julij / avgust 2005
Revija Slovenskih `eleznic
Nova smer
Poslovodstvo podpira enoten koncern z vsemi dejavnostmi
Nova smer
Poplave povzro~ile veliko {kodo
Nova smer
Po~itni{ke zmogljivosti Slovenskih `eleznic
Med kladivom in nakovalom
Potni{ki promet
Anketa o kakovosti
Kakovost potni{kega prometa se izbolj{uje
Tovorni promet
Dobova {engenska meja za tovorni promet

Jesen bo pestra
Dopustni{ki poletni ~as je za nami. Letos nam ni postregel z veliko 
son~nimi dnevi. Konec avgusta pa nam je prinesel {e dva nesre~na 
dogodka, ki sta nam povzro~ila precej nev{e~nosti. Najprej je `elez-
ni{ki promet na {tevilnih progah precej oviralo mo~no de`evje, ki je 
med 20. in 21. avgustom zajelo dobr{en del Slovenije. Le nenehni 
borbi na{ih kolegov z naraslimi vodotoki in plazovi se lahko zahva-
limo, da je promet takoj ko je bilo to mogo~e, spet stekel. Res pa 
je, da bi na{e proge tak{no ujmo, ki je bila sicer res izjemna, lahko 
bolje prenesle. Toda to je (spet) vpra{anje premajhnih vlaganj v 
cestno in `elezni{ko infrastrukturo, ki za dr`avo pomeni priro~en 
na~in var~evanja, ob izjemnih razmerah pa se poka`ejo omejitve 
tak{nega razmi{ljanja.
Drugi dogodek, ki sem ga omenjal v uvodu, pa je bilo seveda 
iztirjenje tovorne kompozicije v La{kem 29. avgusta. Kot ka`e, je 
do njega pri{lo zaradi tehni~ne napake na osi enega od vagonov. 
Zaradi iztirjenja 15 od 22 vagonov je bilo po{kodovanih okrog 
150 metrov desnega tira in okrog 450 metrov levega tira, dvotirna 
proga med Zidanim Mostom in La{kim pa je bila kar nekaj ~asa 
zaprta. Zaradi obeh dogodkov je nastala ogromna {koda – samo 
na infrastrukturi jo je za skoraj milijardo tolarjev, k tej {tevilki pa bo 
treba pri{teti {e {kodo na iztirjenih vagonih.
^e so nam zadnji dnevi avgusta prinesli zlasti nepredvidene te`a-
ve, pa bo z vrnitvijo poslancev v dr`avni zbor na prvem mestu 
na{a organiziranost. Poslanci in poslanke bodo namre~ odlo~ali 
o spremembi `elezni{ke zakonodaje – konkretno Zakona o `elez-
ni{kem prometu. Tem spremembam se bodo verjetno pridru`ile 
{e spremembe Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za `elezni{ki 
promet. ^e bosta oba dokumenta spremenjena v skladu s pred-
logi ministrstva, se nam obeta {e ena reorganizacija. Namesto 
holdinga s tremi lo~enimi dru`bami, ki {e do danes niso za`ivele, 
je predvideno ponovno enotno podjetje, ki v sebi zdru`uje vse 
temeljne dejavnosti. Dr`ava naj bi obdr`ala ve~inski lastni{ki dele` 
Slovenskih `eleznic, te pa ve~inski dele` v odvisnih dru`bah. Druga 
pomembna novost pa je predlagani prenos upravljanja javne 
`elezni{ke infrastrukture z `elezni{ke agencije neposredno na na{e 
podjetje. Tak{na razdelitev odgovornosti med agencijo in S@ bo 
gotovo prispevala k bolj{em delu na infrastrukturnem podro~ju, 
ki se je v zadnjih letih tudi zaradi neusklajenosti med agencijo kot 
upravljalcem in `eleznicami kot le poobla{~enim upravljalcem ote-
palo s {tevilnimi te`avami.
Nova smer
Glavna novica zadnjih desetih dni avgusta 
so bila prav gotovo neurja, ki so ohromila 
dobr{en del Slovenije. Tudi `elezni{kemu 
omre`ju niso prizana{ala.
3
4
8
9
11
13
Novo progo izdajajo Slovenske `eleznice, Slu`ba za organizacij-
sko komuniciranje • Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 
141 94, telefaks: 29 148 09, e-po{ta: marko.tancar@slo-zelez-
nice.si • odgovorni urednik: Marko Tancar • lektoriranje: Darinka 
Lempl • tajni{tvo uredni{tva: Mateja Urbanc • avtorji fotografij: 
Antonio @ivkovi~, Ana Tu{ar, Marko Zupanc, Marjan Kozmus, 
Dario Cortese, Marko Tancar, Izidor Gruden, Milan Cilen{ek, 
Drago Ogrizek, arhiv DB, arhiv S@, arhiv Luke Koper. • tisk: Flaksy 
d.o.o. • Nova proga izide desetkrat na leto v 12.500 izvodih • 
naslovniki jo prejemajo brezpla~no • fotografij in rokopisov ne 
vra~amo.
Bralci in dopisniki, ne pozabite!
Prihodnja {tevilka Nove proge izide 6. oktobra. Prispevke 
zanjo lahko na naslov uredni{tva po{ljete najpozneje do 
19. septembra.
1
Uvodnik
Mar ko Tan car,
od go vor ni ured nik Nove pro ge
Revija Slovenskih `eleznic  julij / avgust 2005
Nova smer
Prav letos mineva deset let, odkar je uprav-
ljanje po~itni{kih enot v svoje roke prevzelo 
@elezni{ko invalidsko podjetje. Letos je v 
njih letovalo okrog 1.200 dru`in.
Potni{ki promet
S storitvijo Bankredit smo, za zdaj samo v 
ljubljanskem Info centru, potnicam in potni-
kom ponudili nakup abonentskih vozovnic 
na obroke.
Potni{ki promet
Leto{nja anketa o zadovoljstvu uporabnikov 
na{ih storitev je pokazala, da se po njiho-
vem mnenju kakovost potni{kega prometa 
izbolj{uje.
Tovorni promet
V Dobovi se kon~uje gradnja nove postajne 
zgradbe. V njej bodo prostor dobili tudi 
delavci tovornega prometa.
Intervju
Direktor @elezni{kega gradbenega podjetja 
je spregovoril o te`avah, s katerimi se spo-
pada @GP, in o delu, ki ga opravljajo.
Nova smer2
Poslovodstvo podpira 
enoten koncern z vsemi 
dejavnostmi
Ministrstvo za promet je 21. 
junija poslovodstvu na{ega pod-
jetja poslalo interno delovno gra-
divo z imenom Preoblikovanje 
Slovenskih `eleznic. V njem 
so zdru`ene predlagane spre-
membe in dopolnitve Zakona o 
`elezni{kem prometu ter Sklep 
o spremembah sklepa o ustano-
vitvi Javne agencije za `elezni{ki 
promet (JA@P). Do gradiva se 
je sredi julija poslovodstvo `e 
opredelilo, obravnavano pa je 
bilo tudi na 15. seji ekonomsko 
socialnega sveta.
Pomembna novost tega gradiva 
je druga~na razporeditev pristoj-
nosti med JA@P in Slovenskimi 
`eleznicami, konkretno pre-
nos upravljanja javne `elezni-
{ke infrastrukture nazaj na na{e 
podjetje in ukinitev statusa 
poobla{~enega upravljavca.
Druga velika novost pa je pred-
log druga~ne organiziranosti 
na{ega podjetja. Omenjeno 
gradivo Ministrstva za pro-
met predvideva tudi mo`nost 
reorganizacije sedanje dru`be 
v dru`bo z omejeno odgo-
vornostjo Slovenske `elezni-
ce d.o.o., ki bi opravljala vse 
temeljne dejavnosti (potni{ki 
in tovorni promet, vzdr`evanje 
infrastrukture), koncernsko pa 
bi bila povezana z odvisnimi 
dru`bami, ki opravljajo dopol-
nilne dejavnosti.
Poslovodstvo je gradivo natan~-
no preu~ilo. Sprejelo je sklep, da 
se v celoti strinja s pripravljenimi 
spremembami in dopolnitvami 
Zakona o `elezni{kem prometu 
ter Sklepa o spremembah skle-
pa o ustanovitvi Javne agencije 
za `elezni{ki promet, zlasti s 
prenosom funkcije upravljavca 
javne `elezni{ke infrastrukture 
na Holding S@.
Poslovodstvo je sprejelo stali{~e, 
da je ustrezna podlaga za spre-
jem u~inkovitih in racionalnih 
re{itev glede preoblikovanja 
Holdinga S@ predlog o holdin{-
ko organizirani `eleznici z obvla-
dujo~o dru`bo Slovenske `elez-
nice, d.o.o., ki opravlja temeljne 
dejavnosti – gradnjo in vzdr`e-
vanje `elezni{ke infrastrukture, 
vodenje `elezni{kega prometa, 
prevoz potnikov in blaga po 
javni `elezni{ki infrastrukturi, 
vleko vlakov in tehni~no vagon-
sko dejavnosti in z odvisnimi 
dru`bami, ki izvajajo dopolnilne 
dejavnosti. Poslovodstvo pa je 
predlagalo {e nekaj sprememb 
in dopolnitev:
- Med temeljne dejavnosti, ki jih 
bo opravljal Holding S@, se uvr-
sti tudi vleka vlakov in tehni~no 
vagonska dejavnost.
- Holding S@ lahko ustanovi 
odvisne dru`be samo za oprav-
ljanje dopolnilnih, ne pa tudi 
temeljnih dejavnosti.
- Biti mora dolo~eno, da bo 
Holding S@, ki bo opravljal vse 
temeljne dejavnosti, tudi zagoto-
vil ustrezno notranjo organizira-
nost z lo~enim ra~unovodstvom 
za vzdr`evanje javne `elezni{ke 
infrastrukture in vodenje prome-
ta ter prevoz potnikov v notra-
njem prometu.
- Glede na to, da s predlaganim 
preoblikovanjem Holding S@ ne 
bo ve~ izpolnjeval pogojev za 
holding, ki jih opredeljuje Zakon 
o gospodarskih dru`bah, se 
firma Holding Slovenske `elezni-
ce, d.o.o. spremeni v Slovenske 
`eleznice, d.o.o., holdin{ka 
dejavnost pa se ~rta pri na{te-
vanju dejavnosti Holdinga S@. S 
tem se nova organiziranost poi-
menuje kot koncernska oblika.
- Obseg privatizacije se omeji 
tako, da Republika Slovenija 
ostane ve~inski lastnik Slovenskih 
`eleznic, te pa ve~inski lastnik 
tistih odvisnih dru`b, ki oprav-
ljajo dopolnilne dejavnosti, ki 
so bistvene za delovanje poslov-
nega sistema slovenskih `elez-
ni{kih dru`b. Pri dolo~itvi teh 
dru`b bi uporabili merilo vi{ine 
prihodkov v zadnjih treh letih 
pri poslovanju z dru`bami, ki 
sestavljajo poslovni sistem slo-
venskih `elezni{kih dru`b.
Poslovodstvo je svoje opredelit-
ve 15. julija poslalo Ministrstvu 
za promet. Svoja stali{~a pa 
so poslovodniki predstavili tudi 
konec julija na 15. seji ekonom-
sko socialnega sveta (ESS). V 
razpravi se je pokazalo, da ESS 
ne bo mogel zavzeti skupnega 
stali{~a, saj sta dva ~lana ESS 
s strani delojemalcev naspro-
tovala predlogu, da vsi prisotni 
~lani v celoti podpirajo oprede-
litev poslovodstva S@ glede gra-
diva Preoblikovanje Slovenskih 
`eleznic. Predloge poslovodstva 
je podprla ve~ina ~lanov ESS.
Generalni direktor dr. Jo`e 
Jurkovi~ je o razpravi na seji 
ESS `e obvestil Ministrstvo za 
promet in ga pozval, da upo-
{teva predloge poslovodstva, ki 
jih podpira tudi velika ve~ina 
zaposlenih.
Revija Slovenskih `eleznic    julij / avgust 2005
Nova smer 3
Poplave povzro~ile 
veliko {kodo
Glavna novica zadnjih desetih 
dni avgusta so bile prav gotovo 
neurja, ki so ohromila dobr{en 
del Slovenije. Tudi `elezni{ke-
mu omre`ju niso prizana{ala. 
Med 20. in 21. avgustom so 
namre~ mo~no de`evje in s tem 
povezani plazovi povzro~ili veli-
ko {kode.
Najte`ji je bil polo`aj na dvotir-
ni progi med Zidanim Mostom 
in Dobovo. [tevilni plazovi so 
zasuli progo ter {tevilne postaje. 
Zalit je bil izvoz postaje Kr{ko, 
poplavljena je bila celotna 
postaja Brestanica, kjer je blato 
na vagonih seglo do pol metra 
nad zgornjim robom tira. Med 
Brestanico in Blanco je bilo ve~ 
udorov naplavin, voda pa je do 
vrha tira segla tudi na posta-
jali{~u Blanca. Tudi na odseku 
Sevnica-Breg so plazovi na ve~ 
mestih zasuli jarke in progo. 
Zaradi obilnih padavin sta bila 
od 21. avgusta od 1.30 do 
15.00 zaprta oba tira med posta-
jama Breg in Sevnica ter med 
postajama Blanca in Brestanica. 
Ob 15.00 je bil odprt levi tir in 
promet je med Zidanim Mostom 
ter Dobovo stekel po enem tiru. 
V ponedeljek, 22. avgusta, je 
bil ob 18.10 odprt tudi desni 
tir, tako da je promet, sicer 
po~asneje, spet za~el potekati 
po obeh tirih.
Tudi progi med Zidanim Mostom 
in La{kim povodenj ni prizana-
{ala, saj je hudourni{ki nanos 
poplavil 70 metrov proge. Na 
progi Maribor-Prevalje-dr`avna 
meja so hudourniki zasuli kar 
3.000 kvadratnih metrov povr{-
ine na postaji Ruta, hudourniki 
pa so zasuli tudi skupaj 520 
metrov proge na odseku Ru{e-
Ruta.
Zaradi popolne zapore med 
Zidanim Mostom in Dobovo 
niso vozili {tirje pari lokalnih 
potni{kih vlakov. Po obvozni poti 
prek mejnega prehoda Sredi{~e 
– ^akovec je bilo s Hrva{ke v 
Slovenijo prepeljanih sedem, v 
obratni smeri pa pet mednarod-
nih potni{kih vlakov, ki so zato 
zamujali za {tiri do pet ur. Med 
popolno zaporo so na obmo~-
ju Slovenskih `eleznic ~akali {e 
trije pari mednarodnih tovornih 
vlakov, ki so odpeljali naprej po 
odprtju levega tira s pribli`no 
800–1.000 do minutno zamu-
do. Na drugih progah neurje 
ni povzro~ilo ve~jih zastojev ter 
zapor tirov.
Prve ocene stro{kov ka`ejo, da 
bo za odpravo posledic neurja 
treba nameniti zajetno vsoto. 
Ocenjeni stro{ki na progi Zidani 
Most-Dobova zna{ajo 650 mili-
jonov tolarjev, stro{ki na progi 
Zidani Most-[entilj-dr`avna 
meja dobrih 21 milijonov tolar-
jev, na progi Maribor-Prevalje-
dr`avna meja pa {e okrog 85 
milijonov. K temu je treba pri-
{teti {e stro{ke ~i{~enja in pre-
izku{anja progovnih SV in TK 
naprav, ki jih je zalila voda. 
Skupaj stro{ki dosegajo skoraj 
765 milijonov tolarjev.
Ekipam po`rtvovalnih vzdr`e-
valcev, ki so, vremenski ujmi 
navkljub, nenehno de`urali na 
terenu, gre zahvala, da je pro-
met na ogro`enih odsekih lahko 
stekel `e po tako kratkem ~asu. 
@al pa tudi njihovo delo ne more 
skriti dejstva, da so vodotoki in 
cestni odvodni sistemi ob progi 
slabo vzdr`evani, prepusti pa 
pogosto premajhni. Tu pa bo 
morala svoje povedati predvsem 
dr`ava.
Tako so se na{i kolegi borili z ujmo na odseku Ru{e-Ruta.
Nova smer4
Po~itniške zmogljivosti SŽ
Med kladivom 
in nakovalom
Po~itni{ke zmogljivosti, kakor 
uradno pravimo po~itni{kim 
stanovanjem, garsonjeram ter 
hi{am, ki so v lasti na{ega pod-
jetja, dobro pozna marsikate-
ri `elezni~ar. Ponujajo namre~ 
mo`nost pre`ivljanja dopusta v 
lepih krajih v Sloveniji ter na 
hrva{ki obali, ki je bistveno 
cenej{e od cen, ki jih postavlja 
trg. Tega se o~itno zavedamo 
tudi `elezni~arji in `elezni~arke. 
V leto{nji sezoni nas je kar okrog 
1.200 svoj dopust pre`ivelo prav 
v slu`benih po~itni{kih enotah. 
@al pa se {e vedno zdi, da stanje 
prenekatere enote {e ne dosega 
standardov, ki bi si jih, pa ~eprav 
za precej ni`jo ceno od tr`ne, 
`eleli v desetih dneh, ki jih pre-
`ivimo na dopustu.
Prav letos mineva deset let, odkar 
je upravljanje po~itni{kih enot v 
svoje roke prevzelo @elezni{ko 
invalidsko podjetje. »Ko smo 
enote prevzeli v upravljanje, je 
bilo veliko po~itni{kih enot v zelo 
slabem stanju,« pove Monika 
Collauti, ki je v nekak{na @IP-ova 
»mama« po~itni{kih zmogljivo-
sti in skorajda na pamet pozna 
stanje na terenu. @e leta 1995 
je bilo treba opraviti veliko dela, 
saj se po letu 1989 v enote ni 
ve~ vlagalo. Naselje v savudrijski 
Ba{aniji je bilo zaprto in enote 
zaradi vlage popolnoma nepri-
merne za bivanje. Zato je bilo 
vanj treba vlo`iti veliko dela in 
sredstev. Ponovno so bili uspo-
sobljeni tudi dom na Kor~uli, v 
Novem Vinodolskem in v Selcah. 
V Sloveniji je bila adaptirana 
hi{a na Voglu, obnovljeni apart-
maji v Kaninski vasi in Bovcu, v 
Bohinju pa so bile name{~ene 
nove postelje. Poleg tega je bilo 
treba vse enote na hrva{kem 
prebeliti, generalno o~istiti ter 
nadomestiti manjkajo~i inventar. 
Kot pravijo na @IP-u, so vsa ta 
dela opravili samo s prihodki od 
letovanj, saj obljubljenih dodat-
nih sredstev ni bilo na spregled.
Deset let pozneje @IP upravlja 
34 po~itni{kih enot Slovenskih 
`eleznic v Sloveniji in 181 enot 
na Hrva{kem. »Odkar skrbimo 
za po~itni{ke zmogljivosti, smo 
`e prenovili veliko ve~ino enot v 
Sloveniji,« pravi Collautijeva. »Pri 
dolo~anju vrstnega reda smo 
upo{tevali tudi njihovo zasede-
nost, nekatere enote pa je `elez-
nica zaradi nezanimanja prodala 
kot slu`bena stanovanja.« Na 
Hrva{kem je stanje slab{e, saj je 
enot veliko, ve~jih vlaganj vanje 
pa `e dolgo prakti~no ni bilo. Na 
leto se od najemnin, ki jih pla~-
ujemo letovalci, nabere do 100 
milijonov tolarjev. Na prvi pogled 
je to precej denarja, toda glede 
na {tevilo enot se dele` denarja, 
ki se vra~a v njihovo obnovo, kar 
hitro porazgubi zaradi nujnih 
sprotnih del. »Samo v naselju na 
Cresu je 55 enot, v katerih je `e 
skoraj 30 let stara oprema, ki se 
je ne da ve~ vzdr`evati,« pouda-
Notranjost ene od 
obnovljenih enot v Bašanji.
Revija Slovenskih `eleznic    julij / avgust 2005
Nova smer 5
Evropski teden mobilnosti 
16. do 22. septembra 
Evropski dan brez avtomobila je bil prvi~ organiziran v Franciji leta 1998. 
Zaradi njegovega uspeha se je razvil v ves teden poudarjanja za okolje prijaznih 
na~inov transporta in omejevanja prometa z osebnimi avtomobili. Letos bo 
teden mobilnosti potekal od 16. do 22. septembra. Podobno kot v prej{njih 
letih se mu pridru`ujemo tudi na Slovenskih `eleznicah.
V ~asu Evropskega tedna mobilnosti bodo lahko dru`ine tudi brez dru`inske 
izkaznice uveljavile 40 odstotkov popusta za potnike, starej{e od 12 let, in 
brezpla~ni prevoz za otroke, stare do 12 let. V sodelovanju z @elezni{kim inva-
lidskim podjetjem pa bomo omogo~ili brezpla~no izposojo koles na postajah 
Koper, Maribor, Nova Gorica, Diva~a, Bohinjska Bistrica, Podbrdo in Most na 
So~i. Kolo si bodo lahko brezpla~no lahko izposodili vsi potniki z `elezni{ko 
vozovnico.
Na dan brez avtomobila, 22. septembra, pa bomo ponudili tudi 50 odstotkov 
popusta za prevoz spremljanih koles na naslednjih vlakih:
- IC 502 / 503 Pohorje na relaciji Maribor-Koper-Maribor
- EC 52 / 53 Goldoni na relaciji Se`ana-Dobova-Se`ana
- IC 246 / 247 Citadella na relaciji Ljubljana-Hodo{-Ljubljana
Marino Fakin
ri Collautijeva. Namesto da bi 
se lotili celovitega obnavljanja 
posameznih enot, je treba spro-
ti odpravljati najhuj{e pomanj-
kljivosti v {tevilnih enotah. »To 
je drago, saj je denarja premalo 
in smo slej ko prej omejeni na 
krpanje najve~jih napak.« Najve~ 
denarja se vlaga v strnjena nase-
lja in enote, ki so najbolj zase-
dene. Stanovanja v blokih, za 
katere je najmanj zanimanja, se 
vzdr`ujejo le minimalno.
Kljub omenjenim te`avam z 
vzdr`evanjem pa zanimanje 
zaposlenih za letovanje ne usiha. 
Vsako leto brez letovanja v ̀ elez-
ni{kih enotah ostane po 300 do 
400, v~asih tudi po 500 dru`in. 
Na prvo delitev leto{nje sezo-
ne je prispelo 1.229 prijav, od 
katerih jih je bilo nere{enih 268. 
V drugi delitvi, ki zaradi hitrosti 
poteka kar po telefonu, je bilo 
odobrenih {e 247 novih prijav. 
Kar okrog tri ~etrtine dopusta 
`eljnih zaposlenih se prijavi za 
letovanje v terminu med 20. juli-
jem in 10. avgustom. V ~asu od 
1. julija do 20. avgusta so zato 
po navadi vse enote polno zase-
dene. Po 20. avgustu pa se zase-
denost drasti~no zmanj{a in je 
odvisna predvsem od vremena. 
V za~etku septembra se enote 
na morju prakti~no izpraznijo, 
zato je v posezoni mo`en tudi 
dogovor za poljubno dolgo leto-
vanje. »Prav zaradi tako neena-
komernega {tevila prijav smo 
letos uvedli posebej visoke cene 
v najbolj zasedenem terminu,« 
razlaga Collautijeva. S tem so 
sku{ali prijave bolj enakomerno 
porazdeliti na vse poletje.
Po koncu sezone se za~ne ana-
liza stanja. @elezni{ko invalidsko 
podjetje konec vsake sezone, po 
navadi novembra, pripravi pre-
gled stanja enot in na~rt njiho-
vega vzdr`evanja, ki ga seveda 
potrdijo Slovenske `eleznice kot 
njihov lastnik. Hkrati pa tudi 
re{ujejo prito`be letovalcev. Teh 
se vsako leto nabere okrog deset. 
Ve~inoma se nana{ajo na (ne)~-
isto~o. Prito`be obravnava tudi 
odbor za letovanja, v katerim 
so predstavniki sveta delavcev, 
centra za nepremi~nine in @IP-a. 
[e posebno zapletene prito`be, 
pri katerih ni mo~ najti re{itve, 
pa na koncu priromajo {e do 
sveta delavcev, ki odlo~i o njiho-
vi upravi~enosti. Svet delavcev 
tudi sprejme poro~ilo odbora 
za letovanje o kon~ani sezoni in 
daje soglasje na oblikovanje cen 
za vsako sezono.
Nova smer6
Likovni in literarni nate~aj S@
U~enci O[ Petrov~e na vlaku
Otroci se u~ijo vsak dan, vsako 
uro, vsak trenutek svojega `iv-
ljenja. In kar se nau~ijo kot 
otroci, to tudi uporabljajo v 
poznej{ih letih. Ko gledamo 
raztrgane in umazane sede`e, 
po~e~kana stekla in potrga-
ne kljuke, najve~krat krivimo 
najstnike, ki ne vedo, kam 
bi s svojo energijo. Lahko pa 
pomislimo tudi na to, da bi 
bilo mogo~e le nekoliko dru-
ga~e, ~e bi mladim potnikom 
nekako pribli`ali `eleznico ozi-
roma vlake. Slovenske `elez-
nice so na tem podro~ju na 
dobri poti, saj likovni in literar-
ni nate~aj, ki ga prirejajo vsako 
leto, zagotovo tudi pozitivno 
vpliva na otrokov odnos do 
`eleznic.
Leto{nji nagrajenci nate~aja 
so u~enci 2. a in 2. b razre-
da devetletke osnovne {ole iz 
Petrov~ pri @alcu. Za nagrado 
so u~enci dobili vo`njo z vla-
kom kamor koli po Sloveniji. 
Izbral i  so popotovanje v 
Maribor, kjer so obiskali akva-
rij, sprehodili pa so se tudi do 
Treh ribnikov, kjer so hranili 
labode in se igrali na igralih. 
Na koncu so si lakoto pote{ili v 
mariborskem McDonatsu in se 
utrujeni, a zadovoljni odpravili 
domov.
Otroci so se peljali z novim vla-
kom Desiro Siemens. U~iteljici 
Sonja Rebernik, Darja Glu{i~ in 
vzgojiteljici Alenka Podbre`nik 
ter Metoda Mo~nik pravijo, 
da se ve~ina otrok s tak{nim 
vlakom {e ni peljala. Vo`nja z 
vlakom je bila zanje izjemno 
zanimiva in je naredila nanje 
globok vtis, pravijo. Udobni 
sede`i, klimatske naprave, 
velika okna, vse na gumbe, 
napovedovanje postaj, zaslon 
z uro in imenom postaje, vse 
to so otroci z veseljem opazo-
vali. Navdu{ilo jih je tudi to, 
da se iz potni{ke kabine vidi k 
strojevodji in marsikateri otrok 
je po tem potovanju napisal 
ali dejal: »Ko bom velik, bom 
strojevodja.« Svoje navdu{enje 
so otroci pozneje v {oli izra`ali 
na razli~ne na~ine. Pisali so 
spise, risali podobe s poto-
vanja, izdelali pa so tudi vlak 
– {katle, oblepljene z alumini-
jasto folijo.
U~iteljice in vzgojiteljice so zelo 
pohvalile Slovenske `eleznice 
in tudi dodale, da bi bilo lahko 
tak{nih in podobnih akcij {e 
ve~. »Otrok ne ve, kaj je to 
javna dobrina in kako naj se 
obna{a do nje, dokler mu tega 
ne poka`emo,« pravi vzgojite-
ljica Alenka. Na O[ Petrov~e 
zelo pogosto tudi na lastno 
pobudo pripravljajo izlete z 
vlakom. »S tem namre~ na 
privla~en na~in vzgajamo pri-
hodnje sprevodnike, strojevod-
je, vlakovne odpravnike in ne 
nazadnje tudi zadovoljne in 
lepo vzgojene potnike prihod-
nosti.« Zanimiv zgled tudi za 
star{e, ki lahko svojim otrokom 
priredijo zanimiv izlet, ki ga ne 
bodo pozabili. Vlaki namre~ 
vozijo vsak dan ...
Marko Zupanc

8
Potniški promet
Ana Tu{ar
Potniški promet
Marino Fakin
Bankredit
Vozovnice tudi na obroke
Polletne in letne vozovnice v 
notranjem prometu lahko 
potniki od 22. avgusta kupijo 
na 3 do 24 obrokov s storitvijo 
Bankredit. Kreditno pogodbo 
uredimo na `elezni{ki postaji 
Ljubljana, v Info centru.
Za~etek novega {olskega leta 
pomeni veliko izdatkov za dru-
`ine in terja skrben premislek, 
kako {olarjem omogo~iti vse, 
kar potrebujejo. Poslovna enota 
potni{ki promet se je zato julija 
povezala z Novo Ljubljansko 
banko in dogovorila za uvedbo 
storitve Bankredit pred za~et-
kom novega {olskega leta.
S storitvijo Bankredit omogo-
~amo strankam hitro skleni-
tev kreditne pogodbe v Info 
centru, ne da bi se bilo treba 
napotiti v banko, in nekoli-
ko la`jo odlo~itev za nakup 
polletne ali letne vozovnice. 
Za zdaj je nakup vozovnic na 
obroke mogo~ v Info centru 
na `elezni{ki postaji Ljubljana, 
na~rtujemo pa {iritev tak{ne 
prodaje tudi v PIC Maribor 
oziroma v Info center Maribor 
(v ustanavljanju), PIC Celje in 
PIC Koper.
Polletne in letne vozovnice na 
obroke lahko kupijo slovenski 
dr`avljani s stalnim bivali{~em 
v Sloveniji, ki so stari najmanj 
18 let in ob izteku kredita 
njihova starost ne presega 75 
let ter so stranke katere koli 
slovenske banke ali hranilnice 
ter imetniki ustrezne Maestro 
pla~ilne kartice. Za sklenitev 
kreditne pogodbe stranka 
potrebuje le osebno izkaznico 
ali potni list, dav~no {tevilko 
ter ustrezno Maestro pla~il-
no kartico. Stranka mora biti 
zaposlena, upokojenec, zaseb-
nik ali kmet.
V praksi sklenitev kreditnega 
posredni{tva poteka po varni 
povezavi v spletni aplikaciji 
BanKredit. Prodajalec najprej 
informativno izra~una ceno 
vozovnice in dolo~i mo`ni zne-
sek kreditiranja, ki lahko zna{a 
do najve~ 90 odstotkov cene 
vozovnice. Ko se stranka odlo~i 
za obro~ni nakup, prodajalec 
preveri mo`nost odobritve kre-
dita z vnosom dolo~enih poda-
tkov o kreditojemalcu (EM[O, 
{tevilka ra~una kreditojemalca, 
dav~na {tevilka). Na koncu z 
aplikacijo natisnemo dva izvo-
da kreditne pogodbe in po 
potrebi tudi dva izvoda naloga 
za odpla~evanje s trajnim nalo-
gom v datoteki vrste pdf. Te 
stranka podpi{e in po pla~ilu 
10 odstotkov cene ter stro-
{kov kredita na terminalu POS 
tudi takoj prejme abonentsko 
vozovnico. Novi na~in nakupa 
vozovnic pa ni omejen le na 
potnike, ki imajo osebni ra~un 
pri NLB. Stranke drugih bank 
kredit odpla~ajo s trajnim nalo-
gom iz osebnega ra~una pri 
svoji banki.
Dodatne informacije na spletu
Pla~ilne kartice, ki omogo~ajo pridobitev BanKredita:
http://www.zbs-giz.si/slo/Bankredit/SeznamDA.htm 
Pla~ilne kartic, ki ne omogo~ajo pridobitve BanKredita
http://www.zbs-giz.si/slo/Bankredit/SeznamNE.htm 
Informativni izra~un
http://www.nlb.si/cgi-bin/nlbweb.exe?doc=7413 
Po vozovnico z moneto
Od 15. julija je v Ljubljani (PIC in 
Info center), Mariboru in v Kopru 
mo`en nakup vozovnic tudi z 
mobilnim telefonom – s storitvijo 
Moneta. Gre za sistem mobilnega 
pla~evanja, ki je ~edalje bolj raz{ir-
jen po vsej Sloveniji –v trgovinah, 
restavracijah, v taksi slu`bah, v 
razli~nih salonih in {e marsikje 
drugje. Uporabljajo ga lahko vsi 
Mobitelovi ali Debitelovi naro~niki 
in stranke nove KBM banke (tako 
imenovana ban~na Moneta). 
Moneta je preprost, varen in pre-
gleden na~in pla~evanja, pri kate-
rem namesto gotovine ali pla-
~ilnih kartic uporabljamo mobilni 
telefon. Sistem je precej podoben 
pla~evanju s pla~ilnimi ali kre-
ditnimi karticami in nadome{~a 
pla~evanje z gotovino. Pla~evanje 
z Moneto je enostavno. Prodajno 
osebje v terminal odtipka ceno 
vozovnice in potniku izro~i termi-
nal. Uporabnik ban~ne Monete 
vtipka pin kodo Monete, med-
tem ko uporabniki Monete kot 
Mobitelove storitve z mobilnim 
telefonom pokli~e 180 in polo`i 
telefon na terminal. Ve~ informa-
cij o na~inu pla~evanja, s katerim 
je na{ potni{ki promet naredil {e 
en korak k prepotrebnem uve-
ljavljanju sodobnih tehnologij, 
je objavljenih na spletni strani 
www.moneta.si.
9
Revija Slovenskih `eleznic    julij / avgust 2005
Potniški promet
Izidor Gruden
Potniški promet
Marjetka Urši~
Anketa o kakovosti
Kakovost potni{kega 
prometa se izbolj{uje
V zadnjem letu so na kakovost 
storitev na{ega potni{kega pro-
meta vplivale {tevilne novosti in 
izbolj{anja. Naj omenimo le neka-
tere: odprtje tako imenovanega 
Info centra na `elezni{ki postaji 
Ljubljana, prenovljena, uporab-
nikom prijaznej{a spletna stran 
Slovenskih `eleznic, nadgradnja 
iskalnika voznega reda na splet-
ni strani z iskanjem po datumu 
in z izra~unom cen, postavitev 
infomata in podobno. Prav tako 
smo posodobili tudi redna izob-
ra`evanja vlakospremnega osebja, 
spremenjena pa je tudi vsebina, ki 
zajema poleg komercialnih tem, 
aktualnostih in teko~e problema-
tike tudi videz in urejenost, komu-
niciranje s potniki in u~ne ure tuje-
ga jezika. V prihodnje bomo na~in 
in vsebine rednega izobra`evanja 
{e dopolnjevali.
Eden izmed pomembnej{ih pro-
jektov v potni{kem prometu, ki {e 
poteka, je posodobitev odprave 
potnikov z odpravo ro~ne prodaje 
vozovnic in nakupom mobilnih ter 
stacionarnih terminalov. Trenutno 
se pripravlja razpisna dokumen-
tacija. Vse te dejavnosti vplivajo 
na dvig ugleda potni{kega pro-
meta in ve~jo kakovost storitev. Ta 
dva dejavnika vsako leto merimo 
z anketiranjem na{ih potnic in 
potnikov, ki elemente kakovosti 
storitev ocenjujejo s {tevilkami od 
ena do pet.
Rezultati leto{nje ankete so poka-
zali, da se je kakovost storitev 
potni{kega prometa v primerjavi s 
preteklimi leti izbolj{ala. Povpre~na 
ocena zna{a 3,40 in je najvi{ja v 
obdobju od leta 1998 naprej. To 
prikazuje tudi dele` dobrih, prav 
dobrih in odli~nih ocen, ki letos 
zna{a dobrih 80 odstotkov.
Od vseh elementov kakovosti je 
osebje {e vedno najbolje ocenje-
10
Potniški promet
Mirjana Vanovac
Z vlakom na evropsko 
prvenstvo v ko{arki
Med 16. in 25. septembrom bo Srbija in ^rna gora gostila `e 34. evrop-
sko prvenstvo v ko{arki. Na EP bo tekmovala tudi slovenska reprezen-
tanca, svoje tekme – vsaj tiste v predtekmovanju – bo igrala v Beogradu, 
in sicer 16. septembra ob 17.30 proti BIH, 17. septembra ob 20.30 
proti Gr~iji in 18. septembra ob 17.30 proti Franciji.
Ker so zveze med Ljubljano in Beogradom zares dobre, vas vabimo, 
da se na evropsko prvenstvo in ogled tekem odpravite z vlakom. Med 
Ljubljano in Beogradom vsak dan vozijo {tirje pari vlakov:
Ljubljana–Beograd
• odhod Ljubljana ob 6.15, prihod Beograd ob 15.25 – MV 297/419
• odhod Ljubljana ob 8.35, prihod Beograd ob 17.01 – MV 415
• odhod Ljubljana ob 14.08, prihod Beograd ob 22.44 – IC 211
• odhod Ljubljana ob 21.05, prihod Beograd ob 6.37 – MV 411
Beograd–Ljubljana
• odhod Beograd ob 6.20, prihod Ljubljana ob 15.39 – IC 210
• odhod Beograd ob 11.00, prihod Ljubljana ob 20.31 – MV 414
• odhod Beograd ob 13.35, prihod Ljubljana ob 23.28 – MV 418/296
• odhod Beograd ob 22.15, prihod Ljubljana ob 8.32 – MV 410
Da pa denarnica ne bi prehudo trpela in bi v njej ostalo tudi kaj denarja 
za dru`enje s prijatelji, smo v sodelovanju s srbskimi in hrva{kimi ̀ elezni-
cami pripravili {e posebej zni`ane cene vozovnic CityStar International.
Vozovnice CityStar International se izdajajo za povratna potovanja za 
posamezne potnike ter za skupinska potovanja, vendar za najve~ pet 
oseb. Vozovnica je primerna tudi za potovanje ve~ kakor petih oseb, saj 
v tem primeru lahko kupite ve~ vozovnic. Potovanja so mogo~a vse dni v 
navedenem terminu (to je od 15. do 26. septembra) – brez ~asovnih 
omejitev. Vozovnice se bodo izdajale tudi za 1. razred.
Cene vozovnic CityStar International S@ - J@
Ljubljana–Beograd–Ljubljana, 2. razred*
Vrsta ponudbe Cena v tolarjih
CityStar International (1 odrasla oseba) 13.253
CityStar International (2 odrasli osebi) 
oziroma na osebo
19.880
9.940
CityStar International (3 odrasle osebe) 
oziroma na osebo
26.506
8.835
CityStar International (4 odrasle osebe) 
 oziroma na osebo
33.133
8.283
CityStar International (5 odraslih oseb) 
 oziroma na osebo
39.759
7.952
* zni`ane cene vozovnic City Star International S@ – J@ veljajo od 15. do 26. septem-
bra 2005.
Dopla~ilo za le`alnik/spalnik 
Ljubljana-Beograd (po `elji)
Cena v tolarjih/
osebo/no~
•Le`alnik ({est postelj v oddelku) 2.505
•Touriste (tri postelje v oddelku) 3.006
•Double (dve postelji v oddelku) 3.758
ni element kakovosti. Povpre~na 
ocena se je v primerjavi s pre-
teklim letom povi{ala, in zna{a 
3,95. Z vi{jimi ocenami sta bili 
ocenjeni tako urejenost kot ustre-
`ljivost osebja. Osebje na vlakih 
ICS je po mnenju potnikov najbolj 
urejeno in ustre`ljivo. Povpre~na 
ocena voznega reda se z leti zvi{u-
je in zna{a letos 3,16. Z najbolj{i-
mi ocenami je ocenjen vozni red 
mednarodnih vlakov, z najslab{imi 
pa vozni red lokalnih vlakov in 
vlakov v medmestnem prometu. 
Glede na to, da so po rezultatih iz 
anket preteklih let elementi kako-
vosti postaj ocenjeni najslab{e, je 
letos treba poudariti, da so se po 
mnenju potnikov videz in ~isto~a 
postaj ter storitve na postajah 
izbolj{ali. Povpre~na ocena ele-
mentov kakovosti postaj zna{a 
3,10. Poslab{ali so se elementi 
kakovosti vlaka, in sicer sta slab-
{e ocenjena to~nost in hitrost vla-
kov. Hitrost je ocenjena najsla-
b{e od vseh elementov kakovosti 
vlaka. Potniki menijo, da vlaki ICS 
zamujajo bolj kakor pretekla leta, 
saj je opaziti precej{nje zni`anje 
povpre~ne ocene to~nosti vlaka 
ICS, medtem ko so se videz in ure-
jenost vlakov ter udobje na vlaku 
izbolj{ali. Eden izmed bistvenih 
razlogov za nastanek zamud je v 
gradbenih dejavnostih (po~asne 
vo`nje in zapore tirov).
Zavedamo se, da je treba posebno 
pozornost nameniti elementom 
kakovosti, ki so ocenjeni najslab{e 
ali pa so se v primerjavi s pretek-
limi leti poslab{ali, zato si bomo 
{e naprej prizadevali za izbolj{a-
nje dela v celotnem sistemu 
Slovenskih `eleznic. Da smo na 
pravi poti, prav gotovo dokazujejo 
vi{ja povpre~na ocena v anke-
ti, ve~je {tevilo pohval in manj{e 
{tevilo prito`b v prvem polletju 
tega leta.
11
Revija Slovenskih `eleznic    julij / avgust 2005
Tovorni promet
Marjan Kozmus
Dobova {engenska meja 
za tovorni promet
Z vstopom Slovenije v Evropsko 
unijo so se spremenili tudi 
postopki na na{ih mejah. Postaja 
Dobova naj bi postala vstop-
na to~ka za nadzor blaga po 
`eleznici na evropski jugovzhod-
ni meji. Zato se tudi v PE tovorni 
promet pospe{eno pripravljamo 
na tako imenovani {engenski 
re`im. Neposredno koordinaci-
jo tovrstnih dejavnosti je pre-
vzela Sekcija za tovorni promet 
Celje, ki tehni~no, tehnolo{ko 
in kadrovsko vodi nadzor nad 
postajo Dobova.
V drugi polovici leta 2006 bo 
Slovenijo obiskala komisija 
Evropske unije in preverila, ali 
so izpolnjeni vsi pogoji za nad-
zor blaga ob vstopu v EU. Na 
izpolnjevanje vseh predpisov se v 
tovornem prometu pripravljamo 
v sodelovanju s policijo, carino, 
in{pekcijskimi organi. Na{ cilj je 
ustvariti mo`nosti za nemoten 
nadzorovan pretok blaga.
@e 1. maja 2004, ko je Slovenija 
postala ~lanica Evropske unije, 
smo takoj za~eli temeljitej{i nad-
zor nad izvozom in uvozom 
blaga v EU in iz nje. Da bi se 
delovne razmere izbolj{ale, se je 
v za~etku leta 2005 za~ela grad-
nja nove postajne stavbe, v kateri 
bodo imela prostore vse slu`be, 
ki so potrebne za mejna opravila. 
Trenutno so delavci tovornega 
prometa v za~asni stavbi nepo-
sredno ob progi, kjer poteka ves 
nadzor nad pretokom blaga s 
Hrva{kimi `eleznicami. Gradnja 
nove stavbe se kon~uje in selitev 
je predvidena za konec septem-
bra. V novi stavbi bodo zagotov-
ljene bolj{e delovne razmere ter 
neposredno sodelovanje z drugi-
mi slu`bami, ki bodo sodelovale 
pri nadzoru blaga.
V tovornem prometu na posta-
ji Dobova opravljamo naloge, 
kakr{ne je treba opravljati na 
tako pomembni mejni postaji. 
Skrbimo za prevzem in predajo 
vagonov in blaga hrva{kim `elez-
nicam, prijavljanje in{pekcijskim 
slu`bam (fitosanitarni, veteri-
narski in{pekciji), sodelujemo s 
policijo pri pregledu vagonov, 
prijavljamo carini in po potre-
bi sodelujemo tudi s {pediterji. 
V tej stavbi so trenutno name{~eni delavci tovornega prometa v Dobovi.
Tovorni promet
Poleg tega pregledujemo teh-
ni~no brezhibnost vagonov, jih 
odstavljamo, popravljamo tovor, 
skrbimo za varovanje potnikov, 
menjavo lokomotiv, dostavo 
vagonov v Centralne delavnice 
Dobova ter dostavo in odvoz 
vagonov s postaj Bre`ice, Kr{ko 
in Brestanica.
Za izpolnjevanje tako raznoli-
kih nalog so na postaji zapo-
sleni in neposredno odgovorni 
transportni komercialisti, popisni 
vlakovodje, premikalno osebje, 
transportni skladi{~niki, trans-
portni delavci - varovanje potni-
kov, pomo~nik OE in vodja OE. 
Posredni nadzor pa opravljata DE 
Zidani Most in Sekcija za tovorni 
promet Celje v sodelovanju s 
PE tovorni promet. Trenutno je 
na postaji Dobova tako zaposle-
nih 78 delavcev, ki neprekinjeno 
delajo v turnusu. Delo oziroma 
pretok blaga se pove~ujeta, prav 
tako so ~edalje ve~je zahteve za 
nadzor blaga. Zato si morajo 
zaposleni nenehno pridobivati 
dodatno znanje. Zlasti je stalno 
in sprotno izobra`evanje bistve-
no ob sleherni spremembi pred-
pisov.
Evidentiranje, spremljanje in nad-
zor blaga potekata z informacij-
skim sistemom ISS@P, ki omogo~a 
neposredni nadzor in vpogled v 
blago in vagone, ki vstopajo in 
izstopajo v Evropsko unijo. Na 
postaji Dobova je treba pri pre-
vzemu od Hrva{kih `eleznic v 
celoti popisati vlak in ga vnesti 
v ISS@P. [ele tedaj so podatki o 
vrsti blaga in o vagonih dostop-
ni prevozniku – Slovenskim 
`eleznicam – in uporabnikom, 
za katere je blago namenjeno. 
Ob dodatni posodobiti in ob 
uskladitvi standardov za prenos 
podatkov bo mogo~e spremlja-
nje na celotnem obmo~ju EU. Za 
tak{en na~in spremljanja imajo 
delavci v tovornem prometu na 
postaji Dobova poseben pomen, 
kajti podatki o blagu in vagonih 
morajo biti vneseni popolnoma 
natan~no. [engenski re`im na 
postaji Dobova pomeni nekak{en 
filter za vse vrste blaga, ki se pre-
va`a po `eleznici in ki je name-
njeno prejemnikom v Evropi.
Nova postajna stavba v Dobovi bo predvidoma odprta konec septembra.
Sem D. J. iz Trbovelj (polno ime 
je znano uredni{tvu). Z mamo 
se pogosto voziva z vlakom, in 
to `e precej let, najve~krat od 
Trbovelj do Ljubljane in nazaj. Pa 
tudi kam drugam se rada pelje-
va. Moram re~i, da se silno rada 
voziva z vlakom, prav u`ivava 
v tem. Vsekakor pa k najinemu 
dobremu po~utju precej prispe-
vajo prijazni, ustre`ljivi uslu`ben-
ci. Zato bi rad prav te {e posebej 
pohvalil.
@e vrsto let se spopadam z res-
nimi te`avami z vidom. Imam 
pribli`no en odstotek ostanka 
vida, zato me po navadi spremlja 
mama. Pa tudi ona je pred ~asom 
padla, in zato jo v~asih boli noga. 
Razumeli boste, da nama je tak{-
na ali druga~na pomo~ vselej 
dobrodo{la. In va{i delavci nama 
jo zares vselej prijazno ponudijo. 
Gospa na blagajni, ~istilka na 
strani{~u, prometnik na peronu, 
strojevodja s {irokim nasmehom 
in {e bi lahko na{teval. Posebej pa 
moram omeniti in pohvaliti tiste 
va{e uslu`benke in uslu`bence, 
ki pregledujejo vozovnice na 
vlaku. Prijazen pozdrav, kratek, 
vedno zanimiv pogovor, roka, 
ponujena v pomo~. To nama 
veliko pomeni. Zame in za mamo 
je pozitiven odnos do `ivljenja 
edina prav stvar! Sem sodijo tudi 
pristni med~love{ki odnosi, polni 
razumevanja ter pozornosti. Po 
mojem prepri~anju smo ljudje 
enkrat dobro, drugi~ slab{e raz-
polo`eni, imamo torej bolj{e ter 
slab{e dneve. To velja seveda 
tudi za va{e delavce. Tega se 
zavedava oba. A vseeno, midva 
imava, hvala bogu, na vlaku res 
dobre izku{nje in sva zelo zado-
voljna. Zatorej vsakomur posebej 
in vsem skupaj {e enkrat iskrena 
hvala.
Upam tudi, da bodo na{a sre-
~anja tudi v prihodnje prijetna, 
prijazna ter polna dobrih misli. 
Tudi midva se bova potrudila 
za to. 
Zahvala Slovenskim `eleznicam
12
13
Revija Slovenskih `eleznic    julij / avgust 2005
Intervju
Marko Tancar
direktor @elezni{kega gradbenega podjetja Mitja Podobnik
Konkurenca je 
za nas dejstvo
Rumeni stroji @elezni{kega 
gradbenega podjetja so 
nepogre{ljiv del ve~jih ali 
manj{ih posegov na `elezni{kih 
progah po vsej Sloveniji. 
Zgodba o pomanjkanju 
denarja za infrastrukturna 
dela, ki povzro~a te`ave 
na{emu podjetju, pa se, {e 
bolj konkretno, odslikava tudi 
pri delu @GP-ja. S kr~enjem 
kilometrov remontov ter 
investicijskih del se v tem 
na{em h~erinskem podjetju 
spopadajo s pomanjkanjem 
dela, svoje pa dodaja tudi 
konkurenca, ki nikakor ne spi. 
Direktor @GP-ja Mitja Podobnik 
nam je povedal nekaj ve~ o 
stanju v podjetju.
»Liberalizacija `elezni{ke-
ga trga« je v zadnjih leta 
postala nekak{no neizogibno 
geslo dela Slovenskih `elez-
nic. Se ta odra`a tudi pri 
delu @elezni{kega gradbene-
ga podjetja?
Na{a dejavnost je gradnja in vzdr-
`evanje prog, storitve z gradbeno 
mehanizacijo, prevozi in proizvod-
nja kamnitih agregatov. Tudi na 
na{em podro~ju je konkurenca `e 
dolgo ~asa dejstvo. Pri ve~ini del 
gre za javne mednarodne razpise 
in nanje se prijavljajo tudi doma~i 
in tuji konkurenti. Za nujna dela 
pa `elezni{ka agencija uporablja 
dvostopenjski postopek. Na pod-
lagi javnega razpisa se razpi{e tako 
imenovana »sposobnost«. Podjetje, 
ki pridobi tako sposobnost, je v 
dolo~enih primerih, na primer ob 
sanacijah po izrednih dogodkih, 
povabljeno, da odda ponudbo za 
ta dela, pogodbena cena pa se 
dose`e s pogajanji. Tu pa i{~emo 
na{e prednosti, saj smo podjetje, 
specializirano za dela na `elezni{ki 
infrastrukturi. Imamo vso potrebno 
mehanizacijo, ki nikakor ni poceni. 
V Sloveniji drugih tak{nih progovnih 
strojev, kot jih imamo mi, prakti~no 
ni. Pa tudi na{e bogate izku{nje 
nam govorijo v prid. Druga grad-
bena podjetja pri projektih zunaj 
`eleznice ob slabem vremenu lahko 
14
Intervju
ustavijo dela. Mi pa smo navajeni 
delati v druga~nih razmerah – v 
~asovnih omejitvah in pod prome-
tom. ^e mora vlak ob dolo~eni uri 
peljati, mora biti remont do tedaj 
kon~an in pika. Zato radi re~emo, 
da moramo delati tudi, ~e pada-
jo o{pi~ene prekle. ^e povzamem 
– za izvajanje ve~jih investicijskih 
del na progi smo edini v Sloveniji. 
Prakti~no vsa dela, ki so jih razpisale 
Slovenske `eleznice ali `elezni{ka 
agencija, smo opravili mi, ~eprav 
jih nismo neposredno pridobili na 
razpisu.
Kako to, da so bila na razpi-
sih lahko uspe{nej{a podjet-
ja, ki z `eleznico pravzaprav 
nimajo veliko povezave?
V zadnjih letih je neposredno pro-
ra~unsko financiranih del le malo. 
Ve~inoma gre za dela, ki jih sofi-
nancirajo skladi PHARE in ISPA. 
Pravila njihovih razpisov pa dolo-
~ajo, da lahko dela na razpisu pri-
dobijo le finan~no primerno sposo-
bna podjetja. To pomeni, da mora 
podjetje imeti vsaj 1,5-krat do dva-
krat ve~ji letni prihodek od vred-
nosti del. Na~rtujemo, da bo na{ 
leto{nji prihodek dosegel okrog 6 
milijard tolarjev. To pa je premalo za 
konkuriranje na dra`jih projektih. 
Zato se na projekte prijavljamo v 
sodelovanju z ve~jimi gradbenimi 
podjetji ali pa delamo kot njihovi 
podizvajalci. Tako bomo v celoti 
opravili dela na nadgradnji proge 
med Ljubljano in Mariborom, pri 
gradnji proge do Mad`arske pa 
smo kot SCT-jev podizvajalec opra-
vili dela v vrednosti 40 odstotkov 
celotnega projekta. Zaradi tak{ne 
razdelitve so tudi klasi~na gradbena 
podjetja v zadnjih letih dobila refe-
rence, ~eprav dela dejansko oprav-
ljamo mi kot podizvajalci.
Katera so ve~ja dela, ki jih 
opravljate letos in kaj pri-
~akujete za v prihodnje?
Na{e zmogljivosti so tak{ne, da bi 
ob normalnem vzdr`evanju lahko 
naredili okrog 25 do 30 kilome-
trov remontov na leto. Teh pa, kot 
vemo, zadnja leta skoraj ni. Zato 
smo odvisni od drugih investicijskih 
del. Kar do 90 odstotkov prihodkov 
namre~ ustvarimo s samo tremi do 
{tirimi pogodbami, ostalih deset 
odstotkov pa pomeni {e do deset 
pogodb. Odvisnost od tako majh-
nega {tevila poslov nam povzro~a 
te`ave. Lani smo bili na primer sredi 
sezone, julija in avgusta, popolno-
ma brez dela. Letos smo do konca 
septembra popolnoma zasedeni, 
do konca leta {e kar. Dobr{en del 
na{e realizacije pomenijo sanacije 
izrednih dogodkov. Kon~ali smo 
dela na odseku Pivka-Gornje Le`e~e. 
^aka nas {e dokon~anje sanacije 
posledic v Slovenski Bistrici, verjetno 
tudi v Lescah. Ravno kon~ujemo 
dela na mejnem prehodu Dobova, 
poteka {e nadgradnja proge med 
Ljubljano in Mariborom, omeniti pa 
moram {e remont med Polj~anami 
in Ponikvo. @al pa so to vse dela, 
ki so se za~ela `e najmanj lani. Za 
naprej ra~unamo na sodelovanje 
pri rekonstrukciji proge Pragersko-
Ormo`. To bo precej zahteven pro-
jekt, ki bo zajemal gradbena dela, 
signalizacijo ter elektrifikacijo. V 
sklopu projekta SV naprav na kopr-
ski progi bomo urejali kretnice na 
vstopu na postajo Koper, veliko dela 
pa bo gotovo tudi na progi med 
Zidanim Mostom in Dobovo, ki je 
po{kodovana zaradi poplav. V pre-
teklih letih smo kar nekaj dela imeli 
tudi v avtocestnem programu, kjer 
se avtoceste pa~ kri`ajo s progo. 
Sedaj je teh del manj, ker se pro-
gram po~asi kon~uje. Vsekakor pa, 
podobno kot S@, tudi mi upamo, 
da bo po dograditvi avtocest dr`ava 
ve~ sredstev usmerila na tire.
Ste za opravljanje ve~jih del 
primerno opremljeni? Kako 
je s stanjem delovnih stro-
jev?
V na{em voznem parku imamo 
sedem ve~jih strojev – pet pod-
bijalk, sejalko in portalna dvigala, 
ki imajo dvakrat ve~je zmogljivosti, 
kot jih trenutno potrebujemo v 
Sloveniji. ^e ena kretni{ka podbijal-
ka za podbijanje kretnice porabi uro 
in pol, to pomeni 650 kretnic na 
leto. Tak{nih potreb pa v Sloveniji 
nikoli ne bo. Nekateri na{i stroji so 
starej{ih letnikov. S kakovostnim 
delom na{ih vzdr`evalcev pa jih 
redno vzdr`ujemo in ohranjamo. 
@elezni{ki del strojev vzdr`ujejo v 
Centralnih delavnicah v [i{ki. Te`ava 
pa je z neenakomerno uporabo 
strojev. V sezoni jih potrebujemo na 
ve~ koncih obenem in takrat nam 
jih primanjkuje. Za zdaj nam, razen 
pred leti na remontu Pragersko-
Ho~e, {e ni bilo treba najemati tujih 
strojev. Zaradi pomanjkanja dela 
smo letos stroje uporabili celo v 
tujini, kar ni enostavno dose~i. Tega 
si `elimo {e ve~. Sicer pa svoje pri-
lo`nosti za ~im ve~jo izrabo strojev, 
pa tudi zaposlenih, i{~emo tudi pri 
vzdr`evanju industrijskih tirov, ki ga 
{tevilna podjetja `al zanemarjajo. 
Na tem podro~ju delamo za Luko 
Koper, Merkur, Petrol in Istrabenz, 
Acroni, Toplarno Ljubljana. Stroje 
trenutno vzdr`ujemo v [i{ki, dogo-
varjamo pa se, da bi jih preselili v 
Moste, za kar bi potrebovali tri ali 
{tiri tire.
@GP je tudi dvotretjinski last-
nik Kamnoloma Verd. Kak{no 
je njegovo poslovanje?
S kamnolomom smo imeli pre-
cej na~rtov. Nekdaj je bil sestavni 
del @GP-ja. Ker ga je bilo treba 
obnoviti, za kar pa ne S@ ne @GP 
nista imela denarja, smo k rekon-
strukciji povabili najve~je kupce. 
Zato smo skupaj z Gradisom, SCT-
jem, Cestnim podjetjem Ljubljana 
in Gradbenim podjetjem Grosuplje 
ustanovili h~erinsko podjetje 
Kamnolom Verd, d. o. o, v katerem 
smo ve~inski lastnik. Rekonstruirali 
smo kamnolom in posodobili opre-
mo ter tako tudi pove~ali kako-
vost kamenin. @al pa predvidenih 
koli~in odkupa nismo dosegli. Del 
na `eleznici je namre~ zelo malo. 
Za druga gradbena podjetja pa 
je zaradi cen `elezni{kega trans-
porta bolj zanimiv nakup v drugih 
kamnolomih. Celo sami za dela na 
{tajerskem koncu `e i{~emo bli`je 
dobavitelje, saj je prevoz z Verda 
preprosto predrag. Zato prav zdaj 
pripravljamo sanacijski program, ki 
naj bi dal odgovore o prihodnosti 
na{ega kamnoloma.
Verjetno se negotovost pri 
infrastrukturnih delih pozna 
tudi na va{ih finan~nih rezul-
tatih?
Priznati je treba, da smo v zadnjih 
letih imeli s finan~nim poslovanjem 
nemalo te`av. Kot sem `e ome-
nil, smo namre~ odvisni od zelo 
majhnega {tevila poslov in s tem 
povezane pla~ilne discipline sode-
lujo~ih podjetij, pa tudi dr`avnih 
organov. Lani smo imeli za 4,6 
milijarde prihodkov in leto kon~ali s 
pozitivno ni~lo. Leto{nji rezultati so 
kar ugodni in pri~akujem, da bomo 
dosegli okrog 6 milijard realizacije. 
@al smo zelo obremenjeni s kratko-
ro~nimi krediti, kar slab{a poslovni 
rezultat in teko~o likvidnost. Zato 
gre vsa zahvala zaposlenim, ki so 
podjetju zelo zvesti in razumejo, 
kako se moramo boriti za izpla~ilo 
pla~ in regresa.
Kak{na pa je kadrovska poli-
tika va{ega podjetja?
Ko sem leta 1999 postal direktor 
@GP-ja, je bilo v njem zaposlenih 
kar 1.199 delavcev. Postopno smo 
to {tevilo oklestili na 360, {tevilo 
zaposlenih pa se po~asi {e zmanj-
{uje. Trenutno nas je zaposlenih 
okrog 300, povpre~na starost 
delavcev pa je kar 46 let. [tevilo 
zaposlenih se nenehno spremi-
nja, saj je okrog ~etrtina delavcev 
zaposlenih za dolo~en ~as. Gre za 
delavce iz drugih nekdanjih jugos-
lovanskih republik, po pogodbi z 
drugimi dru`bami pa je kot najeta 
delovna sila pri nas zaposlenih tudi 
nekaj delavcev iz nekdanje Sovjetske 
zveze. To so delavci, na katerih 
sloni delo na{ega podjetja, saj gre 
za zaposlene v operativi. Teh delav-
cev pa nam nenehno primanjkuje. 
Z vstopom Slovenije v Evropsko 
unijo se je namre~ {tevilo zapo-
slovanja delavcev iz dr`av, ki niso 
~lanice EU, za nas omejilo. Posebne 
te`ave nam povzro~a {tevilo invali-
dov, ki jih je ve~ kot 40. To zavira 
dru`bo, saj dejansko lahko ra~una-
mo samo na okrog 250 delavcev. 
To je tudi smiselna {tevilka, ki jo 
bomo sku{ali dose~i v prihodnje, 
seveda s socialnim ~utom. Okrog 
30 delavcem bomo ponudili pred-
~asno upokojitev, podobno kot so 
to storile Slovenske `eleznice. Po 
drugi strani pa nam proizvodnih 
delavcev nenehno primanjkuje. 
Delavcev gradbenih profilov je v 
Sloveniji zelo malo. Primanjkuje 
nam tudi strojnega osebja, ki ga 
moramo zaradi posebnosti dela 
{olati sami. Za dobrega strojnika 
pa potrebujemo kar dve leti {ola-
nja. Potrebujemo tudi ~edalje bolj 
izobra`ene kadre, saj je delo ~eda-
lje zahtevnej{e – od upo{tevanja 
varnostnih elementov, sestankov z 
investitorjem, vse do dogovarjanja 
z vodenjem prometa in uporabe 
najnovej{ih na~inov komuniciranja.
15
Revija Slovenskih `eleznic    julij / avgust 2005
Iz tujine
Marko Tancar
Vlaki ICE-1 prevozili 
400 milijonov kilometrov
V petek, 2. septembra, je vlak 
ICE 882, ki je peljal iz Münchna 
proti Hamburgu, prevozil 400-
milijonti kilometer vlakov ICE-1. 
[tiristo milijonov kilometrov teh 
vlakov pomeni, da so `e desetti-
so~krat obkro`ili zemeljsko oblo. 
Vsak od vlakov ICE-1 je povpre~-
no prevozil 7 milijonov kilome-
trov in s tem 170-krat obkro`il 
Zemljo.
Nem{ke `eleznice so obdobje 
hitrih vlakov za~ele 2. juni-
ja leta 1991. Prvi vlaki ICE-1 
so vozili med Hamburgom in 
Münchnom. Do danes so v 
delavnicah v Hamburgu pregle-
dovali, vzdr`evali in o~istili kar 
okrog 180.000 tovrstnih garni-
tur, saj celotna flota vlakov ICE-1 
domuje prav tam.
S 358 metri je ICE1 najda-
lj{i od vseh vrst vlakov ICE. 
Devetinpetdeset vlakov danes 
sestavlja hrbtenico daljinskega 
prometa Nem{kih `eleznic na 
najbolj obremenjenih povezavah 
med severom in jugom. Danes 
ICE-1 vozijo na progah Hamburg-
Frankfurt/Main-Stuttgart/Basel, 
Hamburg-Würzburg-München 
i n  Be r l i n - F r ank fu r t /Ma in -
Stuttgart-München. Posamezni 
vlaki pa vozijo vse do Dunaja, 
Züricha und Interlakna.
Po 15 letih vo`enj so nem{-
ke `eleznice za~ele posodobi-
tev vseh vlakov ICE-1. Do leta 
2008 bodo v obnovo 59 garni-
tur vlo`ili okrog 180 milijonov 
evrov. Prvi posodobljeni ICE-1 
se je na pot od Hamburga proti 
Münchnu podal 5. avgusta. ICE 
787 je potnike pozdravil z novi-
mi sede`nimi prevlekami, pre-
mi~nimi naslonjali za roke in 
z novimi pregibnimi mizicami. 
Prenovo zaokro`ajo elektri~ne 
vti~nice ob vseh sede`ih ter pri-
kazovalniki informacij. Prenova 
bo zajela skupaj okrog 700 sre-
dinskih vagonov in 118 vle~nih 
delov. Dela na enem vlaku traja-
jo okrog 25 dni.
Evropsko dovoljenje za 
strojevodje
@e leta si evropske `eleznice, soci-
alni partnerji ter organi Evropske 
unije prizadevajo odpraviti ome-
jitve v ~ezmejnem `elezni{kem 
prometu. Na poti popolne odpra-
ve meja stojijo {tevilne tehni~ne in 
normativne ovire.
Na tehni~nem podro~ju {tevilne 
re{itve `e obstajajo, kar med dru-
gim dokazujejo tudi interopera-
bilne lokomotive, ki `e vozijo med 
Slovenijo in Italijo. Na kadrovskem 
podro~ju pa bo enotna pravila za 
~ezmejni promet postavilo evrop-
sko strojevodsko dovoljenje.
O licenci za strojevodje, ki vozi-
jo v mednarodnem prometu, so 
se dogovorili evropski socialni 
partnerji. »Evropsko strojevodsko 
dovoljenje je neogiben pogoj za 
socialen, po{ten in varen evropski 
`elezni{ki promet,« pravi Wilhelm 
Haberzettl, predsednik evropske 
federacije transportnih delavcev 
ETF. Razvoj dovoljenja se je za~el 
januarja 2004, ko sta ETF in zveza 
evropskih `eleznic CER podpisala 
prvi sporazum o uvedbi. Natanko 
leto pozneje je projekt potrdila 
tudi generalna skup{~ina CER-a, 
in priprave na razdeljevanje dovo-
ljenj so se lahko za~ele.
Evropsko strojevodsko dovoljenje 
ureja medicinske, jezikovne in 
poklicne zahteve za strojevodje 
v ~ezmejnem prometu, pa tudi 
podro~ja nadaljnjega izobra`e-
vanja ter nadzora. Dokument 
pomeni dodatek dr`avni licenci 
ter dolo~a, s katerimi lokomoti-
vami in na katerih tujih progah 
lahko vozi posamezni strojevodja. 
S tem naj ne bi bilo ve~ potre-
be po medsebojnih dvostranskih 
dogovorih med sosednjimi `elez-
nicami, ki trenutno pojasnjujejo 
tovrstna vpra{anja.
Prva evropska `eleznica, ki je 
svojim strojevodjem za~ela izda-
jati nove evropske licence, so 
Avstrijske dr`avne `eleznice. 
Konec avgusta je evropska dovo-
ljenja prejelo 785 avstrijskih stro-
jevodij – 476 jih vozi po Nem~iji, 
36 v Italijo, 15 na ^e{ko in 258 na 
Mad`arsko.
16
Iz tujine
dr. Vladimir Korun
Aktualno
SBB Cargo z 
me{animi rezultati
[vicarski `elezni{ki prevoznik tovo-
ra SBB Cargo je v prvem leto{njem 
polletju dosegel 13,5-odstotno rast 
pretovora, prihodki pa so se kljub 
temu zmanj{ali za 4,3 odstotka. 
Podjetje, ki si je kot cilj za letos 
postavilo »pozitivno ni~lo«, se mu 
o~itno ne bo niti pribli`alo.
Poslovanje v prvi polovici leta sta 
zaznamovali dve gibanji. V medna-
rodnem prometu v smeri sever-jug 
(Nem~ija-[vica-Italija) je SBB Cargo 
dosegel pove~anje prevozov za 
dobrih 22 odstotkov. V notranjem 
prometu pa je promet padel za 10 
odstotkov in pol. Uprava naj bi sku-
{ala izbolj{anje poslovanja dose~i 
predvsem z zmanj{evanjem stro-
{kov. Njihov novi cilj je, brez izgube 
kon~ati poslovno leto 2007.
Drugi poljski mednarodni 
fotografski nate~aj
Fotografsko dru{tvo iz poljskega 
Szczecina skupaj z dru{tvom lju-
biteljev `eleznic iz istega mesta 
organizira drugi mednarodni foto-
grafski nate~aj na temo `eleznic. 
Lani se ga je udele`ilo 67 foto-
grafov s Poljske in iz tujine. Ti so 
prispevali okrog 500 fotografij, 
izbrane so v posebnem vagonu 
potovale po celi dr`avi. Letos so 
se organizatorji odlo~ili za tri kate-
gorije: ~lovek in `eleznica (pouda-
rek na predstavitvi ljudi v `elez-
ni{kem okolju), med gibanjem 
in na mestu (vozna sredstva) ter 
`elezni{ka arhitektura. Nagrajene 
fotografije bodo razstavljene na 
glavnem kolodvoru v Szczecinu 
med 1. in 22. oktobrom. Na dan 
odprtja bodo razstavo spremljale 
tudi druge prireditve, med drugim 
bo omogo~ena vo`nja po poza-
bljeni progi, na kateri vlaki `e 
dolgo ne vozijo ve~.
Ve~ informacij o razpisu je objav-
ljenih na spletni strani www.kolej.
shentel.pl in na strani www.stf.pl. 
Vsi fotografi, ki jih zanima sode-
lovanje, pa se lahko po obrnete 
tudi na na{e uredni{tvo, kjer vam 
bomo po e-po{ti z veseljem posre-
dovali razpisno dokumentacijo v 
angle{~ini.
Pred to~no enim letom smo `e 
pisali o gradnji novega berlin-
skega osrednjega `elezni{kega 
kolodvora z imenom Lehrter 
Bahnhof. Gre za trenutno naj-
ve~ji tovrstni projekt na svetu. 
Njegova gradnja poteka `e kar 
nekaj let. Na~rti so bili izdelani 
`e sredi septembra 1995, prvi 
del stre{ne konstrukcije, ki spo-
minja na satovje ~ebel, pa je bil 
postavljen v za~etku leta 2002. 
Kolodvor bo povsem nared 
konec maja prihodnje leto ob 
odprtju svetovnega nogometne-
ga prvenstva. Skupna povr{ina 
novega kolodvora, ki naj bi ga 
na dan obiskalo okrog 300.000 
potnikov, bo 70.000 kvadratnih 
metrov, na njem pa bo vsak dan 
ustavilo kar okrog 1.500 vlakov.
Konec julija se je za~el svoje-
vrsten postopek, ki je tudi prika-
zan na fotografiji. Gre za spu{-
~anje dveh polovic konstrukcije, 
te`kih po 1.250 ton. Obe eno-
stransko vpeti konstrukciji, dolgi 
po 43,5 metra, sta se postop-
no spu{~ali ena proti drugi s 
hitrostjo treh do {estih metrov 
na uro. Z njunim zdru`enjem se 
je za~ela zadnja faza gradnje. 
Na obeh straneh prehoda, ki 
sta ga ustvarili konstrukciji, se 
v vi{ino `e dvigujeta 46 metrov 
visoka pisarni{ka stolpa, ki bosta 
za celih deset metrov vi{ja od 
bli`njega urada nem{kega kanc-
lerja. Obe konstrukciji, ki `e leb-
dita nad zastekljeno postajno 
dvorano, bosta prav tako pokriti 
s stekleno streho, ki bo tako 
potekala nad 210 metrov dolgo 
in 42 metrov {iroko streho glav-
ne stavbe.
Lehrter Bahnhof
Takole sta se obe 
konstrukciji v za~etku 
avgusta spu{~ali ena 
proti drugi.
Tak{en bo vhod v novo glavno berlinsko `elezni{ko postajo.
17
Revija Slovenskih `eleznic    julij / avgust 2005
Reportaža
Ana Tu{ar
Tam dale~ za devetimi 
gorami …
^e bi `elezni{ke navdu{ence 
zaprosili, naj nam na{tejejo nekaj 
prog, po katerih bi se radi peljali, 
bi bila na seznamu tudi sveto-
vno znana proga Cuzco-Machu 
Picchu, ki velja za eno najbolj 
slikovitih gorskih prog. In to brez 
dvoma precej na vrhu seznama! 
Toda proga je dale~ in na poti do 
tja je treba uporabiti {e kak{no 
drugo prevozno sredstvo, pred-
vsem pa v »pra{i~ku« kar nekaj 
privar~evati. A ~e to zadnje uspe, 
je vsekakor storjen prvi, najte`ji 
korak. O tej poti sem za~ela 
sanjariti `e v davnih {tudentskih 
letih. Resnici na ljubo je od takrat 
minilo `e veliko let, a nikoli ni 
prepozno. In letos aprila sem se 
kon~no zna{la na kraju samem. 
Precej brez sape! Pa ne le zaradi 
navdu{enja, tudi vi{ina krepko 
prispeva svoje!
Proga Cuzco-Macu Picchu je bila 
zgrajena v za~etku 20. stoletja, 
da bi povezali visoko le`e~i Cuzco 
z ni`ino doline reke Urubamba. 
Vlaki po dolini vozijo od leta 
1928 in od tedanjih za~etkov do 
danes se je marsikaj spremenilo. 
Bistvo te spremembe je pred-
vsem v samih storitvah, druga~e 
povedano v tem, komu je `elez-
ni{ki prevoz namenjen. Neko~ 
so to bili doma~ini, danes pa so 
tu tako reko~ skoraj brez izjeme 
turisti, z globljimi in bolj plitvimi 
`epi. Turizem daje zaposlitev in 
kruh lokalnemu prebivalstvu in 
ohranja progo `ivo. Brez njega 
`elezni{kega prometa zelo ver-
jetno ne bi bilo – pa ~e so nam 
mno`ice, ki se tukaj »kotalijo«, 
v{e~ ali ne. In ker med temi 
mno`icami le niso samo ljubitelji 
vlakov, se mnogi med njimi ne 
odlo~ijo za celotno potovanje 
od Cuzca, ki edino vklju~uje zna-
menito cik-cak vo`njo navkreber, 
pa~ pa vstopijo na vlak v Sveti 
dolini. S tem se bistveno skraj{a 
~as vo`nje – ve~ini je pa~ priti na 
Machu Picchu edini cilj. @al pa iz 
Ollantaytamba, kjer smo na vlak 
vstopili tudi mi, vlaki vozijo le 
naravnost in {e to precej hitro. 
Tistega, za `elezni~arja pri~ako-
vanega ~ara vzpenjanja v strmino 
ni. ^asi romantike in prvobitno-
sti so torej minili, ostal je le {e 
mno`i~ni, tako reko~ »instant« 
turizem.
Od leta 1999 naprej `elezni{ki 
promet na relaciji Cuzco-Machu 
Picchu opravlja `elezni{ko pod-
jetje PeruRail, ki je za to progo 
dobilo koncesijo. Svoje storitve 
so mo~no posodobili, predvsem 
zato, da bi jih pribli`ali pri~ako-
vanjem turistov z vsega sveta, ki 
se v mno`icah zgrinjajo v Peru. 
Vlakom so dali enovito zuna-
njo podobo, in treba je re~i, da 
je kombinacija mo~ne temno-
modre in rumene zelo prijetna 
za oko. Njihove storitve se po 
kakovosti, konkretno po udobju, 
delijo na luksuzni vlak Hiram 
Bingham, vlake Vistadome in 
vlake Backpacker Shuttle. Hiram 
Bingham, ki nosi ime po slav-
nem odkritelju Machu Picchuja, 
je predvsem ponudba za peti~-
ne`e, ki lahko globlje se`ejo v 
`ep – za povratno vozovnico je 
namre~ treba od{teti kar 476 
ameri{kih dolarjev. V sestavi vlaka 
so {tirje luksuzni vagoni: dva 
jedilna vagona, bistro in vagon 
kuhinja. Vagoni so od drugih na 
tej progi dalj{i kar za tri metre in 
za 30 centimetrov {ir{i, s ~imer se 
uvr{~ajo med najbolj prostorne 
in udobne na svetu. Med vo`njo 
goste razvajajo s hrano in pija~o, 
vse to pa spremlja `iva glasba.
Vo`nja z vlaki Vistadome pomeni 
nekoliko skromnej{o, a {e vedno 
solidno storitev. Prigrizek, topli 
in hladni napitki so v{teti v ceno, 
vagoni imajo panoramska okna, 
ki potnikom omogo~ajo la`je 
fotografiranje. S tem, da bi do`i-
vela vo`njo z luksuznim vlakom 
Hiram Bingham, se ne morem 
pohvaliti, a mi dejansko tudi ni 
veliko do tega. Sem pa izkusi-
la Backpacker Shuttle, vlak, ki 
je namenjen »navadnim smrtni-
kom« in je ravno tako varno pri-
peljal do cilja. Vagoni tega vlaka 
so za bolj avanturisti~no nav-
dahnjene obiskovalce. Druga~e 
povedano – so skromnej{i. Za 
potovanje smo dobili dve vozov-
nici, vpeti v ovitek, presenetilo 
pa me je dejstvo, da so bile tudi 
za ta vlak, ki je torej imel najni-
`ji rang, vozovnice z rezervacijo 
izdane na ime! Vozovnice niso 
prenosljive in jih je prepoveda-
no prodati naprej. Za povratno 
vozovnico smo pla~ali 62 dolar-
jev (vendar ne na kraju samem, 
saj je bil `elezni{ki prevoz urejen 
vnaprej oziroma ga je uredila `e 
agencija). V navedeno ceno je 
v{tet tudi davek, ki je v Peruju 
19-odstotni.
Kot veliko drugih turistov, smo Smerna tabla vlaka.
Reportaža
18
tudi mi vstopili na vlak {ele v 
Ollantaytambu, po ogledu zna-
nega arheolo{kega najdi{~a v 
tem mestecu. Na relativno majh-
ni postaji se je dobesedno gnetla 
mno`ica nestrpnih potnikov. Bilo 
je kot v Babilonu, saj je skoraj 
vsaka skupinica ~ebljala v dru-
gem jeziku. A svet je vseeno le 
velika vas in tu smo sre~ali {e 
eno skupino Slovencev (in mimo-
grede, verjeli ali ne, na Machu 
Picchuju nekaj ur pozneje {e 
dve!). Na tirih pred postajnim 
poslopjem so postopali doma-
~ini v `ivopisanih obla~ilih, ve-
~ina `ensk pa tudi v klobukih. 
Prodajale so predvsem `enske 
z otroci, od katerih so nekateri 
stopicljali okrog, najmanj{i pa 
{e sladko spali v culah na hrbtih 
svojih mater, ki so po tleh raz-
grinjale preproge, torbe, prti~ke 
in {e kup drugih izdelkov, ki naj 
bi premamili turiste. Resnici na 
ljubo so bile doma~inke zelo vsi-
ljive, a kaj ko vsak prodan izdelek 
pomeni, da bo zve~er v skledi 
nekaj ve~. La~nih otro{kih ust pa 
tukaj ne manjka …
Ko je pripeljal vlak, je mno`ica 
turistov vzvalovila proti njemu. 
Vagoni so bili ozna~eni s ~rkami 
abecede (morda je to za potnike 
enostavneje) in vsakdo je hitel k 
svojemu vagonu. Pred vagonom 
pa kontrola vozovnic, kot pri nas 
pred spalnikom. Sprevodniki so 
vestno in zelo natan~no pregle-
dali vsako vozovnico – »{verc« bi 
bil nemogo~. Ne glede na to, da 
nismo vstopili na za~etni postaji, 
so bili na{i sede`i {e prazni, pa 
~eprav neolistkani. V vlaku so bili 
le vagoni drugega razreda s 56 
sede`i, preoble~enimi v blago z 
vzorcem, tipi~nim za tukaj{nje 
tapiserije. Potniki smo bili seveda 
sami tujci, predvsem angle{ko in 
{pansko govore~i. Da ne bi bili 
la~ni in `ejni, je skrbel `elezni{ki 
uslu`benec, ki je z mini barom 
vneto kro`il med nami. Vendar 
mu posel ni kaj prida cvetel, 
saj je marsikdo raje pobrskal po 
nahrbtniku …
Vo`nja od Ollantaytamba do 
postaje Aguas Calientes, kjer ima 
vlak kon~no postajo, traja eno 
uro in 40 minut. V tem ~asu se 
tako pokrajina kot tudi zunanja 
temperatura neverjetno spreme-
nita. V Ollantaytambu je pokra-
jina sorazmerno gola, zjutraj pa 
je bilo tako hladno, da so mi bili 
eni dolgi rokavi premalo. Vsi pa 
smo vetrovke in podobne zadeve 
pustili na avtobusu, v pri~ako-
vanju vro~ega dne seveda. Ob 
progi so hi{ke doma~inov in na 
strehi se marsikje su{ijo koruzni 
stor`i. V dolini Urubambe na~rt-
no gojijo izvirne vrste koruze, ki 
pa ni kar tako. ^e bi pri nas kate-
rega koli otroka vpra{ali, kak{ne 
barve je koruza, bi kot iz topa 
izstrelil »rumena«. A ~e pri nas 
poznamo le zlatorumeno koruz-
no zrnje, pa je v Peruju to ~isto 
druga~e. Tu je zrnje lahko skoraj 
belo, rumeno, vinsko rde~e, pisa-
no, modro in skoraj ~rno. Pa tudi 
stor`i so razli~nih oblik tudi pre-
cej bunkasti. Z oddaljevanjem od 
Ollantaytamba se proga spu{~a 
ni`je. S tem se dviga temperatu-
ra, obenem pa spreminja rastje, 
ki je ~edalje bujnej{e. V soteski 
reke Urubamba `e rastejo visoka 
tropska drevesa, na njih pa {tevil-
ne bromelije kot epifiti. Med dre-
vesi sem v preletu opazila pti~a s 
~udovitim turkiznomodrim per-
jem. V kraju Coriwaynachina, na 
88. kilometru, se za~enja slavna 
inkovska pot. Tisti, ki se `elijo 
izogniti mno`i~nemu turizmu, 
lahko tu izstopijo in se po strmi 
poti odpravijo navkreber proti 
Machu Picchuju. A takih nav-
du{encev, ki bi se raje zagrizli 
v strmino, kot peljali udobno z 
vlakom, ni bilo opaziti.
Aguas Calientes, zadnja postaja 
vlaka, stoji na 110. kilometru, v 
ozki dolini, in pogled lahko dale~ 
se`e le navzgor proti nebu. Pred 
prihodom na postajo sem ob~u-
dovala rde~e cveto~e vodenke, ki 
so kot preproga rasle na bregu ob 
progi. Je pa~ tako, to kar pri nas 
kupujemo in sadimo v cvetli~na 
korita, tu raste samoniklo. Aguas 
Calintes je turisti~no mestece in 
se iz dneva v dan pove~uje – gra-
dijo nove restavracije, trgovine 
in drugo infrastrukturo, ki naj bi 
slu`ila mno`icam turistov. Vsak 
dan novi obrazi, vsak dan novi 
iskalci do`ivetij. In `al tudi vsak 
dan ve~je te`ave z odpadki …
V Aguas Calientes, ki je relativno 
majhna postaja, potniki izstopijo 
z vlaka in se zapodijo do bli`njih 
avtobusov, ki ~akajo na goste. 
Takoj, ko je avtobus poln, zahru-
mi motor in vozilo se spopade 
s strmino. Vo`nja je precej vra-
tolomna, ~etudi sem v `ivljenju 
dejansko do`ivela tudi `e huj{e. 
Najslab{i je ob~utek takrat, ko se 
sre~ujeta dva avtobusa in ti seve-
da sedi{ v tistem, ki je na robu 
ceste, tik nad prepadom … ^e 
kak{en avtobus pade v globino, 
je to zgodba z naslovom »nepov-
ratno« – za avtobus in potnike. 
Pogled na miniaturne vlake v 
dolini namre~ nazorno pove, da 
Machu Picchu le`i visoko in da je 
breg zelo, zelo strm.
A nam se ni zgodilo ni~ hudega 
in sre~no smo prispeli do Machu 
Picchuja, svetovno najbolj znane-
ga arheolo{kega nahajali{~a stare 
inkovske kulture. Zgodovinarji 
domnevajo, da naj bi Machu 
Picchu zgradili Inki v 2. polovici 
15. stoletja. Citadela na vrhu 
hriba je sestavljena iz obmo~-
ja, namenjenega za kmetovanje, 
ter mestnega predela. Celoten 
arheolo{ki kompleks je preplet 
umetno narejenih teras za pri-
dobivanje razli~nih polj{~in ter 
mesta s templji, spomeniki in 
delom za pokope. Konec Machu 
Picchuja ni razjasnjen – [panci ga 
namre~ nikoli niso na{li, a vseeno 
je utonil v pozabo in mesto je 
zaraslo v d`unglo. Ko sem pred 
sabo zagledala na fotografijah 
`e ne{tetokrat videno podobo, 
sem si pomela o~i in sama sebi 
{epnila:
»Ali sem res tu, ali pa morda 
sanjam?«
Pogled na Machu Picchu, najbolj znano arheolo{ko nahajali{~e stare inkovske kulture.
19
Gostujo~e pero
dr. Janez Novak
Z Bleda ~ez Galetovec na Bohinjsko Belo
Na visoko razgledni rob 
Pokljuke
Med vzponom 
ve~krat sre~amo 
samotne 
doma~ije 
razlo`ene vasi 
Slamniki; v 
ozadju se {irijo 
Karavanke.
Reportaža
Dario Cortese
Revija Slovenskih `eleznic    julij / avgust 2005
Ko stojimo ali, kar je {e prijet-
neje, sedimo na visokem robu 
Galetovca (1.265 metrov viso-
ko), je svet pod nami in vsena-
okoli nas velikanski. Razgled na 
Bohinjsko Belo globoko spodaj, 
na Babji zob in Jelovico onstran 
doline, na Bled in z gorami 
obrobljeno gorenjsko ravan je 
{irok, da {ir{i ne more biti. Ker 
je do sem ravno prav hoje in 
ker so strmine, ki jih medtem 
zdelamo, po~itku zelo spodbud-
ne, je postanek vrh Galetovca 
brez te`av trajnej{e narave. Kljub 
temu, da medtem kaj prigrizne-
mo, ne vemo povsem, kaj je tu 
zgoraj pomembnej{e: prepadne 
vi{ine, razgledne {irine in di{e~ 
gorski zrak ali zaloge iz nahrb-
tnika. Zato enostavno u`ivamo 
v vsem, saj drugega tako in tako 
ni: veliko lepote svetlih, razgled-
nih poznih poletnih dni.
Z `.p. Bled jezero gremo po 
cesti desno. Po njej se spustimo 
do Zake in pri kampu zavijemo 
desno na makadamsko cesto, 
po kateri pridemo skozi podvoz 
pod `elezni{ko progo. Zatem na 
razcepu zavijemo levo, smerokaz 
Boh. Bela. Do prvih hi{ Bohinjske 
Bele pridemo po pribli`no 45 
minutah hoje. Na cesti pri sme-
rokazu Slamniki zavijemo desno 
in gremo pri prvi hi{i zaselka 
Brezje desno na pot, kot svetuje 
smerokaz Galetovec. V nada-
ljevanju je pot ozna~ena z mar-
kacijami in smerokazi, vendar 
je ponekod potrebna pove~ana 
pozornost, da nam ne »uide« 
po svoje in ne zgre{imo smeri. 
Tako se `e za hi{o s poti usme-
rimo desno na stezo, se po njej 
vzpnemo ob potoku, pre~kamo 
gozdno cesto ter zatem nadalju-
jemo po cesti in po poti do vlake, 
kjer zavijemo levo in pridemo do 
samotne doma~ije. Nad njo sme-
rokaz Galetovec usmeri v gozd, 
na razcepu zatem zavijemo levo 
(desno dr`i ozna~ena pot na 
R~itno) in se po strmih pobo~jih 
– ko pridemo do roba travni-
kov, zavijemo med malinovjem 
ob gozdu desno gor – vzpne-
mo na rob poklju{ke planote, 
na katerega stopimo pod vrhom 
Turn. Na gozdni cesti zavijemo 
levo in gremo mimo spomenika 
do odcepa levo, ki ga ozna~uje 
smerokaz Galetovec. Nekaj ~asa 
hodimo po vlaki in se nato spet 
po nasvetu smerokaza usmeri-
mo levo na vrh. Z Bohinjske 
Bele hodimo okrog 2 uri in 30 
minut.
Z razglednega roba stopimo 
po ozna~eni poti ~ez nekoliko 
vi{ji, z gozdom pora{~eni vrh na 
pa{nike in ~eznje sestopimo do 
planine na levi. Levo mimo ko~ 
se spustimo do gozda in sko-
zenj do gozdne ceste. Pre~kamo 
jo in gremo ob robu gozda 
ter nato navzdol na travnike, 
kjer v spodnjem delu smerokaz 
Boh. Bela ka`e levo. Skozi gozd 
spet pridemo na travnike, kjer 
se dr`imo sredine dolinice in 
pod drogovi elektri~ne napeljave 
pridemo do gozdne ceste, ki se 
spu{~a v dolino. Pre~kamo jo in 
nato {e enkrat, ko spet stopi-
mo na cesto, pa gremo kratko 
po njej navzdol do neozna~-
enega odcepa steze desno. Ob 
njej kmalu sre~amo oznake in 
v njihovi dru`bi sestopimo do 
ovinka ceste. Zdaj nadaljujemo 
le po cesti, navzdol na Bohinjsko 
Belo. Ko stopimo na cesto v 
dolini, gremo naravnost do 
`. p. Bohinjska Bela. Pred njo je na 
levi gostilna, ki pomaga pote{iti 
morebitno lakoto. Z Galetovca 
hodimo pribli`no 1 uro in 
30 minut.
Skupaj okrog 5 ur hoje. 
Na izletu pride prav planinska 
karta Julijske Alpe, vzhodni del 
(1 : 50.000), vendar ozna~ena 
pot na njej ni povsod pravilno 
vrisana.
Za izlet iz smeri Nova Gorica je 
ob koncu tedna primeren vlak z 
odhodom z novogori{ke `elez-
ni{ke postaje ob 7.35. Na `. p. 
Bled jezero izstopimo ob 9.23. 
Za vrnitev na `. p. Bohinjska Bela 
po~akamo na vlak ob 17.12.
Iz smeri Ljubljana se potrudimo 
na vlak, ki iz Ljubljane odpelje 
proti Jesenicam ob 6.50, ali izbe-
remo poznej{ega ob 9.50. Oba 
imata povezavo naprej v smer 
Nova Gorica; v prvem primeru 
na `. p. Bled jezero izstopimo 
ob 8.35, v drugem ob 11.30. 
Za vrnitev s postaje Bohinjska 
Bela po~akamo na vlak, ki proti 
Jesenicam odpelje ob 16.59 ali 
ob 19.55. Prvi vlak ima zvezo 
z Ljubljano, drugi pa nadaljuje 
vo`njo proti Ljubljani.
Galetovec s 
skalnimi stenami 
izstopa iz roba 
Pokljuke.
Slikovna kri`anka
risba
KIH
POSMEH,
NASMEŠEK
ALENKA
VIDRIH
OTROŠKA
GLISTA
IDOL
OBREKO-
VANJE,
OPRAV-
LJANJE
OGLEJSKI 
PATRIARH,
APOSTOL 
SLOVENCEV
ZDENKO
VRDLOVEC
TUJA 
DREVESNA
VRSTA
PRIPADNIK
KOPTOV
ENA OD 
PROJEKCIJ
TVEGANJE,
NEVARNOST
SVETIŠ^E
BOGINJE
ATENE
OGABA
ORESTOVA
SESTRA V 
GR. MIT.
GALOP
(REDKO)
VULKAN.
GMOTA
KOPASTE 
OBLIKE
NARKOTIK
RAZLAGA
PROBLEMA
ZIDNA 
VDOLBINA
HERCE-
GOVEC
NAŠA PO-
PEVKARICA
INDUSTR.
RASTLINA
SL.KOREO-
GRAF (IKO)
^ISTA
TEŽA
DALJŠA 
TANKA,
UPOGLJI-
VA VEJA 
IGRALEC
EASTWOOD
^OP
IZTOK
AM. POLIT.
DWIGHT
EISEN-
HOWER
EDINI 
SINČEK
EMIL
ADAMI^
MED
RAHLA, 
MEDLA 
SVETLOBA
SPOSOB-
NOST
KALJIVE
KOVINE
AM. FILM.
IGRALEC 
REDFORD
STRAST,
POŽELENJE
TINA
TURNER
MAJHA
VAZA ORGANIST
IRENA
AVBELJ
AVTORSKE 
PRAVICE
NIZEK
Ž. GLAS
Ž. IME,
EDITA
RANO-
CELNIK
FR. KOMIK
(JACQUES)
ŽRTVENIK
RED (V 
BOTANIKI)
ŽUŽELKA
S PISANI-
MI KRILI
VEK,
ERA
ŽELEZOV 
OKSID
ZAGREB
PLEMEN.
GOVEDO
PRILAGO-
DITVENI
^LEN
RENIJ
ALENKA
PINTERI^
BILKA
NEON
SPLETI
LAS
SLOG
LEKARNAR
? PLETERŠNIK
Slovensko-
nemški
slovar

Iz @elezni{kega muzeja v Ljubljani