OB VOLITVAH NA GORIŠKEM
Po Soriškem kroži govorica,da so zgodaj jutraj 29.maja, to je dan po volitvah, ‘ neki ču^ni glasovi prebudili dr.Sfiligoja, ki da si je takoj mislil,da so mu prišli skrajneži razgrajat pod okno. Toda o= glasila se je vesela slovenska pesem: Števerjančani so prišli pet pod oknico predsedniku Slovenske demokratske zveze, tako so bili veseli skupnega volilnega uspeha...
Ni važno, če je kaj'resnice na-tej govorici1; zgovorno pa priča, da so bili demokratični Slovenci, na Goriškem ih" zlasti v..samem mestu ter v Števerjanu lahko veseli svojega uspeha. Ta niti^maio ni bil za= gotovljen, kajti titovsko'usmerjeni Slovenci so se- vezali na'laške so cialis te-komuniste, pa je bilo zato vsaj vprašanje, kako se.bo cela reč iztekla. Na splošno gledano niso slovenski Demokrati izgubili no= benega mesta, ponekod so pridobili nekaj glasov, drugod pa so jih ne= kaj izgubili.
Izgubo 92 glasov na volitvah za pokrajinski svet ( v primeru z volitvami leta 1956.) je pripisati bolj organizacijskortehničnim oko= ličinam, ki so jih titovci nesramno izkoristili. Velja pa dodati, da je dobila slovenska pokrajinska lista glasove celo v Gradežu( 16),Trži ču (Monfalcone; 50) in Skocijanu ( 21),torej v krajih, kjer je bilo težko sploh kaj pričakovati.
Medtem ko je postal pokrajinski svetovalec znova dr.Andrej Makuc bodo v goriškem občinskem svetu še naprej predstavljali Slovence dr. Kacin.; dr .Sfiligoj in dr .Bratina« Po glasovih so demokrati v Gorici napredovali.Lepa zmaga je bila dosežena'tudi v Števerjanu, kjer so se ti borili proti titovcem (ti so padli od 215 na 189 glasov) in listi grofa Pormentinija,ki se je zavzemal za ukinitev števerjanske občine, razpolagal z velikimi sredstvi (v kampanji- je uporabljal letalo),uži= val moralno podporo titovcev in izvlekel 95 glasov.
Na prvi pogled sta izida volitev v Doberdobu in v Sovodnjah močan Poraz za Demokrate,saj so skupno izgubili kar 105 glasov v primeru z letom 1956. Öe pa upoštevamo, da je bilo v Sovodnjah oddanih 73 belih glasovnic, 22 pa je bilo neveljavnih, v Doberdobu pa 33 belih poleg nekaj neveljavnih, kar torej znese okoli I3O' problematičnih glasov, po tem poraz ni hud, saj je verjetno, da bi polovica teh glasov mogla i= ti v korist Demokratom. Vzrok te izgube glasov vidimo predvsem v po= manjkljivi organizaciji: premalo propagande, premalo shodov, prehuda izguba časa in prepozna volilna kampanja. Öe pomislimo, da so komuni ati dobili v Doberdob samega podpredsednika rimske poslanske zbornice,
potem je jasno, da’bi morala biti tudi de= mokrataka kampanj a močna. Čisto'nič Sli pretirano trditi, da bi Demokrati lahko o be občini iztrgali titovcem,če bi se lo tili posla pravočas= no in odločno,saj na ši ljudje niso po na
Volitve:	1961	1956	+	
Pokrajinske	2.957	3.049		92
Občinske,Gorica "	Doberdob "	Sovodnje "	Štoverjan	1.852 288 376 252	1.801 3OO 469 231	51 21	12 93
SLOVENSKA LISTA:	2.768	2.801	72	105
ravi pokvarjeni. Premalo so Lili poučeni in pogosto so naivni. Končno če so Demokrati uspeli v Gorici ali pa v Steverjanu, zakaj potem ne bi mogli v Doberdobu in Sovo dn j ah? Za bodoče se zdi, da je treba le manj lokalpatriotizma in boljše povezave z našo osrednjo demokratično organizacijo v Gorici,pa uspeh gotovo ne bo izostal^ čeprav se bodo titovci ponovno posluževali takih volilnih metod, ki so Demokratom od vratne in človeka nedostojne. Demokratična stvar na Goriškem je saina po sebi dovolj močna, da lahko tekmuje s komunisti; treba je le, da jo ljudje spoznajo in sprejmejo.To Pa lahko dosežemo, če~se posla lo= tirno dovolj zgodaj, ne pa teden dni pred volitvami,ko voda že v grlo teče.
S E P TU A G ESI M O	ANINO
'N ■	.■.i/	■	k	■ J
AvtomobIli;-an; atomske bombe, letala'in sputniki, radio in televi= zija se uvrščajo med pridobitve tega stoletja nam v prid in v škodo. Napredek zadnjih 60 ali 70 let je že stara reč, pa se'le ne ustavi. A vendar se je svet v mnogočem zataknil v prejšnjem stoletju in se ne premakne z'mesta» Kadarkoli se pelješ z vlakom, pojejo kolesa železno Pesem 19.stoletja. Dim in saje, kakor tudi razredna borba, izkoriščanje delavcev in stavke, so ostanki iz prejšnjega stoletja. Komunizem in socializem spadata prav tja; a iz pretežno gospodarskega polja sta se raztegnila na mednarodno torišče ter iz utopije postala politična sila, ki se po imperialističnih receptih poteguje za nadvlado v svetu. Govorimo o globalnem spopadu demokracije in diktature, kot na..drugi s.,tr.ani govore o spopadu komunizma s kapitalizmom. Čudni so ti ostanki 19.stoletja, ki nas lahko še pokončajo.
Prav zato se je vredno spomniti še nečesa iz prejšnjega stoletja -okrožnice papeža Leona XIII. "Rerum novarum",katero je izdal maja 1891. "Nove reči", o katerih je pisal papež pred sedemdesetimi leti, so bila delavska gibanja in socializem. Papež je v okrožnici dovolil katoličanom, da se udejstvujejo v sindikatih,,ki se potegujejo, ža iz= bol j šahj e delavskih razmer. Danes se nam zdi to samo po sebi'umevno, saj imamo v Franciji in Italiji in drugod celo katoliške.sindikate. Toda takrat je bila okrožnica kar drzna, ker so kapitalisti videli v sindikatih revolucionarne organizacije in j e, bilo nezaslišano,da jih Cerkev dovoljuje. Nevolja nekaterih visokih katoličanov je bila pre = cejšnja, pritisk na papeža je bil hud, toda Leon XIII je vztrajal V" svojih "naprednih" pogledih.	.	.	’	.
Ko se je potegnil za pravice delavskega razreda, je po drugi : :: strani obenem, tudi obsodil socializem z etičnega ozira. Katoliški Cer kvi večkrat očitajo, halje nazadnjaška. Očitek izvira predvsem od kom ca srednjega veka, ko je .bila Cerkev tesno.-'povezana s fevdalnim siste nom in se je težko prilagodila novim časom. Tudi sicer je naravno, da se Cerkev kot stara ustanova ne navdušuje za spremembe in novotarije. Pa vendar je nesmisel trditi, da bi bila povezana s starim redom v tem Času, ko se neob drzdani kapitalizem umika novim oblikam gospodar= stva. Mogoče ji je očitati, da ni. bojevito pokazala poti v kak krščan ski socializem; a mogoče jo je tudi pohvaliti zavoljo tega. Na vsak način pa se je Cerkev že pred sedemdesetimi leti prav z omenjeno o = krožnico postavila za pravice delavcev v času, ko jo bil dobiček ne = sramno proglašen za vodilo družbe in ko je bil govor o pravicah delaV
cev revolucionaren.	,
- V'	:
Katoličani so opogumljeni vstopali v sindikate.! Ameriki so prav ti pripomogli k zmagi nad marksizmom v delavskih zvezah. Misli,ki so bile pred.Sedemdesetimi leti revolucionarne,'so danes splošno sprejem Ijive. Takrat so mnogi katoličani na visokih mestih.smatrali,da sta katolištvo in demokracija nezdružljiva. Pobil jih je Leon XIII v o = krožnici "Graves de Comuni" pred 60 leti. Do danes j e"to vprašanje tako rešeno, da še> tako nazadnjaški ljudje ne rečejo,'da so proti de= mokraciji, čeprav jih dejanja postavljajo na laž. Toda problem socia lizma ni bil in še zmeraj ni rešen.
Ob štiridesetletnici "Rervun novarum" je papež Pij XI izdal okrož nico "Qnadragesimo-anno" in se ostro obregnil ob kapitalizem in sla= bosti gospodarskega individualizma, kar komunisti radi pozabljajo. "Pohlepu po dobičku je sledila nebrzdana želja po nadvladi, celotni gospodarski sistem je postal strahotno trd, surov in neizprosen," je pisal Papež. Morda nepričakovano, a popolnoma logično"se je papež po stavil proti obema skrajnostima razredne borbe, nebrzdanemu kapita = lizmu in komunizmu. Na eni strani pobija tiranijo državnega socializ ma in izjavlja, da država nima pravice nadzorovati dejavnosti, kate= re morejo pravično in uspešno opravljati podrejene prostovoljne or = ganizacije. Toda končni cilj mora biti splošna dobrobit. Pravica do osebne svobode mora biti priznana, ker je naravno jamstvo osebne svo bode.
Po drugi strani pa papež izjavlja: "Pravilno je reči,da morajo biti nekatere oblike lastnine oine j ene na državo, ker vsebujejo ob = last, ki bi bila prevelika, da bi jo pustili posameznikom brez škode za skupnost." 0 tem, da je Cerkev proti komunizmu, je bilo dovolj Pisano. Toda prav tako se je postavila tudi proti nebrzdanemu kapi = talizniu: "Svobodno tekmovanje, čeprav je do gotove mere pravično in prinaša dobre sadove, ne more biti vodilo gospodarskega sveta. ...Se toliko manj more to vlogo opravljati gospodarska nadvlada, ki j e v zadnjem času nadomestila svobodno tekmovanje. ... Svobodno tekmova =
nje je mrtvo in njegovo mesto je prevzela gospodarska diktatura." Papbž nadaljuje:- "To kopičenje o blasti, ki je značilno za sedapji ekonomski red, je naravna posle= dica neomejenega svobodnega tek= mdvanja,ki dovoljuje obstanek sa mo tistim',ki so najmočnejši, kar pogosto pomeni tis te, ki se bore najbolj neusmiljeno in ki se naj manj zmenijo za glas ves ti 4"
Te izjave bi v zobe vrgli vsem tistim, ki pravijo, da • je Cerkev tesno povezana s starim redom, kakor tudi tistim, ki se jim stari kapitalistični red zdi najboljši. Čeprav je od te okrož vilice minilo že trideset let, so njene misli še danes pomembne.
TUJA UČENOST
Koncem julija bomo zaključi li kampanjo za pomoč revnim-in nadarjenim slovenskim dijakom na Koroškem, ki smo jo pričeli le = tos v februarju..Tekom avgusta mi sli '■"'Slovenska Pravda" zbrani de nar dostaviti ravnatelju sloven= ske gimnazije v Celovcu g.prof, dr.Jošku Tischlerju.Ker se sep = tembra prične novo šolsko leto g je torej nujno,da bo do tedaj de nar na namembnem mestu. Zato po= sebej prosimo vse tiste,ki so bi li namenili svoj prispevek v ta namen, da ne odlašajo s pošiljko. Ob tej priliki se nam zdi primer no pokazati na svetal zgled svo= bodnih Srbov,Hrvatov in Sloven = bev na Švedskem, ki so se tako
KOROŠKI STUDENTJS w j ; i
Kot smo že pisali v febr.štev. KT,je ^Slovenska Pravda" pokre = nila v Angliji nabiralno akcijo za pomoč revnim slovenskim dija = kom na Koroškem, da .bi mogli na = daljevati študije in da bi obe = nem na tok način zagotovili ne = moten razvoj slovenske gimnazije v Celovcu, kateri grozi ukinitev posameznih razredov, če ne bi bilo dovolj dijakov,-
Obrnili smo se na,vse svobodne Slovence,Hrvate in Srbe, da bi po svojih močeh pomagali pri tem nar; rodno političnem poslu, S hvalež= hostjo smo videli, da. so nekateri časopisi ponatisnili naš poziv in prepričani smo v končni uspeh. Vsak še tako majhen dar~bo hva ležno sprejet'in potrjen od bla-= gajnika Slovenske Pravde.
.Prosimo, pošljite darove, na e= nega sledečih naslovov:
Mr.Ludvik Perko,
416,Southbury Road, ~ -ENPIELD, Mi ddx.,. Engl and
Mrs.Pavla Miladinovič,
12, Oxford Rpad,
INGL EBURIT, N. S . W., Aus tr al i a
Mr.V alen tin Kr emž ar,
11010 - 109A Avenue,
ELM ON TON, Alta., Canada.
Stran 4
KLIC IRIGL4Y4
Štev.265 ____ ' "
•	■ •	»vV"-
velikodušno odzvali našemu februarskemu pozivu in preko svojega Zdru ženja svobodnih Jugoslovanov zbrali tristo šes.tirserlemdeset švedskih ,,c. ..-kron, kar o.dgovar j a n'ekakÖrfles’tindvajs etim 'funiom s terlingov.
Kohoški slovenski vodniki se dobro, zavedajo, da j e naša narodna . manjšina obsojena na smrt, ako'ne bo imela lastnega razumništva. Za= . to je pomen slovenske gimnazije v Celovcu tem večji, iko primerjamo položaj naših beneških Slovencev, ki nimajo nobene slovenske šole in razen nekaj slovenskih duhovnikov takorekoč nobene slovenske inteli= gence , s stanjem na Koroškem, potem bomo morda laže razumeli, kaj jih čaka, če izgube slovensko gimnazijo. Doslej imajo še nekaj slo = venskih organizacij, svoje politično zastopstvo in nekaj gospodar = skih ustanov. Vsega tega Pa beneški Slovenci nimajo več, zato se nji hov glas .sploh ne sliši. Tragično je, da se ni našlo niti deset slo= venskih mož, ki bi si upalo dvigniti svoj glas in postaviti zahteve, da se novi zakon za slovenske šole,(ki ga je sprejela rimska poslans ka komisija in pride zdaj pred senatno, komisijo,) raztegne tudi na Beneško Slovenijo.
Kaj bi tis ti,ki jim vse to ne gre v glavo, v kako težavnem polo žaju se psihološko, politično, in gospodarsko nahajajo' naše narodne manjšine, pomislili, da bi slovenski Maribor in slovensko Celje bila danes prav tako nemška, Če ne bi leta 1913. pripadla Jugoslaviji,kot .je nemški ./.Celovec ali celo italijanska Gorica. Tuja šola je storila ■ svoje!
.... ’	V#'
BOLJE DRŽI NEGO LOVI GA
V	pretekli številki KLICI TRIGLlVi smo zaključili razpravlja = nje o Macedoniji. Brali smo mnenje Macedonca, Srba in Bolgara, čuli pa'tudi,kaj mislijo o zadevi Grki. Celotna akcija je bila izvedena ob sodelovanju neodvisnega pariškega lista.SAVRBMENIE, ki podobno kot naš lis.t zastopa mnenje, da je svobodna, politično nevezana raz= prava neobhoden pogoj demokratičnega-reda.
V	vseh člankih je bilo možno najti gotove stične točke, dobili pa smo seveda tudi tako različne poglede na zamotano vprašanje, da •si je težko predstavljati, če je možen kakšen kompromis.
K celotni zadevi bi rekli tole: o Macedoniji-bodo slejkoprej brez vsakega dvoma odločili sami Macedonci. Od njih bo odvisno, za kaj se bodo. izrekli in kot kaj - Macedonci, Srbi ali (Bolgari - bodo nastopili. Dvomimo, da se bo to vprašali j e reševalo s silo, ker je pri tem prizadetih preveč držav in njihovih koristi.. Nihče pa ne ve, kdaj bo prišlo do tega,, da se bodo Macedonci lahko svobodno izjavi= li. Položaj, ki ga kot manjšina uživajo v Grčki, ni:niti najmanj za vidljiv in ga je v neki meri mogoče primerjati s položajem beneških Slovencev- v Italiji, kakor smo o tem pisali zgoraj. V današnji rub= riki "Od möseca do meseca" nam .g.Stanič poroča o neprijetnostih,ki jih uživajo Macedonci v Bolgariji. Kaj torej narekuje praktična. po= litika, ki pa je tako silno„malo vidimo pri g.Peevu, kot je pisal v, svojem Članku,' četudi mu s teoretičnega vidika v mnogočem damo prav? Ker je poli tika umetnost'možnega ne pa idealiziranje o praktično ne uresničljivih ciljih, bi torej kazalo, da svobodni Macedonci podpro v danih možnostih in položaju republiko Macedonijo,kakor zdaj obsto ja v Jugoslaviji. To naj bi bila izhodiščna točka. Naj se trudijo in delajo na. tem, da bo ta republika postala demokratična. Pri tem ne morejo nič izgubiti ampak lahko mnogo pridobe. V tej republiki je namreč dana pravno-politična in kulturna ter ekonomska osnova,ki so ob ugodnem ra-zvoju lahko raztegne ha ostale predele. To bo mnogo laže,„če kdaj pride do južnoslovanske ali balkanske federacij e, kot pa če 'že obstoječo republiko Macedonijo najprej zbrišejo s tal in potem začno 11 Jovo na novo" .	UREDNIŠTVO
KLIC TRIGLiVn izhaja okoli 20.v kesecu,Izdaja ga "Slovenska Pravda"* Njeno mnenje predstavljajo le tisti članki,ki.so podpisani od njene= ga izvršnega odbora.	NAŠ--NASLOV: BM/TRIGLAV, LONDON W.C.1
PO RAZGOVORIH. V CELOVCU
One 25. in 26. maja so se vršila v Celovcu južno tirolska pogajanja med Jvstrijo in Italijo. Iva dni pred temi pogajanji je šla dvočlanska av= strijska delegacija v Beograd/ da ci ondi sklenila feralturni sporazum z Jugoslavijo. Na dan pogajanj je Sadio Ljubljana komentiral o dobrih od . nosih med Jugoslavijo in Avstrijo, vendar niti z besedico ni omenil po ložaja slovenske manj šine na Koroškem.
Y	vodilnih krogih, te manjšine prodira vedno bolj spoznanje,da je Jugo= slavija zainteresirana v prvi. vrsti na dobrih gospodarskih odnosih z Avstrijo in da je slovenska manjšina tem jugoslovanskim gospodarskim interesom prej v napoto kot v korist. Y to politiko dobrih odnosov z Avstrijo je bila Jugoslavija potisnjena leta 1948. po prelomu z Moskvo ko je nujno rabila dobre politične in gospodarske stike na Eapadu. Da= nes je razvidno, da je Jugoslavija sprožila ideološko vojno med sloven sko manjšino v letih po 1949., - ko. je nastala slovenska koroška Krščen, ska demokratska stranka, - v prvi vrsti zato, da je zaposlila manjšino samo s seboj. Tako je bila manjšina notranje oslabljena in ni bila v stanju kolektivno zahtevati od matične države širšo politično podporo, kot jo na primer nudi Avstrija danes Južni Tirolski. Tudi emigracija je v veliki meri.podpirala to ideološko borbo ter tako spodbila poli = tična tla tistim krogom v naši matični državi, kateri se s tako idejno -politično obremenitvijo koroške manjšine niso strinjali. Koroško po= dežel je je nagonsko čutilo, da ta ideološka borba ni v skladu z-njenih mi problemi in koristmi. Na drugi strani pa to ploho medsebojnega ob = dolževanja ni bilo v stanju duševno prebaviti. In tako smo doživeli po Polen zlom narodno-politične zavesti na podeželju ter tako na stežaj odprli vrata germanizaciji, a istočasno napravili najlepšo uslugo jugo slovanski uradni politiki.
Y	današnjem položaju, ob skoraj popolnem narodno-političnem mrtvilu,ki vlada na podeželju, nastaja vprašanje, če ni morda poglobitev gospodar skih in kulturnih stikov med Jugoslavijo in Avstrijo, zlasti .v obliki malega obmejnega prometa, neke vrste rešilna bilka manjšinskega vpraša nja. Kajti trgovska potreba po znanju slovenščine v avstrijskem obmej= nem'pasu daje slovenščini konkretno živi jenjsko.veljavo. In tako kaže, da se bodo vsaj v majhni meri vskladili. živi j en jski. interesi matične d države in slovenske koroške manjšine. Upati je tudi, da bodo koroški Politični voditelji polagoma uvideli, da. je edino možna.osnova realne manjšinske politike vskladitev - toda ne podreditev -manjšinskih in = teresov s koristmi matične države. Kateri pa so ti življenjski intere= si matične države oziroma slovenske manjšine pa se pri nas na Koroškem zaenkrat še veliko premalo razpravlja.
Ko se danes oziramo po razvalinah naše povojne manjšinske politike,lah ko ugotovimo, da se je slovenska inteligenca to in onstran Karavank v vsej povojni dobi skrajno politično nerealno vedla. Pikre pripombe mi= Kistra dr.Kreiskyja ob priliki njegovega sestanka s predstavniki slov. manjšine pa nam dokazujejo, da se drugi narodi naši politični nezrelo= sti smejijo in jo seveda tudi ob vsaki priliki izkoriščajo.
PODJUNOAN
začarani krog
Že star problem,kdo je dejansko kompetenten reševati koroških manjšin = sko vprašanje,še zdaj ni rešen,sodeč po izjavah ministra dr.Kreiskyja. Pasi je prej kazalo, da spada to v področje ministrstva za zunanje zade ve,je iz dr.Kreiskyjeve izjave na sestanku s kor.Siovenci razvidno, da on ne rešuje vprašanja sam,da more biti le posrednik med posameznimi ministrstvi, "kozel", ob katerega se lahko: vsak obregne .Sicer pa naj maQ sina sama stopi v stik z ostalimi ministrstvi, je rekel .Na. pritožbo, da so ob ljudskem štetju izvajali pritisk na Slovence, je dejal,da je manj sina preveč občutljiva. - Po tem sestanku se je -dr.Kreisky, sestal še s Predstavniki " Zveze domovini zvestih južnih Korošcev" in "Zveze koroš mih vindišarjev",torej organizacijama s protislovenskimi cilji. (ps)
Stran 6.	KLIO LRIGLJVM	Štev.265.
MISLI OB ZBORNIKU- u ,	:
Vse priznanje izdajateljem tednika ''Svobodne Sloveni j e1' za njihov^ vsakoletne koledarje - zbornike', Tudi letošnj i j e poln pestre in tehtni vsebinep ki delno razvedri človeka, a še v večjem obsegu mu posreduje mnoge podatke in izkustva piscev različnih področij o
Pravzaprav je letošnji zbornik posvečen druKorošcu, čigar dvajsetletnico prerane smrti smo obhajali lanskega decembra« V več spominskih člankih stopa pred nas osebnost naj večjega slovenskega politika«
Ni dvoma, da je mož gorel in izgorel za svoj narod, ostaja pa vprašanji na katerega nisem dobil v zborniku povsem zadovoljivega odgovora, če n^ morda taktika zanesla dr«Korošca predaleč« Nemogoče je predvidevati, kaj bi bilo. z nami in Jugoslavijo, če bi se dr«Korošec bolj naslanjal na Hrvate, vendar pa ne smemo izgubiti izpred.oči možnosti, da bi bilo lahko slabše« Da je dr»Korošec delal v najboljši veri, to je gotovo«' da je imel pred očmi predvsem slovenski narod, tudi« Vedel je, da j e ta varen le, dokler obstoja skupna država s Hrvati in Srbi« Pričakoval seK tudi neke vrste psihološko analizo njogove osebnosti» Članki so v prehudi meri izraz poliličnega delovanj a in življenja velikega pokojnika» To je sicer delno razumljivo, ker je bil Korošec politik, toda končno je bil tudi duhovnik, skratka človek - in o tem pa je na splošno pisanega premalo» Nemogoče je pravilno razumeti in oceniti njegovo delo,če ne poznamo dovolj njegove duše, značaja, nagnjenosti, in šibkih plati»_ Kako naj sicer razumemo, da ob sebi ni trpel takorekoč nobene osebnosU velikega kalibra, ampak se je zadovoljil s tedaj politično manj pomembnimi osebami« Ali je izraz pretirane osebne skromnosti ali česa drugega, da nam ni zapustil svojih /'Spominov'1 ? Kljub mnogim člankom v zborniku in drugod, osebnost dr»Korošca še daleč ni raziskana in pojasnjena»
Uvodni članek je'pisal dr»Komar o duhovnem zdravju, ki kaše ''Pot iz mrtvila", Ivan Avsenek razpravlja o tretji jugoslovanski petletki« Treba je priznati, da so vobče njegove razlage zanimivo pisane, vešče komentirane; moti le, da na splošno vidi predvsem črne strani, dočim se zdi, da svetlih točk včasih.sploh ni.
Dr.Tine,Debel jak je prispeval osmrtnico svojemu prijatelju pisatelju in pesniku dr» Ivanu Preglju» Dobro ga -j e poznal in zadel»
Več pa sen pričakoval od dr.Frida Pogačnika ob 20»letnici pristopa Jugoslavije k Trojnemu paktu» To bi mogla biti zelo tehtna zgodovinska razprava, toda na žalost izpade bolj polemična kot ne. Nekatere trditve odn.podatki niso. točni, ali pa so pomanjkljivi» Nedavno obj avlj eni Hitlerjev testament n.pr»prt znava, da ga je predvsem operacija na Balkanu'stala vojno« Ta/operacij a bi mogla biti krajša, če ne bi bilo jugoslovanske avanture po 6« aprilu» V tej zvezi se torej 27»marec pokaže v drugi luči, čeprav se pučistom tedaj najbrž sanjalo, ni, kaj dejansko počno. Odlično pa je, da je pisec objavil zaključek pok»dr.Kuharja po obisku Nemčije, kaj je usojeno slovenskemu narodu». Ker lunattk Hitler ni imel navade držati danih besed, .si lahko konkretno predstavljamo, kaj bi se zgodilo z nami, če bi Hitler zmagal v Rusiji» Tistih nekaj tednov, ki ga je zavleklo v rusko zimo, nas je dobe s c dne rešilo kot -narod. - Da je,- izven Beograda - po izvršenem, puču "v d Lug ih delih države v glavnem vladal mir", lahko piše samo tisti, ki tedaj ni doživljal manifestacij po.'vsej Sloveniji» Šibka je trditev, da so od naroda izvoljeni predstavniki sklenili pristop k paktu» Parlament za to sploh vprašan ni bil. Praktično smo bili sploh brez njega'..	,■	..
Dr.Pogačnik tudi ne ve, v kakšnem "zosu" se j e' tedaj nahajata Anglija« Na vojno je bila popolnoma nepripravljena. Kj iheve. Home - Guard enote so imele po nekaj zastarelih, pušk, večina pa j e bila "oborožena1' s palicami, na katerih so imeli pritrjeno kakšno šilo, da bodo "bezali'1 padalce, ki so jih čakali» Le "Molotovih koktajlov" so imeli pripravlja ni dovolj. Ob takšni' mizeriji je bilo torej nemogoče pričakovati kakršnokoli vojaško pomoč od Anglije» To sicer po eni strani krepi tezo,da bi mi morali ostati nevtralni, ker sami nismo bili v stanju voditi lastne vojno; po drugi strani se zdi jugoslovanska žrtev, ki je bila politično naravnost kriminalno neizkoriščena, nujna cena, da smo se kljub groznim žrtvami ohranili kot narod» Zelo pomanjkljiv je prikaz
o umiku iz Dunkirka. Angležem in deiu Francozov vendar ni preostajalo drugegas ko pa-so- -jih Nemci odrezaii s koridorjem v doiini Somme do obaie Kanaias zavzetjem Arrasa in izoiacijo Caiaisa, Beigijska kapitulacija je potem položaj še poslabšala.»
Omenil bi še droKuharjevo potovanje v Nemčijo» Dr-Pogačnik trdi^da je potoval ilegalno. Ce me spomin ne varas kot sem ga poslušal po njegovem1 povratku* j e potoval legalno; Nemci da so.mu hoteli demonstrirati moc svoje organizacije in so ugodili prošnj i, . da so mu pokazali kartotečni list iz Slovenj Gradca in Jesenic.
Moj vtis je, da je diplomat dr.Pogačnik hotel braniti gotovo politiko, ne pa celo zadevo vsestransko	na kar mogoče nepri-
stranski način prikazati in jo potem komentirati. Zato razprava nima vrednosti, ki bi jo lahko imela.
Prebrisani Vauhnik vleče Nemce za nos
Pač pa je Janko Hafner dobro orisal polkovnika Vauhnika - obveščevalca» V njem smo res imeli zelo 'sposobnega vojaškega atašeja tedaj v Berlinu, čigar izsledki pa so bili na žalost pogosto brez haska, ker je nemška, špijonaža po nekaj dneh že zvedela, kaj je Vauhnik poročal» Tako dobro kontrašpijonažo smo imeli»»» Kot sem čul od Vauhnikovih sorodnikov, njegov glavni vir informacij ni bila niti Jutta niti Inge ali Vera, ampak neka-nemška filmska igralka» Toda dvoje mi ne gre v račun pri polkovniku Vauhniku*» kako je mogel moralno opravičiti, da je bil v službi jugoslovanske vlade kot vojaški ataše, obenem pa da j e bil v britanski tajni službi» Po mojem mnenju je to nezdružljivo, pa čeprav so ga Angleži po vojni v Švici več ali manj ignorirali. Je knez Pavle vedel za to Vauhnikovo dvojno službo9 Je morda Vauhnik vlekel Angleže za nos?
In kako daleč, da tega niso opazili odn.da jim je postal neljub šele zaradi medvojnih dogodkov? Me znam si razlagati tudi njegovega komentiranja 25.marca: sam mi j e leta 1944 pripovedovat, da Angleži niso'hoteli 27.marca, ampak da so računali, da je bolje, če Jugoslavija pristopi k Trojnemu paktu, ohrani svojo vojaško silo neokrnjeno, ob ugodnem trenutku pa skoči-Nemcem v hrbet in omogoči izkrcanje britanskih čet na jadranski obali» Vsi doslej objavljeni govori, dokumenti in komentarji britanske vojne politike govore prav obratno: Anglija je bila tedaj tako na psu, da bi ji verjetno kakšen puč v Lichtensteinu prišel prav,če bi to moglo ovirati Hitlerjeve načrte» Ali je morda to Vauhnik sklepal ob razgovorih z gotovimi kolegi v Berlinu (ob času puča) ali pa ni pravilno ocenil vojaško političnega položaja Anglije» Da bi dobil namige v tej smeri od britanske tajne službe, je izključeno» Pokojni polk»Va-uhnik je bil odličen strokovnjak v svoji stroki, za politiko pa ni imel mnogo smisla, kar kažejo tudi njegova pisma po vojni iz Švice.
Dr»Debei j akovi zaključki o Prešernovi vernosti so točiti» Takega mnenja je bil tudi pok»dr»Anton Breznik»
Pavle Rant piše o življenju pok.škofa dr.Rožmana, dr.Jelenc pa je nanizal nekaj osebnih vtisov o velikem pokojniku» Po pravici je zapisano, da se noben slovenski škof ni osebno tako približal svojemu ljudstvu in z njim toliko trpel, kot je škof Rožman»
Še in še bi bito treba pisati o Zborniku, o zanimivih poročilih iz vseh koncev sveta, a ni prostora»-Naj zadostuje, če zaključim:	kljub
nekaterim spornim člankom je treba 250 strani tega Zbornika toplo, pozdraviti, kot važen doprinos svobodnega slovenstva»
D,PLENIČAR
Dr. ANTON KACIN- - ŠES TDESETLEBOT	fcl anl prea StoJo TOliln0 zmo=
go v goriškem občinskem svetu je slavil šestdesetletnico svojega rojstva g.dr.Anton Kacin,ravnate!j slovenskega učiteljišča v Trstu in voditelj primorskih Slovencev iz vrst "Slovenske katoliške skupnosti". Kot soustanovitelj in vodnik goriške Slovenske demokratske zveze je odločen borec za slovenske Pravice. Demokratični Slovenci na Primorskem ga cenijo kot poštene= ga in lojalnega sodelavca. Bog ga živi!
Zaradi selitve uredništva v juliju mesecu,utegne prihodnja številka iziti en teden pozneje, torej 29.julija. Stalni naslov ostane naprej.
ŠVEDSKI VTISI
V	junijski številki je JUGOSLOVEN,glasilo Združenja svobodnih, ju goslovanov na Švedskem, priobčil psvod članka gospe Ruth-Hamrin Thore love,ki ga je objavila v švedskem ilustriranem tedniku I3UN. Ker je V članku nekaj zanimivih podatkov,ga s prijaznim pristankom urednika g* liilunovića podajamo v izvlečku:
'Tito Ima pet dvorcev in tri posebne vlake,v katerih potuje po Jugoslaviji.Lasi je to razkošje,ki je nasprotje jugoslovanskemu siro= maštvu,je vendar bolje biti Jugoslovan kot Pa na primer Poljak,so iz= javili študentje iz Ljubljane,ko so me povabili na čaj. Čeprav jih ni sem odprto vprašala,kaj na splošno mislijo o režimu,sem dobila vtis, da so do njega razpoloženi opozicionalno, toda z gotovo rezervo. Ne = kaj jih je kar odkrito izjavilo, da ne bodo nikdar vstopili v komunistično zvezo študentov,pa čeprav jim ta nudi toliko privilegijev.Pro= komunistično nastrojeni študentje imajo namreč prednost pri štipendi= jah, domačih ali tujih; ko dokončajo študije, seveda dobe boljše pfolo žaje. lako ni mogoče, da bi diplomirani jurist dobil mesto odvetnika, ki je bolje plačani posel, če ni komunist. Zato je prisiljen misliti najprej o svoji bodočnosti. Toda kljub temu in kljub podobnim težavam je mogoče opaziti, da ima Titova oblast nekaj veljave pri mladini,ker se ta boji Rusov in ker jih sovraži.'
Gospa Thorelova je bila zelo navdušena nad novo palačo slovenske Ljudske skupščine, pa čeprav je vse skupaj v veliki meri le kulisa, saj v njej ni mogoče govoriti svobodno. Pred univerzo pa so naleteli na študenta,ki stanuje v študentskem domu in se hrani v študentskima! zi. Od štipendije potroši nad polovico za hrano, ki pa da je zanič. Tako mu ne preostane drugega,kot da ima še nek poseben dohodek:	med
drugim je bil preko nedelje tudi prometni stražnik.
'Očividno je pomanjkljivo znanje tujih jezikov pri študentih v veliki meri vzrok, da tako malo vedo o življenju v tujini. Ne bom re= kla, da oblasti namerno ovirajo v šolah učenje tujih jezikov.Toda go= tovo je, da režim lahko brez tveganja dovoli Jugoslovanom, da posluša= jo tuje radijske postaje in bero tuje časopise, saj večina mladine ne obvlada niti en tuji jezik, niti nemškega ne.
Zanimalo me je, kateri veri pripadajo omladinoi. "Pa res, kaj pa smo?» - se je obrnilo neko dekle k prijatelju. "Gotovo smo katoličani, a ne?" - Seveda so bili katoličani.
Za Slovence na severu so vsi na jugu - Srbi, Hrvati in ostali -kot neko težko breme, vsaj v ekonomskem pogledu. Zanje se morajo ti na severu žrtvovati,kar jih stane mnogo denarja,moči in dela.Sicer bi jim bilo mnogo bolje. "Naši južni bratje", je posmehljiv naziv za ta del naroda, te črne ovce v tej jugoslovanski skupnosti. Ko smo zgodaj nekega dne sedeli v postajni restavraciji In čakali na vlak, je bila tam tudi skupina južnjakov, od slivovke malo že pijanih, ki so prepet vali vesele narodne melodije, čeprav je bila komaj devet ura. Slovenci ci so se držali ob strani kot da bi bili ti južni bratje kakšni zamor ci. In v tej restavraciji sem prvič občutila strah pred glasnim govor j enjem o režimu. Medtem ko smo razgovor jali o načinu,kako se država P polasti posestev drugega za drugim, kakor hitro kak lastnik umre, in kako je dedno pravo postavljeno na glavo, je k naši mizi prisedel ne* znan gospod. Takoj smo prešli na razgovor o poplavah na jugu.
V	Jugoslaviji ni tako slabo, da bi prišlo do revolucije, toda tu di ni tako dobro, da ne bi bilo nezadovoljstva. Izjave študentov o Ti tovejn režimu so se skoro v vsem skladale z izjavami ostalih rojakov.
Tfcako diktaturo spremlja najhujše: da namreč ljudje izgube obču» tek za spremembo. To ne končno niti ne obnese. Tako je najbolje osr©= dotočiti vse svoje sile ha osebno bodočnost. Pojav zmigavanje z rame= ni ni niti najmanj nevsakdanji pojav v današnji Jugoslaviji. To pa go tovo ni ohrabrujoče in me sili k razmišljanju,’j e končala svoj dopis gospa Thorelova.
RAZGLEDI
KRIZA SRBSKE EMIGRACIJE;. G.Stevan Trivunac, znani podpredsednik am erisk o-k anadsk ega Srbskega narodnega odbora in voditelj ene od dveh "pravili", Narodnih, radikalnih, strank v emigraciji, objavlja vrsto član kov v Čika-ški SL0B0I)I,v kateri z ognjevitimi besedami pojasnjuje zgo= dovino Jugoslavij e,srbske probleme v njenem okviru in probleme srbske emigracije. Trenutno je g ..Trivunac najnovejša zvezda na nebu ameriško -kanadskih izseljencev. V enem od teh člankov,ob javi jenem v SLGBODI l.maja letos, se g.Trivunac pritožuje nad "krizo narodnega vodstva v današnji emigraciji", in pravi med ostalim: "Ta kriza narodnega vod = stva je najbolj prizadela nas Srbe. To se je najbolj videlo v onih prevratnih dneh, pred in za časa zavezniških zmag, a vidi se tudi še danes, tako doma kot tudi v emigraciji. Vsi naši partnerji iz skupne države so vedeli in vedo v glavnem,kaj hočejo,Ne smete se varati nad njihovo navidezno razdvojenotsjo. Na primer: tako Slovencem-Jugoslova nom kot Slovencem-seParatistom je osnovna skrb,edina skrb - edinost Slovencev in kar najbolj ugodno mesto Slovenije tako v Jugoslaviji a= li v kakšni širši kombinaciji. Tako hrvaški komunisti kot tudi HSS so složno reševali preluknjani čoln hrvaške narodne bodočnosti,da se ne bi potopil v ubijalskem morju ustaških grehov... Samo naše srbsko vodstvo, tako pravo kot lažno, stvarno in umetno, je popolnoma razoča ralo. Srbi iz emigrantske vlade so ali stekli v Titovo vlado ali Pa so si - če so ostali v emigraciji - takoj nadeli tako jugoslovansko etiketo, da je ta onemogočala celo najnedolžnej še srbsko politično ' taktiziranje. Vse do lanskega Drugega vsesrbskega kongresa so propadli vsi poskusi,da se srbski narodni politiki omogoči odgovarjajoči poli= tični instrument. Ko je bil ustvarjen Srbski narodni odbor, je neki slovenski kameleon (to se verjetno nanaša name,’ moja opomba) upraviče no trdil,da se bodo sami Srhi pobrigali,da ga razbijejo... Obširneje smo že pisali o "apelu" cveta srbskega defetizma,ßa se ne bomo dolgo zadrževali na isti temi. Medtem ko vsi ostali hočejo ali nočejo Jugo= slavijo le kot Slovenci, Hrvati,muslimani,Macedonci itd,edino ti naši srbski defetisti delajo to preko nekakšne jugoslovanske skupnosti, v kateri ni in ne bo drugih Jugoslovanov razen njih samih..."
"SRBSKA SEICCIJA" : Kot sem zvedel, bo tekom tega meseca začela De mokratska zajednica Jugoslavije, o kateri s.e je že pisalo v KT, z- usta navijanjem ■■"Srbske sekcije demokratske skupnosti Jugoslavi j e", v kate ro bodo , kot predvidevam, vstopili vsi oni, ki so podpisali znani "apel" srbski emigraciji. Ce je ta moja informacija točna, potem se bojim, da bo ustanovitev takšne "srbske sekcije" v DZJ pomenila "za = četek konca" te organizacije. Neverjetno se mi zdi, da pričakujejo go spodje iz Pariza, da bodo našli odgovarjajoče ekipe Slovencev in Hr= vatov,kaj pa šele Macedoncev in muslimanov, ki bi hoteli ustanoviti nekakšne svoje ; "seleči j e"'''v okviru te ■ DZJ » Na žalost se ponavlja stara Pesem; vsaj tak vtis dobivam. Kdorkoli-1 jev^lo-dil emigrantski "politi= ki" poslednjih petnajstih let, se bo spomnil precejšnjega^števila "ju gosiovanskih" odborov, zvez itd, katere so ustanovili Srbi, ki so po= tem pričakovali od emigracije drugih narodnosti, da si ustanove podob na telesa. Vse to se je končevalo z neuspehom. Mar naj. gre tudi DZJ Po isti poti, pa Čeprav ima mnogo pozitivnih stvari na papirju? Ali. mar demokratskim Srbom, ki so za Jugoslavijo, še ni jasno,(ko že ni jasno gotovim vodilnim slovenskim in hrvaškim emigrantom,) da potrebu je demokratična Jugoslavija: politični sistem, ki ne sme biti osnovan Da nacionalni ali verski delitvi? Danes je idealna'prilika v emigraci ji, da se ustanove jedra bodočih jugoslovanskih demokratičnih strank ~ namesto anahronizma, ki ga predstavljajo ostanki starih srbskih,hr= vaških,slovenskih'in drugih strank v emigraciji!
"SRBSKI FAŠISTI": Srbski emigranti imajo dokaj močno organizaci= jo 2 imenom 11Srbski kulturni klub ’Sveti Sava’"(prej se je imenoval "Dušan Silni"), ki izdaja list "Srpska Borba". Klubu načeljuje dr.Slo bodan Draškovid. Nedavno se je njegovo ime pojavilo tudi v ameriškem
tisku v zvezi z organizactjo-.-IIphn Birch Society", ki je trprotikonm= nisticno" in ki noče sano slediti pokojnemu senatorju BIcCärthyju am= Pak ga hoče s svojini "antikol^mnizmoll^, celo nadkriliti. To društvo, ki ga je osnoval neki tovarnar ‘bonbonov, je; odkrlo, da so Bisenhower, '■'•'Truman, Roosevelt in mnogi slični dejansko komunistični 'ag-enti.GLAS /KINI IB KIH SRBOV,katerega urednik je g.R.L.Kne»evič, je 1.maja letos prinesel dolg članek pod naslovom "Društvo za. 'borbo proti:,komuniz = ■mu, ali kaj drugega?" Tu našteva številne izjave- demokratičnih Imeri kancev o tem društvu in nekje piše: "...ko se je zvedelo, da je koman dant neke ameriške divizije v Evropi, general alk er, v okviru pou= ka za svoje vojake organiziral vrsto predavanj članov društva Birch in širil njihove 'protikomunistične brošure', je predsednik Kennedy takoj ukazal, da se general Walker odstavi in proti njemu uvede pre= iskava.Eden vzrokov odpusta je bil, ker je dovolil, da je njegovim vojakom govoril tudi vplivni član društva Birch dr.Slobodan Draško = vid, 'vodja neke ekstremno totalitarne in antidemokratične grupe ju= goslovanskih emigrantov’. Značilno je, da se med vodilnimi člani te= ga/društva nahaja Slobodan Draškovid. Tli, ki vemo, kakšno škodo . za .enotnost naše emigracije so povzroxile njegove metode in mišljenje, si lahko predstavljamo, v kakšni smeri se razvija njegova aktivnost ;/: na širšem planu z ljudmi iste mentalitete", piše GKS. Neki ameriški ; senator je ljudi tega društva takole označil: "To so popačeni,brezum ■G' 'ni,; bolni ljudje, ki v vsakomur okoli sebe vidijo komunistične zarot ■hokej' ki nimajo zaupanja v Imeriko in ki so prestrašeni nad njo,"
.-■■z. prva leta emigracije so se premnogi em igr an ti c označevali kot antikomunisti", dokler niso spoznali, da to ni nič važno, ako niso :	demokrati. Še danes včasih naletim na uporabo izraza V antikomunizem",
zlasti v listih HRVITSKI ZORI IM SRPSKI VIDICI, kadar označujejo emi= gracijo, 'ki bi morala biti "demokratična". Škoda.	v
■3 :	-	VEK OSLI V BIRKIH
KRANJ'PRED CELJEM
id	.	'
t1-7 -je b'5 prebivalstvo Jugoslavije tudi v naprej tako naraščalo kot nakazujejo■poslednja ljudska štetja, bo v državi okoli, leta 1970. že dvajset milijonov državljanov. Ob zadn j em, ljudskem, štetju .jih je bilo 18, 512.805 (Kar o c 1951), pred trina js timi 1 c-ii-g 1-948)- -P-a 15-, 841.566.
Kare zadeva Slovenijo ima ta zdaj 1,584-. 568' prebivalcev, ddčim jih je imela leta 1948. le 1,439.800. V predzadnjem ljucSkem štetju 1. 1953. j e,bilo naštetih 1,504*427 prebivalcev. Toda po zadnjih znanih, komentarjih prav ta številka popolnoma ne drži; tako tudi ni zanesljiva trditev, da :..	■ letos šteto prebivalstvo Slovenije izkazuje v celi
Jugoslaviji,najhižji letni prirastek ( statistično 6,6^ v primerjavi'2 8.9^ letno na tisoč prebivalcev za dobo 1948-53). Cisto možno je, da ima najnižji prirastek Hrvatska (letos -6,7/^ proti 8,2$ za dobo 194853) Kaj se je namreč zgodilo? Ob štetju 1953. koprsko področje še ni bilo priključeno k Sloveniji.Ko je do tega'prišlo tri leta pozneje in so tam popisali prebivalstvo, je bilo ugotovljeno, da se je precej Slo= vencev iz matične Slovenije preselilo v tistih treh letih (1953-56) na Koprsko in da so bili tako šteti dvakrat. Tako je bilo dejansko število prebivalcev Slovenije ob predzadnjem štetju riekaj nižje,pa jo zato temu odgovarjajoči povprečni letni prirastek vsekakor višji* kakor pa ga kažejo statistične tabele. I ker očividno leta 1956. ob .štetju na Koprskem niso bili dovolj skrbni, dejansko ne bo nikdar mo^ goče ugotoviti, kaj je točnega na celi stvari.
Öe štejemo število prebivalstva, velikih mest (-brez priključenih obmestnih vasi), je Beograd prvi ( 587.889),Zagreb drugi( 427.319),Skok je tretje( 161.983),Sarajevo četrto( 142.423) in Ljubljana peta(133.38^ Kot mestno občino (s priključenimi obrobnimi vasmi) pa je Ljubljana W trntjem mestu (196,800), Brez okolica, zgolj kot m.osta,si v Sloveniji sledijo: Maribor(82.387), Kranj (21,355), Celje (16.487),Trbovlje (15.869), J es enice(15.637), Koper (7960), Izola( 74o6),Ptuj( 7367),Novo mesto( 6844), Murska Sobota( 6562), Idrija( 6024) in Hraštnik( 5998) . ^ ds)
• Štev.265 .	KLIC TRIGL.AV.A	..... Stfnn 11.
LJUBO ŠIRC:	;
OBSOJEN NA SMRT
(Po angleškem Izvirniku priredili sodelavci KLICA TRIGLAVA)
Med vojno se je Ljubo Sire pridružil Pravdis odporniški skupini dr.Magodetas nato. pa je bil eno leto pri partizanih» Po-vojni je za nekaj časa dobil službo pri Tan-jugus ves čas pa je z dr.Nagodetom In prijatelji Iskal stikov z zavezniki v tujini In z opozicijo v Beogradu In Zagrebu.
NEURADNA OPOZICIJA
Kmalu po Novem letu 1946» je, zapustil Ljubljano prvi povojni britanski podkonzulj s katerim sva se časa njegovega službovanja v Ljubljani postala prava prijatelja. Sklenil sem;, da z njegovim naslednikom ne bom navezal stikov* ker se je jasno pokazalo* da take zveze komunistom niso všeč. Tudi prijatelji dr.Nagodeta z mojimi razgovori niso bili povsem zadovoljni In so določili* naj v bodoče vzdržuje stike prof. Hribar. Ta je Izročil novemu Angležu nekaj poročil o kulturnem stanju In o zaporih pod komunisti ter ga je prosti, naj posreduje naše pisno dr.A.Kuharju v London. Ne vem* ali je to pismo kdaj doseglo dr.Kuhar-ja, ker odgovora nismo dobili.
Toda kmalu me je postalo sram* da se Izogibljem novega konzula. Družabni stiki nikomur ne morejo škodovati, sem sl mislil. Povabljen sem bil na kosilo In kasneje sem Angleža večkrat obiskoval» Pri njem sem spoznal Tatjano, ki je bila tajnica tiskovnega atašeja, In prof. Furlana In njegovo soprogo» Večkrat smo bili pri konzulu na čaju In se pogovarjali o. vsem mogočem? še najmanj o politiki» Igrali smo karte In konzul nam je pripovedovat o svojih prejšnjih službenih mestih na Japonskem, na Javi In v Afriki»
Koncem marca sem spet potoval v Beograd In sem Izrabil priložnost za daljši pogovor z prof.Dragoljubom Jovanovičem. Njegovi pogledi na politični položaj se niso spremenili; po njegovem je bila Kmečka stranka še močnejša kot preje, ker da je zaradi svoje delavnosti pridobila podporo večine Srbov, ki so preje pripadali k Grolovt Demokratski stranki. Prof.Jovanovič ml je bral nekaj Izvlečkov Iz svoje programatske knjige ;,Nove Ideje'1, ki j e prvič Izšla pod diktaturo kralja Aleksandra In je bila takrat zaplenjena. Po dolgem prizadevanju je zdaj od komunistov dobil dovoljenje* da jo ponatisne» Prof»Jovanovič ml je tudi preskrbet vstopnico za zvezno ljudsko skupščino» Pričakovali smo Titov govor, a smo namesto tega opazovali navaden delavni dan v skupščini»Na dnevnem redu je bil zakon, ki je raztegnil obvezno vojaško službo na dve, tri, ali štiri leta. Nek poslanec je priporočal zakon kot eno od velikih pridobitev naših narodov» Ko j e eden od Jovanovič odposlancev pripomnil, naj bi zakon določal podporo za družine tistih, ki služijo vojsko, se je ogorčeno; dvignil poslanec V generalski uniformi In v srditem govoru označil za Izdajalce vse, ki dvomijo v ukrepe ljudske oblasti. Zakon je bit soglasno sprejeti Iz skupščine sem odhajat potrt zaradi norčevanja Iz demokratičnih postopkov* kateremu sem prisostvoval, pa tudi zaradi tega, ker se ml je obetalo, da bom moral služiti še eno leto v vojski kljub temu, da sem bil pri partizanih» Oficirji so bili vsi zagrizeni komunisti In služba pod njihovim poveljstvom je bila neznosna za vsakogar z normalno Inteligenco»
V Beogradu sem.se sestal tudi z ministrom Snojem, ki je bil Izvoljen v Dom narodov na llstiOF. Povedal ml je , da prof. Jovanovič or-.ganlzlra parlamentarno opozicijo In da med Zagrebom In Beogradom potekajo pogovori o skupni akciji. Ko sem se vračal z vlakom v Ljubljano, sem do Zagreba potovat z dekletom, ki ml je povedala, da študira glaz-bo In’da so jl brata ustrelili komunisti v Splitu» Kdo ve,če dekle ni Lila agent Ozne In je poskušala Izvleči Iz mene pogubne Izjave» Tiste dni nikdar nisi vedel, kdo se zanima zate»
Proslava prvega maja I946oje pokazala," da so bili komunisti še ved no v modi o Sprevod v Ljubljani je bil dolg In ljudje so bili oclvldno navdušeni» A vendar šl v kolonah manlfestantov opazil aktiviste, ki so z listkov brali ge’sla In vodili kričanje» Zahteva po Trstu je bila med glavnimi propagandnimi gesli tistega časa» Zapadne zaveznike so napadali kot Imperialiste. V sprevodu so tudi vozili kletko z možem, ki je Imel dolgo brado In je bil oblečen v predvojno jugoslovansko vojaško uniformo» Predstavljal naj bi generala Mihailoviča» Kmalu po tem so v Beogradu priredili proces proti Mihailoviču, ki se je zdel popolnoma skrušen In me je razočaral» Dober vtis je napravil Laza Markovič, ki je bil sojen ob Istem času» Niti sanjalo se ml ni ob tistem času, da bom kmalu sam vedel, kako težko je biti junak pred komunističnim sodiščem»
V maju sem potoval v Zagreb, da bi navezal stike s hrvaško opozlci' jo, kot je predlagal minister Snoj. Pri dr»Jančlkovlču sem zvedel, da so prav takrat poslali v Ljubljano osnutek skupne Izjave» Podpisali “naj bi jo jugoslovanski opozicijski voditelji. In naj bi zahtevali svobodne volitve na podlagi sporazuma med Titom In Bubašlčem» Dr»Jančlkovlč me je poslal k bivšemu ministru Buteju, ki je v dolgem pogovoru Izrazil precej optimizma In upanje, da bo predlagana Izjava Imela velik odmev» Kak teden kasneje sem se vrnil v Zagreb In obvestil dr»Suteja, da so g»Snoj, profo Furlan In drugi pripravljeni podpisati predloženo Izjavo» ;,Zdaj; je vse odvisno od Beograda1’, je rekel dr»Butej» Ob odhodu me je posvaril, da ga policija nadzoruje: a nisem opazil, da bi kdo pazil na njegovo stanovanje»
Angleži ne mor-cio pomagati
Odkar sem Izgubil službo pri Tanjugu, nisem Imel redno zaposlitve' Prof»Furlan je bil dekan pravne fakultete v Ljubljani In ko je bilo razpisanih nekaj asistentov, sem ga vprašal, alllmam kake Izglede, da bi bil nastavljen. Prof»Furlan'ml je svetoval, naj poskusim, a da naj nikakor ne omenim njegovega Imena» Napregel sem svojega strica, da je posredoval zame pri Josipu Vidmarju, takratnem predsedniku Prezldlja ljudske skupščine Ljudske Republike Slovenije» Ta je takoj rekel:‘'Upam, da fant nima stikov s prof. Furlanom1'. Tudi to posredovanje ni pomagalo« Fakulteta je odbila baš tiste prosilce, katere je vsiljevalo ministrstvo prosvete» Nekaj časa nihče ni bil nastavljen» Nato pa so dobili službo komunistični Izbranci»
Koncem avgusta 1946 je bilo nad Gorenjsko sestreljeno ameriško letalo na poletu od Dunaj a do Vidma v Italiji. Kako je zašlo nad jugoslovansko ozemlje, ni bilo povsem jasno, a titovske obdolžltve, da je letalo vohunilo, so bile nesmisel» Z dr.Nagodetom In ostalimi smo razprav'' Ijall o tem dogodku In smo napisali pismo angleškemu veleposlaništvu v Beogradu, v katerem smo opozarjali, da jugoslovansko ljudstvo ne more biti odgovorno za početje komunistične klike, ki sl je prisvojila oblast. Dr.Nagode je odnesel pismo na britanski konzulat v Ljubijanl,kj er so mu obljubili, da ga bodo poslali v Beograd z uradnim kurirjem» Pomočnik konzula ml je takrat rekelt ''Nihče ne more za vas nič storiti, dokler sami kaj ne podvzamete 1» Pismo, ki smo ga takrat poslali, se 'zdaj nahaja v arhivu Vrhovnega sodišča Slovenije.
Pozno poleti 1946 so v Ljubljani priredili veliko sojenje domobrarv sklm voditeljem, katere so Angleži vrnili s Koroške. Na tem procesu se j eodlikoval bivši šef ljubljanske policije dr.Hacln, ki se je očl-vldno zavedal, da mu vislice ne uidejo» Presenetil je vse, vključno javnega tožilca, ‘'Kaj pa naši fantje, katere ste vi komunisti pobili po vojni?1' mu je zabelil, prodno ga je tožilec mogel ustaviti» S svojim pogumom je dr.Hacln pridobil ugled pri mnogih, ki niso bili za domobrance In ki se niso strinjali s Hacinovim početjem med vojno.
Za tisto jesen so naznanili volitve v ljudske skupščine šestih zveznih republik. Nekateri prijatelji v Ljubljani so mislili, da je to prava prilika, da opozicija pride na dan» Drugi pa niso bili taki optimisti. Takrat sem bil že prepričan, da komunisti nikdar ne bodo dovolili komu drugemu, da se^uveljavl» Koncem avgusta sem potoval v Zagreb, da se pogovorim z dr.Šutejem. Tokrat ni bilo nobenega dvoma, da ga polici j a nadzoruj e. Pred hišo je stal avto s štirimi agenti, peti pa je
hodil po pločniku gori in dolio Obiskovalcem niso branili vstopa., toda čim je drošutej stopil iz hiše^mu jo sledil cel oddelek agentovs. eden peš* drugi pa v avtomobilUo Drošutej ni niti najmanj dvomits da bodo komunisti dovolili kandidirati samo svojim izvoljencem» KIpub temu še ni obupal» Mislil je, da je finančni položaj obupen.in da bodo morali komunisti zato paziti, kaj delajo»
Na volitvah smo imeli običajno 98 $ večrrioT"Navdušenja je bilo mnogo manj kot pred enim letom» Ljudje so se počasi naveličali komunističnega režima» Celo tisti, ki so med vojno podpirali OF in so se kasneje navduševali nad družbenimi reformami, so zdaj opazili, da ni vse
nič storiti in da se Zapad ne briga za nas, V takem razpo _	^
kega oktobrskega večera dr.Nagodeta, ki me je pozdravil z veselim: ;,Pa smo le uspeli'M' Pokazal mi je pismo, katerega je ga, Hočevar j eva, članica nekdanje ''Ženske skupine v OF", dobila s Koroške od nekoga,ki se je podpisal kapetan Drčar» Dr »Nagode mi je povedal-, da je to bivši domobranski častnik, a "eden od domoljubov"»^ Pisal je, da.ne more odgovoriti na vsa naša vprašanja, a da nam bo posredovat zvezo z nekom drugim» Zagotavljal nam je, da Zapad ni opustit borbe proti komunizmu»
Tiste dni sem dobil poziv k vojakom, a mi je po dolgem prizadeva-nju uspelo, da so zaradi mojega partizanstva poziv odgodili, dokler ne dokončam študij a»: Nekdo je zame posredoval pri dr» Joži Britčju,. --da bi me sprejeli v diplomatsko službo, toda Brilej mu j e ■ dat Vedeti, da ta služba ni za prij atelj e britanskega konzula. Prijatelj mi je zato namignil, da bi lahko popravil slabi vtis, če bi svoje stike s konzulom postavil na "legalno" osnovo» Najprej sem o tem povedal konzulu, nato pa sem se zglasil pri Košu, ki je bil načelnik kabineta-ministra za notranje zadeve Borisa Kraigherja» Ko sem mu razložil, kaj so mi -svetovali, me je ledeno zvrnil: "Nimam pojma, o čem govoriš.» Pri nas je , vsak svoboden v stikih s .tujci in v tvojih obiskih pri -konzulu gotovo ni nič nezakonitega"» S tem sem se popolnoma strinjal in se takoj odšel za nekaj dni v Planico s konzulom in drugimi tuj iitii-ppi j atel j i»
Okrog Novega leta 1947» mi je. pokazal drčNagode..cel šop pisem iz
Avstrije» Kapetan Drčar je preskrbel ge»Hočevarjevi zvezo s podpolkovnikom Glušičem, ki je menda načeljeval "Narodnemu ddboru" v Salzburgu, Ppolk.Glušič je bil eden od častnikov jugoslovanske vojske katere je Gestapo zaprl 28»junij a 1944» in jih poslal v Dachau» Ppolk»GlušiČ nam je v pismih zagotavljal, danas Zapad ni' pozabil» Priložil nam je svoja zamisel nove jugoslovanske ustave, kjer je bilo veliko govora o tem,katera ministrstva naj ostane jo--osrednj i vladi-in kako naj bo’vojska razdeljena na narodne enote» Priložit je tudi listo vprašanj o vojaških zadevah, na katera naj bi mu preskrbeli ;,pdgovore»
.■Nekaj dni sem hranil te papirje pri, sebi» Zdeli so se mi enostranski ih celo naivni ter prav . gotovo niso izpolnili naših pričalcovanj »Niti najmanjšega namena nismo imeli, da bi se šli vohune» Za trenutek me je obšla zla slutnja, da se mi obeta ječa. Zveze med ppolk»Glušičem in gOo'Hočevar j evo so se kasneje 'poslabšale» Povedala nam je, da je sel zelo nereden in da se zdi nezanesljiv. Dr»Nagode se je posvetoval s prof» Kavčnikom in mano in vsi smo .bili mnenja, da bo najbolje, če prekinemo zvezo» Nisem slišal, da bi kasneje še kdaj dobili poš.to iz Avstrije»
Spomladi 1947 je zvezna skupščina izglasovala' prvi petletni plan» Prof»Jovanovič je plan ostro napadel in je silno' razjezil Borisa Kidriča, ki mu je odgovarjat v -skupščini» Na ljubljanski univerzi so se komunisti nekako ob istem času odtočili, da se znebe profesorjev, ki jim niso bili všeč» Na pravni fatulteti sta jim bila posebno na poti profesorja Pitamic in Ogris, ki sta oba bila strokovnjaka na svojih področjih» Prof»Furlana so komunistične spletke silno dražile» Ko sva se sprehajala v Tivoliju, mi je jezno rekel: "Sramota, da.ne morejo počakati, da se stara moža sama umakneta v pokoj, 0 tem bom obvestil britanskega konzula» Tudi Vi mu povejte, saj ga boste najbrž obiskali pred mano» Svet mora vedeti, kaj se dogaja pri nas"
Stiki z emigracijo
Ji :
zlato, kar se sveti» Obenem se je vseh polaščal občutek
Prav takrat sem opazil predsednika Josipa Vidmarjas ki je prihajal za nama. Prepozno je bilo, da bi posvaril prof .Furlana, ki je zabavljal čez komuniste, tako da ga j e Vidmar moral, slišat tl' Moža ste se dobro poznala» Pozdravila sta se in prof»Furlan me je predstavil Vidmarju»
;,Tako, tako," je rekel Vidmar, "samomorilni kandidati vlečejo tudi druge v smrt»"
To se mi je zdela čudna pripomba,. a. nisem si je gnal k srcu»
PRIHODIIJIC : V kremni Mh OZNE
rPisma uradnika
SRBŠČINA V SLOVENIJI: 0.urednik! Uporabljanje srbskih izrazov in okraj
šav,ki ga je pred časom omenjal Vaš tržaški so =* delavec,pač ne kaže toliko slovensko ponižno naravo kot duševno leno = bo.Öe je tuj izraz pri roki,zakaj bi se trudil iskati domačega sloveni skega? Primerov najdete tudi v Vašem listu.Tako je navajal g.Kravanja cele odstavke ameriške Ustave v angleščini, dr.Agneletto je pisal o l'fratelanci", dr.Sire je uporabljal "common sense",g.Maus er je opiso=_ val "Sluti" (pri tem se vprašuj em, ali izgovarjamo to besedo v slovenšči ni z glasom U ali A ali z zamolklim A),g.Stanič pa uporablja glagol ^ "usvojiti" v srbskem pomenu (sprejeti),namesto v slovenskem (prilasti^ ti si, asimilirati). V drugih listih je Pa še huje! Vse to pač ni pof nižnost,temveč je bolj podobno intelektualni nadutosti,ker bi moral bi ti vešč treh ali štirih jezikov,da bi lahko gladko bral slovenščino.
M. T.
ČASNIKARSKA ETIKA: G.urednik! V predzadnji številki ste tožili nad gro
--------------— bostjo,ki jo je zagrešila argentinska SVOBODNA SLO^
VENUA v pogledu poročila v Vašem listu, Spomnim se,kako sta pred mnon mi leti obstojali kar dve organizaciji svobodnih slovenskih časnikar * jev. Ker je tedaj šlo zgolj: za to,katera.politična skupina bo imela oi ganizacijo v rokah, ni od vsega ostalo nič.Toda^Svoboda in Slovenija Pa bi precej pridobili, če bi se naši časnikarji - brez vsake politik0 - vsaj zedinili na tem, 'kaj pomeni etiko v časnikarstvu.Potem tudi ta^ ka grobost v SVCB .SLOVENIJI ne bi bila možna, ne da bi jo obsodil ves svobodni slovenski tisk.	M.K*
Obračunsko poročilo SOCIALNEGA. SKLADA za leto I960.
DOHODKI
Prenos iz leta 1959. Darila
Prenosi (gl.izdatke)
L	s	d	h	a	d
8	14	1	19	13	9
33	10	0		10	: 3
2	18	2	2	18	2
			22	0	1
45	2	3	45	2	■3
IZDATKI
Nakazila pomoči Poštnina,takse Prenosi (gl.dohodke) Stanje 31.XII.I960
V teku janutibja in februarja 1961. je bila nakazana naslednja pomoč: Spital, Avstrij a*. J.D. S ch 118	Dunaj, Avstrija: P.V.	S ch 118
. M. Š.	118
G.K.	70	Gradec, Avs tri j a: J.S.	118
I.K.	118
M.	M.	118	Miin ch en, Nemč i j a: J.D.	Iti 30
N.	S.	354
Za SOCIALNI SKLAD sta darovala: g.Štefan Kuhar L .1, Neimenovani 14/-Prisrčna hvala!
PREJELI SMO UT ZAHVALIMO: "Pod oknom",gramofonska plošča 17 Pesmi
Pevskega zbora "Korotan", Cleveland,!!,S .A.
OD MESECA DO MESECA
Tito je. praznoval svoj 69.rojstni dah. Aot običajno ob tej priliki je bila organi zirana mladinska štafeta^ ki je preromala vse republike in končala na vojaškem sta= dionu v Beogradu, kjer je Tito prejel *re = lejno palico s pozdravi in čestitkami.
V	Tirani se je vršil proces proti dese= tim osebam, ki so bile obtožene, da so sku paj z Jugoslavijo, Grčijo in ZDA skusale zvreči z oblasti Hodžin režim v Albaniji.. Štirje obtoženci so bili obsojeni na smrt in ustreljeni.
Obtožbe proti Jugoslaviji so za Albanci ponovili se Kitajci in Bolgari. Sekretariat •za zunanje zadeve je ostro protestiral pri Bolgarih, a kasneje jih je obsodil tudi Ti to v svojem govoru v Boru, kjer je spustil v obrat novo pec za bakreno rudo in tovar= no žveplene kisline., .Zagotovil je, da ne more .biti govora o dveh različnih politikah v odnosih med Jugoslavijo in drugimi socia= listicnimi odn. komunističnimi deželami: državni in ideološki. Medtem ko vzhodni blok stalno ponavlja, »da je možno sodelova= ti z Jugoslavijo na državni podlagi kljub ideološkim razlikam, kar pomeni, da je mož= no po eni strani razvijati trgovske, kultur ne in druge odnose, a po drugi strani vodi= ti prepire na ideološkem podroŠju, je Tito pribil, da je j’j.gosl.politika, tako državna kot ideološka, ena in ista in da so zato vzhodnoevropski komunistični napadi na Ju= goslavijo nezdružljivi z normalnimi državni mi odnosi. GovoreŽ o "pritisku." na Jugosla= Mijo s strani Vzhoda, je Tito'dejal, da si .bodo vzhodni komunisti preje'razbili svoje glave kot pa jim bo uspelo razbiti jugoslo= vanske.
V	svojem govoru v Kruševcu je Tito po= ■zdravil sestanek med Hruscovom in Kennedy= jem in dejal, da bi do tega moralo že zdav naj priti.
Ob priliki obiska Hruščova Bratislavi, kamor je prispel iz Moskve na poti za Dunaj, da se sestane s Kennedyjem, je bil prirejen sprejem, na katerega so - kot je Tito rekel v Boru - povabili vse "i imperialiste i ka= pitaliste" samo jugoslovanskega veleposlani ka ne.
Zunanji minister Koda Popovič je bil na obisku v Holandiji, kjer je vrnil obisk ho landskemu zun.ministru. Nato je Šel v Kairo na sestanek iniciativnega odbora neopredeljenih dežel, ki je pripravil spored sestan ka voditeljev teh dežel, ki se bo vršil v Jugoslaviji 1. septembra. Izbira mesta kon= ference je bila med Kairom, Havano in Beo= gradom. Dejstvo, da je bil izbran Beograd, predstavlja zaušnico vzhodnim' komunistom.
ki so vseskozi trdili, da Jugoslavija ni= ma nobenega vpliva'na neopredeljene deželei
Koci Popoviču bo koncem junija vrnil obisk italijanski zun.minister Segni.Med= tempa je Italijo obiskala jugo.sl.parla= mentarna delegacija, ki je,vrnila obisk italijanskim parlamentarcem. Jugoslavijo sta tudj^biskali parlamentarni delegaciji 'Finske in Bolivije. Bolivija je tudi po= vabila Tita, da jo obišče - enako kot Bra žilija. Za avgust pa je napovedan Titov obisk Sudanu. - Sredi junija sta bila v Jugoslaviji indonezijski predsednik Sukar no in maliski predsednik Keita,- Edvard Kardelj je bil na privatnem obisku v An= gliji, kjer se je sestal z Macmillanom. Moma Markovič je enako obiskal Anglijo in vrnil obisk angl,ministru za zdravje. Lidija Šentjurc ih Boris Kraigher pn^ta bila na razgovorih na Švedskem kar se ti ce trgovine in socialne politike. Dele= gacija jugosl.ljudske mladine je vodila v Rimu razgovore s predstavniki italijan ske komunistične in socialistične, mladine.
Avstrijski zunanji minister Kreisky je vodil razgovore z dr.Inzkom, predsed= nikom Narodnega Sveta Koroških Slovencev, in dr.Zwitterjem, predsednikom zveze slo venskih organizacij na Koroškem, o pro= blemih slovenske manjšine. Razgovori so se vršili;.po polomu razgovorov s Segni= jem o avstrijski manjšini v Italiji.
Obe slovenski organizaciji na Korošken sta poslali avstrijskemu notranjemu mini stru spomenico, v katerem sta se pritoži li Čez pritisk, ki so ga avstrijske obla sti in posamezniki izvajali za časa popi sa prebivalstva 21.marca t.l. V Spomenici so navedeni konkretni primeri kršenja za koma, da bi poneverili podatke o številu slovensko govorečega prebivalstva. Obe organizaciji sta poudarili, da ne bosta priznali izida popisa kot osnovo za ure= ditev manjšinjskih problemov.
NEW YORK TIMES je poročal med drugim, da je priča Arnon izjavil na procesu pro ti Eichmanu, da je Ahdrija Artukovic od= govoren poleg drugega tudi za umor UO ju dovskih otrok, katerim ni dovolil izseli tpv v Palestino. Artukoviš je enako kot Eichman trgoval z judovskimi življenji in Arnon, ki je bil takrat tajnik judov= ske zajednice v Zagrebu, je bil izpuščen iz zapora Šele, ko je nek ameriški odbor plačal zanj veliko vsoto denarja,
NaŠe makedonske prijatelje bo verjetno zanimalo, da so makedonske begunce iz e=
gejske Makedonije, ki so po propadli komuni stični gverili v severni Grčiji pobegnili v komunistične debele in se naselili na Po]j skem, sedaj nasilno preselili v Bolgarijo. Na Poljskem se jim je godilo ^e precej do= bro. Imeli so svoje ^ole in knjige natisnje ne na makedonskem jeziku (istem kot v Sko= pju) in učivali dokajšnjo kulturno svobodo. To pa ni &lo v račun grški in bolgarski kom partiji, ki sta končno dosegli, da so sedaj te Makedonce poslali v Bolgarijo. Kam so jii poslali,' ni znano, toda malo je verjetno,da so jih poslali v pirinsko Makedonijo, kjer Bolgari ponovno'Izvajajo velik pritisk na. krajevno prebivalstvo, da se odreče svoji makedonski nacionalnosti, Podoben pritisk se vrči tudi na Če preostale Makedonce v severni Grčiji.
V Beogradu je zasedal arhierejski sabor srbske pravoslavne cerkve. Na zaključku sa= bora je bil prirejen sprejem, katerega se je udeležil tudi Aleksander Ranković.
THE 20-TH CENTURY FUND, neuradna ameri= ska'organizacija, ki se bavi z raziskovanjem socialnih in gospodarskih problemov, je ob= javila, da bo skupina njenih strokovnjakov pripravila obširno Študijo o Jugoslaviji, ki bo objavljena prihodnje leto. V pojasni= lu je rečeno,.da so se za to delo odločili zato, ker je "Jugoslavija neodvisna deČela, ki ne pripada nobenemu bloku." .
GOSPODARSTVO: Švica je odobrila Jugoslaviji posojilo v znesku 22 milijonov Švicarskih frankov za izvedbo denarne in zunanje trgo= vinske reforme. Posojilo mora biti izplaČa= no v desetih letih.
Po veliki suši je prišlo do hudih nalivov v jušni Srbiji in na Kosova in Metohiji, kjer so reke poplavile in uničile Čito na okrog 10.000 hektarjih.
Izvoz poljedeljskih izdelkov, ki sedaj pogosto prispejo na tuji trg pokvarjeni zaradi počasnega prevoza in neskončnih formal nosti na obmejnih postajah, bodo modernizi= rali. Carinsko in sanitetsko kontrolo bodo opravili že pri pakiranju, tako da bodo vla ki z zelenjavo in sadjem samo formalno pre= gledani na meji.-Kot je morda našim Sloven= cem v Angliji poznano, so se angleški mesar ji zadnje Čase začeli pritoževati nad veli= kimi količinami jugosl. mesa, ki ga Anglija sedaj uvaža po nižjih cenah kot iz drugih deČel, Češ, da jim ne nudi dovolj dobička. Po drugi strani pa je zanimivo, da se jug. tovarne mesnih izdelkov pritožujejo, da ni= majo dovolj mesa za predelavo in so primora ne znižati proizvodnjo.
Proizvajalci pohištva in službene opreme
so poleg tekstilnih in drugih proizvajal* cev sedaj naslednje žrtve novih gospodar* skih reform v Jugoslaviji. V skladiščih leži sedaj nič manj kot 9.000 garnitur za spalnice in LtC.OOO pisalnih miz in stolov kakor tudi velike količine kuhinjske opre me. Vzroka sta dva: zmanjšanje izvoza in pa izbirčnost kupcev, ki zahtevajo 'boljšo kvaliteto. Pravijo, da bodo samo one tovai ne, ki so moderno opremljene, preživele š dan jo krizo, medtem ko se bodo morala os*-la podjetja začeti baviti s kakimi drugiF proizvodi.
V Beogradu so imeli mednarodno razstav jedrske elektronike,, na-kateri se je Jugo! slavija še kar dobro odrezala. Domača pod jetja so prikazala razno medicinsko in e* lektronsko opremo, aparate za automatiza* cijo in telekomunikacije, instrumente za jedrsko raziskovanje in elektronske rac uh ske stroje.
Na letnem občnem zboru jugosl. ladjedel nie je bilo rečeno, da so jugosl.ladjedel niče v zadnjih štirih letih zgradile b5 ladij za domačo trgovsko mornarico in 37 za tuje družbe. Sedaj obstoja v Jugoslavi ji 16 ladjedelnic za pomorsko plovbo in 5 ladjedelnic za rečno plovbo. Pritožuje*1 jo se le, da jim manjka jekla.
Vse bolj se širijo zahteve za skrajša nje delovnih ur od 1*8 na 1*3 ur na teden.
To v praksi pomeni 3 dni po 8 do 8-g- ure in soboto dopoldne. Nekatera podjetja so tem zahtevam že ustregla.
Od 1.julija dalje bodo vsi lastniki mo tornih vozil, vključno motornih koles, mo rali plačati poseben cestni davek, ki ga bodo uporabili za vzdrževanje javnih cest«
Cehe hrani v javnih lokalih so poskoči le za 20$ zaradi novih komunalnih davkov. To povišanje prizadene predvsem one, ki so hranijo v menzah.
Izvoz v Italijo je začel krepko pada= ti, tako da ima sedaj Jugoslavija nepovoH no trgovinsko bilanco z Italijo. Jugosla** vija zahteva odstranitev vseh "diskrimina cij" napram jugosl.robi, toda Itälija ver jetno tega ne more storiti zaradi Enotne*1 ga Evropskega Tržišča, Jugoslavija, ki ne pripada ne temu tržišču ne britanskemu tr govinskemu bloku, a ima malo zveze z vzhed nim blokom, je sedaj na razpotju, ki ga bo težko prekoračiti. Italija je bila do lani na prvem mestu v jugosl.izvozu.
RAZNO:
Slovenski inženir Nikola Brusnikin je iznašel tableto, ki v petih minutah iztre zni še tako pijanega človeka. I.STANlb