-----    144   -----
Dopisi.
Iz Poddrage na Ipavskem. — Čitalnica tukajšnja je na belo nedeljo se prvikrat in to prav slovesno odprla. „Novice" so le malo ur pred tiskom prejele obširen popis, da ni bilo mogoče natisniti celega, zelo krajšati pa ga niso hotele, ker pričetek čitalnice med tako iskrenim narodom, kakor je poddraški,je velik korak napredka za sveto našo reč. Zato začnemo s popisom drugi pot.
Iz Kanalske doline na Koroškem. — 19. dne t, m. smo pokopali obče spoštovanega gosp. Janeza Sneriha, c. kr. okrajnega predstojnika v Trebižu. (Tudi ta dopis došel nam je tako kasno, da ga moremo natisniti še le drugi pot.)
Iz Ljubljane. V sredo 22. t. m. ob 5. uri zjutraj je presvitla cesarica v Budi porodila princesinjo,   ktera
J'e pri krstu dobila ime Marija, Matilda, Valerija, Amalija. Lmalu po poldne so topovi z grada z 21 streli tudi Ljubljani naznanili veselo dogodbo srečnega rojstva, za-rad kterega je drugi dan ob 11. dopoldne v stolni cerkvi se obhajala svečanost s pesmijo „Te Deum laudamus." — (V poslednji seji mestnega zbora 25. dne L m.') je dr. J. Bleiweis v svojem imenu in v imenu svojih družnikov stavil nujni predlog: naj mestni zbor sklene, da se pošlje državnemu zboru peticija, da zavrže davek na premoženje. — Ko je govornik najpred dokazal, da se mudi, da hitro pride ta peticija v roke državnemu zboru, in nihče ni ugovarjal nujnosti predlogovi, je prestopil pred vsem na dokaz tega, da ta davek sega v lastnino, to je, v zalogo, od ktere ljudje živijo, — da viših davkov in priklad po besedah skupnega finančnega ministra, ki jih je lani julija meseca govoril v državnem zboru, „ne morejo nikjer prenašati, ker so davki v Avstriji že tako silno napeti, da ne zadevajo več dohodkov, ampak da segajo v narodovo premoženje", in da ta davek ima le novo im6, po svojem bistvu pa je le povišan gruntni in hišni davek. Po tem občnem oziru se je govornik obrnil še posebno na deželo kranjsko, rekši: Ce je ktero deželo treba obvarovati velike nesreče novega davka, treba je to za našo deželo. Gospoda! iz obravnav deželnega zbora vam je znano, da že nekdanji stanovi kranjski in v poslednjih letih deželni zbori kranjski so neprenehoma tožili ne le čez veliki gruntni davek, temuč tudi čez to, da je kranjska dežela še več s tem davkom obložena kakor druge dežele. In kako ubogi so dohodki, ktere hiše v Ljubljani donašajo svojim gospodarjem! Mestni zbor sicer nima pravice, da bi govoril v imenu cele dežele; al po §. 79. svoje ustave ima saj pravico, se potegniti za tisti del dežele, kterega zastopa. Mestni zbor pa nima le samo pravico za to, ampak po §. 59. ima tudi dolžnost „gledati na vse to, kar zadeva občino, in na postavni poti skrbeti za to, kar jej je na dobro.a — To so bila vodila, po kterih vam stavim gori imenovani predlog ter ga prav zel6 priporočam, da mu pritrdite vsi. — Brez vsega besedovanja so glasovali vsi odborniki — razun enega — za ta predlog, kterernu je govornik dodal še to, da na podlagi teh vodil magistrat brž zloži peticijo in jo brž pošlje državnemu zboru na Dunaj.
Po končani ti razpravi je zbor pretresal mestne stroške in dohodke za letošnje leto in večidel pritrdil predlogom magistrata in finančnega odbora, po kterih so dohodki prevdarjeni na 111.354 gld. 1/2 kr., stroški pa na 122.690 gld. 25 kr.   Po takem se konec
leta kaže primanjkave 11.337 gold. 24% kr., ktera se utegne pobotati po pričakovanih večih dohodkih is vžitnine (Verzehrungssteuer).
—   Veselica, ki jo je pod vodstvom nevtrudljivo skrbnega svojega voditelja prof. dr. Vončine napravila družba rokodelskih pomočnikov preteklo nedeljo v dvorani čitalničini, je jako dopadla v gledišč i n i h predstavah kakor tudi v p e s m a h. V tej družbi, ki je zbirališče domačih rokodelskih pomočnikov in vna-njih nemških, si slovenski in nemški narod prijazno roko podajata; Slovenec ne nasprotuje nemškemu svojemu tovaršu zarad nemške besede in nemške pesmi, ker se Nemec tako obnaša, da si ne prilastuje gospod-stva nad domačimi sinovi. In tako kraljuje sloga v tej čeravno po narodih mešani družbici. Temu dokaz bile so današnje predstave slovenske in nemške, ki so se obojne hvale vredno vršile. S posebno pohvalo pa moremo še omeniti, da smo zapazili očiten napredek pri predstavljanji dobro prestavljene igre v tem, da so igralci, slov6 davši „kranjski šprahi", prav čisto in lepo izgovarjali jezik slovenski. Le tako naprej, vrli rokodelci !
—  Prečastiti gosp. Jan. Gnezda, dosihmal pre-fekt v Alojzišču, je izvoljen za namestnega verozakon-skega učitelja na gimnaziji ljubljanski.
—  Gosp. An t. Brodnik, kteremu ni vest dopuščala podpisati prisege na sedanje temeljne postave, je moral pustiti službo na kranjski gimnaziji in je, kakor slišimo, poslan v Kamnik za mestnega kaplana.
—  Gosp. Tomaž Zupan, prefekt v Alojzišču, je šel za namestnega verozakonskega učenika na gimnazijo v Kranj. Ljubljenemu gospodu podajajo učenci njegovi, četrtošolci ljubljanski, pri odhodu za slovo sledečo zahvalnico:
Spomlad, ko zala roža se razcveta V naravi krasni, na zelenem polji, Kjer tamo Stvarnik si jo rasti izvoli — Dijak vesel prijetnih rožic sveta,
Rudeče, modre, bele v venec spleta Cvetice, vmes pa vneto vedno moli, Da ne se osule, ne bi ostali goli Streli, da bi cvetele mnoga leta!
In kakor v venec deval je samice, Ki vtrgal jih je zale varno z njive; Tak6 v zahvalo srčno Vam cvetlice,
Za trud, premili učitelj, Vas vpletemo Vse mi prekrasne v venec pomenljive, In za slov6 zdaj Vam prinesemo!                     Z—k.
—  Nadepolni naš domoljub gosp. Janez Zupan je šel za namestnega učitelja zgodovine na gimnazijo goriško.
—   Z veseljem slišimo, da bode naš občecenjeni umetnik gosp. Fr. Grbec kmalu tudi svoj koncert napravil v javnem gledišču ljubljanskem.
—   v občnem zboru, ki je bil 27. dne t. m., se je ustanovilo vodstvo ^Sokolovo" in so bile sklenjene mnoge reči.    O vsem tem bolj na drobno prihodnjič.
—  „Danica" naznanja sledeče duhovske spremembe v ljubljanski škofiji: g. Jan. Parapat iz Semiča pride v Mošnje; g. Jan. Tomazin od mestne fare St. Jakoba v Semič; g. dr. Juri Strbenec od St. Petra v Ljubljani k sv. Jakobu; g. Janez Kramar iz Gorij k sv. Petru v Ljubljano; g. Fr. Cirar s Kranjske gore v Gorije. Gosp. Jož. Bon oni, fajmošter v gorenjem Tuhinu, dobi faro Radoliško ; g. Mart. K o r o š i c, administrator lokalije Kopanjske, gre za administratorja v Banjaloko.
—  Kakor slišimo, bode ljubljanski grad vprihodnje zopet jetnišnica, ker je v Avstrii sedanji čas toliko hudodeleov, da ne vejo, kamo ž njimi.
-----    145   -----
—  Prihodnjo nedeljo 3. maja, zvečer napravijo 3 tukajšnje narodne družbe (čitalnica, dramatično društvo in „Sokol") skupaj v deželnem gledišču veliko predstavo, ktera bode obsegala 4 dele. L del. bode muzikalni:a)overtura, ki jo gode muzična kapela c. k. polka grof Hujnovega; b) zbor (kor), Va-šakov „Slovan", poje moški zbor čitalničin; c) samospev iz opere Mozartove „Zauberfldte", poje Fr. Grbec; d) 1. djanja 1. prizor iz Smetanove opere češke „Prodana nevesta", poje ženski in moški zbor čitalničin z orhestrom. — II. del: „Sokolove grupe" (8). — III. del: vesela igra „Moja zvezda" po Skri-betovi francoski poslovenil Mandeljc, igra dramatično društvo. — IV. Marmorni kipi, predstavlja„Sokol." — Začetek ob 8. uri zvečer; vhodnina navadna pri operah. Vstopnice in karte za sedeže na parter in galerijo se dobivajo v g. Vidčevi štacuni v špitalskih ulicah. — V vseh razdelkih jako zanimivi program bode gotovo od blizo in daleč privabil ta večer v gledišče obilo občinstva, ki se po skušnjah preteklih let more nadjati izvrstne zabave.
—   Častiti gospod Anton Zakelj, kaplan pri sv. Duhu, pod imenom Ledinski dobroznani slovenski pesnik, je umrl 26. dne t. m.    Naj   v miru počiva!
—  Naznanilo zadnjega lista zarad policijskega nad-komisarja g. Vidi ca popravljamo v to, da c. kr. deželno predsedstvo ni govorilo na višem mestu za to, da v Ljubljani ostane, ampak za to, da se, ker italijanskega jezika ne zna, namesti v Trst, prestavi kam drugam.
—   (Prijazna opombica vNarod. Pokroku.") „Slo-venski narod" nas je te dni seznanil z nekim v vodnim spisom češkega „Pokroka", v kterem se slovenski poslanci sodijo in obsojajo, narod slovenski sam pa „bolji od njih" in „vreden potrpljenja" imenuje, in ki Slovencem slabo bodočnost prorokuje. Ker se namreč niso postavili v opozicijo, ne bodo smeli — pravi ,,Narodny Pokrok" — pričakovati, da bi se po padu Cislajtanije nekoliko tudi na-nje gledalo. —Zastran te pretnje bilo bi vendar opomniti brate Čehe tega, da so njihovi veljavni časniki Slovence, še predno so se s čim zagrešili, pritakniti račili nemški skupini, segajoči od primorja ao Konstanskega jezera.
—  „Laibacherica" je v včerajšnjem listu pod naslovom „fur Moskauer Enthusiasten" prepisala iz „De-batte" žolč nekega Poljaka v časniku „Nowoje Wremia." Mi milujemo „Laib.", ktera še nikdar nikoli ni prinesla veliko več potrebnega sestavka „fur Deutschlands Enthusiasten" , da pritrkova m a g j a r s k i „Debatti", ktera bi imela veliko smeti pometati izpred svojega praga, kjer jej leži veliko več in prav zgrabljivih izgledov pred nosom, kako Magjar ravna z druzimi — nemagjarskimi — narodi, kterim je 1848. 1. Košut napovedal , da v poli leta more magjarski jezik požreti vse druge jezike, Košut o v duh pa še dandanes skrbi za to, da se ne rodi — postava za narodno ravnoprav-nost na Ogerskem! V tacih in enacih sestavkih preo-čitno kaže „Laib." „ex ungue leonem." Mar misli, da so slepi vsi njeni bralci?
—  Ravnokar beremo v Laibacherici „Eingesendet", v kterem nekdo iz nasprotnega tabora presoja razglas mestjanskega našega odbora o prihodnjih mestnih volitvah in obrekuje sedanjo narodno večino v mestnem zboru, poleg te pa tudi preč. stolnega fajmoštra Zupana, da si je upal v predgovoru ravnokar na svitlo dane pridige take grenke soliti „liberalcem." V prihodnjem listu bodemo „ein grauenhaftes Spiegelbild" postavili pred oči „Einsendlerju" in po faktih dokazali, kaj je na vsako stran dovršila nasprotna nam stranka tisti čas, ko je ona imela krmilo v svojih rokah.