List 29.
Gozd in miši.
Marsikdo bo vprašal, kaj ima gozd opraviti z mišjo zjedino? Jako mnogo! Prvič se izrede in neizmerno pomnože škodljivi mrčesi, namreč: kobilice, miši i. d. le pri hudi vročini in v negozdnatih puščavah, drugič pa izredi gozd one živali, ter njim daje stanovanje, katere neizmerno veliko miši in škodljivih mrčesov pokončajo. Te živali so: sokoli, sove, krokarji in Črne vrane; potem lisice, ježi, dihurji in posebno podlasice.
Te živali žive večidel od miši in škodljvih mrčesov, med katere se v prvi vrsti sme šteti ličinke ali ogerce. Včasih ti dobrotniki kmeta in gozdarja tudi pojed6 ka-
228
cega mladega zajca ali jerebico ali kacega druzega tiča, da lisica, kedar jo priganja lakota, se tudi prikrade k hišam in vkrade perutnino. Al škoda, katero nekatere teh živalic sem ter tje napravijo, je le mala, in nevredna primerjanja s koristjo, katero vse one živalice napravijo s pokončevanjem škodljivih mrčesov in miši. Vendar se pa za ohranitev teh koristnih živali nič ne stori in najemniki lova še cel6 plačujejo strelca se celo tacih živali, katere lovu nič ne škodujejo.
Zajec napravi stokrat toliko škode in mnogokrat še več, kar je vreden, med tem, ko sova in jež lovu nič ne škodujeta in vendar te koristni živali lovec preganja. Ce pa podlasica, dihur, sokol, vrana in krokar tje in sem kako jerebičico ali škrjanca pojed6, tako pa tudi na milijarde   poljskih  miši  in   škodljivega   mrčesa
pokončajo.
Pridni opazovalci so se prepričali, da dihur na dan 40 do 50 miši, podlasica ravno toliko, sova 15 do 20, vrana, krokar in sokol po 10 do 15, in jež ravno toliko , če ne več miši pokonča. Ako računimo le 200 dni v letu, v katerih morejo te živalice miši pokonča-vati, najdemo tole:
dihur pokonča primeroma    9000 miši, podlasica    „             „            U000     „
sova            ,,             „            3400     ,,
vrana          ,,             „            2400     „
krokar       „             „            2400     „
sokol          ,,             „            30C0     „
jež              ,,             „            3000    „
lisica           „             „            4000    „
Vkup 356000 miši.
Na leto pokončd toraj poprečno ena teh živalic 4450 poljskih miši, tu se ve še niso štete one, katere podlasica, dihur, jež i. d. pozimi pri skednjih in pohištvih vjame in poje. Ako računimo, da je v gozdih in gozdičih enega okraja le 20.000 vran, krokarjev, sokolov, sov, lisic, dihurjev, podlasic in ježev, in vsaj toliko se jih lahko šteje, če se le preveč ne preganjajo, bomo našli, da te živali na leto blizo 100 milijonov poljskih miši in zraven še neizmerno veliko ogercev ali ličink in druzega mrčesa pojed6. Po vsem tem se lahko trdi, da te in njih zarod na leto eno miljardo miši pokončajo.
V tacih gozdnatih krajih se tudi ne sliši govoriti o mišji zjedini, toliko huja je pa ta nadloga v ne gozdnatih ravninah Ogerskih.
Zdaj pa poglejmo po naši Avstriji. Kje najdemo lepo doraščene gozde, kje gozdiče visocega drevja, kje so prvotni gozdi nekdanje gozdnate dežele Sedmo-graške? Kje se te pri gospodarstvu natore silno potrebne živali, pokončevalci mrčesa varujejo? Zalibog, nikjer! razun morebiti v onih delih Karpat, v katere še noben človek ni prišel. Zarad tega se je k pomanjkanji lesa in h klimatičnim nesrečam ali uimam še pridružila ta nadloga, da miši napravljajo jako veliko škode, katere tudi trud najumnejših gospodarjev ne more odvrniti.
„Karnt. BI."