Etnolog 17 (2007)
O SKRBI ZA ZDRAVJE DELOVNIH VOLOV NA SLOVENSKEM OD 18. DO KONCA 20. STOLETJA
»Ljudje imajo ve~ so~utja, kadar umrje govedo, kakor ~e ~lovek umrje …«
Inja Smerdel
193
IZVLEČEK
Besedilo1 predstavi skrb za zdravje delovnih volov, do zadnje ~etrtine 20. stoletja nepogre{ljivih
delovnih tovari{ev in cenjenega premo`enja velike ve~ine slovenskih kmetov. V prvem delu
predstavi razmerje med veterino in etnoveterino oziroma skrb dr`ave za prepre~evanje ku`nih
bolezni ter druga njena prosvetiteljska prizadevanja. V drugem delu prispevka so na podlagi
virov, slovstva in lastnih terenskih raziskovanj avtorice strnjeno nanizana dognanja o zdravilcih,
hranjenju, napajanju, ustreznosti vprege, o skopljenju, skrbi za kopita, znanju o {kodljivih
rastlinah, prepoznavanju bolezni, naravnem zdravljenju in verovanju v mo~ svetnikov in
~arovnih sredstev.
Ključne besede: govedoreja, vpre`na `ivina, voli, zdravje, etnoveterina, razmerje ~lovek
- `ival
ABSTRACT
The article presents the health care of working oxen, the indispensable working companions
and highly appreciated assets of most Slovene peasants until the last quarter of the 20th century.
The article’s fi rst part presents the relation between veterinary medicine and ethno-veterinary
medicine, that is the state’s efforts to prevent infectious diseases and its educational endeavours.
The second part, based on sources, literature, and the author’s own fi eld research, presents a
series of concise fi ndings on healers, feeding, watering, harnessing, castration, shoeing, knowledge
of harmful plants, identifying diseases, natural treatment, and the belief in the powers of saints
and magic means.
Key words: stockbreeding, draught animals, oxen, health, ethno-veterinary medicine,
man-animal relationship.
1 Prispevek je bil predstavljen na {tudijskih dnevih “Les bovins : de la domestication a l’élevage”, ki sta jih organizirali dru{tvi Société d’Ethnozootechnie in L’Homme et l’Animal, Société de Recherche Interdisciplinaire, v Parizu, 16. in 17. novembra 2006, v Amphithéâtre d’anatomie comparée et du paléontologie, Muséum national d’Histoire naturelle. V francoskem jeziku - “Les gens compatissent plus a la mort d’un boeuf que si un homme meurt …” Sur les soins pour la santé des boeufs de travail en Slovénie (au 18e, 19e et jusqu’au dernier quart du 20e siecle) – je prispevek iz{el v publikaciji Ethno-zootechnie, No. 79 – 2007, str. 141–154.
Inja Smerdel
Na sledi spogledov med veterino in etnoveterino – med zgodovino prve in redkimi etnolo{kimi dognanji o ljudskem `ivinozdravstvu
"Živina nas živi,” pravi rek, zapisan sredi preteklega stoletja v eni slovenskih štajerskih vasi.2 0 pomenu živine, še posebej goveje, ter o večji koristnosti živinoreje kakor poljedelstva sta v prenesenem pomenu podobno zgovorna tudi pregovora, ki ju je leta 1878 na Dolenjskem zabeležil pisatelj Janez Trdina (Trdina 1987: 861): “Kmet se preredi z žitom, še bolj pa s travo.” “Na polju rastó krajcarji, na travniku pa cekini.” Sama sem spomladi leta 2006, v hribovski vasi nad dolino Save,3 ujela na magnetofonski trak še bolj pričevalen, prav na delovne vole osredotočen rek, kateremu je bilo dodano celo pojasnilo: “Voli so bli zlatóu.” Zakaj? Zavoljo tega, ker “so bli ta glávn za vse - za gnoj vózat, za orat, za seno, za listje, darve …”. In če se ozremo k še enemu slovenskemu pisatelju, k Prežihovemu Vorancu, bi skoraj ne mogli najti bolj močne izpovedi o usodni odvisnosti nekdanjega vsakdanjega življenja na kmetih od živine, od volov - ne samo nepogrešljivih delovnih tovarišev, temveč tudi premoženja v pomenu skoraj edinega gotovega denarja - kakršna je zapisana v pisateljevi realistični noveli Jirs in Bavh (kar sta imeni dveh volov), ki jo je položil v usta kmečki materi, ko se je pred prodajo poslavljala od obeh živalskih sotrudnikov: “Siromaka, toliko časa sta nam pridelovala kruh, zdaj pa gresta ...” (Prežihov 1971: 63). A prav razlika med njuno prodajno ceno in kupnino za junca, ki sta ju polagoma zamenjala pri delu, je za kmetijo pomenila tisti prepotrebni denar, s katerim so lahko potem plačali davke in morda še kaj nujnega kupili ...
Pomen goveje živine kot kmetovega največjega premoženja so na ustreznih mestih izpostavljale tudi posamezne knjige o “umnem” kmetovanju oziroma gospodarjenju, ki so jih tam od srede 19. stoletja kmetom v poduk pisali zlasti nekateri duhovniki.4 Pomen skrbi, potrebne za ohranjanje in blagodât tega živega človekovega premoženja pa so še posebej poudarjala prva dela, ki so v 19. stoletju nastala “za potrebe kmetskega stanu" pod peresi posameznih živinozdravnikov; na primer Franja Dularja, okrajnega višjega živinozdravnika, kateri v predgovoru k prvi izdaji svoje knjige Doma~i `ivinozdravnik leta 1889 zapiše: : “Edino živina donaša dandanes še nekoliko denarja k hiši. Živina daje toliko, da more kmetovalec poravnati vedno se množeče davke in druge potrebščine. /.../ Bolna žival izgubi meso, izgubi mleko, ni za delo itd.; bolne živine tudi nihče ne kupi. Da svojo živino zdravo ohraniš, moraš skrbeti za dobre in zdrave hleve, za dobro, pripravno in nepokvarjeno krmo ter za dobro pitno vodo. Živino moraš varovati prehlajenja in je ne smeš preveč rabiti. Svojo živino cedi in snaži ter jo pravilno in redno krmi. Za pleme moraš izbirati le zdravo, pripravno in kraju primerno žival. Kakor sem že omenil, daje samo zdrava živina dobrih dohodkov. /.../” (Dular 1909: 3)
2 Paka, ju`no Pohorje; Arhiv Slovenskega etnografskega muzeja (SEM) v Ljubljani, terenski zapisi (TZ) Angelos Ba{, 1963, zv. 1.
3 Mrzla Planina pri Zabukovju nad Sevnico; Arhiv SEM, transkripcija in kaseta inv. {t. A 06/x, Voli – Anton Bauman.
4 Na primer Umno kmetovanje in gospodarstvo Janeza Zalokarja, fajmo{tra v [kocjanu pod Mokronogom, uda cesarsko kraljeve kranjske kmetijske dru`be (1854), ali pa Umni gospodar ali gospodarsko berilo Franceta Jan~arja, kaplana pri Negovi blizu Radgone (1869).
O skrbi za zdravje delovnih volov na Slovenskem od 18. do konca 20. stoletja
Prav prvi {olani slovenski `ivinozdravniki – poleg Dularja je potrebno na tem mestu omeniti zlasti njegova predhodnika Janeza Bleiweisa in Simona Strupija – so bili tako tisti u~eni mo`je, ki so poznali celovitost pojma zdrave `ivine; ki so se zavedali medsebojne odvisnosti pojava raznih bolezni in krmljenja, napajanja, higiene v hlevih, delovne preobremenjenosti, neustrezne vprege in podkovanja ter so o vsem tem na razli~ne na~ine prosvetljevali slovensko kme~ko prebivalstvo. Za~etnice razvoja na podro~ju `ivinozdravstva in spodbujevalke {irjenja teh znanj pa so bile po slovenskih de`elah od {estdesetih let 18. stoletja dalje, v ~asu razcvetanja fi ziokratske miselnosti, nedvomno kmetijske dru`be.5 Leta 1779 je na primer v ~etrti zbirki koristnih navodil Kranjske kmetijske dru`be iz{la razprava, v kateri je pisec (Friedrich Edlen von Entresfeld) jasno zahteval `ivinozdravni{ka predavanja na medicinskih fakultetah, da bi tako “mogli zdravniki pomagati kmetom ob `ivinskih boleznih, od ~esar bi imela korist tudi dr`ava”; in leta 1795 so potem za~eli na ljubljanskem mediko-kirur{kem zavodu bodo~im ranocelnikom predavati veterinarstvo. Na slovenskem pode`elju pa je bila podoba skrbi za zdravje doma~ih `ivali, kakr{no je omenjeni pisec tedaj ubesedil, ob slovesu 18. stoletja naslednja: “… v stiski mora kmet svojo bolno `ivino, svoje edino bogastvo, prepustiti preprostim pastirjem, dobi~ka`eljnim maza~em ali praznovernim starim babam …” (Stefan~i~ 1966: 75).
Na ravni dr`ave se je skrb za zatiranje in zdravljenje `ivalskih bolezni – tu je {lo {e posebej za `ivinske ku`ne bolezni in med njimi zlasti za govejo kugo, ki je v 18. in v 19. stoletju v ve~ naskokih razsajala po celi Evropi (Stefan~i~ 1966: 34) – postopoma razvijala tam nekje od druge ~etrtine 18. stoletja dalje. A med slovenskim kme~kim prebivalstvom je `e dolga stoletja pred tem (saj najstarej{e znano pri~evanje o razsajanju `ivinske kuge po [tajerskem in po Koro{kem sodi v leto 1224) obstajal mo~an strah pred “stalnimi ku`nimi boleznimi”. Vendar je ta lahko dotlej in vsaj {e stoletje pozneje iskal upanje skoraj edino v pripro{njah za zdravje posameznim svetnikom (Smerdel 2005: 351) in v nekaterih za{~itnih magi~nih dejanjih. Prvo zdramljenje avstrijske dr`ave glede zatiranja in prepre~evanja ku`nih bolezni pomeni uredba iz leta 1731, po kateri so bili med drugim predvideni slede~i ukrepi: prepre~evanje stikov doma~ih in tujih `ivali, ob izbruhu lo~itev bolnih od zdravih `ivali, zakopavanje kadavrov poginule `ivine, uni~evanje oku`enega gnoja, razku`evanje hlevov z dimom, pu{~anje krvi in zdravljenje z odvajalnimi pripomo~ki. Leta 1753 je sledila dvorna odlo~ba z uredbo o splo{nih in temeljnih na~elih `ivalskih ku`nih bolezni (na njeni podlagi je bila potem organizirana konja{ka slu`ba in tej so v desetletjih 19. stoletja sledile nove odredbe in zakoni z bolj ali manj enako vsebino. Velik napredek v poznavanju omenjenih bolezni pa je pomenila odredba iz leta 1859. Ta je vsebovala tudi dolo~ila o obvezni prijavi in ukrepih, ki jih morajo odrediti zdravniki in veterinarji (Ljubljana je na primer dobila
5 Kot organizacije, ki naj bi prispevale k napredku kmetijstva, so bile po slovenskih de`elah tedaj ustanovljene naslednje kmetijske dru`be: leta 1765 na Koro{kem in na Gori{kem, leta 1766 na [tajerskem in leta 1767 na Kranjskem. Glede `ivinoreje oziroma govedoreje je pomembno naslednje njihovo delo: pripomogle so k {irjenju krmskih rastlin, zlasti detelje; spodbujale so k odpravi pa{ne in uveljavitvi hlevske `ivinoreje; poudarjale so pomen gnojenja s hlevskim gnojem … (Smerdel 1991: 25; poValen~i~ 1970: 525).
Inja Smerdel
de`elnega veterinarja za ljubljanski gubernij leta 1819)6 ob ugotovitvah ku`nih bolezni. Med slednje so tedaj pri goveji `ivini {teli govejo kugo, vrani~ni prisad, slinavko in parkljevko, ku`no plju~nico in ku`no gri`o goved. Odredba pa je imela tudi prilogo z navodili o krmljenju, napajanju, negi in {e o vsem drugem, s ~emer naj bi kmet varoval svojo `ivino pred groze~imi oku`bami. Vrh tovrstne zakonodaje je postal ob iztekanju 19. stoletja novi zakon, iz leta 1880, ki je upo{teval sodobna odkritja na podro~ju veterinarske bakteriologije in epizootiologije. Uvedel je z zakonom predpisane `ivinske potne liste, obvezen pregled `ivali pri natovarjanju in iztovarjanju ter splo{en pregled klavnih `ivali in mesa v klavnicah (Stefan~i~ 1966: 30–32; Novak 1970: 370).
A dr`ava je morala ukrepati tudi druga~e – ne samo z navedenimi ukrepi –, ~e
je hotela, da bi njena skrb za prepre~evanje ku`nih bolezni sploh dosegla “preprosto
196
ljudstvo”; ne le velike posestnike, temve~ tudi manj{e kmete, ki so zavoljo teh bolezni
najhuje trpeli … In ~e je seveda hotela, da so slednje dosegli vsi drugi njeni zadevni
ukrepi, skrbi in prizadevanja; na primer tista v prid {irjenja krmskih rastlin, bolj{ega
gnojenja (ter ureditve gnoji{~), odprave pa{ne `ivinoreje in delitve srenjskih zemlji{~.
(Prav slednja, va{ke gmajne, so na primer v sedemdesetih letih 18. stoletja prepoznali
kot pa{nike, usodne za {irjenje ku`nih `ivinskih bolezni.7)
V tem pogledu je mogo~e spregovoriti o “`ivinorejski prosveti”; najprej o knjigah in
o ~asopisnih ~lankih8 – pomembnem rezultatu prizadevanj kmetijskih dru`b, posrednic
med dr`avo in njenimi kme~kimi podaniki –, ki so na poljuden na~in pou~evali o umni
reji in negi `ivine. Kot prva tovrstna knjiga, po naslovu sode~ kmetom namenjena in
natisnjena v doma~em, v slovenskem jeziku, je leta 1784 iz{el prevod nem{kega dela
J.G. Wolsteina Das Buch von Viehseuchen für Bauern oziroma Bukuvce od `ivinskih
bolezni za kmete{ke ludi (Brglez 2000: 215; Stefan~i~ 1966: 24). Leta 1792 je temu
sledilo {e eno avtorjevo prevedeno delo, Bukve od kug inu bolezen goveje `ivine, tih ovac
inu svin, popisane za kmete.9 Skoraj {estdeset let za tem, leta 1843, pa je pod peresom
`ivinozdravnika Janeza Bleiweisa nastala prva izvirna slovenska knjiga o `ivinoreji,
Bukve sa kmeta, namenjena zlasti konjerejcem; drugi, govedorejcem namenjeni in s
strani avtorja sicer napovedovani del pozneje ni iz{el. Veterinarsko preventivni duh,
ki knjigo preveva – kakor pozneje tudi druga njegova dela in spise njegovih sledilcev
6 Leta 1868 so pri~eli organizirati veterinarsko slu`bo pri okrajnih glavarstvih in {ele leta 1896 so vsa okrajna glavarstva na Kranjskem, nekaj let pozneje pa tudi v drugih de`elah, dobila svoje veterinarje (Novak 1970: 370).
7 Na temo srenjskih pa{nikov in njihove {kodljivosti ali koristnosti je Kranjska kmetijska dru`ba leta 1767 objavila nagradno vpra{anje. Med nagrajenimi odgovori je bil spis ljubljanskega profesorja Pogriet-schniga, ki je poudarjal “{kodo, ki izhaja iz srenjskih pa{nikov: slaba prehrana `ivine, pomanjkanje gnoja, pogoste so oku`be `ivinske kuge, ker se pase na pa{nikih bolna in zdrava `ivina” (Umek 2006: 24). O vplivu gmajn na {irjenje `ivinskih bolezni je v tistih letih pisal tudi idrijski zdravnik in veterinarski patolog Scopoli (Novak 1970: 370).
8 Ti so na primer izhajali v Umnem gospodarju, mese~niku Gori{ke kmetijske dru`be od leta 1863 do 1865, in v njenem polmese~niku Gospodarski list od leta 1869 do 1876. K prosvetljenosti slovenskega kme~kega prebivalstva na podro~ju `ivinoreje pa naj bi bil {e posebej prispeval ~asopis Kmetijske in rokodelske novice, ki je leta 1843 (do leta 1902) za~el izhajati v Ljubljani na pobudo Kranjske kmetijske dru`be. V zadnjih desetletjih 19. in v 20. stoletju je slednja izdajala {e glasilo “Kmetovalec”, ki je prav tako objavljalo ~lanke z `ivinorejsko vsebino (Stefan~i~ 1966: 26–27).
9 Stefan~i~ (1966: 106–107) prevod tega dela pripisuje na{emu razsvetljencu Antonu Toma`u Linhartu.
O skrbi za zdravje delovnih volov na Slovenskem od 18. do konca 20. stoletja
– sporo~ajo naslednje, v predgovoru zapisane besede: “Kdor ve, od kod bolezni pridejo, kdor te odvra~a in ve, koga de nima med boleznijo storiti: verjemite mi, ta je za svojo `ivino storil, kar je bilo najbolj treba” (Stefan~i~ 1966: 24–25).
Bleiweis je bil nedvomno sredi{~na osebnost `ivinorejske prosvete v 19. stoletju. Kot dosmrtni tajnik Kmetijske dru`be za Kranjsko do leta 1881 in dolgoletni urednik ~asopisa Kmetijske in rokodelske novice, je bil ta slovenski veterinar tudi tisti mo`, ki je zaslu`en, da je bila leta 1850 ustanovljena dru`bina “@ivinozdravni{ka in podkovijska u~ilnica” oziroma podkovska {ola v Ljubljani (kjer je delovala vse do leta 1962). V ~asu svojega obstoja je bila ena sredi{~nih ustanov `ivinorejske prosvete. V nji so – zavoljo pomanjkanja veterinarjev – vzgajali tako imenovane `ivinozdravni{ke pomo~nike, kateri praviloma niso smeli samostojno zdraviti, ampak dajati le prvo pomo~. In Bleiweis, dosmrtni ravnatelj {ole, ter njegov kolega predavatelj Simon Strupi sta v {estdesetih letih 19. stoletja, v najbolj plodnem desetletju v pogledu poljudnega slovenskega veterinarskega slovstva, napisala za gojence te {ole u~benik @ivinozdravni{tvo, ki je iz{el v petih delih in se je skupaj z absolventi njenega enoletnega programa potem zna{el kot “hi{ne bukve” na marsikateri slovenski kmetiji.10 Glede na vsebinsko `ari{~e pri~ujo~e razprave sta zavoljo svoje odmevnosti {e posebej pomembna prvi del @ivinozdravni{tva, Nauk zdrave in bolne kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati, katerega je spisal Janez Bleiweis, ki je iz{el leta 1851 ter do`ivel en ponatis, in njegov ~etrti del, Nauk spoznanja in ozdravljenja vunajnih in notrajnih bolezin konj, goved, ovac, koz, pra{i~ev in psov, ki je nastal pod peresom Simona Strupija ter je do~akal {e dve izdaji. Zaradi velike naklade11 {e bolj odmevno – in tako tem bolj pomembno za prosvetljevanje kme~kih gospodarjev – pa je v zadnjem desetletju 19. stoletja postalo poljudno veterinarsko delo Doma~i `ivinozdravnik, katerega je “za potrebe kmetskega stanú” spisal Franjo Dular (Stefan~i~ 1966: 109, 117–120). V predgovoru k prvi izdaji svoje knjige je prenikavi mo` ubesedil nekaj zgovornih stavkov o tedanjem stanju (oziroma o znanju kmetov) na podro~ju `ivinozdravstva ter slikovito orisal namen svoje knjige, pri ~emer je previdno prosil za blagoslov tako boga kakor sv. Antona, na Slovenskem v marsikaterem kraju “zavetnika ~ez vso `ivino”. Takole je zapisal: “@elja vsakega `ivinorejca je torej opravi~ena, da se mu bolna `ivina kmalu in poceni ozdravi. To je ve~krat zelo te`avna in v~asih {e celo nemogo~a stvar. Kmetovalec se sam ne spozna, `ivinozdravnik pa je zelo oddaljen. Kmet si pomaga, kakor ve in zna. /…/ U~il se ni, ~ital {e menda ni nikdar ni~ o `ivinozdravstvu, cesarsko kraljevi okrajni `ivinozdravniki mu niso {e nikdar ni~ razlo`ili; kje naj torej vzame potrebnega znanja za ozdravljanje najnavadnej{ih `ivinskih bolezni. /…/ Po mojem mnenju bi morali `ivinozdravniki `ivinorejcem tudi razlagati o lahko umljivih `ivinskih boleznih, napeljevati jih k pravilni in umni `ivinoreji. /…/ Da nekoliko pou~ne govore nadomestim, spisal sem to knjigo” (Dular 1909: 3–5). V njej je opisal “samo najnavadnej{e”, `ivinorejcem dobro znane bolezni, “pri katerih kmetovalec za prvo pomo~ sam lahko ozdravlja”. In knjigi je v dodatku dopisal “Doma~o lekarno”,
10 Med letoma 1850 in 1882 je {ola vzgojila 381 absolventov. Le-ti so po vrnitvi na svoje domove kot kme~ki gospodarji potem izvajali na~ela umne in napredne `ivinoreje, njihove kmetije so bile za vzor drugim in kot pravi prosvetitelji naj bi bili {irili pridobljena znanja … (Stefan~i~ 1966: 27).
11 Knjigo je leta 1890 izdala Dru`ba sv. Mohorja v Celovcu, ki je tisto leto {tela blizu 52.000 ~lanov (Stefan~i~ 1966: 119–120).
Inja Smerdel
pregleden, razumljiv in podu~en spisek ro`, cvetja, perja in korenin razli~nih zdravilnih rastlin za ~aje in obkladke; zdravilnih pra{kov; razli~nih rudninskih zdravilnih soli; olj in na koncu {e razmok oziroma tinktur.
Kot je zapisal Dular, se kmet ni {e nikjer u~il in bral “menda ni nikdar ni~ o `ivinozdravstvu” … Tako vse ka`e, da ob slovesu 19. stoletja, kljub `e desetletja trajajo~im prizadevanjem `ivinorejske prosvete, zadevno stanje nikakor ni kazalo najbolj optimisti~ne podobe. Znanja in poduk iz navedenih knjig in ~asopisov so prihajali do ve~ine kme~kega prebivalstva zlasti posredno;12 pismenost na Slovenskem namre~ vsaj sredi 19. stoletja {e zdale~ ni bila splo{na13 in le redki slovenski kmetje so bili na primer naro~niki ~asopisa Kmetijske in rokodelske novice (Smerdel 1991: 29; po Valen~i~
1970: 552). In ker so bili ponavadi {olani `ivinozdravniki “zelo oddaljeni” – prav ni~
198
pri roki, ko je bila pomo~ potrebna, pa tudi ne prav poceni – se postavlja vpra{anje,
kdo so bili po slovenskih vaseh tisti posamezniki, ki so zdravili obolele `ivali. “Pastirji,
maza~i in stare babe” ali kdo drug? “Vsak kmet” namre~ ni znal “sam pomagati bolni
`ivini”, je bilo na primer zapisano pri~evanje v krajih nad Idrijo.14
V raziskavi o skrbi za zdravje delovnih volov, na katero sem se sku{ala osredoto~iti v preteklem letu v okviru svoje {ir{e zasnovane raziskave o razmerjih med ~lovekom in delovnimi voli v Sloveniji, sem poleg odgovora na zgoraj navedeno vpra{anje `elela najti {e posebej odgovore na naslednje: kako so vsakdanje negovali delovne vole (hranili in napajali), kako so premi{ljali o ustreznosti raznih tipov vprege (da bi `ivali manj trpele, bile bolj zdrave …), kako in kdo je skopil bodo~e vpre`ne `ivali, kak{no je bilo znanje o za zdravje delovne `ivine {kodljivih rastlinah, kako so prepoznavali in na kak{ne na~ine so zdravili razli~ne bolezni (znanja na podlagi avtopsije, poti “pronicanja” strokovnega slovstva med kmete …), kako so skrbeli za kopita delovnih volov, o verovanjih v mo~ in pomo~ razli~nih svetnikov, ~arovnih sredstev …
Slovensko etnolo{ko slovstvo je v tem pogledu razmeroma skopo; {e najve~ pri~evanj in ugotovitev o na~inih zdravljenja ter o zadevnih znanjih je mogo~e najti natresenih v ustreznih poglavjih posameznih krajevnih monografi j etnologinje Marije Makarovi~ ter v nekaterih njenih ~lankih o ljudski medicini in o zdravstveni kulturi agrarnega prebivalstva. Temeljni v tem pogledu sta deli dveh ne-etnologov, u~itelja in zbiratelja etnolo{kega gradiva Vinka Möderndorferja Ljudska medicina pri Slovencih (1964) in veterinarja Milana Dolenca Zagovori v slovenski ljudski medicini (1999). Obe monografi ji imata ustrezni poglavji o zdravljenju goveda; v prvem primeru gre za nizanje gradiva oziroma za katalog naravnih zdravil rastlinskega ali mineralnega izvora, ki so jih v raznih slovenskih krajih uporabljali za zdravljenje razli~nih bolezni goveda; v drugem primeru, kjer gre za ~arovno zdravljenje, so glede volov relevantni le navedeni zagovori zoper ka~ji pik; ve~ je zapisanih zoper bolezni krav, zlasti bolezni vimena.
12 Posredniki znanj, tudi o `ivinozdravstvu, so bili nemalokrat duhovniki, s pridigo ali s prakti~nim zgledom (Smerdel 1991: 29).
13 Obvezna osnovna {ola je bila sicer uzakonjena leta 1774, na podlagi razsvetljenskih idej, da morajo biti {ole namenjene tudi splo{ni prosveti in izobrazbi preprostega ljudstva. Njen “neuspeh” (ker mnogi otroci med tednom zaradi zaposlenosti {ole niso obiskovali) so od leta 1816 bla`ile obvezne ponavljalne “nedeljske {ole” (Schmidt 1993: 349; Medve{ 1999: 85–86).
14 ^rni vrh nad Idrijo; Arhiv SEM, TZ Boris Orel, 1959, zv. 1.
O skrbi za zdravje delovnih volov na Slovenskem od 18. do konca 20. stoletja
V za~etni analiti~en pregled gradiva (raziskave, ki je v dolo~eni meri {e v teku)
– ustnih pri~evanj, zbranih z lastnim terenskim raziskovalnim delom (pove~ini na
kmetijah, kjer {e imajo oziroma so do nedavnega imeli delovne vole pri hi{i) v vaseh
Spodnji Razbor na Koro{kem (2006), Vetrnik na Kozjanskem (2004), Mrzla Planina,
Gaj, Gradec in Planina v Posavju (2004, 2006), Predgrad v Beli krajini in Ho~evje na
Dolenjskem (2006), Selce, Slavina in Juri{~e na Pivki (2005), Dobravlje v Vipavski dolini
in [kofi na Krasu (2006) – sem pritegnila tudi relevantne terenske zapise posameznih
~lanov terenskih raziskovalnih ekip Slovenskega etnografskega muzeja iz let 1948–1963
in individualne zapiske do leta1978, iz posameznih vasi na Dolenjskem, v Beli krajini,
na Pivki, v dolini Trente, v okolici Cerknega in Idrije, v Brkinih, v okolici Kopra in
Nove Gorice, na Koro{kem in v Prekmurju.
199
Nekatera za~etna, strnjena dognanja …
In nekatera za~etna, zelo strnjena dognanja, zapisana na podlagi zgoraj navedenih virov15 in slovstva, so naslednja:
ZDRAVILCI. K obolelim delovnim volom ter drugi goveji `ivini so do desetletij v drugi polovici 20. stoletja pove~ini poklicali tiste mo`e iz doma~e ali morda iz sosednje vasi, ki so “se razumeli na zdravljenje `ivine” in so zdravili z naravnimi zdravili. Po drage veterinarje so poslali samo v najhuj{ih primerih. Doma~im zdravilcem so uslugo pogosto povrnili z delom. Med njimi so bili neredko sinovi ve~jih kmetov, ki so si nekaj `ivinozdravni{kih znanj pridobili na primer na kmetijski {oli na Grmu pri Novem mestu (od 1886 do 1. sv. vojne tam {olo kon~a 394 u~encev, leta 1925 postane to specialna `ivinorejsko poljedelska {ola; Stergar 1991: 122). Posebej cenjeni med doma~imi zdravilci so bili absolventi podkovske {ole, tako imenovani “kur{midi” ali zdravilni kova~i. Nekateri kmetje so imeli sami doma “knjige za zdravljenje”; ve~krat sporo~eni sta Strupijeva in Dularjeva (Dolenc 1975: 187 ), a posamezniki so bili tudi lastniki rokopisnih “ljudskomedicinskih bukev” (katerim se neredko pripisuje srednjeve{ki izvor). Umni kme~ki gospodarji so imeli v sobah, kjer so spali, ali v hlevih posebne omarice z “doma~o lekarno”. V 19. stoletju so postali cenjeni tudi nekateri homeopati, ki so kmetom brezpla~no zdravili `ivino. Poseben sloves je u`ival znameniti lai~ni magnetist Jurij Humar (1819–1890), ki je svojo mo~ pri zdravljenju `ivine prena{al na kruh, listi~e papirja , kamenje ... (@urga, Mar{i~ 1998: 54, 169). [e ob koncu 19. stoletja pa je bilo `ivo tudi zdravljenje s ~arovnimi sredstvi. Tovrstni zdravilci so v ta namen poleg drugega uporabljali zagovorne rokopisne bukve.
HRANJENJE. Po ve~jih kmetijah v slovenskih vaseh (zlasti na Koro{kem), na katerih so vsa dela opravljali z voli (sicer so bili {e posebej konji prepoznavni znak in statusni simbol velikih kmetov), so imeli ponavadi po tri pare delovnih volov: “ta ve~je” in “ta srednje”, s katerimi so `e delali, “zadaj” pa junce, ki so jih postopoma u~ili. Na naj{tevilnej{ih, srednje velikih kmetijah so imeli po en par delovnih volov, na manj{ih po enega ali nobenega (najrevnej{i so delali s kravami ali si za vra~ilo z delom izposojali potrebne `ivali). In vsakdanje hranjenje vpre`ne `ivine je bilo kar v
15 Ti so pri~evalni pove~ini za ~as med svetovnima vojnama in za tri desetletja po 2. svetovni vojni (glede na datum zapisa in starost informatorja; podatke o informatorjih hrani Arhiv SEM).
Inja Smerdel
Ilustracija iz Bleiweis-Strupijevega @ivinozdravni{tva, leta 1856 objavljena tudi v prevodu dela nem{kega veterinarja I. H. Rohlwesa Haustierarzneikunde.
Risba kle{~ in kladiva za skopljenje mladih bikov, Cerkljansko. (Arhiv risb SEM)
Gospodar dolenjske kmetije “Pri Hrenovk” pred nekdanjo “doma~o lekarno” za `ivino v gospodarskem poslopju v Ho~evju nad Krko. Foto: Inja Smerdel, 2006
Napajanje volov Siv~ka (sivo-rjave pasme) in [eka (simentalske pasme) na kmetiji “Pri Erjavc” v Re{tajnu na Kozjanskem. Foto: Inja Smerdel, 2000
O skrbi za zdravje delovnih volov na Slovenskem od 18. do konca 20. stoletja
Kova~ Venc Sabadin, iz zaselka Krmci pri Marezigah, podkuje “bo{karina”, vola belo-sive istrske pasme, v preprosti kovavni ograji. Foto: Boris Orel, 1950
najve~ji mo`ni meri odvisno od sicer{nje gospodarske mo~i kmetije ter od velikosti pa tudi od naravnih danosti njene posesti. Pove~ini so vole krmili po dvakrat na dan (pozimi kar praviloma) in zlasti med oranjem ali te`kim delom v gozdu po trikrat. Tedaj so najpogostej{i krmi – senu, otavi in “rézanci” (me{anici slame in otave) – dodajali malce ovsa, ponekod koruze. [tevilna so poro~ila o bornem krmljenju zgolj s slamo ali celo z vejniki (na primer na Krasu, ko je bila su{a, so krmili s posekanimi mladimi hrastovimi in gabrovimi vejami). Pred odprodajo so vole krmili tudi z deteljo, tu in tam celo s krompirjem in s posevki. Glede zdravja so skrbno pazili, da krma ni splesnela; iz nje so odstranjevali morebitne strupene zeli. Skoraj neobhoden pribolj{ek, ki so ga dajali `ivini o bo`i~u in ponekod o veliki no~i – kos blagoslovljenega kruha ali poga~e – pa je veljal tudi kot posebno za{~itno sredstvo zoper bolezni.
Vse fotografi je, razen tiste na strani 202, so iz Dokumentacije Slovenskega etnografskega muzeja.
Inja Smerdel
Kova~ Kodri~ Jo`e, iz Brezja pri Podbo~ju, podkuje vola brez kovavne ograje. Foto: {tudentska ekipa Posavskega muzeja, 1977
NAPAJANJE. Za vole se je vedelo: ~e dosti delajo, potrebujejo do okrog 60 in ve~ litrov vode na dan. In ta neobhodna voda bi morala biti za njihovo zdravje ~im bolj ~ista; sicer je bila lahko `ivi vir bolezenskih oku`b. V nekaterih slovenskih krajih vode, `ivljenjsko potrebne za napajanje `ivine, ni primanjkovalo niti pred izgradnjo vodovodov, ki so najprej omogo~ili skupna va{ka napajali{~a, korita, in nazadnje napajalnike v hlevih. Poleg napajanja pri izvirih ali ob potokih in morda preva`anja ali prena{anja vode za `ivino iz globokih grap na v bregove stisnjene kmetije pa je bilo {e posebej na Krasu uveljavljeno napajanje v va{kih kalih. Voda v njih je bila pove~ini de`evnica. Nepropustnost kalov je vzdr`evala `ivina sama, ko je ob napajanju bredla po vodi in teptala ilovico (^elik et al. 2005: 73). Voda v kalih, skoraj edinih napajali{~ih za delovne `ivali v tej su{ni slovenski pokrajini, je bila pogosta povzro~iteljica driske. “Ma to ni blo ~udno. Je stalo (`ivin~e), je sralo noter, ko je blo u vodi – in pilo.”
O skrbi za zdravje delovnih volov na Slovenskem od 18. do konca 20. stoletja
Volovski rogovi kot za{~ita nad vrati govejega hleva       Kri` kot za{~ita na blazini v igo vpre`enih krav v kmetije “Pri Erjavc” v Re{tajnu na Kozjanskem.             Kalu pri Kobaridu. Foto Boris Orel, 1952
Foto: Inja Smerdel, 2001
USTREZNOST VPREGE. Na slovenskem ozemlju sta bili za vpreganje delovnih volov uveljavljeni obe temeljni obliki jarma v evropskem kulturnem prostoru in drugod: jarem za vleko z glavo (franc. joug de cornes, ang. head yoke) oziroma ~elni jarem ali igo (na severnem delu Gorenjskega ter na Koro{kem) in jarem za vleko z vratom (franc. joug de garrot). Slednji pri nas pozna dve razli~ici: tako imenovani sredozemski jarem s kambama (ang. bow yoke), ki je sporo~en za Primorsko, Notranjsko, osrednji del Dolenjskega in [tajerskega, ter tako imenovani slovanski jarem ali telége (ang. frame yoke), sporo~en za vzhodni del Dolenjskega in [tajerskega. Ponekod sta enovit dvojni jarem vsaj v prvi polovici 20. stoletja nadomestila dva enojna jarmi~a in v teh krajih so menili, da je “la`je delala `ival vsaka zase; en vol je bil zmeri lahko malo bolj `iv – ko ~lovek” (Smerdel 2005: 368). Ta preskok v tehniki vpreganja je bil morda pozen odmev {tevilnih besedil, ki so na temo mu~enja in neustreznega vpreganja `ivine izhajala v 19. stoletju (v Novicah) in propagirala enojno vpreganje v komate, podobne konjskim. Veterinar Bleiweis (1871: 66) je o tem zapisal, da jarmi za vleko z glavo vola preve~ “trpin~ijo …, mora vse z glavo vle~i”. Pri tem ne more popolnoma napeti svoje mo~i in kri mu udarja v mo`gane. Za zdravje delovne `ivine najbolj ustrezna vprega je bil zanj nepreklicno komat. Otiske zaradi jarmov so najpogosteje mazali z oljem.
O SKOPLJENJU. Bodo~ega delovnega vola so izbrali izmed doma~ih telet glede na potomstvo, glede na njegovo obna{anje in telesni ustroj. Junce so pove~ini skopili ~im prej – pri sedmih, osmih, do desetih tednih, in ~e je bilo le mogo~e, pozimi, ko ni bilo muh, ki bi lahko povzro~ile oku`bo. Za kastracijo so {li po “starej{e mo`ake”, kak{ne sova{~ane ali “rezarje” od drugod, ki so to znali dobro opraviti (“so bili pogosto pri porodu, ko so se krave telile, in pol so tudi to naprej delali”); {ele v zadnjih letih so poklicali veterinarje. Prvi so ponavadi skopili s posebnimi no`ki ali z britvami, drugi s kle{~ami za stiskanje. Sve`o rano so razku`evali z arniko, z jodom, jo namazali z la{kim oljem16 … Jun~ka so potem vsaj {e mesec dni skrbno ~uvali na dobro postlani suhi stelji.
16 To ime se je neko~ splo{no uporabljalo za dobro jedilno, zlasti olivno olje (Slovar slovenskega knji`nega jezika, II, Ljubljana 1975, str. 562).
Inja Smerdel
Votivne fi gurice volovskih parov, vpre`enih v jarem, v cerkvi na Brinjevi gori pri Zre~ah na [tajerskem. Foto: Pavla [trukelj, 1965
SKRB ZA KOPITA. Slovenski kmetje so se zavedali pomembnosti zdravih kopit svojih vpre`nih `ivali za njihovo splo{no zdravje; saj, kot je zapisal Bleiweis (1851: 3), “se v~asih bolezen iz kopita po celim truplu raz{iri” (ali pa iz “trupla v kopito vdari”). Pogostnost podkovanja je bila odvisna od parkljev (in ti pove~ini od pasme), od poti, po katerih so voli stopali, in od del, katera so opravljali. Zaradi mehkih parkljev za delo niso najbolj cenili lisastih volov (iz populacije {vicarskega simentalskega goveda), toliko bolj pa so bili kot delovne `ivali cenjeni slovenski sivorjavi voli, tako imenovano montafonsko govedo, in belosivi istrski voli. Glede na~inov podkovanja – na osem podkev, na vse parklje; le na zunanje, “na {tiri”; na prve noge na vse {tiri, na zadnje noge le na zunanje parklje – so imeli kme~ki gospodarji vsak svoje odtenke splo{nih znanj in modrosti. [tevilni kova~i so imeli za podkovanje nemirnih volov vsaj od sredine 19. stoletja dalje posebne “{tande” oziroma – po Bleiweisu (1851: 61) – tako imenovano kovavno ograjo ali nem{ko Nothstand. (^eprav o tem zaenkrat niso znani neposredni viri, je povsem mogo~e sklepati o uveljavitvi tako imenovanega “Maréchal ferrant et opérant”17 v ~asu Napoleonovih Ilirskih provinc.)
ZNANJE O [KODLJIVIH RASTLINAH. @e med ko{njo so pazili, da v krmo na primer niso za{le divja praprot (najverjetneje orlova praprot, Pteridium aquilinum)18, podlesna veternica (Anemone nemerosa; povzro~ala krvavo mo~o) ali pa preslica (Equisetum sp.; povzro~ala drisko). Sicer so imeli ponavadi otroci nalogo, da so {kodljive rastline pobirali iz krme. Najbolj pa je rastline, ki so jim {kodile, poznala `ivina sama. Na pa{i so na primer tako ostajali pravi krogi, celi otoki rastlin, ki jih voli ali krave niso hoteli popasti.
PREPOZNAVANJE BOLEZNI. Da je kateri izmed njihovih delovnih tovari{ev volov bolan, so prepoznavali po razli~nih znakih: ~e je imel suh in vro~ smr~ek, ~e mu
17 Ta francoski izum je upodobljen v Diderotovi enciklopediji iz leta 1763 (A Diderot Pictorial Encyclopedia of Trades and Industry, Edited with Introduction and Notes by C. H. Gillispie, Dover Publications, New York 1959; Vol. VII, Pl. I.).
18 Petauer (1993) na strani 479 pi{e: “Zastrupitve in pogini so znani pri `ivini, ki pa se ji ve~inoma izogiba.”
O skrbi za zdravje delovnih volov na Slovenskem od 18. do konca 20. stoletja
Votivna slika zavetnikov sv. [tefana, Kozme in
Damijana z letnico 1764. Olje na les, iz zbirke SEM.
Foto: Marko Habi~, 2006
je “dlaka začela kar pokonci stat”, če je imel povešena ušesa, hladne rogove ali če se je preprosto "žalostno držal”.
NARAVNO ZDRAVLJENJE. Po primerjavi zapisov o naravnih zdravilih povečini rastlinskega in mineralnega izvora za zdravljenje bolezni govedi (in njihovih poškodb) v terenskem gradivu etnografskega muzeja, v osebnih terenskih zapiskih in v objavljenem Möderndorferjevem ljudskomedicinskem gradivu, s seznamoma zdravil, ki sta jih na primer priporočali dve poljudni veterinarski deli v 19. stoletju, Strupijevo in Dularjevo, je mogoče temeljno spoznanje, da gre povečini za ista zdravila (čeprav ne vedno za enako rabo). Da je vsa zdravila, ki so se znašla v gradivu o ljudskem živinozdravstvu iz 20. stoletja, mogoče najti že v knjigah dveh šolanih živinozdravnikov iz 19. stoletja. Ali lahko v pogledu rabe naravnih zdravil sploh še govorimo o ljudskem živinozdravstvu? Bi bilo morda ustrezneje govorili o domači oziroma o samouki veterini? O zdravljenju živali na podlagi skupka deloma podedovanega, deloma na novo pridobljenega zdravilskega znanja. (Po vsej verjetnosti so védenja o učinkih posameznih rastlin in drugih snovi, nekoč pridobljena z avtopsijo, podobno oplajala porajajočo se veterino kakor na primer zadevna znanja nekaterih indijanskih plemen oplajajo sodobno farmacijo.)
VEROVANJE V MOČ SVETNIKOV IN CAROVNIH SREDSTEV. V občutku nemoči, katerega je pogosto porajala vera v zle sile ali ljudi, so živino poskušali zaščititi pred boleznimi tudi z nekaterimi zaščitnimi rastlinami, s predmeti (na primer z volovskimi rogovi nad vrati hleva), simboli (na primer s križci na vratih hlevov, na blazinah čelnih jarmov), čarovnimi besedami in postopki. Izmed bolezni, pri katerih so bili pogosto ali skoraj vedno brez moči, so se, kakor se zdi, zelo bali napenjanja, najbolj pa so se nedvomno bali kužnih bolezni, še posebej goveje kuge ... Najstarejši doslej znani vir o goveji kugi na Kranjskem je poročilo zdravnika Marka Gerbca iz leta 1713 (v njem
Inja Smerdel
sta na primer kot preprečevalna postopka, ki ju je opazil oziroma slišal zanju, navedena “divji ogenj” ali gonjenje živine skozi ogenj, in zavlaka s telohovo korenino; Jurca 1987: 119). Prehodno slovensko ozemlje, po katerem je na primer v 15. in 16. stoletju potekala prometna povezava med Ogrsko in Italijo - najpomembnejša srednjeveška cesta na Slovenskem, ki je v evropskem merilu sodila med važnejše trgovske magistrale in je bila ena pomembnejših živinskih poti (iz leta 1478 je na primer podatek o tranzitu okrog 9000 volov; Smerdel 2005: 351-352, po Kosi 1998: ) - je bilo tudi zavoljo tega nedvomno hudo izpostavljeno izbruhom goveje kuge. Strah pred to boleznijo je našel svoj odsev v priprošnjah za zdravje posameznim svetnikom - sv. Martinu, sv. Juriju, sv. Antonu, sv. Kozmi in sv. Damijanu - in še posebej univerzalni zaščitnici sv. Devici Mariji. Njegove snovne priče so fi guralne votivne podobe v obliki vola ali para volov v jarmu (krave, krave s teletom) ter votivne slike z motivom klečečega kmeta z govedom, predmetom prošnje. Izjemna v slovenskem (in kot se zdi tudi v evropskem) prostoru je na primer votivna slika s Svetih gor iz leta 1779, na kateri so upodobljeni prebivalci Z upeče vasi, ki v procesiji prihajajo na Svete gore po pomoč zoper govejo kugo (Slekovec 1885: 118; Zupan 1964: 195).
Skrb za zdravje delovne živine - na Slovenskem so do šestdesetih oziroma do sedemdesetih let preteklega stoletja, do zadnjih desetletij njihove rabe prevladovali delovni voli - je tako nedvomno pomenila enega temeljnih miselnih in delovnih procesov vsakdanjega življenja na kmetijah. Bolezni goveje živine so se bolj bali kakor svojih lastnih. Iz srede 19. stoletja na primer tako pojmovanje sporoča notica z Dolenjskega: “Nekemu kmetu zboli vol na vraničnem prisadu. Zdravila pa so, to se ve, bolj iskali kakor, ko bi bil človek zbolel ...” (Smerdel 2005: 373). In s Pivke je zapis, da so šli ob bolezni raje iskat živinozdravnika za živino kakor zdravnika za ženo! Voli so pač pomenili preživetje ... Skrb za zdravje delovne živine - oziroma dediščino zadevnih znanj in verovanj - je tako mogoče označiti kot eno izmed tistih kulturnih sestavin, ki najbolj zgovorno razkrivajo odnos med človekom in živalmi. Naj sklenem s slikovito povednimi besedami enega izmed mojih sogovornikov, koroškega kmeta Krničnika: “Moj o~e so rekli: u cerkev pa u {talo nikoli prepogosto ne gre{.”
LITERATURA
BLEIWEIS, Janez
1851   Nauk zdrave in bolne kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. Ljubljana : Kmetijska družba
kranjska. (Zivinozdravništvo ; 1). 1871   Nauk o umni `ivinoreji. Ljubljana : Kmetijska družba kranjska.
BRGLEZ, Ivanka
2000   Veterinarski tisk. V: Enciklopedija Slovenije. Zv. 14: U–We. Ljubljana : Mladinska knjiga. Str. 14-215.
CELIK, Tatjana [et al.]
2005   Inventarizacija kalov in lokev na Krasu ter njihov pomen za biotsko raznovrstnost. V: Kras, voda in
`ivljenje v kamniti pokrajini = Water and life in a rocky landscape. Mihevc, Andrej, ur. Ljubljana
ZRG SAZU, Založba ZRG. Str. 72-82.
DOLENC, Milan
1975   Stiska okolica je bila središče ljudske medicine na Dolenjskem. Zbornik ob~ine Grosuplje 7, str.
179-188. 1999   Zagovori v slovenski ljudski medicini. Ljubljana : Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete
Univerze v Ljubljani.
O skrbi za zdravje delovnih volov na Slovenskem od 18. do konca 20. stoletja
DULAR, Franjo
1909   Doma~i `ivinozdravnik. Celovec : Dru`ba sv. Mohorja.
JURCA, Jo`e
1987 Poro~ilo dr. Marka Gerbca o goveji kugi na Kranjskem, 1713. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 9, str. 109-138.
KOSI, Miha
1998   Potujo~i srednji vek : cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem. Ljubljana : ZRC SAZU, Zalo`ba ZRC.
MAKAROVI^, Marija
1982   Strojna in Strojanci : narodopisna podoba koro{ke hribovske vasi. Ljubljana : Mladinska knjiga. 1985   Predgrad in Predgrajci : narodopisna podoba belokranjske vasi. Ko~evje : Kulturna skupnost. 1991   Zdravstvena kultura agrarnega prebivalstva v 19. stoletju. Slovenski etnograf 33-34 (1988-1990),
str. 481-528. 1994   Sele in Selani : narodopisna podoba ljudi in krajev pod Ko{uto. Celovec : Mohorjeva zalo`ba.
MEDVE[, Zdenko                                                                                                                                                      207
1999    [olstvo. V: Enciklopedija Slovenije. Zv. 13: [–T. Ljubljana : Mladinska knjiga. Str. 85-86.                  ---------
MÖDERNDORFER, Vinko
1964   Ljudska medicina pri Slovencih. Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
NOVAK, Vilko
1970   @ivinoreja. V: Gospodarska in dru`bena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog. Zv. 1: Agrarno gospodarstvo. Ljubljana : SAZU, In{titut za zgodovino.
PETAUER, Toma`
1993   Leksikon rastlinskih bogastev. Ljubljana : Tehni{ka zalo`ba Slovenije.
PRE@IHOV, Voranc
1971   Izbrano delo. Knj. 3. Ljubljana : Mladinska knjiga. (Zbirka Na{a beseda)
SCHMIDT, Vlado
1993   Nedeljska {ola. V: Enciklopedija Slovenije. Zv. 7: Marin-Nor. Ljubljana : Mladinska knjiga. Str. 349.
SLEKOVEC, Matej
1885 @upnija sv. Lovrenca na Dravskem polju : krajepisno-zgodovinske ~rtice. Maribor : J. Leon-ova tiskarna.
SMERDEL, Inja
1991 Prelomna in druga bistvena gospodarska dogajanja v zgodovini agrarnih panog v 19. stoletju na Slovenskem. Slovenski etnograf 33-34 (1988-1990), str. 25-60.
2005    “Bol si pámetan ku ~lóvk,” je rekel volu ? : o razmerju ~lovek - vol v vsakdanu in kulturi piv{kega kmeta. V : Slavenski zbornik. Bo{tjan~i~, Janko, ur. Slavina : Kulturno dru{tvo.
STEFAN^I^, Ante
1966 Za~etek in razvoj veterinarstva na Slovenskem do prve svetovne vojne. Ljubljana : SAZU. (Dela ; 18. In{titut za medicinske vede ; 4).
STERGAR, Janez
1991   Kmetijsko in `ivilsko {olstvo. V: Enciklopedija Slovenije. Zv. 5: Kari-Krei. Str. 121-123.
STRUPI, Simon
1852 Nauk spoznanja in ozdravljenja vunajnih in notrajnih bolezin konj, goved, ovac, koz, pre{i~ev in psov. Ljubljana : J. Blaznik. (@ivinozdravni{tvo ; 4).
TRDINA, Janez
1987 Podobe prednikov : zapiski Janeza Trdine iz obdobja 1870-1879. Knj. 3: Trezne vinske in praznoverne. [tabi, Sne`ana, Kramberger, Igor (ur.). Ljubljana : Krt.
UMEK, Ema
2006   Kranjska kmetijska dru`ba 1767-1787. Arhivi 29, {t. 1, str. 1-34.
VALEN^I^, Vlado
1970 Organizacije za napredek agrarne proizvodnje, specialno {olstvo in strokovna literatura. V: Gospodarska in dru`bena zgodobina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog. Zv. 1: Agrarno gospodarstvo. Ljubljana : SAZU, In{titut za zgodovino. Str. 523-556.
ZUPAN, Frence
1964   Votivne podobe. Ljubljana : In{titut za sociologijo in fi lozofi jo Univerze v Ljubljani.
@URGA, Janez; MAR[I^, Stanislav M.
1998   ^udodelnik s Primskovega. Celovec [etc.] : Mohorjeva zalo`ba.
Inja Smerdel
BESEDA O AVTORICI
ABOUT THE AUTHOR
208
Inja Smerdel, mag., muzejska svetnica, kustodinja za ruralno gospodarstvo v Slovenskem etnografskem muzeju 1980– 1995, glavna urednica znanstvene publikacije Etnolog 1991–1995, direktorica SEM 1995– 2005 in od tega leta dalje ponovno kustodinja za ruralno gospodarstvo oziroma za kulturo gospodarskih na~inov. Je avtorica ve~ kot sto {estdeset objavljenih razprav in ~lankov, izmed katerih so nekateri iz{li tudi v tujih jezikih; z njimi si prizadeva ume{~ati védenja o posameznih prvinah slovenske etnolo{ke dedi{~ine v mednarodni strokovni prostor. Tema, ki jo je vsa leta raziskovanj raznovrstnih sestavin ruralnega gospodarstva nedvomno najbolj vznemirjala, so odnosi med ~lovekom in `ivalmi. Po razkrivanju razmerij ~lovek – ovca in ~lovek – ptica so pri{li v zadnjem ~asu v sredi{~e njenih raziskovalnih prizadevanj delovni voli: od njihovega stvarnega pomena v strukturah vsakdanjega `ivljenja v ruralnih civilizacijah do njihovih preteklih in sodobnih metafori~nih pomenov.
Inja Smerdel, MA, is a museum adviser with the Slovene Ethnographic Museum in Ljubljana. She was curator of rural economy at the Slovene Ethnographic Museum from 1980 to 1995, editor-in-chief of the scientifi c periodical Etnolog from 1991 to 1995, director of the SEM from 1995 to 2005, and since then again curator of rural economy or the culture of economic methods. She has published over one hundred sixty treatises and articles, some of which have been published in foreign languages; in these articles she attempts to place the knowledge on the individual elements of the Slovene ethnological heritage in the international professional area. The theme that has animated her most throughout her research activities into various elements of the rural economy are the relations between man and animal. After exploring the relations between man and sheep and man and birds, her latest research work focuses on work oxen: from their real signifi cance in the structure of daily life in rural civilisations to their past and contemporary metaphorical meanings.
SUMMARY
ON THE HEALTH CARE OF WORKING OXEN IN SLOVENIA FROM THE 18TH CENTURY TO THE END OF THE 20TH CENTURY
In the past centuries, oxen were the indispensable working companions of most Slovene peasants and at the same time the assets that earned the farm some money. The health care of oxen was therefore undoubtedly one of the basic mental and working processes of everyday life on the farm. In its fi rst part, the article examines the relationship between veterinary medicine and ethno-veterinary medicine, the history of the fi rst and the rare ethnological fi ndings on folk veterinary medicine. It describes the state’s efforts to prevent infectious diseases in the 18th and 19th centuries and other measures and endeavours aimed at “stockbreeding education”, sensible breeding and cattle care. The second part of the article lists the author’s fi rst concise fi ndings, based on professional veterinary literature from the 18th and 19th centuries, in a comparative dialogue with the rare works on ethno-veterinary medicine and with the author’s own fi eld records of related living oral tradition. It addresses the issues of the daily care of working oxen (feeding and watering), people’s refl ections on suitable or unsuitable types of harness (to make the animals suffer less and keep them in good health), castration, shoeing of working oxen, existing knowledge of plants which were harmful to the health of working animals, how people identifi ed different diseases and in which ways they treated them (on natural treatment, knowledge based on autopsies, the ways professional literature “seeped” down to the peasants), the beliefs in the powers of saints and magic means (votive offerings and images for healthy cattle, incantations, and the like). In addition to the above mentioned fi ndings, the article ends with two conclusions: that the Slovene peasants feared cattle diseases – in particular diseases affecting their working companions- the oxen - more than their own and, secondly, that the heritage of this knowledge and beliefs is undoubtedly a cultural element which expressively reveals the relationship between man and working oxen.