ZALOŽBA DRAGOTIN CVETKO ACADEMIA PHILHARMONICORUM LABACENSIS CANKARJEVA ZALOŽBA V LJUBLJANI 1962 | \mm i i JmZOŽš 01 - 09 - 1998 Predgovor Ko sem pisal prvo knjigo svoje Zgodovine glas¬ bene umetnosti na Slovenskem, sem vanjo vključil tudi akademijo filharmonikov. Želel sem kar najbolj izčrpati gradivo, ki mi je bilo v la namen na raz¬ polago. Vezal pa me je okvir: ni mi dovolil, da bi temeljiteje segel v bistvo in značilnosti njene struk¬ ture. Pozneje so se pokazali še nekateri novi mo¬ menti. Ti so v marsičem spremenili podobo, ki sem jo imel o akademiji filharmonikov. Silili so me k temu, da bi razširil in delno tudi korigiral, kar sem prej mislil o tej instituciji. Zahtevali pa so tudi nove poglede na njen začetek in konec, ki sta bila doslej omejena na razdobje nekako med leti 1701 in 1746. Te meje ne drže več in jih je treba raztegniti. Ti in drugi problemi, ki so se pokazali v na¬ daljnjem raziskovanju, so me zamikali, da bi mono¬ grafsko obdelal akademijo filharmonikov, poglobil dosedanje izsledke in upošteval nove momente, pri¬ merjal naše s tem, kar je bilo zunaj slovenske de¬ žele. Tako bi utegnila biti še razločnejša vloga, ki jo je imela akademija na slovenskih tleh in v luči evropskega glasbenega razvoja. To in ono, oboje je potrebno za pravilno razumevanje in ocenjevanje naše glasbene preteklosti in za določitev njenega mesta v evropskem okviru. Glasbeni barok se je ob koncu 17. in o prvih de- cenijih 18. stoletja pri nas prav bohotno razrasel in se zlil s prizadevanji arhitekture in likovne umet¬ nosti v celoto, ki je o baročni Ljubljani izredno raz¬ gibala umetniško snovanje in odmevala tudi v dru¬ gih delih slovenskega ozemlja. Akademija filharmo¬ nikov je v tej situaciji prispevala izdaten delež, ki govori o njeni upravičenosti in pomembnosti glede 5 ria čas, o katerem je nastala, obstajala in delovala. Ko so jo v sredini in na začetku druge polovice 18. stoletja nova umetnostna in družbena gibanja prerasla, so se njeni življenjski sokovi posušili; iz¬ gubila je tla in smisel in izginila iz našega glasbe¬ nega življenja. Zapustila pa je sledove, ki pričajo o njenem prispevku v enem najbogatejših obdobij glasbene zgodovine na Slovenskem. Vse to sem želel zajeti in prikazati v pričujoči monografiji, ki naj pomnoži slovensko muzikološko literaturo in osvetli zastavljeni problem bolj, kot mi je bilo mogoče v Zgodovini. Vsem, ki so mi pri raziskovanju ljubeznivo sve¬ tovali ali me opozarjali na gradivo, se prisrčno za¬ hvaljujem. Še posebna hvala velja založnici za razu¬ mevanje, da je omogočila natis tega dela v trenutku, ko poteka dve sto šestdeset let, odkar se je Academia Philharmonicorum Labacensis tudi formalno zapisala v naše glasbeno življenje. V Ljubljani, poleti 1961. 6 RAZVOJNI POGOJI Ko je šlo v zahodni glasbeni kulturi proti kon¬ cu obdobje srednjega in je začenjala svojo pot faza poznega baroka, je v skladu z danimi možnostmi in razmerami teklo glasbeno delo tudi na slovenskih tleh. Na zunaj se sicer kaže, da je tu po bujnem razcvetu renesanse in plodnih klicah zgodnjega ba¬ roka prvih tridesetih let 17. stoletja nastalo ne¬ kakšno zatišje ali celo upadanje. Vendar utegne biti podoba takšna le bolj zaradi pomanjkljivih virov, ki se obenem omejujejo predvsem na glas¬ bene dogodke ljubljanskega mesta in vrh vsega da¬ jejo s te strani razmeroma skromne podatke o cer- kvenoglasbeni praksi, 1 jezuitskih gledaliških pred¬ stavah, 2 delovanju mestnih juuzikov 3 in operni pred- 1 G1. gradivo v ŠAL (PP 1/2, 67, 160, 364, 431, 447; 9/4—35; f 38/8) in KAL (fsc. 38, 97); Koblar A., Šole v Kranju, IMK XIII, 1903, 44; Pokorn F., Gradivo za zgo¬ dovino Stare Loke in Škofje Loke, ms., ŠAL; Cvetko D., Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem I, Ljub¬ ljana 1958, 178—181. 2 Gl. Steska V., Jezuitske šolske drame v Ljubljani, M XVI, 1935; Nečasek J., Statistik des Laibacher Gym- nasiums 1661—1670, MHVK XIII, 1858, 8—10; Cvetko D., ib., 195—196. 3 Prim. Mal J., Stara Ljubljana in njeni ljudje, Ljub¬ ljana 1957, 108 ss.; Svetina A., Ljubljanski mestni pi¬ skači in ljubljanski mestni godbeniki SGR III, 3—4, 1955; Valvasor J. V., Die Ehre des Hertzogthumes Crain, 1689, X, XI; Thalnitscher J. Gr., Translatio S. Peregrinae V. et M. ad Aedem D. Josephi MDCLX. die V. Octob., ms., Metropolitanska knjižnica v; Zagrebu; Koblar A., Ljubljančani 17. stoletja, IMK X, 1900, 192, 201, 239; Cvetko D., ib., 204 ss.; gradivo v MAL (prim. op. 158, 159, 160, 164, 165) 175 v cit. delu D. Cvetka, ib., 345—347). stavi v Auerspergovem knežjem dvorcu leta 1660. 4 Očitno ni bilo več takega kronista, kakršen je bil malo prej Tomaž Hren. Za sredino in prva deset¬ letja druge polovice 17. stoletja nista zapustila bo¬ gatejšega gradiva v tej smeri ne Valvasor v svoji Die Ehre des Hertzogthumes .Crain 5 in ne Dolničar (Thalnitscher, Thaliiitsher) v svojih Annales Vrbis Labacensis. 6 Menda ne zato, ker bi ničesar ne bilo. Saj ni mogoče verjeti, da bi bila na primer operna predstava iz leta 1660 osamljena za dolga deset¬ letja. A prvega so očitno bolj zanimala druga pod¬ ročja, drugi pa se gotovo marsičesa ni mogel do¬ misliti, ko se je pozneje po spominu trudil rekon¬ struirati, kar se je po letu 1660 važnejšega zgodilo v prestolnici tedanje vojvodine Kranjske. Tako se je marsikaj pozabilo. Gradivo iz raznih drugih do¬ slej znanih virov nam sicer res še osvetljuje to ali 4 V svojih Annales Vrbis Labacensis poroča Dolni¬ čar, da je 8. septembra 1660 deželni glavar razveselil cesarja Leopolda I. z italijansko opero in da je nasled¬ njega dne cesar šel k italijanski operi v gledališče. Iz te premalo natančne stilizacije ni razvidno, ali gre za dve operi ali za dve izvedbi iste opere. Vira v Valva¬ sorju in Churelichzu govorita za verjetnost druge teze. — K temu prim. Valvasor J. V., ib., X, 579; Churelichz L. de, Breve, e succinto Racconto del Viaggio... deli’ Augustissimo Imperatore Leopoldo, 1661. 105 ss.; Škerlj St., Italijanske predstave v Ljubljani od XVII. do XIX. stoletja, Ljubljana 1956; Radics P. v., Die E.ntwickelung des deutschen Biihnenwesens in Laibach, Laibach 1912, 20; Cvetko D., ib., 256—258; Mole R., K zgodovini knež¬ jega. dvorca v Ljubljani, K IV, 1957, 48—50. 5 V svojem obsežnem delu je Valvasor navedel le redke, a za temeljitejše spoznavanje glasbenega življe¬ nja omenjenega časa na tedanjem Kranjskem dragoce¬ ne podatke. Prim. ib., X, 574, 575, 585—587; V L ' 291 ; XI, 669, 721, 728. °Prim. Thalnitscher J. Gr.. Annales Vrbis Labacen¬ sis. Das ist Lavbacherische Jahrs geshihten. Von An: 1660. bis 1700. Continuiert von an: 1700. bis 1717. Ms. v SKL. Na p. 5 tega rokopisa je naslednji tekst: Annales Vrbis Labacensis, Metropolis Inclvti Ducatus Carnioliae. Das ist: Jahrs-geshihten, der fiirstb: Haubt Statt Laybach. Von Arino 1660, bis 1700. dan Continuiert von Anno 1700. 8 ono vprašanje v množici problemov, ki nas zani¬ majo za ta čas. 7 Morda bo nadaljnje iskanje od¬ krilo zanimive nove podatke. V tem trenutku pa je vrzel še vedno občutna in ne dopušča več kot do¬ mnevo, da so se glasbena prizadevanja kontinui¬ rano nadaljevala tudi v tem obdobju in so bila vsaj relativno uspešna, če že niso imela istega raz¬ maha kot v neposredni preteklosti. Glede na to, kar se je godilo prej in pozneje, pa smemo sklepati, da so se stilno usmerjala tako ali podobno kot dru¬ god, kjer se je razvijalo glasbeno delo po tako ime¬ novanem zahodnem načinu. Ce je bilo glasbeno delo morda prej začasno manj intenzivno, je po letu 1680 naraščalo in bilo vedno bogatejše. To potrjujejo viri, ki sicer tudi še zdaj niso kdo ve kako obsežni, a so že izčrpnejši in se ponujajo z raznih strani. Zanje je značilno bis 17.. (19) durch Johann. Gregor Thalnitscher v. Thal- berg. J: V: Dr. — Teksti, kakor jih navajam za Dolni¬ čarja in druge uporabljene rokopise, so izvirni. — Za čas 1660—1680 so Dolničarjevi podatki, koliko se nana¬ šajo na glasbo, zelo skromni. Annales poročajo le o pred¬ stavah oziroma izvedbah v Auerspergovem knežjem dvorcu S. in 9. septembra 1660 in pri jezuitih 121. septem¬ bra tega leta, nadalje o slovesnem Tedeumu ob rojstvu nadvojvode Jožefa Jakoba Ignacija Janeza Evstahija v septembru 1678 in o opustitvi veselic, maškarade in mu¬ zike v pustnem času februarja 1680 zaradi kuge. Za do¬ polnitev prim. Steska V., Delničarjeva ljubljanska kro¬ nika. od 1. 1660 do 1. 1718. IMK XI, 20, 27. 28; Dolničarjev izvirnik v SKL; Cvetko D., ib., 256. — Gradivo bo poka¬ zalo. da navedbe v Dolničarjevih Annales in drugih ro¬ kopisih, kolikor se nanašajo na glasbene dogodke ljub¬ ljanskega mesta, niso bile vedno dovolj izčrpne in vselej tudi ne povsem natančne, saj se v posameznih primerih pri istih vprašanjih celo razhajajo. To seveda ne spremi¬ nja pomembnosti Delničarjeve zapuščine. Pač pa govori v prid tezi, da je moralo ali vsaj utegnilo biti glasbeno življenje kranjske prestolnice v navedenem razdobju precej bogatejše, kot ga rišejo dosedanji viri. 7 Sem spadajo predvsem viri iz KAD ŠAL in MAL, ki poročajo o škofovski kapeli, mestnih muzikih in glas¬ benih sodelavcih jezuitskega gledališča, pa še o pasijon¬ skih procesijah in podobnih glasbenih pojavih. 9 zlasti to, da se v glavnem nanašajo na stvari, ki so bile za naše glasbeno življenje znane že doslej. Tudi to upravičuje prejšnjo domnevo; iz navede¬ nih razlogov pa je ne moremo podkrepiti z dej¬ stvi, ki bi potrdila njeno pravilnost. O opernem predstavljanju viri še vedno mol¬ čijo. Kot za neposredno preteklost se zdi tudi za čas po letu 1680 kar neverjetna misel, da bi se po sijajnem primeru iz leta 1660 Auerspergi in drugi ljubljanski aristokrat je odpovedali užitkom te vrste, ki so se zanje — iskreno ali zaradi potrebe vna¬ njega razkošja -— njihovi stanovski vrstniki zu¬ naj slovenskih meja tako zelo navduševali. Ni toli¬ ko važno, ali so bili izvajalci italijanski operisti ali domače, nemara še z izobraženci iz meščanskih vrst pomnoženo plemstvo, čeravno bi bilo koristno kaj več vedeti tudi v tej smeri. Važnejše je, da so bili tedaj v ljubljanskem mestu ljudje, ki bi mogli tudi brez gostov uprizoriti to ali ono opero. Pa tudi ita¬ lijanski operisti so bili lahko dosegljivi, saj so pred¬ stavljali tako rekoč v neposredni bližini slovenskega ozemlja, v Benetkah in Vidmu. 8 A virov, ki bi o tem kaj več povedali, za zdaj žal ni in tako tudi ne moremo sklepati ničesar zanesljivega. Za spoznavanje stilne podobe glasbenega živ¬ ljenja zadnjih dveh desetletij 17. stoletja na Slo- 8 Operne librete, kolikor so še bili v ljubljanski semeniški knjižnici, je popisal njen knjižničar Franc Jožef Thallmainer, ko je v letih 1742—1768 uredil njen inventar. Navedel je tudi librete za 17. stoletje in med njimi so prav tako ti, ki so služili za operne izvedbe drugod, v raznih italijanskih mestih, pa tudi na Dunaju, v Miinchnu, Innsbrucku in Salzburgu, skratka tam, kjer so dalje časa ali mimogrede bivali ljubljanski plemiči oziroma izobraženci. Ti so jih prinašali v Ljubljano in med libreti niso bili le libreti iz semeniške knjižnice, am¬ pak tudi teksti, ki so jih imeli v lasti razni posamezniki v privatnih knjižnicah, na primer Auerspergi. Kar se je godilo v tujem opernem svetu, potemtakem v ljubljan¬ skem mestu ni bilo neznano in z vso verjetnostjo lahko sklepamo, da tudi ni ostalo brez odmeva. Tudi to govori 10 venskem je sicer manj značilna, a po virih bolj dostopna in mnogo obsežnejša druga in drugačna oblika odrskega predstavljanja v okviru jezuitske¬ ga gledališča. Tudi to je v svojih šolskih komedi¬ jah, kot so jih imenovali, potrebovalo in izdatno uporabljalo glasbo, ki se je zdaj gotovo ravnala po baročnih vzorih, čeprav najbrž le v omejenem smi¬ slu in v skladu s cilji in tehničnimi možnostmi. * * S * * * 9 10 Jezuitske predstave seveda nikakor niso bile isto kakor italijanske opere v uprizoritvi italijanskih operistov ali domačih izvajalcev, kolikor so se ti morda poskusili v operni reprodukciji. Zato pač jezuitsko gledališče ni moglo in tudi ni hotelo biti nekakšno nadomestilo za operiste ali nemara celo njihov tekmec. Z glasbenega vidika je sicer sledilo novim stilnim tokovom, a v bistvu je le ostalo zve¬ sto temeljni ideji, zaradi katere se je spočelo. Tudi takšno, kakršno je bilo, pa je predstavljalo faktor, ki je bil podobno kot drugod tudi v ljubljanskem mestu pozitiven za razvijanje glasbenega življenja. Za razdobje 1684—1799 poročajo viri o predsta¬ vah, ki so se leto za letom skoraj nepretrgano vrsti¬ le na odru ljubljanskega jezuitskega gledališča. 19 Zanimive in značilne so zlasti z dveh strani. Zato, ker so imele v letu 1690 na programu igro »Joseph Austriacus in Josepho Aegyptio adumbratus«, za v korist prej omenjene teze in po svoje pojasnjuje oper¬ no predstavljanje v Ljubljani proti koncu 17. stoletja. S tem posredno prispeva kajpada tudi k problemu stilne usmeritve, ki je morala biti tipična za to razdobje tudi za slovensko ozemlje in predvsem za tedanjo kranjsko prestolnico. K temu še gl. ustrezno gradivo v SKL in Smolik M., Glasbeno življenje v baročni Ljubljani, K VLIL 1960, 184. 9 V tekstu so nekatere podrobnosti, ki naj dopolnijo podobo jezuitskega gledališča za ta čas. K temu še prim. Steska V., ib.; Cvetko D., ib., 245 ss.; izvirno gradivo v SKL. 10 Prim. Thallmainerjev katalog in Dolničarjevo Miscelaneo P III, S IL oboje v SKL. 11 katero je napisal glasbo Janez Jurij Hočevar: s tem je podan dokaz, da so bili domači skladatelji že v 17. stoletju med avtorji glasbenih točk za ljubljan¬ ske jezuitske predstave. In zato, ker omenjajo ohranjeni sinopsisi tudi mnoge muzike, ki so so¬ delovali pri posameznih uprizoritvah. — Takih muzikov, instrumentalistov in pevcev je bil dolg niz. Med njimi so bili za navedeno obdobje Adamus Kozhar (Khozer, Kozher), Michael Dirin- ger, Josephus Borenz, Thomas Kness, Franciscus Fabian, Joan. Michael Nachodiz, Joannes Georgius Rubida, Andreas Sparber, Josephus Paulus Irmel, Josephus Ambroshiz, Balthasar Pregl, Jacobus Zher- inel (Zermel), Joannes Compar, Georgius Deloviz, Michael Killer, Achatius Sterssinar, Franciscus Re- pich, Joannes Srabotnig, Andreas Joseph. Smolle, Franciscus Rosman, Josephus Tureg, Andreas Jager, Franciscus Kavizh, Matthaeus Podgorschigk, Jose¬ phus Gottwaldt, Michael Arch, Michael Omersa, Joannes Skok, Franciscus Labukar, Andreas Kru- siz, Adamus Hozevar, Petrus Scherbinz, Martinus Zlatinger, Joannes Krenn (Kren), Josephus Jamb- schig in drugi. 11 Vir pravi, da je imel »chorus musicorum« ljub¬ ljanskega jezuitskega gledališča za predstavo v letu 1693 kar 46 članov. Nekatera jezuitska gledališča, zlasti v velikih evropskih centrih, so res imela vča¬ sih zelo obsežne instrumentalne korpuse. Zato bi navsezadnje tudi za ljubljansko gledališče v načelu ne bilo nenavadno, če bi imelo tako število instru¬ mentalistov, kot ga navaja vir za »chorus musico¬ rum« iz leta 1693. Zlasti označba ansambla, ki je v 11 Imena navajam, kot so v izvirnikih. Mnoga že na prvi pogled izdajajo slovenski izvor, n. pr. Kness (Knez), Ambroshiz (Ambrožič), Repich (Repič), Jambschig (Jam¬ šek). Podgorschigk (Podgoršek), itd. Nekatera od teh in še druga bom pozneje omenjal v smislu današnje slo¬ venske rabe. V izvirniku imena niso vselej natančno in dosledno navedena, vendar je jasno, da gre v posa¬ meznih primerih za iste osebe. 12 tej formulaciji redno veljala za instrumentaliste, govori za to tezo. Razumeti pa je mogoče omenjeni podatek tudi drugače, namreč tako, da so poleg in¬ strumentalistov v sestavu navedeni tudi vokalisti. To zveni toliko verjetneje posebno zaradi tega, ker glasbeni sestavi prejšnjih in poznejših ljubljanskih jezuitskih gledaliških izvedb niso bili nikoli tako številni. Dokončno pa tudi v tem primeru ne more¬ mo sklepati, ker je gradivo za to preskromno. 12 Glasbeni izvajalci so bili največkrat jezuitski študentje, ki so imeli v kolegiju dovolj priložnosti, da so se dobro izurili v instrumentih in kot pevci. Predstojniki so jim prav zaradi tega dajali vse mož¬ nosti. Sem ter tja pa jih vendarle ni bilo zadosti ali ni bilo med njimi dovolj zmožnih instrumentalistov. V teh primerih so prireditelji predstav najemali muzike tudi zunaj kolegija. Tako je naveden v se¬ stavu glasbenih sodelavcev za leto 1695 na primer Balthasar Pregl, o katerem pravi vir, da je bil »mu- sicus ad S. Nicolaum«. Naveden je tudi za leto 1698 in z njim takrat še »AA. LL. Philosoph. Magist. Carniol. ad S. Nicolaum Vicarius Curatus« Michael Killer (Khiller) in »musicus« Josephus Andreas Smolle, 13 o katerem vir ne pove, kje je bil zaposlen. Vsekakor ni bil jezuitski študent, ker za študente, ki so bili člani glasbenega zbora, ni bilo posebej navedeno, da so muziki. To označbo uporabljajo viri le v primerih, ko gre za vnanje sodelavce, ki so bili po navadi poklicni glasbeniki. Pregl je bil član škofovske kapele, morda tudi Killer, ki je imel z njo vsaj najtesnejšo zvezo. To kaže na nekakšno sodelovanje med stolnico in jezuiti, sodelovanje, ki sicer ni bilo vedno kdo ve kako pristno in trdno. A v muzikalnem delu sta se instituciji tu pa tam očitno še najbolj ujeli. 12 Prim. Duhr Bernhard, Die Geschichte der Jesui- ten in den Landern deutscher Z-unge, PV/2. Regensburg 1928, 79 ; Cvetko D., ib,. 244, 245. 13 Gl. Cvetko D., ib.. 250, 281, 507. 15 Avtorja glasbe za ljubljanske jezuitske pred¬ stave v razdobju 1684 do 1699 sta znana samo v dveh primerih: Hočevar za leto 1690 in vodja dunajske jezuitske kapele Bernhard (Bernardus) Staudt, ka¬ terega glasbo so izvedli ob uprizoritvi igre »David duplex regnum Judae et Israelis Salomoni filio pa- cifico vindicans< leta 1689. Za druge predstave pa skladatelji niso omenjeni, čeprav skoraj ni bilo igre, ki bi ne imela glasbenih točk. 14 Kot kaže pri¬ mer iz leta 1689, je služila ljubljanskim jezuitom tudi glasba tujih avtorjev. Glede na prakso, ki jo poznamo od drugod in so se po njej gotovo ravnali tudi v ljubljanskem jezuitskem gledališču, pa sme¬ mo z vso verjetnostjo sklepati, da so za večino pred¬ stav napisali glasbeno spremljavo skladatelji, ki so bili tudi iz vrst jezuitskih učiteljev. V jezuitskem kolegiju in gledališču je bilo po¬ temtakem živahno glasbeno delo, ki se je kazalo 14 Razen v tekstu omenjenih iger iz leta 1689, 1690 in 1695 so v razdobju 1684—1699 v ljubljanskem jezuit¬ skem gledališču uprizorili vsaj še tele: Lapis angularis seu basis perfecta (1684), Victoria christianorum adver- sus Turcas ad castrum Sissechum divinitus obtenta Anno 1593 (1685), Hungaria impetita ab exteris, prodita a suis, in Budai metropoli Sigismundo et Mariae legitimis prin- cipibus restituta (1687), Kindliche Trey in Florinda Spa- nischer Infantin, Alphonsi und Constantiae Tochter (1693), Tugend-Cron der kindlichen Liebe. In Cordila einer Dochter Layri Konigs in Britannien (1698), Das Alter ein Greiiel der Jugend In Chremete den Geitzhals (1699), Inviolatus connubii nexus ope divi Juliani con- servatus in Baquillo Galliae principe (1699). Prim. gra¬ divo v SEL (Thallmainerjev katalog in Dolničarjeva Miscelanea). — V letu 1689 so izvedli v Ljubljani tudi neko »Tragodie« pod naslovom Der Grossmiithige Rechts- Gelehrte Emilius Paulus Papinianus / Oder der Kluge Phantast. Vir ne pove, kdo je bil izvajalec. Nemški na¬ ziv in njegova stilizacija pa kažeta, da to delo ni imelo nič skupnega z operno zvrstjo. Očitno je bila igra, po¬ dobna jezuitskim šolskim komedijam ali z njimi celo identična. Utegnila je imeti tudi glasbene točke, o ka¬ terih pa iz vira ne izvemo ničesar. Prav mogoče je, da so jo izvedli jezuiti ali kaka bratovščina. 14 tako v ustvarjanju kot v reprodukciji in je še zla¬ sti značilno zato, ker je rodilo razmeroma veliko glasbenikov, pevcev in instrumentalistov. Dolničar nam je v Annales postregel še z eno zanimivostjo. Ko govori o dogodkih v ljubljanskem mestu leta 1695, omenja tudi jezuitsko predstavo konec febru¬ arja — verjetno je bila to »Lusus Fortunae — Gliicks-Spill — Sive Quiricus Genxae regis Filius Throno pulsus et receptus« — med katero je »brat Rok plesal v splošno začudenje«. Pristavil je še, da se »kaj takega ne vidi kmalu v Evropi«. 15 Se pravi, da so bili tudi ljubljanski jezuiti zelo elastični in so tudi sami sodelovali v raznih umetnostih. Na svojem odru so uveljavljali tudi nove plesne oblike, ki so se tedaj širile v drugih zahodnih kulturnih središčih. Dolničar je marsikaj videl na svojih po¬ tovanjih, zato njegova pripomba pove, da je bila Ljubljana v tesnem stiku z umetnostnimi novostmi tedanje glasbene Evrope in jih je tudi uvajala v naše glasbeno življenje. Kot za jezuite so viri razmeroma izčrpni še za nekatere druge činitelje ljubljanskega glasbenega življenja konec 17. stoletja, čeprav ne vedno in po¬ vsod v enaki meri. Precej govorijo tudi o mestnih muzikih, ki je začel nov čas sicer polagoma preraščati, a so ' še vedno precej pomembni. 16 Zahtevam novo se i_ vijajoče instrumentalne tehnike so se tedaj menda še znali prilagoditi. Zato jih kot potrebne instru¬ mentaliste srečujemo tudi še nekaj naslednjih de Tudi muzikom škofovske kapele čas ni bil po¬ sebno naklonjen, a glede na tehnično verziranost, izobrazbo in pozicijo so bili mnogo na boljšem. Ker je posvetna glasba dobivala vedno večjo veljavo, je cerkvena ustrezno upadala. Vendar je bila še 16 Gl. Steska V., Dolničarjeva ljubljanska kronika, ib., 82; izvirnik v SKL. 16 Prim. Cvetko D., ib., 212 ss. letij. 15 vedno dovolj aktualna, nedvomno tudi zato, ker je privzemala mnoge elemente posvetne baročne ustvarjalnosti in v glavnem stilno sledila nazira- njem in okusu dobe. V ljubljanski škofovski kapeli SO' delovali v tem času tudi Janez Jurij Untersinger, Janez Gašpar Gošel (Goschel, Goschell), Gregor Wilfan, ki je bil najprej succentor, po Untersingerjevi smrti (1693) pa je nasledil svojega predstojnika kot pevovodja stolne kapele in učitelj na stolni pevski šoli, in že omenjeni Balthasar Pregl. Kolikor vemo iz virov, so bili ti muziki, poleg katerih so bili verjetno še drugi, zmožni. Kljub temu poročila o ravni stolnega glasbenega kora niso najboljša. Tako poudarja za¬ pisnik o vizitaciji v ljubljanski stolnici 13. aprila 1690 zahtevo, naj dečki bolje pojo in naj jih ludi- rektor kroti. 17 Ta očitek je sicer veljal predvsem Untersingerju, posredno pa morda tudi njegovim stanovskim tovarišem, za katere zapisnik nič ne ome¬ nja, da bi se kako izkazali. Med vrsticami pravi, da glasbeno izvajanje ob vizitaciji ni dobilo posebnega priznanja in ga je slej ko prej treba v celoti izbolj¬ šati. Kako so muzicirali, kaj instrumentalnega so iz¬ vajali in kaj so peli na stolnem koru, o vsem tem, kar bi nas zelo zanimalo in bi bilo za osvetlitev važno, pa ni podrobnejših podatkov. Gradivo je skromno, vendar dovoljuje rekonstrukcijo, ki je glede na čas, na katerega se nanaša, upravičena. Ko je Thallmainer popisoval inventar semeni- ške knjižnice, so se bile mnoge muzikalije, ki so ne¬ koč verjetno služile stolnici in so bile najbrž vsaj deloma v semeniškem arhivu, že porazgubile. Le malo takih, ki pridejo v poštev za naše obdobje, je ostalo. Poleg redkih ohranjenih rokopisnih zbirk, ki vrh vsega za ta čas stilno niso značilne, 18 je tu 17 Prim. ŠAL, 4/39; Cvetko D., ib., 307. 308. 18 Gl. gradivo v NUK, Ms. — Med tiski ima NUK, Ms. tudi Missale Romanum . .. usque ad Innocentium XI. 16 »Chorus Marianus. Das ist: Die Melodyen / oder Weisen liber den Marianischen Reyen / Sambt bey- gefiigten Rittornellen a 2. Violinis«; natisnili so ga 1694 in Thallmainer ga navaja v svojem katalogu. 19 Njegov avtor je bil »J. V. C. Landgraffl. Fiirsten- bergischer Actuarius zu Mosskirch« Johann Wil- helm Schaffer. 20 Tiskov, ki so tako ali drugače obravnavali teo¬ retična vprašanja, je več. Tako je v Thallmainer- jevem katalogu omenjeno delo, ki je služilo za uvajanje v umetnost figuralne glasbe, namreč »Li primi albori musicali per li Principianti della Mu¬ siča Figurata«, katerega avtor je bil »Professor Musices, Maestro di S. Theologiae, Dottore Colleg. fra gli Accademici Filaschisi, Filarmonici, e Riso- luti« Lorenzo Penna. 21 Y Ljubljani so imeli peto izdajo njegovega traktata iz leta 1696. Sorodnemu namenu, to je teoretičnemu glasbenemu izobraževa¬ nju, je veljalo še eno delo, ki so ga imeli najbrž v stolnici ali morda tudi kje drugje gotovo že nekje v drugi polovici 17. stoletja, ko je bilo že zdavnaj znano: >xDe Harmonica, seu Musiča etiam ibi in suo Cursu Mathematico Libro XXV«. Napisal ga je v (1681) in Tratenimento musicale del’ Osseouio di Salis- burgo... in applauso del... arrivo deli’... regina Wil- helmina Amalia ... sposa deli’... re Giuseppe I... com- posta in Musiča a Henrico Franc, a Bibern (1699). Naj še omenim, da padajo v ta čas tudi Bratovske buquice S. Roshenkranza ... Vkupai sloshenu skusi Matthia Ca- stelza, (1682) v menzuralni notaciji, ki so sicer zanimiv dokument časa, a nimajo ničesar skupnega z naprednimi stilnimi hotenji svoje dobe. 19 To zbirko navaja tudi W. Baumker v svojem delu Das katholische deutsche Kirchenlied II, Freiburg im B., 1885, 42, a brez podrobnejših navedb. V SKL ohra¬ njeni primerek ima na notranji strani platnic pripis »Ex Libris Francisci Josephi Thallmainer«; novi lastnik si ga je verjetno pridobil iz drugih rok mnogo pozneje, kot je prišel primerek v Ljubljano. 20 Prim. Eitner Q VEH, 465. 21 Gl. Walther J. G., Musikalisches Lexikon, 1732, 471 . 17 glasbenih disciplinah zelo razgledani jezuit Gaspar (Kaspar) Schott (Schottus) ; 22 omenja ga tudi Thall- mainerjev popis, ki pa nima Bononcinijeve »Muši¬ co prattico che brevemente dimonstra II modo di giungere alla perfetta cognizione di tutte quelle cose, che concorrono alla composizione dei Canti, e di cio ch’all’Arte del Contrapunto si ricerca Opera ottava... Del Concerto degli Stromenti« (1688). A v Ljubljani so jo imeli in so jo nedvomno uporab¬ ljali že v tem času. 23 Razgledovanju po teoretskih vprašanjih glasbe 'so očitno posvečali veliko pozornost v stolnici, pri jezuitih in še marsikje drugje. O tem pričajo že doslej navedena dela; podobno kot gotovo tudi kompozicij jih je bilo nekoč v Ljubljani mnogo več, vendar se zaradi različnih razlogov niso ohra¬ nila. Med ohranjenimi naj še omenim Angela Be- rardija »II Perche musicale overo staffetta armo- nica« (1693) in »Architectonico Musices universalis« (1684), avtorja Wolfganga Schonslederja, 24 ki se je podpisal Decorus Volupius. Kje so uporabljali ti dve deli, iz gradiva ni razvidno. Možnosti je bilo precej, zato je vsako ugibanje odveč. Važno je le, da sta bili v navedenem času v rabi tudi v Ljub¬ ljani. Vsa ta in še druga prizadevanja se seveda niso omejila samo na stolni glasbeni kor. Delovanje ško¬ fovske kapele je bilo ravno tako važno tudi v ško¬ fovski palači, kjer so menda med drugim izvajali tudi Schiifferjeve ritornele in gojili posvetno glas¬ bo v obsegu, kot že decenije prej tu in podobno drugod po dvorcih cerkvenih knezov. Zdaj so šli , 22 Gl. Walther J. G., ib., 556. 23 Giovanni Maria Bononcini Modanese, ob koncu 17. stoletja priznan italijanski glasbeni teoretik in sklada¬ telj. Podrobno gl. Walther j. G., ib., 106, 107. 24 Gl. NUK, M., III 5445-5448Hf in 5457 Hf; Wal- ther j. G., ib., 86, 87, 555, 556. Oba, Angelo Berardi in Schonsleder (Wolffgangus Schonslederus), sta bila po¬ membna glasbena teoretika 17. stoletja. 18 seveda bolj v skladu z baročnim okusom časa in iz¬ vajali tudi nove skladbe, tuje in morda še domače. Če upoštevamo tedaj veljavno prakso, po ka¬ teri so bili reproduktivni glasbeniki malone redno tudi skladatelji, se zdi še toliko bolj verjetno, da je marsikateri naš poklicni instrumentalist in voka¬ list, naj je pripadal škofovski ali kaki plemiški ka¬ peli ali v posameznih primerih celo mestnim muzi- kom, skladal. Žal ni v tej smeri za omenjeno dobo tako rekoč nobenih podatkov. Skoraj nujno pa je, da takih prispevkov profesionalnih muzikov naše¬ mu tedanjemu glasbenemu življenju ni manjkalo. V svojem času so verjetno podobno kot drugod tudi v Ljubljani bogatili glasbeno produkcijo in repro¬ dukcijo. 25 Vse kaže, da je bilo glasbeno delo ljubljanske¬ ga mesta osemdesetih in devetdesetih let 17. sto¬ letja zelo vitalno. Jezuiti so predstavljali v svojem gledališču, škofovska kapela je igrala na stolnem koru in v škofovskem dvorcu. Plemiči in med njimi prav gotovo tudi Auerspergi so si vzdrževali kape¬ le, ki so domnevno na visoki ravni in v stilu časa izvajale tedanjo posvetno glasbo. Tu in tam so na¬ stopali tudi mestni muziki, ki se niso smeli kdo ve kako oddaljiti od drugih izvajalcev, če so hoteli obdržati veljavo in ostati potrebni. Ob posebnih priložnostih, rojstvih, porokah, smrti vladajočih oseb in njihovih otrok, ob sprejemih visokih po¬ svetnih in cerkvenih dostojanstvenikov in kar je še bilo podobnih dogodkov, so muzicirali instrumenta¬ listi raznih vrst. Tako tudi leta 1699, ko so 15. fe¬ bruarja v stanovski palači z veselico in baletom proslavili cesarjevo poroko. 26 Tokrat so najbrž po- 25 Raziskovanja v tej smeri doslej še niso dala do¬ končnih rezultatov. Zato je čisto mogoče, da bodo tudi s te strani osvetlila še marsikatero vprašanje, ki za nje¬ govo rešitev trenutno še nimamo dovolj ali celo nobe¬ nega gradiva. 26 Prim. Steska V., ib., 85 in Dolničarjev izvirnik v SKL. 2 “ 19 rabili glasbo, ki jo je napisal kapelnik salzburške¬ ga nadškofa Henricus Jean. Franciscus Biber . 27 Po tedanji in še poznejši praksi so jo gotovo izvedli domači muziki. Kdo so bili izvajalci baleta in v kakšni formi so ga predstavili, pa iz gradiva ni jas¬ no. Nič verjetno ne zveni, da bi se bili v ta namen angažirali jezuiti, o katerih vemo, da so gojili to panogo. Morda so bili izvajalci domači, nemara pa kakšna italijanska baletna skupina. Ta možnost se zdi najbolj stvarna, le zanjo žal nimamo dokumen¬ tacije. Vse to razgibano delo so tu pa tam poživile še pasijonske igre in procesije, ki so za večji sijaj vnanjo učinkovitost tudi potrebovale glasbo . 28 Ob pogledu na izreden razmah glasbenega dela. ki so ga omogočale in spodbujale izboljšane eko¬ nomske razmere, je treba upoštevati še intenziv¬ nost, s katero so se posvečali glasbi domači plemiči in tudi že socialno više stoječi meščani. V njihovih domovih so jo gojile predvsem hčere. Aristokratski in tudi meščanski sinovi so se izobraževali in ver- zirali v glasbi v jezuitskem kolegiju ali pa v tu¬ jini, kjer so študirali na univerzah ali v plemi¬ ških kolegijih. Vsekakor je veljalo tudi za ljub¬ ljansko in kranjsko plemiško mladino nasploh, da se je morala »in allerhand Vocal- und Instrumen- talischen Musiken trefflich zu iiben«, kakor je po¬ vedal »Kantzleibeamter der krainischen Landschaft« in »Stadtschreiber von Laibach« Adam Sebastian von Siezenhaimb v svoji knjigi »Zucht-Spiegel der Adelichen Jugendt«. 28a 27 Prim. op. 18 in tam omenjeni Tratenimento mu- sicale. V Ljubljani je ohranjen sinopsis, ki je bil na¬ tisnjen v Salzburgu 1699; kaže, da so ga z glasbo vred uporabili tudi v ljubljanski stanovski palači. Za sklada¬ telja gl. Walther J. G., ib., 93, 94. 28 O tem pričata tudi procesiji v letih 1690' in 1691. Podrobneje gl. v Cvetko D., ib., 239, 240, 350 (op. 207); NUK, M., gradivo iz Mantuanijeve zapuščine. 28a Gl. Siezenhaimb A. S. v., Zucht-Spiegel der Ade¬ lichen Jugendt, Miinchen 1659; Radics P. v., Johann Wei- khard Freiherr von Valvasor, Laibach 1910, 68 ss. 20 Vsi ti podatki pripovedujejo o znatni glasbeni dejavnosti, ki je bila v zadnjih desetletjih 17. sto¬ letja in zlasti proti njegovemu koncu rezultat pri¬ zadevanj poklicnih muzikov v raznih kapelah in drugih glasbenih institucijah, ter posameznikov, ki so se vnemali za glasbo in jo navdušeno gojili, ne da bi jo imeli za poklic in življenjsko eksistenco. Pri tem jih je vodila ljubezen, pa še nekakšna ne- predpisana dolžnost, saj se je moral po svoje ukvar¬ jati z glasbo tako rekoč vsak, ki je hotel veljati za kultiviranega ali izobraženega. Stik z njo je v tej ali oni obliki nujno spadal k etiketi tedanje ple¬ miške ali bolje situirane meščanske družbe. Ozračje, ki ga je ob koncu 17. stoletja ustva¬ rila prikazana situacija, ni bilo značilno le za glas¬ bo. Vzporedno se je kazalo še v drugih umetnostih in tudi znanostih in bilo je sijajna spodbuda za razvijanje napredne ustvarjalne misli. Snovanje je bilo širokopotezno, rezultati so se kazali z vseh strani. Nastali sta Societas Unitorum (1688) in Academia Operosorum (1693), osnoval se je Collegium juridicum (1698) in kmalu po vstopu v novo stoletje srečamo še Academio incultorum (1702). Janez Gregor Dolničar je pripravljal pravila za novo združenje, ki naj bi se imenovalo Acade¬ mia trium artium in zajelo slikarstvo, kiparstvo in stavbarstvo; zaživelo ni nikoli. 29 To vrenje in iskanje novih oblik, v katerih naj bi se sproščale zadrževane miselne in čustvene energije, je spodbudilo tudi k ustanovitvi Acade- miae Philharmonicorum. Že ozračje samo je z do¬ seženimi uspehi dajalo nekatere zglede. Daši se je ponje obrnila še drugam, je važno predvsem, da ji je ustvarilo podlago, ki je bila razvojno nujno potrebna. 29 Prim. Steska V., Academia Operosorum, IMK X, 1900, 83, 84; Polec J., Ljubljansko višje šolstvo v pre¬ teklosti in borba za slovensko univerzo, v publikaciji Zgodovina slovenske univerze do leta 1929. Ljubljana 1929, 9. 21 T' ’ - - ' v USTANOVITEV LJUBLJANSKE AKADEMIJE FILHARMONIKOV Glasbeni razmah začetnih desetletij 17. stoletja bi v načelu dovolil in omogočil, da bi imela Ljublja¬ na že takrat tej akademiji podobno združenje. Te¬ mu bi lahko dala izdatno spodbudo sosednja Italija, v katero so se tedaj vrata na široko odprla in kjer so se že izza sredine 16. stoletja dalje bujno raz- cvetale akademije. Najbolj zgodnja, usmerjena predvsem v glasbo, je bila Accademia Filarmonica v Veroni (1543). 30 Kmalu si je pridobila tak sloves, da so zanjo komponirali mnogi znameniti sklada¬ telji. Njenemu zgledu so sledila razna večja in manjša italijanska mesta, kjer so se akademije v nadaljnjih desetletjih tega in prihodnjega stoletja naglo množile. Posebno znani sta bili Accademia dei Filomusi (1615) in Accademia dei Filarmonici (1666), obe v Bologni. 31 Italijansko pot so kmalu šli tudi Francozi. Jean Antoine de Balf, ki mu je pri tem pomagal Joachim Thibaut, znan pod imenom Courville, je leta 1570 v Parizu osnoval Academie de poesie et musique. Malo po letu 1571 je nastala Academie du Palais, ki pa bržkone ni pomenila konca prejšnje, ampak le njeno razširitev. 32 V 17. stoletju je nastala na Francoskem še vrsta akade¬ mij. Imela so jih mnoga mesta, tako Amiens, Troyes, 30 Prim. Reese G., Musič in the Renaissance, New York 1954, 400, 401; Maylender M., Storia delle Accade- mie d’ Italia, Bologna 1926; Burckhardt J., Die Kultur der Renaissance in Italien, Leipzig 1885. 31 Gl. literaturo v op. 30. 32 Prim. Burton Humphrey, Les Academies de Mu- sique en France au XVIIIe siecle, RM XXXVII, 1955 122 ss. 23 Rouen, Orleans in Strasbourg. 33 Akademije so v glavnem imitirale svoje italijanske vrstnice, oboje pa so sprva nastajale iz renesančno pogojene misel¬ nosti, iz hotenja po duhovnem razgledovanju in po¬ glabljanju v razne umetnosti in znanstvene disci¬ pline. Prav tako tudi v glasbo. Na slovenskem ozemlju očitno ni bilo takih splošnih družbenih in ekonomskih razmer, da bi lahko sledili italijanskim in francoskim akademi¬ jam že ob njihovem vzponu, to je ob koncu 16. in v prvi polovici 17. stoletja in še v nekaj nadaljnjih desetletjih. Nosilce kulturnega življenja na Slo¬ venskem so verjetno sicer že tedaj in vsaj v prvih desetletjih druge polovice 17. stoletja prevevale take želje, o čemer zgovorno pripovedujejo tesni stiki, ki so jih imeli posamezni naši izobraženci s tujimi akademijami. 34 Ce pomanjkljivi viri morda ne zavajajo in če specifična razvojna situacija, ne glede na glasbeno dejavnost, ki sama ni mogla od¬ ločati in tudi ni bila vedno enako intenzivna, res ni dovolila, da bi šla Ljubljana s tega vidika časov¬ no v korak z italijanskimi in tudi francoskimi me¬ sti, je potemtakem razumljivo, da je morala čakati na primerne razmere. Zato je treba sprejeti tudi podatke o ustanovitvi Ljubljanske akademije fil¬ harmonikov tako, kakor jih kaže gradivo. Vendar tudi ta akademija ni nastala po na¬ ključju in kar naenkrat. Za osnovanje je potrebo¬ vala časa in priprav. Izvirala je iz bogate tradicije in živahnega glasbenega dela, ki ga kažeta posebno zadnji dve desetletji 17. stoletja, in iz dejavnosti, ki se razodeva iz prizadevanj na drugih področjih duhovnega snovanja. j Domnevati smemo, da ji je bila po svoje ne¬ kaka predhodnica Societas Unitorum — Dizmova bratovščina (Die adelige Congregation der Dismas- _ 33 Gl. Burton H., ib., 125. 34 Prim. Steska V., ib., 40, 41. 24 briider), ki jo je ustanovil idrijski cesarski upra¬ vitelj Wolf Sigismund von Kuhnpach. Ta je v svo¬ jih pravilih predvidevala glasbeno kapelo, ki bi jo naj, ko bi bila osnovana, uporabljali za sloves¬ nosti ob prazniku zavetnika sv. Dizma in za zaduš- nice umrlim članom . 35 Kako si je Kuhnpach za¬ mislil sestav kapele, ni razvidno, ker ga ni preci¬ ziral. Glede na to, da so bili na cerkvenih glasbe¬ nih korih potrebni in aktualni tako instrumentalisti kot vokalisti, naj je šlo za ta ali oni namen, je imel najbrž v mislih oboje. .-- Tudi ne vemo, ali, kako in kdaj je Societas Unitorum uresničila svoj namen ali določbo svojih pravil. Iz njih pa se kaže, da je bila kapela takemu združenju potrebna ne samo zaradi tujih vzorov, temveč tudi zavoljo lastnih nalog in ciljev. Naj jo je Dizmova bratovščina uresničila ali ne, ni toliko važno. Pomembno je predvsem, da je taka težnja bila in da jo je bilo treba prej ali slej izvesti. Mor¬ da je tudi to pospešilo ustanovitev Academiae Phil- harmonicorum, ki se je mogla ravnati po vsem, kar je bilo dotlej doseženega. Tudi Academia Operosorum je morala čutiti potrebo po ustreznem glasbenem korpusu, ki bi ji bil na razpolago za njene slovesnosti. Na podlagi doslej znanih virov in z domnevo, da so operozi posredno ali neposredno težili h glasbeni dejavnosti in imeli v ta namen med seboj tudi dva glasbenika, Hofferja in Hočevarja, so dosedanja razpravljanja v tej smeri iskala zvezo med obema akademijama 35 Gl. Theatrum memoriae nobilis, ac Almae socie- tatis unitorum / Das ist Schau Biihne der Gedachtnuss der Adelichen und Gottseeligen Gesellschaft / der Verei- nigten i zu Stattswehren Andenken eroffnet / In der Vhralten Haubt Statt Layba.ch 1688. izvirnik v DAS, inv. št. 131, I. 5 c. Člen 11 se začenja takole: >Wann dise Gesellschaft Ihr aigne Capellen haben wiert. soli sowohl jahrlich die Haubt Andacht daselbst verricht, als sonst so einer abstirbt auf eine(n) darzu bestimbenden Tag die Seelen-messen daselbst gehalt[enj werden.« — Tekst navajam tu in drugod tako, kot je v izvirniku. 25 in posebej delež akademije operozov za glasbeno dejavnost pred ustanovitvijo akademije filharmo¬ nikov . 36 Viri, ki jih prej nismo podrobno poznali, a so danes na razpolago, pa osvetljujejo to vprašanje bistveno drugače. Iz stilizacije prvega poglavja Pravil članov akademije filharmonikov v Ljublja¬ ni, glavnem mestu Kranjske, zvemo, da je bila ta akademija že prej zasnovana, toda ob koncu leta prvega po tisočsedemstotein po splošnem sklepu tako, kot sledi, ustanovljena. 37 . Ta podatek širi in daje nove možnosti pri razglabljanju o tem, kdaj je bila ustanovljena, kdaj je praktično začela de¬ lovati, kako je treba razumeti priprave za njeno ustanovitev, kakšne in katere so bile njene zveze z akademijo operozov. Za leto ustanovitve Academiae Philharmonico- rum se navajata leti 1701 in 1702. Zmedo glede nastanka je povzročil Dolničar s svojimi navedba¬ mi. V Epitome chronologica je namreč zapisal, da je bila akademija filharmonikov ustanovljena na pobudo kranjskega plemiča J. Bertholda pl. Hof- ferja leta 1702. 38 Ta podatek imajo tudi njegovi 36 Prim. Leges Academiae Phil-Harmonicorum La- baci Metropoli Carnioliae Adunatorum, izvirnik v SKL. Prvo poglavje teh Pravil se začenja: »Quia Academiae Phil-Harmonicorum Labacensium, ante aliquot iam an- nos inchoatae, ast sub finem anni primi post millesimum septuagesimu[m], ut sequitur, de communi placito pactae finis hic est...« 37 Tu in v nadaljevanju se deloma naslanjam tudi na poglavje Academia Philharmonicorum iz svoje Zgo¬ dovine I, 278 ss. Vendar razmeroma obilno novo gradivo omogoča širše vidike, bistveno izpopolnjuje dosedanjo podobo APh, vodi k novim, marsikdaj tudi drugačnim sklepom in zahteva tu pa tam tudi korekture. Razum¬ ljivo je tudi, da daje monografska obdelava tega po¬ glavja iz slovenske glasbene zgodovine možnosti za dru¬ gačno zasnovo, kot jo ima cit. Zgodovina, v kateri je bilo treba kar najbolj koncentrirati razpoložljivo gradivo. 38 Prim. Thalnitscher J. Gr., Epitome chronologica, continens res memorabiles, nobilis* & antiquissimae urbis 26 Annales Vrbis Labacensis, kjer je omenil, da se je zbralo pri ustanovitelju Hofferju 14 ljubiteljev glasbe, ki so z njim vred sklenili ustanoviti akade¬ mijo in so ga izvolili za njenega prvega direk¬ torja. 39 Tisti, ki so poznali katerega teb Dolničarjevib spisov ali morda oba, a so jim bili drugi viri ne¬ znani, so seveda navedli, da je bila akademija usta¬ novljena leta 1702. Tako so pisali E. H. Costa, Frie¬ drich Keesbacher, Peter pl. Radics in še nadaljnji pisci, ki so od njib prevzeli podatek, ko so v tej ali oni zvezi pisali o preteklem glasbenem življenju na Slovenskem . 40 Da so se Costa, Radics in Kees¬ bacher naslonili na Dolničarja, potrujejo njihova izvajanja. Costa se na primer sklicuje na Dolni- labacensis, metropolis inclyti Ducatus, Labaci 1714, iz¬ virnik v SKL. V tem »kronološkem pregledu, ki vsebuje spomina vredne dogodke imenitnega starodavnega mesta Ljubljane, slavne prestolnice vojvodine Kranjske«, pravi avtor za leto 1702: »Hoc anno Academia Phil-harmonico- rum Labac. Authore Jo. Bertholdo ab Hoffer Patritio Carn. initium caepit.« 39 Gl. Thalnitscher J. Gr., Annales Vrbis Labacensis, podatek za, 8. januar 1702: »Hat die Academi der ILH: Philliarmonicorum, musiees cultorum d[enj anfang ge- nomb[en], d[e]r anfanger ist H: J: Berthold v. Hoffer, bey deme sich 14 eigenfunden, und den Sčhlus gema[c]ht, und ihme zum Direktor[e]n gestituirt.« — Tu se stilizi- cija povsem ujema z Epitome chronologica. 40 K temu prim. Costa E, H., Die Academie Opero- sorum in Laibach, MMVK XV., 1861, 44; Keesbacher Fr., Nachtrag zur »Geschichte der philharm. Gesellschaft«, Erster Jahres-Bericht der phil. Gesellschaft in Laibach, Laibach 1865; isti, Geschichte der philharmonischen Ge¬ sellschaft in Laibach / gegriindet 1702 / anlasslich der 200 jahrigen Griindungsjubelfeier, Laibach 1901, ms., NUK, Ms.; Radics P. v., Frau Musiča in Krain, Laibach 1877, 26; isti, Die Geschichte der Philharmonischen Gesell- schaft in Laibach seit zwei Jahrhunderten 1701—1907 / nach der in Handschrift hinterlassenen Geschichte der Gesellschaft von Dr. F. Keescbacher im Auftrage der Direction neubearbeitet und erganzt, ms., NUK, Ms. — Kaže, da je v cit. ms. Radics že spremenil svoje stališče glede leta ustanovitve akademije filharmonikov. 27 carjev spis Epitome chronologica in še dostavlja, da se je nova akademija prek Hofferja navezala na akademijo operozov. Pokazalo se bo, da so take in podobne razlage vodile k nadaljnjim zmotam o značaju akademije filharmonikov in o njenih zve¬ zah z akademijo operozov. Dolničarjev podatek o ustanovitvi akademije filharmonikov v letu 1702 zavrača vrsta zanesljivih virov. Med njimi so na prvem mestu Leges Acade- miae Phil-Harmonicorum Labaci Metropoli Carnio- liae Adunatorum, ki so najbolj verodostojne. Iz¬ ključujejo vsak dvom in trdno postavljajo leto 1701 za ustanovitveno leto akademije filharmonikov. Do¬ polnjuje jih pečat akademije, ki nosi letnico 1701 (MDCCI), nanašajočo se gotovo na ustanovitev. Vi¬ dimo ga lahko na listini, ki jo je dala akademija 22. novembra leta 1705 svojemu članu in podpor¬ niku Jakobu Schellu pl. Schellenburgu kot potrdilo, da je plačal članarino za leti 1704 in 1705 v znesku 4 florintov in tem dodal še nadaljnjih 33 florintov in 20 krajcarjev, kar naj se obračuna pri članarini v naslednjih letih; 41 listino je podpisal tedanji di¬ rektor Janez Gašpar Gošel (Johann Caspar Goschl). Tudi Carl Seyfried Perizhoffer pl. Perizhoff auf Ehrenhaimb je v letu 1767 pravilno postavil leto 1701 za leto ustanovitve akademije. 42 To leto je kot ustanovitveno nekje drugje omenil tudi sam Dolni¬ čar, 43 ki so mu morale biti Leges znane, a so se mu, - • 41 Gl. izvirnik v arhivu APh, NUK, Ms., brez sign. 42 Prim. ustrezno listino v DAS, LIT. A, Nr. 1, mapa Academia Philharmonicorum. Tam pravi Perizhoff v do¬ pisu z dne 22. X. 1767: »Erstlich dass diese Academia un- ter dem Fundatore, und respective primo Directore Weyl: Herrn Johann Berthold von Hoffern zu Salfeld, Landes, und Hof-Rechts Assessorn in Crain, Land Stan- dischen Mitglied Ritterstands Im Jahr 1701. den anfang genohmen ...« 43 >Ac Philoharm. A. 1701, initium sumpsit funda¬ tore J. Berth. ab Hoffer, Patritio incl. ducatus Carnio- liae, cui quidquid decoris habet, debet«, gl. Steska V., ib., 81. 28 kot kaže primerjava njegovih navedb v raznih spisih, dogodki v rekonstrukciji časovno kdaj pa kdaj pomešali. Akademija filharmonikov je potemtakem for¬ malno stopila v življenje leta 1701 , se pravi v letu, ko so imeli operozi svoj prvi nastop v škofovski palači. Začetek in konec nastopa so naznanili bobni in trobente in v njegovem okviru je bil tudi kon¬ cert, ki so ga nedvomno izvedli filharmoniki . 44 Vir tega sicer ne pove precizno, a gradivo govori za to, da so mogli biti izvajalci le oni in da so se pri tej priložnosti tudi člani akademije filharmonikov prVič predstavili javnosti. Torej tudi podatek, ki govori o njihovem prvem javnem nastopu v letu 1702 , ne more biti pravilen , 45 ker ga je treba glede na pri¬ kazano interpretacijo postaviti v leto 1701 . Začetek prvega poglavja omenjenih Leges pa ne pove le, da je bila akademija filharmonikov ustanovljena v letu 1701 , ampak tudi, da je dejan¬ sko obstajala že prej. Po svoje potrjujejo to tudi Dolničarjeva navajanja v Annales, kjer je rečeno za leto 1700 , da so imeli v Hofferjevi hiši 1 . marca prija¬ telji glasbe sestanek in koncert (»actus academicus der H. Musicorum «). 46 Za čas pred tem letom Dolni¬ čar v svoji kroniki in tudi nikjer drugod ne omenja filharmonikov ali ljubiteljev glasbe, ki bi se sesta¬ jali zato, da bi skupno igrali. Vendar kaže, da ni vzroka za pomislek o možnosti takega muziciranja pred vstopom v 18 . stoletje, ko bi se že lahko rodila ne le ideja o taki instituciji, ki je bila pozneje tako pomembna v ljubljanskem glasbenem življenju, ampak tudi zarisalo njeno prihodnje področje. Mi- 44 Prim. Thalnitscher J. Gr., Annales Vrbis Laba- censis; Dolničar poroča, da je bil prvi javni nastop ope- rozov ob prijetni glasbi z godali in trobili. K temu še prim. Steska V., ib., 44. 45 Prim. Dolničarjev podatek za 1702 v cit. Annales, ravno tam. 40 Prim. ustrezni podatek v Dolničarjevih Annales, ib.,; Steska V., ib., 87. 29 sel o potrebi akademije filharmonikov ne utegne biti nič mlajša kot misel o potrebi akademije operozov. O tej poroča Dolničar v Annales, da so jo ustanovili leta 1693. Toda tudi operozi so do¬ bili svoja pravila (leges academicae) isto leto kot filharmoniki in oboji so se leta 1701 prvič pred¬ stavili v javnosti. Kot je akademija operozov po¬ trebovala pripravljalno obdobje, ki je po podat¬ kih trajalo od 1693. do 1701. leta 47 , ga je potre¬ bovala tudi akademija filharmonikov. Le da za¬ njo ne vemo, koliko časa so trajale priprave. Ko bi bil Dolničarjev vir glede tega izčrpen in popoln, bi lahko verjeli, da so se začele leta 1700. Glede na gradivo in okoliščine, ki sem jih omenil, pa to ne zveni prepričljivo. Nasprotno, vse govori za to, da pri pripravljanju akademij operozov in filharmo¬ nikov, ki sta se obe dokončno formirali in si dobili vnanjo veljavo v istem letu 1701, časovno ni bilo bistvenih razlik. Pri razmišljanju o tem bi morda utegnili skle¬ pati, da je imela misel na akademijo filharmonikov svoj zarodek in začetek v akademiji operozov. Za to bi lahko po eni strani govorilo to, da je bil Hof- fer operoz, in po drugi domneva, da je Hofferja spodbudil k ustanovitvi akademije filharmonikov utemeljitelj akademije operozov Janez Krstnik Pre¬ šeren, s katerim je bil v tesnem stiku. 48 Posebno glede Prešernove vloge bi bil tak način razlaganja vabljiv, a tudi Hofferjeva funkcija pri tej zasnovi na prvi pogled ni brez vsega. Če bi veljala oba argu¬ menta, bi se dalo sklepati, da je bila glasbena de¬ javnost pred formalno ustanovitvijo akademije fil¬ harmonikov organsko vključena v akademijo ope- 47 Tudi Radicseva interpretacija o akademiji opero¬ zov (»,..welche aber nach langem Vorbereiten erst 1701 ihre erste offentliche Sitzung hielt«) se zdi povsem pra¬ vilna, prim. Radics P. v., Frau Musiča in Krain, 26. — Ob danem gradivu tudi ni mogoče logično drugače skle¬ pati. 48 Gl. gradivo v KAL, fsc. 203/1. 30 rozov in da se je na prej omenjeno spodbudo v trenutku formalne ustanovitve akademije operozov, kjer ni bilo pravega mesta za glasbo, iz nje izlo¬ čila kot na videz samostojna, a od nje v bistvu še vedno odvisna in z njo vsaj prek Hofferja, če že ne tudi organizacijsko povezana, akademija filhar¬ monikov. S tako razlago so nekateri že soglašali in posamezni so jo celo sami tako ali podobno formu¬ lirali. 49 V tej smeri pa se še ponujajo momenti, ki vodijo k drugačnim sklepom. Med njimi je tudi vprašanje Hofferjevega član¬ stva v akademiji operozov. V njej je leta 1701, iz katerega so Apes aCaDeMICae operosum Labacen- sium, 50 omenjen »D. Joannes Bertholdus ab Hoffer, Carn. Labac. Jud. Praet. Assessor-Devius«. Razen njega in drugih članov te akademije sta še dva za¬ nimiva tudi z muzikalne strani, Hočevar in Maksi¬ milijan Leopold baron Rasp, ki pa gotovo nista bila operoza zato, ker sta se tako ali drugače sti¬ kala z glasbo. Prav tako bi bila nadvse tvegana trditev, da je bil Hoffer operoz zato, ker je bil muzik. Povsem nepravilno bi bilo, če bi ga hoteli v okviru akademije operozov tako obravnavati. Njene Leges academicae namreč pravijo, da je ime¬ la drugačne interese. V njena delovna področja glasba ni bila vključena. 51 Zato je jasno, da Hoffer 49 V tem smislu sta pojmovala APh n. pr. Costa in Radics. Prim. Costa E. H., ib., 44; Radics P. v., Frau Mu¬ siča in Krain, 26. Radics pravi: »Im innigsten Anschlus- se an diese gelehrte Akademie und gleichsam aus ihrem Schosse heraus erstand dann sofort 1702 die Academia Philo-Harmonicorum« (ib., 26). Sorodno je v cit. roko¬ pisu, ib., mislil tudi Fr. Keesbacher. 60 Gl. Apes ACaDeMICae Operosorum Labacensium, sive institutum, leges, scopus, nomina, et symbola novae academiae sub apum symbolo Labaci adunatae, orbi li- terario exhibitae cum oratione inaugurali in primo con- ventu puhlico ad proCeres AeMonae DICta, izvirnik v SKL. 51 S čim naj se ukvarjajo operozi, je razvidno pred¬ vsem iz čl. 4 Leges academicae. 'Ta določa, naj vsak ud izpiše, kar najde važnega v raznih knjigah in se sklada, 31 ni bil njen član kot glasbenik, ampak kot pravnik in široko razgledan humanist. Pravilnost takega pojmovanja še potrjuje dejstvo, da je v akademiji operozov naveden v trenutku, ko je obstajala že tudi akademija filharmonikov, v kateri je po po¬ datkih opravljal celo dolžnost direktorja. Tam se je zdaj koncentriralo vse glasbeno delo, ki bi v akademiji operozov, tudi če bi ta v svojem priprav¬ ljalnem obdobju imela kaj opraviti z glasbo, nika¬ kor ne bilo več potrebno. Ob tem se postavlja še vprašanje, ali je sode¬ loval Hoffer že pri pripravljanju akademije ope¬ rozov. Tega ne moremo ne zanikati ne potrditi, ker nimamo potrebnih virov. Upravičeno pa smemo do¬ mnevati, da je bil med tistimi, ki so snovali to združenje. Saj so verjetno postali operozi leta 1701 predvsem tisti, ki so se dotlej trudili za realizacijo akademije. Kaže torej, da je bil tudi Hoffer med snovalci akademije operozov. Gotovo pa je, da je bil eden snovalcev akademije filharmonikov. Ne le to. Vsi viri so si edini v tem, da je bil njen utemeljitelj. 52 To obenem pove, da je moral biti tudi osrednja osebnost pri njenem pripravljanju. Kakšna naj bi bila potemtakem Prešernova vloga pri ustanavljanju akademije filharmonikov? Zveze med njim in Hofferjem so nekajkrat izpri¬ čane. Dolničar pravi, da je bil Prešeren Hofferju nekak protektor, ko je ta v Salzburgu študiral pra¬ vo. 53 Gradivo priča tudi o njunem dopisovanju v z njegovimi zmožnostmi, pristavi svoje opazke, zbere, uredi in izda pod naslovom »Eruditiones Operosorum Labacensium Theologicae, Juridicae, Medicae, Politicae etc.«. V družbo teh disciplin glasba očitno ni sodila. K temu prim. Steska, ib., 45, 46. 52 Prim. v op. 42 cit. listino, DAS. LIT. A, Nr. 1; Steska V., ib., 81; Thalnitscher J. Gr., Epitome chronolo- gica, id.; isti, Annales Vrbis Labacensis, prav tam. K temu še prim. vire in podatke, navedene v op. 39. 53 Prim. Thalnitscher J. Gr., Theatrum Memoriae Nobilis, ac Alma Societatis VNITORVM. Das ist Shau 32 Portret Janeza Gregorja Dolničarja (po bakrorezu v Delničarjevi Miscejanei P. II, primerek v SKL) ACADEMliE P H I L- HARMONIGOR UM LA BAČI METROPOLI CAKNIOLlaE ADUNATORUM. I. »Uia Academias Phil-Harmonico* ' rum Labacenfium, antealiqaot jamannosin- 5 cboatst,a(Uub finem anni primi poli millcfirnu ... E perche dicesi, essere Amore Maestro della mušica .Mušicam docet Amor' di cui e proprio 1’Vnisono, cioe la concordia della voce non meno. che degli Strumenti musicali; quindi presero mottino di date alla loro Raunanza Accademica il nome di Vniso- na, per additare, che voleuano essere concordi non meno nella beneuolenza, che nell’esercizio della virtu«, glej Garuffi G. M., Italia accademica, Rimini 1688, 165. 38 z etičnim nadihom kažejo gesla tudi drugod, prav tako v ljubljanskem primeru. Simbol in geslo, oboje je bilo značilno za pot, ki naj bi jo hodila ljubljanska akademija filharmo¬ nikov. Ni pa znano, da bi imeli razen splošnega akademskega simbola njeni člani še svoje posebne ali osebne simbole in akademska imena, kot so jih imeli operozi. Akademsko ime Devius je dobil Hof- fer kot operoz in ne kot član akademije filharmo¬ nikov. Ob sprejemu v akademijo operozov je slav¬ nostni govornik Janez Štefan Florijančič (Florian- tschitsch de Grienfeld) razložil to ime. V parafrazi latinskega teksta zveni njegova razlaga takole: >DEVIVS zato, ker poletava (kakor čebela) od cvet¬ lice do cvetlice ter nabira med za naš panj. DE- VIVS ne izvira sicer od nikoder drugod nego od DE VISV (po vidu), in če trdim, da ti nisi Devius samo od tod (sc. od de visu), ne zameri! Narobe, vztrajaj še dalje tako ob svojem deviare (zahaja¬ nju v stran od poti), I DE VSV (hodi po običaju) in kakor si vajen ter še naprej odvzemaj (VIDVES) cvetlicam med, ki ga izdihavajo !« 65 S tem je hotel Florijančič kljub svojevoljnemu tolmačenju ana¬ grama, za katerega je napravil koncept Janez Gre¬ gor Dolničar, prikazati Flofferjev značaj. Temu na¬ menu je služil tudi tekst Allusio ad symbolum pod 65 Tekst Flori jančičeve razlage se glasi: »DEVIVS, dum ab hoc ad illum, & ab illo ad alium florem divoli- tat, mella pro alueari nostro extracturus, devius non est, nisi De VISV, & cum liinc tantiim te devium negem, par¬ cel imo perge ulterius sic deviare, I DE VSV & more tuo, spirantesque mella flores melle VIDVES«, gl. Apes ACaDeMlCae v Dolničarjevi Miscelanei P. V., SKD. K temu prim. tekst v moji Zgodovini I. 278, 279; v pričujoči razpravi je tekst popolnoma skladen z izvirnikom. — Prevod oziroma razlago izvirnega latinskega teksta je oskrbel Anton Sovre. Po njem pomeni adjektiv devius v splošnem vse, kar leži proč od poti, kar je oddaljeno od shojenih steza in torej težko dostopno; v pregnant- nem smislu pa je devius človek ali žival (čebela!), ki se pase ali blodi v nehodnih krajih. 39 Hofferjevim simbolom z vinjetami, grbom in aka¬ demskim imenom v Apes ACaDeMICae. Razumeti ga je treba kot pogovor, v katerem si simbol in gledalec (odmev) menjaje odgovarjata: »Jojme! Nikogar ni tu? / Je! / Torej se motim! / Razloži mi znamenja! i/ Vprašaj! / Je to steza, ki jo roji pre¬ zirajo? / Tako je! Polna medu je! / In ga daje! / Vendar to strma je pot? / Zaupaj! Mar misliš, da bom našel odmev med delavnimi (operozi)? / Boš! / Mar išče (sc. moj odmev) roje? / Gre (za njimi). / Jn od njih mi bo pripravljen spomenik? / Utrl bo (sc. odmev). Popotnik samotni, odšel bom! Pošiljam ti otožen pozdrav! / Idi! Prosta ti pot !« 66 Prej ome¬ njeni anagram in ta Allusio ad symbolum se torej po smislu bistveno ujemata. Duhovita pojmovna igra ima svoj globoki pomen. Poznejše razpravlja¬ nje bo pokazalo, da je pravilno zajela značilnosti Hofferjeve osebnosti, ne le, kolikor se nanašajo na njegovo delo v akademiji operozov, ampak tudi med filharmoniki. Za primerjavo naj spomnim, da je imela svoje simbole tudi Societas Unitorum . 67 V skladu z do¬ ločili je moral tudi Hoffer kot njen član oskrbeti za njeno spominsko knjigo svoj grb in simbol in 66 Izvirnik: »Heu me! nullus adest? est! devio! Sig- na refer? fer: i Haec est, quam calcant agmina, semita? Ita; / Melle redundat! dat. via sit licet aspera? Spera / Fors Operosum, Echo me fore reris? eris. / Agmina S uaerit? it. Hinc monumenta parabit? arabit / Devius, jo; vale flebile mitto tibi. I.« Prim. Apes ACaDeMICae, id. — Po razlagi K. Gantarja ima v tej zvezi lat. devio lahko tildi smisel: čeprav sem devius (tisti, ki hodi po stranskih, neliojenih, osamljenih poteh), vendar nisem devius, ker je še nekdo tu, in ne samo eden, ampak moj odmev bo dosegel še cele roje operozov (podjetnih, marljivih čebel). 67 § 9 določil Dizmove bratovščine pravi: »Sobald einer Einuerleibt wird, soli sich eigenhendig in dass ge- dechtnussbucli einschreiben. Dan sein Wappen, vnd Sinn- bild in dasselbe mahlen Lassen.« Prim. Theatrum me- moriae nobilis, ac Almae societatis unitorum, id. — So¬ cietas Unitorum je bila bratovščina s prvenstveno reli- 40 vnesti vanjo svoje podatke. Simbol z grbom mu je najbrž naredil zgodnjebaročni slikar Andrej Trost ali kdo iz njegovega kroga. Ta je delal grbe tudi za posamezne operoze v Apes ACaDeMICae. Na listu, ki je bil v spominski knjigi Dizmove bratov¬ ščine namenjen Hofferju, je spodaj v sredini nje¬ gov lastnoročni tekst. 68 Levo od teksta je Trost, če je bil on ta mojster, narisal globus, odprto knjigo, šestilo in daljnogled. Na desni strani od teksta je vrsta tedanjih instrumentov: harfa, kornet, lutnja, viella, šalmaj in flavta (Blockflote). Nad grbom je napis Der Unermiidete, ki je domnevno imel v So- cietas Unitorum podobno vlogo kot na primer De- vius pri operozih. Nad tem je kronogram DoneC tlbl reqVIesCaM. Kot lastnoročni vpis pove tudi ta, da je stopil Hoffer v Dizmovo bratovščino leta 1709, torej precej pozneje, kot ga srečamo v akademijah filharmonikov in operozov. Zasnova simbola dobro karakterizira Hofferjevo zanimanje za znanost in glasbo in je v skladu s tem, kar je njegov nosilec dajal filharmonikom in gotovo tudi operozom. Florijančič, ki ni bil le član akademije opero¬ zov, ampak tudi Societas Unitorum, je ob slavnostni inavguraciji razložil tudi Hočevarjevo akademsko gioznimi nameni in zato seveda ne spada v to vrsto kot n. pr. Academia Operosorum in Academia Philharmoni- corum, ki sta imeli drugačen pomen in drugačne cilje. Vendar se zdi. da jo smemo kljub temu imeti za nekako uvodno stopnjo obeh navedenih akademij, ki sta sicer oblikovno in vsebinsko iskali svoje vzore drugod. K tej domnevi navaja časovno zaporedje v nastajanju zdru¬ ženj, ki je utegnilo imeti na tem prostoru neko organ¬ sko povezanost; dopuščajo pa, jo tudi podobnosti, ki jih kaže medsebojna primerjava. 68 Tekst je: »Johann Bertholdt von Hoffer zu Sal- feldt, Einer lobi. Laa [Landschaft] in Crain der landts und Hoffrechtes Beysitzer vndt einer lobi. Academie Philliarmonicorum Labacensium Academieus den 17. Sep- tembris Ao. 1709«, gl. Theatrum memoriae nobilis, ac Almae societatis unitorum, id. — Podobno formo imajo tudi simboli z grbi in vpisi drugih članov te bratov¬ ščine. 41 ime Candidus: »CANDIDUS je bil nam, operozom, pravzaprav tisti, o katerem je treba govoriti (Dl- CANDUS), ker bo izdal dela, ki se jih bomo morali mi učiti (DISCUNDA) in bodo drugim koristna . 69 Tu je govornik nedvomno mislil na Hočevarjeve astronomske razprave. Ne samo na znanost, tudi na umetnost in s tem prav tako na glasbo je menda merila misel v Allusio ad symbolum pod njegovim simbolom v Apes ACaDeMICae: »Cvetje beroča če¬ bela le čiste si lilije išče, / sredi večernih poljan — beli njih vrhi rasto. / Mene pa žene le tja, kjer srca prečista cvetijo: / ta moji muzi so všeč, srčno jih rada ima. / Lilije čiste — mar ne odsevajo čistost srca nam? / Muzam je čisto predan Kandidus sredi čebel .« 70 Za delo, ki ga je glasbeno opravil Hoče¬ var, se anagram in Allusio ad sybolum smiselno najbrž dopolnjujeta. Kdo od operozov bi bil razen Hofferja in Hoče¬ varja 71 morda še med filharmoniki, za to nimamo 69 Izvirnik: »CANDIDUS Operosis nobis proprie DI- CANDUS fuit, quod DISCUNDA sit proditurus nobis atque aliis profutura«, gl. Apes ACaDeMICae, id. 70 Izvirnik: »Hesperiis niveo, quae crescunt ve rtiče campis / Candida flori, legens, lilia quaerit apis / Na¬ tura dictante feror, qua candida corda / Florent, haec adamans, haec mea musa colit / Candida nonne animi candorem lilia monstrant / Candidus est musis, Candi¬ dus inter apes«, gl. Apes ACaDeMICae, id. — Po raz¬ lagi K. Gantarja imajo posamezni lat. pojmi razne po¬ mene. Hesperii campi: pesniški izraz (»večerne polja¬ ne«); hesperius prvotno pomeni »večerni«, nato »zahod¬ ni«, nazadnje »italijanski«. Apis florilegius: pesniški izraz (»cvetje beroča čebela«), povzet po Ovidu. Met. 15, 566 (apis florilegens). Adamans: pt. praes. act. glagola adamare, ki pomeni »silno vzljubiti«, »strašno rad imeti« itd.; prim. Sen. ep. 71, 5.Candidus: ta beseda ima v latin¬ ščini mnogo pomenskih odtenkov in se kot taka ne da prevesti v celoti. Pomeni lahko bel, snežen, čist, neoma- deževan itd. Avtor je v duhovitih besednih igrah spret¬ no izkoristil vse pomenske odtenke tako, da so verzi v svoji klasični izbrušenosti adekvatno neprevedljivi. 71 Catalogus v Apes ACaDeMICae, id., ga navaja: D. Joan. Georg. Gotscheer. Carn. Rudolphswerten, }. U. 42 podatkov. Academia Philharmonicorum ni zapusti¬ la takega članskega seznama kot Academia Opero- sorum, zato ne moremo v zaželeni smeri ugotoviti nič konkretnega. Kaže, da so v akademiji operozov poznali in upoštevali zmožnosti, ki so karakterizirale njihove člane. O tem živo pričata razlagi Hočevarjevega in Hofferjevega simbola, ki sta za nas še posebej za¬ nimivi. Primerjava prvega člena pravil akademije fil¬ harmonikov in operozov kaže, da glede osebnih simbolov in akademskih imen filharmoniki niso sledili operozom. Morda so viri pomanjkljivi? Men¬ da ne. Carl Seyfrid Perizhoffer pl. Perizhoff sicer pripoveduje, da je ta ali oni postal član akademije filharmonikov, ko se je lastnoročno vpisal v »aka¬ demski album«, 71 ® za katerega pa ne pove, kaj naj bi sicer še obsegal. Osebnih simbolov in akadem¬ skih imen očitno ni, ker bi bil to Perizhoffer gotovo omenil, kot filharmonik navedel tudi svoje akadem¬ sko ime in bi bilo to razvidno tudi iz mnogih dru¬ gih virov. Ko se je Hoffer vpisal v knjigo Societas Unitorum, bi bil po vsej verjetnosti dodal svoje akademsko ime, če bi ga imel v akademiji filhar¬ monikov. Sicer tudi imena Devius ni navedel in niti ne, da je operoz. Zakaj ne, ne vemo, saj je bil leta 1709 menda še član akademije operozov. A to za nas ni toliko važno, čeprav je karakteristično. Važ¬ nejše je, da je k drugim svojim podatkom pripi¬ sal: »... einer lobi. Academi Philharmonicorum La- bacensiufm] Academicus«, a brez akademskega imena. D. & Crim. Cav. Jud. — Can/lidus. — Da je bil član APh, potrjujejo naslovne strani del, ki so bila z njegovo glasbo uprizorjena v ljubljanskem jezuitskem gledali¬ šču. Tam je tudi omenjeno, da je bil »Phil-Harmonico Labacensi«, gl. gradivo v SKL. 71a Prim. vir v DAS, LIT. A, Nr. 1, listina z dne 22. X. 1767. 43 Zakaj Academia Philharmonicorum za svoje člane ni uvedla osebnih simbolov in akademskih imen, ne vem razložiti. Primerjava z njenimi itali¬ janskimi sorodnicami ne da zadovoljivega odgovo¬ ra. Ljubljanska akademija se je menda ravnala po tistih italijanskih, ki niso imele navade, da bi svo¬ jim članom ob vstopu dajale akademska imena. Za to domnevo pa ni gradiva, ki bi jo potrdilo. Tako ostanemo brez rešitve vprašanja, zakaj, iz kakšne¬ ga razloga so se ljubljanski filharmoniki odrekli praksi, ki je bila zaželena in predpisana v akade¬ miji operozov in prej celo v Societas Unitorum in bi tudi za njihovo akademijo navsezadnje ne bila nepomembna. V svojem drugem členu pripoveduje Leges Academiae Phil-Harmonicorum, da so akademijo doslej sestavljali samo glasbe veščaki. Vendar je bilo zdaj, to je leta 1701, sklenjeno, da je mogoče v prihodnje pridružiti še druge, namreč ljubitelje glasbe, ker tudi te zajema splošno ime filharmoni¬ kov. 711 ’ Vendar naj ne bo dejanskih akademikov nikdar več kot 31, razen če so ravnatelj in člani načelstva za to, da se poveča njihovo število. 71 ® Ta člen je značilen in zanimiv z več strani. Predvsem znova potrjuje to, kar je povedal že prvi člen Leges, namreč, da je akademija filharmonikov obstajala že pred letom 1701. O stanju pred tem letom pa še pravi, da so akademijo tedaj sestavljali 71 b Kako je bilo v praksi, prav tako pripoveduje Perizhoffer, gl. cit. vir. K temu se bom še vrnil, a naj že tu izrazim domnevo, da velja Perizhofferjevo opiso¬ vanje najbrž bolj za poznejše razdobje APh kot za začetek. 71c Izvirnik: »Academiam hanc etsi hactenus soli musices periti constituerint, placuit tamen et alios musi- ces scilicet amatores imposterum aggregari posse, quod et hi sub generali Phil-Harmonicorum nomine contine- antur. Numerus tamen actualium Academicorum nume- rum trigesimum primum, nisi de consensu unamini Di- rectoris, et Officialium, haud quaquam transcendat.« Prim. Leges Academiae Phil-Harmonicorum, id. 44 samo taki, ki so bili vešči v glasbi, to je tehnično izurjeni in gotovo tudi sicer talentirani muziki. Ta formulacija zahteva podrobnejših pojasnil in za¬ stavlja nekatera vprašanja. Po eni strani navaja stilizacija k domnevi, da se je akademija tako imenovala že prej in da je morda celo že imela nekakšna pravila, po katerih se je ravnala. Kako bi se sicer v njej že nekaj let pred 1701, kot izvemo iz prvega člena Leges Acade- miae Phil-Harmonicorum, družili sami v glasbi iz¬ urjeni ljudje! Vendar manjka gradivo, ki bi to do¬ mnevo podkrepilo in potrdilo. Po drugi strani pa iz omenjene formulacije ni jasno, kdo so bili v glasbi izurjeni — musices pe- riti, ki so sestavljali akademijo pred 1701. Poklicni muziki? Ali morda v glasbi do kraja izpopolnjeni amaterji? V tem je bila praksa tujih, italijanskih in fran¬ coskih akademij v bistvu ista, če že ne popolnoma, pa vsaj delno. Načelno so bile vse akademije zdru¬ ženja amaterjev iz vrst aristokracije in visoko iz¬ obraženega meščanstva. Taka je bila na primer lyonska Academie des Beaux-Arts. Njeni člani so bili amaterji, »qui avaient du gout pour la musi- que «. 72 V tem smislu je treba razumeti glasbenike, ki so jih imeli Unisoni Accademici v Perugi in še drugod, na primer v Anconi. Kot pove Gioseppe Malatesta Garuffi, so bili tudi med akademiki, ki so se vključili v anconsko akademijo kot književ¬ niki, odlični muziki . 73 Accademia Filarmonica v Ve- 72 Gl. Vallas L., ib., 8. 73 Gl. Garuffi G. M., ib., 45, 46. Naslov Garuffi je- vega spisa je: L/Italia Accademica; o sia Le Accademie / Aperte a pampa e decoro / Delle Lettere piu amene nelle Citta Italiano. Rimini 1688. — Da so bili dobri muziki ljudje, ki so se sicer predvsem ukvarjali z lite¬ raturo ali s kakšno drugo umetnostjo, ilustrira široko razgledanost tedanjega izobraženca. Seveda je imela anconska akademija tudi člane, ki so se ukvarjali pred¬ vsem z glasbo. 45 roni pa je imela poleg amaterjev tudi poklicne mu¬ zike . 74 Ti so bili v njej in tudi v drugih akademi¬ jah sicer redki, a vsak je po navadi obvladal več instrumentov (»tanti e tanti strumenti«) in bil zato vsestransko ali mnogostransko uporaben. Takih in podobnih primerov je bilo še mnogo. Za pravilno in širše razumevanje je ob tem vprašanju treba vedeti, da so bili tudi med ama¬ terji večkrat odlični muziki. Omenil sem že, da so imeli ti glede na svojo razredno pripadnost vse mož¬ nosti za izpopolnjevanje v glasbeni umetnosti. To bo nadaljnje razpravljanje ponazorilo tudi v na¬ šem primeru. Ob koncu 17. in v začetku 18. stoletja so bili kot drugod tudi v Ljubljani poleg plemičev številni izobraženi meščani, ki so se vneto ukvar¬ jali z glasbo. O tem pričajo poleg drugega tudi po¬ datki, da so posamezni med njimi imeli v lasti več instrumentov. 75 Koga so potemtakem mislile Leges, ko so go¬ vorile o veščakih, v glasbi izobraženih? Razlaga je mogoča v več smereh. Lahko bi bili poklicni muziki, a to zaradi pre¬ težno aristokratskega značaja akademije ni niti najmanj verjetno. Glede na družbeno etiketo in njene sicer neuzakonjene, a toliko bolj veljavne principe, plemiči po navadi niso bili profesionalni muziki. To potrjuje tudi Dolničarjev podatek o Hofferju iz leta 1700. 71 Prim. Turrini G., ib., 120 ss. 75 Zapuščinski inventar LIT. B., fsc. V, št. 4, DAS navaja na p. 50, da je deželni odvetnik Georg Bittorfer, ki je umrl 1618, poleg več umetniških slik zapustil tudi špinet. Prav tam, LIT. C, fsc. IX, št. 55 (Inventarium und Respective Schiiz Libell / Ober Weyland des...) izvemo, da je zapustil nekdanji graščinski: oskrbnik na Fužinah pri Ljubljani, Friderik Janez Kasteliz, celo vrsto instrumentov (Musical Instrumenta: Ein viol d’amour, 2 Geigen, Ein Pratsch, 5 Flauten a 7 Kn., 2 chal- mu a 7 Kn., Ein floutrovers, Ein fagot, Ein Mandora). Takih zapuščin je bilo več in imajo v pravkar navedenem smislu dokajšnjo dokumentarno vrednost. 46 Ostane druga, mnogo verjetnejša in tudi naj¬ verjetnejša možnost, da se namreč ljubljanski fil¬ harmoniki tudi pred 1701 , če jih že smemo tedaj tako imenovati, bistveno niso razlikovali od drugih, na primer italijanskih. Sestavljali so jih družbeno ustrezni in obenem glasbeno verzirani amaterji, h katerim so po potrebi pripustili tudi profesionalce. To in takšno pojmovanje drugega člena Leges podpirajo še nekateri nadaljnji momenti. Med nji¬ mi so tudi predpisi, ki jih je za sprejem določila akademija operozov in predvidela tudi Acade- mia incultorum. Vstop vanju je bil v načelu do¬ voljen vsakemu domačinu in tujcu, ki je imel višjo izobrazbo ali se je zanimal za risanje . 76 Po smislu se te zahteve skladajo z zahtevami akademije fil¬ harmonikov, ki so bile morda še nekoliko strožje, a le po zvenu, ne pa najbrž tudi v praksi. Zlasti je značilno, da se nanaša smisel predpisov za spre¬ jem pri obeh omenjenih akademijah v celoti ali vsaj v glavnem na ljubitelje znanosti ali pa risanja in ne postavlja nobenih omejitev v drugačni smeri. Tako je bilo najbrž tudi v akademiji filharmonikov. , Za pravilno razumevanje dopolnjuje bistvo drugega še vsebina tretjega člena Leges Academiae Phil-Harmonicorum. Ta najprej ponavlja, da se more poleg že dejansko vpisanih le s soglasnim sklepom ravnatelja in članov načelstva sprejeti ti¬ stega, ki bi še hotel postati član akademije. K temu dodaja, naj bo med glasbe veščaki in neveščaki ta razloček, da morajo ti, namreč neveščaki, pred sprejemom izpolniti pogoj, ki ga bo predstojništvo akademije sklenilo predpisati . 77 76 Prim. izvirno gradivo v SKL, 77 Izvirnik: »Cum quis praeter iam actualiter ad- scriptos Academiae huic nomen dare voluerit, non nisi unanimiter a Directore, et Officialibus suscipiatur. Hoc tamen inter Musices peritos, et non peritos discrimen esto, ut hi ea, quae Magistratui Academico praescribere visum fuerit, prius praestare necesse habeant.« Prim. Leges Academiae Phil-Harmonicorum, id. 47 Kaže, da so v akademiji filharmonikov prve in druge, v glasbi izobražene in neizobražene, imeno¬ vali ljubitelje glasbe. Ločili pa so jih očitno tako, da so prve sestavljali izvajalci, v glasbi verzirani amaterji in morda še posamezni profesionalci, dru¬ ge pa ljubitelji, ki niso mogli sodelovati na nasto¬ pih akademije. Za sprejem le-teh so bili pogoji, ki jih Leges ne precizirajo, a so se najbrž nanašali na socialno poreklo, ugled in volila ali darila, ne pa tudi na plačevanje članarine. To so morali dajati vsi člani akademije. Sedmi člen Leges namreč pravi, da je treba dobiti za opravljanje žalnih slovesnosti za umrlimi člani iz skupne akademijske blagajne nemajhna sredstva, zato določa, naj vsak akademik prispeva za njeno vzdrževanje na leto vsaj dva flo- rinta . 78 Akademija operozov je glede tega določila v svojih pravilih le prostovoljne, vzdrževanju jav¬ ne knjižnice namenjene prispevke . 79 Na podlagi teh podatkov smemo sklepati, da je imela ljubljanska akademija filharmonikov vsaj dve vrsti članov, izvajalce in poslušalce, če jih lahko tako imenujemo, take, ki so smeli biti pri njenih nastopih tudi, kadar niso bili javni. Kako so imenovali prve in druge, Leges ne povedo na- ’ tanko. Academia Operosorum svojih članov menda ni ločila v takem smislu in tudi Academia inculto- rum ne. Glede na njuno delo to ni bilo potrebno ne pri tej ne pri oni. Tako rekoč nujno pa je bilo za akademijo filharmonikov, ki se je tudi v tem 78 Izvirnik: »Quia vero ad supradicta haud leves sumptus ex communi Academiae aerario fieri necesse est, hinc Academicorum quilibet singulis annis ab sub- levandum Academicum aerarium binos saltem florenos conferet.« Gl. Leges Academiae Phil-Harmonicorum, id. 79 Prim. Leges academicae, id. — Ta knjižnica^ je bila ustanovljena 1701, ko so škof Sigismund Krištof Herberstein, prošt J. K. Prešeren in dekan J. A. Dol¬ ničar podpisali ustanovno listino. Z njo so se obvezali dati svoje knjige na razpolago knjižnici in so k posne¬ manju povabili še druge; za stalnega knjižničarja je Herberstein podaril glavnico 2000 goldinarjev. 48 Simbolna vinjeta z imenom, geslom in grbom J. Š. Florijančiča kot člana Societas Unitorum (v. Theatrum memoriae nobilis) Franc Karl grof Kaunitz, ljubljanski knezoškof (pO' grafiki v Narodnem muzeju v Ljubljani) “it ,, >£,_ n ,g ' €4 m , .<(? T .tesnil zgledovala po vrstnicah v tujini. Že omenjena lyon- ska akademija je imela tri vrste članov: »honorai- res«, »ordinaires« in »associes«. Članarino so pla¬ čevali le »ordinaires«; za te ni bilo nujno, da bi sodelovali na koncertih, a so to delno le opravljali; »associes,« so bili tisti, »qui, ayant des talents pour la musique, ne contribuaient pas a la depense du Concert et n’en recevaient pas de retribution«. 30 Podobno so imeli razne vrste članov tudi drugod. Za ljubljanske filharmonike žal ni gradiva, ki bi več povedalo o tem, kako so se formalno delili in katere so bile dolžnosti teh in onih. Ti, ki sem jih imenoval poslušalce, so bili bržkone nekakšni pod¬ porni člani, meceni, osebnosti iz visoke ljubljanske družbe, na primer Jakob Schell pl. Schellenburg. 81 Koliko je bilo ljubljanskih filharmonikov, ni vselej znano. Primerjava z raznimi italijanskimi akademijami kaže, da so tudi te v načelu omeje¬ vale število svojih članov. Akademija italijanskega mesta Lucca je na primer imela 20 članov in še ti so pripadali raznim disciplinam. 82 Vsako leto so morali prispevati skupno 300 tolarjev; ti so služili za vzdrževanje karnevala z glasbenimi, gledališki¬ mi in drugačnimi razvedrili. 83 Accademia Filarmo- 80 Prim. Vallas L., ib., 9. 81 Jakob Schell pl. Schellenburg (1652—1715) se uvr¬ šča v krog bogatih tujcev, ki so se naturalizirali na Slovenskem. Veljal je za mecena in to bo potrdilo tudi nadaljnje razpravljanje. Tu naj še omenim, da je P. Radics v pismu z dne 31. 7.1887 opozoril nekoga, naj¬ brž Fr. Keesbacherja, na potrdilo APh iz leta 1705, z namenom, da bi utrdil in izpopolnil podatke o biogra¬ fiji tega bogatega ljubljanskega plemiča, in še posebej zato, da bi nakazal njegove zveze z APh. Gl. k temu Radicsevo pismo v mapi Radicsevi rokopisi, beležke i dr. v NUK, M., arh. FD.; prim. še SBL IX, 1960, 215—216. 82 Gl.Garuffi G. M., ib. 320. 83 V izvirniku pravi o tem Garuffi tole: »Quini si stabili vna tassa fra solo venti Accademici di 1 300 scudi da consegnarsi ognanno per cooperare al trattenimento del Carneuale, e con Barriere, e con Giostre, e con Diu- ertimenti musicali teatrali.« Gl. Garuffi G. M., ib. 520. 4 49 niča v Veroni je imela ob ustanovitvi 29 članov. 84 Ce bi še nadalje naštevali, bi dobili zelo različne podatke, ki bi bili sicer zanimivi, a niso bistveni za strukturo te ali one institucije. Po Dolničarje- vih podatkih je bilo v Ljubljani v začetku leta 1702 skupno s Hofferjem 15 filharmonikov. Njihovo šte¬ vilo pa se je spreminjalo. Ravnalo se je po možno¬ stih, ki niso bile vedno enake. Število 31 so Leges predvidele verjetno zato, ker so imeli ustanovitelji pred očmi konkretne osebe, ki so jih želeli priteg¬ niti v akademijo filharmonikov. Na podlagi gradi¬ va, o katerem bom še govoril, smemo domnevati, da je akademija po pravilih dovoljeno število tudi presegla. A prav tako lahko domnevamo, da je imela kdaj pa kdaj tudi manj članov. Ljubljanska akademija filharmonikov je imela za zavetnico ali patrono sv. Cecilijo, ki jo je omenil že prvi člen njenih Leges. O njej pa še posebej go¬ vori četrti člen, ki je predpisal, naj njen praznik vsako leto vsi akademiki proslave s kar najbolj slo¬ vesnim obredom pred glavnim oltarjem, na katerem naj bo izpostavljena njena podoba, in sicer 22. no¬ vembra zjutraj z zgodnjo mašo, ta in prejšnji dan popoldne pa z večernicami ali litanijami. Prav tako naj se na njen dan med peto mašo daruje vsaj tri¬ deset maš za srečno smrt in milost končne stano¬ vitnosti še živečih akademikov. 85 — Take in podobne prireditve so spadale v okvir javnih nastopov. Kot bo še razvidno, so bile po svoje značilne tudi za ljubljansko akademijo filharmonikov. 84 Prim. Turrini G., ib., 18. 85 Izvirnik: »Festivitaten D. Virginis Caeciliae in Academiae huius Protectricem electae exposita in Sum- mo Altari ipsius imagine Academici omnes solenniori, quo fieri potest, ritu quotannis X. Cal. Decembr. mane eum Sacro cantato, e meridie vero, sicut et pridie cum Vesperis aut Litaniis celebrent. Bodem D. Virginis Pro- tcctricis die sub Sacro cantato pro felici agone, et gra- tia finali Academicorum viventium XXX. SS. Missae Sa- crificia dicenda quotannis ex communi aerario consti- tuantur.« Gl. Leges Academiae Phil-Harmonicorum, id. 50 Zavetnike so imele tudi nekatere druge tedanje ljubljanske in tuje institucije. Bilo je odvisno od navade, kako so se pri tem ravnale. Predpisa ali pravila ni bilo nobenega. Menda pa je privzemanje zavetnikov dediščina ali vpliv bratovščin, ki so bile v tem času še žive. Akademije so imele sicer popolnoma drugačen značaj in namen, a kaže, da so v posameznih primerih le sledile običajem dru¬ gačnih institucij, ki so jih obkrožale v njihovi dobi. Academia incultorum je imela za zavetnika sv. Krištofa. Tudi ta je na njegov praznik prirejala v cerkvi primerne slovesnosti. 86 Tuje akademije, ki so bile namenjene glasbenikom, so si pogosto izbrale za zavetnico prav sv. Cecilijo. To vlogo so ji dale večkrat tudi akademije, ki so v sebi poleg glasbe združevale še druge umetnostne veje. Tako so jo imeli za »protetrice« tudi Unisoni Accademici v Pe- rugi in so jo vsako leto slavili z velikim sijajem. Vir pravi, da je bila na primer leta 1706 izvedena »opera drammatica« pod naslovom »S. Romualdo«, ki je bila »Del Reverendissimo P. Abbate Merighi / Da cantarsi in Perugia Neli’Oratorio di S. Filippo Neri / Per la festa di S. Cecilia Vergine e Martire / Dagli Accademici Unisoni«. 87 Kot marsikje drugje so jo v prikazanem ali so¬ rodnem smislu cenili tudi ljubljanski filharmoniki. Kakšno vlogo so ji posamezniki pripisovali, kaže formulacija v testamentu, kjer je njegov avtor Go- šel imenoval akademijo filharmonikov Academia Caeciliana, čeprav je njeno pravo ime gotovo dobro poznal. 86 Gl. Steska V., ib., 83, 84 87 Prim. Garuffi G. M., ib., 163; Dolničarjeva Misce- lanea P. IV.. S II. SKL (primerek). Za druge akademije gl. že cit. literaturo, ki potrjuje te navedbe. V tem so se med seboj ločile tudi francoske in italijanske aka¬ demije. Ljubljanska APh je sledila, kot kaže primer, tistim, ki so si jemale zavetnike. 4 * 51 Že prvi člen Leges je v širokem obrisu začrtal delo akademije filharmonikov, zaradi katerega je ta tudi nastala. Bilo je njen osrednji namen in je treba vsa druga določila Leges gledati samo kot for¬ malno organizacijsko nujnost, potrebno zato, da se je lahko uresničil temeljni in končni cilj, muzi¬ ciranje. Kako so cilj konkretizirali in ga poskušali do¬ seči filharmoniki, o tem bo govorilo nadaljnje gra¬ divo. Tu naj omenim le, da so bile tudi zadušnice za umrlim članom priložnost, ko so se morali člani ne samo nasploh, ampak tudi glasbeno angažirati. O tem govori peti člen Leges, ki določa, naj za umr¬ lim akademikom, potem ko njegovi svojci opravijo tridnevne obrede, žaluje tudi akademija in naj se obredov posamezni živeči akademiki po možnosti tudi osebno udeležijo. Poleg tega naj poskrbijo za tri maše in naj se jih udeleže. Za primerno pa naj velja to: vsakemu izmed umrlih akademikov naj se postavi žalni oltar (castrum doloris), okrašen s simboli in zadostnim številom voščenk. Pri glavnem oltarju naj se daruje slovesna maša, medtem pa naj zbor prepeva rekviem in žalostinke. Obenem naj se pri stranskih oltarjih opravi vsaj trideset maš za dušni mir rajnkega akademika . 88 Zbor je 88 Izvirnik: »Quotiescunque quisquam ex Academi- cis vita functus fuerit, post peractas ab emortui familia triduanas exequias, eidem et Academia iusta persolvat, quibus singuli superviventes Academici, quoad fieri po- test, personaliter intersint: secus autem tria SS. Missae Sacrificia pro eodem audire et offerre non intermittant. Iusta vero sint haec: Morituro cuicunque ex Academicis castrum doloris cum symbolis et sufficientibus cereis adornatum erigatur: ad summum altare solenne sacrum offeratur choro lugubre requiem, et naenias decantante; eodem tempore ad lateralia Altaria ad minimum XXX. SS. Missae sacrificia pro refrigerio animae defuncti Aca¬ demici persolvantur.« Gl. Leges Academiae Phil-Harmo- nicorum, id. — Pod »symbolis« je treba verjetno razu¬ meti simbol akademije in morda še kako versko simbo¬ liko, ne pa tudi osebne akademske simbole, za katere ni dokaza, da bi jih filharmoniki imeli. 52 bil po vsej verjetnosti filharmoničen in ne zbor cerkvenega kora, kjer je bila žalna slovesnost. Na petega se smiselno veže šesti člen Leges . 89 V tem je rečeno, naj vsak akademik, kakor hitro zve za smrt kakega soakademika, to brž sporoči predstojništvu akademije, da bo mogoče določiti kraj, dan in uro žalne slovesnosti in obvestiti tudi vse druge akademike. Določila petega in šestega člena sklepa sedmi člen Leges . 90 Žalnim slovesnostim so posvetile Leges kar tri svoje člene. Razmeroma malo pa govore o načinu dela, ki bi bil za spoznavanje akademije filharmo¬ nikov nadvse zanimiv in bi najbolj posvetil v njeno jedro. Zadnji, osmi člen Leges govori o akademijskem predstojništvu. Sestavljajo ga ravnatelj, nato nje¬ gov namestnik, nadalje starešine, zakladnik in še tajnik. Ravnatelj in njegov namestnik morata oba znati voditi zbor prav tako dobro kot akademijo samo. Predstojništvo naj se obnovi vsako leto prvi dan po prazniku sv. Cecilije v hiši odstopajočega ravnatelja . 91 Ta člen je posebej zanimiv zato, ker posredno pove, da sta morala biti ravnatelj in njegov na- 89 Izvirnik: »Atque ideo quam primum Academico cuipiam Coacademici cuiuspiam mors innotuerit, eam is Academiae Magistratui notificet, ut locus, dies, et diei hora pro iustis solenniter persolvendis determinari cuncitisque Coacademicis in finem praefatum valeat in- timari.« Gl. Leges APh, id. 90 Tekst gl. v op. 78. 91 Izvirnik: »Magistratus Academicus, quem cum- primis Director, dein Pro-Director, uterque chorum non minus as Academiam ipsam regendi gnarus, mox senio- res, tum praefectus aerario, ac demum syndicus consti- tuunt, quotannis primo post D. Virginis Caeciliae festum die in aedibus resignaturi Directoris renoventur.« Le¬ ges se končujejo: »Ad Dei Gloriam / Et D. Virginis / CAECILIAE / Protectricis Academiae Honorem. / Anno MDCCI.« Gl. Leges Academiae Phil-Harmonicorum, prav tam. 53 mestnik strokovno razgledana muzika. Voditi sta morala izvajalni korpus, in to je v načelu zahte¬ valo od njiju večje sposobnosti kot od drugih čla¬ nov akademije in jima je nalagalo obsežne dolžno¬ sti. Posebnega muzika, ki bi vodil glasbene prire¬ ditve in bi bil plačan profesionalni »maestro di mušica«, kot ga je imela na primer Accademia Fi- larmonica v Veroni 92 in ga zasledimo tudi v neka¬ terih drugih italijanskih akademijah, Leges niso ne določile ne predvidele. Ljubljanska akademija filharmonikov ob rojstvu ali ni rabila takega po¬ klicnega glasbenika ali pa ga že načelno ni hotela uvesti v vodilni položaj. Kako, na kakšen vnanji način so izmenjali ali obnovili predstojništvo, podrobno ni povedano. Vse¬ kakor je bila uvod v to že slovesnost dan prej, na praznik sv. Cecilije. Menjavo samo pa je tako ali drugače bržkone spremljala še glasba, ki so jo iz¬ vedli člani. Tako in podobno so organizirali te akte, ki so bili dogodki za akademije in javnost, tudi drugod, v raznih italijanskih akademijah 93 in prav tako v ljubljanski akademiji operozov, kamor so za to priložnost povabili še plemiče in izobražence, očitno take, ki niso bili člani akademije. Tudi Aca- demia incultorum je v svojih pravilih predvidevala kar najbolj slovesno menjavo uprave . 94 Čeprav v Leges ne najdemo vsega, kar bi po¬ trebovali ali želeli, so vendar dragocen dokument, ki neposredno ali posredno zgovorno pripoveduje o tem, kako je nastajala in nastala akademija, 92 Prim. Turrini G., ib., 49 ss. 99 Gl. Garuffi G. M., ib., 34 ss. — Cit. vir pove, da so posebne dogodke, n. pr. volitve novega vodstva, praz¬ nike zavetnika ali zavetnice in podobno tudi v italijan¬ skih akademijah slavili z vsem sijajem, ki je bil po ob¬ segu odvisen od bogastva akademije same, pa še od bogastva plemstva in mest, ki so jih po navadi podpi¬ rala. 94 Prim. Steska V., ib., 83, 84. 54 kakšni in kateri so bili njeni cilji. 94a Vsebina in pomen njenih členov osvetljujeta s primerjavo mar¬ sikaj, kar je potrebno za pogled v podrobnosti, na¬ našajoče se na domače in tuje zglede, na specifič¬ ne razvojne razmere ob prelomu 17. v 18. stoletje, na strukturo, umetnostni značaj in družbeni pomen aka¬ demije filharmonikov. Leges so uzakonile, kar je bilo že dotlej, izpopolnile in dopolnile pa to, kar se je pokazalo za potrebno v trenutku formalne ustano¬ vitve, in utrdile vnanjo obliko, v kateri naj bi se nadaljevalo ali začelo delo akademije filharmonikov na novih ali izboljšanih temeljih. 'Ua Tudi C. S. Perizhoffer pl. Perizhoff pripoveduje o nekaterih značilnostih organizacijske oblike APh. In¬ terpretira pa jih tako, kot jih je sam razumel in je pokazala praksa. Prim. cit. vir v DAS, LIT. A, Nr. 1. 55 RAST IN VZPON Zakaj je nastala in kaj je hotela ljubljanska akademija filharmonikov, povesta že njeno ime in splošna formulacija prvega člena njenih pravil. Njen namen je bil isti kakor pri vseh akademijah, kolikor so imele opraviti z glasbo ali so se ukvar¬ jale samo z njo. Veronska Accademia Filarmonica je imela za cilj »far mušica «. 95 To so hoteli tudi povsod drugod in prav tako v naši akademiji fil¬ harmonikov. Če je ta hotela muzicirati, sama pravila seveda niso zadoščala. Bilo jih je treba preliti v resničnost in s tem upravičiti svoj obstoj in konkretizirati svoje naloge. V ta namen je imela akademija skuš¬ nje že iz časa pred 1701. Zdaj jih je lahko koristno uporabila in se formirala tako, kot so zahtevali njeni cilji. Muziciranje je gotovo razumela tako kot njene italijanske vrstnice, ki jim je »far mušica« pome¬ nilo »suonare e cantare«, instrumentalno igro in petje. Stilizacija zadnjega člena Leges za ljubljan¬ sko akademijo tega sicer precizno in nedvoumno ne pove in bi jo lahko razumeli tudi tako, da je fil¬ harmonike zanimal predvsem vokal in so gojili le petje. Vendar ni bilo tako. Praksa dokazuje, da so bili pri svojem delu široki in sodobni in da so v ce¬ loti upoštevali čas, v katerem si je instrumental tudi na Slovenskem že pridobil vso veljavo in jo še nadalje večal. Omenjena stilizacija torej ni bila ozka zaradi ozkih gledanj, temveč zavoljo po¬ manjkljive formulacije, s katero pa utemeljitelji niso mislili tako, kot je zvenela. 96 Prim. Turrini G., ib., 18. 57 Iz gradiva sklepamo, da so že pred letom 1701 gojili instrumentalno glasbo, saj so se v Hoffer- jevi hiši nedvomno zbirali zato, da so instrumental¬ no muzicirali. Instrumentalno so delovali filharmo¬ niki tudi leta 1701, če velja zanje tale podatek, o čemer pa skoraj ne moremo dvomiti. Dolničar nam¬ reč vzneseno govori o izbrani glasbi, ki so jo igrali trinajstega dne meseca decembra tega leta v ško¬ fovskem dvorcu, kjer so »Paladi in Minervi veli¬ častno darovali, ko so prav tam z mogočnim plo¬ skanjem slavili javno prireditev imenitne in učene akademije ljubljanskih operozov v navzočnosti prevzvišenih knezov, plemičev, očetov domovine, pa tudi v prisotnosti akademskega starešinstva in članstva«. Kaj so igrali, žal ne vemo, ker nimamo več te možnosti, kot jo je imel blagohotni bralec — če bi hotel o nastopu kaj več zvedeti —, ki ga je Dolničar napotil k sporedu; ta je bil cv4em izdan in so ga delili med prireditvijo samo. 98 Bobnov in 96 Izvirnik: »Liceat nobis pro suppleiitento huius anni, quod circa finem eiusdem mense Decembris die 13. in aula episcopali actum, ubi Palladi ac Mineruas mag- nifice litatum, commemorare. Cum actus ibidem publi- cus a nobili ac erudita Academia operosorum Labacen- sium coram celsissimis principibus, optimatibus patribus patriae nec non coram senatu populoque academico, di- scursum formante inter operosos dieto Tinnulo, inter tubarum et tympanarum clangores ac Symphoniacos se- lectioris musices concertus, magno cum applausu cele- braretur. Haec obiter hic insinuare, et si Lector benig- nus de eodem aetu plura nosse maluerit, ad librum de re editum ac in ipso aetu distributum remittere uolui.« Po potrebi sem uporabil izvirni tekst smiselno, njegov slovenski prevod pa je tako kot za druge tekste iz Hi- storiae Cathedralis oskrbel F. Gnjezda. Prim. Historia Cathedralis Eeclesiae Labacensis S. Nicolao Archiepi- scopo Myrensi Sacrae. Cum chronologica eiusdem fabri- ca,e Veteris, et Novae narratione. Cui accesserunt sacra aedificia, et multiplices eruditiones ipsam Basilicam concernentes. Auctore Joanne Gregorio Thalnitschero. J: V: D: Inter Academicos Operosos Labacenses dieto Prouido. Labaci Anno Aerae Christianae MDCCI, izvir¬ nik v SKL, Ta ms. je začel Dolničar pisati 1701, ko so začeli podirati staro stolnico, in ga je končal 10. 2. 1713. 58 trobent, ki so tudi zadonele ob tej priložnosti, men¬ da ne moremo pripisati filharmonikom, temveč mestnim muzikom ali pa deželnim trobentačem in pavkistom. Izvajalci »izbrane glasbe« pa so bili prav gotovo filharmoniki. Za to govori že dejstvo, da je akademija filharmonikov tudi že formalno živela, ko je bila slovesnost operozov v škofovskem dvorcu. In tudi ko bi je še ne bilo, bi bili mogli muziki — pet¬ najst po številu —-, ki so jo glede na vire sestavljali ob njeni ustanovitvi in so bili torej na razpolago, do¬ stojno koncertirati v čast operozov že na podlagi svoje dotedanje dejavnosti. Dogodek sam pa tako rekoč ponuja vključitev filharmonikov kot opero- zom najbližjih v ta okvir. Glede tega je manj prepričljiv drug podatek iz istega leta. Nanaša se na slovesnost ob umestitvi novega škofa Ferdinanda grofa Kuenburga (Kiihn- burg) v ljubljanski stolnici. Instalacijo je sprem¬ ljalo ubrano instrumentalno in vokalno muzicira¬ nje . 97 Izvajalci bi mogli biti škofovski muziki ali filharmoniki ali oboji. Glede na sporno raven ško¬ fovske kapele in na podlagi prakse, ki je vsaj ne¬ posredno zatem sledila na ljubljanskem stolnem glasbenem koru, se zdi, da gre že tokrat za izvedbo filharmonikov ali za njihovo sodelovanje s člani škofovske kapele. Izvajalci, ki so se oglasili s tro¬ bentami in bobni, ko je novi škof intoniral Te Deum laudamus, pa so bili gotovo spet isti kot ob prireditvi operozov. Že iz tega vidimo, da se je akademija filhar¬ monikov zavedala, kaj mora storiti za uresničenje svojih ciljev. V ta namen je potrebovala tehnični element, ki je za vsako muziciranje nujen: izva- 97 V izvirniku se tekst glasi: » ... Qua prima uene- ratione finita idem praepositus mutato habitu ad altare maius, inter amoenos symphoniacos et vocales concentus priuatam dixit missam. Tum neopontifex Te Deum lau- damus inter tubicinum et tympanarum clangores into- nuit...« Prim. Historia Cathedralis, p. 109. Uporabljam izvirnik v SKL in tipkopis Fr. Ks. Lukmana, ms. v SKL. 59 jalni korpus. Tudi v tem pa ni mogla biti enostran¬ ska. Posvetiti se je morala instrumentalni, vokalno- instrumentalni in vokalni glasbi. Potrebna sta ji bila potemtakem orkester in zbor. Viri pravijo, da je imela oboje od vsega za¬ četka. Število izvajalcev se je kmalu zelo povečalo. Ko je bila 22. avgusta 1706 slovesnost v stolnici, je po tem, kar poroča Dolničar, spremljalo Te Deum več ko šestdeset muzikov. 98 Da so v tem številu po¬ leg instrumentalistov všteti tudi pevci, iz stilizacije sicer ni jasno. Očitno pa so bili. K temu sklepu na¬ vaja podatek iz prihodnjega leta. Ob posvetitvi nove stolnice so bile velike slovesnosti. Med mašo, ki jo je za to priložnost opravil stolni prošt Leo¬ pold grof Cobenzl, sta v »najprijetnejši menjavi in s kar najbolj slovesnim muziciranjem tekmovala dva zbora muzikov«, za katera pravi Dolničarjeva Historija Catbedralis, da »ju je zasedlo gotovo 50 izbranih akademikov filharmonikov pod ravnanjem ustanovitelja akademije, kranjskim patricijem Ber- tholdom pl. Hofferjem; igrali so z najraznovrstnej- šimi glasovi in instrumenti, slovesno in v prijetni razigranosti«. 99 98 ». ,.d[as] Te Deum intonirt wurd[e]n, welhes die Acad: d[er] herr[e]n Philo Harmonicorum mit einer ex- quitit[e]n mušic von mehr dan 60' musicant[e]n secun- dirt.« Gl. Thalnitscher J. Gr., Annales Vrbis Labacen- sis. O' tem poroča isti avtor v Historii Cathedralis, p. 201, id.: »... Finita processione pontificabat celsissimus prae- sul inter omnis generis uocum e duobus choris, a domi- nis Academicis Philo-Harmonicis, plus numero 04 com- putatis, non numeratis tubicinum choris, productis cer- tamina...« Ta podatek se deloma ujema s podatkom za leto 1707, a avtor ga v cit. ms. izrecno veže na slovesnost v letu 1706. 99 Izvirnik: »... praepositus Leopoldus Comes a Co¬ benzl sacris operari coepit, binis musicorum choris ..., quos facile 50 selecti Academici philharmonici, rem or- dinante Bertholdo ab Hoffer, patritio Carni[oliae] fun- datore dictae Academiae, occupauerant, omnis generis uocum et instrumentorum amoenissima uarietate festi- uissime concertantibus.« Prim. Thalnitscher J. Gr., Hi- storia Cathedralis Ecclesiae Labacensis, p. 226, id. 60 Ta podatek lahko razumemo in razložimo z več strani. Muziki, ki so igrali z najraznovrstnejšimi glasovi in instrumenti (»omnis generis uocum et in- strumentorum«), so bili očitno pevci in instrumen¬ talisti. Dolničar je prve in druge uvrstil med mu¬ zike, čeprav je bil na splošno ta izraz tedaj v rabi za označevanje instrumentalistov. Tudi Dolničar sam ga je včasih rabil tako, a v tem ni bil vedno dosleden. V tem primeru mu je »musicus« nedvom¬ no pomenil oboje, pevca in instrumentalista. Teh in onih je bilo ob izvedbi leta 1707 precej in sestav¬ ljali so dva, za jakratni čas vsekakor zajetna izva¬ jalna korpusa. Poleg njih pa so bili v posebnih korpusih še instrumentalisti, ki so igrali na troben¬ te in rogove. 100 Gre za dve od akademikov ločeni, a v celotni instrumentalni sestav spadajoči izva^ - jalni skupini. Za prpjšnje je kronist povedal, da so bili filharmoniki. Tega za ti skupini ne omenja, zato sklepamo, da so bili njuni člani od drugod, glede na instrumente gotovo spet iz vrst mestnih muzikov in deželnih trobentačev. Podatka iz 1706 in 1707 se v primerjavi na splošno skladata. Razlikujeta se le v številu izva¬ jalcev, ki jih navaja vir. A tudi ta razlika ni velika in je vprašanje, če je sploh bila. Dolničar govori namreč le približno, tako da smemo iz njegovih kdaj pa kdaj razlikujočih se stilizacij domnevati, da ni vedno povsem natančen. To bi veljalo tudi za ta primer. Nujno pa ni, ker število muzikov ni mo¬ ralo biti v obeh letih enako. Lahko se je spremi¬ njalo, kot je v takih sestavih večkrat in spričo teh¬ ničnih zahtev posameznih kompozicij in obstoječih možnosti včasih tudi potrebno. Vse to pa ni toliko važno. Predvsem je pomembna ugotovitev, da je imela akademija v navedenem času dva samostojna. iooDolničar je prav tam pristavil v oklepaju: >.. i (tubicines non computando et Hautbois uulgo, qui speciales choros confecerant) .. gl. Historia Cathe- dralis, p. 22f>, id. dobro zasedena korpusa, zbor in orkester, ki sta lahko stregla zahtevam tedanje glasbene reproduk¬ cije. Gradivo bo pokazalo, da je v tej obliki, s tema tehničnima elementoma akademija delovala tudi v prihodnjih letih, na primer 10. maja 1716, ko so v Ljubljani slavili rojstvo princa Leopolda. Tedaj je bila med drugim v stolnici slovesna maša, pri ka¬ teri sta sodelovala dva zbora, namreč instrumenta¬ listi in pevci. 101 Po viru iz leta 1707 so zbor in orkester sestav¬ ljali sami izbrani člani akademije filharmonikov. Ce ta navedba drži, se je število akademikov v pri¬ meri s tistim, ki so ga predpisovale Leges, zelo po¬ večalo. Nedvomno je akademija za svoje izvedbe včasih potrebovala tudi večje število izvajalcev, število, ki je v praksi preseglo obseg članov, kakor ga je regularno dovoljeval drugi člen Leges. Morda je v skladu s tem širila krog filharmonikov. Kar neverjetno pa zveni, da bi se tako izdatno, kot go¬ vori podatek iz leta 1707, zatekla k možnosti, ki sta jo za zvečanje števila članov dajala drugi in tretji člen njenih Leges. Naj ob tem spomnim, da govori Dolničar kar o 50 izbranih akademikih. To bi se dalo razumeti tako, da jih je akademija imela še več in da je za to priložnost izbrala izmed njih le naj- zmožnejše, ali pa tako, da je bilo vseh petdeset na visoki kvalitetni ravni. V vsakem oziru se zdi to število visoko. Gradivo pa nam ne dopušča, da bi precizno odgovorili na to vprašanje. Dovoljuje le dvom o natančnosti Dolničarjeve stilizacije. Ce ta v omenjeni formulaciji res velja, bi se morda lahko bolj približali osvetlitvi vprašanja, zakaj filharmo¬ niki niso imeli tako kot operozi osebnih simbolov in akademskih imen. A to bi mogle biti spet samo 101 Izvirnik pravi med drugim o tem: »... Also erst- li[c]h frii[h]e hab[e]n in d[er) Dombkiirh bev einer tref- fll[c]h[e]n musik von 2 Chor[e]n..gl. Thalnitscher J. Gr., Annales Vrbis Labacensis, id. Knezoškof je nato intoniral Te Deum. — Tudi v tem primeru gre za so¬ delovanje APh. 62 domneve, ki brez tehtnejše argumentacije ne vo¬ dijo k rešitvi. Spričo razmeroma velikega števila muziko v in podatka, da so v posebnih zborih sodelovali še in¬ strumentalisti, ki niso bili filharmoniki, se ponuja še novo vprašanje. Mar je akademija, kadar in če je bilo tehnično potrebno, pritegnila k sodelovanju tudi dobre muzike stolnega kora, plemiških kapel in muzikalnega korpusa jezuitskega gledališča? Najbrž. Ti so ji bili na voljo v obilici in za pomoč jih je najbrž tudi honorirala, ker z njo niso bili v rednem razmerju in jim igranje na njenih pri¬ reditvah ni bilo častna dolžnost kot filharmonikom. Zlasti razumljivo se zdi to za škofovske muzike in člane plemiških kapel, ki so bili poklicni glasbeniki in so se z zaslužkom od igranja preživljali. Vsaj tako ali še bolj je to veljalo za mestne muzike in dežel¬ ne trobentače, kolikor in kadar so za njene namene prišli v poštev . 102 Ti so bili socialno še v mnogo manj ugodnem položaju kot muziki stolnega zbora in plemiških kapel; oboji so bili popolnoma odvisni od ljudi, ki so jih najemali. Manj nujno se kaže vprašanje honoriranja za člane muzikalnega kor¬ pusa jezuitskega gledališča, ki so bili skoraj iz¬ ključno jezuitski študentje in so jih morda njihovi predstojniki v posameznih primerih dali akademiji na razpolago iz ljubeznivosti . 103 i °2 y začetku 18. stoletja so mestni muziki, piskači in goslači vsaj v glavnem še opravljali delo kot prej, a njihov pomen je polagoma že upadal. Kako je potekal ta proces, bo pokazalo nadaljnje razpravijanje. Prim. k temu MAL, Cod. 1/56, f. 149' in Cod. 1/57, f. 44; Svetina A., ib., SGR IV/1, 4; Cvetko D., ib., 285 ss. 100 V razdobju, ki nas glede na pričujoče poglavje časovno zanima, je bilo v ljubljanskem jezuitskem gle¬ dališču več predstav. Te so bile vsaj enkrat na leto, včasih tudi večkrat. V nekaterih primerih so zanje na¬ vedeni tudi avtorji glasbe in izvajalci. Oboji so izpu¬ ščeni le malokdaj. Tako niso omenjeni za igro Jason de Petrui sui Peliae insidys feliciter Aemonensium vir- tute triumphans (1706, gl. Dolničar, Miscelanea P. IV., S II, SKL) in za Kleins Vorspil (gl. Dolničar, ib.), ki so 63 Poklicnih in drugih muziko v vseh vrst je bilo potemtakem ob vstopu v 18. stoletje in v njegovem nadaljevanju v ljubljanskem mestu dovolj. Vpra¬ šanje pa je, v kakšni razsežnosti jih je akademija filharmonikov uporabljala. Ker jih je morala veči¬ del plačevati, kolikor so bili zunaj njenega okvira, je seveda težila za tem, da bi čimbolj zmanjšala šte¬ vilo takih sodelavcev in s tem skrčila svoje izdatke. To jo je seveda sililo, da je nujno večala število svojih članov, filharmonikov. Ce s te strani pogle¬ damo prej omenjeni Dolničarjev podatek o pet¬ desetih izbranih akademikih filharmonikih, dobi več verjetnosti. Kljub temu pa nas ne prepriča, da bi bila akademija tako široko izkoristila že ome¬ njena pooblastila, ki so jih dale Leges in jih je bilo treba previdno uporabljati. Toliko bolj, ker so se v glavnem nanašala na tiste ljubitelje glasbe, ki so spadali med neizvedene, v glasbi neizobražene. Tako bi vsaj razbrali iz stilizacije. Ta pa obenem dovoljuje tudi še takšno interpretacijo, da so mogli biti prek dovoljenega števila sprejeti s soglasnim privoljenjem ravnatelja in članov načelstva v glas¬ bi izvedeni in neizvedeni, a v nobenem primeru ni smelo biti dejanskih akademikov več kot 31. Morda se akademija po teh predpisih ni tako natančno ravnala. Gotovo pa se tudi ni preveč oddaljevala od njih, in to govori v prid razlagi, ki sem jo prej nakazal o tem vprašanju. ga leta 1712 izvedle gojenke ljubljanskega uršulinskega samostana; v zadnjem primeru navaja Dolničar tekst in seznam izvajalk, a brez podrobnejših podatkov. — V sinopsisih jezuitskih predstav so navedeni mnogi mu¬ ziki, tako Balthasar Pregl, Samuel Tiirgkh, Georgius Hozhevar, Joannes Vincentius Chren, Martinus Rebeus- sek, Jacobus Shetina, Jacobus Jenziz, Josephus Potozhar, Josephus Carolus Plauz, Laurentius Mrak, Fridericus Joannes in Michael Galob in drugi. Večinoma so bili slo¬ venskega rodu in zmožni muziki. Njihova številnost po svoje tudi značilno ilustrira glasbeno situacijo v Ljub¬ ljani in na Slovenskem nasploh v začetku 18. stoletja. Gl. gradivo v SKL. 64 Pevci, ki jih je imela akademija, so izkazani v raznih poročilih, o katerih bomo še govorili. V tej zvezi nas utegne zanimati, kako je v primerjavi z instrumentalisti ravnala akademija z njimi. Ce spet uporabimo Delničarjevo stilizacijo, po kateri so bili pevci vključeni v tistih petdeset izbranih akademi¬ kov, so torej imeli enako pozicijo in so bili prav tako akademiki kot instrumentalisti. Tudi v primeru, da bi bilo omenjeno število sporno, pa se vprašanje položaja in mesta pevcev v akademiji načelno ne spremeni. Iz ničesar namreč ni razvidno, da bi aka¬ demike sestavljali sami instrumentalisti, čeprav je skoraj gotovo, da so imeli ti prednost kljub pri¬ bližno ravnotežni pomembnosti vokala in instru- mentala. Toda to ne zavrača in ne manjša možnosti, da jih je akademija vključevala med svoje člane in po ugledu in pravicah enačila s člani instrumen¬ talisti. Pevci in instrumentalisti so bili torej v načelu enakovredni, a menda niso imeli enake vloge in zato tudi ne istega praktičnega pomena. Ta je bil pri instrumentalistih vsekakor večji. Sestav pevcev je bil gotovo tak kot povsod drugod v takih ali po¬ dobnih glasbenih korpusih. Sestav orkestra, ki ga je imela akademija, pa je nekoliko bolj zapleteno vprašanje. O njem bi dobili popolnejšo ali celo po¬ polno podobo, če bi se bili ohranili sporedi akade¬ mijskih izvedb in bi imeli pred seboj kompozicije, ki so jih predstavljali. Žal pa ni v večjem obsegu ne prvih ne drugih. Tu in tam so le skopi podatki ali nepopolni fragmenti, podrobnejšega gradiva o tem, kakšen je bil akademijski orkester in kateri instrumenti so ga sestavljali, pa ni nikjer. Viri si - cer omenjajo nekatere instrumente, tako harfo, lutnjo, kitaro, trobente, rogove, pavke, ki so se glasile ob raznih nastopiJiTZnano je tudi, da so bili posamezni ljudje, ki so bili tako ali drugače po¬ sredno ali neposredno zvezani z akademijo filhar¬ monikov, zmožni muziki in da so igrali na razne instrumente. Janez Andrej Mugerle pl. Edlheim je bil na primer verziran v igranju na lutnjo, Wolf- gang Konrad Andrej Siberau je igral godala. 104 Tudi podatki o skladbah domačih ustvarjalcev v posameznih primerih navajajo instrumente, za ka¬ tere so skladbe pisane. Janez Krstnik Polec je na primer napisal neko skladbo za 4 violine in 5 in¬ strumentov; 105 kateri pa so bili ti, pihala, trobila ali.!e kako drugo godalo, vir ne pove. Iz tako skrajno skopega gradiva skoraj ni mo¬ goče rekonstruirati orkestra ljubljanskih filharmo¬ nikov. Domnevati pa smemo, da je bil tak ali po¬ doben, kot so bili orkestri drugod, in še prilagojen specifičnim tehničnim razmeram. Seveda ni mogel biti tak kot na primer dunajska dvorna kapela, ki je imela v letu 1721 razen kapelnika, vicekapelnika in treh komponistov med drugimi instrumentalisti kar 23 violinistov, 1 gambista, 4 čeliste, 3 kontra¬ basiste, 2 kornetista, 4 fagotiste, 5 oboistov, 4 po¬ zavniste, 16 trobentačev in 2 pavkista. 106 Osem let pozneje je bila še obsežnejša. 107 Sestavljali pa so jo seveda plačani, profesionalni muziki, ki so bili večidel italijanskega rodu. Takega orkestra si ljub¬ ljanski filharmoniki pač niso mogli privoščiti. Re¬ lativno jih je bilo sicer precej in bi smeli glede na podatke celo soditi, da za dunajsko kapelo številčno niso niti kdove kaj zaostajali; to pa nam seveda še ne daje pravice, da bi smeli primerjati orkestra po kvaliteti. Po drugi strani pa naj za pravilnejšo presojo omenim, da ljubljanski filharmoniki tudi niso bili tako maloštevilni, da bi svoj orkester za¬ sedli samo s 4 violinisti, 3 pozavnisti in 1 fagotistom kot na Dunaju, ko so tam leta 1717 v cerkvi sv. Šte¬ fana slavili zmago pri Beogradu, ali s 3 pozavnisti, 1 fagotistom, 2 kornetistoma, 4 violinisti, 1 violoni- 104 Thalnitscher J. Gr., Bibliotheca Labacensis pu¬ hlica collegii Carolini Nobilium, ms., SKL, 105 Gl. Thalnitscher J. Gr., ib. 106 Prim. Koczirz A., Exzerpte aus den Hofmusikak- ten des Wiener Hofkammerarchivs, StMw I, 2i. 107 Gl. Koczirz A., ib., 287 ss. 66 stom in 1 kontrabasistom, ki so bili prav tam in v isti_pamen nekaj dni pozneje. 108 Viri so sicer pomanjkljivi. Iz njib pa le razbe¬ remo, da so bili hrbtenica orkestra ljubljanske aka¬ demije strunski instrumenti. O teh največkrat iz¬ vemo iz razni poročil, naj ta govore o posameznih osebnostih ali izvedbah. Filharmoniki so se očitno posvečali predvsem tem instrumentom. Izvajanje na drugih instrumentih, pihalih, trobilih in tolkalih pa so najbrž prepuščali mestnim in drugim muzi- kom. K tej domnevi spodbujajo ohranjeni podatki in po svoje tudi to, da so se še celo člani ljubljan¬ skega filharmoničnega orkestra v začetku in v na¬ daljnjih desetletjih 19. stoletja pretežno omejevali na godala in za druge instrumentalne skupine na¬ jemali poklicne muzike. Ta primerjava sicer ni nujno potrebna, da bi podprla prej omenjeno do¬ mnevo, saj je bila med temi in onimi filharmoniki velika razlika. Vendar je koristna, četudi zapoznela analogija. Sto let pozneje in še več bi spričo raz¬ voja pričakovali drugačno prakso, kot je bila v tej smeri prejkone v začetku 18. stoletja. A vendar se situacija bistveno ni spremenila. Akademijski orkester je imel gotovo vse vrste instrumentov. Iz raznih podatkov namreč sklepa¬ mo, da se filharmoniki niso omejevali na kompo¬ zicijsko panogo, ki bi imela ali zahtevala samo do- določen, omejen instrumentalni sestav. Glede za¬ sedbe orkestra so se ravnali tako, kot je bilo dru¬ god, zlasti v italijanskih akademijah in po sorodnih glasbenih institucijah. Te in one so v tedanji Ljub¬ ljani ne le dobro poznali, temveč so njihove skuš¬ nje in dosežke tudi presajali v delo akademije filharmonikov. Vse polno je drobnih virov, ki pri¬ čajo o tem. Največ jih je zapustil Janez Gregor Dolničar v svoji Miscelanei in raznih rokopisih, v 108 Gl. Koczirz A., ib., 283. — Izvajalci so bili v tem primeru člani glasbenega kora omenjene cerkve in so bili pomnoženi tudi s pevci. 5* 67 f I / katerih se med vrsticami tako rekoč ves čas kaže, kaj je doživel in videl na svojih potovanjih skozi italijanska mesta in drugod. Tudi njegov sin Aleš Žiga (Alexius Sigismundus) Dolničar (1685—1708) je pozorno spremljal in kljub mladosti temeljito analiziral vtise, ki jih je sprejemal na svojih poto¬ vanjih. Za spodbude v našem kulturnem delu in življenju bi utegnil pomeniti to, kar je pomenil oče, če bi ne bil tako zgodaj umrl.' 109 Ko je potoval po Italiji, se je ustavil tudi v Benetkah. Pripoveduje, da so v tem mestu nastopali najboljši italijanski muziki, ki so prihajali iz Rima, Neaplja, Genove. Za Odrešenikovo cerkev pravi, da je imela dva glasbena kora, muziko pa so izvajali vokalisti in instrumentalisti. 110 Podrobnemu opisu je dodal še risbo glasbenega kora. Na zgornjem so pevci, na spodnjem ti, ki igrajo na strunske instrumente (»fidicines«) »et alij instrumentali ludentes muši¬ ca«; risba kaže, da so bili ti drugi instrumenti pi¬ hala in trobila. Takih in drugačnih pisanih in ustnih opisov, ki so bolj ali manj podrobno prikazovali glasbeno življenje, kakor so ga posamezni ljubljanski popot- 109 Prim. Stele Melita, Aleš Žiga Dolničar, Zbornik za umetnostno zgodovino, nova vrsta, I, 1951, 139—153. 110 Prim. Thalnitsclier Alexius Sigismundus, De- scriptiones Rariorvm Templorvm Venetos, etc., ms., SKL V poglavju Descriptio templi S: Salvatoris pravi Dolni¬ čar med drugim tudi tole: »... Solet in hoc templo sin- gulis annis 2do quadiagesima insignis mušica produci. quae merito compendium totius Italiae musicae vocari potest, omnes enim huc mušici conventiunt qui praeten- tis bacchanalijs modulati sunt in comedijs, quorum om¬ nes exteri Roma, Neapoli, Genua alijsve civitatibus pro- venerunt. Extruuntur autem (:Cum tališ mušica produ- citur:) in sacello laterali duo chori, quorum posterior priorem tribus; aut duobus cubitibus eminet. in supe- riori sunt mušici vocales, et quinque organa, in inferiori vero fidicines, et alij instrumentali ludentes mušica ...«, gl. ms. — V nadaljevanju pripoveduje še o drugih zna¬ čilnostih te cerkve in o raznih drugih beneških zanimi¬ vostih. 68 niki videli v raznih tujih mestih in deželah, je bilo ob koncil 17 . in v prvih desetletjih 18. stoletja ne¬ dvomno še več. V glasbenih prizadevanjih ljubljan¬ skega mesta so vsi zapustili nekaj sledov. Ti se ka¬ žejo v daljni in tudi neposredni preteklosti in imajo vsi največkrat italijanski vir. Kažejo se prav tako v obdobju razmaha in rasti Academiae Philharmo- nicorum. Poleg domačih plemiških in meščanskih izobražencev" so jih posredovali še tujci, ki so se mimogrede ali za dalje časa ustavili v Ljubljani, in morda tudi italijanski instrumentalisti. Vsaj za nekoliko poznejši čas vemo, da so ti delovali v glas¬ benih kapelah ljubljanske aristokracije. A najbrž tudi zdaj. Za to sicer nimamo nobene dokumenta¬ cije, a ta je pomanjkljiva tudi za škofovsko kapelo, v r kateri so bili razen domačih bržkone tudi tuji, italijanski muziki. 111 Kot za plemiške kapele do¬ mnevamo tudi zanjo na podlagi poznejše analogije. Nikakor pa ne kaže, da bi bili tujci tudi v orkestru akademije filharmonikov. Tuji muziki so utegnili biti le med tistimi poklicnimi instrumentalisti, ki so jih po potrebi najemali za svoje nastope. Ti vplivi so se kazali tudi v delu akademijske¬ ga orkestra, v njegovem sestavu, instrumentalni za¬ sedbi, aplikaciji tehnike instrumentalne igre, inter¬ pretaciji. Že orkestru samemu kot tehničnemu ele¬ mentu so nujno vtisnili svoj pečat. Nedvomno pa so se kazali tudi v sestavi sporedov in izbiri kom¬ pozicij, ki so jih izvajali filharmoniki. To vpraša¬ nje in z njim neposredno zvezano vprašanje pod¬ ročja akademije je poleg že prikazanih problemov okrog oblike in zasedbe izvajalnih teles eno naj¬ važnejših in tudi naj zanimivejših v tem okviru. Ob njem se moramo za trenutek spet vrniti k Dolni¬ čarju, ki je skoraj edini in vsekakor naj dragoce¬ nejši vir za vsebino pričujočega poglavja, nanaša¬ jočega se na razdobje do Llofferjeve smrti. 111 Prim. Repertorij ljubljanske stolne župnije za čas do leta 1718, ŠAL; ŠAL f 55/42; Cvetko D 1 ., ib., 507. 69 Dolničar je zapisal, da je namen akademije fil¬ harmonikov dvojen: častiti sv. Cecilijo in krepiti in poživljati sebe in druge. V stilu takega pojmo¬ vanja je razbral iz njenih Leges, da sta ji pogla¬ vitni nalogi s kar najbolj slovesnim obredom po¬ častiti zavetnico na njen praznik in poleti v večer¬ nem času na Ljubljanici pripraviti z velikim sija¬ jem javno prireditev . 112 O prvi nalogi, namreč počastitvi sv. Cecilije, Leges res govorijo. O drugi pa ni najti v njih ni¬ česar konkretnega v tem smislu, kakor ga omenja Dolničar. Mnogo širši smisel njihovega prvega čle¬ na je očitno bral tako, kot sta mu narekovali nje¬ gova fantazija in delna praksa filharmonikov. Re¬ gate, prireditve na Ljubljanici, ki jih tako izrecno poudarja, je namreč imel za najimenitnejše in naj¬ znamenitejše družabne dogodke ljubljanskega me¬ sta. To ga je vodilo, da jih je uvrstil v svoj načrt javnih slavnostnih prireditev, ki naj bi jih zajela freska v neki ljubljanski dvorani (»Vier unter- shidliche offentli-he herrlihe Ergezlikheit[en] der Stadt Laybach, zu vndtershidlihen Jahrs zeith[e]n, welche fiirglih auf einen Saal gemahlen khonne[e]n werden«). Prvo izmed figur tega načrta je odmeril regati . 113 Glede na to, da je zajel akademijo opero- 112 » ... qui duplex est: colere suam protectricem Divam Caeciliam, et recreare se aliosque. Hinc ex octo legibus, quibus illa firmatur, hac principialiores sunt: ipso die festo S. Caeciliae ipsam solemniori quo fieri po- test ritu colere, et actum publicum aestatis tempore magna solemnitate pariter vespertino tempore supra fluvium Labacum producere«, gl. Steska V., ib., 81. 113 Tekst prve figure (»Erste Figur«) se glasi: »Jahr- lihes Festin, welches Somers zeith an dem wasser Stromb Laybach durch die Academie, oder adelihe liebhaber der Musik, abendts, mit gross[e]n zu lauff allerl[e]y Standts- pershonen zu dero ergezlikheit pflegt angestelt werden«, gl. Thalnitscher J. Gr., dodatek v Annales Vrbis Laba- censis, prav tam. — V drugi figuri je Dolničar akade¬ mijo operozov imenoval >Academi der Beflisenen. sonst Operosi genand«; ta naj bi predstavljala nastop, ki so ga imeli operozi vsako leto v zimskem času. 70 zov šele v drugi figuri, razodeva tudi to, kakšen pomen je pripisal tej regati in z njo akademiji fil¬ harmonikov. Nemškemu tekstu sledi latinski, ki ima sedem figur in se s prvim po smislu sklada. 11 -!. Dolničarju so bile torej regate zelo pri srcu in jih večkrat omenja v svojih spisih. Prva, ki jo je priredila akademija filharmonikov, je bila dne 30. julija 1702. 115 Kronist jo je označil za prvi na¬ stop akademije nasploh. Že iz tega, kar sem po¬ vedal doslej, je razvidno, da more in sme veljati tako pojmovanje le v zelo širokem pomenu besede. Prvi nastop je bila ta regata domnevno samo toliko, kolikor so se takrat filharmoniki predstavili pre¬ bivalcem ljubljanskega mesta. Namenjena je bila vsakomur ne glede na družbene razlike, ki so bile sicer še ostro začrtane in zelo toge. Kakšna je bila regata, nam baročno okrašeno, a živo in slikovito pripoveduje Jurij Žiga Pogačnik (Georg Sigismund Pogatšchnig), doktor filozofije in medicine, ljub¬ ljanski operoz in najbrž tudi član Academiae na- turae curiosorum, ki je bila najprej v Wroclawu in pozneje Niirnbergu. Opisal jo je v verzih, ki se glasijo takole: »Cul sem, kako je nebo, kako je odmevala zemlja, / v reki tok je valov glasno šu¬ mel in kipel. / Komaj jasna nam noč pregnala je sončno svetlobo, / v temni odela se plašč, z zvezdami gosto posut: / že so nam trombe zapele, zamolklo kovinsko donele, / bobnov začul se je glas, strašno resnoben, močan. / Kar iznenada na harfi je mno¬ žica strun zazvenela, / zraven kitara in vmes sladko pojoča piščal. / Zvoki različnih rogov se spajajo v 114 Latinski naslov: Quatuor festivitates publicas Vrbis Labacensis. »Prima Figura« ima tekst: »Actus pu- blicu[s], Academiae Philo-Harmonicorum Labacen[sis] qui Labaci a-estatis tempore sub crepusculu[m], supra fluvium eiusdcm cognomonij, magno applausu produci solet«, gl. izvirnik prav tam. 115 Izvirnik: »Hat die Academie der HH. Philo-Har- monicoru[m] Ihr[en] erst[e]n Actu[m] pub[li]eu[m] am wasser Strornb Laybach gehalt[enj«, gl. Thalnitscher J. Gr., Annales Vrbis Labacensis, id. skladno celoto, / skladno ubrani se spet zgubljajo v tisoč prvin. / Svod se leskeče, ves v bakel trepetu žari in odseva, / ognji umetni gore — padajo bliski z neba. / ... / vmes pa od vseh strani otre oglene prše. / Ladje igralcev vrste v melodij se presladkih sprevodu, / pesmi ponovno done, pesmi umetne, lepe. / Zdajci so vedri valovi odnesli boginje, po reki / čoln je veselo zdrsel, pesmi se čuje odmev.« 116 Vsebina teh verzov lepo pove, kakšna je bila prva regata filharmonikov, na kateri se je glasila vrsta najrazličnejših instrumentov in kjer tudi petja ni manjkalo. 117 Regate so bile gotovo vsako leto. Čeprav so Dolničarja tako navdušile, pa poroča o njih le redko. Za leto 1704 spet pravi, da so se ljubljanski meščani radostili nad regato, ki jim jo je junija v mraku priredila akademija filharmonikov, ko je 116 Izvirnik: »Vidi ego, queis strepuit clangoribus aether / Terra,que queis noster frenduit amnis aquis. / Vix pepulit nox pura diem Poebumque recondit, / Et suo nocturna reddidit astra polo: / Insonuere tubae, cre- puit vox rauca metallis, / Tympana terrificum distri- buere somim. / Mox subito erupit f idili m numerosa pro- pago / Et cythare, et variis dulcis arundo modis / Dis- cordes sonitu lituos concordia, junxit, / Concordes rur- sus dissidiumque fidit, / Undique festivis trepidarunt aethera flammis / Festoque succenso fulgura missa polo I ... I Undique promiscuis stuppa vorata focis. / Omnia dulcisona rediere choragia pompa / Spiravitque redux ars iterata melos. / Hinc hilaris tulit unda, Deas, hinc inde natantem / Portarunt resonam flumina laeta ratim.« V natisu, kil ga je objavil V. Steska. ib., 81. 82. manjka verz 15. V verzu 5 je zamolklost zvoka, simbolizirana. — Po razlagi K. Gantarja, ki je oskrbel prevod te Pogačni¬ kove pesmi, je lat. fidium numerosa propago (= številni rod strun) kak strunski instrument, verjetno harfa; et cythare (v. 8) pomeni v tej zvezi gotovo kitaro; otre: lat. stuppa. t. j. ogorki, ki padajo od lanenega ali ko¬ nopljenega stenja ali kakega drugega svetila. 117 Cit. Pogačnikova pesem je potemtakem tudi do¬ kument, na katerega se smemo opreti, ko vprašujemo po instrumentih, ki so bili aktualni v začetku APh in seveda tudi potlej. S te strani pa izčrpnejše podobe kaj¬ pak tudi ta pesem ne daje. 72 kot kak Amphion 118 zvabila vse mesto k ladjam in ga ob viharnem navdušenju potegnila za seboj . 119 Nato pa vrsto let ne zasledimo ničesar o ljub¬ ljanskih regatah. Šele 1716 spet beremo, da je bila 10. maja regata na čast novorojenemu princu Leo¬ poldu. Dolničar jo izčrpno opisuje in najprej ome¬ nja, da jo je priredila akademija filharmonikov po Hofferjevem naročilu. Nato pripoveduje, da je bilo tekmovanje o*d Vodnih vrat do hiše grofa Engels- hausa na Bregu, kjer so za cilj postavili zastavico. Trnovskim in krakovskim ribičem in čolnarjem so že prej naročili, naj pripravijo devet čolnov z vesli. Te so razdelili v tri skupine po tri čolne. Prva z belo in rdečo barvo je predstavljala Avstrijo, druga z modro in rumeno vojvodino Kranjsko, tretja z belo in zeleno pa Ljubljano. Pri Vodnih vratih je Hoffer jun. razdelil veslače in jih razvrstil. Po¬ poldne ob štirih so prišli deželni glavar, knezoškof, kneginja Auerspergova in še drugi predstavniki visokega plemstva. S pomola Hofferjeve hiše so dali znamenje za začetek tekmovanja. Velika množica je pozorno opazovala, kako so se začele premikati ladje prve skupine. Prva, ki je dosegla cilj, je smela tekmovati z drugimi. Podobno sta potem od- veslali še drugi dve skupini. Ob koncu so tri zma¬ govalke odveslale po darilo. Zmagala je ladja iz prve skupine in je dobila sedem goldinarjev. Drugi dve iz trojice zmagovalk sta tudi dobili darila, dru¬ ga po vrsti 2 goldinarja, tretja pa 1 goldinar. Ob glasbeni spremljavi so nato zmagovalci odšli pred 118 Amphion je bil sin Jupitra in Tebanke Antiope. K. Gantar pojasnjuje, da je ta motiv opeval Horac, carm. in 11, 1 ss. 119 Izvirnik: «Magnum praebuit Labaco Laetitiae ar- gumentum mense junio Naualis ab Academia Philhar- monicorum sub crepusculum instituta festivitatis. qua selectissimo instrumentorum concentu, Amphionis instar universam urbem ad naves, & sui sequelam universali applausu, pelexit«, gl. Thalnitscher J. Gr., Epitome chro- nologica, p. 94. deželnega glavarja in plemstvo, ki jih je še po¬ sebej obdarovalo. Prvak je nosil na glavi lovorov venccd 20 Glasbo omenja Dolničar sicer mimogrede. Go¬ tovo pa je bila taka kot po navadi, saj je bila pri¬ rediteljica regate akademija filharmonikov. Način, v katerem se o muziki izraža kronist, daje slutiti, da so filharmoniki za te prireditve najemali tudi mestne muzike in deželne trobentače; le-ti so bili Ovajalci na trobilih in tolkalih, morda tudi na pi- Za razdobje, ki ga obravnavamo v tem poglav¬ ju, nadaljnji viri manjkajo. Tudi če bi bili, pa menda ne bi povedali nič novega, saj so bila ta tekmovanja vsakokrat bolj ali manj enaka. Pred¬ vsem je bilo važno, da so prijetno razvedrila ljub¬ ljanske ljudi vseh stanov. Akademija, ki jih je imela za svojo dolžnost, je tudi po tej strani rav¬ nala podobno kot njene italijanske vrstnice. Te sicer niso prirejale regat, vsaj gradivo ne ve nič o tem . 121 Dajale pa so prebivalcem svojih mest užitke v drugačni obliki. Zlasti priljubljeni so bili glas¬ beno bogati karnevali, pri katerih so za glasbeno plat največkrat skrbele akademije . 122 Te vrste prireditev so bile potemtakem v na¬ čelu navzlic različnim vnanjim formam enakega pomena in vrednosti. V bistvu so jim akademije 120 Izvirnik pravi med drugim: > ... hat die Lob[li- che] Acad[emie] d[er] HH: Phil: Harmon: dur [c] h kluge anordnung H: Jo[hann] Berthold v. Hoffer Patrit: als ruhmwiirdig[en] fundator[e]n derselb[e]n, ein[e| vor- treffli[c]he Regatta od[er] Schiiffren[ne]n an d[em] was- ser Stromb Laubach... amgest[e]l[l|t«, prim. Thalni- tscher J. Gr., Annales Vrbis Labasensis, id. — Dolničar¬ jev tekst navajam povsod z vsemi značilnostmi in pravo¬ pisnimi pomanjkljivostmi; dopolnitve so le tam, kjer so nujno potrebne. 121 K že navedeni literaturi o italijanskih akademi¬ jah še prim. Vernon Lee, H Settecento in Italia, Accade- mie, mušica, teatro, Napoli 1932. 122 Prim. Garuffi G. M., ib., 34. balih. 74 povsod dale isti smisel in namen. Tudi v ljubljan¬ skem primeru. Po Dolničarju naj bi bila druga dolžnost aka¬ demije filharmonikov praznovanje zavetnice. Temu pripisuje sicer še eminentnejšo vlogo kot regatam, a ga glede na stilizacijo svoje razlage postavlja ne¬ kako v isto vrsto. Kljub pomembnosti, ki naj bi jo imel ta dan za akademijo in so ga gotovo redno slavili, pa o njem v svojih Annales poroča Dolni¬ čar le enkrat. Za leto 1702 pravi, da so» gospodje academici mušici na god sv. Cecilije pri oo. avgu- štincih pred Špitalskimi vrati slovesno proslavili svoj glavni praznik«. 123 Poslej se mu je menda zdelo to tako zelo razumljivo, da podobno kot regatam in sodelovanju filharmonikov pri vsakoletnih zbo¬ rih operozov, ki je gotovo tudi bilo, temu dogodku v svojih poročilih ni več dal prostora. To je najbrž naj pravilnejša razlaga. Druga pa je lahko še ta, da je bil v primerjavi s tem, kar je povedal o dru¬ gih značilnostih, redkobeseden za glasbeno življe¬ nje ljubljanskega mesta in se zato vanj izčrpno tudi ni poglobil. Kolikor imamo virov, pripovedujejo, da je bil Dolničar glede obravnave nalog akademije filhar- harmonikov vsekakor preozek. Ko govori o dveh njenih glavnih nalogah, sicer že s formulacijo do¬ pušča še druge, vendar ne tako važne, kot sta bili praznovanje sv. Cecilije in regata. Gradivo, ki ga je sam zapustil, pa dokazuje, da je imela akade¬ mija mnogo širše področje in ni bilo to, kar je še opravila, nič manj pomembno. Celo narobe. Poka- 123 Izvirnik: »Als an Sancte Ceciliae tag haben die HH: Academici mušici, Ihr erstes haubt Fest bey denen PP: Augustinern vor den Spithal thor solemnissime ce- lebriert«, prim. Thalnitscher J. Gr., Annales Vrbis La- bacensis, id. — Tudi tu se kaže, kako zelo različno je Dolničar imenoval filharmonike. V tem in enako v ime¬ novanju akademije je imel razne variante. Primeri ka¬ žejo, da je bil tak ali podoben tudi pri uporabljanju terminologije za razne druge institucije, na primer tudi za akademijo operozov. 75 zalo se bo, da je vse to v prvem razdobju pospešilo rast akademije in ji omogočilo, da se je razmeroma kmalu vzpela in si tudi na zunaj pridobila učinko¬ vito veljavo. A naj pripoveduje Dolničar sam. Praznovanje zavetnice ni bila edina priložnost za nastopanje filharmonikov v ljubljanskih cerk¬ vah. Tu so se na glasbenih korih predstavili prav tako ob raznih drugih dogodkih. Ko je na primer leta 1705 umrl cesar Leopold, je zanj akademija 20. junija opravila zadušnico in izvedla ves potreb¬ ni glasbeni del. Kronist pravi, da si je za to slo¬ vesnost izbrala avguštinsko cerkev. V središču sve¬ tišča je bil dvanajst čevljev visok pozlačen kip »nedavno prevzvišenega, zdaj božanskega cesarja, ki je potem, ko je hkrati na vzhodu in zahodu pri¬ dobil rimskemu cesarstvu veličastnost, odšel oven¬ čan z bojno slavo kot zmagovalec med nebeščane«. Na podstavku sta bila dva kronograma: Umrl je vladar — Ljubljanska filharmonija žaluje. Prej zatemnjena cerkev je bila »zdaj,-pazsvetljena z ba¬ klami in mnogoterim žarom luči. Žalna in najizbra- nejša glasba je odmevala med pbTužnimi prošnjami molilcev; pri vsem tem pa je, ko so prišli do Dies irae in Tuba mirum spargens sonum. doživela tro¬ benta največ pohvale, ko je dajala od sebe turo¬ ben glas; da si ga slišal, bi-bil verjel, da je zado¬ nela trobenta sodnega dne. Žalni govor je imel slavni govornik preč. o. Filip Hoffstetter S. J.« 124 124 Izvirnik: » ... Qualiter pariter excellens Acade- mia philo-harmonica Labacensis maximo in terris prin¬ cipi parentauerit, uideamus. Selegit illa šibi pro ha,c fu- nebri pompa templnm Virginis Annunciatae admodum reuerendum patrum Augusinianorum ac diem 20. Junii praefixit. Spectabatur ipsa die in medio templi statua ingens altitudinis 12 pedum deaurata augustissimi nuper, nune diui caesaris, qui post assertam in oriente simul et occidente Romano imperio inaiestatem inter ipsas belli adoreas vietor ad superos translatos est. In pedestali bina legebantur cronographica: DefVnCto MonarChac et subtus: / trlstls pliILoharmonla LabaCensIs Defert. Ee- clesia uniuersa obseura reddita facibus et multiplici lu- 76 O skladbah, ki so jih izvedli filharmoniki, žal nimamo natančnejših podatkov. Ravno tako ne za leto 1706, ko so bili glasbeni izvajalci najbrž spet pri slovesni maši, ki jo je med slovesnim muzici¬ ranjem opravil ljubljanski prošt. 125 Zanesljivo pa vemo, da so sodelovali ob dozidavi stolnice, ko so bile v ta namen slovesnosti. Takrat so ambrozijan- sko hvalnico spremljali »vseh vrst tekmujoči gla¬ sovi in glasbila filharmonikov«. 126 Posebno vneti sodelavci so bili filharmoniki leta 1707, ko so bile velike slovesnosti ob posve¬ titvi nove ljubljanske stolnice. O tem sem že go¬ voril v zvezi z zborom in orkestrom filharmonikov. Ti so biti tudi tokrat glavni izvajalci glasbenega programa. Poročila ne povedo, koliko in kako so bili pri tem udeleženi člani škofovske kapele. Po mirnim flamma luculenta facta. Musiča lugibris et ex- quisitissima inter comprecantium preces personabat. Ve- rum ex his omnibus, cum ad Dies irae et illud Tuba mi- rum spargens sonum uentum, maximum applausum me- ruit tuba horribile[m] sonum edens; quod si audisses, tubam illam extremi iudicii intonuisse crederes. Oratio- nem dixit funebrem celebris concionatur A. R. P. Phi- lipp Hoffstetter e S. L«, gl. Thalnitscher J. Gr., Historia Cathedralis, p. 142. Isto pove Dolničar tudi v Annales, kjer pravi o tem: » ... bey den PP. Augustinern vor dem Spitalthor durch die Academie der hern Musicant[enj mit grosser solemnitet. vnd apparat angestel[l]t, vnd vol[l]zog[en]. Die Hern Academici hab[e]n sonderli[cjh Ehr aufgehebt, mit den Tuba od[er] fernrohr, welhes als d[as] Dies illa: Dies irae, vnd zu d[er] Tuba, einem spar¬ gens sonu[m] khambe[n], ershroklih anzuhor[e]n war«, gl. id. 126 V izvirniku: >... inter solemnem mušicam decan- ta,to hymnus Ambrosianus ad debitas grates summo Deo referendas inter buccinarum clangorem ...«, gl. Historia Cathedralis, p. 152. 126 Izvirnik: » ... quem omnis generis uocum et in- strumentorum certamine ab Academ[icis] philo-harmo- nicis prosequuntur..gl. Thalnitscher J. Gr., Historia Cathedralis, p. 207. — Dolničar ob tem dogodku in tudi ob drugih priložnostih opisuje še nadaljnje podrobnosti, ki pa niso neposredno zvezane z glasbenimi izvedbami in jih zato ne omenjam. 77 svoje so h. glasbeni izvedbi nekako morali prispe¬ vati, saj bi jo bili morali glede na svojo osnovno zaposlitev oskrbeti pravzaprav oni. Zlasti tokrat, ko je tako razkošno napolnila stolnico. Akademijski orkester in zbor je povabil kne- zoškof očitno zato, ker sta bila obsežnejša, za slo¬ vesnost primernejša, pa najbrž tudi na višji ravni in bolj reprezentativna. Kakšno vlogo so potem imeli muziki škofovske kapele? ~NaT prvi pogled kaže, da bi jih bil Dolničar omenil, ko bi se bili vključili v sestav akademij¬ skih ansamblov. Vendar ne zasledimo o tem nikjer niti besedice. Ilist oria Cat h ed rali s na vaj a za glas¬ bene izvajalce izključno filharmonike in poleg njih le še instrumentaliste v dveh posebnih korpusih, ki ju gotovo niso sestavljali člani škofovske kapele, temveč — o tem sem že prej govoril — najbrž mest¬ ni muziki in deželni trobentači. Za rešitev zastavljenega vprašanja se tako ka¬ žeta dve možnosti. Prva bi bila ta, da škofovska ka¬ pela zaradi kakršnega koli razloga sploh ni sode¬ lovala. To ni prav nič verjetno, ker v ta namen jo je stolnica imela in tako slabi njeni muziki niso mogli biti, da bi za slovesnost ne zmogli izvajanja, ki so ga za druge, čeprav ne tako imenitne prilož¬ nosti, morali opravljati. Druga možnost je, da so bili vsaj posamezni člani te kapele akademiki in so sodelovali v instrumentalnem in morda tudi pev¬ skem sestavu akademije. V tem primeru bi jih Dolničar lahko imel za akademike in bi ne čutil ' potrebe, da jih še posebej imenuje kot člane ško¬ fovske kapele. Mislim, da je ta domneva upravi¬ čena. Potrjuje jo primer Janeza Gašparja Gošla, o katerem bomo pozneje več slišali. Za zdaj naj za¬ došča podatek, da je bil stolni organist in obenem akademik. Tako kakor on pa so mogli biti člani akademije še nekateri njegovi stanovski tovariši iz škofovske kapele. Vse kaže, da je prikazana razlaga druge do¬ mneve ali teze pravilna. Sodelovanje članov ško- 78 fovske kapele ob slovesnostih v letu 170? in tudi sicer vselej, ko se za izvajalce na glasbenem koru stolnice navajajo filharmoniki, je potemtakem treba razumeti v smislu druge teze. Ta obenem dokazuje tudi neposredno zvezo med akademiki in škofov¬ skimi muziki, zvezo, ki je v posledicah omogočila tudi širše sodelovanje med akademijo filharmoni¬ kov in škofovsko kapelo v oblikah, kakršnih Leges niso predvidele. A ne le to. Tudi ugled, ki ga je zaradi rastočih uspehov vedno bolj uživala akade¬ mija, je vplival na to, da je bila ta na stolnem glasbenem koru čedalje bolj zaželena. Sodelovanje filharmonikov je v tej smeri iz¬ pričano za leto 1707 še enkrat. Takrat je namreč zornice pred božičem spremljalo tudi »do vseh po¬ drobnosti skladno ubrano petje akademije filhar¬ monikov«, 127 ki pa je najbrž oskrbela tudi instru¬ mentalni del izvedbe. Filharmonike lahko srečamo kot izvajalce tudi leta 1708, ko so 18. aprila položili v Ljubljani te¬ meljni kamen za cerkev sv. Rozalije , 128 in še leta 1712, ko je bil kronan Karel V. za španskega kralja in je ta dogodek proslavila akademija s slovesno mašo, za katero je prispevala glasbo . 129 127 Izvirnik: »Novena Adventus Natalis Domini, an- nuo ad splendorem mirum ornatu, quotidianis selecto- rum Oratorum exhortationibus, & omnibus numeris ab- soluto concentu Acad. Philo-harmonicorum inchoatur«, gl. Thalnitscher J. Gr., Epitome chronologica, 96. Anna- les ne poročajo o tem nič, o slovesnostih v letu 1707 pa ni nič v Epitome chronologica. Ne zato, ker bi se Dolni¬ čar ne hotel ali ne želel ponavljati, kajti iste dogodke sicer navaja tu in tam. Vzrok za to je najbrž v pomanj¬ kanju sistematike, ki manjka Dolničarju vsaj tam, kjer gre za poročanje o glasbenih dogodkih. 128 Izvirnik: » ... bey einer vortreffli[c]h Musik der Her[re]n Academ: Philo-Harmonicorum, wndter den Trompet[en], vnd Paukh[e]n S[c]hali...«, gl. Thalni¬ tscher J. Gr., Annales, id. 129 Izvirnik pravi: »Cum per omnes Germanici Im¬ perij ditiones festivus indictus esset plausus, gratiae que Deo habitae, quod Aug. Rom. Imp. Carolum 5. Magni 79 Nato poroča Dolničar šele za leto 1715 o izvedbi nekega oratorija v cerkvi sv. Jakoba ob stoletnici njene posvetitve . 130 To je pač bil Hbfferjev orato¬ rij »Magdalenae conversio«. Za leto 1716 pa beremo v Annales Vrbis Labacensis, da so filharmoniki v križarski cerkvi izvedli oratorij »Jobi patien- tia «, 131 ki je bil spet Hofferjev, tokrat »Patientia victrix in Amico Job«. A ti izvedbi nista bili več zvezani z liturgičnimi potrebami, ki jim je tako po¬ gosto stregla akademija filharmonikov, temveč imata že značaj koncertne cerkvenoglasbene reproduk¬ cije. Več podatkov o nastopanju filharmonikov v raznih ljubljanskih cerkvah v Dolničarjevih spisih ni. Kolikor so razni drugi viri doslej znani, pa vemo še za nekaj podatkov. Tako je akademija sodelo¬ vala pri žalnih slovesnostih, ko je 28. septembra 1704 umrl utemeljitelj akademije operozov Janez Krstnik Prešeren. Najbrž je sodelovala pri cecili- janskih litanijah v jezuitski cerkvi leta 1705. 132 Ne kaže, da bi bili tokrat nastopili na glasbenem koru študentje jezuitskega muzikalnega zbora. Morda so le delno sodelovali, a seveda ne tako, kot je zna- Leopold, filium Regem Hispan. coronari fecerit... Oct. ab hac die Acad-Philo-Harm. singulari aggratulationis gaudijque significatione, mane soleni missa in Eccl. An- unciatae V. & accensis suh vesperum fanalibus, applau- serunt«, gl. Thalnitscher J. Gr., Epitome chronologi- ca, 101. 130 d Thalnitscher J. Gr., Annales, id. — O 1 tem bo več pozneje. 131 Gl. Thalnitscher J. Gr., Annales; tudi o tem bo podrobno v nadaljevanju. - 132 Vir pravi med drugim: > ... ob festum Praesen- tationis Beatae Virginis Mariae; omnes scholae exive- runt hora 4ta qua initum fuit Litaniarum Caecilianarum a Conventu D. D. Musicorum celebratarum«, prim. Dia- rium Praefecturae Scholarum Soc. Jesu, DAS in prim. Radics P. v., cit. ms., 21, 27. — »Gospodje muziki« so bili očitno filharmoniki; za druge menda vir ne bi upo¬ rabil takega imena, najmanj za študente iz lastnega mu¬ zikalnega korpusa,. 80 no za sodelovanje akademikov filharmonikov in muzikov škofovske kapele v stolnici. ,32a Nadalje beremo v virih, da so filharmoniki muzicirali leta 1710 ob posvetitvi nove kapele v ljubljanski uršu- linski cerkvi. 132b Za to jih je nagradil Jakob Schell pl. Schellenburg, čigar tesne zveze z akademijo fil¬ harmonikov so večkrat izpričane in jih že poznamo. Če kot njen član ni bil izvajalec, za kar nimamo dokumentacije, pa je bil vsaj velik ljubitelj glasbe. To po svoje potrjuje tudi simbol, ki ga je imel kot član Societas Unitorum. Zatem pravijo viri, da so filharmoniki sodelovali pri ustoličenju novega ljub¬ ljanskega knezoškofa Franca Karla grofa Kaunitza leta 1711 »mit einer Exquisiten Harmonie«. 132c Iz te stilizacije ne moremo razbrati, ali gre v tem prime¬ ru za izvedbo v cerkvi ali v škofovskem dvorcu. Glede na dogodek bi bila lahko tu ali tam. Večja verjetnost se kaže za drugo možnost. Nazadnje iz¬ vemo iz gradiva, da je v letu 1712 akademija sode¬ lovala tudi pri žalnih slovesnostih za cesarjem Jo¬ žefom I. 132d Prispevek akademije filharmonikov k ljubljan¬ ski cerkvenoglasbeni praksi je bil za omenjeno raz¬ dobje vsekakor precej večji, kot ga poznamo iz vi¬ rov. 133 Dogodkov, ki so zahtevali primerne cerkve¬ na V nadaljevanju namreč pravi vir, da udeležba pri omenjenih cecilijanskih litanijah za učence ni bila obvezna (» ... ad quas accedere studiosi non obligaban- tur«, gl. cit. Diarum Praefecturae Scholarum Soc. Jesu). Iz tega sicer nujno še ne sledi, da tudi tisti študentje, ki so bili v muzikalnem zboru bodisi v jezuitski cerkvi, bodisi v gledališču, niso sodelovali ali bili obvezni so¬ delovati. A cit. stilizacija vodi k sklepu, da so bili v najboljšem primeru vključeni le delno med izvajalce, ki so bili za to priložnost po vsej verjetnosti filhar¬ moniki. I32b Prim. Jakob Schell von und zu Schellenburg und seine Stiftungen, Laibach 1843, 10. I32c Prim. Radics P. v., cit. ins., 27. I32d Gl. gradivo v DAS, LIT. A, Nr. 1. 133 To trditev podpirajo tudi nekatere navedbe cit. Thallmainerjevega kataloga, v katerem je tudi neka 6 81 ne slovesnosti z vsem, tudi z glasbenim sijajem, kot na primer rojstva, poroke, smrti vladarjev, drugih osebnosti njihovih hiš in visoke aristokracije, ume¬ ščanja pomembnih cerkvenih dostojanstvenikov in podobno, vsega tega je bilo več in najbrž so malone vedno klicali akademijo k sodelovanju. To ji je sčasoma postala nekakšna dolžnost, ki jo je že za¬ radi svoje pozicije v visoki družbi in javnosti na¬ sploh tako rekoč morala opravljati. Menda ni dvo¬ ma, da je takim vabilom, željam in potrebam naj¬ večkrat tudi ustregla. Ce bi bila poročila izčrp- nejša, bi za tedanji čas to lahko potrdila. Akademije filharmonikov pa ni zanimalo samo področje cerkvene, temveč prav tako tudi posvetne glasbe. Pri tem se nedvomno ni zadovoljila le s so¬ delovanjem na zborih operozov ali z regatami, ki smo jih že spoznali. Viri so sicer tudi v ta namen zelo redki, a vendar razločno pripovedujejo tudi o drugačnih načinih in oblikah njenega, posvetni glasbi namenjenega muziciranja. Ko se je princ Evgen Savojski na začetku leta 1703 vračal iz Italije, se je ustavil tudi v Ljubljani. Tu mu je vicedom Franc Anton grof Lanthieri pri¬ redil v čast sprejem s slavnostno gostijo, kjer so ga zabavali filharmoniki z izbrano glasbo. 134 Tako po¬ roča Dolničar v Epitome chronologica. V svojih maša Antonia Caldare, ki so jo imeli v Ljubljani, a za¬ njo podrobni podatki glede zasedbe in časa nastanka niso znani. Gotovo pa so jo izvajali v stolnici; nemara so pri tem sodelovali tudi filharmoniki. Skladb, ki so jih v tem času izvajali v stolnici, žal ne poznamo. Ne¬ dvomno pa so bile številne in tehnično zahtevne in so zato v posameznih primerih zahtevale pomoč članov APh. 134 Izvirnik v Epitome chronologica. 93; »Princeps Eugenius Labacum transiens a Franc. Ant. Com. Lan¬ thieri mušica Viced. humaniss. Lauta coena susceptus, ab Acad. Philo-liarm. selectissima mušica recreatur«. — Annales Vrbis Labacensis, id.: s ... die HH. Academici Philharmonici, ain extra s[c]hone Musik prasentirt, der sich verlauth lass[e]n: d[assj er hh: ni[c]ht so bald ain so s[c]hone mušic gehort.« 82 Annales pa pravi o tem dogodku, da so »gospodje academici philharmonici predstavili posebno lepo glasbo«, o kateri se je princ izrazil, da »tako lepe kmalu ni slišal«. 135 _ Nato izvemo o takem delu članov akademije filharmonikov šele za leto 1707. Ko je po posvetitvi stolnice številno plemstvo zvečer v škofovskem dvorcu družbi z odobravanjem vzklikalo, je Hof- fer s proštom priredil ljudstvu serenado z razno¬ vrstnimi instrumenti, nato pa ob glasnem odobra¬ vanju množice na razsvetljenih stolpih namestil trobentače in timpaniste. 136 Tudi ti so s svojim mu¬ ziciranjem prispevali k celotni slovesnosti. Ob serenadi, ki jo je s sodelovanjem stolnega prošta Leopolda grofa Cobenzla organiziral in go¬ tovo tudi vodil Hoffer, se ponovno odpira vpra¬ šanje sodelovanja muzikov, katerih služba ni bila le na stolnem glasbenem koru, temveč tudi pri ban¬ ketih in drugih imenitnih priložnostih v škofovskem dvorcu. Ta problem je treba tudi tu razumeti so¬ rodno ali tako kot sodelovanje članov škofovske kapele z akademiki v katedrali. Obenem kaže, da smemo sodelovanje Hofferja in prošta v tem primeru pojmovati tako, da je dal Cobenzl filharmonikom za navedeni namen na razpolago tudi muzike, ki sicer niso bili člani akademije. Javna, širokemu krogu poslušalcev namenjena serenada je bila go¬ tovo na odprtem prostoru in je zato zahtevala večje 135 Gl. cit. v op. 134. — Smisel obeh podatkov se v bistvu popolnoma ujema, le v Annales je še izčrpneje opisan vtis, ki ga je naredila APh s svojo izvedbo. Kot skoraj v vseh primerih, manjka tudi tu navedba posa¬ meznih kompozicij. 136 izvirnik: »Vesperi demum post pulsu[m] Angeli- cum cum copiosa Nobilitas in aula Episcopali Societati indulgeret, saepe memoratus Djominus] ab Hoffer Acad: Philharm: institutor una cum Djomino) Praeposito hinc Serenatam uulgo uario instrumentoru[in] genere. inde Tubicinu[m] et Tympanorum chorum, in turribus illumi- natis magno incolaru[m) applausu instituit«, gl. Thalni- tscher J. Gr., Historia Cathedralis, p. 229. 6 * 83 število izvajalcev kot na primer v dvorani. Zato domnevamo, da je bilo takrat škofovskih muzikov več kot morda v stolnici ali ob kaki drugi prilož¬ nosti, ko so nemara v škofovskem dvorcu igrali skupno s filharmoniki. Serenada sama je bila ne¬ dvomno večerna prireditev posvetne glasbe z raz¬ nimi, namenu in naravi primernimi kompozicijami, in v tem primeru ne pomeni kompozicije kot glas¬ bene forme. Vsaj stilizacija Dolničarjevega poro¬ čila govori za takšno pojmovanje. Verjetneje zveni, da je bila neka serenada kot kompozicija v določeni obliki in z ustreznim ka¬ rakterjem izvedena v letu 1715. Vir namreč trdi, da je bila po izvedbi Hofferjevega oratorija takrat pred cerkvijo »zgledna večglasna serenada«. 137 Take skladbe so v tem času pisali tudi naši domači kom¬ ponisti in bi bilo mogoče, da so katero od teh pred¬ stavili filharmoniki. Tudi tu pa stilizacija ni tako precizna, da bi to lahko trdili z vso gotovostjo. Do¬ pušča le omenjeno domnevo. Ta bi lahko veljala tudi za leto 1716, ko so akademiki 10. maja počastili rojstvo v cesarski hiši najprej z regato in zatem,_ še s serenado ali pa koncertom z več zbori. 138 Brž¬ kone je hotel vir s tako formulacijo povedati, da sta sodelovala zbor in orkester akademije in razen njiju nemara še poseben korpus, ki je bil, kot že nekajkrat, tudi za ta nastop sestavljen iz mestnih muzikov in deželnih trobentačev in morda še dru¬ gih glasbenikov. Vendar zaradi pomanjkljivega gradiva ni mogoče reči nič natančnega. V tem letu 137 Izvirnik pravi med drugim: »... ein aussbiindi- ge serenata, mit allerlev Stiim[e]n ...«, prim. Tha.lni- tscher J. Gr.. Annales Vrbis Labacensis, podatek za leto 1715. 138 O tem pravi poročilo: »Abends geschah die Be- leuchtung und ein Bali am Landhause fiir den Adel. Am Stadtkause war gleichfalls Bali und Serenade, dann ab- sonderlieh das hiesige academische Collegium — die Academie der Phil-harmoniker bei Auszierung des Vor- hofes ein Concert mit mehr Choren vorgestellt«, gl. Ra- dics P. v., cit. ms., 29. 84 je bila še »izvrstna serenada« 16. julija, ko je Ljub¬ ljano obiskal pasavski škof grof Rabatta in so ga z njo počastili filharmoniki. 139 Poleg teh so bile nedvomno še druge priložno¬ sti, ki so filharmonikom omogočile izvajanje po¬ svetnih kompozicij: zmage, obiski posvetnih in cer¬ kvenih knezov, umeščanje deželnih glavarjev, razni drugi pomembni domači dogodki. Viri pa so skromni. A tudi gradivo, kar ga imamo, marsikaj pove in zastavlja vrsto vprašanj, ki tako rekoč nujno sle¬ dijo iz prikazanega ali slutenega dela akademije filharmonikov. To je precej narekovalo tudi izbira¬ nje skladb in s tem posredno vplivalo na stilno orientacijo akademijske reprodukcije; omogočilo je razne oblike nastopanja in prispevalo tudi h kva¬ liteti izvedb. Ta je bila sicer seveda odvisna pred¬ vsem od razvojnega poteka dela in zlasti od kva¬ litete izvajalcev in njihovih vodij. Prikazana poročila razodevajo, da so bili nasto¬ pi filharmonikov na raznih prostorih: v cerkvah, stanovski palači, v mestni hiši, morda tudi v domo¬ vih visokih aristokratov, pa še na javnih trgih pred cerkvami in drugod. Področje je bilo potemtakem polno možnosti in zelo razsežno. Pri tem ne smemo pozabiti, da so filharmoniki igrali tudi zase in za ozek krog poslu¬ šalcev, ki so pripadali njihovim neizvajajočim čla¬ nom in družinam. Morda so vabili še znamenite go¬ ste. Interna oblika muziciranja je bila v akademi¬ jah povsod in tudi v Ljubljani zdaj in prav tako mnogo pozneje še vedno zelo aktualna. Akademiki pa se niso zapirali vase. K temu so jih poleg lastne prakse lahko spodbudili tudi tuji zgledi, ki so jih našli v raznih italijanskih akade- 139 Izvirnik: »... einer trefflich[e]n Serenata von d[e- nen] Acad: Philharm: bedient word[e]n...«, gl. Thalni- tscher J. Gr., Annales Vrbis Labacensis, id. — Tu piše kronist »Serenata«; kako naj to pojmujemo, pa tudi v tem primeru ni razvidno in dovoljuje samo domnevo v prej nakazanem smislu. 85 inijah. Ne vemo, ali so bile ljubljanskim filharmo¬ nikom znane prve oblike javnega glasbenega na¬ stopanja, ki jih je v Angliji za majhno vstopnino uvedel John Banister kmalu po vstopu v drugo po¬ lovico 17 . stoletja in so jih v dvajsetih letih prihod¬ njega stoletja izpopolnili pariški Concerts spiri- tuels. A tudi če bi bile znane, še ne bi bile mogle odmevati, ker čas za kaj takega še niti v bolj na¬ prednih deželah ni dozorel, kaj šele v Avstriji in v tedaj vanjo vključenih slovenskih pokrajinah, kjer je bila tudi ljubljanska akademija filharmonikov. Tej je področje samo določilo način dela, a to ni imelo nobene zveze s prej omenjeno komercialno obliko koncertiranja. Popolnoma zgrešeno bi bilo, če bi ga želeli ali hoteli tako pojmovati. Takšna forma javnega glasbenega nastopanja je bila ljub¬ ljanskim filharmonikom tuja v začetku njihovega delovanja in pozneje. Pokazalo se bo, da je niso nikoli uveljavili, saj je zaradi strukture svoje aka¬ demije že v principu ne bi bili smeli in mogli spre¬ jeti. Kot potrjuje gradivo, je muziciranje ljubljan¬ skih filharmonikov že sprva teklo v dveh smereh, javno in interno. Interno je bilo za zaprtimi vrati za izbrance, naj so bili ti njihovi člani ali vabljeni gostje, aristokracija in visoki kler v deželni palači, v škofovskem ali v kakem plemiškem dvorcu. Jav¬ no je bilo na odprtih prostorih za širši ali široki krog udeležencev, med katerimi niso bili le plemiči, marveč tudi in še zlasti meščani. Že cerkev je bila prostor, kjer so izvedbam akademije lahko prisostvovali širši krogi. Po svoje je bilo zanje umetniški dogodek že muziciranje, ki je spremljalo liturgične obrede. V načelu to za vernika sicer ni bil ali vsaj ne bi smel biti pripo¬ moček za umetnostno doživljanje in uživanje. V praksi pa je le bilo tako. Še važnejše je bilo muzici¬ ranje v cerkvi tedaj, ko so filharmoniki izvajali oratorije. K tem niso imeli dostopa le vabljeni ple¬ miči, temveč tudi meščani. To deloma potrjuje tudi 86 serenada, ki so jo po oratoriju filharmoniki priredili pred cerkvijo. Seveda take serenade niso bile samo za tiste, ki so v cerkvi poslušali oratorij. Veljale so še širšemu krogu poslušalcev, v katerem so bili tudi taki, ki iz tega ali onega razloga niso imeli priložnosti, da bi se udeležili notranje prireditve. Še bolj odprti so bili kajpada prostori na pro¬ stem, zato jim gre glede muziciranja še večji po¬ men. Ne mislim" na regate. Teh prireditelji niso or¬ ganizirali zato, da bi dajale umetniške užitke. Na¬ menjene so bile razvedrilu, zabavi; razni vnanji efekti, ki niso imeli nič opravka z umetnostjo, so bili mnogo važnejši kot glasba. V te namene je bila ta sicer tudi in celo nujno potrebna, a njena vloga je bila popolnoma sekundarna. Treba je še upošte¬ vati, da je bila glede na sestavo sporeda in način izvajanja prilagojena namenu. Praktično se to pra¬ vi, da ni bila na višji umetniški ravni, česar za take priložnosti tudi nihče ni ne zahteval ne pri¬ čakoval. Ljudje, ki so se udeleževali regat, niso bili ali vsaj predvsem niso bili poslušalci, temveč zlasti gledalci. Na glasbo vezano poslušanje je bilo drugotnega pomena. Vse to nazorno govori o na¬ menu in pomenu regat. Obenem pravi, da so bili filharmoniki ob takih dogodkih kot izvajalci v ozadju, četudi je bila njihova akademija priredi¬ teljica teh tekmovanj. Glasbena funkcija regat je bila torej popolnoma postranska in ni nič ali le zelo malo značilna za umetniško delo akademije filharmonikov. Tudi s te strani se potemtakem kaže, kako zgrešeno bi bilo nekritično prevzemanje že omenjenega Dolničarjevega pojmovanja glavnih nalog akademije, ki ga njegovi podatki deloma sami zavračajo. Šlo bi mimo pravega jedra. V celoti drugačna je bila vloga nastopov aka¬ demije, ki jih je Dolničar imenoval serenade, kon¬ certe ali kako drugače. Mislim, da je v večini pri¬ merov pojmoval kot javno izvajanje zunaj cerkve ali gledališča tudi to, kar je imenoval koncert, ki je razen tega pomenil še kompozicijo kot glasbeno 87 formo . 140 Ti nastopi so se po značaju, vsebini in namenu popolnoma ločili od nastopov, ki so jih opravili filharmoniki ob tekmovanjih na Ljublja¬ nici. Njihov obiskovalec zdaj ni bil več samo gle¬ dalec; to je bil šele v drugi vrsti. Predvsem in naj¬ prej pa je bil poslušalec, ki ni v glasbi iskal le razvedrila. Ta stran njegovih potreb je bila sekun¬ darna. Zlasti mu je hotel dati tak nastop več glasbe in tudi sam je najbrž v njem to iskal. Muzi¬ ciranje, prikazovanje kompozicij z določeno umet¬ niško, ustvarjalno in reproduktivno kvaliteto je želelo v izvajalcih in poslušalcih povzročiti notra¬ njo, duhovno zadovoljitev, hotelo je spodbuditi k intenzivnemu muzikalnemu doživetju, kolikor in kakor ga je bil pač ta ali oni glede na dispozicijo in izobrazbo zmožen. Ta cilj smemo in moramo vsaj v širokem smi¬ slu pripisati ljubljanski akademiji filharmonikov, naj se ga je v celoti zavedala ali ne. Učinek pa je v posledicah bil tak in zato v rekonstrukciji tudi zahteva omenjeni sklep; tak sklep je upravičen tudi zaradi tega, ker smemo verjeti, da so ljubljan¬ ski filharmoniki tudi s te strani dobro poznali itali¬ janske akademije, ki jim je bila ta vloga jasna. Interno in javno muziciranje v začetni razvojni dobi akademije najbrž še ni imelo sistematike in ne zavestne perspektivnosti, ki je že začela sprem¬ ljati in usmerjati glasbena prizadevanja v nekate¬ rih zahodnoevropskih kulturnih centrih. Narobe bi bilo, če bi hoteli pripisati ljubljanskim filharmoni¬ kom stvari, ki jim ne gredo. Ravno tako narobe pa bi bilo. če bi jim jemali ali zanikali to, do česar 140 Prim. Brenet Michel, Les Concerts en France sous 1’ancien Regime, Pariš 1900, 7. — Naj še omenim, da so kot koncert svoj čas razumeli tudi izvajanje enega ali več muzikov. V našem primeru gre seveda za nastopa¬ nje večjega števila instrumentalistov, odvisno od teh¬ ničnih možnosi in zahtev ali predpisov kompozicije. V vsakem primeru pa je bilo izvajanje javno, če so ga imenovali koncert. 88 imajo pravico. Gradivo namreč sili k trditvi, da je bil na Slovenskem njihov način glasbenega dela prvi zametek javnega muziciranja. To je seveda seglo le tako daleč, kolikor je akademiji dovolje¬ val njen družbeno precej eksaktno pogojeni vir in karakter. Teh meja pa ni prešlo in zanj ni nobene drugačne utemeljitve, kot mu pritiče in jo bomo podrobneje še spoznali. Kako je pozneje potekalo javno nastopanje, katere so morda še bile njegove značilnosti in kakšni so bili rezultati, se bo prav tako pokazalo iz nadaljevanja. Ne glede na nagibe, ki so vodili akademijo fil¬ harmonikov, je važna že sama ugotovitev, da je akademija nastopala javno. Pomembno je še, da je v tej obliki gojila tudi posvetno glasbo in ji pri tem njena cerkvenoglasbena praksa ni bila ovira, a prav tako ne spodbuda. Če se mimogrede dotaknemo vprašanja, koliko je cerkvena glasba neposredne preteklosti prispe¬ vala k razvijanju javnega muziciranja, moramo ugotoviti, da v tej smeri ni dala pomembnejših re¬ zultatov. Če bi ga bila lahko, bi bila ta način de¬ lovanja razvila ali pomagala razviti že prej. Cer¬ kev je bila skozi stoletja prostor, v katerem se je glasila religiozna umetna glasba, ki so jo bolj ali manj mogli poslušati verniki ne glede na to, kate¬ remu socialnemu razredu so pripadali. Kljub temu ni vplivala na razvoj javnega muziciranja v smislu, o katerem govorimo, ker to ni bilo ali vsaj v glav¬ nem ni bilo toliko odvisno od same glasbene umet¬ nosti kolikor od družbenih spreminjanj, ki so po¬ gnala svoje korenine že dolgo prej, kot so se reali¬ zirala. V načelu ne velja ta proces le za cerkveno, temveč tudi za posvetno glasbo, ki pa je bila zaradi svoje narave vedno bolj povezana z realnim življe¬ njem kot prva. Imela je širše področje in je zato lahko vplivala na večje množice. Tudi zdaj, ko so se pokazale prve klice, ki so obetale, da se prej ali' slej utegnejo vrata v hram glasbene umetnosti širše odpreti, je imela večji pomen za utrditev in širje- 89 nje javnega glasbenega dela kot cerkvena umetnost. Seveda ne v razkošnih dvorcih posvetnih in cerkve¬ nih knezov, temveč v prostorih, ki so bili dostopni večjemu, čeprav še vedno zelo omejenemu številu poslušalcev. To se je čutilo tudi v delu, ki ga je opravila akademija filharmonikov, čeprav je v njem še niso vodili zahodnoevropski vidiki, katerih zna¬ čaj in pomen sta bila za tedaj razvojno napredna. Viri le zelo splošno govorijo o skladbah, ki so jih v začetku 18. stoletja izvajali ljubljanski fil¬ harmoniki. Z redkimi izjemami vemo o njih le to, da so bile cerkvene in posvetne. Ob pičlem gradivu iz domačega glasbenega dogajanja nam bo rekon¬ strukcijo morda omogočila primerjava s prakso tujih glasbenih institucij in predvsem akademij. Glede cerkvenoglasbene reprodukcije je bila na splošno tudi praksa ljubljanskih filharmonikov prvih dveh desetletij razsvetljenega stoletja taka kot povsod. Če so izvajali tedeume, psalme, litanije, bolj ali manj baročno navdihnjene maše in še razne druge cerkvene kompozicije v Rimu, Miinchnu, Veroni, Bologni, Parmi, na Dunaju in še kje, 141 so jih seveda tudi v Ljubljani. Podatki, ki jih je Dol¬ ničar zapustil v svojih spisih, to posredno ali nepo- sredo potrjujejo. Ljubljanska praksa se nasproti tuji v tem ni mogla kdove kako razlikovati. 142 Manj konkretna in zato tudi manj jasna je struktura, ki jo je imelo posvetno muziciranje ljub- 141 K temu prim. Cavazzocca Mazzante V., Contri- buto alla storia deli’ Accademia Filarmonica di Verona, Verona 1926; Garuffi G. M., ib.; Turrini G., ib.; Battag- gia M., Delle Accademie veneziane, Venezia 1926; Ver- non L, ib. 142 Tudi nemška cerkvenoglasbena praksa je bila v načelu taka kot n. pr. v Italiji ali kjer koli drugod v zahodnem ali srednjeevropskem okviru. Izvajali so te¬ deume, maše in druge skladbe za glasove, trobente in pavke, včasih so se oglasili še drugi instrumenti. Za Freising navaja ohranjeni >catalogus musicalium« iz leta 1710, da so bile tam maše za glasove jcum instru- mentis«. Njihove skladatelji pa so bili skoraj izključno 90 ljanskih filharmonikov v začetku 18. stoletja. Tudi tu so vplivali razni momenti na izbiro skladb, ki so bile stilno baročne, kot bo pokazala in dokazala poznejša utemeljitev. Inventarji tujih, na primer italijanskih akade¬ mij povedo, da so imele te v svojih arhivih skladbe, značilne za tedanjo dobo, in tudi take, ki so na¬ stale prej, a so bile še vedno aktualne. Med njimi so bile sinfonie, suite, sonate, pa še canzone, canzo- nette, gagliarde, madrigali, ricercari in vrsta na¬ daljnjih kompozicij pretežno italijanskih in tudi francoskih, a skoraj nič nemških avtorjev. 143 Akade¬ mije so skratka imele dela, namenjena za razne priložnosti, in taka, ki so kajpada zanimala zlasti izvajalce same. Nekako tako je moralo biti tudi v Ljubljani. Sprejemi, razne druge slavnosti in sorodne prire¬ ditve, serenade, koncerti in ne navsezadnje še re¬ gate, vse to je zahtevalo izvajanje ustreznih skladb. Sporedi so se še posebej morali ozirati na to, komu in kje so filharmoniki muzicirali. Ni bilo in ni moglo biti vseeno, ali so bile izvedbe za ozek, izbran krog poslušalcev, ki so bili v glasbi na splošno precej ali celo zelo verzirani, ali pa za široko ali širšo jav¬ nost, se pravi nekje na odprtem prostoru. Namen in prostor sta potemtakem tudi vplivala, in v mno¬ gih primerih odločilno, na fiziognomijo sporedov, ki so obsegali zdaj vedre, plesne skladbe, potem zopet ustvaritve, ob katerih se je lahko poslušalec z vso resnobo poglobil v kompozicijsko tehniko, formo in izraz posameznih del. O serenadah in koncertih je poročal že Dolni¬ čar in vemo, kako naj jih razumemo. Nekaj izvemo nemškega rodu. Prim. Fellerer K. G.. Beitriige zur Mu- sikgeschichte Freisings, Freising 1926, 115, 116. — Za ljubljansko cerkvenoglasbeno prakso smemo glede na razne okoliščine, ki jih delno že poznamo, sklepati, da je predvsem upoštevala italijanske skladatelje. 143 O tem navaja razne podrobnosti tudi literatura, ki sem jo že omenil v op. 141. 91 tudi iz podatkov o delu naših skladateljev tedanje dobe, kolikor so se le-ti ohranili. Tako je znano, da so posamezni ustvarjalci pisali tudi trio sonate, skladbe za različne instrumente, kot pravijo viri, in podobno. Filharmoniki so njihova dela verjetno izvajali. To gotovo velja vsaj za tiste skladatelje, ki so bili hkrati člani akademije ali celo njeni vodje in so s tem imeli neposredno možnost, da so svoja dela uvrstili v sporede. Pri izvajalni praksi so se filharmoniki zaradi svojih potreb nedvomno ozirali na tujo glasbo in svoje sporede vsaj delno sestavljali iz njenih pre¬ teklih in sodobnih stvaritev. Spet naj poudarim verjetnost ali celo gotovost, da so se obračali pred¬ vsem na italijansko umetnost. Podrobnih sporedov sicer ne poznamo in ne moremo o tem reči nič na¬ tančnega. Vendar kaže, da za dvome ni pravega razloga. Ko se poskušamo približati rekonstrukciji spo¬ redov ljubljanskih filharmonikov, nas posredno lahko podpre tudi Thallmainerjev katalog. V njem so poleg oper še razne posvetne skladbe drugih kompozicijskih vej. Seveda je vprašanje, ali jih je imel Collegium Carolinum Nobilium že prej, od vse¬ ga začetka, V svoji lasti, ali pa so prišle tja pozneje; tudi ne vemo, od kod jih je v tem primeru dobila se- meniška knjižnica. Morda iz arhiva akademije filhar¬ monikov, škofovskega dvorca ali katerega drugega vira. Možnosti je bilo precej. To pa navsezadnje ni toliko važno. Naj so bile tu ali tam, v vsakem pri¬ meru jih je akademija filharmonikov spričo tesne povezanosti institucij in oseb tedanje Ljubljane lahko dobila v rabo, tudi če jih sama ni imela . 144 Rekonstrukcija sporedov je mogoča le tako da¬ leč. Govoriti smemo samo o kompozicijskih vejah, 144 Thallmainer navaja v svojem katalogu na pri¬ mer tudi Trionfo d’ Himeneo — Introducimento Drama- tico Musicale da Luigi Orlandi, Venera Pronuva — Se- renata per Musiča da Luigi Orlandi. Vita ne’ Morsi de’ Serpenti — Introduttione ad un Balleto itd., gl. gradi- 92 ki jih je gojila akademija filharmonikov. Kolikor nimamo stvarnih podatkov, moremo v tej smeri sklepati z veliko verjetnostjo. Brez neposredne do¬ kumentacije pa seveda ni mogoče rekonstruirati sporedov tako daleč, da bi zanje navedli konkretne skladbe. To lahko domnevamo le v redkih primerih znanih kompozicij nekaterih skladateljev, na pri¬ mer Gošla in Siberaua. A še te niso vselej povsem precizno označene in niti zanje ni argumentacija tako trdna, da bi bila nedvoumna in bi smeli na njeni osnovi formulirati dokončen sklep. Tehnična izvedba in interpretacija, ki sta se ka¬ zali v izvedbah akademije filharmonikov, sta bili seveda odvisni od tehnične izpopolnjenosti in muzi¬ kalne nadarjenosti izvajalcev, instrumentalistov in pevcev, in še zlasti od vodje orkestra in zbora. Ker so se člani akademije, ki so delovali reproduktivno, večinoma šolali v italijanskih institucijah, plemi¬ ških kolegijih in na univerzah, kjer so vneto gojili instrumentalno igro in pevsko umetnost, so bili tehnično najbrž na precej visoki stopnji. To je bilo nasploh značilno za mnoge amaterje iz vrst aristo¬ kratskih in meščanskih izobražencev širom po te¬ danji Evropi. Poročila izpričujejo to tudi za posa¬ mezne člane ljubljanske akademije filharmonikov. Sicer pa je razumljivo, da so morali biti verzirani v instrumentalni igri in pevski tehniki, drugače ne bi bili mogli postati člani tega ali onega izvajalnega korpusa in bi se tudi orkester in zbor akademije ne bila mogla formirati. Tehnično in še bolj interpretacijsko pa so bile izvedbe filharmonikov odvisne tudi od kvalitete vo- vo id. — Te in gotovo še mnoge druge skladbe je upo¬ rabljal v svoji praksi Collegium Carolinuin Nobilium, rabile pa so verjetno tudi za prakso v škofovskem dvor¬ cu, akademiji filharmonikov in morda še komu. Kot sem že dejal, časovno ni mogoče določiti, od kdaj so bile te skladbe tu. Tak podatek bi sicer omogočil neposrednej- še sklepanje. A tudi v tej obliki pripoveduje dovolj, namreč to, da so bile skladbe po vsej verjetnosti v Ljubljani in da so v svojem času že služile namenu. 93 dij njihovega orkestra in zbora. Ni vira, ki bi kakor koli ali kar koli govoril o tem, da je imela akade¬ mija posebej nastavljenega plačanega muzika za to, kar je obsegala funkcija kapelnika. Ravno tako ni nobenega podatka o tem, da bi imela njen orkester in zbor vsak svojega vodjo. Ljubljanska akademija filharmonikov je ravnala v tem očitno nekoliko drugače kot posamezne italijanske akademije. V skladu z vsebino in določili zadnjega člena njenih Leges sta namreč vlogo kapelnika, vodje orkestra in zbora opravljala ravnatelj in njegov namestnik. Kakor dokazuje Gošlov primer, je bil prvi ali drugi lahko tudi poklicni muzik. Tudi če je bil, pa za vodstvo izvedbe ni bil plačan, temveč je v tej funk¬ ciji nastopil kot član akademije, ravnatelj ali nje¬ gov namestnik, in mu je bila to častna dolžnost. Omenjeni primer kajpada ne trdi, da se je položaj ravnatelja ali njegovega namestnika nujno vezal s poklicnim delom v glasbi. Praksa dokazuje celo nasprotno. Ravnatelji akademije in menda tudi nji¬ hovi namestniki so bili največkrat amaterji, ki so bili v glasbi sicer izvrstno podkovani, a jim ta umetnost ni bila poklic. Za čas, obravnavan v tem poglavju, so znani nekateri ravnatelji akademije filharmonikov, ki so bili obenem tudi njeni kapelniki, umetniški vodje. Podatki, ki so se zanje ohranili v Dolničarjevih spisih, si sicer v posameznh primerih tudi naspro¬ tujejo. Tako beremo v Annales Yrbis Labacensis, da je bil za prvega ravnatelja akademije leta 1702 izbran Hoffer , 145 Bibliotheca Labacensis publica pa trdi, da je bil leta 1701 to Gošel . 146 145 Izvirnik: »... H: J: Berthold v. Hoffer... wnd ihme zum Direktor [e] n gestituirt...«, gl. Thalnitscher J. Gr., Annales Vrbis Labacensis, id. 146 Prim. Thalnitscher J. Gr., Bibliotheca Labacen- sis publica collegii Čarobni Nobilium, ms., SKL. — Vir pravi o tem: »... fit director Academiae Philoharmonico- ru[m| Labacen. anno 1701«. 94 V primerjavi z drugimi navedbami se ta po¬ datka med seboj razhajata. Gradivo, ki smo ga do¬ slej spoznali, v celoti in brez pridržka pripisuje Hofferju zaslugo za ustanovitev akademije filhar¬ monikov in ga delno navaja tudi za njenega prvega ravnatelja. To je glede na vlogo, ki jo je imel pri ustanavljanju te institucije, tudi razumljivo. Če upoštevamo že pojasnjeno vprašanje glede ustanovitve akademije, se pokažeta za rešitev na¬ sprotujočih si navedb dve varianti. Po prvi Dolni¬ čar ni zamenjal le letnic, temveč tudi osebi, namreč Hofferja in Gošla. To bi bilo glede na nekatere druge zamenjave in nedoslednosti v Dolničarjevih spisih precej verjetno in mogoče. Druga varianta dopušča možnost, da je bil Gošel namestnik Hof- ferja kot ravnatelja akademije; to bi se skladalo z njegovimi zmožnostmi in s pravili akademije. V nobenem primeru pa ne moremo verjeti, da bi bil Hoffer Gošlov namestnik v letu 1701 in da ne bi imel tedaj nobene funkcije. Prav tako ne kaže, da bi bil Gošel ravnatelj akademije prej kot njen utemeljitelj Hoffer. Pri tem moramo imeti pred očmi tudi to, da je bila akademija filharmonikov v bistvu le aristokratska institucija. Leges sicer niso določile stanu, ki bi mu moral pripadati ravna¬ telj. Tudi praksa kaže, da v tem akademiki niso bili ozki, saj so se v tem času razlike med plem¬ stvom in meščanskimi izobraženci vedno bolj iz¬ ravnavale in so pregraje izginjale. Če je bila taka praksa v veljavi v akademiji operozov, je bila za¬ radi potrebe večjega, številnejšega vključevanja prvih in drugih, plemičev in meščanov, v oba izva¬ jalna ansambla akademije filharmonikov, tu še to¬ liko bolj razumljiva in nujna. A po nenapisani, pa za to dobo še razumljivi zakonitosti se vendar zdi skoraj nujno, da je bil prvi vodja akademije fil¬ harmonikov aristokrat — Hoffer. Katera izmed prikazanih variant je prava, ne vem. Za vsako imamo kar dovolj prepričljivih ar¬ gumentov, a navzlic temu ne moremo brez avten- 95 tičnega gradiva nobene dokazati. To kajpada še vedno ni v prid ne tej ne oni navedbi. Že prvi vtis namreč pove, da sta si med seboj v nasprotju in da ena od njiju ne velja glede na osebo ravnatelja akademije, glede na letnico, ki jo v zvezi z njo omenjata, pa nobena . 147 Vprašanje, kdo je bil ravnatelj akademije in kdaj, se še komplicira, ko ga povežemo z neizogib¬ no funkcijo umetniškega vodje. To se je pokazalo že ob podatkih za Hofferja in Gošla za leti 1701 in 1702 in velja tudi za naprej. Tako se Gošel omenja kot ravnatelj tudi za leto 1705, ko je zanesljivo bil; to potrjuje že omenjeni dokument o plačani člana¬ rini Jakoba Schella pl. Schellenburga. Za leto 1707 vemo, da so pri serenadi in v stolnici nastopili fil¬ harmoniki pod Hofferjevim vodstvom. Razen tega pravi vir, da je bil vsaj leta 1711 ravnatelj Mu- gerle , 148 ki je imel to funkcijo najbrž že prej. Kdo so bili potemtakem ravnatelji akademije filharmonikov v prvem deceniju 18. stoletja in kako se je z njimi vezala dolžnost umetniškega vodstva? O tem ne moremo dobiti popolnoma jasne slike. Razen Hofferja, Gošla in Mugerla so bili lahko še drugi ravnatelji, ker se je morala po pravilih upra¬ va obnoviti vsako leto. Ni pa nujno, da bi se moral ravnatelj vsako leto menjati, saj so ga filharmoniki lahko ponovno izbrali. Ravno tako ni nujno da bi bil na primer Hoffer ali kdo drug ravnatelj več ko eno leto. celo desetletje ali še dlje. Najbolj ver¬ jetno je potemtakem, da so se ravnatelji in tudi 147 Gl. ustrezna izvajanja v tekstu in. z njim v zvezi še v opombah cit. literaturo. 148 Izvirnik pravi: > ... fit director Acad. Philhar- monicorum«, gl. Thalnitscher J. Gr., Bibliotheca Laba- censis publica, id. — Dolničar sicer izrecno ne pove, da je bil vodja APh v letu 1711, a njegova stilizacija dopušča domnevo v tem smislu. Mogoče pa je seveda, da je bil Mugerle ravnatelj APh že prej in ne več ali ne šele v letu svoje smrti, ko je morda še imel to funk¬ cijo. % Simbolna vinjeta z imenom, geslom in grbom operoza J. B. pl. Hiifferja v Apes academicae Jakob Schell pl. Schellenburg (portret neznanega avtorja, izvirnik v frančiškanskem samostanu v Ljubljani) MAC.NANIMITAS BELLI, ET P A CIS ARBITRA Materna Pietate,& Regia Munificentia Vindicata GR ITOLAO BONI PUBLIC1 V1ND1CE, E? DICA7A HO NORI INCLY FORUM STATUUM DUCATUS CARNIOUkE, BUV Jnfigni munificentia benemerit* de re Jitcraria, Juventuti pratmia clargircntur Ab 4rcbi Ducnh SoaetatisJEfu Lyueo Lahna Dit Menfis Anno k Partu Virgmeo M. D. CG X. MUSICES COMPOSITORE Prtmbth m Cinah. Dno JOANNE GEORGIO GOTTSCMEER, U. J. I). la. Ivt« Provinci« Carmoli* Judiaorom A dvocaro, & Rhii-Harmonico Lab ;ccnfi LJt/iCl, Typt*Joaaa»GcorgiiMayr, indyt Pror.Cata. Tjtpogr^ Naslovni list sinopsisa igre Magnamitatis belli et pacis arbitra, materna et regia munificentia vindicata in Critolao boni puhlici vindice z glasbo J. J. Hočevarja (primerek v SKL) Ljubljanski knezoškof Ferdinand grof Kuenburg (Kiihnburg, po sliki Petra Jana Brendla, kopija v nadškofovskem dvorcu v Ljubljani) njihovi namestniki večkrat menjali, a tako, da so opravljali to funkcijo kontinuirano skozi daljše razdobje. Vsekakor velja prej omenjeni podatek, po ka¬ terem je bil leta 1707 Hoffer umetniški vodja aka¬ demije in tako tudi njen ravnatelj ali vsaj njegov namestnik, če se seveda pravila medtem niso spre¬ menila in določila kako drugače za umetniško vod¬ stvo. V tem primeru bi mogel biti Hoffer le umet¬ niški vodja, ne pa tudi ravnatelj akademije ali nje¬ gov namestnik. To se ne .zdi verjetno. Verjetneje je bil večkrat znova izbran za ravnatelja. Vsekakor je bil v akademiji najmočnejša osebnost. Kadar Dolničar sploh govori o umetniškem vodji, omenja le njega kot vodjo akademijskih nastopov. Ali je bil do leta 1711 Hoffer morda edini vodja aka¬ demijskega orkestra in zbora? Menda ne, zakaj tudi Gošel in Mugerle, ki ju razen Hofferja omenja Dolničar za ta čas kot ravnatelja, sta bila zmožna muzika, nedvomno vsaj toliko, da bi lahko tu in tam vodila oba izvajalna korpusa. Kolikor dovo¬ ljuje gradivo, smemo sklepati, da je bil Hoffer si¬ cer res osrednja osebnost akademije v prvem ob¬ dobju njenega obstoja, njen utemeljitelj in nekak duhovni vodja, človek, ki je idejno usmerjal njeno delovanje in vanj segal po umetniški strani tudi praktično; to se pa še ne pravi, da bi umetniška veljava ne šla tudi drugim ravnateljem tega raz¬ dobja, na primer Gošlu in Mugerlu, ki sta glede na okoliščine zeta verjetno in v smislu Leges tudi go¬ tovo vodila nastope filharmonikov v času, ko sta opravljala svoji funkciji. Vrsta ravnateljev, o katerih poroča Dolničar v svojih spisih, najbrž ni popolna. Ne do leta 1711 in ne poslej, ko je kot ravnatelj akademije šele za leto 1716 omenjen Siberau. 119 Zaradi pomanjklji¬ vega gradiva ne moremo izpolniti vrzeli. Domne- 149 Gl. Thalnitscher J. Gr., Bibliotheca Labacensis publica, id. 97 varno pa lahko, da so bili razen navedenih oseb¬ nosti ravnatelji in njihovi namestniki še drugi aka¬ demiki, ki so bolj ali manj uspešno in značilno po¬ segali v delo akademije, a nam njihova imena niso znana. Ko Dolničar poroča o filharmonikih, večkrat navede svoje mnenje o njihovih izvedbah. Tako be¬ remo v njegovih spisih o »posebno lepi«, »izbrani instrumentalni« in »najizbranejši glasbi«, o »iz¬ vrstni« in »zgledni serenadi«, o »lepem oratoriju z izvrstno glasbo« in podobno . 150 S tem je hotel iz¬ raziti vtis, ki ga je imel o tehnični kvaliteti in inter¬ pretaciji izvedbe in v posameznih primerih tudi o kompozicijah. Njegova poročila so potemtakem tudi nekake kritične ocene in podlaga za sklepanje o kvaliteti akademijskega orkestra in zbora in nju¬ nih nastopov. Toliko bolj, ker se menda lahko za¬ nesemo na Dolničarjev okus in na njegovo zmož¬ nost estetskega presojanja. Muzik sicer ni bil. Bil pa je izobraženec, ki je mnogo potoval in slišal in si gotovo izoblikoval svoj nazor tudi o glasbi, njeni reprodukciji in umetniški vrednosti. Za svoje estet¬ ske sodbe najbrž ni jemal specifičnih lokalnih me¬ ril. Po široki razgledanosti, ki jo je v marsičem izpričal, smemo verjeti, da je imel strog kriterij, in predvsem, da so njegova mnenja rezultat kritič¬ nega primerjanja. Tako je najbrž ravnal tudi vse¬ lej, ko je govoril o akademijskih nastopih. Lahko jih je primerjal s tistim, kar je spoznal v tujih deželah. Ce bi bila pri nas izvajalna raven dru¬ gačna kot tam, nižja, bi bil najbrž tudi o tem kaj namignil. Iz njegovih spisov pa tega ni čutiti. • Za vprašanje kvalitete akademijskih nastopov je Dolničar edini vir, na katerega se moremo opreti. 150 p r i m . Dolničarjeve spise Annales Vrbis Laba- censis, Historia Cathedralis, Epitome chronologica. Po¬ datke sem v tekstu ali v ustreznih opombah delno upo¬ rabil že v dosedanjem razpravljanju. Kolikor jih še ni¬ sem. bodo razvidni iz nadaljevanja. 98 Njegove estetske sodbe imamo lahko za pretehtane in zaradi njegovih izkušenj in razgledanosti za zrele. Naj ob tem pripomnim, da jih pri ocenjeva¬ nju ne smemo jemati tako kot v posameznih pri¬ merih način avtorjevega poročanja. Zato mislim, da lahko na njihovi podlagi trdimo, da je akademija v prvi razvojni dobi dosegla kvalitetno, morda celo visoko izvajalno stopnjo. To so ji po eni strani omogočili instrumetalisti, ki so bili očitno zelo do¬ bri, po drugi pa so ji to še zlasti posredovali njeni umetniški vodje, naj je bil to Hoffer, Gošel, Mu- gerle ali Siberau ali nemara še kdo od nam nezna¬ nih akademikov. Vse to značilno karakterizira si¬ tuacijo, v kateri je bila tedanja glasbena repro¬ dukcija ljubljanskega mesta. 99 NADALJEVANJE IN KONEC PRIZADEVANJ Annales Vrbis Labacensis poročajo o nastopih ljubljanskih filharmonikov zadnjič za leto 1716. Nato je v njih akademija omenjena le še enkrat, a samo posredno v zvezi s Hofferjevo smrtjo leta 1718. 151 Večina piscev, ki je obravnavala akademijo filharmonikov, je temu dogodku pripisala vzrok za stanje, ki je nastalo poslej v tej instituciji. Kakšno je bilo in kaj ga je povzročilo? Hoffer je gotovo storil za akademijo filharmo¬ nikov več kot kateri koli drug njen član. Zasnoval jo je, omogočil njeno ustanovitev, v njej sodeloval kot idejni inspirator, ravnatelj in umetniški vodja, ji pomagal na umetniško stopnjo, kakršno poznamo iz Dolničarjevih spisov. Zato skoraj ni mogoče ra¬ zumeti, kako da se je ni spomnil v svoji oporoki, kjer je ni 'niti omenil in ne obdaroval po zgledih volil, ki so jih dali nekateri drugi njeni člani. 152 Ne zdi se verjetno, da bi se ji bil med dolgo bo¬ leznijo odtujil. Še leta 1716 je akademija izvedla njegov oratorij »Patientia victrix in Amico Job«. 161 Prim. Thalnitscher J. Gr., Annales Vrbis Laba¬ censis. id. 152 Prim. Hofferjev testament v DAS. Testamenta II H-17. Izvirnik se začne: »In Namen der Allerheilligsten Dreyfaltigkeit Will Ich Johann Bertholt von Hoffer zum Salfelt Einer 'Lobi. Laa: in Crain der Landts. vnd Hoff- rechten beysitzer meine Letzte Disposition oder Testa¬ ment liiemit auffgericht haben wie volgt...«. Testament je datiran z 9. junijem 1718. V njem akademija ni nikjer omenjena. Ravno tako ne v zapuščinskem zapisniku, ki so ga naredili ob Hofferjevi smrti in ga je delno pre¬ pisal Radics (gl. Bibliothek des Johann Berthold von Hoffer, priloga mapi »Dr. Keesbacher Friedrich, Ge- schichte der philharmonischen Gesellsehaft, 1901,« arh. FD v NUK, M.). Iz tega prepisa, v katerem je seznam 101 V ta namen je gotovo dal njenemu umetniškemu vodji, verjetno Siberauu, navodila Hoffer sam in se je zato interpretacija lahko približala zasnovi, kot si jo je zamislil. Razen tega zanesljivo vemo, da je v tem letu prav on dal akademiji spodbudo, naj proslavi rojstvo princa Leopolda, in ji tudi razložil, kako naj to stori . 153 Zadnji dve leti njegovega živ¬ ljenja najbrž ni prišlo do nesporazumov med njim in filharmoniki. Podatka, ki bi o tem govoril ali na kaj takega vsaj namignil, ni. Pač pa beremo o Hofferju vse najlepše v tekstu, ki so mu ga ob smrti posvetile Annales; tudi o njegovem delu v fil¬ harmoničnem okviru. Nekateri poznejši pisci so poročali, da se je s Hofferjevo smrtjo izgubila sled o nadaljnjem de¬ lovanju akademije filharmonikov . 154 Sklepali so, da je utihnila , 155 in mislili, da vsaj ni mogoče dognati, ali je poslej v kakšni obliki še živela . 150 Te na¬ vedbe in mnenja zavrača gradivo, ki ga očitno niso poznali. AKADEMIJA FILHARMONIKOV V RAZDOBJU 1718—1743 Močne osebnosti lahko dajo polet instituciji, če ji posvetijo vse svoje moči in zmožnosti, kot je to na primer požrtvovalno storil Hoffer za akademijo Hofferjeve knjižnice, je razvidno, da je ta obsegala lepo število filozofskih, religioznih, zgodovinskih, juridičnih in drugih del. Muzikalije, ki jih je Hoffer gotovo tudi imel, niso navedene. Mogoče je. da jih je še pred smrtjo prepustil akademiji filharmonikov. Spisek prav tako ne obsega rokopisov, ne muzikalnih in ne drugih. 153 Gl. Thalnitscher J. Gr., Annales Vrbis Labacen- sis, podatek za 1716. 154 Prim. Dimitz August, Geschichte Krains IV, Lai- bach 1875, 155. 155 Gl. Steska V., Academia Philo-Harmonicorum v Ljubljani, DS XV, 1902. 136 Keesbacher Fr., Die philharmonische Gesellschaft in Laibach seit dem Jahre ihrer Griindung 1702 bis zu ihrer letzten Umgestaltung 1862, Laibach 1862, 12. 102 filharmonikov. Vendar ni nujno, da bi moralo z njihovo smrtjo pasti vse, kar je bilo za življenja tako trdno zvezano z njimi; saj so gotovo imeli tudi sodelavce. Ti morda niso bili tako izrazite in vplivne osebnosti kot oni, a so kljub temu lahko zagotovili nadaljnji obstoj in v ugodnem primeru tudi rast te ali one institucije, za katero je ob smrti njenega najvnetejšega člana ali celo uteme¬ ljitelja kazalo, da bo usahnila. Tako je bilo, je in tudi vedno bo. Gradivo pravi, da smemo tako pojmovanje sprejeti tudi za ljubljansko akademijo fliharmoni- kov. Ko je ta v juniju 1718 izgubila Hofferja, je nedvomno imela še koga, ki jo je lahko vodil dalje. Toliko bolj verjetno, ker je moral Hoffer spričo bolezni v zadnjih letih življenja zelo zmanjšati svojo aktivnost v akademiji in so njegovo delo po¬ časi prevzemali drugi. V mislih mi je predvsem Si- berau, ki je v letu 1716, ko je postal ravnatelj, po vsej verjetnosti vodil akademijske nastope. Tako je utegnilo biti že nekaj časa prej, vsekakor pa vsaj zdaj in tudi pozneje vodstvo v drugih, ne več Hof- ferjevih rokah. Tako kaže, da akademija leta 1718 ni bila ne brez ravnatelja ne brez umetniškega vodje. Imela ga je in ta je nadaljeval prejšnje delo. Kdo je bil v letu Hofferjeve smrti, Siberau ali kdo drug, ne vemo. Važno je predvsem to, da delo ni obstalo in da akademija ni utihnila. Neposrednih virov, ki bi to potrdili, sicer ni. Toda ne zato, ker bi akademija ne delala, marveč zato, ker nimamo poročil. Žal Dolničarja ni nasledil kronist, ki bi bolj ali manj sistematično in dosledno zapisal vsaj nekaj tega, kar se je dogajalo v ljub¬ ljanskem mestu. O tem je neznanec po Dolničar- jevi smrti le še malo vpisal v Annales Vrbis Laba- censis in še to je za glasbo s Hofferjevo smrtjo pre¬ nehalo. 103 Da je akademija obstajala in delala naprej, posredno sklepamo iz gradiva, ki je spet na razpo¬ lago za leto 1727 . Ne kaže, da bi bili filharmoniki med leti 1718 in 1727 molčali in nato po devetlet¬ nem presledku obnovili nekdanje težnje. Mislim, da so delali tudi v tem razdobju. Ni sicer znano, kako. Iz tega, kar že vemo o akademiji, pa skle¬ pamo, da se je tudi zdaj glasbeno kazala ob praz¬ nikih svoje zavetnice, prirejala običajna tekmova¬ nja na Ljubljanici in kot dotlej s svojimi instru¬ mentalisti in pevci sodelovala pri raznih sprejemih, slovesnostih in podobnih priložnostih. O akademiji filharmonikov govori vir konkret¬ no znova šele za leto 1727 , ko so ljubljanski fran¬ čiškani povabili »preslavne, veleugledne, veleple- menite, presvetle in veleučene gospode filharmo¬ nike «, 157 naj bi sodelovali pri slovesni proslavi kanonizacije frančiškanov Jakoba Pičenskega in Frančiška Solanskega. Tudi to potrjuje prej po¬ stavljeno tezo o kontinuiranem obstoju akademije po letu 1718 . Ce bi tega ne bilo in bi ne bili filhar¬ moniki še vedno muzikalno aktivni, intenzivni in spoštovani amaterji, ki so z glasbo radi olepšali razne slovesnosti, bi frančiškani pač ne imeli ne možnosti in ne razloga, da bi jih vabili kot sode¬ lavce. Tudi jih ne bi naslovili s takimi superlativi, ki so sicer spadali k patetično poudarjeni etiketi, kot je bila v navadi v občevanju s tako institucijo, a je vendar v njih nekaj resnice, da so namreč fil¬ harmoniki v tedanji ljubljanski družbi še imeli ugled. Iz tega sledi, da so v kulturnem življenju ne le eksistirali, temveč da so bili tudi aktivni člen, 157 Izvirnik: »Illustrissime et Reverendissime Domi¬ ne Rector, Illustrissime Domine Vice-Rector, Caeterique Illustrissimi, Perillustres, Praenobiles, Clarissimi ac Con- sultissimi Domini Domini Academici Philharmonici La- bacenses etc. etc.« Tekst je v celoti objavil H. Bren v prispevku pod naslovom Za zgodovino akademije ljub¬ ljanskih operozov, C IX, 1919. 215, 216. K temu gl. tudi Cvetko D., ib., 359. 104 s katerim so ljubljanske osebnosti in ustrezne insti¬ tucije še vedno lahko računale za glasbene potrebe raznih manifestacij. Na tej podlagi smemo domne¬ vati še več. Tudi to, da akademija s Hofferjevo smrtjo ni stagnirala, marveč je še naprej oprav¬ ljala svoje glasbeno poslanstvo z elanom in s po¬ dobnimi uspehi kot v začetni dobi svojega razvoja. Hkrati to priča, da je morala imeti ustrezne izva¬ jalce in kajpada tudi vodje, ki so zagotovili bolj ali manj nemoteno nadaljevanje njenega repro¬ duktivnega dela. V vabilu so frančiškani omenili, da želijo slo¬ vesnost »še povečati in napraviti še veličastnejšo z najizbranejšim muzikalnim sozvočjem in harmo¬ nijo«. Pravijo, da so »zaznali, da v drugih deželah to navadno lepo in primerno izvršijo slavne aka¬ demije filharmonikov, če je le na vrsti izredna slo¬ vesnost kanonizacije«. Da bi se tema svetnikoma »v Ljubljani izkazala primerna čast in se ob tej priložnosti povečala njuna slava na zemlji«, se frančiškani zatekajo »s ponižno prošnjo« k vsem, ki so jih navedli v naslovu vabila in tako tudi k akademikom filharmonikom, da bi »v božjo slavo in čast prej imenovanih novih svetnikov ob sloves¬ nem osemdnevnem praznovanju v spomin kanoni¬ zacije blagovolili voditi zbor in bi vse vnaprej uslužno preskrbeli «. 168 Vir še pove, da je bilo vodstvo petja zaupano p. Sigmundu Skerpinu, ki je bil regens chori v 158 V zvezi s citati se glasi ustrezni del izvirnega teksta: »Cum vero sub finem mensis Augusti anni cur- rentis festiua per octiduum in Ecclesia nostra. in cele- brem memoriam duorum nuper ab Ecclesia Orthodoxa ex Ordine nostro catalogo Sanctorum insertorum Sacerdo- tum videlicet Jacobi Pičeni, ac Francisci Solani (quorum primus integram prope Europam percurrens et hanc Pa- triam, dum viveret, Apostolici sui zeli, animarum saluti studiose incumbendo saepius participem reddidit, alter vero Americae Apostolus et Musices amantissimus, quo- eumque pergebat, pandu ram suam serum deportabat, quam dum suavissime plectro tangebat saepe in Divi- 105 ljubljanskem frančiškanskem samostanu . 159 Ta se¬ veda ni vodil filharmonikov, temveč gotovo pevce, ki jih je imel za bogoslužje glasbeni kor franči¬ škanske cerkve. Naravnost to sicer ni rečeno, a je glede na celotno situacijo popolnoma razumljivo. Za to priložnost so si frančiškani zamislili glas¬ beni del precej širokopotezno. To kaže že povabilo filharmonikom in še navodilo samostanskega sveta, naj povabi Skerpin vsaj k sklepni procesiji tudi deželne trobentače in druge muzike . 160 Prireditelji so menda imeli v mislih mestne muzike, šlo pa je očitno za instrumentaliste. O filharmonikih ni zna¬ no, da bi bili kdaj sodelovali pri procesijah, naj so bile pasijonske v velikonočnem času ali kakršne koli druge . 161 Akademiki tudi ne bi bili priprav- norum contemplationem extaticus abripiebatur) insti- tuenda sit solemnitas, eandemque ad illorum honorem exquisitioni (!) Musices concentu ac harmonia adaugere et magnificentiorem reddere magnopere exoptemus; hoc vero per inclytas Philharmonicorum Academias in aliis Regnis atque Provinciis, dum eiusmodi extraordinaria Canonizationis oecurrant solemnia, gratiose ac merito- rie praestari solere intellexerimus. Quare, ut par La- baci Neo-Canonizatis Sanctis Jacobo de Marchia et Fran¬ cisco Solano exhiberetur honor, eorumque accidentali in terris adaugeretur gloria; Supplices reccurrimus ad Illmos et Rmum J>. Rectorem Illmum i>. Vice-Rectorem, caeterosque Ill mos , Perillustres-Praenobiles, Clarissimos ac Consultissimos !><> s D nos Academiae Labacensis Phil- harmonicos, ac enixe obsecramus, ut pro Dei gloria ac antedictiorum Nco-Sanctorum honore per solemne octi- duum in memoriam Canonizationis celebrandam choro praeesse ac gratiose providere dignentur«, prim. prej cit. vir. 159 Gl. Bren H., ib. 160 >... tubicines procinciae ac alios musicos ...«, gl. Bren H., ib. 161 Sklepna procesija je bila za to slovesnost po vse¬ binski zasnovi seveda drugačna kot so bile n. pr. razne pasijonske procesije in igre, ki so imele tudi drugačen namen. Tu in tam pa so prireditelji nujno potrebovali glasbo in so jo tudi vključili v okvir prireditve. Po tej strani se procesije med seboj v načelu bistveno niso mogle razlikovati. Za čas, o katerem govorimo, manj- 106 ljeni in niso prišli v poštev za tako sodelovanje, ki so ga po navadi redno opravljali mestni muziki in deželni trobentači . 162 To je čutiti tudi iz vsebine povabila, ki ga je dobila akademija filharmonikov. Zanimivo je še, da mestnih muzikov in deželnih trobentačev prireditelji niso nujno pritegovali k so¬ delovanju v sami cerkvi. Formulacija njihovega povabila sicer dovoljuje domneve, da bi bili ti lahko aktualni tudi tam in ne le pri procesiji. Natančnej¬ ših podatkov pa v tej smeri ni, zato tudi ustrezen sklep ni mogoč. Glasbeni program slovesnosti naj bi torej v cerkvi oskrbeli filharmoniki in menda še člani fran- kajo podatki o pasijonskih procesijah, čeprav so bile nedvomno vsako leto in celo po raznih linijah; njih pri¬ reditelji so bili v ljubljanskem mestu vsaj jezuiti, ka¬ pucini in stolnica. Konkretni viri zanje so redki. Ohra¬ nil se je načrt dveh takih procesij iz 1708 in 1713. Na¬ slovni list procesije iz 1708 je tale: CertaMIna Dant VICtorlas / Das ist: Streitt bringt Frcudt. Welchen Er- schroecklichen Streitt der Seelen-Verliebte Goettliche Generalissimus Christus Jesus Am Char-Freytag ein- getretten ritterlich gefochten / und endlich nach ueber- wu ndenen Feinden / den Sig-prangenden Lorber-Zweig erhalten. Welches in der gewoenlichen Procession am Char-Freytag den 6. April / Von denen PP. Capuccine- ren / unter der Verwaltung und bestaendigen Freygebig- keit der Hoch-Loebl. Bruderschafft Redemptoris Mundi, Denen andaechtigen Zuseheren wird vorgestellt. In Ins- Ignl CarnloLIae MetropoLI eDIta. Lavbach, primerek gl. Dolničar, Miscelanea P. IV., SKL. Naslovni list pro¬ cesije iz 1713 pa ima tekst: Kurtzer Begriff / Desj bitte- ren Leyden und Sterben Unsers siissesten Heylands / und Erlosers JESU CHRISTT, Welches Per Figuras & Figurata* in der gewolmlichen Charfreytags-PROCES- SION, In einer Hertzoglichen Haubt-Stadt Laybach... wird vorgestellet..., primerek gl. Dolničar, Miscelanea P. V., SKL. — Glasba ni omenjena v nobenem teh na¬ črtov, a je razumljivo, da je bilo tako kot tudi za ome¬ njeno sklepno procesijo pri frančiškanih leta 1727. v —7 162 Mestni muziki in deželni trobentači so podobno kot prej delovali tudi še v tem času. K temu; prim. Sve¬ tina A., ib., SGR IV71, 4; MAL. Cod. 1/56. f. 149 in Cod. 1/57, f. 44; Cvetko D., ib., 285; DAS, zap. inv. fsc. XXVII. j lit. k št. 81. čiškanske pevske kapele. Iz povabila sklepamo, naj bi prvi, to je filharmoniki, sodelovali kot in¬ strumentalisti in ne tudi kot pevci. To bi po eni strani utegnilo morda povedati, da akademija tedaj ni imela svojega pevskega ansambla, po drugi pa se zdi verjetneje, da zaradi lastnih pevcev franči¬ škani tujih, akademijskih niso potrebovali. Mo¬ goča je še domneva, da so za to priložnost akade¬ mijski in frančiškanski pevci sodelovali. Glede na Skerpina kot vodjo pevcev pa se ta teza ne zdi kdove kaj realna. Iz gradiva ne moremo razbrati, ali so filharmo¬ niki pri tej slovesnosti res sodelovali. Spored pri¬ reditev, ki so bile med 23. in 31. avgustom 1727* sploh ne omenja glasbenih izvajalcev, ne filharmo¬ nikov in ne domačih. 163 Seveda pa so bili v vsakem primeru, naj so formalno navedeni ali ne. Vsaj pevci frančiškanskega glasbenega kora, mestni mu¬ ziki in deželni trobentači. A tudi filharmoniki so se menda odzvali vabilu in so po svoje prispevali k vnanjemu razkošju celotne slovesnosti. Tudi vsebina navedenega povabila kaže na to, kar ^em o stanju akademije za čas pred 1727 in okrog 1727 povedal prej. »Najizbranejše muzikalno sozvočje in harmonijo« je lahko posredoval le kva¬ liteten korpus. Te, filharmonikom namenjene sti¬ lizacije menda ne smemo in ne moremo razumeti kot leporečje, ki bi ne bilo v skladu s tem, kar je akademija reproduktivno dejansko zmogla. Ce pri¬ rediteljem ne bi bila znana njena izvajalna raven, najbrž ne bi tako formulirali navedenega povabila. In če ne bi pričakovali, da bo akademijska izvedba umetniško zadovoljila, filharmonikov ne bi bili na¬ prosili za sodelovanje. Sami so morali namreč naj¬ bolj gledati na to, da bi bila slovesnost v vsakem pogledu kar najbolj kvalitetna. Prireditelji so imeli glede filharmonikov, vsaj za stilizacijo povabila, 163 Prim. Bren H., ib. 108 očitno pred očmi dvoje; njihovo izvajalno stopnjo, ki so jo tako dobro poznali, in raven tujih akade¬ mij, s katerimi so primerjali ljubljansko. Oboje je govorilo v korist filharmonikov, ki so jih ocenili na način, kot smo ga spoznali. Tudi to po svoje ka- rakterizira kvaliteto akademije filharmonikov, ka¬ kršna je bila v letu 1727. Dejavnost akademije je izpričana tudi za leto 1728, ko o njej poroča Carl Seyfrid Perizhoffer pl. Perizhoff auf Ehrenhaim(b) v svojem spisu Erb- Huldigungs Actus im Hertzogthum Crain, 164 v ka¬ terem je izčrpno in živo prikazal obisk cesarja Karla VI. v Ljubljani. Cesarjeva navzočnost je bila sijajna priložnost za razne manifestacije, ki lahko značilno posvetijo tudi v glasbene razmere teda¬ njega. časa in se jih bom zato vsaj delno dotaknil. Ko je Karel VI. 26. avgusta 1728 stopil na tla ljubljanskega mesta, so ga pozdravili tudi z glasbo, ki so jo izvedli deželni trobentači in pavkisti. 165 Teh v Ljubljani za take priložnosti najbrž niso imeli dovolj, 166 zato so jih nemara tako kot leta 1660, ko so tu sprejeli cesarja Leopolda I., izposo- 164 Izvirno se glasi naslov spisa: Carl Seyfrid von Peritzhoff / auf Ehrenhaim / Einer Lobi. Landschaft dess Hertzogthum Crain geschworner Registrator, Erb- Huldigungs Actus im Hertzogthum Crain, La,ybach 1739. — C. S. v. Perizhoff se je podpisoval še v. Perizliof, v na¬ daljevanju je uporabljal tudi »auf Ehrenhaimb«. Iz nje¬ govega spisa bom uporabil važnejše podatke, ki se na¬ našajo na glasbeni del prireditev in predvsem na AJPh. 165 Izvirnik pravi, da je bil cesarjev vstop v Ljub¬ ljano spremljan »mit klingenden Gespill / und Feld- Music«, prim. Perizhoffer C. S. pl. Perizhoff, Erb-Hul- digungs Actus, 31. _< 166 Za leto 1740 pravi podatek, da so imeli deželni muziki na Kranjskem sedem članov, 6 trobentačev in 1 pavkista (»6 Feldtrompeter und 1 Feld-Horpauker), prim. MHVK 1860, 93. Število teh muzikov se v primerjavi z muziki iz leta 1728 verjetno ni mnogo ali sploh nič raz¬ likovalo. dili od drugod . 167 Muzikov iz cesarske kapele v ta namen menda niso jemali. Morda so sicer tudi igrali, a poleg njih gotovo in predvsem še domači. Tega dne so v cesarjevi navzočnosti v stolnici opravili Te Deum laudamus . 168 Kdo so bili glasbeni izvajalci, vir ne poroča. A najbrž ne samo člani škofovske kapele, ki bi za tako pompozno sloves¬ nost ne zadoščali. Domnevati smemo, da so jih po¬ množili člani akademije filharmonikov, ki so bili tako mnogokrat sodelavci na stolnem glasbenem koru. Prihodnje dni so se stanovi in cesar ukvarjali s formalnimi akti. Nato je bila 29. avgusta v stol¬ nici slovesna maša, pri kateri je igrala dvorna ka¬ pela. 189 Zanjo vemo, da je imela leta 1729 kar 138 muzikov, pevcev, instrumentalistov, komponistov in kapelnikov. 170 Tako številna je bila verjetno tudi že leta 1728. S cesarjem je šla na pot večina njenih članov. V sestavu, ki je znan za ljubljanski obisk, je imela 5 pevk, 6 sopranistov, 6 altistov, 8 tenori- 167 Prim. Valvasor J. V., ib., X, 574. 575; Cvetko D., ib., 210. — K temu še gl. poročilo Hansa Sigmunda v. Ottenfelsa ?Die Beschreibung oder Relation iiber den Einzug und Erbhuldigungsactum in dem Erzherzogthum Karnthen« (1660). ■os Izvirnik pravi, da je bil v cerkvi sv. Nikolaja »das Te Deum Laudamus abgesungen«, gl. Erb-Huldi- gungs Actus, 34. 169 Izvirnik: > ... das Amt / veni Sancte Spiritus, &c. unter der Kayserlichen Hof Musič angefangen... Der Kayserliche Musical-Chorus stunde in dem oberen Theil der Kirche gerad gegen dem Hoch-Altar iiber und zwar par terre in der Mitte ..gl. Erb-Huldigungs Actus, 48. 170 Prim. Koczirz A., Exzerpte aus den Hofmusikak- ten des Wiener Hofkammerarchivs, StMw I, 287 ss. — Za komponiste dvorne kapele v letu 1729 so navedeni Carlo Badia, Francesco Conti in Giuseppe Porsile. Dvor¬ na kapela je imela tudi alumne in kopiste, med instru¬ mentalisti pa seveda vse, ki so bili potrebni in aktualni za tedanji sestav orkestra. Med pevci so bile tudi žen¬ ske, ki sicer na cerkvene glasbene kore na splošno še niso imele dostopa, ker je še vedno veljalo smulier ta- at in ecclesia«. stov, 8 basistov, 2 kapelnika, 2 koncertna mojstra, 8 organistov, 1 čembalista, 23 violinistov, 1 gambi- sta, 1 lutnarja, 6 čelistov, 3 violiniste^-4 pozavni¬ ste, 5 fagotistov, 13 trobentačev, 1 pavk ista in fln- strumentalista za lovski rog. Imen kapelnikov vir ne navaja. Za leto 1729 pa vin navajajo kot kapelnika znamenitega skladatelja Johanna Josepha Fuxa in kot vicekapelnika Antonia Caldaro. Kolikor sta imela to funkcijo že leta 1728, sta bila v Ljubljani oba; to je po svoje tudi zanimiv podatek za glas¬ beno preteklost ljubljanskega mesta. Tako bogata in kvalitetna kapela je bila za Ljubljano kajpada posebnost, vsekakor značilnejša kot nekoč številčno manjša in še ne tako pomembna kapela Leopolda I. Po maši je bil slavnostni obed v cesarjevi re¬ zidenci, za katero je služila škofovska palača. Ves čas obeda je igrala dvorna kapela. 171 Skladbe niso znane, a so bile seveda primerne namenu in zato gotovo plesne forme, ki so jih po navadi uporab¬ ljali za razvedrilo ob takih in podobnih priložno¬ stih. Iz Ljubljane je cesar odpotoval v Gorico, od koder se je potem, ko je tudi tam opravil sorodno for¬ malnost kot prej za vojvodino Kranjsko, vrnil v Ljubljano. Na tej poti je 8. septembra prišel v Li¬ pico, kjer ga je pričakal Henrik grof Orzzon z ne¬ kaj virtuozi, ki jih je nalašč za to naročil iz Be¬ netk. Gotovo so bili instrumentalisti in vir pravi, da je cesarju njihovo muziciranje ugajalo. 172 Ko se je vrnil v Ljubljano, so ga tu spet zapo¬ slili s pisanim programom, ki je posebej zanimiv 171 Vir pravi: »Die Kayserliche Hof-und Capell-Mu- sic hat sich indessen unaufhorlich so lang horen lassen / bis Ihre Kayserl. Majest. etc., etc. das Mittagmal ver- bracht,« prim. Erb-Huldigungs Actus, 58. 172 Perizhoffer pravi, da je Karla VL pričakal grof Orzzon: »mit einer von Venedig bestelter Banda etli- cher Virtuosen aufge\vartet / welche mit ihrer Musica- lischen Geschicklichkeit zu allergnadigsten Gefallen Ihrer Kayserl. Majest. etc. etc. die Bedienung gemacht haben,« gl. Erb-Huldigungs Actus, 65. lil zato, ker je v njem sod( lovala tudi akademija fil¬ harmonikov. Da se je s nula in mogla cesarju pred¬ staviti, je posredoval deželni glavar Janez Gašpar grof Cobenzl, 173 ki je bil njen član. Cobenzl je filharmonike vsestransko podpiral. Nedvomno jim je napravil uslugo tudi s tem, da jih je uvedel v spored prireditev, ki so bile v čast Karla VI. Pred cesarjem so nastopili v popolnem sestavu. Iz vira sicer ni razvidno, kakšen naj bi ta popolni sestav bil. Najbrž gre tu le za instrumenta¬ liste. Pevci ob tej priložnosti menda niso bili ak¬ tualni. Preden je 21. septembra cesar s svojim sprem¬ stvom prišel k večerji, so se akademiki zbrali v škofovskem dvorcu, na njihovo mesto pa jih je po¬ peljal vodja dvorne kapele (»Music-Director«), Ob vladarjevem vstopu je najprej zazvenela vedra in- trada, ki so jo izvedli deželni muziki. Nato so ves čas večerje muzicirali filharmoniki. 174 173 O tem poroča Perizhoffer tole: »... Unter ande- ren Aufmerckungen solle aber auch dises alhier einen Platz verdienen / was massen die unter dem Titul der Heiligen Jungfrauen / und Martyrin Caeciliae anno 1700. zu Laybach aufgerichte / und ruhmwiirdig annoch flo- rierende Academia Phil-Harmonicorum alda zu einem Merchzeichen ihrer allerunterthanigsten Devotion sich dahin unterfangen habe / vor Ihro Kayserl. Maj. etc. etc. mit einem completen Musical-Chor zu erscheinen; und wie zumal Seine Excellentz Herr Johan Caspar Graf von Cobenzl / wiirklicher geheime Rath / und Obrist-Cammerer in diser Gesellschaft / als ein fiir- nehm- und ansehliches Mit-Glied langst bevor inbegrif- fen stunde / hat dises Vorhaben um so mehr Nachdruck iiberkommen / zu malen hochgedachter Minister nichi unterliesse / es in Voraus Ihro Kayserl. Majest. etc. etc. alleruntherhanigist zu eroffnen...«, gl. cit. Erb-Huldi- gungs Actus, 66. — Ta baročno razpredeni, a po vsebini vsekakor značilni tekst razločno govori o tem, kako se je Cobenzl intenzivno trudil, da bi prispeval k čim več¬ jemu slovesu APh. To velja na splošno in še posebej ob obisku cesarja Karla VI. v Ljubljani. 174 V nadaljevanju svojega opisa pravi Perizhoffer: >... wie dann nach gnadigsten Verstattung / den nach- 112 Simbolna vinjeta z imenom, geslom in grbom J. G. grofa Cobenzla kot člana, Soeietas Unitorum (v. Theatrum memoriae nobilis) 'ahf f+ti. Janez Potočnik, portret Michelangela barona Zoisa (izvirnik v Narodni galeriji v Ljubljani) 1 »s* H 4 Ljubljana okrog 1735 (po risbi v ljubljanskem Mestnem muzeju) Vir ne pove, kaj so igrali. A gotovo kaj takega ali vsaj podobnega kot poklicni muziki dvorne ka¬ pele, kadar so bile priložnosti te vrste. Se pravi kompozicije, ki so spadale v tak družbeni in dru¬ žabni okvir, tako imenovano »Tafelmusik« plesne narave. Kdo je vodil nastop, tudi ne vemo. Filharmoniki in deželni muziki, oboji so torej lahko pokazali cesarju, kaj zmorejo, medtem ko je on večerjal in se zabaval s svojimi gosti in gostite¬ lji. Ne teh ne onih seveda ni mogoče vzporejati s cesarsko kapelo, ki je imela mnogo obsežnejši se¬ stav, v glavnem izvrstne instrumentaliste in pevce, odlična kapelnika in razen tega še vrsto drugih ugodnih pogojev, zaradi katerih se je lahko uspeš¬ no razvijala. Tudi naloge, ki jih je imela glede na svoje področje, so bile drugačne. Temu primerna je bila kajpada tudi kvaliteta njenih izvedb. Čeprav filharmoniki z njo niso mogli tekmovati in tudi niso imeli takega namena, so v mejah danih možnosti nedvomno dostojno muzicirali. Vladar jim je prihodnji dan preko svojega vrhovnega komor¬ nika izrazil zadovoljstvo in obenem pokazal pri- kommenden Tag / das ist: den 21. September 1728. da Ihro Kayserl. Majest. etc. etc. das Toison-Fest celeberi- ret / die Herren Academici sich bev Hof samentlich ein- gestellet; eh- und bevor dann / als Ihro Majest. etc. etc. zum Naclitmal erschinen / waren die so gedachte Phil- Harmonici von Seiner Excellentz Prencipe di Savoya, tviirklich geheimen Rath / und damaligen Kayserl. Mu- sic-Ehrectorn in das Kayserl. Tafel-Zimmer eingefiihret / alwo rechter Hand schon eine gantz fiigliche Stellung fiir die Musič zubereitet gestanden; bev Ihro Kayserl. Majest. etc. etc. ein- und Zutritt zur Tafel erschallete gleich anfangs eine frohliclie Intrade von den in der Ante-Cammera befindlichen Landschaftlichen Trompe- ter / demnach in Beyseyn aller der alhier damals be- fundener Academisten unter Versamblung der vrel- und zahlreich herumstehender Dames, als Cavalicrs, und anderer liohen Adels-Persohnen die Academische Musič endlich den Anfang genohmen / auch so lang gedauret / biss Ihro Majest. etc. etc. Sich von der Tafel erho- ben ...«, gl. Erb-Huldigungs Actus, 66—67. 8 113 pravljenost, da ustreže željam, ki bi jih morebiti imeli. Tega pa filharmoniki niso mogli izkoristiti, ker je moral cesar odpotovati in so bili tudi mnogi izmed njih odsotni. 175 Nastop akademije filharmonikov in tudi dežel¬ nih muzikov pred cesarjem in visoko aristokracijo, ki se je za ta dogodek zbrala v ljubljanskem me¬ stu, je po eni strani tako rekoč spadal v ceremo¬ nial. Po drugi pa je bi! velika želja in zadovolji¬ tev domačih umetnikov in obenem izraz vladarjeve vljudnosti in naklonjenosti, naj je bila ta pristna ali le formalna. Razen tega, kar sem o filharmonikih in drugih glasbenih zanimivostih navedel v zvezi z ljubljan¬ skim obiskom KarlaVI., naj poudarim podatek, ki pravi, da je akademija tedaj, namreč v letu 1728, slovela in cvetela. 178 Perizhoffer jo je opisal z be¬ sedami, iz katerih govori prepričanje, da je bila kvalitetna in si je z nastopom pred vladarjem svoj položaj le še utrdila. 175 Svoje poročilo o nastopu filharmonikov pred Karlom VT. opisuje Perizhoffer ob koncu takole: »... fol- genden Tag / als den 22. September haben Ihro Ka«yserl. Majest. etc. etc. mittls Dero Obrist-Cammerern der 16- blich-gesamten Academie Ihro allergnadigstes Wolge- fallen entdecket / mit all-mildisten Anerbietten / was ge- stalten Sie gantz geneigt wiiren / Jener bey Ansuchung einer kayserlichen Gnade allergnadigist zu willfahren / welches aber wegen kiirtze der Zeit / da erstlichen Ihro Majest etc. etc. Aufbrnch von Laybach an der Hand schon wurklichen bestellet / anderen Theils aber auch viele academische Mit-Glieder von hier abwesig waren / nicht beschehen konte«, gl. Erb-Huldigungs Actus. 67. 176 Prim. op. 175. — Perizhoffer namreč pravi, da je bila »... ruhmwiirdig annoch florierende Academia Phil-Harmonicorum«, gl. Erb-Hnldigungs Actus, 66. — Naj tu omenim še, da se tudi Perizhofferjevi podatki povsod in v vsem ne ujemajo. Tako n. pr. pravi v cit. spisu, da je APh nastala leta 1700, medtem ko drugje omenja kot ustanovitveno letnico 1701 (prim. cit. akt. v DAS. LIT. A, Nr. 1, listina z dne 22. X. 1767). Tudi on je kot Dolničar marsikaj rekonstruiral po spominu, zato včasih zasledimo razhajajoče se navedbe. 114 Vse to potrjuje delo akademije filharmonikov za leto 1728 in skupno s podatkom iz leta 1727 po¬ sredno podpira tezo o kontinuiteti njenega delova¬ nja v času, za katerega nimamo konkretnega gra¬ diva. Obenem dovoljuje še domnevo, da po takih uspehih tudi zatem ni mogla kar na mah utihniti. Na to kažeta dva dogodka iz leta 1730. Takrat so v Ljubljani poslušali v istem letu kar dva oratorija. Prvi je bil »Die gehemmte Reiss Francisci Xaverii / In das Konigreich China«, 177 ki ga je uglasbil Jurij Kurold, doma iz Kranja. Avtor besedila ni naveden. Skladatelj je svoj oratorij za¬ snoval v smislu menjavanja recitativov in solov (Xa- verius, China, Engl) in zaključnega zbora (chorus). Naslovni list pove, da so to delo izvedli v jezuitski cerkvi sv. Jakoba, najprej latinski in nato nemški kronogram pa razodeneta, da je bilo to leta 1730. Podrobno o skladbi ne moremo razpravljati, ker se ni ohranila, zato le domnevamo, da je bila v te¬ daj še vladajočem baročnem stilu. 178 177 Tekst naslovnega lista se glasi: Die geliemmte Reiss Francisci Xaverii / In das Konigreich China, mit einem Oratorio / In der Kirchen bey S. Jacob der So- cietat Jesu / Zeit der neuntagigen Andacht zu gedachten Heiligen vorgestellet / In die Musič iibersetzet / Von R. D. Georgio Kurold. Presbytero, ex Seminario SS. Do- nationi & Rogatiani. SS. Canonum auditore. — Primerek gl. v SKL v zbirki Alcuni oratorii sacri di varii coinpo- sitori Cantati, & reppresentati in diverse capelle, Posti in questo volume. 178 Thallmainerjev katalog navaja za letnico izved¬ be 1729; to pa očitno ne drži. Kronogram pravi drugače. Latinski tekst, ki je bil za nadpise slikam na oltarju, se glasi: gaVDTa peregrlnorVM laCob aC XaVerII. / eXVL- tate Deo aDIVtorl nostro, IVblLate Deo IaCob. / patrl- arCha peregrlnVs. slrlae appropIutjVaus, / MIstICa sCaLa CoeLI Visa reCreatVr. / XaVerIVs IngreDTens In Chlnas oblit, & beatltateM Contlglt. Ustrezen je tudi nemški kronogram: laCobs VnD XaVerII FreVD In ent- Legene LanD relsen. / FroLokhet Ilir Im G OTTE TaCobs / XaVerII / VnD Vnsern HeLffer. / IaCob aVf selner Rels In SIrlen slehet VVnDerbahr eln HIMeLs Lelter. / BeVor XaVerIVs ChlnaM eTntratte / enDet er seln seeT.Tges Leben. 8 ’ 115 Drugi je bil oratorij »Joannes in eodem / Das ist: Der im Leben und Todt unveranderlich-be- standige Liebhaber Gottes und der Kirchen Heili- ger Joannes von Nepomuck«. 179 Izvedli so ga v spo¬ min na kanonizacijo v cerkvi sv. Nikolaja 16. in 18. novembra 1730. Avtor njegove glasbe je bil skla¬ datelj maš, oratorijev, simfonij, oper in drugih kompozicij, Johann Georg Reutter (Reuter), 180 ki je bil baročno usmerjen. Tak je bil seveda tudi ta njegov oratorij, ki je imel tole strukturo: recitativ — aria — arioso — aria a due in po komponistovi formulaciji ob koncu zaključno ario (»Schluss- Aria«), namreč »zbor kraljevskih ljubljencev, ro¬ marjev in navzočega občinstva« (»Chor der konigli- chen Giinstliche — der Wallfahrter — dess zu- schauenden Volcks«). Za soliste so navedeni sv. Janez Nepomuk, Vaclav, kralj češki, kraljica Ivana, Zytho, kraljev ljubljenec (St. Joannes von Nepo¬ muck, Wenceslaus Konig in Bohmen, Joanna Ko- nigin, Zytho des Konigs Giinstling). Ne za prvi in ne za drugi oratorij ni povedano, kdo ga je izvedel. Malo verjetno se zdi, da bi bili izvajalci Reutterjevega, tehnično gotovo precej za¬ htevnega dela, člani škofovske kapele. Prej verja¬ memo, da bi mogli prvega predstaviti študentje je¬ zuitskega kolegija, kajti njegov avtor Kurold je 179 Naslovni tekst: Joannes in eodem / Das ist: Der im Leben und Todt unveranderlieh-bestandige Liebha¬ ber Gottes und der Kirchen Heiliger Joannes von Nepo¬ muck. Unter angeordneter dessen Canonizations-Andacht in der Kayserl. Dom-Stiiffts-Kirchen S. Nicolai zu Lay- bach den 16. und 18. November 1730. In einem Oratorio vorgestellet. In die Musič gesetzt von Herrn Georg Reu¬ ter / der Rom. Kayserl. Majestat Hof- und Cammer- Organisten / wie auch der Metropolitan-St. Stephans- Dom-Kirclicn / Capellmeistern, primerek v isti zbirki kakor Kuroldov oratorij. 180 Gl. Eitner Q VIII, 198—200. — Tega oratorija, ki je bil izveden v Ljubljani 1730, Eitner ne navaja, ker ga gotovo ni poznal. Njegov glasbeni avtor Reutter je bil v svojem času priznan in zelo cenjen komponist. 116 bil tudi gojenec jezuitskega semenišča in jeseni tega leta posvečen za duhovnika . 181 Za to domnevo ne govori toliko dejstvo, da je bil oratorij izveden v cerkvi sv. Jakoba, kjer so nekoč izvajali orato¬ rije tudi že filharmoniki; zato hi s te strani torej ne bilo nujno, da bi morali biti v jezuitskem sve¬ tišču izvajalci samo jezuitski muziki. Bolj ji je v prid glasbeni avtor oratorija in verjetnost, da je bilo to njegovo prvo in tehnično najbrž ne preveč komplicirano delo, čeprav bi ga tudi v tem primeru verzirani člani jezuitskega muzikalnega zbora menda lahko predstavili brez večjih težav. Lahko pa so bili glasbeni izvajalci seveda tudi filharmo¬ niki ali celo oboji v skupnem sodelovanju. Za Reut- terjev oratorij pa skoraj ne vidim drugih muzikov kot člane akademije, instrumentaliste in pevce. Vsaj v določenem smislu. Škofovska kapela nam¬ reč ni bila tako razsežna, da bi ga mogla sama iz¬ vesti, razen nje in filharmonikov — jezuitski štu¬ dentje tu gotovo ne pridejo v poštev — pa tudi ni bilo ustreznih izvajalcev. Tako se kažeta stvarni le ti možnosti, da je Reutterjev oratorij zazvenel v izvedbi članov akademije ali v skupnem muzicira¬ nju in petju teh in članov škofovske kapele. Če bi to veljalo, bi bil s tem podan vsaj kon¬ kreten dokaz o delu akademije filharmonikov v letu 1730, ki se glede na prej omenjene okoliščine kaže vseskozi verjetno. Izvirne dokumentacije pa nimamo in moramo zato tudi v tem primeru ostati brez dokončnega sklepa in pri tezi posredne vred¬ nosti. Podatki o prizadevanjih akademije filharmoni¬ kov manjkajo potem spet za razmeroma dolgo raz¬ dobje; to si lahko razložimo le tako, kakor je po¬ jasnjena vrzel v letih 1718—1727. Morda smemo upo¬ rabiti za leto 1739 poročilo o slovesu in rasti aka- 181 Prim. Smolik M„ ib., 190. — Kurold je bil ver¬ jetno slovenskega rodu, v današnjem pravopisu bi ga menda pisali Kuralt. 117 demije v letu 1728. O tej je pisal Erb-Huldigungs Actus, ki so ga natisnili leta 1739 in je najbrž nje¬ gov avtor Perizhoffer še takrat o njej tako mislil. A le najbrž, potrdila za to pa ni. Izvirni podatek imamo spet šele za leto 1714, ko so filharmoniki z regato in izvrstno glasbo proslavili rojstvo nadvoj¬ vode Jožefa II. 182 Iz tega spet lahko sklepamo, da niso obstajali in delovali le v tem letu, temveč tudi prej in v vsem času, za katerega sicer nimamo no¬ benega gradiva. Vse kaže, da so regate prirejali redno in enako redno sodelovali povsod in vedno, kadar in kjer je bila za to ta ali ona priložnost. Nadaljnji podatek se nanaša na praznovanje sv. Trojice v letu 1742. Omenja ga avguštinski pri¬ digar p. F. Teofil Schinl, ki je v eni svojih treh slavnostnih pridig govoril filharmonikom in si za to priložnost izbral večkrat in rado uporabljeno geslo: »Cantate Domino, — laudate eum in sono tubae. —- in tympano & choro, — in chordis, & or¬ gani« (Izaija, cap. 6, v. 3). Tokrat je bilo to toliko bolj na mestu, ker je Schinl govoril prominentni glasbeni instituciji ljubljanskega mesta. 183 182 Ko Perizhoffer^ omenja pomembne prireditve APh, poroča tudi tole: »Nichtweniger A°: 1741 Bey ho- cher geburt des durchleiichtigsten Erzherzogen Josephi II Nunmehro Regierenden Romischen Kaysers mit einem auf dem Laybach-Strohm unter Trompeten. und Pau- cken nebst fiirtrefflichen Musiaue..gl. vir v DAS, LIT. A, Nr. 1. 183 Tekst naslovne strani: Drey Lob- und Ehren- Predigen / Deren die Erste zu Ehre Dess Heil. Beicht verschwigenen Blut-Zeug Ioannis Nepomuceni, An den Titular-Fest Seiner preisswiirdigst auffgerichten Bru- derschafft in der Hochlobl. Dom-Kirche S. Nicolai. Die anderte an den hohen Fest der Hoch-Heiligen und Un- zertheilten Dreyfaltigkeit / Als eine Lobi. und Hoch- ansehliche Academia deren Herren Herren Phil-Harmo- nicorum unter den Titul der H. Jungf. und Mart. Caeci- liae selbes in den Gottes-Hauss bey Mariae Verkiindi- gung deren WW. EE. PP. Augustinern ausser den Spit- tal-Thor hochst-feierlich begangen. Die Dritte Un den Fest dess Heil. Ritters und Blutz-Zeug Georgi j, Da er als ein Schutz-Fiirst dess Hochwiirdigsten und Hoch- 118 Pridigar je najprej razpletel misel, kako je treba s petjem in glasbo hvaliti in slaviti boga, kar da pravkar opravlja tudi »veleugledna in imenitna akademija filharmonikov z zvokom trobent in pavk, virtuozno igro na strunske instrumente in z orgla¬ mi«. 184 Nato je govoril o vplivu glasbe na človeka, o njeni veljavi, kolikor gre za rabo v božjo hvalo in slavo, in izrazil prepričanje, da bodo »virtuozni gospodje cecilijanci in veleugledni ljubitelji glas¬ be«, namreč filharmoniki, vsakega pravega krist¬ jana spodbudili k pobožni molitvi. 185 Zanosno, z vsemi registri baročnega patosa je nadaljeval raz : lago o pomenu glasbe in izrazil prepričanje, da more pravemu namenu v cerkvi služiti tudi vir¬ tuozna glasbena umetnost tega časa.' 186 S tem je meril na pomisleke, ki so se v nekaterih krogih oglašali proti baročni cerkveni glasbi, češ da je v njej preveč posvetnega duha in da vernika odvrača Adelichen Teutschen Ritters-Orden in dero herrlichen Kirche verehret ware; vorgetragen worden von P. F. TheophILo SChlnL, OrDens elnes helLIgen Vatters AV- gVstlnl, In besagter KIrChe TeVtsChen / aVCh Fasten- PreDIger zV LaIlbaCh, primerek gl. v SKL, Q. V. 19, Orator Germano-Latinus. 184 »... dass eben... eine fiirnehme und hochan- sehnliche Academia deren Herrn / Herrn Phil-Harmoni- corum... mit andachtigsten Eyfer verehret / auch mit Trompeten und Paucken-Schall / virtuosen Saitten-Ge- spill und Orgel...«, gl. Drey Lob- und Ehren-Predigen, id. — Schinlove misli navajam v splošnem le v povzetku. 185 »... durch die virtuosen Herrn / Herrn Caecilia- ner / und hoch ansehnliche Musič Liebhaber zur Anbet- tung ... wird beruffen ...«, gl. id. — Filharmonike so nazivali zelo različno, Schinl jih je po zavetnici nji¬ hove akademije imenoval kar cecilijance; to seveda nima nič skupnega s poznejšim pojmovanjem tega imena. 186 »... dann ein unwissender Kunte wohl zweiflen / ob nicht die virtuose Gott zu ehren angestellte Musič bey unseren Zeiten es denen Engeln abgewinne...«. Schinl namreč prej pravi, da ti muziki tako kot angeli z glasbo hvalijo boga. Iz tega izhaja v nadaljnje izva¬ janje, v katerem se dejansko pokaže kot zagovornik baročne smeri v cerkveni glasbi. 119 od kontemplacije. Nič ni čudnega, da je Schinl za¬ govarjal ta stil, saj je tudi njegovo razmišljanje vse¬ skozi prežeto z značilnostmi tega izraznega načina. V bistvu se potemtakem to, kar je bilo na prižni¬ cah, ni razlikovalo od tega, kar se je dogajalo na cerkvenih glasbenih korih. Potem je spet in spet pozival akademijo, naj prispeva k božji slavi, in se spominjal slovesa, ki si ga je pridobila, ko je leta 1728 muzicirala cesarju Karlu VI . 187 Kot rdeča nit so se vlekli filharmoniki skozi njegovo pridigo, ki se je v sklepni misli spet navezala na versko .tendenco. 188 Schinlove misli kažejo izobraženca, ki se je tako rekoč brez pridržka postavil na stran baroč¬ nega duha v cerkveni glasbeni umetnosti. Razodel se je za privrženca tiste smeri te veje tedanje glas¬ bene produkcije, ki je hotela v cerkvi držati korak s posvetno glasbo. S tega vidika je ocenil tudi aka¬ demijo filharmonikov, se pravi z drugimi besedami, da se je tudi ta reproduktivno usmerjala v smislu, ki ga je zastopal on sam. Tako je tudi Schinl po¬ sredno potrdil to, kar so pokazala njena prizadevanja in po čemer se je akademija še zmeraj ravnala. 187 Izvirnik: »... Singe mithin / und lobe ohne Un- terlass hoch-ansehnliche Academia den grossen Gott / und die du dich an den Thron weyland seelig verschie- denen Kaysers Caroli dess VI. zur Huldigungszeit ge- genvvartigen Landes den 21. Septembris Anno 1728 mit denen Herrn / Herrn Phil-Harmonicis unter den Schutz deiner Confaederirten Liebhabern gewaget / auch mit deiner Academischen Musič / nicht allein bey den ho- hen gegenwartigen Adel / sondern / bey den grossen Kayser selbste / solche Ehre eingeleget / dass hochst Selber ein besonders Wohlgefahlen hat andeuten lassen / zugleich mildreichist eine Gnad auf Ansuchung an- erbitten«, gl. id. 188 Schinl je končal: »Wann nun der weise Menan- der gesprochen: dass die Musič ein Ernahrerin und Er- halterin der Liebe seye / so haben die vornehme Herrn / Herrn Academici und hochansehnliche Liebhaber der Musič einen nicht geringen Zuspruch zu den Himmel.. gl. id. 120 Umetniško važnejši in značilnejši kot vir o so¬ delovanju filharmonikov pri praznovanju sv. Tro¬ jice v avguštinski cerkvi pred Špitalskimi vrati je podatek o njihovem sodelovanju ob slovesnosti umestitve novega ljubljanskega knezoškofa Ernesta grofa Attemsa. Tedaj, tudi leta 1742, so gotovo so¬ delovali najprej pri ustrezni slovesnosti v stolnici. Nato so v škofovski palači izvedli kantato »There- siade. II giubilo deli’ incoronazione deli’ Augustis- sima Regina d’ Ongaria, incoronata Regina di Boe- mia«. 189 Tekst, ki je bil natisnjen leto dni pozneje (1743), jih izrecno navaja kot izvajalce. Kdo je bil skladatelj kantate, vir ne pove. Morda kak domač avtor. Ravno tako niso znane nadaljnje podrobnosti, ker se skladba ni ohranila. O nji vemo samo to, da je bila štiriglasna (»a quattro voci«). Kot nasploh dela te kompozicijske vrste pa je bila gotovo vo- kalno-instrumentalna in oblikovno in stilno grajena v načinu tedanjih kantat. Ta podatek znova govori o pravilnosti že več¬ krat postavljene teze, da so bili filharmoniki v ljub¬ ljanskem mestu najprimernejši, največkrat verjet¬ no celo edini izvajalci večjih in velikih instrumen¬ talnih ali vokalno-instrumentalnih del, oratorijev, kantat in drugih podobnih kompozicij s področja koncertne glasbe. V tem letu so z glasbo počastili še spomin na umrlega Janeza Gašparja grofa Cobenzla, nekda¬ njega kranjskega deželnega glavarja in člana nji¬ hove akademije. 190 189 Celoten tekst: Theresiade. In giubilo dellmcoro- nazione deli’ Augustissima Regina d’Qngaria, incornata Regina di Boemia / cantata a quattro voci, sequita, e rappresentata nel Palazzo Episcopale nel giorno stesso del Installatione di sua. Altezza Reverendissima Mon- signore Ernesto Amadeo Vescovo di Lubiana etc. ab Academia Philo-Harmonicorum, Labaci 1743. Gl. Po¬ hlin M. - Dimitz A., Bibliotheca Carnioliae, priloga MHVK XVII, 1862, 54. 190 Prim. Radics P. v., cit. ms., 45 ss. 121 Za leto 1743 priča o delu filharmonikov Actus publicus. 191 Opisuje slavnosti, ki so jih filharmo¬ niki pripravili za Antona Jožefa grofa Auersperga, ko je postal deželni glavar. Naslovni tekst omenje¬ nega dokumenta ga imenuje tudi ravnatelja akade¬ mije. V svoji prvi pridigi, o kateri bom pozneje govoril, pa pravi bosonogi avguštinec p. Feliks (Felice) a S. Matre Anna, da je bil ta Auersperg »Ober-Director der nemlichen Hoch-Adelichen Philo-Harmonicorum Academie«. Naj se za trenu¬ tek ustavim pri tem zanimivem in tudi pomembnem podatku. Če je bil Anton Jožef grof Auersperg ravna¬ telj akademije filharmonikov, in to je gotovo bil, je popolnoma jasno, da ta funkcija ni več pomenila v celoti istega kar prej. Ni namreč niti najmanj verjetno, da bi bil deželni glavar kot ravnatelj akademije obenem tudi njen umetniški vodja, pa četudi bi bil v muziki še tako verziran amater, kar o Auerspergu sicer ni znano. Kaže, da se je ome¬ njena funkcija bistveno spremenila in da je začel ravnatelj pomeniti to kar predsednik ali protektor, 191 V celoti se naslovni tekst, ki je mišljen kot za¬ četek dokumenta, glasi: Actus publicus / Womit die Hochlobl. Academia Philharmonicorum zu Ehre Seiner Excellentz Herrn / Herrn Antoni Josephen / dess Heil. Rom. Reichs Graffen von Auersperg / etc. etc. als neu angehenden Landshaubtmann in Crain / und respective Academischen \viirdigsten Directorn / in Vigilia dero Landshaubtmannischer lnstallation, das ist: den 6. Jen- ner wehrenden Jahrs alhier zu Laybach ein sonderes Freuden-Fest anstellet / und sich andurch ansehenlich bezeiget.« Letnica je razvidna iz nadaljnjega teksta, ki pravi, da je bil Anton Jožef grof Auersperg 7. januarja leta 1743 (»VIL Id. Jan. CI Dl DCCXXX]XIII«) imenovan za vrhovnega, to je deželnega glavarja vojvodine Kranj¬ ske. Podrobnosti o tem bodo razvidne iz nadaljnjega razpravljanja. Primerek gl. v SKL, brez sign. K temu prim. še Smolik M., ib. — Kot že omenjene Drey Lob- und Ehren-Predigen p. Teofila Sehinla je tudi Actus pu¬ blicus natisnil Adam Friedrich Reichhardt v Ljubljani. Natis nima naslovnega lista in je na štirih straneh veli¬ kega formata. 122 funkcija umetniškega vodje pa se je vezala s funk¬ cijo njegovega namestnika ali pa je bila samo¬ stojna. Če bi smeli verjeti p. Feliksu a S. Matre Anna, bi bilo to vprašanje manj zapleteno. V tem primeru »Ober-Director« ne bi bistveno spremenil organizacijske strukture akademije. Dejansko bi bil le protektor, ravnatelj pa bi bil še naprej to, kar je bil dotlej. Vendar ne kaže, da bi mogli p. Feliksu pritrditi. Podobno kot v celotnem govoru ga je menda tudi pri imenovanju grofa Auersperga zanesel čar baročne terminologije. Ne samo Actus publicus, tudi drugi viri namreč govorijo o Antonu Jožefu grofu Auerspergu le kot ravnatelju akade¬ mije. Posebno podatek, ki ga navaja Perizhoffer, se zdi zelo tehten . 192 Iz njega namreč spoznamo, da Auersperg ni bil ravnatelj samo po naslovu, temveč so mu poleg dolžnosti pripadale tudi pravice, zve¬ zane s to funkcijo. Gradivo bo pokazalo, da je imel ravnatelj, če je bil deželni glavar, važno vlogo, če¬ prav so si akademiki njegovo funkcijo gotovo za¬ mišljali le bolj častno. Rast akademije je lahko pospešil ali zavrl. Kdaj sta se spremenila smisel in pojem te funk¬ cije, od kdaj so bili deželni glavarji tudi ravnatelji z zaželeno vlogo protektorjev akademije, natančno ne vemo. Perizhoffer na primer za Janeza Gašparja grofa Cobenzla ne pove, da bi bil ravnatelj, temveč navaja zanj le. da je bil »imeniten in ugleden« član akademije . 193 Morda je akademija začela s tako prakso šele pri Antonu Jožefu grofu Auerspergu. To pa se ne zdi povsem verjetno, ker ga je že ob umestivi za deželnega glavarja slavila kot svojega ravnatelja. Iz tega bi lahko sklepali, da je ome¬ njeno prakso uvedla že prej. Ali so se v zvezi z 192 Gl. vir v DAS, LIT. A, Nr. 1. 193 Perizhoffer pravi med drugim: »... ein fiirnehm- und ansehliches Mit-Glied«, gl. Erb-Huldigungs Actus, 66. — Če bi bil Cobenzl kot deželni glavar v akademiji filharmonikov kaj več, bi bil Pterizhoffer to nedvomno omenil. Vendar takega podatka v njegovem spisu ni. 123 uvajanjem takega pomena te funkcije spremenila pravila, tudi ni znano. Bolj verjetno se zdi, da je bilo tako pojmovanje ravnateljeve funkcije, ki se v Auerspergovem primeru gotovo ni skladalo s so¬ časno funkcijo umetniškega vodstva in se tudi v drugih primerih ne bi, rezultat določene prakse. Ta je narekovala spremembo najbrž zaradi trdnejše pozicije in koristi, ki jih je akademija potrebovala in pričakovala, da jih bo s tem od deželnega gla¬ varja dobila. A vrnimo se k slavnosti, ki je bila 6. januarja 1743. Actus publicus podrobno opisuje tribuno, ki so jo dali postaviti filharmoniki na Novem trgu pred deželno palačo. Poleg drugega je bilo tudi 25 stebrov in na vsakem od njih je bila beseda s sedmimi črkami, ki so hotele označiti, da je Anton Jožef grof Auersperg po redu sedmi deželni glavar vojvodine Kranjske iz rodu Turjačanov. Besede so se po smislu vrstile takole: naj ploska in vzklika vojvodina Kranjska, ki se ji po trdih, hudih časih zdaj, pod Antonom Jožefom, vrača prijetna zlata doba. Njega dni je bilo iz Auerspergove starodavne, znamenite rodbine šest presrečnih vrhovnih glavar¬ jev. Izprosi še sedmemu blagoslov in slavo! 194 Nad Auerspergovim portretom pa je bil napis s tole vse¬ bino: Častno soho, ki jo zreš, so prevzvišenemu in preslavnemu gospodu Antonu grofu Auerspergu, ko je bil ob vročih željah vseh dobro mislečih, med navdušenim vzklikanjem in radostjo, ki je privrela iz srca tako spontano, da si tega ni moči predstav¬ ljati, dne 7. januarja 1743 imenovan za vrhovnega glavarja vojvodine Kranjske, ljubljanski filharmo- 194 Izvirnik: 1. Plaudat, 2. jubilet, 3. Carniol, 4. Du- catus, 5. Cui post, 6. duriora, 7. jucunda, 8. & aurea s 9. in Anton, 10. Josepho, 11. redeunt, 12, tempora, 13. Sex olim, 14. ex Aursp, 15. vetusta, 16. Excelsa, 17. Familia, 18. Felices, 19. fuerunt, 20. Supremi, 2,1. Capitan, 22, Sep- timo, 23. prccare, 24. Salutem, 25. gloriam. Prim. Actus publicus. — K. Gantar, ki je oskrbel slovenski prevod, razlaga lat. felices (»presrečni«): tisti, ki prinašajo srečo. 124 niki postavili. Pridruži se, vzklikaj, veseli in raduj se, da nisi brez glavar ja in mu čestitaj ! 195 Slovesnosti so s udeležili vsi filharmoniki, kar jih je bilo takrat v Ljubljani. V imenu akademije je deželnemu glavarju čestital njen član, cisterci¬ jan p. Roberto Mugerl iz stiškega samostana . 196 Nato se je na častni tribuni ob zvokih trobent in pavk oglasila »eine vollkommene Musique «. 197 Se¬ veda so svojemu novemu ravnatelju muzicirali fil¬ harmoniki. Actus publicus ne navaja skladb, ki so jih igrali za to priložnost. Bile pa so verjetno v formi serenade ali kakšne druge podobne kompo¬ zicije slavnostnega in vedrega značaja. 195 Izvimik; Quam spectas honoris molem / Excel. mo Ill.mo o. D. Anton. Joseph. S. R. J. Com. ab Auersperg / ad supremum Ducatus Carnioliae gubernium / bono- rum omnium votis Concupito / Velocius, quam rebaris ex pectore renunciato / insolito Patriae jubilo exaltato / Dum VIL Id. Jan. CIDIDCCXXXXIIL in auguraretur, / Philharmonici Aemon. applaudentes PP. / Acephalus ne sis, accede, gaude, exulta, laetare, / Capiti tu o gra- tulare. Gl. Actus publicus. — Latinski tekst je prevedel K. Gantar. 196 Izvirnik pravi o tem: ;>Und wie nun alles dises / und noch sonderbahres mehr / alda in guter Ordnung gestanden zu seyn befunden wird / als soli unter Ver- samblung aller der hier damahls anwesenden Herren / Herren Academicorum von einem Herrn Congremialn P. Roberto Mugerl Prot. Apost. Ord. Cist. und Professo zu Sittich an Seine Excel. eine kurtze zierliche Anrede in dero Hof miindlichen vorgebraclit / und in Namen der gesamten Hochlobl. Academi die sckuldigste Ag- tulare. Gl. Actus publicus. — Latinski tekst je prevedel K. Gantar. 197 Izvirnik: »Disem nach / so wird sicli auf dem Ehren-Geriist eine vollkommene Musique unter Trom- peten- und Paucken-Schall sehr herlich hdren lassen —, gl. Actus publicus. Kaj naj bi bila ta »vollkommene Mu- sique«, ni jasno; morda se stilizacija nanaša na izvrstno izvedbo, nemara hoče povedati, da je nastopil komplet¬ no zaseden orkester, morda tudi to, da sta muzicirala oba izvajalna korpusa akademije filharmonikov, orke¬ ster in zbor. 125 V letih 1742 in 1743 so bili filharmoniki kar precej delavni in če bi imeli izčrpne vire, bi uteg¬ nili zanje podobno brati tudi za leta, o katerih viri ne povedo ničesar, a so bila morda prav tako ali še bolj razgibana. O njihovi prizadevnosti izvemo tudi iz treh go¬ vorov, ki jih je imel že omenjeni p. Feliks a S. Matre Anna, ko so filharmoniki sodelovali pri praz¬ novanju sv. Trojice v avguštinski cerkvi pred špi¬ talskimi vrati . 198 Avtor jih je najbrž zato posvetil Antonu Jožefu grofu Auerspergu, da je ta omogočil njihov natis, ki je žal brez letnice. Zato jih ni mo¬ goče zanesljivo datirati. Pred 1745 jih p. Feliks vse¬ kakor ni imel, ker se je v njih obrnil tudi na Auer¬ sperga kot deželnega glavarja, kar ta tedaj še ni bil. Zato je mogoče in verjetno, da so bili v zapo¬ rednih letih 1745, 1744 in 1745. Poznejši čas je manj verjeten glede na okoliščine, ki so nastopile za aka¬ demijo filharmonikov in bomo o njih še govorili . 199 Vsebina teh govorov se bistveno ne razlikuje od vsebine, ki jo je leta 1742 imela pridiga p. Teo- 198 Naslovni tekst teh pridig se glasi: Drey mit Treu / Zu Ehren / Der grossmachtig- und allerheiligsten Dreyfaltigkeit / Verfaste Lob- und Danck-Reden / Als eine Hochlob- und Adeliche unter Anruffung der heili- gen Jungfrauen / und Martyrin CAECILIAE Verbrii- derte Philo-Harmonicorum Academie zu Laybach in dem Gottes-Hauss bey MARIA Verkiindigung deren W. W. E. E P. P. Augustinern ausser dem Spital-Thor das jahr- liche Schutz-Fest hdehst-feyerlich begangen. Zu drey- mahlen abgeredet vom P. Felice a S. Matre Anna Baar- ftisser Augustiner. Primerek v SKLi, Q. V. 19, zbirka Ora- tor Germano-Latinus. — P. Feliks pravi v uvodni hval¬ nici grofu Auerspergu tudi tole: »Und wem solte ich wohl Academisches Danck- und Lob-Gesang aufgezei- chnet haben / als eben dem Ober-Director der nemli- chen Hoch-Adelichen Philo-Harmonicorum Academie, dem von allen Mit-Gliedern der Gevvalt gegeben /zu veranstalten ..gl. primerek. 199 K temu prim. Smolik M., ib.. 192, in vir v DASu LIT. A, Nr. 1. — Perizhofferjevi podatki govorijo v ko¬ rist domneve, da so bili govori p. Feliksa med leti 1743 in 1745. 126 fila Schinla. Tudi p. Feliks se je z izdatnim baroč¬ nim slovarjem razgovoril o akademiji. Za njeno sodelovanje se ji zahvaljuje z naravnost presenet¬ ljivimi besednimi konstrukcijami, ki dokazujejo avtorjevo retorično spretnost in večkrat zakrijejo pomanjkanje vzročne povezanosti vsebinskega smi¬ sla. 200 Govori p. Feliksa a S. Matre Anna potrjujejo obstoj akademije filharmonikov vsaj za leti 1744 in 1745 — za 1743 dovolj trdno priča že prej nave¬ deni vir — v primeru, da smo jih časovno pravilno razmejili. Novega, kar bi pomagalo temeljiteje po¬ svetiti v njeno bistvo, ne razodevajo. V zvezi z vsakoletnim praznovanjem zavetnice je za leto 1746 omenjena akademija filharmonikov v rokopisni kroniki ljubljanskega diskalceatskega samostana. 201 200 Tudi p. Feliks a S. Matre Anna imenuje APh tako ali podobno, kot lahko najdemo v drugih sorodnih virih, n. pr. Hoch Lob- und Adeliche ... Philo-Harmonicorum Academie. Kako daleč lahko seže njegova spretnost v leporečni konstrukciji, naj ponazori n. pr. pasus: »An- jetzo... wende ich mich zu dir / Hoch-Lob- und Ade¬ liche Academie!... Deine Mit-Glider seynd ja wahr- haftig eingefleischte Engel / \velche an dem Thron dess hochsten als danckbare Geister zu diensten stehn ...«. Takih in podobnih mest je še več v teh treh pridigah, kjer beremo n. pr. tudi tole: »... Derohalben Hochlob- liche Philo-Harmonicorum Academie seye getrost / und erfreue dich / dass du dir durch heuiiges Danck-Fest den liimmlischen Zahl-Meister zum Schuldner gemacht hast... Auf Academische Mit-Glider!... Thr habt euren Lob- und Danck ... die vornemste Glory-Platz der himm- lischen Haubt-Stadt Jerusalem erobert... Laudate eum in sono tubae, laudate eum in Psalterio, & Cithara: Lau¬ date eum in tvmpano, & Choro: Laudate eum in chordis, & organo: Laudate eum in cymbalis bene sonantibus, Laudate eum in c:ymbalis jubilationis.« — Neposrednih zvez z akademijo ti citati in zvočno poudarjene stavčne konstrukcije seveda nimajo, čeprav so bili govori na¬ menjeni le-tej, namreč akademiji filharmonikov. 201 Prim. Radics P. v., cit. ms., 301. 127 ZADNJI VIRI O AKADEMIJI FILHARMONIKOV Gradivo, ki je doslej pomagalo raziskovati de¬ javnost ljubljanskih filharmonikov, se ustavi v letu 1746. 202 Potlej lahko zasledimo še redke posamezne podatke o nastopanju instrumentalistov, a se vpra¬ šujemo, ali jih je mogoče kako povezati z delom in obstojem akademije. Franc Raigersfeld (Reigersfeld) poroča o dveh glasbenih izvedbah, ki sta bili 7. in 8. oktobra leta 1752 in sta pri njiju sodelovala tudi baron pl. Swiet- ten in pl. Steinbergova. Druga je bila pevka, prvi pa je bil ljubitelj glasbe in izvrsten violinist. 20 ’ Izvedbi, ki sta bili v Steinbergovem in Raigersfel- dovem domu, nimata nič skupnega s filharmoniki. Po svoji obliki se uvrščata v okvir tako imenova¬ nega hišnega muziciranja (»Hausmusik«), ki je po¬ stalo sredi 18. stoletja popularno in priljubljeno tudi pri nas. S tem seveda ni rečeno, da ne bi ama¬ terji še kako drugače glasbeno delovali. Baron Steinberg bi bil kljub temu lahko tudi član akade¬ mije filharmonikov in bi nastopal še v njenem okviru. Vir pa vsekakor jasno pove, da ob tej pri¬ ložnosti ni bil v vlogi filharmonika, ker gre v tem primeru za povsem drugačen način glasbenega dela. 202 Temu sem sledil tudi sam v svoji Zgodovini I, gl. prav tam, 294 Sklep, ki je nastal na temelju gradiva, bom seveda v skladu z nadaljnjim razpravljanjem ko¬ rigiral. 203 Raigersfeld poroča za 7. X. 1752: «N[ach] M[it- tag] geg[e]n 5 Vlir ist mein Hansi u[nd] Maxl v[onj Idria zuriick gekom[m]en, u[nd] bald darauf B[arojn von Swietten mit dem abbe Marie welche ich zu den Jungfe]n v[on] Steinberg gefiihrt habe, wo ein Concert war u[nd| Swietten als ein liebhab[er] v[on] d[er] Mu¬ sič u[nd) ein trefflicli[er] Violinist mit gespielt. audi die Fran von Haus gesungen hat.« Gl. Raigersfeld, Diaria f. 527, Dolski arhiv v D AS. — Za 8. X. pa pravi, da je bil po kosilu koncert >uml) den Von Swiett[en| eine Unt[er]haltung zu geben, u[nd] hat dabev Mad(am]e Steinberg gesungen«, gl. prav tam, 258. 128 Nadalje poroča Raigersfeld še o obedu, ki je bil 7. februarja pri kapucinih. Razen pisca, ki nam je zapustil vir o tem dogodku, je bilo nanj povab¬ ljenih več odličnikov, tako grof Wildenstein, grof Gallenberg, Waicard grof Barbo, Jožef grof Barbo, Maksimilijan baron Taufferer, svetovalec kapucin¬ skega generala iz Milana, trije italijanski sekre¬ tarji, neki Francoz in še drugi, katerih Raigersfeld imenoma prav tako ni navedel. Pojedino je še osla¬ dilo muziciranje, ki so ga po naročilu grofa Wil- densteina oskrbeli deželni muziki. Po obedu je bil koncert, ki ga je izvedlo več virtuozov. 204 Kdo so bili — pisec je gotovo mislil na instrumentaliste — ne vemo. Nedvomno pa niso bili filharmoniki. Glede na svoj družbeni položaj bi za tak družabni dogo¬ dek ne prišli v poštev. Ce bi kljub temu bili, pa bi jih bil Raigersfeld nedvomno omenil. Tako kaže, da so bili »virtuozi« tuji izvajalci ali muziki kakšne ljubljanske plemiške kapele ali drugod zaposleni domači glasbeniki, ki so si z igranjem zunaj svo¬ jih dolžnosti radi boljšali na splošno slabe socialne razmere in jih je bilo tudi v tem času v ljubljan¬ skem mestu dovolj. Lahko pa bi bili tudi amaterji iz visoke ali višje družbe. Gradivo pravi, da filharmonikov ni bilo pri nobenem izmed omenjenih primerov. Pa tudi dru¬ gače ni več slišati o njih. Kaj je bilo torej v času, ko se viri zanje in za njihovo akademijo izgubijo? Na to vprašanje, ki ga doslej nismo mogli rešiti, ker ni bilo virov, vsaj deloma odgovarja Perizhof- 204 Raigersfeld pravi med drugim, da je grof Wil- denstein med kosilom »lasse auch ... die Landschafft[li- che] Trompeter blas[e]n und nach Tisch war ein Con- cert v[on] mehrerjen] Virtuos[e]n«, prim. Diaria, 415. — Pisec še pove, da je 25. (»Heut habe meine Kind[er] in die Comedie auf dem Rathaus gehen lassen mit mei- n[e]m Secretario accompagnirt«) in 27. maja 1753 (»Abends habe meine Kind[er] in die Comedi[e] ge- schickt«) poslal svoje otroke v »komedijo«, se pravi k uprizoritvi neke igralske družine, ki je nastopala v mestni hiši. Gl. Diaria, 447, 453. 0 129 fer. 205 Ta se je leta 1767 obrnil na dvorno komisijo za dobrodelne ustanove na Kranjskem zaradi vna¬ prejšnje odobritve prenosa 700 goldinarjev na avgu- štince. Znesek je bil namenjen akademiji, da bi gojila glasbo. Filharmoniki pa so ga želeli dati omenjenemu redu, da bi zanje opravljal obvezno praznovanje njihove zavetnice. Zanimal jih je na¬ čin, ki naj ga uporabijo, da bo v skladu s predpisi in bo sredstvo služilo pravemu cilju. 206 Ob tem se je razvila obsežna korespondenca, ki ji sledimo vse do 24 septembra 1768. Njen sklep je bil, da vloga akademije filharmonikov kot družbe ljubiteljev glasbe ne sodi v pristojnost dvorne komisije, 207 tem¬ več deželnega glavarstva. To je soglašalo in aka¬ demiji naročilo, naj naredi z avguštinci primerno pogodbo in primerek te deponira tudi pri omenjeni 205 Prim. fsc. Dvorna komisija za dobrodelne usta¬ nove na Kranjskem za 1749 do 1773, DAS, LIT. A, Nr. 1. 206 Prim, dopise z dne 16. 6., 5. 9. in 11. 9. 176? v cit. viru, DAS, LIT. A, Nr. 1. — V svojem dopisu z dne 16. 6. 1767 pravi Perizhoffer med drugim tudi tole: »Dem- nach ich als dermaliger Director, und iibrige Herren Academici Phil: harmonicorum Labacensium unsere Fe- stivitet der Heil: Jungfrau und Martyrin Cecilia aus Beweglichen ursachen nicht mehr von selbsten, sondern durch die Wohl Ehrvviirdige P: P: Augustiner vor dem Spittal Thor in daselbstiger Kirche, alvvo Bishero ge- wohnlich war, zu Celebrieren geschlossen, und zu dem Ende fiir solche Ewig haltende Andacht ein Capital per: 700 fl. Teiitscher Wehre: Ihnen. P: P: Augustiner zu Ce- dieren, somit den diesfalligen Contract anzustossen schon vviirklich einverstanden seind, kommet auf die Frag an, ob diese Festivitet haltung, und Capitals disposition mit Vorbevvust der HochLbbl: Milden Stifftungs Commission, auch mit oder ohne deroselben g[na]digen Consens Ter- minieret vverden miisste, oder nicht?...«, prim. izvir¬ nik id. 207 Gl. dopis z dne 23. X. 1767 v cit. viru, id., ki pravi med drugim: »So scheint uns selbsten, dass diese Arth, obschon dotirter Festivitaten fiir keine pia causa angeselin vverden solite, folgsam auch in die Besorgung dieser Co|mmisilon nicht einschlage«. 130 komisiji . 208 Čez več mesecev je komisija Perizhoffa kot ravnatelja »Laybacher Musical-Academie« spom¬ nila na ta primerek . 209 Pojasnil ji je, da zaradi od¬ sotnosti avguštinskega priorja pogodbe še niso mogli podpisati, zato tudi še ne more poslati dolžnega primerka . 210 Pri dopisovanju z dvorno komisijo in deželnim glavarstvom je Perizhoffer nastopal v imenu članov in sam kot ravnatelj akademije, obe oblasti pa sta se obračali nanj »als Directorn« in na »iibrige Aca- demicos Philharmonicos Labacenses «. 211 Dvorno komisijo so pri reševanju vloge zani¬ mali nekateri podatki, tako tudi o nastanku akade¬ mije, o njenih ciljih in tedanjih članih. Zanje se je obrnila na njenega predstavnika Perizhofferja. Iz njegovega precej izčrpnega opisa o J. B. pl. Hof- ferju in ustanovitvi akademije, njenih nalogah in načinu delovanja, gmotnem stanju, ki ga je iz last¬ nih virov reševal tudi njen blagajnik Janez Gregor Smrekher (Smrecker, Smrekar ) 212 in še o drugih 208 Gl. dopis z dne 8. I. 1768, id. — Tudi deželno glavarstvo je menilo, »dass nachdeme diese Academia Philharmonicorum fiir keine pia Causa, sondern ledi- glich als eine freiiwillige Gesellschaften etwelcher Lieb- habern der Musique anzusehen kommet...«. 209 Prim. dopis z dne 26. 8. 1768, prav tani. 210 Prim. dopis z dne 24. 9. 1768, id. — Perizhoff se je v odgovoru komisiji podpisal kot »Academischer Di- rector«. 211 Prim. dopis z dne 11. IX. 1767, id. — Komisija je za mnenje v vlogi APh vprašala tudi njenega člana An¬ tona Kappusa, ki je v dopisu z dne 5. IX. 1767 pojasnil okoliščine in podrobne razloge, gl. gradivo v cit. viru. 212 V zvezi s Smrekher jem omenja Perizhoff: »Et hinc Lachrymae: da andurch die ganze Academia iiber Hauffen gefallen, anerwogen bey so' entlibenen Col- lecten, ausser des alleinigen von angelegten Capital der 1000 fl abfallenden oline dass selir Beschnittenen geringen Interesse keine Cassa mehr existiret ist. welches Inte- resse angegen pro nostra festivitate nicht erklacklich, sondern der Academische Cassier Doctor Smrecker seel. gutvvillig ware, dann, und vvann den abgang ex proprio zu ersezen ...«, gl. cit. vir, listina z dne 11. IX. 1767. — 9 » 131 problemih, bom zajel temeljni smisel tega, kar je za zastavljeno vprašanje najvažnejše in čemur je spričo pomebnosti tudi Perizhoffer posvetil izdatno pozornost. Najprej omeni instalacijo izvoljenega ravna¬ telja akademije filharmonikov Antona Jožefa gro¬ fa Auersperga za kranjskega deželnega glavarja, 213 potem pa pripoveduje o tem, kako je ta v na¬ sprotju z Leges podaljšal svojo funkcijo za 18 let. Zborov za menjavo uprave ni več skliceval in ni ne dovolil ne pomagal opravljati nalogo komisije, tako da je vse zastalo. Razne zbirke so usahnile, muziciranje se ni več nadaljevalo. Mnogi akade¬ miki so bili zaradi takega stanja nezadovoljni, zato niso več hoteli plačevati članarine in so tudi izsto¬ pali, ne da bi prej opravili svoje dolžnosti. 214 Pe¬ rizhoffer je jasno in nedvoumno pripisal krivdo Auerspergu. Po njegovem podatku se je moralo tako stanje začeti že leta 1744, ker je Auersperg Perizhoff še pristavlja: >Nichtweniger die PF. Augusti- ner an Etlich Verrichteten unbezalten Festiviteten mit Ihrer habenden anforderung bisshero haben zuwarthen miissen«, prim. vir, prav tam. 313 V smislu Leges se je morala uprava menjati vsako leto dan po praznovanju zavetnice. Kdaj je bil torej Auersperg izvoljen za ravnatelja APh? Kaže, da že v letu 1742, vsekakor ne v prvotnem smislu Leges, temveč zato, ker so filharmoniki računali z njim kot predvidenim deželnim glavarjem. To letnico je Periz¬ hoffer zmotno navedel kot leto instalacije (gl. op. 214). Bržkone mu je ostala v spominu glede na Auerspergovo izvolitev za ravnatelja APh. 214 Perizhoffer pravi o tem: »Entlichen im Jahr 1742. Bey Installierung des Hoch und wolgebohrnen H: Antoni Joseph grafen von Aursperg gcvvordenen Landes Haubt- m[annj in Crain nunmehro seel. dass freydenfest mit nicht weniger pracht bev einer auf dem Hochen Marek Vor dero Hof augerichteb grossen Triumph Machine of- fentlich Celebriret: welch leztere Actus ob zwar allen ansehen nach der Lobl[iche| Academie grosse progress zugebracht hatte, so fern Hochgedachter Herr Landes H[au]btm[a.nn], als gleich erwohlter Director sein Ho- ches unerbiethen in die erfillung gesetzt haben vvurde; Nach deme aber Er Herr sein Directoriat iiber Ja.hrs 132 umrl leta 1762. 215 Časovno se to ne sklada povsem s podatki, ki poročajo o delovanju akademije do vključnega leta 1746 , razen če je bilo praznovanje zavetnice edino, kar so filharmoniki še mogli in tudi smeli opravljati v teh letih. Pozneje so menda tudi to prepustili avguštincem. Iz Perizhofferjevega opiso¬ vanja namreč razberemo, da v tem razdobju sami niso imeli več dovolj tehničnih možnosti za glas¬ beno izvedbo . 219 Njihovo število se je zaradi na¬ vedenih vzrokov očitno tako zelo skrčilo, da je bilo vsako muziciranje neizvedljivo. Perizhoffer sam pravi, da je sploh prenehalo. Anton Jožef grof Auersperg je torej za dolgo razdobje onemogočil delo akademije filharmonikov. Perizhofferjevi razlagi vrzeli, ki do leta 1762 sicer potrjuje formalno, a ne tudi dejansko obstajanje akademije, seveda verjamemo in ni razloga, da je ne bi sprejeli. Vprašujemo pa se po okoliščinah, ki so zastoj omogočile, in po razlogih, ki so ga po¬ vzročili. frist Contra Institutum in die 18 Jahre Hinauss Verzo- gen, und darbey in diesem Langen zeit Raumb ausser des Ersten keinen Congress mehr gehalten, weder die gewohnliche academische angelegenheiten vorgenohmen, noeh gestattet solche durch andere zu Bewercken, so dass alles ins stecken gerathen, dahero miisste erfolgen, dass die Collecten nicht Betrieben. weder Eingebracht worden; noch weniger dass Exercitium Musices seinen fortgang gehabt, iiber welchen grossen Saumsaall Viele Academici sehr unzufriden ihre gebiihr nicht mehr en- trichten wolten, Ja Viele sich so gar ex Gremio selbst aussgeschlosten, Mehrern Theilss biss auf iiberblibene wenige Anzahl hiebey abgestorben, und ihre ausstande unzahllbar gelassen haben.« Prim. izvirni tekst v cit. viru. — P. tekst navajam z vsemi pomankljivostmi, v svojem tekstu pa uporabljam njegov smisel. 215 Prim. zapuščinski inv. v DAS, fsc. IV. LJT. A. št 73 in Testamenta, DAS. grupa III, LIT'. A, št. 37. — Testament je datiran 26. 7. 1759. dopolnjen 5. X. 1762. 316 Prim. Perizhoffer jev dopis dvorni komisiji dne 16. 6. 1767. cit. vir, id. To potrjujejo tudi vse druge oko¬ liščine, v katerih je bila APh in so razvidne iz cit. vira v DAS, UT. A. Nr. 1. 133 Na to vprašanje konkretno in dokončno ni mo¬ goče odgovoriti. Vsiljujejo se le razne domneve. Predvsem ni mogoče razumeti ali pa je na prvi pogled vsaj težko razumljivo, kako je mogla dotlej tako uspešno delujoča akademija tako rekoč nena¬ doma utihniti. Tudi če so bili Auerspergovi ukrepi res take narave, kot jih prikazuje Perizhoffer. bi vendar o številnih, po stanu visoki aristokraciji pripadajočih akademikih, mislili ali vsaj verjeli, da bodo vsemu navkljub še naprej muzicirali in pri¬ pravili od leta 1744 naprej nekako samozvanega ravnatelja Auersperga do tega, da bi sklical letni zbor ali pa opravljal svoje dolžnosti. Nič takega se ni zgodilo, vsaj Perizhoffer o tem ne pove. Kaže, da smemo vnanjo stran razlogov iskati v trdni poziciji, ki jo je imel Auersperg, in v malo- dušni zavesti članov, da mu ne morejo do živega. Anton Jožef grof Auersperg je bil deželni glavar vse do svoje smrti , 217 ko ga je nasledil Henrik grof Auersperg. Vmes je za razdobje 1747—1748 ome¬ njen tudi kot predsednik c. kr. reprezentacije in deputacije . 218 Do prvih upravnih sprememb v letu 1747 je kot deželni glavar združeval še funkcijo zastopnika vladarja in stanov v eni osebi. Ko se je začel prehod v sistem državne uprave, pa je v tej funkciji zastopal le še stanove. Kljub temu je očitno 217 K temu prim. že cit. vir v op. 216. — Kot dežel¬ nega glavarja ga imenuje zapuščinski inventar (gl. cit. vir) in še vrsta drugih dokumentov. Prim. tudi reper- torij Stanovskega arhiva v DAS, p. 338 in Eintrag Buch deren Conferential und Sessions-Decreta od 12. V. 1753 do 16. V. 1766, zapisnik od 23. X.1757, DAS. 218 Gl. Andrejka Rudolf, Vrhovni predstavniki držav¬ ne uprave na Kranjskem od 1747 do 1941, GMD 1 XXIV, 1943, 103. Tu je med predsedniki c. kr. reprezentance in komore naveden za 1747—1748 Anton Jožef grof Auer¬ sperg kot cesarski komisar. Andrejka se sklicuje na njegov nagovor na deželne stanove 9. IX. 1748, gl. ib., 107 in MHVK 1850, 57. Henrika grofa Auersperga na¬ vaja Andrejka kot predsednika deželnega glavarstva na Kranjskem za razdobje 1763—1773, gl. ib., 104. 134 še vedno imel velik vpliv, ki se je tudi v akademiji filharmonikov izražal tako, da je lahko v nasprotju z njenimi pravili ravnal, kot je hotel, in ga njeni člani pri tem vsaj učinkovito niso mogli ovirati. Najvažnejše je vprašanje, kaj ga je vodilo, kateri in kakšni nagibi ali motivi so mu narekovali, da je omrtvil akademijo. Žal Perizhofferjev opis v tej smeri ne pove ničesar in tudi ne nakaže nič takega, iz česar bi mogli pojasnilo vsaj slutiti. V ta namen se kažeta le dve varianti, če ob njiju ne upoštevamo malo verjetne možnosti, da bi akade¬ miki z lastnim nezanimanjem sami povzročili ali pospešili nastalo situacijo. Po prvi se Auersperg osebno ni zanimal za akademijo in ji zato ni po¬ svetil pozornosti. Ta domneva pa ne prepriča. Pred¬ vsem zato ne, ker bi se v tem primeru poskusil znebiti funkcije in bi izrecno želel, da jo prevzame kdo drug. Povezanost funkcij deželnega glavarja in ravnatelja akademije najbrž ni bila uzakonjena, zato bi se to vsaj formalno lahko izpeljalo. Če je neuzakonjena praksa postala pravilo, po katerem je bil deželni glavar tako rekoč nujno tudi ravna¬ telj akademije, pa bi bil Auersperg navzlic svo¬ jemu nezanimanju lahko omogočil instituciji naj¬ manj tisto delovanje, ki so ga predpisovala pravila in bi ga bili tako opravljali drugi člani. A Periz- hofferjeva razlaga je tako stilizirana, kakor da je Auersperg namenoma preprečil sleherno delo aka¬ demije. Tako daleč osebni momenti, ki so morda tudi bili in so se tako ali drugače kazali v Auer¬ spergovem odnosu do akademije, menda niso segli in bi tudi ne bili mogli. Morali so biti še drugačni razlogi, ki so odločilno ali vsaj odločilneje vplivali na njegovo ravnanje s to institucijo. Iskati in delno najti jih utegnemo v splošni situaciji, ki je bila značilna za tedanjo Avstrijo in tako tudi za slovenske pokrajine. Novo nastajajoči upravni sistem je zmanjševal moč stanov in s tem hkrati vlogo plemstva. Ni iorej izključeno, da je Auersperg, čeprav je bil sam aristokrat, v skladu 135 s celotno tendenco omejeval ali moral omejevati tudi delovanje akademije kot eminentno aristokrat¬ ske ustanove. Ni sicer verjetno, da bi bil moral kot deželni glavar ukrepati tako radikalno, kot kaže primer akademije filharmonikov. Pri tem ga je vsaj v nekem, četudi ne tako izrazitem smislu utegnila voditi še lastna pobuda, ki je morda ni toliko nare¬ kovalo njegovo nezanimanje za akademijo kolikor morda nerazpoloženje do posameznih akademikov. Na situacijo, kakršna je nastala v akademiji pod Auerspergovim vodstvom, pa so gotovo vplivali še momenti, ki so postopno omejevali delo deželnih in mestnih muzikov, jezuitskega gledališča in po¬ dobnih dejavnosti. Bili so odsev splošnega družbe¬ nega procesa, ki mu je bila nujno podvržena tudi akademija filharmonikov ne glede na to, ali so se filharmoniki tega zavedali ali ne in ali je Auer¬ sperg svojo negativno vlogo opravljal v njej hote ali nehote, iz osebnih nagibov ali zaradi direktiv od zgoraj. V vsakem primeru pa je lahko osebno vplival na obseg in tempo omejevanja akademij¬ skega dela ali celotnega prizadevanja. Podatki ka¬ žejo, da je bil njegov delež tudi po tej strani izda¬ ten: akademijo je na zunaj sicer pustil živeti, a zatrl je njeno funkcionalno bistvo in s tem njo samo. Če je domneva o omenjenih vnanjih razlogih pra¬ vilna, se ne zdi verjetno, da bi bil moral storiti to tako, kot kažejo rezultati. Zaradi nezadostnega gradiva ne moremo precizirati, koliko je odločal ta ali oni motiv. To, da je Auersperg zavrl delo akademije najbrž še pred nastopom upravnih spre¬ memb v državnem sistemu, pa kaže, da tudi osebni momenti niso bili najneznatnejši. Ko ga je akademija filharmonikov januarja 1743 tako počastila in mu tudi kot svojemu ravna¬ telju zapela obilen slavospev, pač ni mogla slutiti, kakšni bodo sadovi. Tudi glede koristi, ki jih je pričakovala od deželnega glavarja, se je zmotila, ker pač ni vedela in tudi ni mogla vedeti, kako se bo novi ravnatelj nasproti njej uravnal. Kot de- 136 želni glavar bi navsezadnje nekako moral upošte¬ vati splošno situacijo v širokem merilu, tudi če bi bil akademiji še tako naklonjen. Nžj je bilo tako ali drugače, akademija je pod njegovim vodstvom obmolknila. Iz Perizhofferje- vega izražanja dobro čutimo, da je obžalovala svoj nekdanji akt, s katerim je izbrala Auersperga za ravnatelja. Ko je umrl, je menda takoj ustavila prakso, po kateri je bil vsaj v tem primeru deželni glavar tudi njen ravnatelj ali protektor. To pri¬ trjuje prej nakazani misli, da se njena prvotna pravila niso spremenila, temveč le njihov vsebin¬ ski smisel, kolikor se je nanašal na vezanje te funk¬ cije s funkcijo umetniškega vodje. Da je bilo najbrž res tako, kaže situacija akademije po smrti Antona Jožefa grofa Auersperga. Najbrž je že takoj takrat postal njen ravnatelj Carl Sevfrid Perizhoffer pl. Perizshoff, 218a ki ni bil deželni glavar. Poskus se torej ni obnesel, vrnitev k smislu Leges iz leta 1701 pa je bila tudi v tem primeru le delna, kajti Periz¬ hoffer sam vsekakor ni bil umetniški vodja. V tej funkciji se vsaj za leto 1767 omenja Maksimilijan Miiller, 219 ki mu je bilo to mesto gotovo zaupano že prej, najbrž od leta 1762 ali 1763 naprej, če ga je seveda sploh lahko opravljal. Tudi če bi ne bilo nobenih vnanjih momentov, ki prav tako ne bi koristili, bi bil že osemnajstletni zastoj dovolj za stagnacijo akademije filharmonik kov. V trenutku, ko se je osvobodila Auersperga in z njim deželnega glavarja kot svojega ravnate¬ lja, je bil njen položaj na moč neugoden. Začeti bi 2 i 8 a Vsaj v letu 1767 se je Perizhoffer podpisoval kot »Director Academiae Philharmjonicorum) Labac[ensis]c. Po vsej verjetnosti pa. je kot prominentna osebnost med preostalimi akademiki to funkcijo opravljal že od Auer¬ spergove smrti dalje. Prim. cit. vir v DAŠ, LIT. A, Nr. 1. 219 Gl. Specification Deren annoch Lebenden Aca- demischen Mitglieder kot dodatek cit Perizhofferjeve- mu dopisu z dne 22. oktobra 1767, gradivo prav tam. Cit. vir pravi o njem, da je bil »Capellmeister«. 137 morala z delom na novo in iz Perizhofferjevega poročila zveni, da je to želela. A realnega upanja ni imela. Usodno je bilo zlasti to, da članov skoraj ni več bilo. Do leta 176? jih je ostalo le še malo. Ti, ki so izgubili zaupanje vanjo, so izstopili, zvesti pa so delno že pomrli, med njimi tudi Siberau 220 in Smrekher. 221 Perizhofferjeva »Specification De- ren annoch Lebenden Academischen Mitglieder« navaja le enajst akademikov in kapelnika Miiller- ja. Ti so bili Perizhoffer sam, Anton pl. Vermati (Vermatti, Wermati), Anton Kappus pl. Pich[e]l- stein, 222 Venantius pl. Rabensperg, Gvido grof Co- 220 Prim. Inventarnim und Respective Schaz Libell tlber das ed edietum gedigenes Herrn Wolf Conrad An- dre von Siberau gehoriges Vermogen, zap. inv., LIT. S, fsc. XXXXIV, št. 16, DAS. — Listina, določa, naj po rajnikovi želji pripade slika sv. Trojice s pozlačenim okvirom APh (»rothaues Bild soli dem Vorgeben des Herrn von Siberau der accademi filarmonicorum geho- rig seyn«, naprej pa še navaja »ein grosses die H: Dreyfaltigkeit vorstollendes Bild, mit vergolten Rammen von Bildhauer arbeit«). V tej listini se še omenjajo »Mu- sical Instrumenta«, ki jih je imel Siberau (»ein cinval, ein Picolo geigen«), 221 Prim. zap. inv.. LIT. S, fsc. XXXXIV, 52, DAS. - Smrekher jev (Johan Gregor Smrekher J: U: D' ris ) za¬ puščinski inventar je bil narejen 28. avgusta 1766. Ome¬ nja tudi dokumente, ki jih je imel Smrekher kot zaklad¬ nik APh (»Ein Paquet Schriften der Bruderschaft S tae Caciliae oder Philharmonicoruin bet[reffend] wobey ein La[ndsch]aft[liches) Int[eriums] Schein per: iOOOi gld an gedaclite Lobi: Academie lautend de dato 20: 9ber 1752 welches alles sich in der diesfalliger Cassa Truchen be- findet«; »Ein Fascicul von verschiedener Rattungen, das aerarium praefecti Academiae Philharmonicorum Laba- censium betr[effend]«). Omenjanje APh, kot da je bra¬ tovščina sv. Cecilije, je seveda popolnoma zgrešeno. Glede na vse, kar sem povedal o APh, utemeljitev ni potrebna. 222 Kappusi so bili sorodniki barona Žige Zoisa. Ple¬ miško ime Pichelstein so si dali po Biichelstein (pravil¬ no Steinbiichel = Kamna gorica), od koder so bili doma. — V našem primeru gre očitno za komornega prokura¬ torja Antona K. pl. Pichelsteina, ki je umrl v Ljubljani 1802; gl. fsc. XXVIII, LIT. K, št. 176, DAS, 138 benzl, Michelangelo (Michael Angelo) baron Zois pl. Edlstein, (Wolf) Engelbrecht pl. Wusseth (Bu- set), (Jožef) Michael pl. Wallensperg, Anton pl. Pe- rizhoff, p. Honoradus Gottscheer (Hočevar) in pl. Ehrenreich . 223 Za Vermatija pravi poročilo, da je »vice Director«, Kapus svetovalec (»consultor«) in Rabensperg zakladnik. Prve štiri (C. S. Perizhof- fer-Vermati-Kappus-Rabensperg) omenja vir kot »officiales«, s čimer je hotel reči, da so vodilni člani akademijske uprave. Miiller po vsej verjetnosti ni bil član. Kot kapelnika ga niso najeli zato, ker bi morda želeli slediti tujim zgledom in čedalje aktual¬ nejši praksi tedanje glasbene reprodukcije. Potre¬ ben jim je bil, ker najbrž nobeden izmed akade¬ mikov, tudi C. S. Perizhoffer in Vermati, ki bi bila v načelu sicer morala streči smislu Leges. ni bil sposoben umetniškega vodstva. Tudi njegova funkcija je bila menda le bolj simbolična. Izvajal¬ cev je bilo premalo. Razen tega vsi filharmoniki niso bivali v Ljubljani. Za Antona pl. Perizhoffa pravi vir, da je na Dunaju, pl. Ehrenreich pa v Škofji Loki. Značilno je še, da so bili razen Maksi¬ milijana Miillerja in avguštinca Honoradusa Gott- scheerja, ki so ga v akademijo pritegnili najbrž zato, da so prek njega imeli zvezo z njegovim redom, sami plemiči. Ljubljanska akademija filharmonikov je for¬ malno obstajala torej še po letu 1762 in vsaj še leta 1768. Ob tem nas seveda živo zanima vpraša¬ nje, kako dolgo je še živela. 223 Za druge navedene akademike gl. gradivo v DAS, zap. inv. LIT. B, fsc. VII, št. 88, LIT. W, št. 145, fsc. LI, LIT. E III, št. 19. V primeril pl. Ehrenreicha gre menda za Jožefa, Valentina, ki se je v testamentu označil kot »J. V. Dris geschworener Advocatus in Herzogthumb Crain«. V tem dokumentu omenja med drugim, »Musica- lische Instrumenta«, ki naj se prodajo. Ni pa jih za¬ pustil APh, ki ji tudi sicer ni nič volil. Umrl je menda v letu 1771, ko je bil 14. januarja datiran njegov testa ment. 139 Ko je Perizhoffer poslal svoje poročilo dvorni komisiji, so bili vsi njeni člani že v letih. Po letu 1762 jim očitno ni uspelo, da bi se njihove vrste pomladile in pomnožile, čeprav so si za to akade¬ miki najbrž prizadevali. Še ti, ki jih navaja ome¬ njeni vir, so umirali drug za drugim. Wallensperg je na primer umrl leta 1769, Ehrenreich 1771, Wus- seth 1774, Michelangelo Zois 1777, Vermuti 1782. 221 Le o Wallenspergu je znano, da je akademiji volil deset goldinarjev. 225 Iz stilizacije sklepamo, da je bilo volilo namenjeno za praznovanje zavetnice in za žalne slovesnosti, ki naj bi jih v skladu s pravili opravili v avguštinski cerkvi pred Špitalskimi vrati po njegovi smrti. Ne vemo, da bi bil še kdo od čla¬ nov kaj volil akademiji. Vsaj gradivo, ki ga je v ta namen zadosti, ne pripoveduje o tem. To da misliti, da akademije kmalu nato ni bilo več ali da vsaj nikogar ni več zanimala, saj bi se je sicer ta ali oni akademik v svojem testamentu še spomnil z željo, da bi ji pomagal živeti. V tej zvezi naj poudarim, da je Radics Pohli¬ nov podatek za leto 1773, 226 iz katerega je sklepal 224 Prim. testamente in zapuščinske inventarje v cit. gradivu, DAS. 226 Wallenspergov testament navaja med drugim tudi tole: »Achtens legire ich in Landeswehrung... der Academie der Philharmonicorum Bey denen PP: Augu- stinern 10 gld..gl. Testamenta LIT. W. grupa III, št. 83, DAS. — Prenos funkcije praznovanja zavetnice in opravljanja žalnih slovesnosti za umrle člane je raz¬ viden tudi tu. To je menda povzročilo, da so začeli imeti APh ob njenem koncu za nekako bratovščino. Prim. na¬ vedbo in pripombo v op. 221. 226 Pohlin navaja za Christiana: »Christian (Franc. Sales.) Labacens. Presbyter secularis et Curio sacer, dum elegantioribus adhuc litteris in Gymnasio Labacensi va- cabat«. V nadaljevanju pravi še. da je »publicis typis suam compositionem emisit«, gl. Pohlin M. — Dimitz A.. Bibliotheca Carnioliae, 13. — F. S. Christian se je rodil v Ljubljani 1756 kot sin zdravnika Janeza K. C., nazad¬ nje je bil župnik na Breznici. Prim. še Pokorn Fr., Še- matizem duhovnikov in duhovnij v ljubljanski nadško¬ fiji 1. 1788, Ljubljana 1908, 264’—265. 140 o obstoju in delovanju akademije, napačno razlo¬ žil ali razumel. 226a Vir namreč poroča o odi, ki jo je tega leta v znamenje žalosti za umrlim ljubljan¬ skim knezoškofom Leopoldom grofom Petazzijem naredil Franc Šaleški Christian in je bila »Leichen- gesang, gesungen an der Academie zu Laybach«. 22T Žal poznamo le njen tekst, ne pa tudi uglasbitve, ki se ni ohranila ali nam to vsaj doslej še ni znano. Glede na temeljito glasbeno izobrazbo, ki jo je uži¬ val njen avtor, je bila kljub njegovi mladosti tehnič¬ no najbrž dobro napisana. Stilno je bržkone tudi Christian sledil istim zgledom kot njegov sošolec An¬ ton Tomaž Linhart, ki je v svojih drobnih skladbicah pokazal očitno nagnjenost za rokoko . 228 Radicsa je zapeljalo ime »Academie«. Akadem¬ sko terminologijo pa je začela leta 1770 uporabljati ljubljanska jezuitska gimnazija. Že tedaj se je uvedlo imenovanje »Aula academica S. J. collegii Labaci«, ki se je omenjalo potem nekaj let podobno. 22&* Prim. Radics P. v., cit. ms., 53. 227 Celoten tekst: Auf den Tod des Hochwiirdigsten, Hochgebohrnen Herrn, Herrn Leopold des heil. Rom. Reichs Fiirsten und Bischofes zu Laybach aus dem graf- lichen Hause von Petazzi etc. Leichen-gesang, gesungen an der Academie zu Laybach im Jahre 1773. Izšla je na šestih straneh skupaj z odo, ki jo je napisal Linhart v čast novemu ljubljanskemu knezoškofu Karlu grofu Herbersteinu. Tudi za Linhartovo odo pravi naslovni tekst, da je bila »bey dem Antritte des Laybacherischen Bisthumes gesungene Ode«. Kje so jo izvedli, ni rečeno. Najbrž pa tam kot Christianovo, to je na ljubljanski gimnaziji. Ne v tem ne v onem primeru APh ne pride v poštev. Ne le zato, ker je popolnoma jasno, kaj pomeni »Academie« v naslovnem tekstu Christianove ode, tudi in zlasti še zaradi tega ne, ker APh, čeprav bi morda, še obstajala, ne bi bila zmogla glasbene izvedbe. Njena splošna in tudi glasbena situacija, ki smo jo spoznali za čas okrog 1768, je bila takšna še naprej, kolikor je aka¬ demija sploh še delovala. 228 Prim. A. T. Linharta Zbrano delo, opombe A. Gspana, 505—506; Cvetko D., Odmevi glasbene klasike na Slovenskem, Ljubljana 1955, 26 ss; isti, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem, I, 294. 141 Leta 1776 in morda že prej se je ljubljanska gim¬ nazija imenovala »Academia Labacensis«, od leta 1777 do 1787/1788 pa »Academia archiducalis«. Ta¬ krat se je njeno ime spremenilo v »Gymnasium ar- chiducale«. 229 Iz tega vidimo, da »Academie«, ki je omenjena v zvezi s Christianovo odo, nikakor ni bila Acade¬ mia Philharmonicorum. Če bi šlo zanjo, bi tekst to najbrž precizno izrazil. Odo so res izvedli na aka¬ demiji, a na tako imenovani gimnaziji, katere štu¬ dent je bil tudi avtor te skladbe, tedaj sedemnajst¬ letni Christian. Zadnji doslej znani konkretni podatek o ljub¬ ljanski akademiji filharmonikov je potemtakem v Wallenspergovem testamentu, se pravi za leto 1769. Vrsta njenih članov se je že tedaj in zatem še bolj in bolj redčila. Če je sploh še imela kaj življenj¬ skih sokov, so pod vplivom vnanjih in notranjih razmer nekje v začetku sedemdesetih let 18. sto¬ letja najbrž dokončno usahnili. 230 229 Gl. Nečasek J. — Costa E. H., Statistik des Aka- demischen Gymnasiums in Laibach von 1770—1857, MHVK XI, 1856, 101. — Podatki potemtakem pričajo tudi s te strani, da bi bila vsaka razlaga, ki bi hotela istovetiti gimnazijo z APh, v osnovi zgrešena. Radics je to sicer razumel drugače, a to ne spremeni smisla gra¬ diva in pravilnosti pojmovanja. 230 Steska, ki v svojih sklepih glede APh ni bil vedno dosleden, je zanjo trdil, da je delovala neprene¬ homa »do danes, izvzemši francosko dobo«, gl. ib., 82. To mnenje je seveda lahko postavil le v dobri veri, kajti zanj ni imel in tudi ni mogel imeti dokumentacije. Temeljilo je menda na pojmovanju, da je bila Filhar¬ monična družba, ki so jo ustanovili v Ljubljani 1794, organsko nadaljevanje APh. Tako ali podobno so to pojmovali tudi nekateri drugi pisci, n. pr. Keesbacher in Radics. Keesbacher je menil, »dass die Academia philo- harmonicorum zu Ehde des 18. Jahrhunderts in Verfall gerieth«; domneval je, da se je FD »aus den Resten der dahinstehenden alten Gesellschaft rekonstruirt haben mag«, prim. Keesbacher Fr., Die philharmonische Ge¬ sellschaft in Laibach seit dem Jahre ihrer Griindung 1702 bis zu ihrer letzten Umgestaltung 1862, Laibach 142 1862, 12, FD pa se v svojem začetku ni nikoli sklicevala na to, da bi se bila razvila iz APh in prevzela njeno dediščino. Ta trditev je nastala šele mnogo pozneje, ko so Keesbacher, Radics, E. Bock in drugi hoteli uvelja¬ viti teorijo, po kateri naj bi bila FD naslednica APh in tako mnogo starejša, kot je v resnici bila. V tem jih niso vodili le umetnostni, temveč tudi in še posebej nacional¬ ni in politični vidiki. APh in FD sta bili sorodni le toliko, kolikor sta obe gojili glasbo. Sicer pa je vsaka od njiju nastala na drugačnih temeljih in vsaka je imela popolnoma drugačno idejno vsebino in funkcijo. Dokaza za njuno nepretrgano časovno sleditev ni in ga najbrž nikoli ne bo. Gradivo kaže, da je bil med koncem APh in začetkom FD' časovni razpon, ki ga sicer ni mogoče precizirati, a je bil precejšen. Tudi razlage, ki jih glede na to vprašanje omenja Radics (prim. cit. ms., 54), so zgrešene in temeljijo na zmotnem razumevanju pojma »akademija«; ta namreč ni pomenil le združenja, temveč tudi nastop ali koncert. Iskanje kakršne koli zveze med »akademijo« v letu 1790 (gl. LZg, 1790) in APh bi bilo napačno in je tudi Radicsa zavedlo v nevzdržne do¬ mneve. VPLIV AKADEMIJE FILHARMONIKOV NA USTVARJALNO DEJAVNOST Italijanske in francoske akademije niso gojile glasbene umetnosti samo reproduktivno. Njihovi člani so tudi teoretsko razpravljali o njej, spodbu¬ jali h komponiranju in tudi sami ustvarjali . 231 Po¬ leg odličnih instrumentalistov in teoretikov so v njihovem okviru delovali in iz njih izšli tudi zna¬ meniti skladatelji, kot na primer Jacopo Peri, Giu- lio Caccini, Giacomo Carissimi, Claudio Monteverdi in še mnogi drugi mojstri. V načelu je tak značaj in pomen veljal tudi za ljubljansko akademijo filharmonikov, ki seveda še malo ni bila tako pomembna kot nekatere njene tuje vrstnice. Za to ni imela enakih pogojev, zato tudi njeni dosežki niso mogli biti isti. Navzlic temu pa je tudi njena struktura blagodejno vplivala na nastajanje in realizacijo umetniških stvaritev. Ustvarjalni dosežki tega časa so bili posledica raznih faktorjev. Povzročile so jih potrebe, zakaj v skladu s splošno prakso in idejnimi smernicami takih institucij so tudi našo akademijo zanimale kompozicije ne samo tujih, marveč prav tako in še zlasti domačih avtorjev. Ti so imeli v akademij¬ skem orkestru in zboru najboljše poroštvo, da bodo njihova dela izvedena. To je bilo najmočnejša in najstvarnejša spodbuda za ustvarjalno voljo aka¬ demijskih članov in skladateljev, ki iz teh ali onih razlogov z akademijo niso bili neposredno zvezani, a so bili blizu njenim pogledom in hotenjem. Gradivo, ki ga imamo za to, je zelo pomanj¬ kljivo. Kompozicije v tem trenutku iskanja še 231 Prim. k temu Garuffi G. M., ib., 45. 46; Vallas L., ib., 9; Burton H., ib., 125 ss. 10 145 manjkajo ali pa so se morda za vedno izgubile. S tem nam je odvzet najvažnejši vir, ki bi lahko posvetil v podrobnosti njihove tehnične, oblikovne, stilne in izrazne strukture. V tem smo bolj ali manj navezani le na domneve. Te pa kar izdatno podpi¬ rajo drugi viri, ki posredujejo možnost vsaj delne rekonstrukcije tega, kar se je ustvarjalno doga¬ jalo v prvih desetletjih 18. stoletja. Neposredno vežemo na okvir akademije filhar¬ monikov skladatelje, o katerih zanesljivo vemo, da so bili njeni aktivni člani. Sem se uvrščajo pred¬ vsem njeni ravnatelji, ki so bili dolžni skrbeti za reprodukcijo in zato voditi akademijske nastope. Večina tedanjih muzikov, naj so bili profesionalci ali amaterji, pa ni delovala samo reproduktivno, temveč obenem tudi ustvarjalno. Za vodjo vsakega, tudi akademijskega izvajalnega korpusa je bilo skoraj pravilo, da je tu pa tam napisal kako kompozicijo in s tem izpolnil spored ali ga napravil zanimivej¬ šega. Ta praksa je vsaj v širšem smislu veljala tudi za ravnatelje in umetniške vodje ljubljanske aka¬ demije filharmonikov in morda še za njihove na¬ mestnike. Delno jo potrjuje gradivo, delno pa mo¬ remo to domnevati na podlagi primerjave s prakso, kakršna je bila drugod . 232 Ožji krog skladateljev, o katerem je znano, da je bil tesno zvezan z akademijo filharmonikov v njeni prvi in v začetku druge razvojne faze, sestav¬ ljajo Hoffer, Gošel in Siberau. Morda je sem spa¬ dal tudi že Janez Jakob Labassar pl. Laubenburg, ki se je rodil v Ljubljani' 1657 in tu umrl že 23. fe¬ bruarja 1703. 233 Lahko je sodeloval pri pripravah 232 Prim. ib. 233 Q]_ Thalnitscher J. Gr., Bibliotheca Labacensis publica. — Steska, ib., 206, omenja za Labassarja, da se je rodil 15. 7. 1657 očetu Janezu. Ta datum je iz krstnih matic ljubljanske stolne župnije. Dolničar navaja za Lahassarjevo rojstno leto 1656, a se je očitno zmotil. Letnica, ki jo navaja Steska, je glede na vir gotovo za¬ nesljiva. 146 za ustanovitev akademije filharmonikov in še ne¬ posredno zatem, ko je ta sprejela svoja pravila. Vendar tega ne potrjuje noben dosedanji vir. Dol¬ ničar poroča, da je napisal »Opuscula dramatum musicalium«, kar bi lahko pomenilo glasbo k več dramam. Ali so jo kdaj igrali in kdo bi jo bil izvedel, ni znano. Domnevamo pa, da je služila za predstave jezuitskega gledališča. Morda je njen avtor napisal še kakšno kompozicijo, ki so jo lahko uporabili tudi filharmoniki. Skladatelj je utegnil biti tudi Janez Andrej Mugerle pl. Edlheim(b). Zanj navaja podrobne podatke Dolničar in tudi pravi, da je bil ravnatelj akademije filharmonikov. Tej je tudi vo¬ lil za primer, da bo še nadalje tako cvetela, če pa ne, de dobi nič. 234 Rodil se je v Ljubljani 22. no¬ vembra 1658 in študiral pravo v Salzburgu. Ko se je vrnil v rodno mesto, se je posvetil pravniškemu poklicu in je bil odvetnik kranjskih deželnih sta¬ nov. V prostem času se je popolnoma predajal glas¬ bi. Lutnjo je obvladal s tolikšno spretnostjo, da je s svojo igro »spravljal poslušalce v ekstazo«. Umrl je 26. novefnbra 1711. 235 Bil je tudi član Societas 234 y izvirniku: »...Der Academiae Phylharmonico- rum: Zumfahl sollche noh in Ihr fortfahr oder flore: / anderergestalt aber gar nichts: / sich befin|den) wir- det, legiere ich in T. W. fl. 20 segestalt auf damit soll- chen legat sie Her[re]n Acadeinici die Exequirn auf das beste mit denen H: Seell Messen, und zwar alsbald nach denen verrichten dreytagig Evequirn zuhalt zum zu- uerichten schuldig sein sol[ten]c. Volil je še nadaljnjih 20 gld. »der Academiae philar. mit denen von meinen anligendjen] Capital[en] fallen|den] Interesse Posten nach und nach ..gl. Testamenta, LIT. M, [II, 25, DAS. Testament je datiran s 30. XI. 1709. 235 Dolničar navaja za datum smrti 26.8. 1711 (gl. Bi- bliotheca Labacensis publica), ravno tako tudi Verzeich- nuss Aller der Abgestorbenen, aus der Hocliadelichen Geselschaft der Vereinigten alda zu Laybach v Thea- trum Memoriae Nobilis, kjer je navedeno: »t 1711: Jo¬ hann Andre Mugerle. von Edlheimb. J: V: D. den 26. August«. Zapuščinski inventar, ki je gotovo najzaneslji¬ vejši dokument, pa je datiran s 26. novembrom 1711. Mislim, da je treba sprejeti ta datum in v tem smislu 10 ' 147 Unitorum, posebno ozke zveze pa je imel z aka¬ demijo filharmonikov. Te so večkrat izpričane in iz njih sklepamo, da je bil njen zelo aktiven član. Kot izvrsten instrumentalist gotovo ni obvladal samo lutnje, temveč po tedanji navadi še kak drug instrument. Glede na to je verjetno, da je tudi skladal, le da nam Dolničar in tudi noben drug vir o tem ni zapustil nikakih podatkov. Tezo o njegovih ustvarjalnih prizadevanjih podpira še navedba, da je bil ravnatelj akademije in s tem ni imel le možnosti izvajanja lastnih kompozicij, ki jih je morebiti napisal, temveč tudi malone dolž¬ nost. Med prej navedenimi skladatelji pa je v svo¬ jem času užival največji sloves Janez Bertold pl. Hoffer, za katerega so viri najizdatnejši. Ko ga Dolničar opisuje med ljubljanskimi muziki, pravi o njem v svojem rokopisu Bibliotheca Labacensis publica, da je njegovo ime najslavnejše v tej stroki in o njem »tamkaj zapiski mnogo poročajo . 236 Luč korigirati dosedanje navedbe. Zap. inv. omenja med drugim tudi »zwey ordinarj gaigen«, »mehr ein Preti gaigen« in »Musicalische-Instrumenta ein schon oben, beraith beschriben worden«, gl. zap. inv., LIT. M, fsc. XXXI, 58, DAS. — Bibliotheca Labacensis publica pa na¬ vaja: »Jo[ann]es Andrea Mugerle ab Edlheimb, Laba¬ censis, mundo datus 22. Novemb: An: 1658. Pater ei Io. Josephus, clarus sui aeui Solicitator. Mater Maria, nata Roknerin. prouectior aetate juri applicitus, ope genitoris plurimujm] profecit patrociuando clientibus. Tres duxit successive uxores. lajm] Barbaram Riiffin, ex qua Mar- cum Josephu[m], 2a[m] Mariam Hallerin, ex qua octo filias suscepit, quas duabus demptis in cunis amisit... Quantu[m] šibi a curis domenisticij otij relictum sanis- simae Harmoniacae arti sacravit. Testudine[m] ea dexte- ritate ac arte movit. ut auscultantes suauitate sua in extasim rapuerit. fit director Acad. Phiiharmonicorum. fatis concessit 26 Aug. ann: 1711 aet[atae] 53. tumulatus in proprio Sacello Eccl. S. Michaelis Yirginu[m| Ord. S. Clarae«, prim. Thalnitscher J. Gr.. Bibliotheca I^abacen- sis publica, id. 236 Tu je Dolničar gotovo mislil na izvirno gradivo v APh, sporede, sejne zapisnike in podobno. Kot sodob- 148 sveta je zagledal v kranjski metropoli Ljubljani 24. julija 1667 ob srečo obetajočem položaju zvezd zaradi prirojene mu plemenitosti značaja, duševne gibčnosti in ljubeznivosti v občevanju. Izmlada je bil vdan znanosti in v vseh vedah se je iskrila nje¬ gova bistroumnost. Ko je prepotoval razne dežele in se vrnil v domovino, so ga poklicali za prised- nika deželnega sodišča slavne vojvodine Kranjske. Kolikor mu je preostajalo časa pri resnem poklic¬ nem delu, se je ves posvetil glasbi, tej mogočni krotilki naših duš, ki ga je zaradi prirojenega na¬ gona najbolj mikala. Zdravja je bil povoljnega do štiridesetega leta starosti. Od tega časa dalje je bolehal za sklepnim revmatizmom, priklenjen na posteljo. Pri tej domači oviri je skladal pesmi, za¬ točišče vseh, dan za dnem spodbujan od najvišjih do najnižjih. Komaj da je kdo dospel v Ljubljano, ki ga ne bi bil želel obiskati. Temu je prebiral svoje pesmi«. 237 nik je spremljal H. delo, imel pa je tudi možnost, da se je podrobno seznanil z arhivom APh, od katerega je ostal le neznaten del. 237 Izvirnik: »Clarissimum hoc in genere nomen est Joannis Bertholdi Hofferij. Patritij Carnioliae. Acade- miae Philharmonicoru[m] Labacen[sis] Conditoris cuius isthic multum tabella refert. Labacum Carnioliae Metro- polis ei primam dedit lucis usuram 24 Julij an: 1667. felici siderum aspectu ob innata[m] morum gratiam, in- genij promptitudine|m] et conversandi suavitate[m] a teneris litteris deditus, in omni scibili acre suum emi- cuit judicium. Redux in Patria[m] per peragratas diver- sas regiones in Assessore[m] inclyti Duc[a]t[us] Carnio¬ liae Juditii Praet[orii] adoptatur. Quod tempori a serijs vacabat Musicae, poten ti illi animoru[m] nostrorum do- mitrici ad cpiam innato instincu summe trahebatur, se totu[m] adigit. / Valetudine usus est prospera ad An- nu[m] aetatfis) 40: ab eo tempore artriticis laboravit do- loribus, lecto affixus hoc in obstante eius domus car- mina fecit omniu[m] receptaculu[m], a sumis et infi- mis in dies incitatus. vix Laba,cu[m| quispiam appulit, quin illu[m] visitare studuerit. huic libros per[legabat carminum suorum] ...«, gl. Thalnitscher J. Gr., Biblio- theca Labacensis publica, id. — Slovenski prevod je oskrbel F. Gnjezda. 149 O Hofferju je Dolničar pisal večkrat in vedno povedal kaj novega, čeprav se je tu pa tain pono¬ vil. Tako je povedal v svojem Theatrum Memoriae Nobilis, ac Alma Societatis VNTTORVM, s čimer je očitno hotel biografsko dopolniti že omenjeno spo¬ minsko knjigo Dizmove bratovščine, v orisu »Vita Joannis Bertholdi ab Hoffer Patritii Carnioliae. / Das ist Lebens beshreibung Joh. Bertholden von Hoffer, zum Saalfeld« še nekaj genealoških podrob¬ nosti o rodovini Hofferjev, 238 v plemiški stan po¬ vzdignjenih leta 1632. 239 238 Izvirnik: »Ein ausbund eines mit allen vortreff- lih[e]n gab[e]n der Natur vnnd wissenschafft[e]n gezier- t[e]n weltmensh[e]n sellet uns vor d[as] leb[e]n des be- riiembt[e]n Berthold[e]n v. Hoffer, dieser zu Laybach d[ejn 24 Julij 1667, in guettjen aspect[e]n, als zeih[e]n des Lewens, coniunctione Martis cum Venere gebohren wor- durh ihme neb[e]n der rar[e]n shon[e]n leibst gestalt, die liebreihe Sitt[e]n arth, vnnd annembligkheit in conuersi- r[e]n angeartet word[e]n. Sein Vater Joh: Fridrih, war vor- dristindenen historisch[e]n geshiht[e]n ein wolerfahr[e[n, dess[e]n Vater Joh: Berthold, aus Saxen gebiirtig, die Stoli eines Priigs Secretary in Crain mit ruhmb vertrett[e]n. Sein Muettcr Maria Rosina ein gebohr[e]ne Widerholtin. von Weith hofen, dero leibliher Bruder Conrad, gewe- ster Commendant. in der Haubt Veste Hohenwirl in Gogau, unweith Bodensee geleg[e]n, selbe Vestung in den Schwedish[e]n Krieg, so ritterlich, als Standhafftig in der scharff[e]n belagerung erhalt[e]n, dessen in The- atro Europaeo mit ruhm gedaht wird. Dise seyne Eltern haben Ihr liebwertess Sondi in bester zuht auferzog[e]n. vnnd noh volbraht[e]n miind[e]rn, vnnd hoh[e]rn Shuel- 1 [ejn naher Salzburg ad jura geshikt...«, gl. cit. vir, SKL. — Nadaljnji opis H. je kmalu zatem pretrgan. Ohranjen pa je koncept, ki pravi še, da je bil H. »Lieb- haber d[er] mušic«, »Vhrheb[e]r d[er] Academi der HH: Philharmonicoru[m]« in drugo. Sestavka Dolničar ni kon¬ čal. Prezgodaj je zaključil tudi nekatere druge biograf¬ ske orise ali napisal zanje le naslove. Tako n. pr. Vita Adami Antony Sigefridi Com. ad Aversberg, Vita Ioan: Danielis L: B: a Gallenfels, Vita Wolfgang Horwardi S: R: I: Com: a Lamberg, Via Ioan: Caroli Valvasori itd. 239 K temu prim. Globočnik A., Der Adel in Krain, Mitt. d. Musealverein XII, 1899, 14. 130 Hoffer se je rodil Janezu Frideriku in njegovi ženi Mariji Rozini, rojeni Widerholtin. Dva dni po¬ zneje, 26. avgusta, ga je krstil vikar Laurenz Bre- squar (Breskvar), botra sta bila Johann Carl von Samburg in baronica Maria Elisabeth pl. Toller (Dolar), rojena pl. Prankh. 240 Iz njegove zgodnje mladosti vemo le to, da so ga starši dobro vzgojili in se je najprej šolal pri jezuitih. Ko so njihovi študentje leta 1678 uprizorili igro »Becronte Cro- nen-Flucht / Oder Eumelus«, 241 je bil med izvajalci tudi » Joan. Bertholdus ab Hoffer, Nob. Labac. Parv.« Razen njega sinopsis navaja še Štefana Florijančiča in vrsto drugih izvajalcev. 242 Za to priložnost menda Hoffer ni bil v muzikalnem korpusu, saj je bil še premlad. Pozneje pa je vsekakor imel pri jezuitih izdatno možnost, da se je v glasbeni umetnosti teo¬ retično in praktično temeljito izobrazil, kakor pred in za njim še mnogi, ki so tako ali drugače v zadnjih desetletjih 17. in prvi polovici 18. stoletja pozitivno prispevali k razvijanju glasbenega živ¬ ljenja na Slovenskem. Ko je končal nižje šolanje v Ljubljani, je na¬ daljeval študije v Salzburgu. Kot štipendist kranj¬ skih stanov je bil nekaj časa tudi na Dunaju. 245 240 Prim. Liber Baptizorum ab anno 1664 usque ad annum 1669. No. 10, fol 91, ŠAL Ta pravi za 26. julij 1667: »Bapt. est Joannes Bertholdus filius leg. patris Nob. Dni Joannis Friderici ab Hoffer I. V. D. et Mariae Ro- sinae. Levantibus nob. Dom. Toanne Carolo a Samburg et Nob. Dna Maria Elisabeta Tollerin nata Baronissa de Prankh«. 241 Prim. Dolničar, Miscelanea P. HI, S II, SKL. — Sinopsis pravi, da je bila ta igra uprizorjena »von einer kunstliebenden Schuel-Jugend der Geselschafft JESU«. 242 Kot »mušici« so za to izvedbo navedeni Andreas Cliner, Sebastianus Trojer, Mich. Gallitsch, Ant. Slivar, Frideric. Woreniz, Michael Zeball in Urbanus Khissoviz. Kot v drugih primerih tudi tu pričajo mnoga imena o slovenskem rodu izvajalcev nasploh in tudi članov mu¬ zikalnega zbora jezuitskega gledališča. 243 Prim. Radics P., Zur Geschichte der Philharmo- nischen Gesellschaft in Laibach, 1895, 1. — Radics se 151 Natančnejših podatkov o tem nimamo. Dolničar ve povedati, da je Hoffer potoval tudi po tujih deže¬ lah. Pri tem je najbrž mislil na Italijo, kjer je spo¬ znal razgibano in idejno napredno usmerjeno glas¬ beno dejavnost. Vse takšne skušnje so mu bile pozneje kakor mnogim drugim izobražencem živ vrelec, iz katerega je črpal tudi spodbudo za delo na domačih tleh. Idejno ga je seveda pomagal obli¬ kovati tudi Salzburg, kjer je italijanski barok po¬ dobno kot še marsikje v zahodni Evropi obvlado¬ val glasbeno umetnost. Tako je tu in tam sprejemal v glavnem iste vtise in vplive. Kdaj natanko se je Hoffer vrnil v Ljubljano, poročila ne povedo. Kaže pa, da je bilo to že pred letom 1696, ko je stopil v službo kranjskih stanov. V umetnostna prizadevanja rodnega mesta se je vključil najbrž že takoj z jasnimi pogledi na stil, bistvo in pomen glasbe. Kolikor ga ni zaposlil po¬ klic, se je posvetil akademiji filharmonikov. Umrl je 15. junija 1718 >na veliko žalost visokih in niž¬ jih ljudi mesta in celotne dežele, ki so ga cenili zaradi njegovih izrednih in visokih kvalitet, v sta¬ rosti 51 let za vročico... Imel je pravilno, lepo in dobro oblikovano postavo, zgledno velik razum, bil je prijazen v občevanju, vljuden in prikupen v go¬ vorjenju. Zato je vse privlačil. Vsi tujci so ga ob¬ iskovali, visoko plemstvo ga je cenilo. Bil je izrazit ljubitelj glasbe. Zato je osnoval akademijo filhar¬ monikov in z njo raznovrstno razveseljeval me¬ sto.« 244 sklicuje na vir v muzejskem arhivu, Landtags protokoli, št. 56, fol. 474/a.. Tam se omenja Hoffer kot štipendist »der krainischen Landschaft«. Ko je bil 1696 poklican v deželno službo, >werden dem Herrn von Hoffern bei er- ster apertur 200 fl. zu vervvilligen sem«, gl. vir ravno tam. 244 Izvirnik: »Den 15. ist He[rrj Berthold v. Hoffer, am hizigen fieber sanfft in d[e]m herrn endtshlaff[e]n seines alters in 51 Jahr, mit grossen laydt aller hohen, vnd ni(e]d[e]rn Standts Pershon[en] der Stadt, vnd des ganz[e]n Landts weg[e]n seiner sonderlih rar[e]n und 152 Podobno kot Dolničar je Hofferjeve človeške in umetniške značilnosti orisal Perizhoffer. To kaže, ,da je Hoffer najbrž res imel vse lastnosti in zmož¬ nosti etično visokega in svetovljansko razgleda¬ nega glasbenika. Bil je osebnost, ki je začela iz¬ žarevati svoj vpliv na glasbeno kulturo v Ljubljani in v širšem smislu tudi na Slovenskem že pod ko¬ nec 17. stoletja, v začetku 18. stoletja pa izrazito posegla vanjo. Perizhoffer je še zapisal, da je bil Hoffer vir¬ tuozen diletant, 246 tako spreten, da se z njim ni mogel nihče primerjati.. Še posebno je bil verzi- ran v lutnji in teorbi. 246 Iz stilizacije sklepamo, da je obvladal še nekatere druge instrumente. Vanje in v kompozicijsko tehniko se je menda uvedel že v Ljubljani in zatem izpopolnil v tujini. Njegovo tehnično usposobljenost kaže še to, da je uspešno deloval tudi kot vodja akademijskega orkestra in gross[ejn Qualitet[e]n. Er war ainer rehtshaften Statur, shon vnd wohl gestaltet. Eines ausbiindig gross[e]n Ver- standts, freyndlich in conuersir[e]n, hofflih vnd holt- selig in red[n], dahero er aller gemiitten an sih gezo- g[e]n, vnd von all[e]n ankhombend(e!n forestir[en] be- sucht word[e]n, von hoh[e]n Adel in gross[e]r estim ge- halt[e]n. Er war ein sonderliher Liebhaber der musik. dahero Er di[e] Acad: PhilHar: angestelt, vnd mithin manigfaltjig] mit der Selb[e]n die Stadt erlustigt«, gl. Thalnitscher J. Gr., Annales Vrbis Labacensis, podatek za 1718, prav tam. — Kot je razvidno, se tudi tu oris Hofferjeve osebnosti v glavnem krije z orisom, ki ga je Dolničar podal v Theatrum Memoriae Nobilis, to je že v prej cit. viru, ki sem ga nasproti spominski knjigi Societas Unitorum tudi preciziral. 246 Beseda »diletant« nekoč ni imela prizvoka, kot ga ima danes. Z njo so označevali amaterje, ljubitelje glasbe, ki so bili mnogokrat zelo verzirani instrumenta¬ listi, pevci, teoretiki in tudi skladatelji. Cenili so jih tudi znameniti poklicni muziki in jim večkrat posvečali svoje skladbe. 246 x .. Ein unvergleuhlicher, und Besonders in der Liute, und Teorbe virtuoser Dellectant...«, gl. cit. vir v DAS, LIT. A, 1 , poročilo dvorni komisiji z dne 16. ju¬ nija 1767. 155 zbora. Ni pa bil aktiven le v raznih smereh glas¬ bene reprodukcije, temveč tudi kot skladatelj. Steska je mislil, da je na Hofferjevo sklada¬ teljsko delo s svojim zgledom vplival Omerza. 247 Ta trditev ni le tvegana, temveč tudi popolnoma neutemeljena. Še bolj nevzdržna bi bila, če bi ho¬ teli misliti, da je imel Omerza kak delež pri Hdf- ferjevi stilni usmeritvi. Hoffer je bil dovolj močan, da si je umetnostni nazor izbral in umetniško pot utrl sam. Najbrž je bil bolj razgledan kot Omerza, saj je imel v vsakem oziru za to ugodnejše raz¬ mere. Spodbud za ustvarjanje mu tudi ni bilo treba iskati pri Omerzi, kajti najvažnejša spodbuda mu je bila poleg akademije filharmonikov njegova lastna kreativna potenca, ki ga je silila k delu. Nič ne govori v prid prej omenjeni tezi, ki jo je Steska skonstruiral najbrž zato, ker sta oba, Omer¬ za in Hoffer, pisala oratorije, in je razen tega mislil, da so Hofferjeva dela nastala pozneje. Ne prvo ne drugo pa ne prepričuje. To, da sta oba komponirala isto glasbeno obliko, ni bilo nič nenavadnega. Ta¬ kih primerov je bilo mnogo in oratorij je bil v začetku 18. stoletja priljubljena oblika skladanja. Zglede je lahko dobil Hoffer z raznih strani in toliko bolj, ker je veliko potoval in mnogo slišal. Omerzovi mu niso bili potrebni. Prav tako ni do¬ kazano, da so Omerzovi oratoriji nastali pred Hof- ferjevimi. Morda je bilo celo narobe. Iz pisma stol- 247 Prim. Steska V., Župnik Mihael Omerza, sklada¬ telj, CG LV, 1932, 17 ss. — Steska je domneval, da so prišli oratoriji v Ljubljano tudi po zaslugi Sigismunda grofa Herbersteina, ko se je ta 1701 odpovedal škofiji in odšel v samostan oratorijancev v Perugi. Tu je spo¬ znal oratorije in o njih poročal v Ljubljano. Herber¬ stein je na to seveda lahko sovplival. Ni pa bil edini, saj so bili razen njega še drugi izobraženci, ki so na Sloven¬ sko zanesli oratorij. Ta glasbena forma se je produktiv¬ no in reproduktivno uveljavila na naših tleh tudi zaradi splošnih razvojnih zakonitosti, katerim je sledila teda¬ nja glasba na Slovenskem in je tako morala upoštevati tudi oratorij. 154 nega dekana Janeza Antona Dolničarja z dne 17.IV. 1703 prejšnjemu ljubljanskemu knezoškofu Sigis¬ mundu grofu Herbersteinu lahko razberemo, da je Hoffer že takrat komponiral oratorije. 248 Torej prej, kot smo vedeli doslej, in tudi prej, kot govorijo viri za Omerzove oratorije, seveda, če tudi ti niso izpred časa, ki nam je zanje znan. A tudi v tem primeru bi ugibanje v nakazani smeri ne bilo umestno. Vse namreč pravi, da domneve o takšni zvezi med Hofferjem in Omerzo ni mogoče potrditi. To seveda ne izključuje, da ne bi skladatelja kako drugače sodelovala. Kdaj je Hoffer začel skladati, viri ne poročajo. A to je bilo vsaj že leta 1703, najbrž pa že prej, ker Janez Anton Dolničar brez začuden ja piše Her¬ bersteinu o tem, da Hoffer pripravlja nekaj orato¬ rijev. Če bi bili skladateljeva prva dela, bi pisec pisma to najbrž kako komentiral. Viri navajajo le tri Hofferjeve oratorije. Prvi je bil »Magdalenae Conversio« (Magdalenina spre¬ obrnitev), ki so ga izvedli v ljubljanski cerkvi sv. Jakoba 24. novembra 1715 in je bil »oratorij, prirejen za glasbeno spremljavo« (»Oratoriu[m| musicis adaptatu[m] concentibus«). 249 S to stilizacijo je hotel Janez Gregor Dolničar verjetno povedati, da je bil oratorij pisan za vokal in instrumental. Za to leto je datiran tudi Hofferjev oratorij »Mors et Vita« (Smrt in življenje), o katerem pravi Bi- bliotheca Labacensis publica, da je bil »melodra¬ matičen« (»melo-dramaticale oratoriu[m]«). 250 Aka- 248 y izvirniku: »... D[orai]no ab Hoffer nati mušici huc pertingent tanto gratiores, quanto in mušica magis perfecti fuerint, quam interea parat nonnulla oratoria ventum quadragesima, si Hoffer admiserit. in gratiosis- s[ima] praesentia Celsitudinis v[estr]ae R[euerent]iae pro- ducenda, ego vero Sequentia eidem humillime exponere debui...«, izv. v ŠAL, f 36/9. 249 Prim. J. Gr. Thalnitscher. Bibliotheca Labacensis publica, id. 250 Ib. demija filharmonikov je tisto leto izvedla pač prvega, ne pa tudi drugega, o katerem vir ne ome¬ nja, da bi ga bila kdaj imela na sporedu svojih prireditev. V letu 1716, 23. marca, je bil v križanski cerkvi izveden nadaljnji Hofferjev oratorij »Pa- tientia victrix in Amico Job« (Potrpežljivost, zma¬ govalka pri prijatelju Jobu). 251 Kaj pomeni »Epi- teta Latino germanica« (1716), ki jo Dolničar tudi omenja, 262 ni mogoče dognati. Morda skladbo za zbor a cappella ali tudi delo drugačne kompozicij¬ ske vrste ali nekaj tretjega. Neprepričljivo zveni, da bi bil Hoffer napisal samo te tri oratorije, ki so povrh vsega strnjeni v letih 1715 in 1716. Menda ni tako dolgo čakal na izvedbo oratorijev, ki jih je po navedbi Janeza: Antona Dolničarja pripravljal in najbrž tudi na¬ pisal leta 1703 ali neposredno zatem. Razen tega domnevamo, da je bil bolj plodovit, kot pove gra¬ divo, in da ni pisal le oratorijev, temveč še druge in drugačne skladbe. Natančnega pa ne moremo reči nič, zato je vsako nadaljnje ugibanje odveč. O Hofferjevih skladbah govorijo le poročila, iz katerih sicer poznamo nekatere podrobnosti, a se vanje brez izvirnih primerov ne moremo poglo¬ biti. Nekaj več lahko sklepamo iz teksta »Potrpež¬ ljivega Jakoba«, ki je po snovi še posebej priteg¬ nil skladatelja. V naslovu pravi, da je oratorij, ki so ga izvedli v novi cerkvi komende nemškega vi- 251 Ib. — Ta oratorij omenja Dolničar tudi v Annales Vrbis Labacensis (»Jobi patientia«), medtem ko glede izvedbe v letu 1715 direktno ne pove, da je bila to rav¬ no »»Magdalenae Conversio«, vendar je iz celotnega gra¬ diva razumljivo in razvidno. Zlasti to potrjuje podatek, da je bil ta oratorij izveden v Ljubljani 1715, gl. Biblio- theca Labacensis publica. Ta navedba se torej krije s podatkom o izvedbi v cerkvi sv. Jakoba 24. XI. 1715. V obeh primerih gre za isto leto in gotovo tudi za isto, prej cit. delo. 252 n,. 156 teškega reda. 253 Osebe (»interlocutores«) so bile recitator (Textus), Bog (Deus), Satan, Job, Jobova žena (Uxor Jobi), prvi, drugi in tretji sel (nuntius) in prvi, drugi in tretji prijatelj (amicus). Snov je torej biblična, oblikovno najbrž še sorodna tipu, ki ga je s svojimi oratoriji dopolnil Giacomo Caris- simi. Ta je tudi prvi uvedel recitatorja (historicus- textus). Pozneje se je oratorij izpopolnjeval in do¬ segel z J. S. Bachom in G. Fr. Handlom najpopol¬ nejšo obliko. Ta mojstra Hofferju še nista mogla biti za zgled. Zaradi svoje razgledanosti pa je gotovo že sledil razvoju, ki se kaže do začetka 18. stoletja, ko se je tudi v oratoriju uveljavil neapelj¬ ski stil z belcantom in vsem instrumentalnim ble¬ skom. Zato mislimo, da so bili Hofferjevi oratoriji pisani v baročnem stilu. To trditev podpira že nje¬ gova celotna usmerjenost. Zanjo pa govori tudi izrazito splošno baročno ozračje, ki je bilo prav tako značilno za akademijo filharmonikov. Kako daleč so v njegovih skladbah segli italijanski, pred¬ vsem neapeljski vplivi, brez kompozicij ni mogoče ugotoviti. Skladateljevi oratoriji so bili seveda vo- kalno-instrumentalni. Njihovo popolno izvedbo so lahko oskrbeli pevci in instrumentalisti, ki jih je imela akademija filharmonikov dovolj. O Hofferjevem oratoriju »Magdalenae Conver- sio« beremo, da je bil lep in da je imel izvrstno 258 Naslovni tekst je v celoti takle: Patientia vic- trix In aMICoi lob, InVICto Del serVo. / Repraesentata seu Oratorium / Modulis expressum / In neo erecto Sa- crario Divae Virginis Auxiliatricis, / Commendae La- bac,ens[is) Ekpiitum Ordinis Theutonici, Boliviae Au- striae. / Feriis Quadragesimalibus, die Martii / Conci- nendum A Joanne Bertholdo ab Hoffer, Inclyt. Ducatus Carnioliae Praet. & Provinc. Tribunalium Assessore; Aca- demiae Phil-Harmonic. Labacens. Academico Exliibitum. Primerek gl. v NUK. — Kronogram pove o letnici izvedbe in morda tudi nastanka tega oratorija (1716); njegova sti¬ lizacija govori za oboje, za nastanek in izvedbo v letu 1716, ki jo izpričuje tudi drug vir. 157 glasbo. 254 Izvrsten je bil baje tudi oratorij »Patien- tia victrix in Amico Job«. 255 Obe deli je Dolničar ocenil kot odlični, iz česar sklepamo, da sta zado¬ voljili zahteve umetniške ravni. To se z drugimi besedami pravi, da je dal njun avtor baročnemu oratoriju na Slovenskem kvalitetne primerke. Tako ali vsaj zelo sorodno kot Hoffer so morali biti stilno usmerjeni tudi drugi skladatelji iz nje¬ govega ožjega kroga, ki je z njim sodeloval v okvi¬ ru akademije filharmonikov. Eden teh je tudi Janez Gašpar Gošel (Goschel, Goschell), ki je bil pred prihodom v Ljubljano organist graškega Ferdinan- deuma. Za službo organista ljubljanske stolnice je prosil leta 1679 in navedel, da se je izučil v raznih vrstah glasbe in se dalje vadi igre na orglah, ki¬ tari, harfi in violini, izpopolnjuje pa se tudi v kom¬ poziciji. Službo je dobil in je bil najprej pomočnik glavnega organista Gregorja Wilfana, pozneje pa Janeza K. Pichlerja, ki se omenja kot stolni orga¬ nist pred letom 1712, ko je 15. avgusta umrl. Koliko časa je Gošel deloval v stolnici, ne vemo. Najbrž do smrti 15. februarja 1716. 256 254 Izvirnik pravi: >. .. ein schones Oratorium von treffliher mušic...«, prim. Thalnitscher J. Gr., Annales Vrbis Labacensis. 255 Ib. Izvirnik navaja: »Zur h[ohen] fest[e[n zeith als d[e]n 25 war alhier in neii aufgefiihrt[e]n Comenda Kiirch[e]n T: O: R: ein vortrefflihes musicalish Orato¬ rium mehr den von 50 stiim|e|n vocal, vnd Ind[eme] in- tituliert Jobi Patientia ...«. 256 y svojem testamentu se je Gošel spomnil tudi APh (»Academia caeciliana«). Volil ji je 10 forintov. Na¬ dalje so dobili Antonio Leuitscher Mušico 10 fL, Josepho Stein Mušico 24 fl., (Baltazar) Pregl Mušico 10 fl., neki iStudioso« Veitli 6 fl. in mestni muziki (»den stiidtischen Musikern«) 8 fl.; »musicus« Leuitscher je dobil še nekaj instrumentov, enega (»die grosse Geigen«) pa je Gošel volil neki gospe Hortulana, ki je bila najbrž vdova kakega muzika. Gl. Radics P. v., cit. ms„ 26. — Gošel je torej mislil na vse. na filharmonike, mestne muzike in stanov¬ ske tovariše iz škofovske kapele. 158 Gošlove navedbe v omenjeni prošnji potrjuje tudi Bibliotheca Labacensis publica. Tam beremo, da je bil posebno močan v umetnosti zelo spretnega igranja na clavicembalo in brenkanja na harfo . 257 Njegove zmogljivosti nazorno ilustrira še to, da je bil ravnatelj akademije filharmonikov in da je zato gotovo včasih vodil tudi akademijske nastope. Zaradi svojih raznovrstnih zmožnosti je najbrž že od vsega začetka sodeloval s Hofferjem pri pripra¬ vah za formiranje akademije filharmonikov. Dolničar navaja le malo njegovih skladb. Te naj bi bile po njegovih podatkih le »Missa cum instrumentis necesariis«, »Psalmi vespertini« in »Com- positionum musicalium fasciculus «. 258 Prvi dve sta bili cerkveni kompoziciji in Gošel ju je gotovo na¬ pisal za potrebe stolnice in tam tudi izvajal. O »Compositionum musicalium fasciculus« pa ne ve¬ mo, katere vrste skladbe je obsegal. Lahko so bile cerkvene ali pa tudi posvetne, ki jih je morda avtor napisal za filharmonike. Spričo njegove ak¬ tivnosti na obeh straneh, v stolnici in akademiji, se zdi prav verjetno, da je skušal zadovoljiti po¬ trebe tu in tam in zato skladal tako cerkvena kot posvetna dela. Obsežnosti njegovih skladateljskih prizadevanj ne poznamo. Vsekakor niso bila tako majhna, kakor bi lahko sklepali iz podatkov, ki jih ima o njih Bibliotheca Labacensis publica. Nadaljnji član omenjenega kroga je bil Janez Jurij Hočevar (Hozhevar, Gottscheer, Gotscheer, 257 Izvirnik: »Joannes Casparus Goschel Labacensis polebatis imprimis arte, summa dexteritate clauicymba- lu[m] pulsare, harpia sonare, fit director Academiae Philo-Harmonicorum Labacen. anno 1701. obijt 15 febr: anno 1716«, prim. Thalnitsclier J. Gr., Bibliotheca Laba¬ censis publica. — Dolničarjevo navedbo, da je bil Gošel ravnatelj APh v letu 1701, sem komentiral na ustreznem mestu v tekstu že prej. 258 GL Tbalnitscher J. Gr., Bibliotheca Labacensis publica. 159 Gottseer), 259 ki se je rodil 21. oktobra 1656 v Novem mestu. Osnovno glasbeno izobrazbo si je pridobil že v ljubljanskem jezuitskem kolegiju, če se je tam šolal na gimnaziji. Pozneje je odšel na uni¬ verzo v Padovo, se posvetil pravnemu študiju in se seznanil z glasbenim življenjem, ki je bilo v te¬ danji Italiji zelo razgibano. Ko je doštudiral, je postal odvetnik kranjskih deželnih stanov v Ljub¬ ljani. 260 Tu je tudi umrl 22. avgusta 1714. 201 Razen »Lavretanskih litanij« (Litaniae laure- tanae) so znani nekateri primeri glasbe, ki jo je Hočevar pisal za jezuitsko gledališče. Iz teh skle¬ pamo, da je začel komponirati vsaj leta 1690, ko so 15. junija tam uprizorili igro »Joseph Austriacus in Josepho Aegyptio adumbratus« (Jožef Avstrijski v egiptovskem Jožefu predupodobljen) z njegovo glasbo. Sinopsis navaja, da je bil »Musices Compo- sitore, Nobili, ac Clarissimo Domino Joanne Geor¬ gio Gottseer, J. V. Doctore, ac Inclytae Provincae Carnioliae Judiciorum Advocato«. 202 Potem izgine sled o Hočevarjevem skladatelj¬ skem delu vse do leta 1710, ko so v istem gledališču izvedli njegovo glasbo k igri »Magnamitatis belli et pacis arbitra materna pietate et regia munificen- 259 Mrliška knjiga stolne župnije v Ljubljani ga ime¬ nuje Joannes Georgius Hozhevar. Zlasti to nas torej upravičuje, da ga pišemo Hočevar. Gl. Repertorij umrlih, Mrliška knjiga stolne župnije ljubljanske, 1714, 11/213. 260 Prim. Steska V., Dolničarjeva Bibliotheca Laba- eensis publica, IMK X, 1900, 153; isti, Naši glasbeniki v ljubljanskih jezuitskih dramah, CG LVIII, 1935, 108. 261 Prim. Mrliško knjigo stolne župnije v Ljubljani, ki navaja za 1714; »Augustus 22. Obijt clarissimus Dno Joannes Georgius Hozhevar Inclytae Provinciae Camio- liae J. V. Doctor, annorum 57, apud P. P. Augustianos sepultus.« — Zap. inv., ki je bil datiran 7. 9. 1714, navaja med drugim »Vndterschidliche musicalische Puecher«, gl. zap. inv. v DAS, LIT. G, fsc. XVII, 69. Da bi H, kaj volil APh, ni razvidno; testament bi nemara povedal kaj več, a ga DAS nima. 262 Primerek gl. v Dolničarjevi Miscelanei P. III., S II, SKL. 160 FRANCISCI X AVEKII |f 11 &a$ China , ®lf Rltfil! ORATORIO 3« Ur JhrrtKti f*» S. jacob Hr Soči«* JESU 3«tt ti« muntigigen StniotM Jit sct>a<*t«t ■pnliginiiMjtils«« 3« t>« M ulic atxtjir$« ®D» K.D.Gforoio KuloLo.Prcsbvtcro.oc Scmi. Mrio SS. Domnom 4 Rogatimi, SS. < 23 ormmP«tiq- MC8 3«»!> t>« 'Pr fmtm m 3ntMii«n .Jftrcultrf) Immatotl BiH t)im< tort taiftnt) |u tim »«tom®faubtnfirfttortmiitom ®»(im ©"f ^ g0r>> ^4^*A s . a h i . * , Jif y £ jt*+y t )f **> MrV i*" «• * **»»« » *r» /'V M . ?<-*/:/*.■. %^A' tkAfUrn*^* yXf» ». &*y$ $**#»&* \(Pl**fi'e*£ r t‘M.' *™*’+~ 0 **~' dD Wwi*/ j t*-*•* ^ .JUT , l/*/i/_X’_ t /^<-< *> A/ ^ ,s. T i. . r .. 'sW»rf, «^VSi» £tiae,v*r#~‘ *H*-tL-,,-*—.Z.-/V- •*— '?.lf . 4-SSL El patientia! I VI C T RI X ', In aMICo lob, InVICto De! scrVd * Reprcefentata OR ATORIUM Modulis exprcflum 'J 1 ?/ nco ercdo Sicrario Diva Virginis j *Auxiliatricis, Onumendi? Labacenf. EquitumOrdJnis Tbeutomct, Bolrvidt jditftrit.' Quadrvgefimulibm, die Marci} ' T -"^.y / Comimndum JOANNE BERTHOLDO & Hdffčr 1 Inclyt.Ducati«Carnioli5£Ptaet.& Provinc. jTribunalium AlRfiorc ; Acadcmiac Phil-Harmo- nic. Labacenf. AcadcmicoEabibit^^ SUPERIORUM PEtiiABSSU. asBSSBS 3 essxsssasssssBssBsseassssssSi •LABAG, Formi« JoQuelli, che meritano distinta commendazione, sono ... Wolfgango Conrado di Siberau ...«, gl. II teatro o njegovih reproduktivnih zmožnostih. Pravi nam¬ reč, da se Siberau ni zanimal samo za juridični študij, temveč tudi za »umetniško igro na vsako¬ vrstna godala, v čemer je dosegel temeljito in širo¬ ko izobrazbo in napredoval tako uspešno, da je pri javnem akademskem nastopu odnesel palmo zmage nad vsemi tekmeci«. 270 Kdaj, katerega leta je bilo to, ni razvidno. Iz raznih virov sklepamo, da je bil Siberau glasbeno zelo nadarjen in izvrstno verzi- ran v več instrumentih, godalnih in pihalnih. Razumljivo je potemtakem, da so ga kmalu po vrnitvi v Ljubljano pritegnili v akademijo filharmo¬ nikov. Tedaj se je starejša generacija počasi že umi¬ kala, mladi so nastopali svojo pot. To kaže tudi dej¬ stvo, da je komaj osemindvajsetletni Siberau postal ravnatelj akademije. V njej je deloval najbrž z uspe¬ hom. Posredno izpričuje to že podatek iz leta 1716, ko je najverjetneje on vodil izvedbo Hofferjevega ora¬ torija »Patientia victrix in Amico Job«. Za njegovo poznejše delo ni gradiva, ki bi stvarno in precizno govorilo o tem, kako ga je opravil, katere kompozi¬ cije je naštudiral za nastope, koliko je prispeval k umetniškemu razvoju akademije, kakšno je bilo njegovo lastno reproduktivno delo. Tudi ni znano, koliko časa je bil aktiven v akademiji. Najbrž vse d’onore... Nel Ducale Collegio de Nobili di Parma, id. — Isti vir navaja še, da sta med drugim izstopala tudi »nel Clavicembalo, Contrapunto, e Violoncello .., Leo- poldo Co: Petazzi« in »nel Flauto... Francesco Giusep¬ pe Co: d’ Herberstein«. Za kulturne razmere na tedanjem Slovenskem je to gotovo zanimiv podatek. Leopold Jožef grof Petazzi je s svojimi glasbenimi zmožnostmi lahko spodbudno vplival vsaj na delo škofovske kapele, ki ji je bil v razdobju 1761—1772 vrhovni predstojnik. 270 ».. . ubi praeter juriš studium, animum fidibus ad omne[m] arte[m| ludere, cuius non levem prolixe halbuit cognitionem, adiecit, eo prospero successu, ut in actu Pu¬ hlico Academico hoc in genere musices omnibus aemulis facile palmam proripuerit«, prim. Thalnitscher J. Gr., Bi- bliotheca Labacensis puhlica. Dolničar še dostavlja: »ln Patriam redux Academicis Philo-harmonicis aggregatus munus Directoris Anno 1716 cum laude subijt«. 164 do njenega zastoja, to je nekje do leta 1744. A tudi potlej se je glasbeno gotovo še kako izživljal. Nje¬ govo kontinuirano povezanost z akademijo potrjuje tudi volilo, ki ji ga je namenil v svoji oporoki. Kot Perizhoffer in morda še drugi filharmoniki se je najbrž tudi qn trudil, da bi jo obnovil. Še preden je dokončno usahnila, je umrl v Ljubljani 31. maja 1766. 271 Z gotovostjo lahko sklepamo, da je bil Siberau stilno usmerjen v barok. Tako se je skoraj nujno orientiral že v Parmi. Dokaz pa je tudi v tem, da je postal ravnatelj akademije filharmonikov v času. ko je ta izrazito baročna institucija najbolj cvetela in si je gotovo iskala vodjo, ki bi nadaljeval njeno idejno linijo. Da je pretehtano izbrala in da je bil Siberau v tem pogledu primeren, potrjuje njeno delo po letu 1716. Omenjeni sklep pa podpira tudi to, da je bilo razdobje prvih desetletij 18. stoletja v polnem razmahu baročne umetnosti, ki je ne¬ dvomno pregnetla tudi Siberaua. O njegovem skladateljskem delu imamo le malo podatkov. Dolničar omenja samo »Concentus sacri« in »Symphonias a 2 violinis cum Basso,«. 272 Več tudi ni mogel navesti, ker se je največji del Siberauove ustvarjalne aktivnosti razvil šele poz¬ neje. Ce bi imeli vire, bi ti najbrž zgovorno pripo¬ vedovali tudi o skladbah, ki so bile uspeh njegovih nadaljnjih prizadevanj. Četudi se ni ohranila nobena od kompozicij, ki jih je napisal Siberau, naj se dotaknem vsaj teh, ki 271 »Obijt Perillustris D: Wolffgangus de Siberau, provisus omnibus Sacramentis aetjatis] snae 78 ann; se- pultus 2da Junij ad PP: Augustinianus«, gl. mrliške ma¬ tice ljubljanske stolnice št. 3 za razdobje 6. 3. 1735 do 31. 12. 1770, ŠAL K temu še prim. Inventarium und Re- spective Schaz Libell Ober das ad edictum gedigenes Ilerrn Wolf Conrad Andre von Siberau gehoriges Ver- mogen, DAS, zap. inv. LIT. S, fsc. XX H XX1V, 16. 272 Prim. Thalnitscher J. Gr., Bibliotheca Labaeensis publica. 165 so znane za zgodnjo dobo njegovega ustvarjanja. »Concentus sacri« so bile večglasne cerkvene kom¬ pozicije. Ali so jih spremljali instrumenti, ni jasno, pa tudi ne nujno. Skladatelj jih je gotovo napisal v načinu, ki so ga zanje uporabljali v začetku 18. stoletja. Bolj zanimive so njegove »Symphonias«, ki seveda niso identične s poznejšim tipom klasične simfonije. V tem primeru gre za obliko trio-sonat, ker so bile za dve violini »cum Basso«, to je z basso continuo. Za take sonate se je v primerih, ko so služile uvajanju v vokalne cerkvene skladbe ali iz¬ popolnjevanju med njimi, uporabljal tudi naziv simfonija (sinfonia), ki ga ne zasledimo le v 17., marveč tudi še v 18. stoletju. Tako imenovane sim¬ fonije, ki jih je pisal Siberau, so se menda nasla¬ njale na italijanski tip, pri čemer so verjetno že upoštevale tudi nadaljnji razvoj te glasbene forme, kakor se kaže do začetka 18. stoletja. V generacijo Hofferja, Gošla in Hočevarja in delno še Siberaua spadata časovno nekako tudi Ča¬ dež in Omerza. Zanju sicer ni gradiva, ki bi po¬ vedalo, ali in kako sta bila v stikih z akademijo filharmonikov. Najbrž sta bila, zlasti Omerza. Pa tudi če bi ne bila in če bi ne pisala za akademijske nastope, se zdi skoraj nemogoče, da bi bila popol¬ noma izolirana od stilnih tendenc akademije filhar¬ monikov in celotnega umetnostnega ozračja, ki je bilo ob koncu 17. in v začetku 18. stoletja v tem pogledu značilno tudi za glasbo na Slovenskem. Z obeh strani smo upravičeni, da ju omenimo v zvezi z ustvarjalnimi prizadevanji, ki so bila tako zna¬ čilna za naš glasbeni barok v času, ko je nastajala, nastala, se vzpenjala in vzpela ljubljanska akade¬ mija filharmonikov, k čemur sta po svoje prispevala tudi Omerza in Čadež. V delu ju je podobno kot Hočevarja spodbujalo tudi jezuitsko gledališče. Po¬ svetila sta se predvsem ali celo izključno duhovni in v ožjem smislu verski glasbeni ustvarjalnosti. Marijan Čadež je bil doma iz Novega mesta, ni pa znano, kdaj se je rodil. Študiral je pri Ijub- 166 ljanskih jezuitih in je bil posvečen leta 1695. Sprva je bil kaplan v Trebnjem, nato pa je odšel v stiski samostan in tam umrl že 18. novembra 17 1 8. 273 Kom¬ poniral je gotovo več, kot vemo, a znana je samo glasba za igro »Amazon Christiana fuga de utroque mundo triumphans. Seu S. Rosalia virgo Panormi- tana« (Krščanska amazonka, zmagoslaven beg z obeh svetov ali sv. Rozalija iz Palerma), ki so jo uprizorili v ljubljanskem jezuitskem gledališču leta 1709. 274 Vir navaja, da je ob tej priložnosti poleg igralcev in članov muzikalnega zbora sode¬ loval tudi plesni mojster Pietro Čampe iz Turina. Ta je najbrž pripadal italijanski operni družini, ki je morda tedaj gostovala v ljubljanskem mestu. Za večjo privlačnost in razkošje svojih prireditev so torej jezuiti pritegnili tudi zunanje sodelavce, celo iz vrst italijanskih operistov. To kaže, da so se tudi oni v svojem gledališču usmerili baročno in niso zaostajali za časom. Žal ne vemo, ali je predpisala plesalca že igra sama ali so ga najeli zato, da je izpolnil pavze med posameznimi akti. Tudi v dru¬ gem primeru ga je seveda spremljala glasba, ki jo je najbrž napisal tudi Čadež. Obsežnejši kot zanj so podatki za Mihaela Omerzo, ki se je rodil 28. septembra 1679 v Kam¬ niku. Tudi on se je šolal pri ljubljanskih jezuitih, kjer je v letu 1695 omenjen kot sodelavec pri upri¬ zoritvi igre »Lusus Fortunae — Gliicks-Spill — Sive Quiricus Genxae regis Filius Throno pulsus et re- ceptus«. 275 Ko je končal filozofske in teološke štu¬ dije, je bil najprej vikar v ljubljanski stolnici in 273 Prim. Steska V., Naši glasbeniki v ljubljanskih jezuitskih dramah, CG LVIII, 1935. 109. 274 Sinopsis navaja: Musices Compositore Admodum Reverendo, Religioso, atque Doctissimo Patre Mariano Tshadesh. Sac. atque Exempti Ord. Cisterc. celeberrimi, & antiquissimi Monasterij Siticensis Professo. Gl. prime¬ rek v Dolničarjevi Miscelanei, P. III., S II. SKL. 275 V sinopsisu je omenjen: Michael Omersa Poeta, Sem., gl. primerek v SKL, nato od leta 1715 dalje župnik na Igu pri Ljubljani, kjer je umrl 23. aprila 1742. 276 Tudi za njegovo skladateljsko delo je gradivo pomanjkljivo. O njem vemo le za čas, ki ga je še zajel Dolničar . 277 Nato viri zmanjkajo, čeprav je tako rekoč popolnoma gotovo, da je Omerza še komponiral . 278 Dolničar omenja tudi Omerzovo glasbo za ver¬ ski drami »Diva Magdalena poenitens« (Božanska Magdalena spokornica ) 279 in »David deprecans pro populol (David prosi milosti za ljudstvo ). 280 Drugo so izvedli v Ljubljani na veliki petek leta 1713. O prvi pove vir le to, da je bila leta 1709 prirejena za glasbeno spremljavo (»musicis adaptatum con- centibus«), ne pa tudi, ali je bila takrat ali pozneje izvedena in kakšna je bila glasbena spremljava. Zanjo in za vse druge primere Omerzo ve glasbe pa po vsej verjetnosti velja, da je bila glede na na¬ ravo in strukturo tekstov vokalna in instrumental¬ na. Nadalje navaja Dolničar igro »Pastor bonus« (Dobri pastir ), 281 ki je prav tako imela glasbo (»ino- 276 Dolničar piše: »Michael Omersa. Lithopoli civi- tate tribus milliaribus Labaco dissita, An: 1679 die 28. Sept. in lucern editus. absolutis Philosophicis ac Theolo- gicis studijs egit Vicarum Ca.thedralis Eccl[es]iae, magna sui commendatione. Vir spectatae probitatis, eruditionis, ac moru suauitatis. fit Anno 1715 Parochus in Egg.« G1. Thalnitscher J. Gr., Bibliotheca Labacensis publica. K temu še gl. Steska V., Župnik Mihael Omerza, sklada¬ telj, CG LV, 1932, 17—21. 277 Prim. Thalnitscher J. Gr., Bibliotheca Labacensis publica. 278 Gl. še Cvetko D., Omerza Michael, MGG IX, 1961, str. 1934—1935, 279 Izvirnik: Diua Magdalena poenitens. Drama sa- crum, musicis adaptatum concentibus An: 1709. Gl. Thal- nitscher J. Gr., Bibliotheca Labacensis publica. 280 Ib. — Izvirnik: Dauid deprecans pro populo. Ad auertendam plagam suis minitata[m). Drama sacrum in die Parasceues Lab[aci] productu|m] An[no] 1713. 281 Ib. — Izvirnik: Pastor bonus. In Aula Confra- [ternitatis] S[anctis)ss[i]mi Corporis Ch[ri]sti Labaci, mo- dulis expressus. An. 1710. 168 dulis expressus«) in so jo predstavili leta 1710 v avli stolne bratovščine. Igro »Mater Dolorosa« (Žalostna mati božja) označuje isti vir za melodramo. 282 V vsakem primeru je bila glasba k tem igram bržkone namenjena za verske drame. O »Božanski Magdaleni« in »Davidu« pove to že Dolničarjeva stilizacija. Isto očitno velja tudi za »Dobrega pa¬ stirja«. Le glede »Žalostne matere božje« nas pušča pisec v dvomih. Melodrama prvotno pomeni uglas¬ beno dramo, to je opero, ki bi jo bil Omerza najbrž mogel napisati. Vendar opere z uporabo take snovi niso bile v navadi. Zato je bila »Mater Dolorosa«, ki so jo izvedli v Ljubljani leta 1711, verska drama ali oratorij. Dolničar namreč poroča, da je Omerza napisal oratorij (»oratoriujm]«) »Christus baju- lans crucem« (Kristus vzame križ na rame ), 283 ki so ga izvedli na veliki petek leta 1712. Kot ta bi bil lahko oratorij tudi »Mater Dolorosa« ali celo »Pastor bonus«. Dolničar je uporabljal za Omerzova dela raz¬ lične tehnične izraze (drama sacrum, melodram m a, oratorium). To daje slutiti, da je med posameznimi oblikovnimi tipi na splošno razlikoval. Vprašanje je le, ali jih je tudi precizno opredelil in ali so mu bili v vsakem primeru jasni. Vsaj glede »Žalostne matere božje« se zdi, da njegova opredelitev ne ve¬ lja. Zlasti ne, če upoštevamo značaj tedanje melo- 282 Ib. — Izvirnik: Mater Dolorosa. Melodramma. An: 1711 Labaci cantatu[m]. 283 Ib. — Izvirnik: Christus bajulans crucem. Orato- riuim] die Parasceues An: 1712 Labaci exhibitu[m). — Za vse te primere sinopsisi žal niso ohranjeni. Zato tudi ni mogoča precizna rekonstrukcija, iz katere bi bili razvid¬ ni forma, kompozicijska tehnika, in stil Omerzove glasbe, podrobnosti glede skladateljeve ustvarjalne potence, mo¬ rebiti še imena izvajalcev in podobno. Vse to nam ostaja zakrito in smo navezani le na domneve, kolikor jih dopu¬ ščajo in podpirajo ohranjeni viri. K že navedeni litera¬ turi še prim. Steska V., Dolničarjeva Bibliotheca Laba- censis puhlica, IMKX, 1900, 160 in Cvetko D., Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem, I, 250—252, 298—300. 169 drame, ki se ne sklada z Omerzovo zasnovo ustrez¬ nega dela (Mater Dolorosa). Izvajalca omenja Dolničar le za »Dobrega pa¬ stirja«. Za drugi dve verski drami (Diva Magdalena poenitens, David deprecans pro populo) domneva¬ mo, da je bil izvajalec isti, namreč stolna bratov¬ ščina ali jezuiti. Z gotovostjo pa tega ne moremo reči, ker podrobni podatki manjkajo. Še manj za¬ nesljiva bi bila domneva glede izvajalca »Žalostne matere božje« in oratorija »Kristus vzame križ na rame«. Lahko bi bili filharmoniki, saj bi ti dve deli, zlasti če sta bili tehnično zahtevnejši, kdo drug teže izvedel. Natančno pa tudi za njune izvajalce ne vemo. S Čadežem in Omerzo je bil po delu soroden še Janez Mihael Arh (Arich, Arch). Tudi zanj uteg¬ nejo veljati domneve, ki sem jih glede na stil in morebitne zveze s tendencami akademije filharmo¬ nikov nakazal za pravkar omenjena skladatelja. Rodil se je v Kranju leta 1678 in študiral pri ljub¬ ljanskih jezuitih. Tam je kot dober pevec in in¬ strumentalist omenjen za leto 1701, ko je sodeloval v muzikalnem zboru pri uprizoritvi igre »Libera in vinculis libertas seu Balduinus cestitatis victi- ma«. a ' Po posvetitvi je bil v letih 1702—1722 vikar v Žusmu, od koder je odšel v Krško, kjer je živel vsaj še leta 1730. Vir poroča, da so v letu 1701 o pustu v Auer¬ spergovem knežjem dvorcu uprizorili Arhovo igro »Jungfrauliche Liebe Gottes / Das ist: Die hi. Jung- frauen Euphemia vnd Margaretha«. 285 Ob njenem koncu so peli hvalnico. To se pravi, da je imela igra glasbo, ki pa je bila po zgledu drugih takih 284 G1. gradivo v SKL, Dolničarjeva Miscelanea P. III, SKL, S II. 285 Celoten naslovni tekst: Jungfrauliche Liebe Got¬ tes / Das ist: Die heilige Jungfrauen Euphemia vnd Mar- garetha. Vorgetragen und dedicirt Ihro Hochgrafl. Gna- den / Der Hochgebornen Freylen / Freylen Mariae Mag- 170 iger najbrž mnogo bogatejša, kot je znano, in ne le hvalnica. Arh je bil očitno avtor teksta in glasbe. Tako vsaj sklepamo iz stilizacije naslov¬ nega teksta, ki bi gotovo povedal, če bi bil glasbo napisal kdo drug. Obsega in rezultatov eventual¬ nega Arhovega nadaljnjega skladateljskega dela ne poznamo. Iz trojice Čadež, Omerza in Arh je utegnil le Omerza pripadati skladateljskemu krogu, ki se je ože vezal na idejno linijo in okvir akademije fil¬ harmonikov in dobival bolj ali manj neposredno ustvarjalne spodbude iz nje. Ne kaže, da bi bili smeli vanj vključiti tudi Čadeža in še manj Arha. Glede na to, kar sem o njiju povedal, pa ju lahko uvrstimo v širši skladateljski krog, ki je v teda¬ njem obdobju na Slovenskem tudi zastopal baročno smer in se po svoje vsaj posredno stikal z akade¬ mijskimi težnjami. Akademija filharmonikov je s svojimi prizade¬ vanji in zgledi najbrž vplivala tudi na ustvarjanje nekaterih drugih skladateljev, ki jih navaja Dol- ničarjeva Bibliotheca Labacensis publica. Njihovo delo se je začelo ob koncu prve razvojne faze aka¬ demije in v glavnem teklo v nadaljevanju. Kompo¬ zicije teh ustvarjalcev se niso ohranile, zato tudi o njih konkretno ne moremo razpravljati. Razen tega so znane le za čas Dolničar je vih poročil. Ko se ta nehajo, se izgubijo tudi viri, ki bi o nadaljnjem kom¬ pozicijskem delu in avtorjih povedali kaj več. Glede na dobo, v kateri so skladbe nastale, so bile po vsej verjetnosti baročne. Tudi o njihovih ustvarjalcih ni mogoče podrob¬ neje govoriti. Y trenutku, ko jih je Dolničar zapi¬ sal, so bili še mladi in bolj ali manj vsi komaj na dalenae Teresiae des Heiligen Romischen Reichs Grafin von Auersperg. .. Dureh Joannem Michaelem Arch AA. LL. & Philosopliiae Magistram und Theologuin Moralem. Gl. primerek v Dolničar jevi Miscelanei, P. III, SKL, S II. — Da je imela ta igra obsežnejšo glasbo, je razvidno iz celotne zasnove teksta. 171 začetku svoje umetniške poti. Janez Krstnik Polec (Polž, Poliz) se je rodil 10. junija 1685 v Ljublja¬ ni. 286 Iz njegovega življenja vemo le še to, da je umrl v svojem rodnem mestu 1. februarja 1750. 287 V viru beremo, da je napisal »Concentus a 4 Violi- nis et 5 Instrum(entis)«. Ta stilizacija nas spravlja v zadrego, saj skoraj onemogoča, da bi jo razložili. Kajpada »concentus« v tem primeru niso bili zbori ali spevi, kajti razločno je rečeno, da je bila za¬ sedba instrumentalna. Pomenijo torej instrumen¬ talne skladbe, o katerih pa pisec ni povedal, kakšne forme ali vrste so bile. Tudi za formulacijo »5 In- strumentis« ni jasno, kako naj jo razumemo. Morda so bili poleg violin še drugi godalni instrumenti ali pihala ali trobila ali nemara vse troje. Ob teh ugi¬ banjih, ki ne povedo nič dokončnega, vemo le, da se instrumental v Polčevih skladbah očitno ni dru¬ žil z vokalom. Glede na tehnične možnosti repro¬ dukcije v tedanji Ljubljani lahko domnevamo, da so bili njihovi izvajalci filharmoniki. To vodi še k verjetnemu sklepu, da je bil v tej skladateljski ge¬ neraciji Polec od vseh najože zvezan z akademijo. Njegov nekoliko mlajši sodobnik Franc Ksaver Rhode se je neznano kje rodil leta 1695 in bil naj- 286 Izvirnik: »Joa: Bapta Polž. Labaci in lucern edi- tus 1685 die 10 junij«, prim. Thalnitscher J. Gr. Biblio- theca Labacensis publica. 287 »Obijt Nobjilis] P[omi]nus Joannes Bapta Polž ante obitum Suum Omnibus Sacramentis provisus, aet: Suae anjnorum] circiter 60, sepidtus ad P: P: Francisca- nos«, prim. krstne matice ljubljanske stolnice, XII, 317. 122 in repertorij krstnih matic stolnice, toni. XII. — V Nomina eorum in arena litteraria Victorum, De Anno M. DCC. Xn / Qui Munificentia Inclytorum Ducafus Carnioliae Statuum Labaci / Die 3. Julij Anno M. DCC. XIII. Praemijs Donati funt..., gl. Dolničarjevo Miscela- neo P. IV. SKL, S II, je omenjen tudi Franciscus Carolus Polž, Carniolus Labacensis Nobilis. Bil je najbrž brat ali ožji sorodnik našega Janeza Krstnika Polca. To ime je, konkretno tudi v skladateljevem primeru, v krstnih ma¬ ticah zabeleženo še kot Poliz. Nadaljnji biografski po¬ datki tudi iz navedenih virov niso razvidni. .172 prej eisterijanski duhovnik v Kostanjevici. Ko so tam ta red odpravili, je deloval kot profesor v Stični ali v Ljubljani. O njem beremo, da je bil »mož enako velik kot duhovnik, pisatelj in glasbe¬ nik« in da je tudi skladal. 288 Kaj je ustvaril, Dol¬ ničar ni zapisal ne zanj ne za Jožefa Fortunata Hočevarja (Gotscheer). Ta se je rodil v Ljubljani 11. julija 1693 289 in je bil najbrž sin skladatelja Janeza Jurija Hočevarja. Ko je Dolničar končeval svojo Bibliotheco, je bil Jožef Fortunat Hočevar še zelo mlad. A že to, da ga je uvrstil med skladatelje, nekaj pove. Takrat je gotovo že skladal in je bil znan kot ustvarjalec. Za njegov poznejši razvoj ne vemo. Nekoliko izčrpnejše so navedbe za Jurija Blatnika (Blatnig, Wlatnig), ki se je rodil v Kranju leta 1693. 290 Kje se je izšolal in za kateri poklic, Dolničar ne omeni. Iz okoliščin sklepamo, da je bil muzik ali duhovnik ali pa oboje. V letu 1718 ga omenjajo arhivi v Gradcu kot skladatelja, ki je prispeval glasbo za tamkajšnje jezuitske šolske igre. 291 Kljub mladosti je imel tedaj očitno že pre¬ cejšnjo skladateljsko prakso, kajti Dolničar poro¬ ča, da je napisal kompozicije »Missa concentibus adaptata« (Maša s spevi), »Miserere« (Usmili se), »Regina coeli« (Kraljica nebes )in »Salve Regina« (Zdrava, kraljica). 292 Avtor jih je gotovo ustvaril pred odhodom iz Ljubljane, bile pa so najbrž več¬ glasne skladbe in so morda imele še instrumentalno spremljavo. 288 »Franc[iscus] Xau[erius] Rhode, Ord: Exempti Ci- sterc[iensis] in Landstrass, professor, in lucern editus An: 1695. Vir aeque Religiosus, Litteratus ac Musicus,« prim. Thalnitscher J. Gr., Bibliotheca Labacensis publica. 289 Ib.: »Josephus Fortunatus Gotscheer Labaci na- tus 11. Julij An: 1693«. 290 Ib.: »Georgius Blatnig Crainburgen[sis] natus an- no 1693«. 291 Gl. geslo Graz (H. Federhofer) v MGG V, 1956, 735. 292 Gl. Thalnitscher J. Gr., Bibliotheca Labacensis publica. 173 Ob koncu dvajsetih let 18. stoletja se je tem skladateljem pridružil še Jurij Kurold. Razen ti¬ stega, kar sem že doslej povedal, vemo o njem z biografskega vidika le še to, da je bil jezuitski štu¬ dent in za duhovnika posvečen jeseni leta 1730. 293 Glasbeno se je izobrazil v ljubljanskem jezuitskem kolegiju. Domnevamo, da mu je oratorij »Die ge- hemte Reiss Francisci Xaverii in das Konigreich China« (1730) spodbudil ustvarjalno voljo k še na¬ daljnjemu delu. Razen teh. ki so bili v ožjem in širšem sklada¬ teljskem krogu, so bili gotovo še drugi ustvarjalci, o katerih viri, ki so zlasti za čas po Dolničarjevi smrti tako zelo pomanjkljivi ali jih največkrat sploh ni, ne poročajo. V Ljubljani pa so v tem ob¬ dobju kot skladatelji nedvomno delovali še drugi amaterji, jezuitski muziki in poklicni škofovski, 294 plemiški in nemara tudi mestni instrumentalisti. 295 Za zadnje je ta verjetnost spričo njihovega čedalje večjega upadanja manjša. Morda bodo nadaljnja raziskovanja kdaj odkrila še nova imena in dela. Ob orisu ustvarjalnih prizadevanj tega ob¬ dobja naj se ustavim še ob muziku, ki z navedenimi skladatelji svojega časa ože najbrž ni sodeloval, a je moral imeti z njimi nekaj zvez. Bržkone ga ne¬ posredno ni mogoče uvrstiti v prej omenjeni okvir, kaže pa, da v tedanjem ljubljanskem glasbenem delu ni bil zgolj slučajen sodelavec. To je bil Giu¬ seppe Clemente Bonomi, kapelnik (»Maestro di Cap- pella«) kranjskega vicedoma, kneza Francesca An¬ tonia Sigifrida della Torre e Valsassina. Za uprizo- 293 Prim. gradivo v ŠAL; Smolik M., ib., 190. — Na¬ daljnje podrobnosti o Kuroldu doslej niso znane. Po posvetitvi se je gotovo posvetil duhovniškemu poklicu in deloval kje v ljubljanski škofiji. Za njegovo nadaljnje skladateljsko delo ni gradiva. Po začetnem uspehu pa je najbrž še delal. 294 Prim. Cvetko D., Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem, I, 307 ss. 296 Ib., 285, 286. 174 ritev njegove opere (»tragedia per mušica«) »II Tamerlano«, 296 ki je bila leta 1732 v ljubljanski vicedomski palači, je bil natisnjen libreto. Ta vse¬ buje tudi baročno nasičeno posvetilo knezu. Potem ko mu je v njem zapel dolžno hvalo in slavo, je med drugim dejal, da ima s pričujočim delom na¬ men počastiti potomce svojega genija v tej slavni vojvodini, kjer njegovim prednikom ni bila uso¬ jena samo zibelka, temveč so v njej mnogo stoletij tudi srečno živeli. 297 Iz tega moramo sklepati, da je Bonomijev rod potekal s slovenskih tal in je bil morda tudi skladatelj sam rojen kje na Kranj¬ skem. Kaže torej, da ga smemo v slovensko glas¬ beno preteklost zapisati ne kot tujca, ki se je za krajši ali daljši čas ustavil v Ljubljani, temveč kot muzika, ki je bil v tesnejših zvezah s tem ozemljem. Žal še ne vemo, kako daleč so segale. Z reproduk¬ tivnim in produktivnim delom, ki ga je Bonomi opra¬ vil v prestolnici vojvodine Kranjske, pa je vsekakor dal prispevek, ki je tako ali drugače pozitivno vpli¬ val na razvoj in polet našega tedanjega glasbenega življenja. Še toliko bolj, ker je bil v prvi polovici 18. stol. pri nas edini in dotlej nasploh prvi znani 296 Naslovni tekst: II Tamerlano / Tragedia per Mu¬ siča / Da rappresentarsi in Lubiana / Nel Palazzo del Vice Dominato 1’Anno 17321 / Dedicato a Sua Eccellenza il Sig. Francesco Antonio Sigifrido, del Sacro Romano Imperio, Conte della Torre, e Valsassina, libero Barone di Croce, Signore di Plaiburg, Rattmanstorff, Anchen e Plonchenstain, Maggiordomo maggiore Ereditario nel Du- cato di Carniolia, e della Marca di Slavonia, Maresciallo Maggiore Ereditario nella Contea di Gorizia, Cameriere, e Consigliere Intimo di -Sua Maesta Cesarea, e Cattolica, e suo Vice-Domo nel Ducato di Carniolia ec. Primerek, ki ga je natisnil Girolamo Savioni v Benetkah leta 1732, gl. v Dolničarjevi zapuščini, SKL, Z IV, 1. 297 V izvirniku: »... Con il presente pero Drama non altro intendo, che cominciare ad onorare i deboli parti del mio ingegno in puesto lnclito Ducato (ove i miei An- tavi non solo ebbero in sorte di averne la Cuna, ma per piu, e piu Secoli goderono un felice soggiorno) .. .c, gl. prav tam. 175 operni skladatelj. »II Tamerlano« najbrž ni bil osam¬ ljen primer njegovega ustvarjanja na tem kompozi¬ cijskem področju . 298 Razen tega je že po svoji dolž¬ nosti gotovo napisal še vrsto drugih kompozicij, ki so bile potrebne za muziciranje njegovemu knezu, »mecenu lepih umetnosti in vzvišnih znanosti «. 299 Kako in koliko je bil morda Bonomi zvezan z akademijo filharmonikov, ne vemo, ker za to ni¬ mamo stvarnih podatkov. Le slutimo lahko, da v koncentriranem, intenzivnem kulturnem dogajanju ljubljanskega mesta skoraj ni mogel biti brez sti¬ kov z njo, naj so bili že taki ali taki. Ni izključeno, da je akademijski orkester igral tudi njegove sklad¬ be. Vsekakor in ne glede na nedokazane medse¬ bojne stike, ki jih vsebina in smisel akademijskih Leges dopuščata, je Bonomi posredno ali neposre- 298 Na str. 6 cit. libreta je Bonomi takole naveden kot skladatelj: »La Musiča e Virtuosa fatica del sempre Ce- lebre Signor Abbate D. Giuseppe Clemente de Bonomi at- tuale Maestro di Cappella di Sua Eccellenza il Sig. Fran- cesco Antonio Sigifrido Conte della Torre, e Valsassina &c. 299 Po uvodnih besedah, polnih dolžnega občudova¬ nja knezove veličine, nadaljuje Bonomi v cit. dedikaciji tako: »Vaša milost se niste zadovoljili s sijajem svojih presvetlih, plemenitih prednikov. Ti so se vedno v dolgi vrsti stoletij odlikovali v vseh civilnih in vojaških stva¬ reh in se povzpeli do tistih visokih časti, ki danes po ded¬ nih pravicah krasijo vašo najvišjega spoštovanja vredno rodovino in so vaša neizmerno bogata dediščina. Vi se hočete prav tako s tem, da ste se oklicali za mecena lepih umetnosti in vzvišenih znanosti, proslaviti, hočete postati slavni in znani za vsa stoletja v spominu izobražencev, ki so gotovo bolj kot kdor koli drug vredni, da ovekove¬ čijo vaše ime...« V izvirniku: »Voi pero Eccellenza non contento dello splendore de Vostri Illustri, generosi An- tenati, che per lunga serie di Secoli hannosi sempre, e nelle Civili, e nelle Militari incombenze distinto, ed in- nalzato a quelle onorevolissime cariche, che ora per suc- cessione Ereditaria si rendono nella vostra riguardevolis-' sima Famiglia decoroso, e richissimo Patrimonio, volete anche col dichiararvi Mecenate delle belle Arti, e deli’ Ottime scienze rendervi, e famoso, e noto per tutt’i Secoli nelle memorie de’ Letterati, che certamente piu dell’altre di qualunque sorte si siano, vagliono eternare il Nome.« 176 Simbolna vinjeta, 2 imenom, geslom in grbom J. B. pl. Hofferja kot člana Societas Unitorum (v. Theatrum memoriae nobilis) §u»i0frMdj* ^j«(H «80 tu$i »«« IfJ: $Dt< 3«ti0ftaum ©it» ► 'HorgfffOjtftt rnit) ded i: irt, 3$ro ©na Um / tkt JfjocJjgt&otnm Srepim / Srepim $?ar<I««o dtl Vi« Bomituto 1' Anno j 7 j J. Dcdicato a Su <1 Eece/laiy 1 il fig. FRANCESCO ANTONIO SIGIFRIDO DEL SACRO ROMANO IMPERIO, CONTfc DELLA TORRE, E VALSASSINA, JLibero Barone di Croce , Signore di Plaiburg , Battsoanftorff, Anchca , e Pioocheuftain , Mag- giordomo maggiore Ereditario nel Ducata di Orniola, e dem Marca di Slavonia, Marefdal« lo Maggior« Ereditario f»e]l* Cootea di Goriiia» Camericrej e Configliare Intimo di Sua Maefti Ctiarea, e Cattolica, c fuo Vice-Deiao nelDv- cato di Carniola ec« «0» INVENEZIA. MDCCXXXII. Freflo G*ro!amo Savtoni. , , v CON LIC S N Z A DE' SUPEHlORt- \ dno nanjo vsaj toliko vplival, kolikor je koristilo nadaljnji utrditvi in poglobitvi tedanje stilne mi¬ selnosti. Tej se je nedvomno prišteval in najbrž poznal nove pridobitve glasbene umetnosti svojega časa, ki jih je v tem primeru v svojih ustvaritvah tudi realiziral. Vse to se je utegnilo kazati v na¬ činu akademijskega delovanja in še zlasti v ustvar¬ jalnih naporih Bonomovih sodobnikov na Sloven¬ skem. Možnosti za Bonomove zveze z akademijo fil¬ harmonikov se ponujajo še z druge strani. Razen pevcev in instrumentalistov knežje kapele so bili za izvedbo njegove opere najbrž potrebni še drugi muziki, ker je orkester bržkone zahteval števil¬ nejšo zasedbo . 300 Mestni in deželni muziki na sploš¬ no niso bili več na taki izvajalni stopnji, da bi se lahko spodobno vključili med knežje instrumenta¬ liste in kvalitetno prispevali k reprodukciji. Morda le še ta ali oni od njih. v celoti pa vsekakor ne. Najbližji in najsorodnejši sodelavci so bili pravza¬ prav člani kake druge ljubljanske plemiške ali mo¬ goče tudi škofovske kapele. Razen tega obstaja še možnost, da je Bonomi za instrumentalno izvedbo svojega »Tamerlana« pritegnil tudi posamezne fil- 1500 Kot izvajalci (»interlocutori«) »Tamerlana« so na¬ vedeni naslednji pevci in pevke: »attuale Virtuoso di Sna Ecc. z “ il signor Conte della Torre« Giuseppe Cabbiati (Tamerlano), Carlo Amaini (Bajazet). Paolo Vida (Andro- nico), Maria Cittadini (Irene) in »attuale Virtuosa« Rosa Poshin (Asteria), ki je bila najbrž iz rodu ljubljanskih Pošev, Roza Poš. Gl. cit. libreto, id. — Ta knežja kapela je imela torej poleg instrumentalistov tudi dva angaži¬ rana pevca. Cabbiatija in Poševo, druge pa je za to pri¬ ložnost najela in so bili najbrž iz kake italijanske operne družine. Važna je ugotovitev, da Bonomijeve opere niso izvajali italijanski operisti, temveč domači, z gosti po¬ množeni izvajalci. Pobudnik uprizoritve je bil knez della Torre, realizator pa Bonomi. Cittadinijeva in Vida sta pela tudi leta 1733, ko so v Ljubljani uprizorili (»Da rap- presentarsi in Lubiana del Ducato di Carniolia / Nel Carnevale«) opero (»dramma per mušica«) »Euristeo«, ki ji je glasbo napisal znameniti Giovanni Adolfo (Johann 12 177 harmonike. Zdi se toliko verjetnejša, ker je bil knez della Torre e Valsassina bržkone podpornik akademije in Bonomi plemiškega rodu, uprizoritev sama pa je bila namenjena predvsem visoki aristo¬ kraciji. Vse to je bilo v skladu s položajem, ki ga je v načelu imela akademija v ljubljanski družbi. Na rod filharmonikov, ki so morebiti sodelovali ob tej priložnosti, se gotovo niso ozirali. V poštev so prišli oboji, meščanskega in aristokratskega rodu. Domneve, ki sem jo nakazal, ne morem doku¬ mentirati, a se zdi za tedanjo glasbeno situacijo Ljub¬ ljane na moč verjetna. Kakor so namreč filharmo¬ niki potrebovali zunanje sodelavce, kadar so izva¬ jali večje, zlasti vokalno instrumentalne skladbe, tako jih je skoraj gotovo potreboval tudi Bonomi. Za kvalitetno izvedbo, ki jo je avtor »Tamerlana« želel in hotel in tudi posredoval, so bili poleg knež¬ jih nujni še drugi instrumentalisti. Če so bili med njimi še filharmoniki, so morale biti tudi nepo¬ sredne zveze med njihovo akademijo in Bonomi- jem. V tem primeru se teza o njegovih stikih z na¬ šimi tedanjimi skladatelji še okrepi. Nanje je vse¬ kakor vplival in mednje se vsaj v širšem smislu lahko uvršča. Adolf) Hasse. Drugi pevci so bili še Chiara Orlandi, Ma- dalena Carrara, Giuseppe Alberti in Barbara Bianchi, ki je umrla v Ljubljani že 31. januarja tega leta. Primerek libreta gl. v Dolničarjevi zapuščini, SKL, E, št. 45. Kdo je bil nosilec izvedbe, ni navedeno. Lahko bi bili italijanski operisti, ki bi po tedanji navadi najeli domači orkester in katerih gostovanje nikakor ni izključeno. Libreto pa jih ne omenja in tudi ne impresarija. Glede na dejavnost kapele ljubljanskega vicedoma v letu 1732 se zdi mo¬ goče in verjetno, da bi tudi »Euristea« izvedli ti, ki so uprizorili »Tamerlana«, in prav tako v vicedomski pa¬ lači. Ne njih ne kraja izvedbe pa ne omenja libreto tako, kot beremo za izvedbo »Tamerlana«. Vendar navaja dva izmed pevcev, ki sta sodelovala že pri uprozoritvi leta 1732. Neposrednega dokaza pa ni ne v tej ne v oni smeri. K temu še prim. Škerlj St., ib., 30; Cvetko D., ib., 260 in op. 249. 178 RAZVOJNA VLOGA IN POMEN AKADEMIJE FILHARMONIKOV Po Perizhofferjevi razlagi je povzročil usihanje akademije filharmonikov Anton Jožef grof Auer¬ sperg. Ne bi pa bilo pravično, če bi mu hoteli pri¬ pisati neposredno krivdo za njen zastoj, razpadanje in konec. Auersperg je bil res vnanji faktor, ki je zaustavil njeno delo, a bolj verjetno zaradi smer¬ nic od zgoraj kot zavoljo osebne pobude. Njeno usi¬ hanje pa je bilo v resnici posledica globljih vzro¬ kov, ki niso vplivali samo na njen razkroj. Naj govori primerjava. V začetnih desetletjih druge polovice 18. sto¬ letja so izginjali tudi drugi činitelji, ki so imeli skozi dolgo dobo važno vlogo v ljubljanskem glas¬ benem življenju. Z dvornima dekretoma Marije.Ie- rezije iz leta 1?SJ in 1767 in z odločitvijo deželne vlade iz leta 1769 so postopno odpravili institucijo deželnih trobentačev, 301 ki so bili tako kot mestni muziki spričo čedalje večjih tehničnih in umetni¬ ških zahtev vedno manj zmogljivi in aktualni. Oko¬ stenela forma, ki so jo obdržali iz preteklosti, jim ni dovoljevala ne prilagajanja ne nadaljnjega raz¬ voja in jih je že sama nujno vodila k odmiranju. Z odpravo jezuitskega reda je prenehalo tudi je¬ zuitsko gledališče. V bogati in dolgi dejavnosti sko¬ zi vse 17. stoletje in začetek 18. se je izčrpalo in usihalo že nekaj časa sem. 302 Z italijanskimi operi- sti ni moglo tekmovati, k prvotnemu pomenu pa se 301 Prim. Cvetko D., ib., 285, 286. 302 Ib., 326, 327. — Od dvajsetih let 18. stoletja naprej so podatki za ljubljansko jezuitsko gledališče manj obilni. Delalo je seveda še vedno, a ne več s tistim poletom in uspehom kot nekoč. V jezuitskem kolegiju pa so še v 12 * tudi ni moglo vrniti. Oboje, mestne muzike in de¬ želne trobentače na eni in jezuitsko gledališče na drugi strani je prerasel čas. Čas je v podobnem smislu in zaradi sorodnih razlogov skoraj hkrati in analogno kot mnoge nje¬ ne tuje vrstnice prizadel tudi akademijo filharmo¬ nikov. Pešanje ekonomske in politične moči plem¬ stva, ki je bilo nujna posledica nastajajoče urad¬ niške države in koncentracije oblasti v vladarjevih rokah, se je čutilo tudi v akademiji kot eminentno aristokratski instituciji. Sočasno je usihal tudi ba¬ rok, zaradi katerega je akademija tako rekoč na¬ stala in živela. Ne slučajno, temveč v vzročni zvezi z družbenim spreminjanjem so v glasbeni umetnosti nastajala nova naziranja, ki so malo pozneje vodila v klasicizem. Akademija se jim ni ne znala ne mo¬ gla prilagoditi, saj je bila organsko vezana na za¬ hajajoči barok in odmirajoči fevdalizem. Globlje in prave razloge za krizo, ki je nazad¬ nje privedla do tega, da je akademija tudi formalno prenehala obstajati, je torej treba iskati predvsem ali pa izključno v teh, umetnostnih in družbenih momentih. Vsi drugi vzroki so bili z Auerspergom vred le vnanji in so imeli samo posredno vlogo. Neizbežni konec filharmonikov so morda le pospe¬ šili, nikakor pa ga niso povzročili. Dokler med družbenim redom in glasbeno umetnostjo, se pravi med barokom in fevdalizmom, ni bilo nasprotij, temveč idejno soglasje in podpi¬ ranje, pa je bila akademija filharmonikov upravi¬ čen in pomemben sad svojega časa. Njena dejav¬ nost, ki sicer ni bila vedno enakomerna, a ji bolj ali manj lahko sledimo ves čas, je intenzivno tra¬ jala več ko štiri desetletja. V tem razmeroma dol- sredi in na začetku druge polovice 18. stoletja intenzivno gojili glasbo. Kot izvrsten muzik se za časa od 1766 dalje navaja tudi jezuit Franc I(n)singer de Paula, ki je bil rojen neznano kje okrog 1720 in umrl jeseni 1773 v Ljub¬ ljani. Prim. SBL III, 1928, 363. 180 gem razdobju je ta institucija značilno posegala v glasbeno dogajanje ljubljanskega mesta. Njena pri¬ zadevanja so tekla v več smereh. Pregledamo in ocenimo jih lahko z raznih vidikov. Značaj in bistvo njenih pravil sta ji dala pre¬ težno reproduktivno funkcijo. Ta se je ob vstopu v 18 . stoletje in v njegovih prvih desetletjih kazala nekoliko drugače kot v preteklosti. Tudi pred na¬ stopom akademije so bile možnosti za glasbeno re¬ produkcijo; opravljale so jo razne plemiške kapele, k nji so prispevali še škofovski muziki. Njihovo področje pa je bilo zelo ozko. V bistvu so služili le tistemu, ki jih je vzdrževal in jim kot sočasni protektor določil tudi način dela, se pravi knezu ali škofu in drugim osebnostim aristokracije in klera, njim samim in njihovim gostom. Nekoliko širše, a obenem precej drugačno je bilo področje mestnih in deželnih muzikov, ki reproduktivno tudi niso bili toliko pomembni. Muzikalni korpus je¬ zuitskega gledališča je opravljal podobne naloge kot drugi reproduktivni ansambli, a ni bil samo¬ stojen in je imel le omejeno, spremljevalno funk¬ cijo. Z vstopom akademije filharmonikov v ljubljan¬ sko glasbeno življenje so se vse oblike glasbenega dela bolj ali manj enako nadaljevale in se bistveno niso spremenile, dokler je trajala fevdalna družba in se je v njej in z njo držal barok. Tudi akademija je bila v glavnem podvržena tem razvojnim zakonitostim, v način svojega glas¬ benega dela pa je vendar vnesla nekaj novega. Njeno muziciranje ni veljalo le filharmonikom in njihovemu najožjemu krogu, ne samo aristokraciji in ne zgolj vernikom ob raznih pomembnih cerkve¬ nih slovesnostih. Tudi ni bilo namenjeno samo vsa¬ koletnim regatam, ki so bile sicer za širši krog, a ne toliko za poslušalce kolikor gledalce in tudi med njimi vendarle predvsem za plemstvo. V tem pri¬ meru muziciranje ni imelo razvojnega pomena in umetniškega namena. Šla mu je le stranska vloga 181 in po tej strani ni vneslo v dotedanji način glasbe¬ nih prizadevanj nobenih bistvenih sprememb. Raz¬ vojno pa vsekakor lahko priznamo nekaj veljave izvedbam oratorijev, serenadam, koncertom in dru¬ gim oblikam javnega akademijskega nastopanja, kakor koli so ga že imenovali. Čeprav se tudi to še ni raztegnilo v kdove kakšno širino, že pred¬ stavlja prvi korak k prenosu glasbene umetnosti iz zaprtih dvoran na odprt prostor. Poslušalci iz širših vrst so zdaj imeli prvič priložnost poslušati novejše in nove kompozicije koncertnega karakterja. Ti nastopi so bili sicer redki in krog poslušal¬ cev je bil še vedno zelo omejen. Širše plasti zaradi pomanjkanja izobrazbenih možnosti namreč takega muziciranja niso mogle sprejemati in uživati in se ga zato v večjem številu gotovo niso udeleževale. Visoka umetnost je bila privilegij tistih, ki so imeli vse pogoje, da so jo lahko temeljito spoznali, ari¬ stokracije, klera in bogatih meščanov. Vsem drugim pa je bila taka glasba bolj ali manj nedostopna, čeprav so se spričo obetajočih se družbenih spre¬ memb njena vrata počasi odpirala in so formalno dobili tudi ljudje iz nižjih socialnih plasti možnost, da so jo včasih poslušali. Že to je v tedanji družbi nekaj pomenilo in za¬ vrtelo kolo časa naprej, čeprav še ni steklo tako, kot vidimo po nekaterih progresivnejših zahodno¬ evropskih deželah. Tudi javni nastopi akademije filharmonikov se niso razvili v tiste oblike javnega muziciranja kakor na primer ob koncu 17. in v prvih desetletjih 18. stoletja ponekod v Angliji, Franciji in Nemčiji. Zaradi svoje družbene pogojeno¬ sti in splošnih razmer, ki so obvladovale tudi kul¬ turno življenje tedanje Avstrije, akademija ni mogla učinkovito izkoristiti tega, kar je tako uspeš¬ no začela. Njeni javni nastopi so ves čas ohranili obliko, kot so jo imeli v začetku, in niso privedli do javnega koncertiranja, ki bi omogočilo in po¬ speševalo širjenje glasbe navzven, obenem pa bi bilo v oporo razvijanju novih umetnostnih tendenc 182 in naprednejših družbenih klic. Bilo je še prezgo¬ daj, čas še ni bil dozorel in akademija s te strani ni postala in tudi ni mogla postati nositeljica tega, v zahodnoevropski glasbeni umetnosti se prebuja¬ jočega in vedno pomembnejšega poslanstva. Četudi ji ni bila naloga le exercitium inter parietes in pri¬ jetno muziciranje za plemstvo, temveč tudi actus publici , 303 je to še vedno ozko razumela ali se vsaj ni zavedala, kaj bi lahko storila, če bi bili v ta namen izpolnjeni vsi potrebni pogoji in bi si zanj še bolj prizadevala. Javno koncertiranje je moralo še dolgo čakati na pravo obliko, s svojimi javnimi nastopi pa je akademija vendar ustvarila njegov zametek. V svojih prizadevanjih, ki sta jih podpirala tako aristokracija kot visoki kler, je sprejemala spodbude od drugod in svoje skušnje dajala dru¬ gim. Zato lahko razumemo tudi sodelovanje filhar¬ monikov s škofovskimi, plemiškimi, mestnimi in de¬ želnimi muziki, ki ga lahko zasledimo tu pa tam med njenim delovanjem. Teh zvez akademiji brž¬ kone niso narekovale samo tehnične potrebe, tem¬ več tudi bolj ali manj skupni značaj dela. Ta je vsaj v omejenem smislu nujno zbliževal muzike raznih institucij, naj so bili ti amaterji ali profesio¬ nalci, takega ali drugačnega stanu, tega ali onega nacionalnega porekla. Tudi nacionalnost še ni bila v tem trenutku aktualna. V akademiji, ki jo je ves čas do njenega konca vodila aristokracija, so se družili vsi ne glede na to, od kod so prišli. Bolj kot nacionalna sta bili važni razredna in pokrajinska pripadnost. Precejšnja širina glede prve in nezain¬ teresiranost za drugo, oboje je akademiji omogočilo nadaljevanje univerzalističnega duha, ki se je tu 303 Cit. dvorni komisiji je Perizhoffer med drugim po¬ ročal tudi to. da »Academia Labacensis« ni imela za cilj le »dass Exercitium Musices inter parietes, und die ange- nehme diversion unter dem Adel, als auch die actus pu¬ hlici«, prim. cit. gradivo v DAS, LIT. A, 1, poročilo z dne 22. oktobra 1767. še držal, v zahodni Evropi pa ga je polagoma že na¬ domeščal nacionalizem. Spričo kozmopolitske mi¬ selnosti je bila akademiji gojitev umetnosti prva in zadnja naloga, vse drugo je bilo v ozadju. Tako so lahko med ljubljanskimi glasbenimi ali za glasbo si prizadevajočimi institucijami nastali tesnejši stiki, ki so po eni strani vplivali na pri¬ kazano sodelovanje, po drugi pa na prenašanje in izmenjavanje dosežkov. Vse to se je pozitivno ka¬ zalo pri kvaliteti posameznih muzikov in korpusov in na njihovi izvajalni ravni. Že medsebojno pri¬ merjanje je spodbujalo k posnemanju in sodelova¬ nju. Gradivo dovoljuje misel, da so bili akademij¬ ski nastopi zgled za druge ansamble, ki so se tako ali drugače in v tem ali onem okviru ukvarjali z reprodukcijo. Seveda pa je tudi akademija sama opazovala, kaj se dogaja v ljubljanskem glasbenem svetu in drugod, in rezultate svojih opazovanj po¬ rabljala v svoj prid. Čeprav so druge institucije sestavljali večinoma poklicni muziki, ji niso bili tekmeci, ki jih ne bi mogla dohiteti ali celo pre¬ rasti. Še manj bi mogli biti to jezuitski muziki, ita¬ lijanski operisti pa za to obdobje najbrž ne pridejo kaj bolj v poštev. Izdatneje so izkazani šele za takrat, ko se je začela intenzivnost akademijskega dela že končevati. Iz virov sklepamo, da je imela akademija v tedanji glasbeni Ljubljani dominan¬ ten položaj, ki se ga je zavedala in ga je hotela tudi obdržati. Tudi to jo je sililo, da je napela svoje moči in uresničevala svoje naloge tako, kot so na¬ rekovale okoliščine. Ta situacija je bila zanjo ka¬ rakteristična za prva štiri desetletja 18. stoletja in je bila posledica umetniških hotenj in družbenih zakonitosti. Akademija je združevala amaterje, 304 ki po svo¬ jih sposobnostih in zmogljivostih najbrž niso za- 304 Perizhoffer pripoveduje, da so bili pripravljeni za sodelovanje v APh »in verschiedener Musique wol Erfahrne, so wol Hochern, als Mindern standes Jedoch 184 ostajali za poklicnimi muziki. Zato je lahko uspešno opravljala svoje delo in v reprodukciji dosegla ugodno raven. Te ne izpričujejo samo poročila, temveč tudi dejstvo, da ne bi mogla toliko časa voditi, če bi njeno delo ne bilo kvalitetno. V tem primeru pa tudi ne bi imela ugledne pozicije, o ka¬ teri lahko tolikokrat izvemo iz raznih virov. Akademijski orkester in zbor sta se orientirala v kompozicijske zvrsti, ki jih je zahteval razvoj in so_bile aktualne v ljubljanskem okviru. Serenade in koncerti, razkošno sodelovanje v cerkvi in pri raznih imenitnih posvetnih priložnostih, izvajanje oratorijev in kantat in najbrž tudi trio sonat in drugih podobnih skladb, vse to govori o tem, da se je akademija posvetila posvetni in cerkveni ustvar¬ jalnosti in gojila orkestralno, vokalno-instrumen- talno in komorno glasbo, vse, kar je bilo tipično za to razvojno obdobje glasbene umetnosti. Ali se je specifično ukvarjala tudi z vokalno glasbo, ne ve¬ mo, ker viri o tem niso zapustili zanesljivega in po¬ drobnega gradiva. Najbrž je delovala tudi v tej smeri, kolikor je bilo potrebno za cerkev. Vendar so bile možnosti s te strani manjše, ker je tudi v cerkveni umetnosti vokal skoraj redno spremljal instrumental, ki je prvega preraščal in vedno bolj prevzemal vodilno vlogo. Iz tega, kar vemo o aka¬ demiji, je razvidno, da so ji bile najbolj pri srcu vokalno-instrumentalne in čiste instrumentalne skladbe. Ta njena usmeritev se sklada z značilnost- noble Personnen von Achtsamckeit mit Ihrer virtu«, ti pa so bili »fiirsten. grafen, freyherrn, Praelaten, Brab- ste, Pfarrer, und Viele derley Tnn- und ausslandische vornehme Geist. und Weltliche..ib. — Zanimivo je še, da v APh sprva pojem amaterja še ni bil popolnoma jasen. Pozneje se je seveda pokazalo, da so jim bili pojmi amater, diletant in ljubitelj glasbe identični. Po¬ znali pa so finese med temi, ki so delali kot izvajalci, in tistimi, ki so bili le poslušajoči ali podporni člani, ka¬ kor koli so jih že imenovali. 185 mi dobe, ki je dajala instrumentalni glasbi odločno prednost. Zlasti je bilo to razločno v tisti razvojni fazi glasbenega baroka, v katero sodi tudi delo¬ vanje akademije filharmonikov. Vse kaže, da je šla akademija z reproduktiv¬ nega vidika vzporedno z razvojem tedanje zahod¬ noevropske glasbene umetnosti. Svoja prizadevanja je v splošnem izoblikovala tako, kakor so jih dru¬ god . 303 Kakor pa je bila v tem vštric z drugimi de¬ želami, tako je bila tudi glede na 1 stilno usmeritev. Akademija filharmonikov je obstajala in delo¬ vala v času, ko se je v glasbeni umetnosti ustalila tonaliteta, ko so poudarjali tehniko kontrapunkta in zvečali razsežnost izraza, ki se je čedalje bolj barval tudi z nacionalnimi elementi. Opera se je še izpopolnila, ob njej pa so se razvili oratorij, kantata, solo sonata, trio sonata, komorni duo, pre¬ ludij, fuga, koralna fantazija, concerto grosso, soli¬ stični koncert. Oboje, razrast form in koncertnega stila, je prineslo nove razvojne možnosti in posta¬ vilo velike zahteve glasbeni produkciji in repro¬ dukciji. Koliko in kako je naša akademija sledila tej razvojni situaciji, pove gradivo. Iz njega je raz¬ vidno, da se je reproduktivno orientirala tako, kot je zahtevala doba. Za svoje nastope, naj so bili tu ali tam, je najbrž uporabljala tudi skladbe, ki so nastale v zgodnjem in srednjem baroku, poleg njih 305 Ko je Keesbacher omenil APh, je zapisal tudi tole: »Ist es bei allen diesen Reflexionen nicht auffal- lend, in Laibach eine Musikgesellschaft entstehen zu se- hen, schon im Jahre 1702, also 91 Jahre friiher, als das Konservatorium in Pariš...«, gl. ib., 9. — Če pustimo ob strani zgrešeno letnico ustanovitve, pa ne moremo mimo razlage, ki kaže, da je bila APh Keesbaclierju ne¬ kaj takega kot konservatorij. Tako pojmovanje seveda ni pravilno. Pozneje so sicer privzele naziv »akademija« najvišje oblike glasbenega šolstva. Tega značaja in na¬ mena pa akademije prvotno niso imele, tudi ne ljubljan¬ ska APh. 186 pa še stvaritve te razvojne faze glasbene umetnosti, ki jo imenujemo pozni barok. Viri to trditev pod¬ pirajo. 306 Baročna orientacija je razvidna iz strukture akademije, ki se je razločno naslonila na italijan¬ ske vrstnice druge polovice in konca 17. stoletja in je gotovo prevzela tudi njihove nadaljnje do¬ sežke. 307 Dokazujejo jo tudi načini in oblike aka¬ demijskega dela, vsi drobni viri od pravil iz leta 1701 in v italijansko umetnost zagledane Hofferjeve osebnosti 308 vse tja do izvedbe Reutterjevega ora¬ torija in slavnostne kantate na čast kuezoškofa Ernesta grofa Attemsa. Posredno in delno tudi neposredno jo potrjuje še kompozicijsko delo, ki se je stilno prav tako usmerjalo v barok te razvojne faze in se neverjetno razraslo. Ustvarjalni razmah najbolj nazorno priča o vplivu, ki ga je nanj imela akademija filharmo¬ nikov. Saj se je zanj gotovo zavzela tako ali vsaj podobno, kot so se za domačo ustvarjalnost zavzele druge akademije povsod, kjer so delovale. V tem ji gre nedvomna zasluga, ki pomembno veča teht¬ nost njenega prispevka k razvoju tedanje glasbe 306 Omenil sem že, da se sporedi niso ohranili, in poskušal sem rekonstruirati vsaj njihovo splošno fizio¬ gnomijo. Ta je nedvomno sledila drugim zgledom in se od tujih primerov ni mnogo ločila. Koncert v Lillu je n. pr. 1747 obsegal Prolog de Phaeton (Lully), nekoi Sim- phonie, Air Italien, Fragment du Premier acte de Jephte (Monteclair), spet Symphonie in Credidi propter locutus sum (psaume XCV) mis en musique par M. Bordery. Maitre de musique du Concert, gl. Lefevbre L., Le Con- cert de Lille, Lille 1908, 21. Poudarek je na skladbah domačih avtorjev, ki jim je najbrž tudi naša APh v mejah danih možnosti posvetila ustrezno pozornost. K temu še prim. literaturo, ki sem jo citiral v zvezi z ita¬ lijanskimi in francoskimi akademijami. 307 Tudi Perizhoffer je zapisal, da je Hdffer ustano¬ vil »Eine Academia Philharmonicormn ad exemplum Walschlands«, prim. cit. vir. v DAS, LIT. A, 1. 308 Prim. še Cvetko D., Hdffer, Johann Berthold v., MGG VI, 1957, 514—515. 187 na Slovenskem. Število skladateljev, ki so se raz- vili in delovali na domačih tleh in izšli iz sloven¬ skega ali na Slovenskem bivajočega tujega elemen¬ ta, se je naravnost presenetljivo zvečalo. Akade¬ mija jim je najbrž v večini primerov s svojo re¬ produktivno dejavnostjo omogočila izvedbe in jih spodbudila k intenzivnim prizadevanjem. Sklada¬ teljska emigracija, v katero smemo morda šteti tudi Amandusa Ivančiča, se je zato občutno skr¬ čila. 309 Od reformacije in Hrenovih časov sem še ni bilo take priložnosti kot zdaj, ko so se reproduk¬ tivni muziki in tudi skladatelji lahko bolj zaposlili doma in jih potreba ni'nujno gnala v tujino. V pri¬ merjavi s preteklostjo so bile v tem obdobju raz¬ vojne možnosti neprimerno ugodnejše, zato tudi učinki večji in obsežnejši. Baročna usmeritev produkcije in reprodukcije postavlja še vprašanje, kateri idejni liniji, južni ali severni, se je pridružilo glasbeno delo na Slo¬ venskem, naj gre že za delo, ki ga je opravljala akademija filharmonikov ali katera koli druga in¬ stitucija, ali pa delo tedanje skladateljske genera¬ cije širšega ali ožjega akademijskega kroga začetka ali dvajsetih in tridesetih let 18. stoletja. Glede na okoliščine, v katerih je nastajalo, po vsej verjet¬ nosti še ni vsebovalo nacionalnih tipičnosti, ki so sicer bolj ali manj že značilne za nekatere druge 309 Ivančičevo narodnostno poreklo je zaradi pomanj¬ kljivega gradiva še sporno in ga ne moremo precizno do¬ ločiti. Nemara so bili še drugi skladatelji slovenskega rodu, ki so delovali v tujini, vendar za to dobo in v tej smeri ni konkretnejših podatkov. Instrumentalisti, ki so izšli iz slovenskega elementa, so seveda tudi še zdaj de¬ lovali v raznih tujih glasbenih kapelah, a ne več v tolikš¬ nem obsegu kot nekoč. Vsaj dosedanja raziskovanja go¬ vorijo v korist tej trditvi, ki jo še podpira dejstvo, da so se s tehničnega vidika glasbene razmere na Slovenskem občutno izboljšale. K temu prim. Cvetko D.. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. [. 288 ss. 524'ss. in IIT. 455—456, op. 485. 188 kulture in tudi s te strani dopuščajo diferenciranje baročne glasbene umetnosti. Gradivo govori za ugotovitev, da se je celotno glasbeno delo s tem vred, ki ga je pokazala aka¬ demija filharmonikov, orientiralo v italijanski in ne v severni, posebej še nemški barok. Tudi to sme¬ mo reči, da si je prav akademija prizadevala za takšno orientacijo, ki jo razlaga in utemeljuje ne¬ posredna bližina italijanskega ozemlja, tradicija, zgledovanje po italijanskih akademijah, šolanje mnogih, za razvoj našega tedanjega glasbenega živ¬ ljenja pomembnih izobražencev na univerzah in v plemiških kolegijih italijanskih mest, intenzivno pritekanje italijanskih skladb in podobno . 310 Slo¬ vensko ozemlje razen štajerske in koroške pokra¬ jine že prej ni nič dobivalo iz tedanjih avstrijskih središč. Toliko manj je bilo to mogoče in potrebno zdaj, ko je bila Ljubljana že nekaj časa vedno izrazitejši kulturni center z izdatnim glasbenim živ¬ ljenjem in ni vplivala le na vso vojvodino Kranjsko, temveč precej tudi na drugo slovensko ozemlje. V tej zvezi je še zanimivo in za primerjavo značil¬ no, da so bila mesta, kot na primer Salzburg, Inns¬ bruck, Gradec in tudi Dunaj, sama pod močnimi vplivi italijanskega baroka. Nemški stil si je sicer na avstrijskem teritoriju hotel utreti pot, a se mu to ni kdove kaj posrečilo. Razen manjših njegovih in zlasti italijanskih vplivov so se tu uveljavljali še vplivi francoskega stila, vse tri pa je zlil v sintezo dunajski dvorni kapelnik Johann Joseph Fux, ki predstavlja vrhunec in sočasni konec nekakšnega 310 Prim. še gradivo v NUK, M. (tiski in rokopisi iz prve in iz začetka druge polovice 18. stoletja) in SKL (Dolničar jeva Miscelanea, Thallmainerjev katalog). — Naj iz komparativnih razlogov omenim še. da APh ni iskala vzorov v takih tipih, kot so bili collegium musi- cum, kantorije, gilde in podobna združenja. Tudi ta so sicer gojila glasbo, a so se od akademij organizacijsko in razredno precej razlikovala. 189 avstrijskega baroka. 311 Vendar ta ni segel v Ljub¬ ljano in tudi v drugih tedanjih avstrijskih glasbe¬ nih središčih ni bistveno zmanjšal vloge italijanske glasbe. Stilni vplivi s severa torej niso ali vsaj izdat¬ neje niso pritekali na slovensko ozemlje. Zato tudi niso bili pomembni. Tu so se utrdila naziranja itali¬ janskega baroka, ki so obvladala celotno razdobje, v katerem je živela akademija filharmonikov, ne glede na to, kje je teklo glasbeno delo. Ti vplivi so se mogli uveljaviti pri nas pred¬ vsem zaradi orientacije, ki je videla v italijanskem baroku duhovno soroden, napreden in privlačen umetnostni pojav. Iz tega razloga se mu je odprla svobodna in zmagovita pot tudi drugje, skoraj čez ves evropski' kontinent. Drugačno pojmovanje bi bilo pač zgrešeno. Kot so ga drugod sprejemali za¬ radi tega in v tem smislu, ga je sprejela tudi Ljub¬ ljana in z njo slovenska dežela. Odmeval je v umetni in ljudski posvetni in cerkveni ustvarjal¬ nosti, 312 izrinil vokalno glasbo ali jo podredil in¬ strumentalni tudi na podeželskih cerkvenih korih; iz knežjih dvoran, škofovske palače in osrednjih ljubljanskih cerkva, kjer se je glasil v izvirni obliki in interpretaciji, je modificiran segel tudi med preproste ljudi. Zajel je tako rekoč vse, ki so se udeleževali glasbenega življenja in kar se je glasbenega dogajalo na slovenskih tleh ob koncu 17. in v večjem delu 18. stoletja. Akademija filharmonikov ni bila edina, ki je pomagala baroku, da se je čudovito razrasel in si pridobil trdno pozicijo v glasbenem doživljanju, reprodukciji in snovanju na Slovenskem. 513 Skoraj vso prvo polovico razsvetljenega stoletja pa je bila 311 Prim. geslo Osterreich (splošni del, Karaten. Salz¬ burg. Steiermark) v MGG IX, 1961 (H. Federhofer). 312 Gl. Cvetko D., ib., I, 308 ss. 313 Gl. gradivo v MKL. SKL, MAL, ŠAL in DAS in prim. druga dosedanja izvajanja. 190 njena vloga tako izrazita in močna, da ji smemo za ta čas pripisati vlogo najpomembnejšega faktorja pri širjenju in uveljavljanju baroka. Posredno in tudi neposredno se je njen vpliv razodel še v raz¬ gibanih, v širšem smislu baročno usmerjenih glas¬ benih prizadevanjih zunaj prestolnice, 314 pa v slo¬ venskih cerkvenih pesmaricah, ki so nastale v prvi in na začetku druge polovice 18. stoletja in kažejo v preprosti melodiki svojih napevov snovalcu in namenu prikrojen odsev baročnega čustvovanja. 315 Ljubljanska akademija filharmonikov je bila prva te vrste na ozemlju zunaj romanskega in an¬ glosaškega prostora. V nasprotju z italijanskimi in 314 Cerkvena glasbena praksa je v baročnem razdob¬ ju cvetela tudi v manjših slovenskih krajih, kot na pri¬ mer v Kranju, Škofji Loki, Idriji, Kamniku, Ptuju, Novem mestu, Celju, in podobno kot prej tudi drugod po Slovenskem. Gornji grad sicer ni imel več iste vloge kot nekoč. Njegov Collegium Marianum pa je še vedno dajal v glasbi izobražene in baročno usmerjene duhovnike, ki so odhajali v najrazličnejše kraje slovenskega ozemlja in v njih širili to, kar so spoznali v svoji matični instituciji. Za razvoj in stilno usmeritev tedaj glasbeno razgibanega Kamnika si je pridobil mnogo zaslug operoz in morda tudi član APh Maksimilijan Leopold baron Rasp, ki je bil tu župnik v razdobju 1699—1742. Deloval je tudi glas¬ beno in utrdil tradicijo, ki je koristila tudi zadnjemu sli¬ venskemu baročnemu skladatelju Jakobu Zupanu. K temu prim. Pokorn Fr., Gradivo za zgodovino Stare Loke in Škofje Loke, ms., ŠAL; Arko M., Idrijski organisti, CG Lil, 1929, 55, 56; Pohlin M., ib.. 55; Rakuša Fr.. Slovensko petje v preteklih dobah. Ljubljana 1890, 26; Cvetko D., ib., 274 ss, 308 ss; SBL IX, 1960. 34. 35. 3,5 Te so Ahaca Steržinarja »Catholish Kershanskiga Vuka Peissme« (1729). rokopisna pesmarica Franca Mi¬ haela Paglovca (Cantilenae variae parti[m] antique par- ti[m| novae in hunc libellu[m| transcriptae, 1735, 1744) in »Missionske Catholish karshanske Pejssme« (1752) Pri¬ moža Lavrenčiča. V vseh se kaže večji ali manjši smisel za baročno figuriranje. Prim. Cvetko D., ib., 313—316. Naj še omenim, da je bil tudi Steržinar (Achatius Sters- sinar) med glasbeniki, ki so 1693 sodelovali pri uprizo¬ ritvi igre »Kindliche Trey in Florinda Spanischer Infan- tin, Alphonsi vnd Constantiae Tochter v ljubljanskem jezuitskem gledališču. Prim. gradivo v SKL. 191 francoskimi vrstnicami se je imenovala po latin¬ sko. Morda je hotela s tem poudariti svoj kozmo¬ politski namen in pomen, ki se je kazal tudi v raz¬ nih podrobnostih njene strukture in njenega dela. Njeni rezultati so bili v skladu z danimi mož¬ nostmi in mejami. Ljubljana ni bila rezidenčno mesto vojvod, nadvojvod, kraljev, cesarjev in nad¬ škofov. Podobno kot drugod na Slovenskem so bili v njej aristokratski dvorci redkejši. Na splošno so bili manj premožni in tudi katedrala in škofovska palača nista bili tako bogati kot njune vrstnice marsikje v tujini. Baročno glasbo pa sta širila in gojila tudi na Slovenskem plemstvo in cerkev. Pri teh prizadevanjih je delno sodelovalo že tudi me¬ ščanstvo, ki je bilo seveda še vedno v ozadju. Čeprav je bila torej naša glasbena situacija v načelu ravno taka kakor v zahodnih deželah, se je vendar od nje v marsičem razlikovala. Dosežki pa so bili navzlic temu relativno obilni. Specifično slo¬ venski glasbeni barok se menda sicer ni razvil. Glasbe¬ na dejavnost nasploh še ni imela takega poleta kot ponekod v tujini. Koncerti niso bili tako razkošni in tu niso delovali skladatelji, ki bi imeli tako ali vsaj sorodno razvojno vlogo in umetniško vrednost kot Rameau, Bach, Handel, Lully, Pergolesi, oba Scar- lattija, Purcell in še kdo od njihovih manj pomemb¬ nih sodobnikov. V Ljubljani in na Slovenskem vsega tega ni bilo in ni moglo biti v takem stilu. Splošne razmere niso bile tako spodbudne, tehnične možnosti so bile ožje in mnogo skromnejše. Narod¬ nostni faktorji niso sodelovali v glasbenem vrenju te dobe, saj se še niso rodili niti kot problem. Kljub temu se je tudi v teh okoliščinah produktivno in reproduktivno delo izredno razmahnilo. Njegovih storitev ne po obsegu ne po kvaliteti seveda ni mo¬ goče vzporediti z uspehi zahodnoevropskega glas¬ benega baroka. Stilno pa so se z njim skladale, kar priča, da glasbena dejavnost na Slovenskem z idej- 192 nega vidika razvojno ni zaostajala. V evropski okvir se je vključila kot njegov sestavni del. Glasbeni barok je svoje delo strnil z drugimi umetnostnimi prizadevanji te dobe. V primerjavi z likovno umetnostjo se njegov razvojni proces raz¬ likuje toliko, da so domači slikarji nastopili neko¬ liko pozneje kot domači skladatelji. Ko so prvi še razvijali svoje ustvarjalne moči, se je v domači ustvarjalnosti glasbeni barok že umikal vedno bolj razvidnim predklasicističnim naziranjem. Kljub temu so se — in zdaj še bolj kot prej — razrasla gostovanja italijanskih operistov, ki so v začetku druge polovice 18. stoletja obvladala ljubljansko operno uprizarjanje in mu pozneje v Stanovskem gledališču še dolgo narekovala baročno linijo. 316 Ko je odmirala akademija filharmonikov, ki je precej preživela akademijo operozov, so bili stilni tokovi na Slovenskem v glasbi potemtakem bolj zapleteni kot v likovni umetnosti. V prvih de¬ setletjih tega stoletja pa je vse umetnostne veje vezala skupna ideja, ki je posredovala 'Ljubljani podobo vitalnega baročnega središča in po svoje zasejala duh baročne čustvenosti tudi drugod na Slovenskem. Vanjo je akademija filharmonikov dala pomemben delež. Pri nas baroka sicer ni za¬ čela šele ona, ker sledimo njegovim klicam že vse v dvajseta leta 17. stoletja. 317 Z napori za obliko- 316 Prim. Cvetko D., ib., 264 ss. 317 Zgodnjebaročne tendence kaže že Inventarium Li- brorum Musicalium Ecclesiae Cathedralis Labacensis iz leta 1620. O pritekanju baročne glasbe v 17. stoletju go¬ vorijo zatem šele poročila o operni uprizoritvi v Auer¬ spergovem ljubljanskem knežjem dvorcu. Primerov, ki bi izpričali baročno orientacijo pred APh, bi bilo bržkone precej več, če bi se bili viri ohranili. Prim. v zvezi s tem že cit. literaturo in izvirno gradivo v ASK; nadalje še Cvetko D., Ein unbekanntes Inventarium Librorum Mu¬ sicalium aus dem Jahre 1620, Bericht iiber den siebenten internationalen musikwissenschaftlichen Kongress Koln 1958, Kassel—Basel—London—New York 1959. H 193 vanje estetske fiziognomije tedanjega izvajalca in poslušalca in z razločnimi vplivi na smer in rezul¬ tate domače ustvarjalne misli, ki označujejo ob¬ dobje njenega intenzivnega dela, pa je vodilno po¬ segla v dogajanje svojega časa. Postala in bila je glavna nositeljica glasbenega baroka, ki mu je bi¬ stveno pomagala k najsijajnejšemu vzponu, kar ga je ustvarjalno in delno tudi poustvarjalno doživel na slovenskih tleh. 194 Resume Les conditions d’evo!ution. Lorsque. dans la musique occidentale, se conclue la periode du baroque inoyen et commence la phase du baroque avance, evolue, en ac- cord avec les possibilites et les conditions donnees, une activite musicale aussi en Slovenie. II est vrai que les donnees pour la seconde moitie du l? e siecle sont plu- tot modestes, de meme pour la pratique dans le domaine de la musique religieuse que pour celle de 1’activite du thčatre des jesuites, des musiciens de la ville, des trom- pettes provinciaux et des representations d’operas. Ce qui cependant est sur, c’est que cette activite avait lieu. Car il est impossible de croire que, par exemple, la re- presentation d’un opera italien qui eut lieu en 1660 dans le palais du prince d’Auersperg a Ljubljana, ait consti- tue un phenomene isole, pour de longues decades. Pour le tličatre des jesuites, il existe des documents particu- lierement importants notamment pour la periode de 1684—1799, dans laquelle les representations avaient lieu presque regulierement et quand elles etaient aussi re- gulierement accompagnees de musique. Les synopsis qui se sont conservees citent les executants, et parmi ceux-ci aussi les membres du choeur musical. Celui-ci se com- posait pour la plupart d’etudiants jesuites tres verses dans la musique instrumentale et dans le chant. Selon le besoin, on y attirait aussi des collaborateurs exterieurs. Les auteurs de la musique cependant sont rarement mentionnes dans les synopsis. Pour la periode mention- nee, seuls sont cites les noms de Bernhard Staudt et de Janez Jurij Hočevar (Gottscheer, Gotscheer, Gottscher, Hozhevar). Vers la, fin du l? e siecle les documents con- tiennent des rapports relativement vastes sur les musi¬ ciens de la ville et les trompettes provinciaux qui conti- 1S' 195 nuent d’etre un facteur assez important de la vie musi- cale de Ljubljana et qui, en principe, y detiennent en- core le meme role que dans la periode precedente. Quant a la chapelle episcopale cependant les donnees sont assez deficientes. On ne sait rien de ce qui fut exe- cute au choeur de la cathedrale labacienne ou dans le palais de l’eveque, car une documentation concrete n’existe pas. Ce ne sont que des sources indirectes qui nous permettent de faire quelques conclusions concer- nant ce repertoire, et parmi celles-ci, en premier lieu celle que nous a conservee J. F. Thallmeiner avec son catalogue d’oeuvres musicales figurant dans la biblio- theque du seminaire et servant probablement, en tant qu’il s’agit de compositions, a l’execution de la musique religieuse et profane dans la chapelle episcopale, et peut- etre aussi a d’autres executants de la ville de Ljubljana de ce temps-la. Dans les deux dernieres decades du 17e siecle, 1’acti- yite mušica,le a Ljubljana fut tres vitale, ce qui fut la consequence des conditions economiques ameliorees et de la stabilite temporaire de 1’organisation sociale. Outre 1’aristocratie, la bourgeoise elle aussi participe deja dans une mesure relativement considerable a la vie mu- sicale de la ville. L’atmosphere generale qui influenca d’une maniere tellement positive la vie musicale, se re- flete d’une facon caracteristique aussi dans les autres arts et dans les Sciences et elle constitue une impulsion excellente au developpement de la pensee creatrice a la fin du 17 e siecle. Cette activite eta.it concue sur une large echelle et les resultats se montraient de tous eotes. C’est en ce temps-la que naquirent la Societas Unitorum (1688) et rAcademia Operosorum (1693), et que fut fon¬ de le Colegium juridicum (1698) et, bientot apres Faube du 18 e siecle, aussi 1’Academia incultorum (1702). J. Gr. Dolničar (Thalnitscher) a prepare le reglement pour une autre association qui aurait du porter le nom de Acade- mia trium artium et qui aurait du embrasser la pein- ture, la sculpture et 1’architecture. On ne sait pas si cette academie ait commence a fonctionner ou non. Ce 1% bouillonnement et cette recherche de formes nouvelles destinees a affranchir et a donner libre cours aux ener- gies intellectuelles et sentimentales, ont donne aussi Pinitiative pour la fondation de rAcademia Philharmoni- corum. Ce fut Patmosphere generale qui, a elle seule de ja, offrit a la nonvelle association certains exemples, mais elle en chercha aussi ailleurs. Ce qui est surtout important, c’est que Patmosphere generale de la fin dn 17 e siecle a prepare toutes les conditions necessaires a son developpement ulterieur. La fondation de 1’Academie philharmonique de Ljub¬ ljana. On ne sait pas si, au milieu du 17 e siecle environ ou au debut de sa seconde moitie, la ville de Ljubljana avait possede ou non une association de ce genre ou d’un genre pareil, mais cela aurait ete bien possible. L’ini- tiative en aurait pu venir de 1’Italie voisine dont la porte etait, en ce temps-la, largement ouverte et ou floris- saient, depuis le milieu du i6 e siecle, de nombreuses aca- demies. Les representants de la vie culturelle en Slo- venie etaient, en tout cas, penetres de ces desirs, si en- core ils netaient pas en etat de les realiser. Les con- tacts etroits que les intellectuels de ce territoire avaient avec des academies etrangeres dont quelques-uns etaient aussi des membres, en temoignent. Si leurs desirs n’avaient pas ete realises plus tot, cela arriva avec la, fondation de 1’Academie philharmonique. L’Academia Philharmonicorum (APh) napparut pas gratuitement et tout d’un coup. Elle avait besoin d’une certaine periode de preparation. Elle resulta de l’acti- vite animee des deux dernieres decades du 17^ siecle et des efforts accomplis dans les divers a.utres domaines de la creation spirituelle. II nous est permis de sup- poser que son predecesseur ait ete, dans un certain sens, deja la Societas Unitorum, qui, dans ses statuts, prevoyait deja une chapelle musicale. On ignore si celle-ci ait ete realisee ou non. L’Academia Operosorum elle aussi devait sentir le besoin d’un corps musical convenable qui aurait ete a sa disposition pour ses solennites. Par- tant du fait que parmi les operosi, il y avait deux mu- siciens, J. J. Hočevar et J. B. Hbffer, et que, en general, 197 ils penchaient a 1’activite musicale, les efforts accomplis jusqu’a present dans l’etude de ce materiel etaient diri- ges dans la recherche d'un eertain lien entre ces deux academies et surtout de la part que 1’Academia Operosorum aurait eu a la fondation de 1’APh. Le ma¬ teriel nouveau cependant met ce probleme dans une lumiere considerablement differente. Dans le premier article des »Leges Academiae Phil- Harmonicorum Labaci Metropoli Carnioliae adunato- rum...« on lit que 1'idee de cette academie a ete conpue de ja auparavant, mais qu’elle n’a ete fondee que vers la fin de 1701. II s’en suit qu’effectivement, elle existait deja auparavant. En partie, les rapports de Dolničar dans les Annales Urbis Labacensis nous induisent a cette meme acceptation. Eu egard au fait que Hoffer, qui est considere comme le fondateur de l’APh, etait aussi membre de 1’Academie des operosi, on serait ame- ne a la conclusion que Pidee de 1’APli fut confue dans 1’Academie des operosi et qu’a cote de Hoffer un cer- tain role echut aussi a Hočevar et au president de l’Aca- demie des operosi J. Krstnik Prešeren. II est vrai que ces hypotheses sont seduisantes, mais elles manquent d’une base solide bien que les contacts entre Hoffer et Prešeren soient attestes et que, dans une certaine me- sure, Hočevar lui aussi se fut engage. Pourtant, l’ana- lyse du materiel demontre que’ 1’APh n’a pas pousse de 1’Academia Operosorum et qu’elle n’etait aucunement une espece de bra.nche de celle-ci. Elle etait une insti- tution autonome avec sa propre forme d’organisation et elle avait aussi toutes les conditions necessaires a ce but. Cet etat de choses est atteste aussi par les Leges, ou il n’y a rien de concret sur un lien qui aurait uni l’APh avec 1’Academie des operosi ou qui 1’aurait mise dans une dependance quelconque de celle-ci. Si celle-ci avait existe sous une forme quelconque, cela devrait etre evident ou du statut de l’APh ou de celui de l’Aca- demia Operosorum, ou des deux. Et pourtant, ni l’un ni 1’autre ne contiennent rien de pareil. II est evident que ce fait n’exclue pas la possibilite d’une collaborafion et d’un lien spirituel entre les deux institutions qui, au 198 fond, etaient le fruit d’aspirations et de tendances pa- reilles ou semblables qui, vers la fin du 17 e et au debut du 18 e siecles, appelerent a la vie d’autres formes ap- parentees qui, toutes, furent, dans la derniere conse- quence, le reflet de cette epoque vitale et orientee vers 1’esprit humaniste et encyclopedique. 11 va de soi que ces institutions netaient point isolees lune de l’autre, ce qui vaut evidemment aussi pour 1’Academie philharmo- nique et celle des operosi. Toutefois, chacune avait son propre champ d’activite et son propre chemin d’evo- lution. La forme de l’APh resulte clairement de son statut. Le premier a.rticle de celui-ci dit que le but de l’Aca- demie philharmonique est que les membres ne se diver- tissent pas seulement de temps en temps en executant de la musique harmonieuse, mais en executant cette mu- sique profane, ils rappellent dans leur memoire cette autre musique celeste et eternelle. Cest pourquoi furent choisies comme symbole de 1’academie des orgues avec la devise suivante: Recreat mentique perennia mon- stra.t! L’APh de Ljubljana fut formee a Pexemple des aca- demies italiennes, dans lesquelles les membres se re- unissaient aussi pour executer ensemble de la musique. Cest sur leur modele que PAPh prit aussi le symbole et la devise, au moins en principe, sans egard aux dif- ferences qui, de ce cote, existaient entre les diverses academies. Et le symbole et la, devise etaient caracte- ristiques pour la voie que devrait suivre PAPh. On ignore cependant si ces membres avaient, en outre, des symboles academiques personnels et s'ils portaient des noins academiques comme les membres de PAcademie des operosi. Chaque membre dut s’inscrire dans un al¬ bum, dit academique, qui cependant ne s’est pas conser- ve. Nous ignorons done comment il etait fait et ce qu’il contenait. D’autres sources sures nous permettent tout de meme de conclure que les membres de PAPh n’avaient pas le symboles personnels et ne portaient pas de noms academiques. De meme, on ignore la raison pour laquelle ils avaient renonce a la, pratique exercee 199 p. ex. dans PAcademie des operosi et dans la Societas Unitorum et qui naurait point ete deplacee dans l’APh. Par la suite, les Leges sus-mentionnees citent que 1’Academie se compose non seulement de musiciens for- mes, mais aussi d’amateurs de la musique qui ne pos- sedent pas d’instruction musicale. L’APh avait done deux sortes de membres: des exeeutants et des non-executants qui, sans doute, etaient les auditeiirs de ses represen- tations et ime espece de membres de secours. Le nombre regulier des membres de PAcademie ne devait compor- ter que 31 membres. Une augmentation eventuelle ne de¬ vait a.voir lieu qu’avec la permission du direeteur et des membres de la direction. Les experts en musique — mu- sices periti — etaient en principe des amateurs qui sou- vent etaient des musiciens excellents. L,’APh etant une institution aristocratique qui etait dirigee et composee en premier lieu par des individus appartenant a cette classe, c’est bien comprehensible. Ceux-ci avaient toutes les possibilites pour acquerir une vaste culture musi¬ cale et pour y atteindre a la plus grande perfection. Mais on y admettait aussi des bourgeois instruits, car les differences entre 1’aristocratie et les intellectuels de la classe bourgeoise devenaient de moins en moins sen- sibles. La protectrice de l’APh etait sainte Cecile. Le jour de sa fete, on organisait, cbaque annee, en son honneur, des solennites accompagnees de musique. La presidence de PAcademie etait composee du di¬ reeteur, de son rcmplapant, des membres du comite, du caissier et du seeretaire. Le direeteur et son rempla- ?ant devaient posseder des connaissances musicales suf- fisantes pour pouvoir conduire les concerts de l’aca,- demie. C’est-a-dire qu’ils devaient etre des musiciens d’une vaste culture professionelle et qu’en principe, ils devaient posseder des capacites bien superieures a cel- les des autres membres. Le materiel disponible et le reglement ne permet- tent pas d’etablir si;, parmi les membres de PAPh, il y avait aussi des musiciens professionnels. En principe et surtout dans la pra.tique, c’etait bien possible, pour 200 autant que les musiciens appartenaient a la classe qui correspondait aux prescriptions de 1’academie. Dans la pratique cependant on avait besoin d’autres musiciens encoro qui n’etaient pas des membres del 1’APh et que selon le besoin, on prenait dans les rangs des musiciens de la vil le des musicions provineiaux ou de ceux episco- paux. En tout cas, les Leges constituent une documentation precieuse qui, directement ou indirectement, nous ren- seigne sur la gestation et la naissance de 1’academie et sur ses buts. Elles legaliserent le deja existant, en le completant avec ce qui, dans le moment de la fondation formelle, se montra comme necessaire, et en consolidant la forme exterieure dans laquelle evoluait, dorenavani, 1’activite de l’APh, sur des bases nouvelles et amelio- rees. La croissance et 1’essor. Du materiel disponible on conclue que deja en 1701 et probablement aussi avant cette date, les membres de la Philharmonie cultivaient la musique instrumentale. Pour la realisation de leurs buts cependant ils avaient besoin et d’un orchestre et d r un choeur. De nouveau, les documents nous appren- nent que, des le debut, elle possedait et l’un et 1’autre. Ainsi, ils relatent qu’en 1706, a Poccasion d’une solennite dans la cathedrale de Ljubljana, le Te Deum fut accom- pagne de plus de 60 musiciens, membres de la Philhar¬ monie. A ce qu’on dit, pendant la messe officiee par le prevot Leopold comte de Cobenzl lors de la consecration de la nouvelle cathedrale, en 1707, deux choeurs de mu¬ siciens, composes de 50 membres de la Philharmonie choisis, sous la direction de son fondateur Hoffer, con- curraient, dans l’execution musicale la plus solennelle possible, en alternant d’une fapon la plus agreable. Le rapport ajoute qu’ils jouaient des instruments les plus divers et qu’ils chantaient en langue slovene et avec verve et allegresse. La stylisation »omnis generis vocum et instrumentorum« dit qu’il s’agit et d’instrumentistes et de chanteurs. En majeure partie, les donnees de 1706 et de 1707 s’a.ccordent, bien qu’il y ait une petite difference dans la ciation du nombre des executants. A ce qu’il 201 parait, dans 1'avenir aussi, le nombre est reste a peu preš le meme. En 1716, lors d’une solennite, il y eut de nouveau deux choeurs d’executants, sans doute de nou- veau des instrnmentistes et des chanteurs, qui se pro- duisirent dans le choeur musical de la cathedrale de Ljubljana et dont le nombre etait approximativement le meme que dix ans auparavant. Les documents ne nous permettent pas d’etablir avec exactitude la, composition de 1’orchestre. Ici ou la, ils mentionnent certains instruments qui resonnaient a di- verses occasions. On sait aussi que divers musiciens qui deployaient leur activite dans l’APh, etaient des exe- cutants excellents et qu’ils jouaient de divers instru¬ ments. J. A. Mugerle p. ex. etait, a ce qu’on dit, un ex- cellent virtuose au luth, tandis que W. K. A. Siberau jouait des instruments a cordes. Les donnees sur les compositeurs nationaux citent, dans quelques cas, aussi les instruments pour lesquels sont ecrites leurs compo- sitions. Cest ainsi que p. ex. J. K. Polec ecrivit une composition pour 4 violons et 5 autres instruments. Mais on ne sait pas si c’etaient des instruments a vent, des cuivres ou d’autres instruments, car les documents n’en disent rien de prečiš. II est evident que ce materiel ex- tremement deficient ne nous permet guere de recon- struire 1’orchestre de l’APh. Toutefois, nous sommes en droit de supposer que sa structure fut egale a celle des orchestres ailleurs dans le monde et que, selon le besoin, on 1’adaptait aux exigences du moment. II contenait en tout cas toutes les sortes d’instruments, car divers docu¬ ments attestent que les membres de la Philharmonie ne se limitaient guere a quelque genre particulier de com¬ position qui aurait exige une composition instrumentale determinee et limitee. De meme que 1’orchestre de PAcademie ne differait guere, quant a son organisation et sa structure, des or¬ chestres etrangers, il n’en differait, non plus, quant a 1’application de la technique instrumentale et 1’inter- pretation et quant au repertoire qui, evidemment, tenait compte du but auquel etait destinee la musique. Cest ici que nous touchons a la question du champ d’action 202 de la APh en general, car a la fin des comptes, c’est de lui que dependait ce qu’executaient les membres de la Philharmonie. Divers rapports nous renseignent, en lig- nes generales, aussi sur cela. Selon ces rapports, l'une des occasions principales a laquelle se produisaient les membres de la Philhar- monie, etait la fete de leur protectrice, la sainte Cecile. Elle avait lieu chaque annee et elle offrait 1’occasion de presenter diverses compositions de caractere religieux qui contribuaient a la splendeur du culte. 0ne autre occasion etaient les regates qui, elles aussi, avaient lieu tous les ans, a la belle epoque, sur la rivie¬ re de la Ljubljanica. Toutefois, la musique n’y tenait pas le role principal et son importance n’etait que se- condaire. A ces occasions, le public etait plus spectateur qu’auditeur et le role accompli par les membres de la Philharmonie lors de ces spectacles, doit etre apprecie sous cet angle. Bien que les regates qui constituaient une reunion mondaine tres populaire, fussent organisees par l’APh, le cote musical n’y etait que secondaire et elles ne representent pas un facteur de premiere importance pour 1’histoire de l’APh. Elle n’organisait pas ces regates dans 1’intention de consolider avec elles sa fonction mu- siicale, mais celle sociale et mondaine. Aux membres de l’APh s’offraient de nombreuses occasions bien plus importantes, ou ils pouvaient de- ployer leur activite musicale. Les documents relatent qu’ils se produisaient pour ainsi dire lors de toutes les solennites ecclesiastiques plus importantes et qu’ils exe- cutaient aussi des oratorios. Cest ainsi qu’en 1715, ils executerent dans 1’eglise des jesuites, a Saint Jacques, 1’oratorio »Magdalenae conversio« de Hoffer et en 1716, dans 1’eglise de 1’ordre de la Croix, 1’oratorio »Patientia victrix in Amico Job« du meme compositeur. Sans doute, les executions de ce genre etaient - elles bien plus nom¬ breuses de ce que nous en apprennent les documents assez deficients. Mais l’APh ne s’interessait pas seulement a la mu- sique religieuse, mais, au moins dans la meme mesure, aussi a celle profane. Les documents nous apprennent 203 qu’on executait de la musique lors des receptions d’ho- tes eminents dans le palais episcopal ou dans celui du vidame et ailleurs. Ils nous apprennent aussi que l’APh donna au peuple une serenade avec instruments divers que, probablement, on ne doit pas entendre dans le sens d’une forme de composition, mais comme une forme d’execution en public, semblable a eelle qui, dans les documents, est designee sous le nom de concert. Toute- fois, nous ne sommes pas en droit d’exclure aussi la se¬ renade et le concert, executes par les membres de 1’Aca- demie, comme formes de composition, car nous rencon- trons ces deux termes dans les deux sens. Dans la pra- tique de l’APh, ils ont ete realises et dans l’un et dans 1’autre. Ce qui fut execute par les membres de la APh a diverses occasions, dependait evidemment du caractere de chacune d’elles. Le champ d’a,ction etait, en tout cas, tres vaste et les possibilites etaient, par consequent, in- nombrables. II ne faut pas oublier, en outre, qu’ils fai- saient de la musique aussi en petit comite et pour un cercle limite dauditeurs invites. Comme ailleurs dans le monde, a Ljubljana aussi cette forme interne d’exe- cution musicale etait, a cette epoque-la, tres en vogue et populaire. Pourtant, il faut souligner que les membres de l’Aca- demie ne s’enfermaient aucunement dans un cercle etroit. II se peut bien que ce fussent aussi des exemples etran- gers qui les avaient encourages a deployer une activite musicale externe. Les documents attestent que celle-ei fut interne et publique. Les executions internes avaient lieu a huis clos, pour les hotes choisis, les membres de 1’APh, la, haute aristocratie et le clerge, dans le palais de l’eveque ou de quelque aristocrate, tandis que les exe- cutions publiques avaient lieu dans une plače, ouverte a un cercle plus large d’auditeurs qui n'etaient pas seu- lement des aristocrates, mais aussi des bourgeois. Dans les eglises, deja, les executions de la APh avaient un auditoire tres vaste, compose d’auditeurs de toutes les classes sociales. Les places publiques, ou les membres de PAPh executaient des concerts, des serenades et 204 d’autres formes de eomposition. etaient evidemment d’autant plus ouvertes et accessibles au public le plus large. Les assistants y etaient, en premier lieu, des audi- teurs et non plus uniquement ou principalement des spectateurs. Cette execution musicale et cette presenta- tion de eompositions d'une certaine qualite artistique creatrice et interpretative, tendait a donner aux inter- prdtes ainsi qu’aux auditeurs une satisfaction intime, spirituelle, et a inciter a une experience musicale intense. C’etait justement le but que, consciemment ou incon- sciemment, voulait atteindre l’APh. En tout cas, tel fut l’effet de ses executions publiques et il nous donne le droit d’en tirer ces conclusions. Les executions musicales publiques de l’APh peu- vent etre considerees comme le premier germe de l’in- terpretation musicale en Slovenie. Elles n’evoluaient evi¬ demment que dans la mesure conforme aux origines et au caractere socialement assez strictement conditionnes de 1’APh. Elles ne depassaient pas ces limites que. du reste, elles ne pouvaient guere depasser. Toutefois, dans cette forme aussi, elles ont leur importance. Si nous nous posons encore la question, quels etaient concretement les programmes des productions musicales de l’APh, nous ne pouvons malheureusement pas donner de reponse precise, car les programmes ne se sont guere conserves. Toutefois, d’autres documents qui les concernent in- directement, nous permettent de nous en faire une cer¬ taine idee. Les receptions et les diverses autres solenni- tes et ceremonies, les serenades ou les concerts, tout cela exigeait evidemment l’execution de eompositions correspondantes. Les programmes devaient necessaire- ment tenir compte du lieu et de 1’auditoire, auquel etait destinSe l’execution musicale. Ce n’etait point la meme chose s’ils avaient un cercle etroit d’auditeurs verses dans la musique, ou bien de larges rangs d’auditeurs dans une plače ouverte. Le but et la plače influen^aient done et souvent d’une maniere decisive la physionomie des programmes qui, a Poccasion, embrassaient des alle- 205 greš compositions a danser on bien des compositions qui in- vitaient 1’auditeur a se plonger avec toute la seriosite d a as la technique del composition, la forme et l’expres- sion des oeuvres executees. Nous savons dej a que 1’APh exeeutait des serenades et des concerts. Mais aous sa¬ vons aussi que les compositeurs qui a ee temps-la, travail- laient en Slovenie, ecrivaient aussi des trios, des sona- tes, et d’autres compositions de ce genre qui, sans doute, furent executees par les membres de l’APh. Cela vaut en premier lieu pour les compositeurs qui etaient en meme temps aussi membres de l’APh ou meme ses directeurs artistiques et qui, de ce fait, avaient toutes les possibilites pour faire rentrer leurs oeuvres dans le cadre des concerts de 1’Academie. Dans leur pratique d’execution cependant, les membres de la Philharmonie tenaient compte aussi de la production musicale etran- gere et leurs progra.mmes se composaient en partie aussi de compositions d’auteurs etrangers, surtout italiens. La qualite technique de l’execution et 1’interpreta- tion dependaient naturellement principalement du de- gre de la force artistique des interpretes. Eiu egard au fait que de nombreux membres de 1’Academie s etaient formes dans divers colleges italiens pour aristocrates et aux universites italiennes, il nous est permis de croire que le niveau technique de leurs executions fut assez eleve. Ce niveau musical eleve etait du reste carac- teristique pour de nombreux amateurs des rangs de 1’aristocratie et des intellectuels de la bourgeoisie de toute 1’Europe Centrale et de meme pour les amateurs qui composaient l’APh. La qualite dependait evidemment aussi de la qualite des directeurs artistiques de l’APh. Dans la periode de 1718, ce furent au moins Hoffer, Gošel (Goschell, Goschel), Mugerle et Siberau. Les do- cuments les citent concretement cojnme accomplissant cette fonction. II est probable qu’il > y en ait eu, outre ceux-ci, aussi d’autres, mais des documents qui le prou- veraient font defaut. Quant a la qualite des executions de l’APh, nous trouvons certains renseignements dans les rapports lais- ses par 1’operosus Janez Gregor Dolničar, humaniste de 206 vaste culture qui avait voyage beaucoup, qui avait beau¬ coup entendu et qui etait dote d'un sens esthetique sur. C’est pourquoi on peut bien se fier a ses jugements. II parle souvent d’exeeutions de l'APh particulierement reussies, de musique instrumentale choisie ou la plus choisie, de serenade excellente ou de serenade-modele, d’oratorio magnifique avec musique excellente et ainsi de suite. Par cela, Dolničar voulut exprimer limpression qu’avaient fait sur lui la qualite teclmique et l’inter- pretation de l’exeeution et aussi les compositions execu- tees. Nous sommes en droit de croire qu’il avait des cri- teres assez severes et surtout que ses jugements etaient le resultat d’une comparaison critique avec les execu- tions et les compositions qu’il avait entendues dans les centres musicaux etrangers plus importants. Nous en ti- rons aussi la conclusion qu’a Ljubljana, l’etat de l’in- terpretation et de la production devait etre plus ou moins egal qu’ailleurs dans le monde, sans quoi 1’auteur des rapports aurait necessairement tire 1’attention sur quelques differences. Dans ses rapports, on ne trouve rien de ce genre. La suite et la fin des efforts de l’APh. Apres que Dolničar eut termine ses Annales Urbis Labacensis. dans lesquels un inconnu a inscrit encore de minces donnees qui vont jusqu’a 1718, les sources disparaissaient pour assez longtemps. Avec sa mort disparut le dernier chro- niqueur d’une vaste culture de ce type. La consequence de cette disparition est que, desormais, le materiel sur les evenements dans la vie musicale se fait tres defi- cient. Ces lacunes ne sont aucunement dues au manque de ces evenements, mais au manque de documents. Pour la periode de 1718—1743, les sources ne recom- mencent qu’en 1727, lorsque les franciscains de Ljubljana inviterent les »tres fameux, tres nobles, tres illustres et tres doctes messieurs de la Philharmonie« a collaborer a la ceremonie de la canonisation des franciscains jacob de Marehia, et Francesco Solano, ce qui confirme gue l’acti- vite de 1’Academie avait evolue aussi dans la periode pre- cedente, c’est-a-dire de 1718 a 1727. pour laquelle nous ne disposons pas de documentation. Lactivite de l'APh est 207 demontree aussi pour 1728 avec le temoignage de Carl Seyfrid Perizhoffer de Perizhoff d’Ehrenhaim(b) qui en parle dans son ecrit intitule »Erb-Huldigungs Actus im Herzogthum Kram«, paru en 1739. 11 y decrit d’une fa- <;on etendue et alerte la visite de Charles IV a Ljub¬ ljana. La presenee de 1’empereur offrit naturellement de nombreuses occasions pour diverses manifestations, parmi lesquelles evidemment aussi celles musicales. A l’une de celles-ci, les membres de l’APh jouaient a l'em- pereur pendant tout le temps du diner, tandis qu’a son arrivee dans la residence qui etait dans le palais episco- pal, ce furent les musiciens provinciaux qui lui jouerent 1’entree. Dans la suite de 1’empereur, il y avait aussi la musique de la cour presque au complet, et elle se produisait naturellement a diverses occasions pour ajou- ter a la splendeur de la fete. L’empereur exprima son contentement pour l’execution de f APh, ce qui evidem¬ ment contribua a la consolidation de sa renommee. Cest au moins ce que nous apprend la source citee qui parle de l’execution musicale des membres de 1’APh avec des termes les plus approbatifs. En 1730', ce furent probablement encore les membres de 1’Academie qui executerent les deux oratorios: 1'ora- torio iDie gehemmte Reiss Francisci Xaverii (In das Ko- nigreich China)« du compositeur slovene Jurij Kurold et Poratorio »Joannes in eodem« (Das ist »Der im Leben und Todt unveranderlich- bestiindige Liebhaber Gottes und der Kirchen Heiliger Joannes von Nepomuk«) de Johann Georg Reutter. Bien que les noms des executants ne figurent pas sur les synopsis, toutes les circonstan- ces ne permettent aucun doute sur le fait que ce furent des membres de PAPh qui executerent les deux orato¬ rios. La chapelle episcopale ne disposait pas d’un nombre suffisant d'executants et un autre corps musical qui aurait pu executer ces deux oeuvres, ne vient pas en consideration, a ce temps-la. II ne reste done que la pos- sibilite que les deux oratorios furent executes par les membres de PAPh, peut-etre avec le concours des mu¬ siciens de la chapelle episcopale. Dans la suite, les do- cuments font encore defaut jusqu’a 1741, lorsque les 208 membres de l’APh celebrerent, avec une musique excel- lente, comme relate la documentation, la naissance de Farchiduc Joseph II. Voila une autre preuve qui atte- ste que 1’activite de l’APh existait et evoluait aussi dans la periode de 1730 a 1741. La donnee suivante se rapporte a 1’annee 1742, quand elle fut mentionnee, avec des pa- roles choisies, dans le sermon solennel du R. P. F. Theo- phile Schinl. Dans cette meme annee, les membres de la Philharmonie collaborerent aussi a Pintronisation de Farcheveque Ernst comte d’ Attems. A cette occasion, ils executerent, dans le palais episcopal, la cantate »Theresiade. II giubilo deli’ incoronazione deli’ Augustis- sima Regina d’Angaria, incoronata Regina di Boemia.« Le texte imprime en 1743 les cite comme executants, sans indiquer cependant le nom du compositeur de la cantate. Quant a celle-ci, nous en savons seulement qu’elle etait composee »a quattro voci« et qu’elle etait, naturellement, vocale-instrumentale. En 1743, 1’APh est attestee par 1’Actus Publicus qui decrit les solennites a 1’occasion de Pintronisation de Anton Jožef comte d’Auersperg comme gouverneur de la province de Carniole. II est interessant qu’il fut aussi directeur de PAPh. Cela veut dire que cette fonction ne signifiait plus la meme chose qu’aupa,ravant. Car il n’est guere probable que le gouverneur de la province, dans sa fonction de directeur de 1’AP’h, ait ete aussi son di¬ recteur artistique, meme s’il avait ete feru de musique et un amateur des plus verses dans cet art. Du reste, on ne sait rien des capacites musicales du comte d’Auer- sperg. A ce qu’il parait, cette fonction avait change et »directeur« avait commencee a signifier une espece de protecteur ou president. II se peut meme que cette foncti¬ on a,it ete absolument autonome. Toutefois, on ignore le moment et 1'occasion a la- quelle advint ce changement de la signification de cette fonction. En tout cas, il fut diete par la pratique dans le but d’une consolidation de la position de PAPh et pour obtenir 1’appui et la protection que PAPh atten- dait et esperait de la part du gouverneur de la province. 14 209 L’Actus publicus cite que, lors de la ceremonie sus- mentionnee, fut executee »eine vollkommene Musik«. Des efforts ulterieurs accomplis par les membres de l’APh rapportent en outre trois sermons faits a l’occa- sion de solennites religieuses par le P. Felice a Si Matre Anna, probablement en 1743, 1744 et 1745. Lui aussi, il s’exprima sur l’APh dans des termes les plus choisis et avec des fioritures de stvle baroque et il etait plein de louanges pour 1'activite de ses membres. Eh 1746, l’APh est encore mentionnee dans les chroniques du couvent des cordeliers. Apres cette date, les documents ne disent plus rien sur l’APh. Le materiel qui servit aux reeherches sur 1’activite de l'APh, s’arretait jusqu’a present a 1’annee 1746. Il paraissait qu’apres cette date, cette institution n’existat plus. Le materiel recemment decouvert cependant nous apporte des renseignements nouveaux et il jette la lu- miere sur un aspect noureau de 1’AP'h et de son activite. En 1767, C. S. Perizhoffer s’adressa a la commission pour les institutions de bienfaisance en Carniole pour Papprobation anticipee de 706 florins que les membres de la Philharmonie desiraient transferer aux augustins afin que ceux-ci s’occupassent a leur plače de Porgani- sation de la ceremonie obligatoire de leur sainte protec- trice. Cela donnai lieu a une vaste correspondance c|u’on peut poursuivre jusqu’au 24 septembre 1768. Dans une de ses lettres, Perizhoffer mentionne, entre autre, que le comte Anton Jožef Auersperg avait pro-longe, con- trairement aux Leges, sa fonction de directeur de 1’APh pour 18 annees, qu’il ne conyoquait plus de reunions ge- nerales et qu’il ne permettait pas d’accomplir les devoirs de 1’Academie de faijon que toute son activite s’en trou- va entravee. Les divers recueils ont cesse de paraitre, Pexecution musicale elle non plus n avait plus lieu. De nombreux membres de 1’APh, mecontents de cet etat de choses, ne payaient plus leurs cotisations et il arrivait raeme qu’ils se retiraient de PAcademie sans avoir ac- compli leurs devoirs. Cest pourquoi, successivement, avait cesse 1’activite de 1’APh. Perizhoffer en assigna 210 toute la faute a Auersperg. Nous nous posons evidem- ment la cpiestion, quels pouvaient etre les motifs qui 1'avaient iuduit a entraver 1’activite de l’APh. Selon mon avis, il faut les chereher moins dans la personne du comte d’Auersperg que dans la situation generale, ca- racteristique pour 1’Autriche de ce temps-la et aussi pour les regions slovenes qui alors y etaient incorpo- rees. Le nouvea.u systeme administratif naissant reduisit le pouvoir des etats et, par cela, le role de 1’aristocra- tie, ce qui reduisit, dans le meme temps, la possibilite de la continuation de l’APh, et d’autre cote, aussi l’acti- vite des musiciens provinciaux ainsi que du theatre des jesuites. C’est-a-dire que la situation musicale, telle qu'elle apparait au debut et au milieu de la seconde moitie du 18 e siecle, etait le reflet du proces social ge¬ neral auquel se joignirent aussi des moments artisti- ques. Apres la mort d’Auersperg, on desirait reorganiser l’APh, mais elle n’avait plus de perspectives pour une nouvelle existence. La longue interruption avait mutile son activite, elle n’avait presque plus de membres et tous ceux qui lui etaient restes fideles, etaient deja ages. II est interessant qn’a l’exception de deux de ces mem¬ bres, tous etaient des aristocrates. La derniere donnee concrete sur l’APh date de 1769. A ce temps-la, le nom- bre de ses membres commentait deja a se reduire. II est probable que ce fut environ 1770 que, sous 1’influ- ence des circonstances externes et internes, sa force vitale etait definitivement epuisee. L’influence de 1’Academie Philharmonique sur l'ac- tivite creatrice. Par son activite dans le domaine de 1’interpretation musicale, PAcademie incita aussi Pacti- vite creatrice qui, dans la periode de son existence acti- ve, devint incroyablement intense. Elle exer<;ait une in¬ fluence immediate sur les compositeurs qui etaient ses membres actifs. Au cercle de ceux-ci appartenait proba- blement deja Jakob Labassar de Laubenburg (1657— —1705), l auteur des »Opuscula dramatum musicalium«. Les documents ne nous apprennent rien de concret sur cette oeuvre et les compositions ne se sont malheure- 14 * 211 sement pas conservees. II est probable que Janez Andrej Mugerle de Edelheim(b) (1658—1711) qui fut directeur de l’APh et excellent instrumentiste, fut aussi compo- siteur. Cette these est appuyee par le fait que Mugerle etait directeur artistique de 1’APh et que cette fonction par elle-meme Fobligeait presqu’a composer. Toutefois, dans cette direction, on ne dispose pas de donnees con- cretes. Au cercle plus etroit se rangent Hoffer, Gošel, Ho¬ čevar et Siberau qui tous etaient etroitement lies avec l’APh. J. B. de Hoffer (1667—1718) ne fut, a ce qu’il pa- rait, seulement un bon juriste, mais aussi un excellent in¬ strumentiste, compositeur et directeur d’orchestre. Tous les rapports qu’on possede sur lui sont pleins de louan- ges sur ses capacites generales et, en particulier, celles musicales. Ils mentionnent les oratorios »Magdalenae conversio«, »Mors et vita« et »Patientia victrhc in Amico Job« dont 1’auteur est ce compositeur et qui, au moins en partie, furent aussi executes. Toutefois, des sources qui en parlent indirectement, il resulte qu’il devait avoir ecrit encore d’autres oeuvres et qu’il doit avoir travaille aussi dans d’autres domaines de composition,. J. G. Gošel (?—1716) fut, lui aussi, excellent instrumentiste, directeur de 1’Academie etc, et en meme temps, aussi organiste dans la cathedrale de Ljubljana. Dolničar ne cite dans sa »Bibliotheca Labacensis publica« manuscrite que ses compositions »Missa cum instrumentis necesariis«, »Psal¬ mi vespertini« et »Compositium musicalium fasciculus«, mais sans doute, il est, dans ce čas aussi, assez inexact dans ces citations. Comme Hoffer, Janez Jurij Hočevar (1656—1714) fut juriste de profession; il etait 1’avocat des Žtats provinciaux de la Carniole. Il est connu qu’il a ecrit. outre les »Litaniae lauretanae«, quelques com¬ positions pour les representations theatrales des jesuites et il est aussi cite comme leur directeur musical. Les synopsis montrent comment il avait con?u la musique. Lorsque p. ex. en 1712 fut realisee la piece »Ericus di- sertus« pour laquelle il avait ecrit la musique, celle-ci avait trois parties (pars) et entre chacune, un inter- mezzo (interludium); il y avait de la musique aussi 212 avant le debut du spectacle (praeludium musicum) et aussi apres sa fin (postludium). La musique etait instru- mentale. On n’en apprend pas, si elle avait accompagne aussi 1’action sur la scene dans les diverses parties et de quelle maniere, et si le compositeur avait ecrit, outre la musique instrumentale, aussi celle vocale. Les synop- sis citent aussi les membres du corps musical qui ont collabore a l’execution. A peu preš de la meme maniere fut realisee en 1713, sur la scene du tlieatre des jesuites a Ljubljana, la piece »Caecilia in et cum Valeriano de profano amore triumpha,ns«, accompagnee de la musique de Hočevar. Celle-ci fut comjue de maniere que la piece etait precedee d’un prologus, suivi de trois scenes, entre lesquelles il y avait des chorus, et apres la derniere scene, il y avait un epilogus. Au moins le chorus I et II qui, tres probablement, etaient instrumentaux comme 1’interludium, le postludium et le praeludium dans la piece »Ericus desertus«, avaient de la musique. Il n’est pas vraisemblable que Hočevar n’ait ecrit que cette musique-ci. De meme, il nest pas vraisemblable qu’il se soit limite uniquement au domaine de ce genre de mu- sique scenique et religieuse. Hočevar, le directeur musical du theatre des jesuites et Phil-harmonico Labacensis, qui possedait une telle maitrise de composition, aurait bien ete capable de faire autre chose. Toutefois, les do- cuments n’en disent rien de concret. Il se peut bien qu’ils se soient egares. De meme, W. K. A. Siberau (1688—1766) devait etre un compositeur de talent. Il fit ses etudes dans le college des nobles a Parme ou il excella, lors des concours annuels, surtout dans le jen de la flute. Mais il etait aussi bon virtuose sur d’autres instruments. Pour lui aussi, les donnees sur son aetivite de compositeur sont tres modestes, surtout parce que Dolničar qui etait le chroniqueur de la vie musicale de ce temps, mourut peu apres 1’entree active de Siberau dans la vie musicale de la ville de Ljubljana et du ter- ritoire slovene. Pour plus tard, les rapports font defaut, ou bien, ils sont extremement rares. Dolničar ne men- tionne que ses »Concertus sacri« et »Symplionias a 2 vio- linis cum Basso« qui, sans doute, etait une trio-sonate. 213 Dans la generation Hoffer-Gošel-Hočevar-Siberau se ra.ngent chronologiquement aussi Čadež et Omerza. Bien que les donnees qui parleraient de leur contact direct avec l’APh n’existent pas, celle-ci devait exercer sur eux une influence au moins indirecte. Marijan Čadež (?—1718) ecrivit la musique pour la piece »Amazon Christiana fuga de utroque mundo triumphans. Seu S. Rosalia vir- go Panormitana«, representee dans le theatre des jesui- tes a Ljubljana en 1709. Mihael Omerza (1679—1742), lui, deploya une activite de composition plus etendue. Selon les rapports de Dolničar, il ecrivit la musique pour les drames religeux »Diva Magdalena počni lan s« et »David deprecans pro populo«, et ensuite pour la piece »Pastor bonus« qui avait le »modulis expressus« et qui fut re¬ presentee en 1710. Par la suite, la source relate que Omerza ecrivit le melodrame »Mater Dolorosa« et l’ora- torio »Chrisus bajulans crucem«. D’une Orienta,tion ap- parentee a Čadež et Omerza fut probablement J. M. Arh (Arch, 1678—?) qui ecrivit la musique pour la piece »Jungfrauliche Liebe Gottes / Das ist: Die hi. Jung- frauen Euphemia und Margaretha«, representee dans le palais princier des Auersperg a Ljubljana. De ce trio (Čadež - Omerza-Arh), ce ne fut propa- blement que Omerza qui seul, appartenait au cercle de compositeurs plus etroitement lie a la ligne ideologique et a,u cadre de l’APh. Celle-ci incitait avec ses exemples aussi les autres compositeurs connus en ce temps et au temps immediatement posterieur. Sur eux non plus on ne possede pas beaucoup de donnees, car au temps des rapports de Dolničar dans sa Bibliotheca Labacensis pu¬ hlica, tous etaient encore tres jeunes et au debut de leur carriere de compositeurs. J. K. Polec (1685—1750) est 1’auteur au moins du »Concertus a 4 violinis et 5 Instru- mentis«. Malheureusement, la source ne cite aucun de- tail prečiš, mais ce qui est sur, c’est qu’il s’agit de com- positions instrumentales. Dolničar cite comme coinposi- teur aussi F. X. Rhode (1695—?) qui, selon lui, fut »vir aequae Religiosus, Litteratus ac Musicus«, et J. F. Hoče¬ var (Gottscheer), sans toutefois citer des compositions de l’un ou de 1’autre. Pour Hočevar, il dit encore qu’il naquit 214 a Ljubljana en 1693 et e’est tout. II mentionne encore J. Blatnik (Blatnig, W lat mg, 1693—?) qui, d’abord, travail- lait a Ljubljana et que, deja en 1718, on mentionne a Graz comme compositeur de la musique pour les drames scolaires des jesuites. Dolničar mentionne ses composi- tions >Missa concentibus adaptata«, »Miserere«, »Regina coeli« et »Salve Regina« qu’en tout cas il a ecrites deja avant son depart de Ljubljana. Plus tard se joignit a ces compositeurs aussi J. Kurold qui fut etudiant eliez les jesuites et qui fut consacre pretre en 1730, lorsque fut execute 1’oratorio sus-mentionne. Son activite de compo¬ siteur ulterieure n’est pas connue, car les documents man- quent. Sans doute, dans cette periode y devait-il avoir d’au- tres compositeurs deployant leur activite musicale a Ljub¬ ljana, sur lesquels nous n’avons point de donnes. II se peut bien qu’ils fussent des amateurs ou bien aussi des musiciens de profession, car les uns comme les autres ne s’employaient pas seulement comme instrumentistes, mais aussi comme compositeurs. A cette breve vue sur ces efforts createurs, il me faut inentionner encore un musicien qui, probablement, n’etait pas dans un contact etroit avec ceux dont nous venons de parler, mais qui, en tout cas, n’etait pas un hote seule¬ ment fortuit dans la vie musicale slovene de ce temps-la. Ce fut Giuseppe Clemente Bonomi, le maitre de chapelle du vidame carniolais, le prince Francesco Antonio Sigfrid della Torre a Valsassina. Lorsqu’en 1732 fut represente, dans le palais du vidame, son opera »Il Tamerlano«, fut publie son libretto, dans lequel figurait aussi la dedicace au prince. Dans celle-ci, Bonomi raconte, entre autre. qu’a ses ancetres ne fut pas seulement destine le berceau dans le duche de la Carniole, mais qu’ils y avaient lieureusement vecu. Ce qui nous amene a con- clure que la famille de Bonomi etait originaire du terri- toire slovene et que le compositeur lui-meme etait ne quelque part dans la Carniole. Il parait done qu’il nous soit permis de le considerer non comme etranger dans 1’histoire de la musique slovene, mais comme un musi¬ cien' plus profondement lie a ce territoire. Par son activite 215 d’interprete et de compositeur deployee a Ljubljana, il apporta une contribution sans doute considerable et in¬ fluenca d’une maniere positive la vie musicale slovene de ce temps-la. II est probable que Fopera »II Tamerlano« ne soit pas un exemple isole de sa creation dans ce do- maine de composition. Rien quei par le devoir que lui imposait sa fonction de directeur de chapelle, il a sans doute ecrit une serie d’autres compositions. Bien qu’on ne sache rien de ses contacts avec l’APh, on est en droit de supposer que dans Fatmospbere culturelle tellement in- tense et concentree de la ville de Ljubljana de ce temps, il ne put guere ne pas avoir des contacts avec cette insti- tution representative. Mais metne si ces contacts n’exi- staient guere, nous pouvons supposer qu’il 1’avait in- fluencee au moins indirectement par ses efforts d’execu- tant et de createur et, surtout, dans le sens de 1’esprit et du style baroque. C’est sans doute a ceux-la qu’il adhč- rait, et connaissant sans doute toutes les acquisitions nou- velles de 1’art musical de cette epoque, il les appliquait dans sa propre creation. Tout cela a pu se refleter d’une certaine lat; o n aussi dans le style de l’activite de l’APh et dans les efforts createurs des contemporains de Bonomi en Slovenie. Le role d’evolution et 1’importance de l’APh. Je pense qu’il ne serait pas juste si on voulait attribuer la faute directe pour 1’arret, le declin et la decadence de 1’Academie philharmonique au comte Anton Jožef de Auersperg, comme l’explique C. S. Perizlioffer. Des rai- sons plus profondes en furent la ca.use et elles n’ influen- Caient pas seulement la decadence de celle-ci. En compa- rant les evenements qui la concernent avec ceux qui eurent lieu dans les institutions culturelles et notamment dans celles musicales, on voit qu’au debut de la seconde moitie disparaissent aussi divers autres facteurs qui, pen- dant une periode tres longue, avaient joue un role im- portant dans la vie musicale de Ljubljana. Par les deux decrets de Fimperatrice Marie Therese de 1754 et 1767 et par le decret du gouvernement de la Province de Carniole de 1769 fut successivement supprimee 1’institution des mu- siciens de la ville et des trompettes provinciaux qui, a 216 mesure que s’elevait le niveau technique et artistique de la musique, etaient de moins en moins capables de satis- faire aux exigences du temps et qui, a cause de leur forme meme, n’etaient guere en etat de s’adapter a evolution ulte- rieure. Avec la suppression de 1’ordre des jesuites expira aussi le theatre des jesuites dont la longue activite qui s etait etendue a travers le 17 e siecle tout entier et le de- but du lge siecle, etait epuisee et qui depuis quelque temps deja etait en declin. II netait guere en etat de concourir avec les operistes italiens. De meme, il ne pouvait evidemment pas revenier en arriere, a son but primitif. Le temps a depasse les trompettes provinciaux, les musiciens de la ville et le theatre des jesuites, et, dans nn sens pareil, 1’Academie philharmonique, elle aussi. L’affaiblissement du pouvoir economique et politique de 1’aristocratie qui etait la consequence de 1’introduction de 1’etat de fonctionnaires et de la eoncentration du pouvoir dans les mains du souverain, eut son echo aussi dans 1’Academie qui fut une institution typiquement aristocra- tique. En outre, c’est a ce temps qu’expire le style baro- que et que les tendances d’art nouvelles se font valoir de plus en plus. L’Academie philharmonique ne sut s’adapter ni a l un ni a 1’autre, ni aux changements artistiques ni a ceux eco- nomiques. Cest en ceci qu’il faut chercher les causes de sa decheance et non pas dans les decrets d’Auersperg dont le role netait qu’indirect et exterieur. Jusqu’au temps, ou, il n’y avait pas de conflits entre le baroque et le feudalisme, elle avait sa raison d’etre et elle etait un fruit remarquable de son temps. Son activite intense dura plus de quatre decades. Dans cette periode, elle intervint, d’une fa?on caracteristique, dans la ide musicale de Ljub¬ ljana. Ses efforts evoluaient dans plusieurs directions et ils peuvent etre envisages et apprecies de plusieurs points de vue. L’APh fut, en premier lieu, une association repro- ductive qui introduisit de nombreuses innovations dans le domaine de 1’interpretation musicale. Elle transfera l’execution musicale dans un espace ouvert. Cela n’a- 217 boutit guere, evidemment, dans ces genres de concerts publiques comme il y en avait, p. ex., a la fin du 17 e et au debut du 18e siecles iei ou la en Angleterre, en France et aussi en Allemagne. A cause de sa situation sociale et des conditions generales, 1’Academie pliilhar- monique de Ljubljana ne put guere developper et ex- ploiter, d’une fa^on efficace, ce qu’elle avait initie avec tant de succes. Pendant tout le temps, ses productions conservaient la forme qu’elles avaient des le debut. Si son devoir ne fut pas seulement un »exercitium inter parietes« et une execution musicale agreable destinee aux aristocrates, mais aussi un »actus puhlici«, elle l’en~ tendait toujours dans unj sens etroit ou au moins, elle ne se rendait pas compte de ce qu’elle aurait pu faire si elle avait oriente ses efforts dans cette direction. De ce fait, Pinterpretation concertiste publique devait attendre longtemps encore sa realisation. Neanmoins, avec ses executions musicales publiques, 1’Academie pliilharmo- niques avait cree son premier germe. Dans ses efforts dans le domaine de Pinterpretation musicale, elle crea des contacts avec les divers autres corps musicaux qui, dans la ville de Ljubljana de ce temps-la, s’occupaient de l’execution musicale, et aussi avec ceux composes de musiciens de profession, elle en- couragea leurs efforts et leur donna de nombreuses ini- tiatives. Elle exer?a une influence particulierement im- portante sur le niveau de la qualite de Pinterpretation musicale. Ses deux ensembles d’execution, 1’orchestre et le choeur, etaient orientes vers les genres musicaux exiges par 1’evolution et actuels aussi dans le milieu national. La collaboration magnifique dans 1’eglise et a diverses importantes occasions culturelles, les serenades et les concerts, l’execution d’oratorios, de cantates, de trios et de sonates et d’autres compositions semblables, tout cela temoigne que 1’academie cultivait de la musique orche- strale, vocale-instrumentale et de chambre. Cette orien- tation d’interpretation s’accorde avec les caracteristiques de l’epoque qui donnait a la musique instrumentale une priorite decidee. 218 Par s on style, L’APh etait orientee vers le baroque. Sa structure elle-meme, faite sur le modele de ses soeurs italiennes, le demontre, de meme que les fa^ons et les formes de sou activite et d’autres nombreux faits mi- neurs. Dune fa^on indirecte, son orientation baroque est confirmee aussi par son activite dans le domaine de la composition qui, par son stvle, appartient au baroque et plus particulierement, au baroque dans la. phase avan- cee de son evolution. Son epanouissement createur est le temoignage le plus convaincant de 1’influence que FAcademie philharmonique exercait dans ce domaine. Elle lui consacrait la meme attention que les academies etrangeres consacraient a la production musicale natio- nale. E>e ce cote, elle a des merites* particuliers qui augmentent encore Fimportance de sa contribution a Fevolution de la musique en Slovenie. A ce temps-la. le nombre des compositeurs s'accrut d’une maniere sur- prenante. Rendant possible l’execution de leurs oeuvres, 1’Academie les encourageait a une creation de plus en plus intense. Ce fut grace a cette activite reproductive de PAcademie philha.rmoni([ue ancienne que Femigration des compositeurs slovenes a 1’etranger, autrefois si fre- quente, fut considerablement reduite, car, desormais, les compositeurs et les executants avaient toutes les possi- bilites de travailler et de se faire valoir dans leur pro- pre pays. L’orientation baroque pose, en outre, la ([uestion quelle fut la ligne que suivit 1’activite musicale de ce temps en Slovenie: la ligne meridionale ou celle sep- tentrionale. Le materiel parle en faveur de la constata- tion que Factivite musicale tout entiere, y compris celle exercee par FAcademie philharmonique, etait orientee vers le baroque italien et non pas vers celui septentri- onal, et particulierement celui allemand. Ce fut juste- ment FAcademie philharmonique qui faisait des efforts dans cette direction, expliquee et justifiee par le voisi- nage du territoire italien, la tradition, l’exemple des aca¬ demies italiennes, la formation de nombreux intellec- tuels remarquables pour 1’evolution de la vie musicale slovene aux universites et dans les colleges aristocrati- 219 ques en Italie, l’afflux intense de compositions italiennes et par d’autres facteurs semblables. Exception faite pour une partie de la region styrienne et carinthienne, le ter- ritoire slovene navait rien repu, dans les temps prece- dents deja, des centres musicaux autrichiens d’alors. Cetait d’autant moins necessaire a cette epoque-la, ou ceux-ci aussi etaient sous 1’influence absolue du baroque italien et ou Ljubljana, en tant que eapitale du Duche de la Carniole et, en verite, du territoire slovene tout entier, etait, depuis quelque temps deja, un centre cul- turel tres marque. Les influences septentrionales n’y etaient done ni considerables ni! remarquables. Ici, sur le sol slovene, s’etaient consolidees les idees esthetiques du baroque italien et elles dominaient pendant toute la periode de l’existence de 1’Academie philharmonique et sans egard au lieu et a la fagon dans lesquels evoluait 1’activite musicale. Ces influences purent se faire valoir en Slovenie principalement a cause de 1’orientation qui voyait, dans le ba,roque italien, un phenomene artistique spirituellement apparente, avance et attrayani Cest par cette raison qu’il trouva le chemin libre dans presque tous les pays du continent. Comme ailleurs dans le monde, il fut accueilli aussi a Ljubljana et, avec elle, dans tout le territoire slovene. II resonna dans la crea- tion artistique et dans celle populaire, il supplanta la musique vocale aussi dans les choeurs d’eglises, ou bien, il la subordonna a la musique instrumentale; des salles princieres, des palais episcopaux et des eglises centra- les de Ljubljana, il se propagea aussi parmi les gens simples. L’Academie philharmonique ne fut evidemment pas le seul propagateur du baroque en Slovenie et ce ne fut pas uniquement grace a elle qu’il connut un tel epa- nouissement dans la vie musicale slovene. Toutefois, pen¬ dant presque 1’entiere premiere moitie du 18 e siecle, son role fut tellement important que nous sommes bien en droit de lui assigner le role du facteur principal dans la propagation et la mise en valeur du baroque. D’une fagon directe et indirecte, son influence se refleta aussi dans les efforts musicaux animes, orientes dans un sens 220 plus raste du mot vers le baroque, hors de la capitale, et aussi dans les recueils de chauts religieux slovenes, parus dans la premiere moitie et au debut de la seconde moitie du 18 e sivele. Les resultats de PAcademie philharmonique, qui fut la premiere de son genre sur un territoire hors de l’es- paee roman et anglosaxon, etaient en accord avec les limites et les possibilites donnees. Les conditions gene- rales etaient moins encourageantes et les conditions tech- niques moins favorables que dans la plupart des pays occidentaux. En depit de cela, 1’activite musicale eut un epanouissement extraordinaire meme dans ces circons- tances-la. 11 est evident que les resultats obtenus ne peuvent guere etre compares, ni par leur etendue, ni par leur qualite, a ceux du baroque musical dans l’Eu- rope occidentale. Par leur style cependant ils s’accor- daient avec eux, ce qui prouve que du point de vue des idees, 1’evolution de 1'activite musicale en Slovenie ne restait pas en arriere. Elle s’integra dans le cadre euro- peen comme une de ses parties composantes. L,’APh apporta une contribution importante a la pliy- sionomie baroque de la ville de Ljubljana. II est vrai que ce ne fut pas elle a initier le baroque en Slovenie, car on peut en retracer des germes jusque dans les annees de la seconde decade du 17« siecle. Neanmoins, par ses efforts dans la formation de la physionomie esthetique de l’executant et de 1’auditeur et par sa forte influence sur la direction et les resultats de la creation nationale, elle accomplit une fonction dirigeante dans les evene- ments de son epoque. Elle devint le support principal du baroque musical et contribua essentiellement a l’epa- nouissement le plus brillant qu’il eut sur le territoire slovene. 221 Viri in literatura Navajam važnejšo specialno literaturo in vire, ki sem jih uporabljal neposredno in so citirani že v opom¬ bah ali tekstu. Drobni tiski (libreti, sinopsisi in podob¬ no) in leksika so mi sicer tudi pomagali pri delu, a jih tu posebej ne omenjam, ravno tako ne splošne glasbeno¬ zgodovinske literature. Actus publicus / Womit die Hochlobl. Academia Phil- harmonicorum zu Ehre Seiner Excellentz Herrn / Herrn Antoni Josephen... Graffen von Auersperg ... den 6. Jenner wehrenden Jahrs alhier zu Lay- bach ... anstellet ... (1743), SKL. Apes ACaDeMICae Operosorum Labacensium, sive in- stitutum, leges, scopus, nomina, et symbola novae academiae sub apum svmbolo Labaci adunatae, orbi literario exhibitae cum oratione inaugurali in primo conventu publico ad proCeres AeMonae DICta, SKL. Battaggia M., Delle Academie veneziane, Venezia 1926. Baumker W., Das katholische deutsche Kirchenlied II, Freiburg im B., 1880. Bren Hugo, Za zgodovino akademije ljubljanskih ope- rozov, C IX, 1919. Brenet Michel, Les Concerts en France sous 1’ancien Re- gime, Pariš 1900. Burckhardt J., Die Kultur der Renaissance in Italien, Leipzig 1885. Cavazzocca Mazzante V., Contributo alla storia dell’Aca- demia Filarmonica di Verona, Verona, 1926. Churelichz L. de, Breve, e succinto Racconto del Viag- gio ... delPAugustissimo Imperatore Leopoldo, 1661. Costa Etbin Henrik, Die Academie Operosorum in Lai- bach, MHVK XVI, 1861. Cvetko Dragotin, Zgodovina glasbene umetnosti na Slo¬ venskem I in III, Ljubljana 1958 in 1960. Odmevi glasbene klasike na Slovenskem, Ljubljana 1955. Duhr Bernhard, Die Geschichte der Jesuiten in den Lan- dern deutscher Zunge IV/2, Regensburg 1928. Felice a S. Matre Anna p., Drey mit Treu ... Verfasste Lob-und Danck-Reden ... (1743—1745?), SKL. 225 Fellerer Karl Gustav, Beitrage zur Musikgeschichte Frei- sings, Freising 1926. Garuffi Gioseppe Malatesta, Italia accademica. Rimini 1688. Globočnik Anton, Der Adel in Krain, Mitteilungen d. Musealverein XII, 1899. Gradivo: ASK (Inventarium Librorum Musicalium Ec- clesiae Cathedralis Labacensis); DAS (Raigersfeld, Diaria, Dolski arhiv; testamenta; LIT. A, 1, mapa APh; zapuščinski inventarji); KAL (fsc. 38/97; fsc. 203/1; fsc. 218/21); MAL (Cod. 1/56, 57); NUK, M. in Ms (arh. FD, tiski in rkp. 17. in 18. st.); SKL (Dolničar¬ je va zapuščina: Miscelanea P. II, III, IV; E 45; Z IV, 1; operni libreti, sinopsisi oratorijev in jezuit¬ skih šolskih dram; katalog J. F. Thallmainerja); ŠAL (PP 1/2; 9/4—35; f 38/8; 4/39; f 36/9; F 35/43; krstne in mrliške matice). Humphrey Burton, Les Academies de Musique en France au XVIII« siecle, RM XXXVII, 1955. Jakob Schell von und zu Schellenburg und seine Stif- tungen, Laibach 1843. Keesbacher Friedrich, Geschichte der philharmonischen Gesellschaft in Laibach seit dem Jahre ihrer Griin- dung 1702 bis zu ihrer letzten Umgestaltung 1862, Laibach 1862. Koczirz A., Exzerpte aus den Hofmusikakten des Wiener Hofkammerarchivs, StMw I. Leges Academiae Phil-Harmonicorum Labaci Metropoli Carnioliae Adunatorum, SKL. Lefevbre L., Le Concert de Lille, Lille 1908. Mal Josip, Stara Ljubljana in njeni ljudje, Ljubljana 1957. Maylender M., Storia delle Accademie dTtalia, Bologna 1926. Mole Rudolf, K zgodovini knežjega dvorca v Ljubljani, K IV, 1937. Nečasek J., Statistik des Laibacher Gymnasiums 1661 bis 1670 , MHVK Xin, 1858 . Nečasek J. — Costa E. H., Statistik des Akademischen Gymnasiums in Laibach von 1770—1857, MHVK XI, 1856. Peritzhoff Carl Seyfrid von / auf Ehrenhaim, Erb-Huldi- gungs Actus im Hertzogthum Crain, Laibach 1739. Pohlin M., Bibliotheca Carnioliae, priloga MHVK XVIL 1862. Pokorn F., Gradivo za zgodovino Stare Loke in Škofje Loke, ms., ŠAL, 224 Polec Janko, Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo v publikaciji Zgodovina slovenske univerze do leta 1929, Ljubljana 1929. Radics Peter v., Die Entwickelung des deutschen Biihnen- wesens in Laibach, Laibach 1912. Die Geschichte der Philharmonischen Gesellsehaft in Laibach seit zwei Jahrhunderten 1701—1907 / nach der in Handschrift hinterlassenen Geschichte der Gesellsehaft von Dr. F. Keesbacher im Auftrage der Direction neuberarbeitet und erganzt, ms., NUK, Ms. Frau Musiča in Krain, Laibach 1877. Johann Weikhard Freiherr von Valvasor, Laibach 1910. Rakuša Fran, Slovensko petje v preteklih dobah, Ljub¬ ljana 1890. Schinl Theophil, Drey Lob- und Ehren-Predigen ..., Lay- bach (1742), SKL.' Siezenhaimb Adam Sebastian v., Zucht-Spiegel der Ade- lichen Jugendt, Miinchen 1659. Smolik Marjan, Glasbeno življenje v baročni Ljubljani, K VIII, 1960. Stele Melita, Aleš Žiga! Dolničar, Zbornik za umetnostno zgodovino, nova vrsta I, Ljubljana 1951. Steska Viktor, Academia Operosorum. IMK X. 1900. Academia Philo-Harmonicorum v Ljubljani, DS XV, 1902. Dolničarjeva ljubljanska kronika od leta 1660 do leta 1718, IMK XI, 1901. Jezuitske šolske drame v Ljubljani, M XVI. Naši glasbeniki v ljubljanskih jezuitskih dramah, CG LVI1I, 1955. Župnik Mihael Omerza, skladatelj,, CG L,V, 1952. Svetina Anton, Ljubljanski mestni piskači in ljubljan¬ ski mestni godbeniki, SGR III in IV, 1955 in 1956. Škerlj Stanko, Italijanske predstave v Ljubljani od XVII. do XIX. stoletja, Ljubljana 1956. Thalnitscher Alexius Sigismundus, Descriptiones Ra- riorvm Templorvm Venetos, etc., ms., SKL. Thalnitscher Janez Gregor, Annales Vrbis Labacensis. Das ist: Jahrs-geshihten. Von An: 1660, bis 1700'. Con- tinuiert von an: 1700. bis 1717, ms., SKL. Bibliotheca Labacensis publica collegii Carolini No- bilium, ms., SKL,. Epitome chronologica, continens res memorabiles, nobilis & antiquissimae urbis labacensis, metropolis inclyti Ducatus, Labaci 1714. Historia Cathedralis Ecclesiae Labacensis S. Nicolao Archiepiscopo Myrensi Sacrae. Cum chronologica eiusdem fabricae Veteris, et Novae narratione. Cui 15 225 accesserunt sacra aedificia, et multiplices aruditio- nes ipsam Basilicam concernentes ... Labaci Anno Aerae Christianae MDCCI, SKL. Theatrum Memoriae Nobilis, ac Alina Sbcietatis VNITORVM..ms., SKL. Translatio S. Peregrinae V. et. M. ad Aedem D. Jo¬ sephi Nutritii D. N. RR. PP. Eremitarum Discalcea- torum S. Augustini. Labaci. Anno MDCLX. die V. Oc- tob., ms., Metropolitanska knjižnica v Zagrebu. Theatrum memoriae nobilis, ac Almae societatis unito- rum / Das ist Schau Btihne der Gedachtnuss der Adelichen vnd Gottseeligen Gesellschaft / der Ve- reingten / zu Stattswehren Andenken eroffnet / In der Vhralten Haubt Statt Laybach 1688, ms., DAS, inv. št. 131, I. 5 c. Trstenjak Anton, Slovensko gledališče, Ljubljana 1892, Turrini Giuseppe, L’Accademia Filarmonica. di Verona dalla fondazione (Maggio 1543) al 1600' e il suo pa- trimonio musicale antico, Verona 1941, Atti e memo- rie della Accademia di agricoltura, scienze e lettere di Verona, Serie V, Vol. XVIII. Vallas Leon, La Musique a Lyon au dbchuitieme siecle, Lyon 1908. Valvasor Janez Vajkard, Die Ehre des Hertzogthumes Crain VI, X, XI, 1689. Vernon Lee, II Settecento in Italia, Accademie, mušica, teatro, Napoli 1932. Ilustracijsko gradivo sem dobil na uporabo z raznih strani. Zanj se predvsem zahvaljujem Državnemu arhivu Slovenije, glasbenemu in rokopisnemu oddtelku Narodne in univerzitetne knjižnice, Inštitutu za umetnostno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Mest¬ nemu muzeju, Narodni galeriji in Semeniški knjižnici v Ljubljani. 226 Kratice APh = Aeademia Philharmonicorum; ASK = Ar¬ hiv stolnega kora v Ljubljani; C = Carniol(i)a; CG = Cerkveni glasbenik; E>AS = Državni arhiv Slovenije; DS = Dom in svet; FD = Filharmonična družba v Ljub¬ ljani; GMD' = Glasnik Muzejskega društva za Slove¬ nijo; IMK = Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko; K = Kronika slovenskih mest oziroma Kronika; KAL = Kapiteljski arhiv v Ljubljani; M ■= Mladika; MAL = Mestni arhiv v Ljubljani; MHVK = Mitteilungen des Historischen Vereines fiir Krain; MKL = Muzejska knjižnica v Ljubljani; NUK, M. in Ms. = Narodna in univerzitetna_ knjižnica v Ljubljani, glasbeni in roko¬ pisni oddelek; NZ = Naši zbori; RM = Reuve de musi- cologie; SGR = Slovenska glasbena revija; SKL = Se- meniška knjižnica v Ljubljani; StMw = Studien zur Mu- sikwissenschaft; ŠAL = Škofijski arhiv v Ljubljani. 15 ' 227 ' ’■ -• . - - 1”'"'' \v' 1 . . Imensko kazalo Alberti, Giuseppe 178 Amaini, Carla 177 Ambroshiz, Jasephus 12 Ambrožič v. Ambroshiz Andrejka, Rudolf 154 Arch v. Arh Arh, Janez Mihael 12,170 do 171, 214 Arich v. Arh Arko, Mihael 191 Attems, grof, Ernest 121,171 Auersperg, grof, Adam An¬ ton Siegfried 150 Auersperg, grof,, Anton Jo¬ žef 122, 123, 124, 125, 126, 132, 133, 134, 135, 137, 179, 209, 210', 211, 216, 217, 223 Auersperg, grof, Henrik 134 Auerspergova, kneginja 73 Auerspergi, knezi 10, 19 Auersperg, knez, Wolf En- gelbert 8, 9, 193, 195 Aversberg v. Auersperg Bach, Johann Sebastian 157, 192 Badia, Carlo 110 Baif, de, Jean Antonie 23, 38 Banister, John 86 Barbo, grof, Jožef 129 Barbo, grof, Waicard 129 Battagia, M. 223 Baumker, W. 17, 223 Berardi, Angelo 18 Bianchi. Barbara 178 Biber, Henricus Franciscus 17 , 20 Bittorfer, Georg 46 Blatnig v. Blatnik Blatnik. Jurij 173, 215 Bock, Emil 143 Bonomi, de, Giuseppe ele¬ mente 174—178, 215 Bononcini, Giovanni Maria 18 Borenz, Josephus 12 Bordery, M. 187 Bren, Hugo 102, 106, 223 Brenet, Michel 88, 223 Breskvar v. Bresquaj Brescpiar, Laurenz 151 Burckhardt, Jakob 23, 223 Cabbiati, Giuseppe 177 Caccini, Giulio 145 Caldara, Antonio' 82, 111 Čampe, Pietro 167 Carissimi, Giacomo 145, 157 Carrara, Madalena 178 Castelez v. Kastelec Cavazzocca, Mazzante V. 90, 225 Chren, Johannes Vincentius 64 Christian, Franc Šaleški 140. 141, 142 Christian. Janez Krizostom 140 Churelichz, de, Lorenzu 8. 223 Cittadini, Maria 177 Cliner, Andreas 151 Cobenzl, grof, Gvido 138, 139 Cobenzl, grof, Janez Gašpar 112, 121, 123 Cobenzl, grof, Leopold 60, 83, 201 Compar, Joannes 12: Conti, Francesco 110 Costa, Etbin Henrik 27, 31, 142, 223 229 Courville v. Thibaut Cvetko, Dragotin 7, 8, 9, 11, 13, 15, 16, 20, 34. 63, 69, 102, 107, 110, 141, 168, 169, 178, 179, 187, 188, 190, 191, 193, 223 Čadež Marijan 166—167,170, 171, 214 Deloviz, Georgius 12 Dimitz, August 102, 121, 140 Diringer, Michael 12 Dolar v. Toller Dolničar, Aleš Žiga 68, 225 Dolničar, Janez Anton 33, 48, 155, 156 Dolničar, Janez Gregor 7, 8, 9, 11, 14, 15, 19, 21, 26, 27, 28, 29, 30, 32, 36, 37, 59, 45, 50, 51, 58, 60, 61, 62, 65, 64, 65, 66. 67, 69. 70, 71, 72, 73, 74 75, 76, 77, 78, 79, 80. 82, 83. 85, 87, 90, 91, 94, 95, 96, 97. 98, 101, 102, 103, 107, 146, 147, 148, 151, 152, 153, 155, 156, 158, 159, 170, 171, 173, 174, 175, 178, 189, 196. 198, 206, 207, 212, 213, 214, 215, 224, 225, 226 Duhr, Bernhard 13, 223 Ehrenreich, pl., Jožef Va¬ lentin 139, 140 EStner, Robert 17, 116 Ehgelshaus, grof 73 Evgen Savojski, princ 82, 113 Fabian, Franciscus 12 Federhofer, Hellmut 175, 190 Feliks (Felice) a S. Matre Anna 122, 123, 126, 127, 210, 223 Fellerer, Karl Gustav 91, 224 Floriantschitsch de Grien- feld v. Florijančič Florijančič, (Janez) Štefan 33, 39, 41 Frančišek Solanski (Fran- cesco Solano) 104, 106, 207 Fux, Johann Joseph 111 , 189 Gallenberg, grof 129 Gallenfels, Ioannes Daniel 150 Gallitsch, Michael 151 Galob, Fridericus Joannes 64 Galob, Michael 64 Gantar, Kajetan 37, 40, 42, 72, 75, 124, 125 Garuffi, Gioseppe Malatesta 38, 45, 49, 51, 54, 74-, 90, 145, 224 Gladič, Jurij 33 Globočnik, Anton 150, 224 Gnjezda Franc 58, 149 Goschel[lj v. Gošel Goschl v. Gošel Gošel, Janez Gašpar 15, 28, 35, 51, 78, 92, 94. 95, 96, 97, 99, 146, 158—159, 165, 166, 206, 212, 214 Gotscheer v. Hočevar Gottscheer v. Hočevar Gottscheer, Honoradus 139 Gottseer v. Hočevar Gottwaldt, Josephus 12 Gspan, Alfonz 141 Hallerin, Maria 148 Handel, Georg F riedrich 157, 192 Hasse, Johann Adolf (Gio- vanni Adolfo) 177, 178 Herberstein, grof, Franc Jo¬ žef (Francesco Giuseppe) 164 Herberstein, grof, Karl 141 Herberstein, grof, Sigis¬ mund Krištof 48, 154, 155 Hočevar, Jožef Fortunatl75 Hočevar, Janez Jurij 12, 14, 25, 35, 42, 159—162, 163, 230 166, 195, 197, 198, 212, 213, 214 Hoffstetter, Filip (Philipp) 76, 77 Hoffer, Conrad 150 Hoffer, Janez Bertold 25, 26, 27, 28, 29, 30, 51, 32, 33, 54. 35, 39, 40, 41, 42, 43, 45, 50, 58, 60'. 69, 73. 74, 80, 83, 94. 95. 96. 97, 99, 101, 102, 105, 105, 131, 146, 148—158. 163, 164, 166, 187, 197—198, 201, 203, 206, 212. 214 Hoffer, Janez Friderik; 150', 151 Hoffer, Marija Rozina 150, 151 Hoffer, jun. 73 Hortulana, vdova 158 Hren, Tomaž 8, 188 Hozevar, Adamus 12 Hozhevar v. Hočevar Hozhevar, Joannes Georgi- us v. Hočevar Janez Jurij Humphrey, Burton 23, 38, 145, 224 I(n) singer, de Paula, Franc 180 Irmel, Josephus Paulus 12 Ivančič, Amandus 188 Jager, Andreas 12 Jakob Pičenski (Jacob de Marchia) 104, 106, 207 Jambschig, Josephus 12 Jamšek v. Jambschig Jenziz, Jacobus 64 Jožef I., cesar 81 Jožef II., nadvojvoda oz. ce¬ sar 118, 209 Kappus, pl. Pichelstein. An¬ ton 131, 138, 139 Karel VI., cesar 79, 109,112, 114, 120 Kastelec, Matija 17 Kasteliz, Friderik Janez 46 Kavizh, Franciscus 12 Kaunitz, grof, Franz Karl 81 Keesbacher, Friedrich 27, 31. 49, 101, 102, 142, 145, 186, 224 Khiller v. Killer Kliissoviz, Urbanus 151 Khozer v. Kozhar Killer, Michael 12, 13, 33 Kness, Thomas 12 Knez v. Kness Kobal. Ludvik 33 Koblar, Anton 7 Koczirz, Adolf 66. 67, 110, 224 Kozhar, Adamus 12 Kozher v. Kozhar Kren v. Krenn Krenn, Joannes 12 Krusiz, Andreas 12 Kuenburg, grof. Ferdinand 59 Kiihnburg v. Kuenburg Kiihnpach, von. Wolf Sigis¬ mund 25 Kuralt v. Kurokl Kurold. Jurij 115, 117, 174, 208, 215 Labassar, pl. Laubenburg, Janez Jakob 146—147. 211 Lahu kar, Franciscus 12 Lanthieri, grof, Franc An¬ ton 82 Lavrenčič, Primož 191 Lefevbre, L. 187, 224 Leopold I., cesar 8, 76, 109, 111, 223 Leopold, princ 62. 73, 102 Leuitscher, Antonio 158 Linhart, Anton Tomaž 141 Lukman, Franc Ksaver 59 Lully, Jean Baptiste 187, 192 Mal, Josip 7, 224 Mantuani, Josip 20 Marija Terezija, cesarica 179, 216 231 Maylender, M. 23, 224 Merighi 51 Mole, Rudolf 8, 224 Monteclair, Michel 187 Monteverdi, Claudio, 145 Mrak, Laurentius 64 Mugerl, Roberto, cistercijan 125 Mugerle, Ioannes Josephus 148 Mugerle, pl. Edlheim(b) 65, 96, 97, 99, 147—148, 202, 206, 212 Miiller, Maksimilijan 137, 138, 139 Nacbodiz, Joannes Michael 12 Nečasek, Johann 142, 224 Omersa v. Omerza Omerza, Mihael 12, 154,155, 166, 167—170, 171, 214, 225 Orlandi, Chiara 178 Orlandi, Luigi 92 Orzzon, grof, Henrik 111 Ottenfels, von, Hans Sig¬ mund 110 Paglovec, Franc Mihael 191 Penna, Lorenzo 17 Pergolesi, Giovanni Battista 192 Peri, Jacopo 145 Perizhoffer, pl. Perizhoff, Anton 139 Perizhoffer, pl. Perizhoff, Carl Seyfried 28, 43, 44, 55, 109, 111, 112, 114, 118, 123, 126, 129, 130, 131, 132, 135, 134, 135, 137, 138, 139. 165, 179, 183, 184, 187, 208, 210, 216, 224 Petazzi, grof, Leopold Jožef 141, 164 Piccha, Janez 33 Pichler, Janez Krstnik 158 Pilligraz, Frančišek Gode- frid 33 Plauz, Josephus Carolus 64 Podgoršek v. Podgorschigk Podgorschigk, Matthaeus 12 Pogačnik, Jurij Žiga 71, 72 Pogatschnig, v. Pogačnik Pohlin, Marko 140, 191, 224 Pokorn, Franc 7, 140, 191, 224 Polec, Janez Krstnik 66,172, 202, 214 Polec, Janko 21, 225 Poliz v. Polec Polž v. Polec Polž, Franciscus Carolus 172 Porsile, Giuseppe 110 Poshin, Rosa 177 Poš v. Poshin Potozhar, Josephus 64 Prankh, pl., v. Toller Pregl, Balthasar 12, 16, 64. 158 Prešeren, Janez Krstnik 30, 32, 33, 34, 48, 80, 198 Prešeren, Jurij 33 Prešeren, Marija 33 Purcell, Henry 192 Rabatta, grof 85 Rabensperg, Venantius 138, 139 Radics, Peter 8, 20, 27, 30, 31, 49, 80, 81, 121, 127, 140, 141, 142, 143, 151, 158, 225 Raigersfeld, Franc 128, 129, 224 Rakuša, Fran 191, 225 Rameau, Jean Philippe 192 Rasp, baron, Maksimilijan Leopold 31, 191 Rebeussek, Martinus 64 Reese, Gustave 23, 38 Reichhardt, Adam Friedrich 122 Reigcrsfeld v. Raigersfeld Repich, Franciscus 12 Reuter v. Reutter Reutter, Johann Georg 116. 117, 187, 208 232 Rhode, Franc Ksaver 172 do 173, 2,14 Rok, jezuit 15 Roknerin, Maria 148 Rosman, Franciscu s 12 Rubida, Joannes Georgi us 12 Rtiffin, Barbara 148 Samburg, von, Johann Ca,rl 151 Scarlatti, Alessandro, 192 Scarlatti, Domenico* 192 Schaffer, Johann Wilhelm 17, 18 Schell. von Schellenburg, Jakob 28, 49, 81, 96, 224 Scherbinz, Petrus 12 Schinl, F. Teofil 118, 119, 120, 122, 127, 209, 225 Schonsleder, Wolfgang 18 Schonslederus v. Schonsle¬ der Schott, Gaspar 18 Schottus v. Schott Shetina, Jacobus 64 Siberau, Wolfgang Konrad Andrej 66, 93, 97, 99, 102, 138, 146, 163—166, 202, 206, 212 213, 214 Siezenhaimb, von, Adam Sebastian 20, 225 Skerpin, Sigmund 105, 106, 108 Skok, Joannes 12 Slivar, Anton 151 Smolik, Marjan 11, 117, 122, 126, 225 Smolle, Andreas Josephus 12, 13 Smrekar, v. Smrekher Smrecker, v. Smrekher Smrekher, Janez Gregor 131, 138 Sovre, Anton 39 Sparber, Andreas 12 Srabotnig, Joannes 12 Staudt, Bernhard (Bernar- dus) 14, 195 Stein, Josephus 158 Steinbergova, pl. 128 Stele, Melita 68, 225 Sterssinar v. Steržinar Steržinar, Ahac 12, 191 Steska, Viktor 7, 9, 11, 15, 19. 21, 29, 32, 37, 38, 51, 54, 63, 70, 72, 102, 142, 146, 154, 160', 167, 168, 169, 225 Svetina, Anton 7, 107, 225 Swietten, baron 128 Škerlj, Stanko 8, 178, 225 Taufferer, baron, Maksimi¬ lijan 129 Thallmainer. Franc Jožef 10, 11, 14, 16, 17, 18, 81,92, 115, 189, 196, 224 Thalnitscher v. Dolničar Thalnitsher v. Dolničar Thibaut, Joachim 23 Toller, Maria Elisabeth 151 Torre, della, Francesco An¬ tonio Siegfried 174, 177, 178, 215 Trojer, Sebastianus 151 Trost, Andrej 41 Trstenjak, Anton 226 Tshadesh v. Čadež Tureg, Josephus 12 Tiirgkh, Samuel 64 Turrini, Giuseppe 37, 45, 50, 54, 90, 226 Untersinger, Janez Jurij 16 Vallas, Leon 37, 49, 145, 226 Valvasor, Ioannes Carolus 150 Valvasor, Janez Vajkard 7, 8, 20, 110', 226 Vermati, pl., Anton 138, 139, 140 Vermatti v. Vermati Vernon, Lee 74, 90, 226 Vida, Paolo 177 Volupius Decorus v. Schonsleder 233 Wallensperg, pl., (Jožef) Mi¬ chael 159, 140, 142 Walther, Johann Gottfried 17, 18, 20 Wermati v. Vermati Wetstain. Jurij 55 Widerholtin v. Hoffer, Ma¬ rija Rozina Wildenstein, grof 129 Wilfan, Gregor 16, 158 Wlatnig v. Blatnik Wollwiz, pl., Lorenz 55 Woreniz, Fridericus 151 Wusseth, pl., (Wolf) Engel- brecht 159, 140 Zehali, Michael 151 Zermel y. Zhermel Zhermel, Jacobus 12 Zlatinger, Martinus 12 Zois, baron, Michelangelo (Michael Angelo) 159, 140 Zois, baron, Žiga 158 Zupan, Jakob 191 234 Vsebina PREDGOVOR. 5 RAZVOJNI POGOJI. 7 Glasbena situacija na Slovenskem in posebej v Ljubljani po letu 1660 1 . Viri. Jezuitsko gledali¬ šče v razdobju 1684—1699, njegov muzikalni korpus, avtorji tekstov in glasbe za posamezne uprizoritve. Ljubljanska škofovska kapela pod koncem 17. stoletja. Thallmainerjev katalog. Glasbeni tiski in rokopisi. Glasbena praksa, re¬ produkcija in vprašanje produkcije. Mestni in deželni muziki. Societas Unitorum, Academia Operosorum, Collegium juridicum, Academia incultorum. Umetnostno' vrenje ob izteku 17. stoletja v ljubljanskem mestu. USTANOVITEV LJUBLJANSKE AKADEMIJE FIL¬ HARMONIKOV .23 Italijanske in francoske akademije in njihove značilnosti. Pripravljanje APh, problem takega združenja v 17. stoletju. Societas Unitorum in Academia Operosorum in njuna zveza z APh. Leges Academiae Phil-Harmonicorum. Ustano¬ vitveno leto APh, zmote in dejstva. Analiza pravil APh in konsekvence glede na dejanski začetek Akademije. J. K. Prešeren in J. B. Hof- fer, njuni stiki in posledice. Prešernova vloga pri ustanavljanju APh. Struktura akademije fil¬ harmonikov. APh : Academia Operosorum. Zgle¬ dovanje APh pri tujih vrstnicah. Simboli in ge¬ sla. Primerjava med akademijo operozov, Diz- movo bratovščino in akademijo filharmonikov. Hofferjev grb in simbol v spominski knjigi Societas Unitorum. Hofferjevo in Hočevarjevo akademsko ime v akademiji operozov. Operozi v APh. Problem osebnih simbolov in akadem¬ skih imen v APh. Člani APh, primerjava s pra¬ kso drugod. Amaterji in poklicni muziki. Za¬ vetnica APh, tuja in naša praksa. Vodstvo APh v smislu pravil, interpretacija. 235 57 RAST IN VZPON. Naloge in cilji akademij in posebej APh. Po¬ datki o delovanju APh v razdobju 1701—1718. Izvajalci APh, orkester in zbor. Sodelovanje zu¬ nanjih muzikov. Pevci in instrumentalisti, po¬ drobnejši oris glede na ohranjeno gradivo. Pod¬ ročje APh, gojitev cerkvene in posvetne glasbe. Oblike glasbenih prizadevanj APh. Delničar¬ jeva poročila. Podroben pregled akademijskih nastopov v ljubljanski stolnici in pri drugih slovesnostih posvetne in cerkvene narave v omenjenem razdobju. Način dela, izvajalna teh¬ nika, zasedba orkestra in zbora, interpretacija in sestava sporedov. Interno in javno muzicira¬ nje APh. Zveze med javnimi akademijskimi na¬ stopi in začetkom javnega koncertiranja v ne¬ katerih glasbenih centrih konec 17. in v začetku 18. stoletja. Serenade, koncerti in drugi načini in oblike javnega nastopanja APh. Poskus re¬ konstrukcije glasbenih sporedov APh. Umetni¬ ški vodje APh do 1718, določbe v pravilih in praksa, nejasnosti v virih in njih razlaga. NADALJEVANJE IN KONEC PRIZADEVANJ . . 101 Akademija filharmonikov v raz¬ dobju 1718—1743.102 Situacija po Hofferjevi smrti. Siberau. Viri za delo APh iz 1727, 1728 (Erb-Huldigungs Actus) in 1730 (Kuroldov in Reutterjev oratorij v ljub¬ ljanski izvedbi). Nadaljnji podatki za 1741, 1742 (slavnostna pridiga p. F. T. Schinla, slavnostna kantata ob umestitvi knezoškofa Ernesta grofa Attemsa) in 1743 (Actus publicus). Spremembe v pojmovanju ravnatelja APh. Trije govori p. Fe¬ liksa a S. Matre Anna, domnevno' v času 1743 do 1745. Analiza posameznih podatkov. Zadnji viri o akademiji filharmo- ni kov .128 Podatki o delu v letu 1746. Raigersfeldova, po¬ ročila O' glasbenih izvedbah 1752. Perizlioffer- jevo poročilo dvorni komisiji za dobrodelne ustanove na Kranjskem. Anton Jožef grof Auer¬ sperg in APh, Perizhofferjeva razlaga njegove vloge in krivde za zastoj akademije filharmoni¬ kov. Splošna družbena in upravna situacija v vojvodini Kranjski in njen eventualni delež pri usihanju APh. Poskus obnovitve APh po Auer¬ spergovi smrti. Zadnji člani APh. Radicseva zmota o APh 1773. Stagnacija in konec APh. 236 VPLIV AKADEMIJE FILHARMONIKOV NA USTVARJALNO 1 DEJAVNOST.145 Cinitelji, ki so vplivali na ustvarjalno delo in njegove dosežke. Delež APh. Ožji skladateljski krog: J. B. pl. Hoffer, J. J. Hočevar, W. K. A. Siberau, J. G. Gošel, oris življenja in dela. J. J. Labassar pl. Laubenburg, J. A. Mugerle pl. Edl- heim(b). Širši skladateljski krog: M. Čadež. M. Omerza. Problem J. M. Arha kot skladatelja. Drugi ustvarjalci prve in druge razvojne dobe APh, njihove eventualne zveze z akademijo in njihovo delo: J. K. Polec, F. Ks. Rhode, J. F. Ho¬ čevar, J. Blatnik, J. Kurold. Skladatelj G. C. Bo- nomi, njegovo ustvarjanje, domneve o njegovih stikih z APh in tedanjimi skladatelji na Sloven¬ skem. jTamerlan« v ljubljanski vicedomski pa¬ lači) (1752); možnosti sodelovanja filharmonikov. RAZVOJNA VLOGA IN POMEN AKADEMIJE FIL¬ HARMONIKOV . Značilna stagnacija ljubljanskega glasbenega življenja v sredini 18. stoletja in v začetku nje¬ gove druge polovice. Konec mestnih in deželnih muzikov in jezuitskega gledališča. Pravi vzroki za krizo in konec APh. Medsebojna povezanost družbenih in umetnostnih dogajanj. Rezultati dela APh. Reprodukcija, način, smer, kvaliteta, učinki. Pomen javnega nastopanja in njegovo nadaljnje razvijanje. Sodelovanje ljubljanskih institucij in muzikov. Nacionalnost in razredna pripadnost v APh, njena kozmopolitska orien¬ tacija v pojmovanju glasbene umetnosti in kon¬ centraciji izvajalcev. Prispevek APh k raz¬ vijanju posameznih reproduktivnih področij. Zgledovanje po zahodnoevropskih primerih. Vpliv APh na ustvarjalni razmah v prvi polo¬ vici 18. stoletja. Stilna usmeritev APh. Razlogi ' za povezanost z italijanskim stilom. Ime APh, prvega združenja te vrste na ozemlju zunaj romanskega in anglosaškega prostora. Vpraša¬ nje slovenskega glasbenega baroka. Kriteriji za ocenjevanje vloge in pomena APh. Mesto APh v evropskem okviru in baročnem glasbenem de¬ lu Ljubljane in celotnega slovenskega ozemlja. RČSUMČ. VIRI IN LITERATURA KRATICE. 179 195 225 227 229 ■ . ■ . . DRAGOTIN CVETKO ACADEMIA PHELHARMONICORUM LABACENSIS OPREMIL MARJAN DOLENC IZDALO CASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »LJUDSKA PRAVICA« CANKARJEVA ZALOŽBA V LJUBLJANI PREDSTAVNIK DJURO SMICBERGER NATISNILA BLASNIKOVA TISKARNA V LJUBLJANI 1962 . ■ . : . NRRODHfi IM UNIUERZITETNR KNJI2NICR 00000192270 družbene pogoje, v kate- - .h je nastala, delala in usi- Knala; začrtal je njen pomen za tsrečno glasbeno pro¬ dukcijo ljubljanskega mesta in vpliv, ki ga je imela na tedanje glasbeno delo celot¬ nega slovenskega ozemlja. Za ta namen je avtor uporabil obsežno gradivo, ki je rezultat njegovega si¬ stematičnega, Vse v najno¬ vejši čas segajočega raz- iskčvanja. Z njim je Cvetko še širše in globlje kot prej segel v zgod (vino Acade- miae, 'ki je dobila s priču¬ jočo m 'ografijo v marsi¬ čem doslej še nepoznano podobo. Cvetko a nova monogra¬ fija je prispevek kompara¬ tivni muzikologiji, ne samo v slovenskem, ampak tudi v mednarodnem merilu. Z njo se še bolj kot dozdaj precizira bistvo sorodnih akademij, ki so nekoč na¬ stajale širom Srednje in Zahodne Evrope. Se zlasti pa bo to delo osvetlilo me¬ sto Academiae Philharmo- nicorum Labacen?is in vlo¬ go slovenskega elementa v evropski glasbi tega razvoj¬ nega obdobja. V tem svojem delu je avtor zajel specifično pro¬ blematik- i konca 17. in dela 18. stoletja, ki ga je v g asb: tudi na Sl -venskem obvladal'barok. Temu stilu je Academia Philharmoni- corum prispevala delež, ki je bistveno omogočil, da je glasbeni barok tudi tu do¬ segel izreden vzpon. Da bi kar najbolj plastič¬ no orisal razvoj in delo Ljubljanske akademije fil¬ harmonikov, je avtor to in¬ stitucijo primerjal tudi z njenimi italijanskimi in francoskimi vrstnicami, pri¬ kazal skupnosti, ki so jo z njimi vezale, in razlike, za¬ radi katerih je imela ne¬ katere posebne poteze; iz¬ črpno je zajel umetnostne j hvvv , sšl- • p . 2. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani