Lelo XVI
V.b.b.
Dunaj, dne 20. maja 1936
S<. 21.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: »KOROŠKI SLOVENEC«. I	I ig4> 7a nnlìtìbn	I ,zhaia usako sredo- “ Posamezna številka 15 grošev.
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.	I	Lidi ÙQ |JUII lilxlly	I Stane četrtletno: 1 S 50 g ; celoletno: 6 S —g
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: I fincnnHsPcilffl Ìli nmCIffìiA I Za Jugoslavijo
Politično in gospodarsko društvo. Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. | gUd|iUUQIdlVU III jil UdVCIU I četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.—
Pravica bo zmagala
Površnemu opazovalcu narodnostnega življenja in stremljenja na Koroškem mora biti trenutni položaj precej nerazumljiv. Enako nerazumljiv, kot svoječasni naš iz dna krščanske duše zajeti sklep sodelovanja slovenske manjšine z novo vlado in državo. V razdobju štirinajstih let se je v našem ljudstvu resnično izvršil notranji preokret, tako silen in mogočen, da bi se drznili trditi o njem, da ni toliko sad dela kot pa sad molitve. Seve smo vedno šele v njegovem pričetku, a že se odpira nova pot in vidnejši nam postajajo cilji, kamor nas vodi.
Našli smo vero v Nemce, da bodo iz krščanskega načela svoje in naše domovine priznali in omogočili našo narodno samobit. Še pred leti se je zdel prepad med nami in Nemci nepremostljiv. V svoji veri silna slovenska duša nam je velela, da sprožimo roko nemškemu bratu v znak sprave in mirnega sožitja. Te naše zaprisege nismo prelomili do danes in je ne bomo prelomili tudi ne v bodoče. Saj vodi delo v njenem znamenju do bratstva dveh enakopravnih narodov.
Menil bi kdo, da bo naša pripravljenost povšeči vsem Nemcem brez razlike. Saj je v življenju narodnih manjšin naravnost edinstvena in dokončno razveljavlja sleherni sum kakoršnekoli iredente. Življenje pa je navadno globlje, kot ga gledamo. Vedno spet se pojavi v oblikah, ki so na prvi mah čisto nerazumljive. Kdor je nekoč zrl v njegovo dno in videl, da tam ni več sledu narodnostnih, osebnih in drugih sličnih stremljenj, marveč le še krščanska vest v svoji moči ali slabosti, ga edini lahko vodi naprej.
Mnogi dobri Nemci so nas pozgravili v našem sodelovanju na obnovi skupne domovine, v našem stremljenju za- resničnim sožitjem obeh narodov v deželi, postavljenim na fundament pravice in ljubezni. A več je Nemcev — vsaj bolj vidni so —, ki so nas pri tem našem delu zasovražili bolj od prej. Ne vedo več, da so nekoč sami govorili o slovenskem bratu na Koroškem in o miru, ki ga je tako potrebna naša lepa domovina. Čudno se njihove besede razlikujejo od dejanj.
Naši narodni voditelji so bili pred meseci na-zvani kot prikriti iredentisti. Dostavljen nam je bil pred letom odlok, ki proglaša vse naše kulturno delo za prikrito veleizdajo. Naš mali listič celo je dobil pred dobrim tednom od dunajske tiskovne policije oceno, da svojo katoliško in avstrijsko besedo samo hlini. Ob vsem tem nismo naivni in ne dolžimo nobene krivice ne zvezne vlade ali države, ker sta na tem krivi ravno toliko, kot mi. Našega nasprotnika imenujemo z njegovim resničnim imenom: liberalizem. Danes je v očitni ofenzivi proti nam ter je dodobra dokazal, kako silna je njegova moč in kako strašna njegova želja, da izpodkoplje nežne koreninice poganjajočega zaupanja med Slovenci in Nemci. Krčevito se drži nezavednosti slovenskih vrst, meneč, da mu bo najizdatnejše orožje v njegovem boju. V zadnjem času hoče slovensko nezavednost in nezvestobo naših bratov in sester uveljaviti celo že v cerkvi. Kak je njegov vzor koroškega Slovenca, je pokazal na nedavnem Pliberškem domovinskem večeru", ko je položil v usta našega človeka prostaške gostilniške kvante in jezikovne spakedranke. Ljubše so mu očividno od čiste naše pesmi in lepe naše materinščine. Ravnodušno so na nedeljskem zborovanju dunajske Siidmarke proglasili, da mora biti zvestoba naroda nujno zvestoba do države in obratno zvestoba do države nujno zvestoba do naroda. Medtem pa visijo njihovi lepaki po koroških vaseh obetajoč nove ponemčevalnice slovenski mladini na Obirskem, v Ljubelju, Ledenicah i. dr. Besede, katerim lažejo dejanja!
Vse to je treba zreti z mirnim očesom, ker je
prej dokaz naše rasti kot našega propadanja. Za to je potrebna samo vera v zmago krščanske pravice in ljubezni, tiste pravice, za katero kriči vsak drug narod in vsako drugo življenje. Iz te vere se nam zdi vsako pisanje o avstrijskih janičarjih, ki zadržujejo rešitev našega vprašanja, enako odvratno, kot beseda o zadnjih injekcijah pred smrtjo koroških Slovencev. Odvratno zato, ker ne vidimo njegove koristi, lahko pa ob neresnici ocenimo škodo. Za vzgled bodi naša slovenska koroška mladina, ki bi imela najprej pravico tožbe, a ohranja še naprej svoj pristni krščanski optimizem, vedoč, da morajo sence o-koli nje nujni naš razvoj samo pospešiti. S to svojo vero dokazuje naša mladina svojo življensko zrelost, ki se prijetno razlikuje od mnogega naokoli raztresenega malodušja in obupavanja.
Naša usoda je usoda naše Avstrije. Je usoda krščanske Avstrije, Ali še jasnejše:	je usoda
krščanstva v Avstriji. Pred davnimi leti je vrgel naš oče Einspieler v koroško deželo besedo o potrebi svetovno-nazorne jasnosti. Tedaj je bila prvič zapisana v koroških listih beseda o bratstvu dveh enakopravnih narodov na Koroškem. A ta beseda je morala biti preslaba, ker je šel sledeči razvoj preko nje ter rodil sadove, ki jih vidimo v sedanjem času bolj, kot sploh kedaj prej. Ni slučaj, pravimo danes, če so baš te dni imenovali Einspielerjev „Karntner Blatt“ kot prvo izrazito katoliško glasilo Koroške. Tudi ni slučaj, če je taisti list našega Einspielerja na ravnokar otvor-jeni svetovni razstavi katoliškega tiska v Rimu označen kot korenina, iz katere je zrastlo deblo koroškega katoliškega tiska. Časi v deželi se — hvala Bogu — vračajo nazaj k našemu Einspielerju. S svojim delom hočemo pospešiti njihov razvoj še v bodoče v dobrobit naše koroške domovine in našega slovenskega naroda.
Nov korak h krščanski državi.
Že dalje časa pričakovana preosnova zvezne vlade se je izvršila v noči na četrtek 14. t. m. Po ostavki vlade Schuschnigg—Starhemberg je zvezni prezident Miklas poveril sestavo nove vlade dosedanjemu kanclerju dr. Schuschniggu ter mu hkrati izročil vodstvo kanclerskega urada, zunanje zadeve in ministrstvo za državno obrambo. Na kanclerjev predlog je prezident nato potrdil novo vlado.
V novi vladi so poleg kanclerja dr. Schusch-nigga, ki je hkrati zunanji in vojni minister, še vicekancler Baar-Baarenfels, pravni ministér Hammerstein-Equord, prosvetni minister dr. Pernter, socialni minister dr. Resch, finančni minister dr. Draxler, trgovinski minister Stockinger, kmetijski minister Mandorfer ter državna tajnika general Zehner in Guido Zernatto. — V novi vladi niso več vicekancler knez Starhemberg, ministri Dobretsberger, Berger-Waldenegg, dr. Strobl in dr. Winterstein ter državni tajnik Žnidarič.
Istočasno s spremembami v zvezni vladi so se izvršile tudi spremembe v vrhovnem vodstvu domovinske fronte. Vrhovni vodja domovinske fronte je odslej kancler sam, njen glavni tajnik je drž. tajnik Guido Zernatto. Prostovoljne oborožene formacije so kot frontna milica podrejene domovinski fronti, njihov vodja je vicekancler Baar-Baarenfels. Zveznemu in deželnim vodstvom fronte bodo dodani voditeljski sveti, sestoječi iz zastopnikov stanov in drugih za državo zaslužnih oseb.
Preosnove v vladi in domovinski fronti je tolmačil kancler dr. Schuschnigg sam. Uvodno je pozdravil vse državljane, v posebnem državljane nenemške govorice z zavestjo, da jim bo njihova brezpogojna izjava
| za državo omogočila pravo domovino. Med dru-j gim je še izjavil:	„Današnji položaj zahteva
; enotno vodstvo države. Dosedanji razvoj je vodil v delitev vodstva, delitev pa do trenja in ne-sporazumljenja. V trenutku, ko postanejo ovire razvoju nevarne, je treba poenotenja. Bistveno se notranja politika države ne bo spremenila. Stremeli bomo za čimprejšnjo uresničitvijo stanovske države. V zunanji politiki ostane rimska pogodba podlaga, hkrati pa je Avstrija pripravljena živeti v prijateljstvu z vsakim, ki hoče spoštovati njen mir in želi njenega prijateljstva."
Dogodki minulega tedna so zgodovinskega pomena. Tudi njihov odjek v tu- in inozemstvu je dokaz, da so še izvršili v pravcu razvoja države, ki išče v družabnem in gospodarskem pogledu zlato srednjo pot. Pred tremi leti se je država odmaknila radikalnim socialističnim vplivom, pred dvema leti je zlomila iz inozemstva vodeni nasilni poizkus nacionalnega prevrata, pred tednom pa je povdarila, da si ostane tudi v izgraditvi novega, stanovskega reda zvesta in zato odklanja vsak avstrijski fašizem. S tem je postal Dollfussov program resnično avstrijski državni program. Za ta novi razvoj so kanclerju dr. Schuschniggu hvaležni izmed mnogih posebno vsi mali in šibki, ki imajo na svoji strani samo svojo pravico.
Za novi razvoj smo kanclerju hvaležni tudi koroški Slovenci. V brzojavnem pozdravu je našo hvaležnost kanclerju tolmačila Slovenska prosvetna zveza. Tudi v bodoče bomo v neomajeni zvestobi z vsemi svojimi silami sodelovali na izgraditvi krščanske Avstrije, vedoč, da bo v | krščanski državi pravice tudi narodnim manjši-I nam.
Komunizem—naivečja nevarnost
O priliki otvoritve svetovne razstave katoliškega tiska je naslovil sv. oče važne besede vsemu svetu in med drugim spregovoril to:
„Prva, največja in najbolj splošna nevarnost je gotovo komunizem v vseh svojih oblikah in stopnjah. Ta ves grozi in odkrito napada ali pa prikrito zalezuje dostojanstvo posameznika, svetost družine, red in varnost človeškega sožitja, pred- | vsem pa vero; povzpne se celo do odkritega in organiziranega zanikavanja in napadanja Boga, najbolj izrazito pa napada katoliško vero in katoliško cerkev. Nje-gov načrt moremo že lahko
spoznavati iz v posameznih krajih že izvajanih ali poizkušenih slučajev (Rusija, Mehika, Španija, Urugvaj, Brazilija). Danes grozi njegova nevarnost vsemu svetu in je v nekaterih krajih že naredil velikansko škodo. Sv. oče ne bo nehal opozarjati na nevarnost, ki jo mnogi prezrejo ali ne vidijo njene resnosti...
Na grozno rjovenje brezbožnežev odgovarja naša razstava z zaupno, prisrčno prošnjo iz bo-! goslužja teh dni: Ostani z nami, Gospod! Strašen večer, ki, kakor se zdi, naznanja še strašnejšo noč, je padel na ves svet. Ostani z nami in tudi v temi nam bo svetila in nas vodila tvoja luč!"
«Nacionalizem je največji sovražnik Evrope.“
Minulo nedeljo je bilo na Dunaju otvorjeno zborovanje vseevropske zveze. Uvodno je govoril minister Hamerstein, ki je naglasil potrebo, da se Evropa spet znajde v želji po miru in enotnosti. «Smrtni sovražnik Evrope je nacionalizem, ki hujska narode medseboj in ogroža kulturno občestvo. Vsi narodi bi morali vedeti, da je kulturno občestvo narodov vzrastlo iz skupne njihove usode." Za njim je govoril predsednik vseevropske zveze grof Coudenhove-Kalergi o reorganizaciji Evrope.
Abesinija še vedno na dnevnem redu. Sredi maja je zasedal svet Zveze narodov v Ženevi. Zasedanja se je udeležil tudi zastopnik premagane Abesinije, nakar je Mussolini odredil, da se italijanska delegacija odstrani iz Ženeve. Svet je jezno italijansko kretnjo vzel z deljenimi nazori na znanje in je pričakoval, da bo izstopila Italija iz Zveze narodov. Italija tega ni ali še ni storila. Sprejet je bil nato sklep, da ostanejo sankcije zaenkrat še v veljavi in da se bo abesinska zadeva razmotrivala sredi junija. — Italijani sedaj ne vedo, kam z inozemskimi poslaniki v Addis Abebi, ki do danes piso zapustili mesta.
Jugoslavija proti fašizmu in komunizmu. Notranji minister dr. Korošec je minulo nedeljo podal pregled zunanje in notranje politike Jugoslavije in dejal med drugim: Jugoslaviji ni napredovanje komunizma v Franciji nikak vzor, ker Jugoslavija odklanja politično ali gospodarsko diktaturo. Z Italijo želi Jugoslavija dobrih in korektnih odnošajev. Avstrija se brani pred veliko Nemčijo. Na drugi strani pa koroškim Slovencem obljublja manjšinske pravice, a jih še ni dala. Notranja vprašanja Jugoslavije moremo reševati le v miru, strpljivosti in zaupanju, ne pa v dimu smodnika. Naše zdravilo je zdrava demokracija, ne pa nasilen fašizem ali komunizem. Tudi opozicija mora poznati meje, ki jih ne sme nihče prekoračiti. Kdor jih prekorači, greši proti časti drugih in proti ugledu oblasti in države. JRZ (vladna stranka) se ugodno razvija in zaključuje sedaj organizacijsko mrežo po vsej državi. V svoje vrste vabi vse, da se pridružijo in z vsemi močmi delajo za blagor kralja, naroda in domovine.
Sprememba vlade na Poljskem. V državi je bilo čutiti močna trenja, ki jih je zaključila nova vlada, katero je sestavil general Skladkovski. Novo vlado smatrajo za vlado močne roke, ki bo skušala odstraniti nastale motnje. Zunanje-politična smer Poljske ostane neizpremenjena. V splošnem menijo, da se tudi vladi močne roke ne bo posrečilo zagotoviti miren razvoj države, ki je bila vajena krmila maršala Pilsudskega.
Občinske volitve na Predarlskem. Dne 10. maj-nika so se v 2 občinah na Predarlskem vršile občinske volitve, ki so prve te vrste v novi Av-
striji. Volitve so potekle v polnem miru. V 26 občinah so volili člani domovinske fronte skupno občinski odbor, dočim so volile v 6 občinah stanovske organizacije svoje zastopnike v občine. Volitev se je udeležilo do 90 odstotkov volilnih upravičencev. Volilci so volili kandidate predložene liste ali v glasovnico vpisali svoje kandidate.
Mladini lepšo bodočnost!
Vse premalo se zavedajo i stariši i učiteljstvo, kakšen pomen ima šola za oblikovanje otrokovega značaja. Tudi danes še stopajo v šolo otroci s preprostimi pojmi o življenju in njegovih oblikah, neznaten je njihov besedni zaklad, a zato čista in nedotaknjena otroška duša ter nedolžen in neskaljen pogled otroških oči. Ves svet je malemu bitju velik in lep. Ko mine šolska doba, pa se često vračajo v življenje — duševni starčki štirinajstih let. Tako vsaj je bilo s šolo doslej.
Šola otrokom ne sme jemati njihovega otroštva. Velika in neodpustljiva pregreha je, če šola male oropa njihovega najlepšega bogastva:	otroške
brezskrbnosti in vere v dobro vsakega človeka na tej zemlji. Naš svet je razdvojen in raztrgan, gospodujeta mu sovraštvo in prepir. Tem hvaležnejša je danes naloga šole. Otroka, čigar duša je še tako nežna, naj vzgaja šola v misli, da smo si vsi ljudje na svetu bratje in sestre, otroci enega Očeta. Cim stopi učitelj v šolo, bi moral vedeti, da je samo človek, četudi v vsakdanjem življenju pripada tej ali oni skupini, temu ali onemu narodu. V trenutku, ko otroci zaznajo za učiteljevo enostranost ali krivičnost, je zrušena njegova resnična avtoriteta (ugled).
Ni lepšega, kot če bi mladi rod vzgajali v resnični ljubezni do njegovega naroda in v spoštovanju do tujega naroda. „Ti si Slovenec in si lahko ponosen na svoj rod in ti si Nemec ter lahko z občudovanjem zreš na svoje prednike — oba pa sta brata kljub različni govorici!" Če bi si otroci prisvojili tako naziranje, mahoma bi bil ves spor v naši deželi rešen.
V tej zvezi naj omenim docela nevzgojni način, ki se po naših šolah še vedno pogosto ponavlja. To je opisovanje obrambnih bojev leta 1919 in sledečega glasovanja. Kar slišijo otroci v tem oziru pod označbo domovinske ljubezni in domovinske zvestobe, ni resnično in pravično, če vliva v otrokovo dušo sovraštvo do sosednjega naroda in države. Domovinska ljubezen, ki temelji na preziranju naroda-so-seda, ne more biti nikdar iskrena. Tudi bi morali vedeti, da so nadalje vse slike glasovanjskih letakov in lepakov, v kolikor ne naglašajo vzajemnosti narodov v deželi, kvečje-
mu muzejne vrednosti in nikakor ne spadajo v šolske prostore.
Izza svojih šolskih let se spominjam, kako eno-stran^co so nam slikali narod na jugu. Hrvati so bili v očeh tedanjih učiteljev zarobljeni kmetje, Srbom so dajali nedopovedljive priimke. Nam otrokom je pri tem vstala predstava barbarskega juga, ki je neizmerno daleč od vsake kulture. Pred letom pa sem imel sam priliko potovati po Jugoslaviji in si ogledati tamošnje narodno žitje in bitje. Reči moram, da nikjer doslej na svojih potovanjih nisem našel tako iskrenega gostoljubja, tako nežnega družinskega življenja, tako prisrčnega razveseljevanja s pesmijo in plesom, kot med narodom na jugu. Z nenavadnim spoštovanjem so govorili o moji domovini in ljudstvu na severu. — Mi pa hočemo v naših šolah le preradi slikati lepoto naše domovine in značajnosti našega ljudstva na račun druge domovine in drugega ljudstva. Tragika take vzgoje je, da se ob prvi razkriti svoji laži zruši in ostanejo od nje samo še razvaline.
Najkočljivejše pri učiteljstvu, je to, da je bilo samo vzgojeno v taistem ozkem duhu, ki je proslavljal svoj narod s pretiranjem drugega ljudstva. Prva posledica take vzgoje je bila, da se n. pr. niti nam učiteljem na dvojezičnih šolah ni zdelo vredno, da se poglobimo v duševnost slovenskega naroda. Danes lahko na prste seštejejo one učitelje na dvojezičnih koroških šolah, ki poznajo velikane slovenskega slostva — Cankarja, Finžgarja, Preglja i. dr. Če mladina dvojezičnih šol pozneje sama odkrije ta ali oni zaklad slovenske kulture, pada v njenih očeh dosledno vedno bolj ugled našega šolstva in učiteljstva. Spomnimo se n. pr. še danes veljavnih predsodkov Nemcev do Francozov. Za Nemce so Francozi izživel, star narod. Slučajno pa ti ob kaki priliki pade v roko ta ali ona dobra francoska knjiga in osramočen priznaš globino francoske duše.
Napravimo iz mladih cele Hudi! tako bi se moral glasiti klic na naše šolstvo. Velika odgovornost leži na stariših in učiteljstvu v pogledu mladinske vzgoje in morda nikjer ni kazen četrte zapovedi tako zelo očitna, kot ob zanemarjeni ali pogrešeni vzgoji mladine.	Šolnik.
i DOMAČE NOVICE
Pismo iz Beograda.
Beograd je po svojih velikih stavbah, po širokih asfaltiranih ulicah, po živahnem prometu in še po pogostih mednarodnih konferencah pravo velemesto. V prvem majniškem tednu so došli sem predstavniki držav Balkanske zveze in Male antante in z njimi kopica domačih in inozemskih časnikarjev, v drugi polovici maja pa se začne
M	PODLISTEK	j
Janez Jalen:
Previsi.
(8. nadaljevanje.)
Včeraj je v Šentanekovem melu obšel gamse in jih pognal proti Matiju in Lovrencu. Tako lepo so se zvrstili, da se mu je kar samo smejalo.
„Fiii. Fififiiii. Fififi." Od vseh strani je zaslišal brzlizgati piščali. Hitro je izprevidel, da ne more uiti. Poizkusil se je izmuzniti drugače.
Zakopal je puško v grušč, si natančno zapomnil kraj in se spustil po melu navzdol. Grede se je na vse strani razgledoval, kakor bi iskal zapašene jarce. Spodaj na stezi je videl dva lovca. Vedel je, da nanj čakata. Kljub temu je zastavil naravnost proti njima. Mu prav nič drugega ni kazalo. Dokaj rajši bi bil lezel čez ne vem kako neroden previs.
«Dober dan," je lepo pozdravil.
«Bog daj, Bog daj. Odkod pa, odkod?"
«Tule gori sem bil."
«Kaj si pa imel opraviti?"
«Za jarci sem gledal."
«Če si na gamsa naletel, si pa zamižal. Kaj ne? | se mu je porogal bradat dedec njegovih let.
«Nak. Tisto pa ne. Je gams prelepa žival, da bi je pošten človek z veseljem ne pogledal."
«Lej ga no, lej. Sedaj bi še rad, da bi ga imeli za poštenjaka."
«Toliko sem še vedno možaka, da bi samo zavoljo rogljev in čopa gamsa ne streljal. In dokaj takim se vidva odkrivata."
«Kaj. Našim gospodom se boš ti primerjal?" je vzrojil bradati.
«Vsi smo ustvarjeni po božji podobi. Živali zato, da od njih živimo in se jih veselimo, ne pa, da bi jih iz presite riti in zavoljo prazne baharije pobijali."
Mlajši, bolj gosposko oblečeni, tud očala je •nosil, ni znal po naše. Vprašal je bradača:
„Was sagt er?“
Starejši, ki je mlajšega spoštljivo vikal, mu je roztolmačil.
Kako je zrasel! Očividno se je štel med gospode. Togotno se je razkoračil pred Janezom in ga hitel oštevati:
„Du frecher Kerl. Ich werde dir schon zeigen. Niederknallen solite man die ganze Bande."
Janez je znal dobro nemški. Pa mu je navihano pametna misel treščila v glavo. Odmigal je tik pred nosom Nemcu in se je nasmehnil v njegov jezni obraz: «Niks tajč."
«Nič ne de, če nemškega ne zastopiš. Te bom že jaz po kranjsko naučil kozjih molitvic. Kje imaš puško?"
«Kolikor je meni znano, doslej še ni tako majhne puške, da bi jo človek lahko kar v žepu nosil."
«Ti že pokažem. Z nama."
«Kam pa? Če smem vprašati."
«Od koder si prišel."
«Lahko, če je vaju volja. Kar pojdimo." Urno se je okrenil in zastavil nazaj po melu navzgor.
Na jasah med gruščem so se bohotile velike bele kresnice. Nizko pri tleh so se pozibavale gorske astre. Tu pa tam je zadišala murka iz zelene trave. Janez se ni utegnil muditi z mislijo pri
vsej tej lepotiji. Opazil je bil že prej na stezi daljnogled, ki ga je imel mlajši obešenega okrog vratu kakor krava zvonec. Koj, ko je zagledal tisti podaljšek oči, mu je zasmrdelo, da sta ga opazovala, kako se je znebil puške. Iz razgovora obeh lovcev je tudi prav kmalu ujel, da je prav sklepal. Zvedel je tudi, da Matija in Lovrenca drugi love:
«Kako prav hodi včasih človeku, če vsega koj ne iztrobezlja."
Nagnil se je naprej in hitel navkreber kakor sledni pes. Hotel je svoja spremljevalca čim najhitreje odvesti daleč od steze:
«Morebiti Matija in Lovrenc opazita, da je na to stran zdaj okno odprto. Oh, ko bi se jima posrečilo uiti skozi to vrzel."
Gamsi so se umaknili v ruševje nad Šentane-kovo pečjo. En sam je nepremično obstal na vrhu, kakor bi bil iz brona ulit.
Janez je začel vedno bolj počasi hoditi in proti zadnjemu komaj še lezel. Lovcema je bilo kar prav. Nista bila premalo utrujena. Janezu je bilo še bolj prav. Za več streljajev daleč ju je odvedel s pota. Namenil se je, da očalarja in bradača čim dlje mudi in pridobi prijateljema kar največ časa, ki bi ga utegnila rabiti. Eno samo željo je imel: Matija in Janez naj bi pridrevela po jarku navzdol. Lovca bi ju hotela iti lovit. On bi se pa delal kakor da hoče pobegniti, samo da bi lovca zadržal:
«Dokaj bolj pametno je, če eden obtiči v zadrgi, kakor da bi se ujela dva."
Počasi je bodel navzgor. Na kraj, kamor je zakopal puško, še pogledal ni. Hotel je svoja spremljevalca spraviti čim više in čim dlje od puške.
po dosedanjih poročilih zasedanje državne skupščine. Veliko zanimanje vlada za predstoječo sod-nijsko razpravo proti atentatorju ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča. Na obtožni klopi bo sedel poslanec Arnavtovič in devet njegovih tovarišev.
Jugoslovanska prestolica ni zanimiva samo po svoji politiki, marveč tudi po svojem navadnem življenju. Ob večerih se tre velika množica meščanstva po beograjskih promenadnih ulicah, iz kavarn se čuje najraznovrstnejše petje od otož-oih orientalskih melodij do veselih slovenskih poskočnic. Na željo zopojejo celo koroško „Nmav čriez jizaro“, seve nikakor po okusu njenega prvega pevca župnika Treiberja ali kakega šentjakobskega kritika Martinjaka. Nam zadostuje, da jo zapojejo vsaj „pri eni glihi“, da vzbujamo ob njej spomine na naš lepi Rož.
Razmerno precej nas je Korošcev v lepem mestu ob Donavi. Pa se znajdejo Lucmanovi „pvu-bi“, pa Andra Klemenjak iz Podgorij in poleg njih še drugi Rožani in sredi Beograda zadoni ona znana „Triba kni, triba kni k mojej dečli iti“. Človeku se zdi, kot bi sedel v kaki rožanski gostilni. Na Terezijah vidimo športno oblečenega gospoda, v levi roki nosi pasji bič, z desno vodi angleško dogo — to je naš rojak — advokat iz Zahomca. V Rožmanovi apoteki navadno sedi Zi-lan dr. Kravina. Vodja beograjskih esperantistov je Ravšov dohtar z Ledenic. Naši Podgorjanci so pridni trgovci in hkrati gostoljubni po pravi slovenski navadi. Kdor jih obišče, bo našel klobase in cviček takoj na mizi.
Naj bo za danes dovolj o nas južnjakih. O priliki se hočemo spet oglasiti.	H.
Beljak. H poročilu v ljubljanskem dnevniku „Jutru“ z dne 24. aprila nam poročajo iz Beljaka: Vesti, ki so se razširile v zvezi z nenadno smrtjo gimnazijca Kolamana, sina tuk. policijskega komisarja, so pretirane. Dijak je zapustil poslovilna pisma, v katerih navaja dozdevni neuspeh v šoli kot vzrok svojega koraka. Njegova smrt torej nima nikakega političnega ozadja. Tudi poročilo, da so bile srednje šole radi dijaških demonstracij zaprte in da je bila proti večjemu številu profesorjev uvedena disciplinarna preiskava, ne odgovarjajo resnici. Poročilo v „jutru“ je deloma pretirano in deloma napačno.
Rožani in kino. Sila moderni smo, ker se tako zelo zanimamo za kino-predstave. V Borovljah je baje kino vedno poln, v Št. Jakobu imajo svoj kino, mi zgornji Rožani pa se vozimo v beljaški kino. Imamo svoj lastni prometni avto, ki vozi tja štirikrat na dan. Nedavno se nas je peljalo o-krog 30 gledat in poslušat Mihala Strogova, carskega sela, katerega pripovest smo pred leti brali v izdanju Mohorjeve družbe. Čudna in grozna kino-predstava je šla posebno ženskam močno na živce. — Naši stari očaki in mamice pa majejo z glavami ob našem počenjanju in pravijo, da ni nekaj v redu v naših glavah. Naša mladina da se ob kino-predstavah plitvi in prazni. Morda imajo prav, ker so dobri filmi sila redki celo v velemestih, kaj šele na deželi!
Od Baškega jezera. Državni praznik 1. maja smo lepo proslavili. Farna cerkev je bila polna, slovesne božje službe se je udeležila vsa šola, gasilci, vse državne organizacije, godbe in mnogo faranov. — K žalostnemu umoru ob Baškem jezeru dodatno poročamo, da so orožniki par dni pozneje prijeli rajnega Kusternika dekle in njeno mater ter ju odpeljali v beljaške zapore. Nesrečna žrtev pa je bila ob obilni udeležbi pokopana na pokopališču Marije na Žili, kamor spadajo Bače. — Konje kradejo ne samo v Podjuni, marveč tudi pri nas. Več slučajev že beležimo. — Pokopali smo v Pečnici Cvinckarjevo Jero, bivšo gospodinjo župnika Knafliča v Ločah. Rodom je bila iz radovljiškega sreza na Gorenjskem.
Skočidol. {Razno.) Na dan prvega majnika smo pokopali mladega gospodarja in železničarja Matijo Zitterer, pd. Žudelnika tu, starega komaj še le 41 let. Dalje časa je bil bolj slabotnega zdravja, a je kljub temu bil do težkega obolenja v službi. Bil je v dveh bolnicah, v kliniki v Gradcu in v beljaški bolnišnici. Umrl je udano in dobro pripravljen. Zadnji njegov klic, ki ga je še mogel tiho izgovarjati v zdravilišču, ki ga je neprestano ponavljal, je bil vedno spet: „Domu, domu!“ Zadnje njegove poti se je udeležila ob najlepšem vremenu silna množica ljudi, več ko 600, med njimi mnogo železničarjev, domobrancev in do 100 požarnih brambovcev. Na grobu so mu v slovo izpregovorili. domači župnik, en železničar in krajevni župan. Cerkveni pevci so
»Vzemi dobro, da narediš dobro I*1
Zato MAGGI-jeve kocke za govejo juho za pripravo čistih, močnih in tečnih govejih juh! MAGGI-jeve kocke za govejo juho so napravljene iz najboljšega mesnega ekstrakta in najfinejših zelenjadnih izvlečkov. Znaki: Ime „MAGGI“ in rmeno-rdeči trak.	41
mu zapeli ob domu ter ob grobu. Zapušča tri o-troke v starosti 9—16 let. Naj v miru spi! — Procesij, velikonočne, Markove in Florijanove, se je udeležilo, zlasti zadnje, v razmerju proti prejšnjim letom več ljudi. — Vloge za postajališče v Skočidolu železniško ravnateljstvo ni še rešilo. Govori se, da ga bo odklonilo. — Do 100 gradiščanskih in domačih delavcev je od Podravelj do Skočidola položilo povsem nov tir z 26 m dolgimi tračnicami. — Materinski dan so otroci obhajali po domovih s posebnimi deklamacijami in čestitkami svojim materam in tudi očetom. Mnogo jih je prejelo tudi svete zakramente. — Rastlinstvo je letos doslej nadebudno razvito. Sadje posebno že več let ni tako gosto cvetelo kakor letos. Tudi bučelam je ugodno spomladansko vreme dobro dejalo. Roje sta letos prinesla že sveti Marko in sveti Florijan. A še le dobra žetev hvali rast in setev, in še le dober konec prinese polni lonec! Daj Bog!
Sreča v nesreči. (Sele.) Minuli teden bi se bila na bajtiški cesti domala zgodila velika nesreča. Proti Bajtišam je vozil tovorni avto, naložen z deskami. Nenadoma izpodrsne na vlažni poti in se zvrne v precej globok graben. Na čudo se šoferju in spremljevalki ni zgodilo razun malenkostnih prask ničesar. Poškodovani voz so pozneje izvlekli iz jarka in popravili.
Zgončeva teta je umrla. (Vogrče.) Žalostno so zapeli zvonovi ob smrti Terezije Vakovnik, pd. Zgončeve tete. Z njo smo izgubili dobrodelnico, ženo prijaznega značaja, vzorno katoličanko. Rajna je bila izmed redkih, ki so videli kraj Kristusovega rojstva, trpljenja in smrti. Fara, Marijina družba in tudi naše izobraževalno društvo bodo svojo dobrotnico težko pogrešile. Zgončev dom pa je z njo izgubil svojo vzorno gospodinjo. Dan njene selitve na pokopališče je dokazal, kako smo jo spoštovali. Spremljali so jo domači g. župnik ob asistenci Pliberškega č. dekana in globaškega g. župnika in še nešteto ljudstva v tihi molitvi. Domači župnik so ji ob odprtem grobu govorili poslovilne besede. Večni ji mir!
Korte. (V spomin Grobelnikovi materi.) V torek 12. majnika nam je še zašepetala: mir z Vami! Popoldne že je vzela slovo od velike solzne doline in se preselila k svojemu Gospodarju. Bila je dobra mati, požrtvovalna žena, to smo vedeli vsi. Ne vemo pa, kolika je bila njena vdanost v božjo voljo; še v zadnji trenutek na tem svetu so njene ustnice šepetale molitev. Da bi nam bilo več takih močnih žen! Mir njeni duši!
In še to: Cesta črez Pako je dogotovljena in jo bo na binkoštni pondeljek zvezni prezident Miklas slovesno otvoril. Dela so trajala pet let, zveza Celovec—Gradec je s tem skrajšana za 61 km. — Jugoslovanski finančni minister je dovolil neposredno izplačevanje pokojnin jugoslovanskim penzijonistom, bivajočim v Avstriji. — Prevaljsko orožništvo je prijelo konjske tate in tihotapce in sicer Antona Gmajnerja iz Št. Danijela, Jožefa Glinška iz Velikovca, Jožefa Hribar iz Jamnice in ital. državljana Blažiča. — Neko grabštanjsko posestnico je na poti v Medgorje napadel srnjak, ja vrgel na tla in ustrahoval dotlej, da ji je priskočil na pomoč posestnik Olip. Mož je srnjaka ukrotil, nakar so ga bili deležni medgorski reveži. — Grebinjski mežnar in organist Modritsch je praznovali 251etnico službovanja. — V Leški dolini je umrl „črni“ Hueber. Rajni je bil dolga leta kršč. soc. poslanec v koroškem dež. zboru in velik prijatelj našega Grafenauerja. Vzornega katoliškega moža je poznala in čislala vsa žila. — Terezijo Marzona in njeno mater Matildo, ki sta bili osumljeni umora Kusternika v Bačah, so izpustili. — Posestnici Messner v Zg. Humčah pri Žihpoljah je nekdo izmaknil 140 klobas in 22 kg prekajenega mesa. Sumijo nekega Blaža Korenjaka, ki ima na vesti že več umorov.
Inserirajte
v »Koroškem Slovencu"!
j NAŠA PROSVETA ||
Materinski dan v Podljubelju. Dne 9. t. m. je
bil pri nas stanovski dan za žene. Udeležilo se ga je 73 žen in mater, ki so naslednji dan pristopile k angeljski mizi. Z materami vred so na ta vzvišen način počastili materinstvo še mnogi drugi, ki so napolnili cerkev. Bil je torej za nas pravi družinski praznik. Sploh obhaja naša fara majnik | prav dostojno. Pri večernih majniških pridigah je j cerkev vedno polna. Podljubelj torej je našel pot nazaj — domov.
Materinski dan v Bilčovsu. Zbrale so se naše mamice dne 13. majnika h proslavi svojega dne. Zjutraj jih je združila miza Gospodova, popoldne pa so prisostvovale prireditvi pri Miklavžu. Dekleta so poklonila vsem materam lepe šopke, nakar so se vršile točke pestrega sporeda. Pesmi deklet in moškega zbora, nastopi deklet in otrok, vse je vzbudilo splošno zadovoljnost naših slavljenk. Vsi v dvorani smo čutili, da smo samo o-troci naših dobrih mater. — Naj bi ne bilo nikogar, ki bi se drznil edinost bilčovske fare trgati tako, da bi razdvojil matere v dva tabora. Vsi smo eno, vse nas druži jezik, dom in vera, vse nas druži globoka materna ljubezen. Zato kličemo: nikar razdora med naše matere! Naj združujejo še v bodoče, kot so nas združevale doslej!
Trata pri dinjah. Že par let sem prirejajo Glinjčani svoj materinski dan pri Cingelcu. Spored zadnjega takega dneva 10. majnika pa je gotovo prekosil vse prejšne. Lepa dvorana je bila napolnjena in z največjo pozornostjo smo sledili pevcem in igralcem. Najprej so nastopili najmanjši, ki so počastili naše mamke v tako lepih deklamacijah, da je postalo marsikatero oko rosno. Sledila je igra, ki je kazala dobrosrčnost vzgojiteljice ter plemenitost prave gospodinje — matere. Govornik prosvetne zveze nam je v kratkih, a jedrnatih besedah razložil pomen materinskega dneva. Precej smeha je vzbudila šaljivka „Kofe in tobak" in videli smo, da je najbolje, ako vlada v družini mir in pokoj. Pod vodstvom domačega č. g. župnika nam je med odmori zapel mešani zbor par lepih melodij in tako zaključil lepi nedeljski popoldan, ki je bil namenjen vsem našim materam.
Zaključek gospodinjskega tečaja v Št. Rupertu pri Velikovcu. Na materinski dan so gojenke tukajšnje gospodinjske šole priredile zaključno razstavo in predstavo. Razstava kuharskih izdelkov, ročnih del in cerkvenih paramentov je vzbujala veliko pozornost. Obiskovalci so se splošno čudili, česa je zmožna pridna roka gospodinje-umet-nice bodisi v kuhinji ali pri šivalnem stroju. Na prodaj stavljeni predmeti so bili v par urah pokupljeni. Ob 3. uri pop. so se zbrale mamice in dekleta šentrupertske fare in okolice k zaključni prireditvi. Otvorili so prireditev malčki z mehko pesmico o materi, nakar je nastopil zbor gojenk s tremi dekliškimi pesmimi ob spremljevanju citer, kitare in gosli. Prisrčna melodija dekliške duše je objela dvorano, ki je radostno nagradila pevke. Sledili sta dve deklamaciji v počastitev mater, nato je govornik govoril o materinskem srcu, skozi katerega molitev, trpljenje in ljubezen prihaja v svet sreča in uteha. Prireditev je dosegla višek v igri „Prisega“, ki slika bol in veselje težko preizkušene grofice Klare, katera najde ob roki svoje dobre hčerke Marice po mnogih razočaranjih svoj dom in svojo sestro. Igra je splošno zadovoljila, zakor gre zahvala režiserki in vrlim igralkam brez izjeme.
Hodiše. (Igra.) Društvo „Zvezda“ priredi v četrtek 21. majnika in v nedeljo 24. majnika ob pol 3. uri pop. v domu sv. Jožefa narodno igro „Ro-kovnjači". Med odmori petje in tamburanje ško-fiških tamburašev.
Št. Janž v Rožu. (Prireditev.) V nedeljo dne 24. t. m. priredi naše društvo na svojem odru pri Tišlarju ob 3. uri popoldne' igro „Naša kri". Vstopnina je znižana.
Loga ves—Št. Ilj. (Prireditev.) V nedeljo dne 24. maja priredi logaveško društvo pri Leder-hasu v Št. liju ob 3. uri popoldne dve veseli burki: „Trije norci" in „Eno uro doktor". Sodelujejo pevci in prvič tamburaši in Škofič. Vabi odbor.
Vogrče. Naše društvo priredi na binkoštni pondeljek lepo narodno igro „Divji lovec". Med odmori poje novi mešani pevski zbor. Začetek točno ob 3. uri pop. pri Škofu. Vsi toplo povabljeni!
Šmihel. V nedeljo 24. t. m. priredi Marijina družba pri Šercerju ob 3. uri pop. igro „Na Marijinem srcu". Na majsko prireditev Marijinih hčerk iskreno vabljeni!
M GOSPODARSKI VESTNlKj
Zelena krma
Mnogi gospodarji štedijo v zimi s krmo, da jim je v zgodnji vigredi ne primanjka. To je lepo in prav. Ni pa prav in lepo, če krmimo v poletju vprek brez vsakega premisleka. S tem potratimo velike množine krme, živina pa mora zato v poznejšem času trpeti lakoto. Predvsem moramo vedeti, da zelena krma in zelena krma nikakor ni vseeno. Zelene krme imajo različno hranilno vrednost. Bogata na beljakovinah in škrobu je detelja in trava pred cvetom, bolj pičla je krmilna vrednost pri zeleni koruzi, grahorci in zelenem ovsu.
Kako naj krmimo na mleko? Krave s težo 500 kilogramov požrejo dnevno 60 kg trave. Ta množina krme vsebuje okoli 120 dkg beljakovine in 780 dkg škroba. Za vzdrževanje telesne teže porabi krava okoli 25 dkg beljakovine in 250 dkg škroba, ostalo vrača v mleku. Za dobre mlekarice, ki dajo dnevno do 20 litrov mleka, je detelj-nasta krma s travnikov najprimernejša krma. Za slabše mlekarice skoroda predobra, vendar tudi primerna, ker po navadi v zimi shujšajo na teži.
Krmljenje z rudečo deteljo ni gospodarsko. Najprej se živina pri takem krmljenju rada napihne, v drugo pa sprejema preveč beljakovi-naste snovi in premalo škroba. Živinorejci smatrajo krmljenje z deteljo za potrato, ker poklada-jo z njo živini brez koristi hrano, katera v zimi tako zelo primanjkuje. Pametnejše je deteljo sušiti in jo pokrmiti v zimi. Primerna za poletno krmljenje je mešanica trave in detelje.
Kako je z zeleno koruzo (furo)? Dnevno je žival lahko požre do 90 kg, v katerih dobi 54 dkg beljakovine in 720 dkg škroba, kar zadostuje, če odtegnemo teži potrebno krmo, za 14 1 mleka. Mleku pa primanjkuje tolšče ter je zato manj vredno. Živinorejci dodajajo zeleni koruzi na polovico detelje, ki zviša kakovost in količino mleka. —
Dobra krmska mešanica sta nadalje grahorca in zeleni oves. Grahorca je bogata na beljakovinah, oves na škrobu. Vendar je treba paziti, da ne dokladamo preveč grahorce, katere se živali rade prejedo. če požrejo dnevno 75 kg krme, zadostuje na dan tretjina grahorce in dve tretjini ovsa. Starejši oves vsebuje manj beljakovine in je torej za mešanje z grahorco primernejši.
Z navedenimi vrsticami o poletnem krmljenju hočemo povedati, da je treba tudi v poletju misliti in računati s krmo. Gospodar mora vedeti, katera krma vsebuje mnogo beljakovin, ki so dragocena hrana v zimi. S to krmo bo štedil v poletju in si tako zagotovil dobre mlekarice za zimske in vigredne mesece.
Lucerna ali detelja? Katera izmed obeh je več vredna? Katera daje boljšo krmo? Odgovor se glasi: obe sta izvrstni detelji in najbolje je ostati pri obeh. Kjer lucerna dobro uspeva, dajmo prednost lucerni, ker vztraja več let na istem prostoru. Lucerna je hitro rastoča detelja in da pri dobrem oskrbovanju v ugodnih legah do pet košenj. Najzgodnejša košnja je njena in traja najdalje. — Domača detelja trpi le eno dobro leto in daje dve močni in eno bolj pičlo košnjo. Važna pa je zara-ditega, ker čisti in zboljšuje zemljo. Zato je po naših njivah ne moremo pogrešati. Sejana s travo daje zeleno klajo, sicer pa je posušena močna krma za konje. Obe detelji pri nas dobro uspevata. V izboljšanem pridelovanju in gnojenju o-bema moramo videti glavni pogoj za uspešen napredek naše živinoreje.
Čebele v majniku. Smo v rojilni dobi, katero moramo kot napredni čebelarji dobro izkoristiti. Zakaj rojijo čebele? Roj smatramo za beg matice pred novim zarodom, pred matičniki. Če odstranimo matičnike, ne bo roja. Vendar ohranimo dobre matičnike za naraščaj, namesto da bi jih uničevali. Napravimo si roje sami! Čakanje na naravni roj je zamudno in vezano z nevarnostjo, da roj izgubimo. — Ko vidimo, da stavlja močna družina povsod trotovske celice, moramo vedeti, da se že pričenja lenarjenje čebel, kar zelo škoduje donosu panja. Tedaj posežemo vmes, najbolje, še preden nastavi panj matičnike: iz plo-dišča takega panja prestavimo na kozo vse sate s čebelami vred, razen tistega sata, na katerem se nahaja matica. Tega vrnemo panju v sredino plodišča, poleg njega pa izpolnimo praznino s
satnicami v okvirih. Kar imamo na kozi, prene- I šemo k praznemu panju in namestimo v njem ! brezmatično družino. Ako ne dobi od nas matice, si bo brezmatična družina vzredila novo matico iz zalege. Če prvorojeni mladi matici preprečujemo izletavanje, bo ostale matičnike podrla. Ko ni več matičnikov v panju, omogočimo matici izlet na oplemenjenje. Tako dobimo v novem panju novo družino, v starem pa je izgrajeno novo satje.
Vzajemnost je v sadjarstvu enako važna kot v vsem gospodarstvu. Vsled neugodne jeseni je čakalo letos vse na vigred, da se loti sadjarskega posla. Vigred spet je prinesla obilico drugega e-nako nujnega dela. Kako so si pomagali na nekem domu, katerega gospodar se je bil namenil zasaditi svoj vrt z mladim drevjem? Vaški fantje so se v njegovi sili ponudili v pomoč, pripravili so kolje, navozili gnoja, očistili in razmerili zemljišče ter skopali jame. Črez par dni so pričeli s sajenjem: štirje so zasipavali, da je imelo drevesce primerno lego, dva sta raznašala gnoj, dva sadila, dva pa izgotavljala kolobarje. Vse so fantje storili zastonj, samo za hrano in pijačo, in tako pokazali, da biva v mehovih srcih zavest do vzajemnega dela ter veselje do pomoči. — Izkušnje zadnjih let nas učijo, da si bomo samo v skupnem delu stvarili lepšo bodočnost. Kdor misli še danes hoditi samo svoja pota in izhajati brez pomoči drugih, tak je na poti v propast.
T. H.
Ljubljanski velesejem se vrši od 30. maja do 8. junija. Razstavni prostori so vsi že oddani in z ozirom na veliko število razstavljajočih firm in vsled množine razstavljenega blaga obeta biti velesejem zelo zanimiv in bo nudil veliko izbiro.
Z velesejmsko izkaznico, ki jo dobite tudi v upravi našega lista, nudijo jugoslovanske železnice 50% popust, znižano vožnjo pa imajo posestniki na inozemskih železnicah. Uprava preskrbi na željo tudi jugosl. vizum.
Velikovški trg sredi maja: Prignanih je bilo na živinski trg 1 konj, 2 pitana vola, 2 mlada vola.
20 krav, 2 telici, 76 plemenskih prašičev, 12 ovac in 1 koza. Cene so ostale neizpremenjene. — Na tedenskem trgu so plačevali: jajca 9, sirovo maslo 2.80, kokoši 3.00—4.00, mlade 2.00—3.00, pšenica (100 kg) 39.—, rž 29.—, oves 24.—, proso 23.—, konoplja 28.—, ječmen 26.—, nova ajda 23.— šilingov, krompir (kg) 8—10 g.
II ZANIMIVOSTI |
V Avstriji — visoke plače in visoke cene. Ženevski urad za delo je izdal pregled podrobnih cen in življenskih pogojev v 35 državah. Iz zanimivih številk tole: Najdražji je beli kruh v Avstriji, najcenejši na Madžarskem, črni kruh stane največ v Zedinjenih državeh, najmanj na Estonskem in v Jugoslaviji. Maslo je najdražje v Švici, najcenejše na Estonskem. Sladkor prodajajo najcenejše na Švedskem, najdražje v Italiji in v Jugoslaviji. Avstrijci pijemo najdražji čaj in najdražjo kavo. Izmed vseh 30 držav je Estonska najcenejša država, približujeta se ji Madžarska in Jugoslavija. Nekako obratno pa je s plačami in zaslužkom, ki so razmerno visoke v državah z visokimi cenami. Zaslužiti v teh državah, živeti pa v državah z nizkimi cenami, bi torej bilo naj-komodnejše, če bi države tega iz razumljivih razlogov ne onemogočale.
Kako rešimo naše občine? Mestne finance v ameriškem mestu Alabama so bile že dalje časa v žalostnem stanju. Župan je bil docela obupan, kar mu pade v glavo sijajna, seve pristno ameri-kanska ideja. Uradno je objavil na občinski tabli, da dobi oni, ki bo uredil mestne finance, njegovo hčerko za ženo. Da se bo zamogel vsak prepričati o njeni lepoti, se bo ta in ta dan vršila v občinskem uradu javna razstava. Objava je bila za vse mesto in okolico prava senzacija in določenega dne se je zbralo v občinski dvorani mlado in'staro. Nad uspehom so sicer dvomili, kar stopi pred lepotico mlad bančnik in ponudi ^ županu 70. dolarjev za sanacijo mestnih financ. Župan je z veseljem pritrdil, hčerka se je razveselila svojega ženina, mestni očetje pa so se spet oddahnili. — Bi priporočali tudi za stari svet, ki ima še več dolgov in tudi odvišnih nevest.
Časopis, ki mu ni para. Na otoku Dickson v Jenisejskem zalivu na skrajnem severu izhaja list, ki mu ni para na svetu. Ker časopisnih izvodov na otoku ni mogoče razpošiljati, si je lastnik
lista nabavil radio-oddajno postajo ter preskrbel naročnikom sprejemne aparate. Točno ob eni opoldne izide list, ki ga govori urednik v radio. Prinaša politične novice, poučne in zabavne prispevke. Podrobno se zanimivi list bavi z vremenskimi poročili, ki so za tamošnje kraje Velike važnosti. Uredniško in upravniško delo je seve kaj prijetno, ker za list ni treba ne papirja, ne stavcev in tudi ne tiskarne. Zadostuje mož, ki je urednik in hkrati napovedovalec v radiu. Število naročnikov je baje precej visoko. Cesto pa se urednik pritožujejo nad onimi naročniki, ki ga sicer pridno poslušajo, a ne plačajo. — Tega križa torej tudi naš severni „kolega“ ni rešen!
Kačji otok. Blizu polotoka Korea leži otok, na katerem ne more živeti noben človek. Kajti na tem otoku mrgoli strupenih kač vseh vrst. Ko so Japonci zasedli Koreo, so nameravali na otroku zgraditi velik morski svetilnih in so zato napovedali kačam vojno. Kače pa so bile silnejše od japonske armade in japonskega brodovja. Pozneje je vlada poslala na otok nekega znanstvenika, ki je ugotovil, da ni mogoče niti deset metrov prodreti v notranjost otoka, ker je površina posuta z nešteto kačami vseh vrst. Uganka je, s čim se živali preživljajo. Sluti se, da skrbijo za hrano ptičje jate, ki se vsako leto selijo iz ali v Sibirajo. Japonci 'so hoteli kače uničiti z ognjem, pa so naleteli na velikanski odpor Kitajcev, katerim so kače svete živali. Sedaj je kitajska vlada proglasila otok za nedotakljiv.	«•
Ubogi Rockefeller! Petrolejski magnat Rockefeller je star že 97 let, pa se še za marsikaj zanima. Tako rad prebira njujorške „Times“. Da bi mu prihranili vznemirjenja, se je uprava lista po nasvetu zdravnikov odločila, da bo zanj izdajala posebno številko brez poročil o nevarnosti nove vojne, gospodarskem zastoju, brezposelnosti. Rockefellerjev izvod priobčuje same pomirljive novice, da se po svetu širi blagostanje, da so ljudje angelji in zemlja raj. Starček-bogataš se kot otrok veseli velikega napredka in ves srečen in zadovoljen zadremlje.
Sloni in biiard. One zelene mize v kavarnah poznate, kjer se mestni gospodje ure dolgo zabavajo s tem, da potiskajo slonokoščene kroglje po gotovihh pravilih? Ne veste pa, da pomeni ta igra smrt slonom. Leta 1830 so jo na Francoskem u-peljali in do danes so morali za izdelavo bilard-nih krogelj izdreti zobe tristotisoč slonom. Z napredovanjem igre je grozila nevarnost, da slone docela iztrebijo. Angleška vlada je morala vzeti dobrodušne dolgouhce pod svojo zaščito in prepovedati lov na nje. Sedaj ostane vprašanje: Ali mora kulturni svet opustiti priljubljeno igro ali pa dopustiti, da izginejo sloni s te zemlje? Škoda, da slonom ni dana govorica, da bi ožigosali našo kulturo!
Pesek, ki poje. O saharski puščavi se pripovedujejo čudovite stvari. Tako trdijo, da se ob gotovih časih čujejo iz puščavskega peska glasovi, enkrat podobni joku, drugič glasnemu posmehu. Med domačini živi prepričanje, da napoveduje puščava s svojo pesmijo prihajajočo nevarnost ali nesrečo. Da „puščavska pesem“ ni navadna izmišljotina, potrjujejo tudi saharski potniki. Slične pojave pojočega peska opazujejo tudi v Ameriki in južni Afriki. Pravega vzroka do danes niso mogli ugotoviti, sklepajo pa, da povzroča glasove trenje neštetih peskovih zrnc ob silnem puščavskem viharju.
ZVEZA KOROŠKIH ZADRUG V CELOVCU, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Vabilo
na
XIV. redni letni občni zbor
ki se vrši v četrtek 28. majnika 1936 ob 13. uri popoldne v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26.
Dnevni red:
1.	Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora z dne 25. aprila 1935.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1935.
5.	Sklepanje o pobiranju zadružnega sklada za leto 1936 (v smislu § 10. alinea 2) zadr. pravil).
6.	Slučajnosti.	40
Načelstvo.
<WWWNA*V^AA/\A/'S/WWSAA/W*v*<*<AA/W>AA/>
lastnik- Pol in coso društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Jaroslav Maly, Dunaj, XX., Dresdnerstrasse 53-44. as '	• s •	Tiska Lido va tiskarna Ant. Machàt‘n družba, Dunaj, V.. Margaretenplatz 7.