorju Jožetu Velikonji za
vedno hvaležen, predvsem pa
zgled, kako je treba znati od-
puščati, kako hoditi po poti lju-
bezni, ki smo je vsi tako zelo po-
trebni, tudi in predvsem danes,
ko so na naših obzorjih vidni no-
vi znaki nasilja, samovoljnih mi-
sli, prepričanj in dejanj, ki so naš
narod tako hudo prizadeli in mu
še danes onemogočajo mirnejši
in vedrejši pogled v prihodnost.
Drago Štoka
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C,
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 16. junija, ob 14. uri.
foto dpd
V Trgovskem domu na Verdijevem korzu v Gorici so v ponedeljek, 15. junija, predstavili letošnji 45. festival na-
rodno-zabavne glasbe Števerjan 2015, ki bo potekal med Borovci v briški vasi 3., 4., in 5. julija. Prisotne v prestižni
palači je najprej pozdravila števerjanska županja (ki je hkrati predsednica ZSKP in predsednica SSO za goriško)
Franca Padovan, nato sta predsednik društva F. B. Sedej Filip Hlede in tajnica Katja Dorni (na sliki) nazorno
spregovorila o razvejenem in bogatem društvenem delovanju ter o bližnjem festivalu. Ker gre za jubilejno pri-
reditev, bodo imeli 27. junija ob 20. uri med Borovci poseben praznik: oddajo Glasba po željah v živo v sodelo-
vanju s slovensko postajo Deželnega sedeža Rai. Zato je bila v ponedeljek v Trgovskem domu prisotna tudi rav-
nateljica programskega oddelka Martina Repinc. Več podatkov in slik o predstavitvi na www. noviglas. eu.
Festival 
Števerjan 
vabi!
Aktualno 18. junija 2015 15
  ni ljudje so resnično boga-
ti... Imajo posesti, stano-
vanja, denar, celo prestiž.
Jaz jim vsega tega ne zavidam, res.
Nikoli nisem zavidala nikomur,
ker tega čustva ne poznam. Neka-
teri boste rekli, da sem srečna in
imam vse, kar si želim. Ampak
verjemite mi, da ni res. Tudi v mo-
jem življenju je veliko več žalo-
stnih kot veselih dni, pa čeprav se
mi včasih zgodi, da začutim tisto,
čemur pravimo trenutek sreče.
Trpljenje sem dejansko spoznala
že od malega. Morda takrat, ko je
bil moj oče hudo pijan in se je v
gostilni tepel, da je bil ves krvav.
Moja mama je morala z njim v av-
to, da ga je vodila domov. Mene
ni marala vzeti s sabo, čeprav mi
je bilo komaj kakih pet let, ker je
bilo nevarno. Lahko bi prišlo do
prometne nesreče. In me je pusti-
la v strogem centru mesta, pred
avtobusnim postajališčem. Pojdi
domov s šestico ali z devetico, saj
znaš, mi je rekla, s solzami v očeh.
Sama nisem jokala, ker mi je bilo
hudo všeč, če sem bila pogumna,
če sem zmogla. To mi je ostalo, do
danes. Grem naprej, vedno,
čeprav z zadnjimi močmi.
V teh dneh je moja mama odšla
od nas za vekomaj in meni se zdi,
da mi vsak večer pošilja pozdrave
preko kresnic, ki so k nam na vrt
prvič prišle tistega dne, ko je bilo
za vedno konec njenega trpljenja.
Ona ve, da sem imela kresnice od
malega nadvse rada, rečem možu,
ko mi pripoveduje, da je prejšnji
večer kresnica priletela v našo ku-
hinjo in pristala na mizi, kjer je
on sedel. Vidiš sem mu rekla, tebe
je imela mama še posebno v
E
čislih.
Ravno v teh dneh,
ko smo se pripra-
vljali k pogrebu, je
v našo hišo začela
pronicati voda, ve-
liko vode, ki je kmalu načela stene
iz “gipsa” in pohištvo. Kljub nez-
nanski utrujenosti sem stisnila zo-
be. Saj bom zmogla, sem si rekla.
Pripravila bom mami tak pogreb,
kot si ga je želela, in obenem ugo-
tovila, od kod ta voda, nekoliko
smrdeča, ki mi greni življenje, tu,
na meji med Brdi in Benečijo.
Težki dnevi so bili za naju z
možem, tako težki, da se ne pre-
poznam več, ko se pogledam v
ogledalo. Tako težki, da sem za-
prosila za pomoč prijatelje. Prav-
zaprav sem samo zapisala na Fa-
cebooku, da bo mamin pogreb in
da si je mama za zadnje slovo žele-
la lepe slovenske pesmi.
Sama sem poskusila njeno željo
uresničiti, nekaj telefonskih kli-
cev, a enostavno nisem imela do-
volj moči na zalogi. Za vsakega
pride trenutek, ko je enostavno
preveč. In ostane samo tisti bed-
ni... bo, kar bo. Komaj toliko, da
sem šla do pogrebnega podjetja,
tam se se zmenila za nekaj osnov-
nih stvari. Nisem imela volje, da
bi izbirala žaro, še manj venček.
Za tega sem samo rekla prijateljici,
ki ima na Opčinah poznano cve-
tličarno, da bi ga imela v nežnih
barvah, ne z nageljni, niti s pal-
mo. Potem sem se doma spopri-
jela z vodo, ki je smrdeča proni-
cala v najin novi dom in uničeva-
la to, kar sva si priborila s trudom
in odrekanjem.
Na pogrebno jutro sva se zbudila
utrujena in neprespana, z grdimi
zabuhlimi očmi. Komaj po osmi
sem se spomnila, da nisem več te-
lefonirala za venček. Mož, ki je vi-
del, kako mi je težko, je nekaj zli-
kal, da ne bova šla tja kot divjaka.
In že sva sedela v avtu z željo po
kavi in namenjena v Kostanjevi-
co, da tam prevzameva najino
nekdanjo sosedo. Na parkirišču
naju je presenetila sovaščanka, z
velikim pladnjem slaščic. Za vas
so, še dobro, da sem vaju ujela. In
že me je objemala. V roko mi je
stisnila tudi sliko svoje družine.
Da nas ne boste pozabili, manjka-
te nam... Pri sosedi doma so nas
čakale sveče, češnje, vizitke s to-
plimi, bodrečimi besedami. Moja
nekdanja vas in moji so-
vaščani, ki naju niso po-
zabili. Vem, da je sedaj
moj dom drugje, obe-
nem vem, da bom še
prihajala. Gremo v avto,
še drugi bi radi z nami,
a ni prostora. Utrujena
bi zaspala, ko gledam z
okna vas. Kje je sedaj ti-
sta Suzana, ki se je pri-
smejala v Kostanjevico?
Nič več nasmeha, leska,
veselja. Star, utrujen
obraz, ki ne zmore več.
Cerkev pri Sv. Ivanu, cer-
kev moje mladosti.
Prižigam svečo in gle-
dam tisti oltar, ki mi je ostal v spo-
minu, odkar sem bila otrok. Tedaj
je bila cerkev vedno nabito polna.
Oče me je vodil k slovenski maši,
vsako nedeljo, medtem ko je ma-
ma pripravljala kosilo. Velik, jaz
majhna ob njem, nič ga nisem
spraševala, a vendar sem ga skrivaj
opazovala. Nikoli ni molil na glas,
nikoli mi ni nič rekel. A sem ve-
dela, da moli, tudi doma, vsako
jutro, preden gre na delo. Tisto
podobo križanega, pred katero je
vsako jutro pokleknil, imam sedaj
jaz doma. Ena redkih stvari je, ki
sem jih vzela v domači hiši, pre-
den sem stanovanje oddala.
Tiste male deklice ni več, očeta tu-
di že zdavnaj ne. Mama je tu v tej
svetli krsti, ki so jo pravkar pripel-
jali. Na njej venček iz najlepših
vrtnic, kar sme jih kdaj videla. Pri-
jateljica Viva jih je s hčerko poi-
skala, zame. Na traku moje ime,
pa še ime mojega moža, nečaka,
svakinje in brata. Ni jih tu ob krsti,
ker so rezervirali dopust in živijo
daleč, na Bavarskem. Težko mi je,
brata pogrešam in vem, da je praz-
no ob krsti, ker sva sama. Pa ven-
dar sem začutila neko toplino, ko
sva se pogovorila po skypu.
Počasi začno prihajati vsi tisti, ki
sem jim sicer rekla, da jim ni tre-
ba. Ker vem, kako jim primanjku-
je časa. A oni so vedeli, kako po-
membno je, da so tu. Ko obja-
mem starega prijatelja Jureta,
prvega na vrsti, vem, da so imeli
prav. Ob meni sedi še Marija, edi-
na mamina prijateljica, ki je prišla.
Tudi ona jih ima preko osemdeset
in z možem sva večkrat vihala
nos, ko nama je ure in ure pripo-
vedovala o sebi po telefonu. Sedaj
gledam njene sončnice, ki sem jih
s pogreba vzela domov, in imam
vozel v grlu. Že prvi dan sem ji te-
lefonirala, da bi ji rekla hvala za
te rumene rože, ki jih je izbrala za
mamo in predvsem zame. Da bi
prinesle luč v to bolečino.
Na vratih cerkve so prikaže vsa
moja družina. Tisti, ki živijo v
Trstu in Istri. Moj bratranec s si-
nom, nevesto in ženo. Pertoti, si
rečemo v šali. Od nekdaj zavidam
ljudem, ki imajo veliko sorodni-
kov. Lepo je, če imaš s kom deliti
tako srečo kot žalost. Iz objemov
začutim, da niso tu samo zaradi
protokola. Vem, kako težko jim je
bilo pustiti službo, predvsem mla-
dima dvema. In ne morem več
zadržati solz. Niso več solze žalo-
sti, ampak sreče in hvaležnosti. In
objeme nosim še da-
nes s seboj.
Potem prihajajo še
ostali, Grazielle ne
spoznam, pove mi, da
mi sledi na Facebooku
in se vidiva prvič. Mar-
gherita se mi približa
z nežnostjo, ki jo pre-
more samo ona. Poz-
nava se nekaj tednov,
a je prišla iz Benečije,
osemdeset kilometrov
je prevozila. Ni mi
uspelo je prepričati,
naj se ne trudi zame.
Samo to mi je rekla, da
mora priti. V trenutku,
ko se objameva, razumem, da je
imela prav. In sem vesela, da me
ni poslušala in je vseeno prišla.
Ona in vsi ostali.
Tatjana, mi je preko Facebooka
obljubila, da bo pela. Prijatelji so
vedeli, da si je moja mama želela
lepe slovenske pesmi. Vedeli so,
da mi zmanjkuje energije, da bi to
organizirala. Ko jo objamem, mo-
rem verjeti, da sta prišla, z Jure-
tom. Toliko let se ne videvamo,
čeprav imava za sabo dolge klepe-
te iz daljnih študentskih let. Sedaj
si skoraj vsaj večer voščiva lahko
noč preko socialne mreže. Sram
me postane, ko pomislim, da je
bila zadnjič v Benečiji, kjer je
predstavila svojo knjigo o Borisu
Pahorju. Jaz sem ostala med pu-
bliko, ne da bi jo pozdravila, ker
me je bilo sram. Nikoli se ne vsil-
jujem, mož mi pravi, da sem
včasih pretirano sramežljiva. A
sem taka, najraje stojim ob stra-
ni... Saj imamo ljudje dandanes
tako malo časa... Sedaj, ko se s Tat-
jano objemava, jočem. In jočem
tudi med mašo, ko med ubrani-
mi, čudovitimi glasovi, ki priha-
jajo s kora, slišim njo, Markota,
Tomaža, ki igra na orgle. Prišli so
zame. Solze mi lijejo iz oči. Kako
lepo pojejo, pravi soseda Frida.
Prijatelji, ji pojasnim. To je zbor
mojih prijateljev.
Po maši se večina vrača na delo.
Žal, se jim mudi, razumem, še
zadnjič se objamemo. In se
vprašam, koliko časa bo minilo,
da se bomo spet videli. Z Juretom
in Davorinom povabimo še nekaj
ljudi na sok in kavo. Mi trije...
Spomnim se na prečute noči, na
dolge večere, na razprave o poeziji
in politiki. Na sanje, ki smo jih
imeli. Njun objem, toplina, prija-
teljstvo. Pravo prijateljstvo ne po-
meni vsakdanjega opravljanja ob
kavi. Pravo prijateljstvo kljubuje
letom, času, bolečini. Vsi trije smo
ganjeni, zaradi nas in vseh, ki so
prišli. Napisal bom o tem, pravi
Jurij, preveč je bilo lepo. A bodo
ljudje to sploh brali, ga vprašam.
Bodo, vedno berejo, je prepričan.
Ljudje potrebujejo zgodbe o prija-
teljstvu in sanjah.
Ostala bi s prijatelji, ostala bi v Ko-
stanjevici, kamor zapeljem sose-
do. Spomnim se na tisto prekleto
vodo v hiši, ki mi ne da, da sem z
ljudmi, ki jih imam rada. In si,
morda prvič v življenju, zaželim
proč od vsega, kar je zemeljskega
in materialnega. Proč od tega, kar
te veže in ti jemlje čas za sočlove-
ka. Brez vsega bi živela, samo za
prijateljstvo in za človeško topli-
no. Brez vega, res... samo s srcem.
Suzi Pertot
  e zamerite, če bo v tokratnem
športnem kotičku precej našte-
vanja. Nagibamo se h koncu ju-
nija, ko se tudi uradno končuje športna
sezona in se nato začenja nova, 2015 /
2016. Pa čeprav so že nekaj tednov de-
jansko na počitnicah, se nekaterim
igralcem in trenerjem ta čas izteka po-
godba ali veljavnost izpisnice pri posa-
meznem društvu. Športni delavci, ki res
ne poznajo premora, pa mrzlično pri-
pravljajo temelje za novo športno leto.
Ker smo ob tem prelomu, poglejmo, kaj
nas čaka od septembra dalje oziroma, za
zdaj na ravni klubov in ekip, kdo bo
igral kje. Z obračuni o tem, kar je bilo,
smo v prejšnjih dveh mesecih namreč v
glavnem opravili.
Na nogometni sceni bo precej spre-
memb v primerjavi z minulo sezono.
Meddeželne D lige ne premoremo več,
v elitni ligi pa bosta zamejska paradna
konja Kras in Vesna. V promocijskem
prvenstvu bosta merila moči Juventina
in (prvič) Primorec, v prvi amaterski ligi
Breg, Mladost, Sovodnje in Zarja (derbi-
jev torej ne bo manjkalo!), v drugi Pri-
morje, v tretji pa Gaja.
V članskih košarkarskih prvenstvih bo-
mo v zveznih tekmovanjih načeloma
računali spet na šeste-
rico peterk. Okoli Ja-
drana se sicer te dni
porajajo pomisleki, ve-
zani na izčrpanost do-
sedanje uprave in dogovarjanje z društvi
iz projekta o sodelovanju, vendar verja-
memo, da bo združena vrsta - po naza-
dovanju iz B divizije - naposled na startu
C lige gold, kot se po novem imenuje
peta državna liga. V C ligi silver, za vse
C2, bosta kot doslej sodelovala Bor in
Breg, v deželni D ligi Kontovel in Sokol,
v pokrajinski promocijski ligi na Go-
riškem pa Dom.
V državnih in deželnih odbojkarskih
prvenstvih ima pravico do nastopanja
osem slovenskih članskih ekip: Olym-
pia in Sloga Tabor v moški državni B2
ligi, Zalet Sloga v ženski deželni C ligi,
Zalet Kontovel v ženski D li-
gi, v moški D ligi pa druga
ekipa Sloge Tabor in kar tri
moštva projekta o sodelo-
vanju naših klubov na Go-
riškem, formalno druga
ekipa Olympie, Soča in Val.
Še naprej bomo računali tu-
di na dve postavi, moško in
žensko, v prvenstvih z ma-
gično črko A, in sicer na ho-
kejiste na rolerjih Poleta
Kwins v A1 ligi ter namiz-
noteniške igralke Krasa v
ekipni A2. Zgoniški “pin-
gpongaši” bodo po napre-
dovanju spet nastopali v državni C ligi,
druga ženska ekipa ima pravico do
igranja v B ligi, pričakujemo pa seveda
kot navadno tudi vrsto drugih mlajših
sestavov v nižjih deželnih namiznote-
niških ligah.
Tu pa bo kajpak tudi cela armada, v vseh
omenjenih panogah, mladinskih postav
v raznih starostnih kategorijah, od
otroških do odraslih. Skratka, z jesenjo
nas čaka nova res pestra sezona, ki bo
bogata tudi na ravni nastopov sloven-
skih športnikov v Italiji v individualnih
športih.
HC
N   o je edino, kar je ‘blasfemično’v Pašjonu, sama Jezusova zgod-ba je nedotaknjena, Jezus go-
vori v knjižnem jeziku, sicer v teh pri-
zorih niso le goli citati iz evangelijev,
nekaj humornega je dodanega: člo-
veške neumnosti in norosti, s kateri-
mi je povezana škoda, ki si jo človek
sam dela, ker ne prepozna, kaj je do-
bro”. Predstava je kot koprodukcija z
Gledališčem Koper v režiji Vita Tau-
ferja, ki je z Mlakarjem ustvaril kar ne-
kaj odmevnih predstav, koprsko pre-
miero že doživela ob koncu letošnje
sezone.
Na velikem odru SNG Nova Gorica
bodo še predstave Kdo se boji črnega
moža (novembra 2015), krstna upri-
zoritev “dramsko plesne etude” v
režiji Ivana Peternelja, ki je s Terezo
Gregorič tudi soavtor koprodukcije z
Zavodom MN produkcija, v kateri je
središčno izhodišče ksenofobija; Lepa
Vida našega velikega Ivana Cankarja
kot “igra o prebujanju duše” oz. “pe-
sem hrepenenja”, kot jo je označil O.
Župančič, bo zaživela kot koproduk-
cija s Pešernovim gledališčem Kranj
in Slovenskim stalnim gledališčem
Trst v decembru 2015 v režiji Mihe
Nemca, igralca SNG Nova Gorica, ki
se je že nekajkrat z uspehom soočil z
režijo. Marca 2016 bo krstno uprizor-
jena poetična groteska Franja Frančiča
Tujec; po nekaj letih bo spet gost v
SNG režiser Jernej Lorenci, najbolj
“atraktiven” slovenski režiser, ki je v
zadnjih letih postavil na oder nekaj
izjemnih predstav. Tujec se struktur-
no navezuje na Grumov Dogodek v
mestu Gogi in na brezupno ujetost
njegovih protagonistov. Ondina, prva
slovenska uprizoritev dela Jeana Gi-
rardouxa bo v maju 2016. Zgodbo o
nemogoči jubezni med eteričnim
vodnim bitjem in vitezom, tragiko-
mično “pravlji-
co za odrasle”
bo na oder po-
stavil Janusz Ki-
ca.
Štiri predstave pa bodo na malem
odru. Krstna uprizoritev drame Hura,
Nosferatu Andreja E. Skubica v režiji
Simone Semenič bo v septembru
2015. To delo, ki v ospredje postavlja
bolezen Dravet sindrom, bo nastalo
kot koprodukcija z zavodom NETA in
Slovenskim mladinskim gledališčem
Ljubljana. Krstno uprizoritev dela
Krvava gora Gregorja Brazela v režiji
Matjaža Pograjca v gledališču namen-
jajo 100-letnici prve svetovne vojne.
Rainer Werner Fassbinder je avtor
“igre čustvenih manipulacij” Grenke
solze Petre von Kant; režiral jo bo Ar-
thur Nauzyciel kot koprodukcijo z Mi-
ni teatrom Ljubljana, ki prvič sodeluje
s SNG Nova Gorica, in Mestnim gle-
dališčem Ptuj. Ljudmila Razumovska
pa je avtorica dela Draga Jelena Ser-
gejevna, triler o šoli izsiljevanja;
režiser bo Alen Jelen, prvič gost v SNG
Nova Gorica; premiera bo februarja
2016.
Poleg novih premiernih uprizoritev
bodo na sporedu tudi ponovitve
uspešnejših predstav iz prejšnjih se-
zon. Z dramo Gospa Bovary bo SNG
Nova Gorica po dolgem času spet pri-
sotno v tekmovalnem programu ju-
bilejnega, 50. Borštnikovega srečanja.
Pestro ponudbo lastnih uprizoritev
bo SNG dopolnjevalo z gostujočimi
predstavami v različnih abonmajih. V
abonmaju Veliki oder bodo tudi Srce
na dlani (SMG Ljubljana), Švejk (MGL
in Gledališče Koper), Hedda Gabler
(SNG Drama Maribor), v abonmaju
Mali oder: Hotel Modra opica (SNG
Drama, Mestno gledališče Ptuj), Kdo
se boji Virginie Woolf (Gledališče Ko-
per); v abonmaju Nedelja popoldan
pa si bodo gledalci lahko ogledali tudi
Prevare (MGL), Boris, Milena, Radko
(SNG Drama Ljubljana), Mame (Kre-
ker in SiTi Teater BTC).
Najmlajši obiskovalci gledališča se bo-
do tudi letos lahko srečevali na pred-
stavah Goriškega vrtiljaka, in sicer
predšolski otroci kot abonenti Malega
polžka, tisti iz nižjih razredov osnov-
ne šole pa kot gledalci predstav Veli-
kega polžka. Vsak izmed abonmajev
ponuja sedem otroških predstav, iz-
branih med najboljšimi na Sloven-
skem.
Mlade, ki se navdušujejo nad gleda-
liščem, bo k odkrivanju te umetnosti
vodila Tereza Gregorič v Amaterskem
mladinskem odru, AMO, ki je nastal
daljnega l. 1977 in ga je do lanske se-
zone zelo zagnano in predano vodil
režiser Emil Aberšek. V AMO bodo
mladi spoznavali razne zvrsti gleda-
lišča in tehnike uprizarjanja. Maja
2015 so se člani AMO udeležili delav-
nice uličnega gledališča in pri tem
ustvarili ulično predstavo, s katero bo-
do nastopili na mednarodnem festi-
valu uličnega gledališča Ana Desetni-
ca v Novi Gorici in Ljubljani.
Spomladanski vpis abonmajev poteka
od 15. junija do 11. julija 2015, jesen-
ski vpis pa od 27. avgusta do 3. okto-
bra. Dosedanji abonenti lahko potrdi-
jo abonma od 15. do 20. junija. Dijaki
in študentje lahko vpišejo abonma od
1. septembra do 21. oktobra.
V času vpisa abonmajev je blagajna
SNG Nova Gorica (Trg E. Kardelja 5)
odprta vsak delavnik od 10.00 do
12.00 in od 15.00 do 18.00, ob sobo-
tah od 10.00 do 13.00, ter uro pred
začetkom predstav. Dodatne informa-
cije o vpisu dobite na telefonskih šte-
vilkah (predklicna številka iz Italije
003865) 05 0335 22 47 (blagajna) in
05 335 22 51 (informacije) ali po elek-
tronski pošti blagajna. sng@siol. net
in info@sng-ng. si.
Naj spomnimo, da zaradi dogovora
med gledališči imajo abonenti SNG
Nova Gorica, Gledališča Verdi iz Go-
rice, SSG Trst, Gledališča Koper in Ko-
sovelovega doma Sežana pri nakupu
vstopnic za domače reprize 20% po-
pusta.
T
Napovedi za prihodnjo športno sezono 
Kaj nas čaka jeseni
Z 9. strani
O tujcih in o vsem,...
Ko je duša polna žalosti ...
Solze
Kultura18. junija 201516
SNG Nova Gorica / Premiera: Neumnost
Vrtoglava kaotičnost
sodobnega časa
  sklepni predstavi izteka-
joče se sezone Slovenskega
narodnega gledališča No-
va Gorica, ki je razpletala zgodbe
o ljubezni in njene pogubne ali
odrešujoče moči, ni bila v osišču
uprizoritve najbolj osvetljena lju-
bezen, pač pa velik, neustavljiv
pohlep človeka po denarju. Prav
tega kot enega izmed glavnih
smrtnih grehov obravnava v svoji
filozofski komediji Neumnost (La
estupidez, 2003) argentinski dra-
matik, prevajalec, režiser in igra-
lec Rafael Spregelburd (1970,
Buones Aires), ki je eden izmed
najpomembnejših avtorjev so-
dobnega argentinskega gleda-
lišča. Je tudi profesor, saj predava
dramatiko na raznih univerzah v
Argentini pa tudi v Evropi, med
drugim v Vidmu. Za svoje umet-
niško ustvarjanje je prejel že veli-
ko nagrad, tudi za igro La estupi-
dez (Neumnost) , ki je na Sloven-
skem krstno zaživela na velikem
odru SNG Nova Gorica, 21. maja
2015, v bleščečem slovenskem
prevodu Marjete Prelesnik Drozg
in režijski zamisli Ivane Djilas
(1976, Beograd), ki ustvarja predv-
sem v slovenskih gledališčih. Pred-
stava Neumnost spada v Spregel-
burdovo Heptalogijo Hieronymu-
V sa Boscha kot četrta drama iz “ci-klusa” o sedmih poglavitnih gre-hih. Družbenokritična “drama”
ali groteskna komedija, odvisno
od zornega kota, odslikava “deka-
denco in propad modernih vred-
not”, saj le-te vodijo v brezno
splošnega kaosa. Avtor igro o “po-
hlepu po denarju” umešča v Las
Vegas, ki je “prestolnica par exsce-
lens” kroženja denarja med razno-
vrstnimi igrami na srečo (v malem
je to tudi Nova Gorica!), ki omam-
ljajo in poneumljajo ljudi, da v za-
svojenosti in zmedenosti delajo
neumne izbire. V predstavi se na
odru “simultano” prepleta pet
zgodb: o petih, “hipijevskih” ha-
zarderjih, ki noč za nočjo pre-
mišljujejo, kako bi razvozlali pra-
vilo rulete in prišli končno do za-
jetnega zadetka; o treh policistih,
od katerih sta dva ljubimca, kar je
v današnji realnosti že kar “nor-
malno”; o matematiku, ki skrbno
hrani svojo formulo o razkritju
prihodnosti oz. o koncu sveta, in
njegovi drugi ženi ter sinu, ki so
mu za petami “mafijci”, ker jim
dolguje veliko vsoto denarja; pa še
zgodbi o vase zagledanem igralcu,
ki upa v bajno kariero, in njegovi
invalidni sestri, in o dveh prepro-
dajalcih umetnin, ki bi rada čim
več iztržila za povsem zbledelo sli-
ko. Poleg teh “glavnih” oseb se
suče še vrsta stranskih likov, tako
da sestavlja ta svojevrstno pisani
odrski mozaik, poln grotesknih
trenutkov in “grobega” humorja,
kar 24 komedijskih likov. Vse te pa
v resnici na slikovitem, v ozadju
privzdignjenem prizorišču, ki zgo-
vorno predstavlja izsek pokrajine
okrog Las Vegasa in vabljivo lasve-
gaško nočno življenje in seveda
posamezna prizorišča-ho-
telske sobe v obcestnem
motelu (scenografinja Aj-
da Vogelnik), oblikuje le
pet izvrstnih igralcev: Mar-
juta Slamič, Ana Facchini,
Miha Nemec, Andrej Zale-
sjak in Kristijan Guček. Pri-
kazane zgodbe se
istočasno razpletajo na
odru, tako da jih gledalec
kar težko racionalno
spremlja, nazadnje se kar
prepusti kaotičnemu toku.
V prvem delu imajo igralci
vsaj čas za “preobrazbe”,
tudi kostumske (celo vrsto
različnih, zelo natančno in
bogato izdelanih kostu-
mov, ki dopolnjujejo orise
nastopajočih likov, si je za-
mislila kostumografinja Maja Mir-
ković, izdelale pa so jih pridne ro-
ke v šiviljski delavnici gledališča),
v zaodrju, potem pa se v dobri dve
uri trajajoči predstavi začnejo
zgodbe prepletati tako hitro in
zmeraj bolj zmedeno, da se igralci
preoblačijo in tako prehajajo iz
ene vloge v drugo kar na odru. Vse
se nekako pomeša: kaos je po-
poln! Neumnosti izvirajo pač iz
neobvladljivega hlastanja po de-
narju in neu-
poštevanja mo-
ralnih načel. Ko
človeka žene po-
hlep po denarju,
se sploh ne zave-
da, kakšne ne-
verjetne neum-
nosti počenja.
Sočloveka bi za-
radi tega lahko
gladko spravil v
grob ali ga vsaj
“pošteno” ope-
haril. Zaradi teh
vrtoglavih preo-
brazb so se na-
stopajoči igralci
kar pošteno na-
mučili in izkazali krepko fizično
vzdržljivost. Vsi so briljantno opra-
vili svoje delo in se pri tem izkazali
kot neverjetni virtuozi, ne samo
rokohitrci zaradi bliskovitih ko-
stumskih menjav, ampak predv-
sem v karakterizaciji tako raznoli-
kih dramskih oseb. Bili so učinko-
viti in prepričljivi bolj kot nekatere
režijske izbire. Režiserka Ivana Dji-
las bi jim lahko vsaj malce olajšala
delo, s tem da bi “odškrnila” vsaj
nekaj teksta.
Pri predstavi so sodelovali še dra-
maturginja Ana Kržišnik Blažica,
lektor Srečko Fišer, avtor zvočnih
slik Boštjan Gombač, oblikovalka
videa Vesna Krebs, oblikovalec
svetlobe Samo Oblokar in asisten-
tka lektorja Laura Brataševec.
V kot vselej izčrpnem in zanimi-
ven gledališkem listu, obogate-
nem z mnogimi fotografijami iz
predstave, je tudi zapis Nataše
Konc Lorenzutti, nekdanje igralke,
sedaj pedagoginje na Gimnaziji
Nova Gorica, na dramsko-gleda-
liškem oddelku, o prerano premi-
nulem režiserju Marjanu Bevku, ki
je bil tudi predsednik društva za
negovanje rodoljubnih tradicij or-
ganizacije TIGR Primorske in pro-
fesor. Kot pedagog se je ves preda-
jal mladim in zanje pripravljal re-
citale, predstave … Od njega so se
njegovi zdajšnji in nekdanji dijaki
poslovili 19. marca 2015 na veli-
kem odru SNG Nova Gorica na
žalnem recitalu, ki so ga pripravili
sodelavci in gledališki kolegi, da bi
primerno počastili njegov spo-
min.
Iva Koršič
Kristijan Guček, Ana Facchini in Marjuta Slamič
Andrej Zalesjak in Miha Nemec
MIRENSKI GRAD / Snovanja: harmonika, violina, OPZ in MlPZ Komel
Biseri nabožne glasbe
  glasbo pod
cerkvenim
obokom se je
13. junija v prostrani
cerkvi Žalostne Mate-
re Božje na Miren-
skem Gradu končal
jubilejni niz Snovanj,
ki sta ga - že desetič -
uspešno izpeljala Slo-
venski center za gla-
sbeno vzgojo
Emil Komel in
Arsatelier. Glav-
ni “junak”
večera je torej
bila sakralna
glasba, taka, ki
posebno lepo
zveni v po-
svečenem pro-
storu.
Ko govorimo o
nabožni glasbi,
morda najprej
pomislimo na
največjega mojstra te zvrsti, Johanna S. Bacha. V mi-
renskem svetišču sta se temu velikanu poklonila har-
monikar Jure Bužinel, ki je številnemu zbranemu
občinstvu podaril zrelo interpretacijo znane sklad-
be Toccata in fuga v d-molu, in nadebudni mladi
violinist Paolo Gonnelli, ki je odlično zaigral 2.
Partito BWV 1004. V prvem delu koncerta je imel
pomembno mesto Otroški pevski zbor Emil Ko-
mel, ki je pod mentorstvom Damijane Čevdek Jug
naštudiral mašo za otroški zbor Gospod je moj pastir
Patricka Quaggiata. Kljub odsotnosti dirigentke so mla-
di pevci - pod taktirko zanesljivega in izkušenega zbo-
rovodje Davida Bandlja ter ob orgelski spremljavi Eli-
sabette Cavaleri - prepričljivo in samozavestno izvedli
svoj repertoar. V drugem delu je imel levji delež Mla-
dinski zbor Emil Ko-
mel, ki se mrzlično pri-
pravlja na tekmovanje
na mednarodnem
zborovskem festivalu.
Pod Bandljevim vod-
stvom je v zadnjih treh
letih naredil velike ko-
rake in dokazal, da ob-
vlada tako renesančni
motet kot roman-
tično himno,
značajno spevnost
pravoslavne liturgi-
je in zahtevne
skladbe sodobnih
skandinavskih
ustvarjalcev. Glaso-
vi so bili tokrat po-
sebno zliti, mladen-
ke in mladeniči pa
v odlični formi, da
jih je bilo užitek po-
slušati. 
PS. Držimo pesti!
Z
GORICA / Zaključna prireditev šole Ivan Trinko
Veliko učenja, zabave, doživetij 
in uspehov
  klepna prireditev srednje šole Ivan Trinko
iz Gorice je že lepa tradicija, priljubljena
celo med nekdanjimi profesorji in dijaki.
Letos je potekala 10. junija v Kulturnem domu
in je bila za res številne prisotne, ki so do zad-
njega kotička napolnili dvorano, lep praznik.
Prireditev je zelo “dobrodošla”, sta iskrivo de-
jala mlada napovedovalca, saj pomeni konec
pouka, učenja, spraševanj, garanja, konec ne-
popustljivih zahtev profesorjev in staršev,
“skratka: konec mučenja” in obenem začetek
brezskrbnega poletja, ki se ga vsi učenci veseli-
jo. V imenu “brezskrbne lahkotnosti” je večer,
na katerem so prikazali nekaj utrinkov letnega
dela, uvedel šolski pevski zbor; pod vodstvom
prof. Joahima Nanuta je zapel dve pesmi. Vpogled v
najpomembnejše trenutke letnih šolskih dejavnosti,
izlete, ekskurzije, projekte idr., je nato nudila projek-
cija krajšega filma, ki ga je posnel in montiral prof.
Franc Biancuzzi. Pod mentorstvom in v režiji istega
šolnika so nato učenci 2. A razreda predstavili sim-
patičen gledališki prizorček iz naravoslovja; sami so
si porazdelili vloge, izbrali so glasbo, poskrbeli za
kostume, pri scenografiji jim je bila v oporo profe-
sorica likovne vzgoje Elena Volpi. Dva nema skeča
so nato sproščeno prikazali ustvarjalni učenci 2. B
razreda. Dekleta drugih razredov treh sekcij so ob
spremljavi kitare in klavirja zapela hrvaško ljubezen-
sko Ruža crvena. Dragocena doživetja z nepozabne-
ga “zelenega tedna” dijakov drugih razredov je ujel
v svojo kamero in izvirno, tudi duhovito montiral
prof. Aleksander Kodrič, pravi izvedenec za filmsko
in fotografsko ustvarjanje.
Preden so učenci spregovorili še o podvigu tretjih
razredov, medpredmetnem projektu Naša meja, in
prikazali pomenljiv prizorček o življenju na meji ter
plesno točko, je k mikrofonu stopila ravnateljica Eli-
sabetta Kovic. Povedala je, da učenci vedno jezijo in
ne ubogajo; ko pa se izkažejo, je izredno ponosna
nanje. “Na šoli je veliko zabave, pa tudi veliko učen-
ja”. Letos je bilo posebno veliko projektov, urili so
se na številnih področjih. Ogromno je bilo športnih
tekem, od orienteeringa do košarke, učenci so dose-
gli odlične uspehe in veliko pokalov. Zelo dobro so
se izkazali tudi v razrednem tekmovanju Certamen
slovenicum: od prvih razredov so bili najboljši učen-
ci iz 1. A, od drugih razredov tisti iz 2. A, od tretjih
pa iz 3. B. Udeležili so se tudi Cankarjevega in Vego-
vega tekmovanja: zlato Cankarjevo priznanje je pre-
jela učenka Jana Stekar, za visoke spretnosti v lo-
gično-matematičnem mišljenju pa zlato Vegovo
priznanje Ema Terpin. Njej je ravnateljica podelila
tudi študijsko nagrado za izredne dosežke v znanju
slovenskega jezika, ki jo v spomin na nepozabnega
prof. Ivana Sirka podeljuje Sindikat slovenske šole. 
/ DD
(več fotografij na www.noviglas.eu)
S
Ravnateljica Elisabetta Kovic in Ema Terpin
Šolski pevski zbor
Jure Bužinel
Paolo Gonnelli
Otroški zbor Emil Komel z D. Bandljem in E. Cavaleri
Mladinski zbor Emil Komel