POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 4 DIN ILUSTRIRANI TEDNIK ZA RADIOFONIJO RADIO LJUBLJANA LETO VIII 3 Ovin; Kozolec (linorez) GLASILO SLOVENSKIH POSLUŠALO EV Najmanjši in največji v • • Mali aparat z velikim učinkom. Velika pregledna skala, kratki, normalni in dolgi valovi, elektrodinamični zvočnik Opremljen s Tungsram-barium elektronkami Cena: Din 2530.— za gotovino Din 2830.— na 18 obrokov PRODAJA JIH: Bi RADIO registr. zadruga z o. z. V LJ U B LJAN I Miklošičeva cesta 7 Tel. 31-90 PRODAJAJO JIH: Engelsberger — Tržič Guček — Hrastnik Klenovšek — Trbovlje Krašovec — Jesenice Ogrizek — Novo mesto Schilling — Kranj Turk — Konjice kratkovalovna MlVIA- območja ORION 555 je veliki petelektronski super za največje zahteve. Glasba in govor je nedosežen ter čist kot srebrna struna. Kratki valovi od 9.5 m naprej! sss Cena: Din 5800.— za gotovino Din 6100.— za 12 obrokov Radi 10 12. januarja 1936 3 VIII Ljubil ana Prosvetna zveza — prevzela ljubljansko radijsko postajo Ljubljana, 9. januarja. Danes popoldne je izročil dosedanji komisarijat naše oddajne postaje svoje posle zastopstvu odbora Prosvetne zveze. S tem se z današnjim dnem dalje naša oddajna postaja v smislu svoječasne pogodbe nahaja spet v upravi Prosvetne zveze v Ljubljani. Komisarski interim je trajal od februarja 1933 do današnjega dne. O podrobnostih bomo mogli poročati našim poslušalcem šele v prihodnji številki. Naročnina : Tromesečna Din 35.—, polletna Din 70.—, letna Din 140. Za inozemstvo: tromesečna Din 48.—, polletna Din96—, letna Din 192—. Naročnino je pošiljati na čekovni račun 15228 v Ljubljani. Uprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, telefon 31-90. Uredništvo v Ljubljani, Zarnikova ulica 16. »Radio Ljubljana« izhaja tedensko OPOZARJAMO NA NAŠE ZAVAROVANJE APARATOV IN ŽIVLJENJA! NAŠE PODEŽELJE IN RADIO V okviru negativnih vzrokov nerazširjenosti radia v podeželju, naj navedem tu še enega, ki gotovo tudi mnogo pripomore k temu, da se radio še ni razširil med narodni tako, kakor bi to bilo potrebno spričo visokega kulturnega nivoja našega naroda. Mislim namreč pri tem na tisto, kar je dalo radiu v večjih mestih v zadnjih letih glavni porast na številu naročnikov, to je: sprejemni aparat za priključek na električno omrežje. Aparat torej, ki ne dela človeku najrazličnejših preglavic pri poslušanju. Poglejmo pa samo malo na deželo in videli bomo, s kakšnimi težavami se mora ubijati radijski poslušalec, ki hoče poslušati kako oddajo. Ponavadi, ali sploh ni v kraju električnega toka in se mora mučiti z vsemi težavami, ki mu jih pripravlja sprejem na baterijske sprejemne aparate, ali pa dobiva tok iz krajevne elektrarne, ki je morda postavljena ob .majhnem potoku, ki je včasih skoro suh, ob vsakem večjem nalivu pa ima toliko vode, da skoro prego-rijo radi prevelike napetosti električnega toka skoro vse žarnice v aparatu. Da so pri tako spremenljivem električnem toku iz takih elektrarn motnje zelo velike, tega pač ni treba posebej omenjati. Povrhu vsega pa so v takih elektrarnah aparati povečini brez zaščitnih aparatov proti motnjam in tudi vse druge napeljave so le bolj začasno narejene, ter so na ta način viri neznosnih motenj. Da se ob takih razmerah podeželski človek ne more navdušiti za radio, je čisto razumljivo. Še meščanski človek se ujezi in za- pre svoj aparat, če mu le malo nagaja, čeprav je v upravljanju njegov aparat zelo enostaven, koliko bolj je razumljivo, da se kmečki človek, ki je ves dan pri težem delu, ne bo ukvarjal z muhami svojega baterijskega aparata, pri katerem mora človek vedno paziti, da se mu ne izprazni sedaj akumulator, potem zopet anodna baterija itd. Zato mislim, da je v nujni zvezi s problemom naše radiofonije tudi rešitev elektrifikacije Slovenije. Saj načrti so že narejeni in deloma tudi že izvršeni. Vendar velik del prebivalstva, ki bi prišel tu v pioštev in ki bi gotovo dal precejšen odstotek radijskega poslušalstva, še danes nima pogojev za nabavo aparatov za priključek na električno omrežje. Tako vidimo, da je skoro brez električne struje še vsa vzhodna in južna Dolenjska, vsa Bela Krajina in Suha Krajina. Doslej je dobila električni tok iz banovinskega omrežja samo šele Dolenjska do Grosuplja in kočevska dolina, vendar tudi tukaj elektrifikacija še ni popolnoma izvedena. Prepričan -sem, da bo število naročnikov radia takoj naraslo, kakor hitro bo popolnoma izveden načrt elektrifikacije vse Slovenije. Dokler pa to ne bo izvršeno, ne smemo pričakovati, da bi število podeželskih naročnikov bog ve kako naraščalo. Ko bo dan ta osnovni pogoj, pa bomo morali poskrbeti, da dobimo, po vzgledu drugih držav, kakor so n. pr. Nemčija, Italija, Švica i. dr., takozvane »ljudske sprejemne aparate«, ki so zelo poceni in dostopni na ta način čim širšim ljudskim plastem. Pisali smo že v našem listu, za koliko se je dvignilo število naroč- 17 nikov v Švici, ko so prišli na trg ceneni ljudski sprejemni aparati. Seveda so ti sprejemni aparati poceni zato, ker so po večini za priključek na omrežje in torej odpadejo dragi akumulatorji in njili polnjenje, ter drage anodne baterije. Ceneni sprejemni aparati, ki so možni ravno tedaj, ako se izpolni prvi pogoj, to je cenena in solidna električna energija, so drugi pogoj za čim večji porast števila naših podeželskih poslušalcev. In kje drugje, kakor na deželi med narodom je polje našega radia! ZIMSKOSPORTNE OLIMPIJSKE PRIREDITVE V GARMISCH-PARTENKIRCHNU Garmisch-Partenkirchen, ki slovi v svetu kot višinsko zdravilišče in zimskosportni kraj, stoji trenutno in v bodočih mesecih čisto pred posebno nalogo. Njegovo ime se ne bo to pot imenovalo v svetu kot zabavišče in letovišče, ampak kot kraj, kjer se bodo izkazovale najboljše športne moči evropskih in tujih narodov. Že več mesecev se z mrzlično naglico pripravlja na to, da bi bil Garmisch-Partenkirchen kos vsakovrstnim zahtevam tako v prometno-tehničnem, kakor tudi v poštnem oziru. Tudi radio ne stoji ob strani pri tem velikem svetovnem dogodku, in je tudi že več mesecev na delu, da bi se opremil Garmisch-Partenkirchen za časa zim-skosportnih olimpijskih prireditev z radiooddajno postajo. Na tisoče metrov kablov je položenih na posameznih športnih prostorih v ta namen, da bi pošiljali v svet iz različnih zanimivih točk poročila oziroma izide tekmovanj. Dvanajst narodnosti bo poučevalo svoje poslušalce iz Garmisch-Partenkirchna o položaju tekem. Zato mora biti zgrajenih neštevil-no govorilnih celic, predojačeval-nili prostorov, ena stikalna centrala in več kablov za inozemstvo. Kratek sprehod preko športnih prostorov more pokazati, kaj se je doslej izvršilo: Slalom Bob- Eis- Riesser Standart Lang- Kongress-Bahn Stadion See Abfahrt Lauf Helle © Mikrophon [S] Verstarker gn Paus.-Zeich. na Schallaufn. E Ltgs.Verst. Bundfunl Garmiscl: Italien Schweiz Ungarn Jugoslaviien Eumanien V 0 y Polen / T3Cheoho-Slowakei / Osterreich J Deutschland zentrale -Partenkirchen \ Frankreich Belgien Spanien Holland England Amerika Canada Norwegen Schweden Pinnland Danemark ZIMSKOSPORTNE OLIMPIJSK E PRIREDITVE 1936. Shematični načrt športnih in tehničnih naprav v Garmisch-Partenkirchnu Na smuškem stadionu je bilo zgrajenih 14 govorilnih kabin, in sicer po dve na obeh razsodniških stolpovili ob skakalnicah, deset pa na izteku. Napovedovalec more celotni potek udobno opazovati in je obvarovan pred vsakovrstnimi vremenskimi neprilika-mi. V teli kabinah je postavljen po en mikrofon, preko vodov gre nato glas v predojačevalni prostor, ki je opremljen z desetimi prostori za postrežbo, z enim signalnim in enim telefonskim prostorom, da se more napovedovalec tako poslužiti na eni strani zveze z radijsko centralo v Garmisch-Partenkirchnu, na drugi strani pa zveze s posameznimi tehniki. Ta predojačevalna centrala se nahaja neposredno pod govorilnimi kabinami. Od tu gre po kablih skozi Garmisch v radijsko centralo, ki stoji neposredno ob železniški postaji. Tu je namreč nastalo premično poslopje, opremljeno tako, kakor bo pač uporaba zahtevala. V njej se nahaja telefonsko-posredovalni prostor, telegrafska centrala, prostori za snimanje in govorilni prostori, uradi, lastna centralna kurjava, svetlobno-si-gnalni prostori, rezerva električnega toka, prostori za polnenje baterij. Tu je srce radia Garmisch-Partenkirchen, od tu gredo pota po vsem svetu. Da samo na kratko pokažemo, katere možnosti obstojijo, da se istočasno oddaja Sest različnih oddat vsemu svetu, naj navedemo tu smeri teh potov: Ena not je pripravljena za vse severne dežele, t. j. Norveško, Švedsko, Finsko, Dansko, Ena pot je pripravljena za vse severozapadne dežele, kot Ho-landsko, Anglijo, Ameriko, Kanado. Ena pot je predvidena za zapadne dežele, in sicer za Francijo, Belgijo, Španijo. Ena pot pelje k južnim deželam, Italiji, Švici, Madžarski, Jugoslaviji, Rumuniji. E n a p o t pa je za vzhodne dežele, ki so Poljska, Čehoslovaška, Avstrija. Končno je še ena pot, ki je pripravljena izključno le za nemške oddajne postaje in za nemške kratkovalovne postaje, ki bodo z usmerjevalkami izžarevale v vseh smereh rezultate, ki jih bo nudila olimpijada, tako da bodo dežele Afrika, Avstralija, Kitajska, Ja- 18 Desno zgoraj: Pogled t' notranjost cerkve SV. TOMAŽA v Leipzigu, odkoder se bo prenašal evropski koncert v petek od 21. do 22. ure • V sredi: PROF. GUNTHER RAMIN igra na orglah kot solist večera na evropskem koncertu. 0 V sredi, na desnem robu: ŠPORT-HOTEL »POKLJUKA«, odkoder bodo prenašali v nedeljo ob 12.30 priprave naših tekmovalcev za olimpijado. • Spodaj na levi: Deset napovedovalskih kabin nu olimpijskem smuškem stadionu v Garmischu. • Spodaj nu desni: Bavarski ovinek na sunkališču (Bob-Bahn) v Garmischu, kjer se bodo vršile drugi mesec velike zimskosportne olimpijske prireditve. ponska, kakor tudi Južna in Severna Amerika tudi po tej poti lahko sprejemale poročila. To so samo pota, po katerih bodo prenašali, poleg tega pa bodo vključene še posebne telefonske napeljave, da bodo lahko pred in med oddajami lahko govorili iz Garmischa s sprejemnimi deželami. Dokler dospe govor do posameznih oddajnih postaj, se mora na vsej progi večkrat ojačiti na tako zvanih vmesnih ojačevalcih. Brez števila rok je na delu za upravljanje teh aparatov, da bo stvar tem bolj gotovo uspela. Ni tako enostavno, izvesti v samo začasno zgrajeni oddajni postaji tako veliko število oddaj v mnogoterih jezikih. K vsemu temu spada zelo veliko število osebja, jezikov veščih tehnikov, telefo-nistk, stenotipistk in še mnogo drugega. In tako, kakor se razvijajo te oddaje v olimpijskem smuškem stadionu v Garmisch-Partenkirch-nu, tako se razvijajo tudi vse ostale oddaie pri slalomu, olimpijskem sankališču, olimpijskem drsališču itd. Težave ne obstojijo samo in edino v tehnični izpeljavi, ampak še veliko bolj v vprašanju transporta. Visoko na vrhove morajo spravljati težke aparature. V najhujšem mrazu, izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam, delajo tehniki, da bi tako mogli pokazati celotno dogajanje v Garmisch-Partenkirclinu vsemu svetu. Naše slike KRITIKA PROSVETNI DEL STAREMU LETU V SLOVO! (Pester večer.) Za Silvestrovo nam je uprava ljubljanskega radia obljubila presenečenje z velikim pestrim večerom, ki naj bi bil obenem javnosti dostopna prireditev .v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani. 2e lepo število dni poprej smo poslušali reklamo za ta večer in naštevala se je dolga vrsta sodelujočih. Po napovedanem programu bi se dalo sklepati, da bo ta prireditev res nekaj svojevrstnega v našem radiu. Motilo nas je pa že spočetka, ko smo slišali, da bo to pravo običajno silvestrovanje pri pogrnjenih mizah. Močno smo se bali, da ne bi bili mi radijski poslušalci tisti, ki bodo prikrajšani. In ta zla slutnja se je uresničila! Večer niti zdaleč ni bil tisto, kar bi moral biti po obljubah. Radi verjamemo, da so bili v dvorani navzoči z večerom lahko na moč zadovoljni, saj je bila prireditev v prvi vrsti zanje uravnana, radijski poslušalci pa smo bili, da se tako izrazimo, kot svetopisemski Lazar na bogatinovi mizi. Če se radijska uprava loti pestrega večera, in še celo velikega, je njena prva dolžnost, da ga uredi tako, da ga poslušalci slišijo v celoti. Nedopustno je, da mora napovedovalec sredi programa najaviti odmor, češ sedaj se v dvorani predvaja točka, ki poslušalcev ne bi zanimala. Čemu je treba dalje cepiti moči, da je del sodelujočih v študiju, del pa v dvorani? Od tega, kar so nam sploh privoščili, veliki prvi del ni bil nič kaj pester. Ne trdimo, o je belgijski radio izkazoval 515.215 radijskih naročnikov, se je dvignilo število skoro za četrt milijona. —■ Švica izkazuje za isti mesec porast za 11.828 poslušalcev. RADIO STRASSBOURG Radijska oddajna postaja Strassbourg je vpeljala nova predavanja, ki se bodo vršila enkrat mesečno vsak ponedeljek ob 19., v katerih bo govoril Ch. Houpert o »radijskih novostih«. NOVA ODDAJNA POSTAJA V CHICAGU Kakor poročajo zadnji čas evropski radijski časopisi, se bodo ponašali Ame-rikanci s svojevrstno radijsko postajo. Zgraditi namreč nameravajo v Chicagu novo oddajno postajo, ki bo imela to posebnost, da bodo vzidani v temelje kamni različnih starodavnih zgradb sveta. Tako bo v njej kamen iz Keopsove piramide, dalje iz Koloseuma v Rimu, iz katedrale v Rouenu, iz Krenila v Moskvi in iz drugih znamenitih stavb. S tem hočejo nekako pokazati na »povezanost med starim in modernim svetom«. JOSI1' JURČIČ, katerega dramo »Tugo-merja« bodo igrali v nedeljo ob 16.30 v nušem radiu. 22 ~\ehnika @ ZA DOMAČO PORABO II NOVI APARATI ZA LETO 1936 Tudi tvrdka Tungsram nas je presenetila z vrsto aparatov, ki se po kvaliteti lahko merijo z dugimi znamkami svetovnega slovesa. Postavila je na trg 4 tipe aparatov, od dvoelek-tronskega ljudskega sprejemnika do modernega 5 elektronskega superpozi-cijskega aparata, tako. da ustreže vsakomur, bodisi v ceni, bodisi v kvaliteti. Dvoelektronski aparat Orion 222 je ljudski sprejemnik z enim uglaševalnim krogom, kateremu sta dodana za dosego zadostne stopnje selektivnosti še dva zaporna kroga, ki delujeta eden na normalnih, drugi pa na dolgih valovih. Aparat sprejema postaje od 19 —1950 m valovne dolžine. Skala je polno pregledna in je razsvetljena pri vsakem valovnem območju v drugi barvi. Notranja konstrukcija teh aparatov se odlikuje po tem, da so vse visokofrekvenčne tuljave opremljene z železnim jedrom, da se doseže čim višja občutljivost. V aparatu je vgrajen izboren elektro-dinamični zvočnik, ki daje zelo priro-den glas in popolnoma čisto prenese izhodno energijo 2.5 watta. katero daje specialna Tungsram zvočnica. Aparat je vgrajen v okusno izdelano omarico iz trdega lesa. Stavek elektronk za ta aparat je TAF7, TALi, TAZi - Ki Cena aparatu je Din 2.520.— za gotovino, na 12 obrokov Din 2.650.—, na 18 obrokov pa Din 2.830.—. sti. Kot pri prvem so tudi pri tem opremljene tuljave z visokofrekvenčnim železnim jedrom, kar povečava občutljivost aparata. Sprejema postaje od 19 — 2000 m valovne dolžine. Aparat je o-premljen s specialnim Tungsram cevmi TAFs TAFt, TALi, TAZi in elektrodi- namičnim zvočnikom, ki čisto in jasno reproducira visoke in nizke tone. Skala je velika, na kateri je v pregledni razporedili napisanih preko 100 postaj. Pri vsakem valovnem območju je skala razsvetljena v drugi barvi. Ravnanje z aparatom je zelo enostavno. Vkljub samo dvema vglaševalnima krogoma je aparat dovolj selektiven, kar se doseže z zapornim krogom in diferencialnim kondenzatorjem za prilagoditev antene. Cena aparata je za gotovino Din 3660.—, na 12 obrokov pa Din 3.860.—. Drugi je 3 elektronski Orion 333, ki ima dva vglaševalna kroga in valolovko za dosego zadostne stopnje selektivno- Tretji je 4 elektronski Orion refleksni super 344, ki vsebuje že vse moderne pridobitve radijske tehnike. Aparat sprejema postaje od 19 — 1950 m valovne dolžine. Sprejem postaj na kratkih valovih je zelo stalen, ker je aparat že opremljen s cevjo za izravnavanje la-dinga. Nadalje ima instrument za optično nastavitev postaj, da se lahko išče postaje brez vsakega šuma in ropota. Aparat je izredno močan, kar je rezultat takozvanega refleksnega principa pri čemer se povrača energija, izhajajoča iz detektorske elektronke delno zopet nazaj na mrežo. Sedem vglaševalnih krogov daje aparatu zelo visoko stopnjo selektivnosti. Aparat se da preklopiti za poslušanje lokalne postaje enostavno z valovnim pretikalom. Specialni elektrodinamični zvočnik popolnoma naravno reproducira vse tone in tudi pri višji energiji ne izgubi nič na čistoti. Aparat je vgrajen v lično izdelani omarici v temno rujavi barvi, ki harmo-nira z vsakim še tako modernim pohištvom. Stavek elektronk za ta aparat je 2A7, HP 4106, APP 4120, D 418, PO 495. Cena aparatu je za gotovino Din 4940.—, na 12 obrokov Din 5.200.—, in na 18 obrokov Din 5.400.—. Četrti v tej seziji je pa petelektron-ski Orion super 555 pri katerem je tvrdka Tungsram pokazala vse svoje zmožnosti Aparat sprejema postaje od 9.5 — 1850 m valovne dolžine. Sprejem na kratkih valovih je povsem stabilen. Ima cev za izravnavo fadinga in instrument za optično nastavitev postaj. Sedem vglaševalnih krogov jamči za popolno selektivnost. Vse tuljave imajo jedro iz visofrekvenčnega železa, da se doseže večja občutljivost, ki je pri tem aparatu naravnost presenetljiva. Skala je velika, zelo pregledna z napisanimi imeni postaj po številu preko 100. Pri vsakem valovnem območju se zasveti skala v drugi barvi. Pri tem aparatu so upoštevali vse momente akustike. Omarica sama je zgrajena po čisto svojevrstnih principih, da se ugodi akustičnim zahtevam. Zvočnik ni montiran naravnost na prednjo steno, ampak na postrani pritrjeno desko, tako, da je med zvočnikom in med prednjo steno pražen prostor. S tem se do-eže čim bolj naravna reprodukcija. Aparat je res prvovrstno delo radij-ske tehnike in je po svoji zunanjosti v okras vsakemu salonu. Stavek Tungsram elektronk je sledeč: TAK2, TAF-, TALi, TAZi. Cena aparata je za gotovino Din 5.800.—, na 12 obrokov pa Din 6.100.—. m ICaj poslušajmo ta teden? Nedelja 10. Ura operetne glasbe 12.30 Naši tekmovalci se pripravljajo za olimpijado 16.30 Razvoj slovenske drame, VI 20.15 Pesem in ples Ponedeljek 18.40 Kulturna kronika: O lanskih starinskih izkopninah 20. Koncertne suite (radijski orkester) 21 Koncert komornega tria Torek 18.40 Filozofija zadružnega gospodarstva 20. Prenos opere iz Zagreba Sreda 18.40 Organizacija berlinske olimpijade 20. Zbor malih harmonikarjev in pevcev 21. Spevi in napevi iz raznih oper Četrtek 18. Radijski orkester 20. III. večer francoske glasbe Petek 20. Prenos iz Zagreba 21. Internacionalni prenos iz Zagreba (Evropski koncert) 22.15 Operetni napevi Sobota 20. Zima, zima bela! (Pester večer). 23 F RED D. PASLEY: ČRl Capone - car chicaških banditov DOKUMENTARIčNl REPORTAŽNI ROMAN Odtlej l>i mogli govoriti samo o domnevah, kako hi se bila razvila Koi:-valinkova politična karijera v normalnih okoliščinah, zakaj v resnici je s tem dnem stopil v kraljestvo izrednosti in vse, kar je sledilo v njegovi karijcri, j.' bilo izredno in nenormalno. K01 valinka je prav od blizu opazoval razvoj in organizacijo Torrio-Capom-je-ve družbe v Chicagu. Ob njem se mu je porodil docela nov načrt, kako ta »sistem« izpopolniti. Obetal mu je najlepšo bodočnost. Govoril je o tem s svojim prijateljem Edwardom Vogelom. Ta je bil navdušen in se je brž domenil t Louisjem La Gavo, ki je bil eden izmed vodij Caponejeve vojske. Ideja je bila v tem, da bi pri prihodnjih volitvah kandidirala Konvalinkova lista. Kinvaliuku, Vogel in La Gava so predlagali Josepha Klenha za župana, Franka Ilouška rx tajnika, T.-J. Bucleya za občinskega finančnega referenta in Edvvarda T. Gar-modyja za glavnega pravnega referenta mesta Cicera. Vsi ti so bili dobri tovariši predlagateljske trojice. Capone je imel samo nalogo, da je pripravil Kon-valinkovi listi zmago, potem bi se lahko brez skrbi naselil v Ciceru, kjer je bil popolnoma varen, nedotakljiv za sleherni ukrep oblasti. Ta program je izvedel Al Capone dobesedno dne 1. aprila 1922 v Ciceru in ta zmaga je prinesla trgovcu s starim pohištvom v hipu položaj fevdalnega gospoda, medtem ko je limonadar Kon-valinka postal novi Warwick. Cieero je bil tipično ameriško mesto. V razdalji 30 minut od središča Chicaga se je bil razvil v mesto s 70.000 prebivalci. Imel je svoje trgovske in poslovne klube: Rotary-klub, Kwanije, Leve, trgovsko zbornico, banke, sijajno idoče industrije, eno izmed najboljših visokih šol Middle-Westa, krojne krožke za žene, društvo pastorjev. 68 odstotkov prebivalcev je imelo lastno hišo. In v eni noči, po tistih volitvah, se je mesto Gicero tako rekoč ločilo od ostalih Združenih držav, »suhih« in strogih, ter postalo naniah bolj »west« (farvvest, divji) in bolj »wet« (moker) kakor Chi-eago ter prav v kratkem pekel vseh pregreh! »Tukaj se igra, vstopite« so šepetali agenti »Shipa« na ušesa ljudem, ki so prihajali iz podzemeljske železnice pred kolodvorom v Ciceru. »Ship« je bil skupina igralnic po načinu Casina v Monte Carlu in plesišč po vzorcu Barbary Casts v San Franci-scu. Tu se je igral oraps, poker, blaek-jack, rommy, ckock-a-luck, stush, faro in od polnoči do zore so pevci iz music-halla morili pivce pri mizah. Billv Mon-di, skromen iu izkušen mož, je vodil podjetje. Dva koraka v stran se je nahajal »Hawthorne Smoke Shop«, druga taka beznica v velikem slogu, katere lastnik, Franki e Pope, nekdanji časopisni kol-porter, sedaj milijonar, Je zaslužil vsako noč svojih 50.000 dolarjev. Nekoliko dalje je bil »Lauterback«. Na pročelni strani je bila žganjarna: 75 centov kozarček whiskyja; pivo 35 centov vrček; vino 30 centov kozarec. Zadaj je bila za moške in ženske ruleta. Tu se je igralo za najvišje zneske, večkrat je bilo do 100.000 dolarjev na mizi. Močna vaba so bile tudi Caponejeve dirke hrtov. Privlačna zanimivost je bil tudi Caponejev grad, kakor so vodje tujcev imenovali največji hotel v Ciceru, kjer si je bil Al Capone napravil glavni stan. Sto ena in štirideset barov je bilo odprtih noč in dan. Seveda je policija od časa do časa prirejala racije. Tem racijam je sledil včasih odvzem koncesije. Ali takoj po odhodu policije so se pojavili napisi: »Odprto kakor ponavadi« in tako pomirili goste. Odvzem koncesije je bil samo cunja papirja, racije pa navadna komedija. Kdor je vedel, je lahko povedal: »Moj Bog, če prihajajo po službi policisti in prohibicijski agenti k nam na kozarec in se pri tem celo napijejo, vendar niso proti nam! Vedno nas opo-zore vnaprej. Odvzem koncesije nič ne pomeni, če kakšnega lastnika zadene, da mora zapreti, pač odpre nov lokal drugje pod drugačnim imenom!« V Sickneyu, na jugu Cicera, so bile javne hiše, ki so bile Torrijeva specia-liteta in ki se je zanje prvi spomnil, da jih je združil v truste. Pet sto pocestnic je bivalo v Stickneyu. Po nekaterih hišah je bivalo do 60 teli žensk v stanovanjih, ki so bila vse bolj razkošna kakor v samem Chicagu v času, ko je Big Jim Colosimo skrbel za take stvari na račun občinskih svetnikov Hinkyja Din-ka Kenno in Johna the Bathousea. Družba Capone-Torrio je imela posebnega agenta v vsaki beznici, vsakem baru in vsakem hotelu. »Sindikat« je bil tako dobro organiziran in tako despotski, da so lastniki vseh podjetij plačevali iz lastnih sredstev te agente. Naloga teh agentov je bila, da so čuvali nad podjetjem in da so pobirali delež dohodkov, ki je pripadal sindikatu. Ta delež je znašal 25 do 30 odstotkov kosmatega dohodka. Proti poletju 1924 sta spravila Torrio in Al Capone vsak zase v žep tedensko svojih 100.000 dolarjev. Te številke izpričujejo še danes davčne oblasti kot prijavljene. Zopet enkrat v ameriški zgodovini si je tu revolver krojil svojo postavo. Neki krčmar, Eddy Tancl, nekdanji boksar, ki je živel že dlje časa v Ciceru, si je neki dan izmislil, da izstopi iz druščine. Ni hotel plačevati niti deleža, niti več kupovati piva znamke Torrio-Capone. Dobil je obvestilo, naj uboga ali pa naj se pripravi. »Samo poskusite,« je zamomljal. »Jaz sem bil v Ciceru, ko vas še nikjer ni bilo, fantiči.« In je vendar sani poskusil — počitek v krsti. Njegova dva morilca, Mvles 0'Donnel (iz West-fiideja) in James Dohertv, sta jo sicer skupila, to je res. Bil je boj telesa ob telesu, udarca za udarec, krogle za kroglo. Ko se je Tancl končno zvrnil na tla, je imel še toliko moči, da je treščil prazni revolver Mylesu v lice in zaklical natakarju: »Ubij podgano, ubil me je!« Natakar, sam hudo ranjen, je planil na 0'Donnella, toda Doherty ga je upih-nil s strelom. 0'Domiell, Dolierty in zakon! Bila sta namreč prijeta, obsojena in — oproščena! In »Sindikat« je dobil sam koncesijo rajnega Tancla Zavzetje Cicera je pripravilo pozori-šče za dramo velikega boja »gangov«, ki ga imenujejo tudi »marnsko bitko« bootleggerjev, tihotapcev. Vse aktivne sile »Šitirh dvojk« so stopile na plan, ene za »Ala«, druge proti njemu, ostale pa na svoj lastni račun. Zakaj »Štiri dvojke« so bile namreč razcepljene po, slej na več strank. Doslej je bil položaj za družbo Tor-rio-Al Capone kolikor toliko lahek. Bilo je samo nekaj manjših prask. 0'Don-nelli iz South-Sidea so bili začasno spravljeni s poti. Kar se tiče drugih tolp, so bile revolverske krogle Al Caponeja nepotrebne, opravila je vse diplomatska spretnost Torrijeva. Le-ta je znal pritegniti v teku leta 1924. celo junaka zločinskega sveta, nezmagljivo osebnost Irca Diona 0'Baniona. Brž ko se je skuhal načrt za alkoholni monopol, se je začel Torrio sukati okoli častihlepnega 0'Baniona. 0'Ba-nion je bil pristal. Dal je na razpolago svoje tolpe in svoje topništvo za zavzetje Cicera. V zahvalo mu je bil naklonil »Sindikat« koncesijo za pivo in tretjino dohodkov »Havvthorne Smoke Shopa«. Capone, Torrio, 0'Banion, trije veliki vodje, »Big Three«, triumvirat zločinskega sveta. (Dalje) Vsak teden druga ... Če hoče radijski reporter intervie-vvat pasjega dreseirja . . . (Europa Stunde) 24 Ingelen Columbus Prvovrstna kvaliteta v najlepši obliki Troelektronski oktodni refleksni super Ingelen Columbus za valove 18—7000 m, z originalno propelersko skalo, učinkovitim regulatorjem za fadinge, prvovrstnim elektrodinamičnim zvočnikom ter 9uat-tno končno pentodo. Din 4800'— na 12 mesecev Stirielektronski oktodni super Ingelen Mentor za valove 18—7000 m. Najnovejša konstrukcija z rezonančnimi vrati, ki izboljšajo kvaliteto glasu. Aparat sprejema Evropo in prekooceanske postaje. Močan sprejem tudi podnevu. Precizna skala. Indikator s tlečo lučjo. Izredno elegantna oblika. Din 5800'— na 12 mesecev Sestelektronski jubilejni super Ingelen US 25_ za valove 18—7000 m. Ima regulator za selektivnost, pripravo za odpravo motenj, elegantno kaseto z resonančnimi vrati; sprejema vse večje postaje tudi podnevu. Precizna trobarvna skala. Aparat je 75 super, ki ga je že konstruirala tovarna Ingelen, zato so pri njem uporabljana vsa izkustva. Din 7000'— na 12 mesecev Ingelen Mentor zaprt Ingelen Mentor odprt Ingelen US 25 odprt Prodajajo jih: T| \ r\f/^y REGISTROVANA ZADRUGA Z O. Z. KAD1U, V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7 in vsi njeni zastopniki TEDENSKI SPOREDI Radio Ljubljana Nedelj a, 12. j anuar j a 8. Napoved časa, poročila, objava sporeda 8.15 Telovadba (g. Ciril Šoukal) 8.45 Z dobro voljo v novi dan (ploščei. Fučik: Prihod gladiatorjev — koračnica (veliki vojaški orkester); Blan-kenburg: Odhod gladiatorjev (veliki vojaški orkester); Heler: Češka beseda (orkester Hermana Dostala); Fučik: Ideali sanj — valček (salonski orkester); Prochaszka: Empirska ga-vota; Schmalstich: Medved in nimfa (orkester na pihala); Siede: Mala patrulja (orkester na pihala) 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve 9.45 Versko predavanje (p. g. dr. Roman Tominec) 10. URA OPERETNE GLASBE. Sodelujejo: ga. Mila Kogejcva in g. Veko-slav Janko; g. prof. Marjan Lipovšek (klavir), in radijski orkester. Hruby: Z Dunaja po svetu — potpouri; Šivic: Prešmentana ljubezen — duet; Gre-gorc: Erika — dva dueta; Fall, Veseli kmetič — venček; Millocker: Tičar — duet; Prešmentani grad —dva dueta; Lehar: Lep je ta svet — potpouri 11.40 Mladinska ura: Otroci pred mikrofonom 12. Napoved časa, objava sporeda, obvestila, plošče 12.30 NAŠI TEKMOVALCI SE PRIPRAVLJAJO ZA OLIMPIJADO (prenos reportaže s Pokljuke) 15. Kmetijska ura 15.20 PO DOMAČE! (Magistrov kvartet) 16. Gospodinjska ura: Sladkor v gospodinjstvu (ga Albina Travnova) 16.15 Koroški Slovenci pojo (plošče).— Kaj mi nuca planinca; Jes s'm en burn paur; Vse te uštne liete moje (jŠvikaršič); Švikarčič: Sontr pojd, Sontre s'm sama; Adamič: Jas mam tri lubice 16.30 RAZVOJ SLOVENSKE DRAME, VI. — Uvodno predavanje. — Jurčič: Tugomer (žaloigra iz slovenske zgodovine). Osebe: Tugomer; Zorislava, njegova žena; Grozdana, njegova sve-krva; stara Vrza, njegova babica; Rastko, njegov sinek; Bojan, njegov prijatelj; velmoži in vojvode Slove-nov: Mestislav, Batog, Volkan, Lastin ; Zavolj, krščanski misijonar; Gripo, nemški naseljenec; Geron, franko-nemški knez 19.30 Nacionalna ura: Naši ljudje v Ameriki g. Milan Marjanovic iz Beograda 20. Napoved časa, poročila, objava reda -P<>" 20.15 PESEM IN PLES! in pevski kvartet) (radijski jazz 21.15 Citraški koncert lits): Blumlacher: Griinwald: Božična (g. Emil Mezgo-Alpska idila; sonatina; Bort- niansky: Mož ljubezni; Kalmanek: Rdeča kapica, pravljica; Loffelmeier: Počasni valček; Smetak: Veselost; Grilnvvald: Stara nizozemska cerkvena pesem; Svoboda: Nate mislim, romanca 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Radijski orkester. Balfe: Ciganka, Translateur: Pomladni čar, valček; Smetana: Prodana nevesta; Offem-bach: Lepa Helena Konec ob 23. Ponedeljek, 13. januarja 12.00 Ob modrih vodah havajskih (plošče). Ketelhey: Na modrih vodah havajskih; King: Leilehna — Ahula (Ilonolulu orkester); Waialeale: Mi-nehaha Waltz (Honolulu orkest.); Fe-rera: Farmerjeve sanje, Hampton: Sanje v Honolulu, Ferera: Otok pri Oahu, Vode v Waikikiju — kitara; Berlin: Mesec in ti (havajski trio); Caipono-Uhr: Solze; Foster: Melodije z juga (havajski orkester) 12.45 Vremenska napoved, poročila 13.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Uverture (plošče). Offenibach: Vitez Sinjebradec, uvertura (člani orkestra berlinske državne opere); Ch.i-brier: Gwendoline (Konservatorijsko koncertno društvo); Rossini: Tan-cred, uvertura (sinf. ork.); Wagner: Lohengrin (sinfonični orkester iz Fi-ladelfije); Donizetti: Polkova hči, uvertura (člani orkestra milanske Skale) 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji 18.00 Zdravniška ura (g. dr. Bogomir Magajna) 18.20 Jan Kiepura poje (plošče): Stolz: My song for vou, My ith ali my He-art; Kapper - Jurmann: O Madonna, Ninon; Stolz: Pesem svojo pojem danes le za tebe, Srce moje kliče le po tebi, o Marita 18.40 KULTURNA KRONIKA: O lanskih starinskih izkopninah (g. dr. Raj-ko Ložar) 19.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura: Dnevi in noči na našem Jadranu (Sibe Miličič) iz Beograda 20.00 KONCERTNE SUITE (Radiski orkester): Leuschner: Friedemann Bachova suita; Arinandola: Spomini na Kairo; Coates: Miniaturna suita; Pierne: Pestra suita; Ilinski: Ruski napevi 21. VEČER SKLADB MIL. MILOJEVI-ČA. — 1. Iz miniature za klavir, op. 2: a) Spomin, b) Igra vil, c) Post-ludium. (Igra g. dr. M. Milojevič.) 2. a) Molitev majke Jugovičev zvezdi Danici, b) Japau, c) Pesem orla. (Poje ga. Olga Oljdekopova, pri klavirju skladatelj.) 3. Ritmična spaka št. 2 (prvo izvajanje); V vrtu. (Igra g. Mi-loje Milojevič.) 4. Molitev na polju, Nimfa, Elegija, Pesem iz južne Srbije »More če prodam«. (Poje ga. Oljdekopova.) 5. Iz ciklusa »Makedonski motivi«, a) Dimjaka mome ohridsko, b) Kostadin struško bečarče. (Igra Miloje Milojevič.) 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Za ples in kratek čas (radij. jazz). (Konec ob 23. uri.) ^li ste je poravnali naročnino ? Poravnajte jo čimprej, da boste deležni našega zavarovanja aparatov in življenja / Torek, 14. januarja 11. Šolska ura: Nastop harmonikarjev vodi g. Rančigaj) 12. Iz čeških oper (plošče). — Smetana: Prodana nevesta — ouvertura (berlinska filharmonija); Smetana: Libu-ša — ouvertura (orkester Narodnega gledališča v Pragi); Dvorak: Arija iz opere »Jakobin« (Emil Pollert, bas); Smetana: Arija iz II. dejanja opere »Dalibor« (Emil Pollert, bas); Smetana: Arija iz II. dejanja opere »Poljub« (M. Jenik, tenor); Blodek: Arija iz opere »V vodnjaku« (M. Jenik, tenor); Dvorak: Arija iz opere »Ru-salka« (Mila Kočova, sopran); Smetana: Arija iz opere »Poljub« (Mila Kočova, sopran) 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Balalajke (plošče). — Ippolitov-Ivanov: V čerkeški vasi (orkester ruskih balalajk); Trgovec Uhar; Hrepenenje po domovini; Potoček; Kas-bek (orkester balalajk »Gorskaja«); R. Korsakov; Snežinke; Pesem induj-skega gosta; Mihajlovski: Motivi iz Srednje Rusije (orkester ruskih balalajk) 14. Vremensko poročilo, borzni tečaji 18. Vsakemu nekaj! (radijski orkester). — Urbach: Skozi noč in meglo — koračnica; Waldteufel: Pomladni otroci ; Cesar Cui: Maudarinov sin —-ouvertura; D'Albert: Nižava — fantazija 18.40 FILOZOFIJA ZADRUŽNEGA GOSPODARSTVA (g. dr. France Ve-ber) 19. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacionalna ura: Jugoslov. biolog Iv. Regen in njegovo delo (dr. Boris Zarnikl — iz Zagreba 20. PRENOS IZ ZAGREBA. — Char-pentier: »Luiza« (opera). V I. odmoru: Glasbeno predavanje (gosp. Vilko Ukmar). V II. odmoru: Čas, poročila, objava sporeda Sreda, 15. januarja 12. Pesmi in plesi iz Španije (plošče). Chabrier: Espana — rapsodija za orkester (koncertno dr. Lamoureux); De Falla: Jota; Nana (Michele Fleta, tenor); De Falla: Ples otroškega plani en čka (Ninon Vallin, sopran); De Falla: Pesem ljubavne bolesti (Ninon Vallin, sopran); Delfino: Canto por no llorar (Spaventa in kitare); Diaz: Aver se la llevaron (Spaventa in orkester) ; Padilla: Manques!ita- (Pilar Are os, sopran): Padilla: La mucha-cha del circo (Pilar Arcos, sopran); Schipa: E1 gaucho; Luna castillana (Tito Schipa, tenor) 12.45 Vremenska napoved, poročila 13. Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Orkestralni koncert (plošče). — Smetana: Scherzo iz triumfalne simfonije (orkester praške radijske postaje); Schmitt: Dunajska rapsodija (orkester koncertne družine Lamo-reux); Ger^hwin: Modra rapsodija