Ipjtuska KI.J VfCA y LJU 15. MAJ 1964 cc LETO XI. — ŠT. 5 CINKARNAR GLASILO DELAVSKEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE Izdaja Cinkarna, metalurško-kemdana industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 23. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkamar«, Cinkarn®, Celje. Tel. 59-81, 39-82, interna 53. Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje. Vrednost točke f § april 1964 * § z. 'O 35 o >n I. Ekonomska enota metalurgija: 1. Predpražarna in žveplena kislina ..... 135,97 2. Aglomeracija.............................. 133,54 3. Skupne službe (1. in 2.).............. 133,72 4. Topilnica surovega cinka.............. 143,42 5. Topilnica finega cinka................ 145,42 6. Cinkovo belilo............................ 125,17 7. Keramika.................................. 120,05 8. Skupne službe celotne topilnice....... 159,31 9. Povprečje ek. enote metalurgije....... 137,46 10. Kem.-metalurški cfnalit. laboratorij .... 133,39 II. Ekonomska enota predelovalni obrati: 1. Valjarna cinkove pločevine............ 125,98 2. Cinkografija.......................... 134,96 3. Oblikovalnica cinkove pločevine..... il 16,412 4. Skupne službe predelovalnih obratov . . . 126,16 III. Ekonomska enota anorganske kemije: 1. Kromov galun.............................. 120,58 2. Na-hidrosulfati in metalit............. . 129,35 3. Na-sulfid............................. 118,55 4. Litopon, Ba-sulfid in Zu-sulfat....... 119,01 5. Svinčeni oksidi........................... 124,08 6. Superfosfat.............................’ 127,65 7. Ultramarin ................................ 116,77 8. Modra galica......................... 125,00 9. Kemični obrat III. — Mozirje.......... 125,10 10. Obračun skup. služb obrat pigmenti — soli 121,88 11. Povprečje obratov Cr-galun, Zu-sulfid svinčeni oksidi, ultramarin............ 119,70 12. Povprečje obratov Na-hidrosulfit, Cr-galun, Na-sulfid, ultramarin in svinčeni oksid . 123,02 13. Povprečje obratov stari in novi litopon . . 119.01 14. Povprečje obratov Na-hidrosulfit in metalit 129,55 15. Povprečje obratov litopon in modra galica . 120,"0 16. Povprečje obratov modri baker,........... •' — i irnlica......................... 123,54 17. Modri baker........................... 121,88 18. Novi litopon .............................. 119,01 IV. Ekonomska enota organska kemija z vsemi službami............................... 125,00 V. Ekonomska enota vzdrževalni obrati: 1. Mehanična delavnica................... 125,67 2. Gradbeni oddelek....................... 120,52 3. Elektro delavnica..................... 128,68 4. Energetski in merilni oddelek.......... 123,95 5. Oddelek za pripravo dela............... 120,83 6. Skupne službe vzdrževalnih obratov . . . 123.74 7. Plinarna............................... 123,34 VI. Predračunske enote — administrativne in druge službe................................ 122,14 1. Družbena prehrana........................... 119,93 VII. Celotno podjetje............................... 127,43 DISKUSIJA NA DELOVNI KONFERENCI SP CINKARNE LE S SKUPNIMI NAPORI DO BOLJŠIH REZULTATOV STOJAN PREDIC JE OBRAZLOŽIL SESTAVLJANJE NAŠEGA STATUTA Upravni odbor podjetja je pravočasno odredil centralno komisijo za i/de lavo Statuta. Na svoji prvi seji je komisija obravnavala organizacijo podjetja ter odredila tri člane, ki so bili zadolženi, da pripravijo teze za izdelavo statuta in shemo organizacije podjetja. Poleg tega je komisija sklenila, da predlaga IO sindikata naslednje: —■ da zadolži sindikalne podružnice posameznih ekonomskih enot z nalogo formirati svoje komisije. Pripravljene teze za izdelavo statuta je komisija obravnavala. Iz svojih vrst je določila skupino, ki je začela sestavljati pred-osnutek statuta. Teze so bile razdeljene v štiri poglavja, in sicer: 1. Temeljna načela; 2. Organizacija podjetja: 3. Samoupravljanje v podjetju; 4. Ekonomika podjetja. O predosnutku je diskutiral ves kolektiv in d ružbeno-politi fine organizacije. Na predosnutek statuta je bilo veliko pripomb, približno 12 tipkanih sirarni, katere je centralna komisija temeljito obravnavala. Vse pripombe so upoštevane; v soglas ju z njiimd so izvršene spremembe. Na otres. Porušenjih ali poškodovanih je bilo okoli 80 u/o hiš. Od 2000 bolniških postelj je ostalo le 600. Močno so bila pri- zadeta tudi šolska poslopja; po potresu je bilo uporabnih le 2% šolskih prostorov. Tudi kulturnim ustanovam ni bilo prizaneseno. Porušene so bile knjižnice in oba gledališča. Od petnajstih kinodvoran sta ostali le dve. Življenjski pogoji so bili zelo težki. Mnogi Skopjanci so bili prisiljeni zapustiti svoje mesto. Vse to in ponovni potresni sunki jih ni omajalo. Lotili so se težkega dela, pri čemer so jim takoj priskočili no pomoč vsi bratski narodi Jugoslavije. Z veliko materialno in moralno ]M>dporo so delno normalizirali življenske pogoje, ki pa so še vedno na podpovprečnem nivoju. Preskrba še ni zadovoljiva. Skop-ljnnci se pogosto pritožujejo nad slabo kvaliteto in asortimentom. Ta problem bo rešen še v tem letu. Do konca junija bo zgrajenih 12.000 stanovanj. Urbanistični plan predvideva izgradnjo Skopja na istem področju. Ker leži mesto na potresnem območju, ho treba temu primerno prilagoditi urbanistični načrt. Vse nove stavbe bo treba graditi tako, du jih ponovni potresi ne bodo ogrožali — temu primerno bo tudi treba zavarovati že obstoječe stavbe. Po novem urbanističnem planu se je presek mesta |x>večnl od 6 km na 26 km. Tov. Grličkov je dejal, da bodo v prihodnjih petih letih mnogi pereči problemi rešeni. Predvsem bo treba poskrbeti za izgradnjo stanovanj, kajti število prebivalstva se bo predvidoma povzpelo na preko 300.000, nadalje bo treba normalizirati pogoje izobraže- vanja in omogočiti neoviran razvoj kultrnoprosvetnih dejavnosti. Ob koncu predavanja se je predsednik IS SR Makedonije v imenu Skopljancev zahvalil vsem občanom za moralno in materialno pomoč, ki so jo nudili v najtežjih trenutkih. K ss ssiiilii Neprimerna hitrost in neizkušenost voznika sta povzročila to nesrečo jave pa zasledimo tudi v drugih podjetjih. Ko smo ustanovili EE in smo jim dali možnost delitve, smo lahko praktično šele takrat združili v človeku dve funkciji: »postal je upravljalen in proizvajalec«. Opaziti pa je, da nekateri težijo k nesocialistični delitvi. Ta ki nas postavljajo v zelo slabo luč. Drugi ljudje zopet ne trpijo kritike in enakovrednega sodelovanja na določenih Rodnočjih. V nekaterih podjetjih menijo, da j c direktor tista rešilna bil j-ka, ki bo držala podjetje in ga rešila vsega hudega. Pri nas se rešujejo važna vprašanja, ki se ne dajo odložiti. Na drugi strani zopet 'drugi prikrivajo samoupravnim organom z zaveso nujnost ali tajnosti in je jasno, da samoupravni organ ne more včasih pravi 1 no reševati in sklepati. Po eni strani se samoupravni organi paralizirajo s 'sodelovanjem kolegija. To se izmaliči posebno tam, .kjer pri odločitvah sodelujejo tudi voditelji družbeno-poli-tičniih organizacij. Jasno je, če tak krog prenese odločitev pred samoupravni organ, je kolektiv pred tem. da sprejme to odločitev. Mnenja sem, da bi družbenopolitične organizacije v podjetju morale posvetiti veliko pozornost vlogi samoupravnim organom. Podobne birokratske pojave zasledimo tudi pri nas v podjetju. Zalkaj včasih opazimo pasivnost in take birokratske pojave? V glavnem je več vzrokov. Najvažnejši vzrok je relativna nerazvitost proizvajalnih sil. Proizvajalna sredstva so izrabljena. Bistvo je v tem. da cone vedno naraščajo. Tov. Tito je dejal, da lahko zvišamo plače,, s čimer pa v bistvu ne bomo nič dosegli. Menim. da bo potrebno tu poiskati določene vire. V našem podjet ju je bil lansko leto povprečni osebni dohodek 40 tisoč dinarjev. CDS je spre jel predlog, da bi se osebni dohodek povišal za 2%. Če pa bonno samo za 2 % povišali osebne dohodke, bomo lahko pričakovati med delavci meraizpolo-ženje. Zato si moramo prizadevati, da bomo zmanjšali proizvodne stroške. Niadajnji vzrok so ostanki najemniške miselnosti. To ne opazimo samo pri delavcih v proizvodnji, ampak med strokovnjaki on celo mod komunisti. 'Nekateri mislijo samo na to. da opravijo 8 ur, za ostalo delo pa jim ni mar. Ti ljudje težijo k neopravičeni razdelitvi dohodka. Vse kair kolektiv ustvarja bi ,si radi razdelili. Taki tudi zelo neodgovorno izkoriščajo social no-zdravstvene ustanove. radi krivijo druge za neuspehe katerih so predvsem krivi isaimi. Zaradi takih ljudi v po-[ud danski h urah mi mogoče sklicati seje. Tretji vzrok je slaba obveščenost in informiranost kolektiva o raznih vprašam jih, ki jih sprejme DS in UO. Nekateri tovariši menijo, da bi to nalogo morale opraviti družbeno politične organiza-ci je. ^ Važen moment pri širjenju slabih tendenc je pomanjkljiva kontrola v samem podjetju. Če bi samoupravni organi hoteli aktivno delovati, bi morali vedno imeti pregled nad svojim delom in izvrševati sklepe, ki so jih sprejeli. Vendar se v praksi' postopa ta,ko, da imajo samoupravni organi le pregled nad informacija-(Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) mi, ob katerih se pa ne morejo bolj razviti. Tudi pojavi, ki -se kažejo v samih družbeno-političnih organizacijah predvsem v ZK in ZM so eden izmed teh vzrokov. Naj večja napaka je v tem, da včasih prevlada famiiliaren odnos do ljudi, ki so prav tako komunisti in jih nikoli ne pokličejo na odgovornost. Družbeno-polit-ične organizacije se zelo ,počasi prilagajajo pojavom v kolektivu. Vedno se sprašujemo zakaj so ljudje na sejah DS pasivni. Mislimo, da krepimo naše samoupravljanje, pozabili pa smo, da se družbeni procesi od leta 1951 do sedaj stalno spreminjajo. Ko se je samoupravljam j e začelo, so ljudje aktivno sodelovali v samoupravljanju. Danes je stvar drugačna. Opozoril bi rad, da so clružbe-no-politične organizacije tiste, ki morajo reševati ta vprašanja. Istočasno pa se moramo zavedati, da so vodilne osebe tiste, ki morajo sodelovati v samoupravljanju. Zgodi se, da posamezni tovariši svojo odsodiiost upravičujejo s tem, češ obrat orodje jih ne pustijo na sejo. Mislim, da bi glavni inženirji, dbratovodje in mojstri morali razumeti tako odsotnost z delovnega mesta. Svetličič Ivo je razpravljal o specifično socialno-zdravstvenih vprašanjih. Želel bi nakazati drobec problematike s področja socialno-zdravstvenih služb. Iz referata predsednika Izvršnega odbora, kakor tudi pri pregledu letnih te, sem zlasti opazil tele podatke: Bolniški stalež se je v letu 1965 znižal za 1.5% In j« za 1.04% pod povprečjem zadnjih 5 let. Število poškodb pri delu, kakor tudi število izgubljenih dni zaradi poškodb se nenehno z man j šuje. Od leta 1959 se je število poškodb zmanjšalo od 25,6 na 15,8 na 100 zaposlenih. V letošnjem januarju in februarju pa število nesreč spet raste in je že doseglo 17 nesreč na 100 zaposlenih. Zaradi poškodb izven dela je bilo v letu 1963 izgubljenih 445 delovnih dni več, kot zaradi poškodb pri delu in je bilo zaradi teh poškodb izgubljenih 5.411 delovnih dni ali 18 % vsega bolniškega staleža. V podjetju je zaposlenih 99 delovnih invalidov, kar je skoraj 5 % vseh zaposlenih. V podjetju je 625 kroničnih bolnikov ali 52,6% vseh zaposlenih. Bili iso potrebni veliki in zavestni napori vsega delovnega kolektiva, da smo tako znižanje bolniškega staleža, nezgod pri delu in zaposlitev tolikega števila delovnih .invalidov na delovnih mestih, ki ustrezajo njihovim sposobnostim. V prizadevanjih za znižanje .bolniškega staleža je odigralo še posebno važno vlogo periodično obveščanje kolektiva preko družbenih organizacij in delavskih svetov o gibanju bolniškega staleža v posameznih obratih in o -bolehamj-u posameznih tovarišev. Tudi boljša analitska obdelava vzrokov in izvorov nezgod pri delu ter njihovo javno obravnavanje v »Cinkamairju« je poglobilo kolektivno odgovornost in zanimanje za varnost pri delu. Pri iskanju ustreznih delovnih mest za delovne invalide naletimo na vedino širši krog odgovornih ljudi, ki -razumejo, da je delo invalida na ustreznem delovnem mostu enakovredno delu zdravega delavca in da zadovoljuje vse zahteve proizvodnje. Menim .pa, -da smo v prizadevanja za rešitev teh perečih vprašanj nekoliko zanemarili druga, ki zato sedaj prehajajo na površje in -zahtevajo nujne raziskave in ukrepe. Zlasti .pereče vprašanje poškodb izven dela, katerih zdravljenje je zahtevalo 18% vsega bolniškega staleža. Te poškodbe so na prvem mestu v vrstnem Le s skupnimi napori do boljših rezultatov redu bolezni v našem podjetju. Pojav zaskrbljuje, ker je neraziskan, ker ne poznam« njegovih izvorov in se zato ne moremo zoper njega boriti. Potrebno bo pristopiti k individualni obdelavi vsakega posameznega primera nezgode izven dela s še večjo skrbjo kot nezgode pri delu, ker je ta problem za naš kolektiv trenutno večji. Pri tem seveda ne smemo -niti najmanj zavreti prizadevanja za varnost pri delu, saj sta nam zadinj-a dva meseca, ko nesreče pri delu zopet naraščajo, zadostno opozorilo k -stalni budnosti. Analiza zdravstvenega stanja delavcev, ki jo je izdelala Obratna ambulanta glede kroničniilh bolnikov, je tudi zaskrbljujoča. Skoraj vsak tretji delavec je kronični -bolnik ali: poleg vsakega delovnega .invalida je še pet kroničnih bolnikov oziroma kandidatov za invalidnost. Pri takem stanju lahiko še z večjo gotovostjo trdimo, da so uspehi pri zniževanju bolniškega staleža res v največji meri bolj rezultat masovne akcije in visoke delovne zavesti naših delavcev kot pa izboljšanja zdravstvenega stanja ljudi. Podatki o številu kroničnih bolnikov iso taki: 35 kroničnih alkoholikov: 225 kroničnih okvar dihal 157 kroničnih obolenj želodca 228 kroničnih okvar hrbtenice in išias. V posameznih starostnih skupinah jte odstotek kroničnih bolnikov tak: od 19 do 25 let 12,1 % od 26 do 30 let 25,8 % od 31 do 35 let 27,1 % od 56 do 40 let 50,4 % od 41 do 45 let 35,1 % od 46 dlo 50 let 91,6% od 51 do 55 let 46,6% nad- 55 let 38,1 % Zdravstvena služba opozarja, da so ti podatki zelo značilni in svarilni! Od 232 ljudi starih od 36 do 40 lat, jih je že 50 % zaznamovanih z eno izmed kroničnih 'bolezni. To so ljudje, ki naj bi bili na višku svojih ustvarjalnih sil. se pa žal ravno pri njih začne razmišljati o oceni invalidnosti oziroma zmanjšani sposobnosti za delo. Zal nimamo na razpolago enakih analiz zdravstvenega stanja vsega prebivalstva. Tako ne vemo ali je tako stanje značilno za naše podjetje. Toda kljub temu je ta analiza zadosten poziv k tesnejšemu sodelovanju z zdravstveno službo. S ciljem nenehnega večanja prizadevnosti in storilnosti delavcev, moramo nenehno izboljševati delovni potencial kolektiva. Zdravje je tu nadvse važen -faktor. Ta faktor 1k> nujno potrebno vskladiti z organizacijo -dela, razporejanjem kadrov na ustrezna delovna mesta, nenehnim izobraževanjem delavcev in usposabljanjem za kasnejša fizično lažja, a zato odgovornejša dela. Pristopiti bo treba h kompleksnemu študiju tega vprašanja in posvetiti njegovi rešitvi eno prvih mest v socialni in ekonomski politiki podjetja. Te podatke bomo nujno morali upoštevati, ko bomo razpravljali o predlogu novega zaikona o jkj-kojninskem zavarovanju, oziroma o predlogu za podaljšanje delovne dobe. Vodstvo naše sindikalne organizacije naj bi z ustreznimi priporočili organom delavskega samoupravljanja odločilno .poseglo v tx>rbo za izboljšanje zdravstvenega stanja in varnosti pri delu in izven dela. Tov. Karlo Sagadin, direktor kadrovskega sektorja je razpravljal o delovni sili in kadrovanju: V letu 1962 je prišlo v naše podjetje 583 ljudi, v istem letu pa je odšlo 389 ljudi. Naslednje leto je prišlo 822 ljudi, odšlo pa je 545, to se pravi, -da smo stalež zelo povečali kar je zelo zaskrbljujoča situacija. Zdi se -mi potrebno posebno poudariti, da je močan priliv iz -drugih republik, kjer niso ljudje imeli delovnih navad. Ni-sino edina organizacija v Sloveuiij, ki letos ugotavlja tabo visoko fluktuaoijo, ampak zasledimo isti pojav tudi v drugih organizacijah, čeprav imajo lažje delovne pogoje. O tem je potrebno razpravljati ne samo v našem podjetju, temveč v širšem merilu. Tu niso posledica samo težki delovni pogoji. Naj navedem skupino, ki je lansko leto prišla iz Banja Luke. Ugotovili smo, da je tam povprečje osebnih dohodkov 15.000 -d-i-n za NK delavce v industriji iin gradbeništvu. Mi smo jim zagotovili začetno plačo 24.000 dinarjev to se pravi 9 tisoč dinarjev nad povprečjem Banja Luke. Zgodilo se je, da so v enem tednu vsi ti de-larvoi zapustili podjetje. Izjavljali so, da jim je delo pretežko, da niso prišli delati itd. Mislim, da kadrovska perspektiva ne gle-dle na težave, ki jih predvidevamo. ni toliko temna, kot je bilo razbrati iz razprave. Meniim, da je naš kolektiv za dobrega državljana in dobrega delavca zelo privlačen. V zvezi -s perspektivo, da bomo rabili ogromno kvalificiranih delavcev. predvsem električarjev in ključavničarjev, bo potrebno situacijo dobro analizirati in urediti odnose na delovnem mestu. Lansko leto smo iz naših -obratov izgubili precej ljudi s 5 do 8 letno prakso. Ti ljudje.niso odhajali iz kolektiva zaradi slabih -o-sebnih dohodkov, ampak predvsem zaradi Slabih odnosov. Zelo veliko je prošenj za družinska stanovanja. Popol-nomia jasno je, da se odgovorni -ljudje zavedajo velikega pomena toga vprašanja. Nemogoče pa je kar čez -noč nekaj ustvariti. Odločili smo se, d!a poskrbimo najprej z-a mladega samskega človeka. Trenutno ima Cinkarna 324 ležišč v treti domovih. Ugotovili ,smo, da bi v lanskem letu imeli okrog 100 ljudi manj. če ne bi imeli samskih kapacitet. Prav je tudi, da vidimo naše perspektive in da ne gleda- mo preveč enostransko, ko rešujemo vprašanje naših istrolkov-i»ih kadrov in vprašanje naših dolgoletnih delavcev. Pobuda podjetja je, da se čim-več ljudi vključi v individualno gradnjo. Nekateri s-o celo .odklanjali to možnost. Na drugi strani je slišati kritiko, da nekdo, ki komaj pride v podjetje, -dobi stanovanje. Ce bi vsi ljudje, ki so študirali, imeli stanovanje v bližini podjetja, bi bilo to vprašanje mnogo lažje. V zadnjem času je Cinkarni kljub mnogim težavam uspelo pridobiti strokovnjake z visoko in -srednjo izobrazbo. Naše podjetje je tud-i v zadnjih letih precej štipendira- lo. Res-en -problem je pridobivanje (kvalificiranih kadrov. Z ozirom -na tako pomanjkanje nekatera podjetja večajo osebne dohodke. Mi smo pred dv-emi leti poslali v štorski oddelek 19 u-oencev. V jeseni smo pa s težavo dolbili 5 učencev v to stroko; medtem pa je IFA z lahkoto dobila 20 učencev. O tem -bomo moral i vsi skupaj -dobro premisliti. (Nadaljevanje na 3. strani) SPOZNAJMO NASE OBRATE — SPOZNAJMO NASE OBRATE — SPOZNAJMO NASE OBRATE — SPOZNAJMO NASE OBRATE — SPOZNA Obrati anorganskih pigmentov Zadnjič smo si ogledali obrate anorganskih soli in videli, da za nas končni produkt (anorganska sol) pomeni za kupca surovino, ki je potrebna pri predelavi določene vrste blaga ali snovi. Danes si oglejmo obrate anorganskih pigmentov, ki se kot soli, vendar ne kot surovine, vsakodnevno in vsestransko uporabljajo. Minij Najbolj znani zastopnik je vsekakor minij. To je svinčeni oksid. Ker pa imamo več svinčenih oksidov, moram povedati formulo PbaO-i. Osnovna surovina je svinec, ki ga dobimo iz Trepče in Mežice. Stalimo ga v kotlu, pod katerim kurimo z generatorskim plinom. Tekoč svinec (tališče je pri 327° Celzija) vlivamo v posode z mešali, ki jih po njihovem izumitelju Bartonu imenujemo bartov-ske peči. Zrak, ki ga vleče skozi peč ventilator oksidira svinec do prve stopnje. Dobimo glajenko PbO. To je fin prah rumene barve, ki ga lovimo v silose. Ciklon, ki je med bartonom in silosi lovi grobo frakcijo glajenke, ki jo potem naknadno zmeljemo. Sama glajenka je že pigment in se v glavnem uporablja v rafineriji nafte in iz nje dobijo anti-detonator, ki je primešan bencinu, svinčev tetraetil. Del glajenke gre v oksidacijo druge stopnje. Žganje skupaj s to drugo oksidacijo poznamo pod skupnim imenom minizacija. Glajenka se v pečeh v toku zraka oksidira v minij. Žganje z neprestanim mešanjem se vrši pri temperaturi 550° C. Minizacija traja okoli 35 ur. Od časa mi-nizacije je odvisna tudi kvaliteta minija. Iz peči gre minij preko zračnih sejalcev in filtrov v silose iz katerih se potem pakira. Tudi minij vsebuje bolj grobo frakcijo, ki se mora presejati, da ne trpi kvaliteta in mleti posebej na pa-ličastem mlinu. Vsi vemo, da proizvajamo v Cinkarni dve vrsti minija 31 % in 33 %, kvaliteta minija se meri na vsebnost Pb02. Zato lahko rečemo, da se bo komu čudno zdelo, da je minij, ki vsebuje 33 do 34 % Pb02 100% minij, se pravi, da skoraj ne vsebuje metalnega svinca in komaj nekaj tisočink odstotka železa. Poleg tega, da merimo kvaliteto po vsebnosti Pb02, jo merimo tudi po vsedanju v olju oziroma najobičajnejših razredčilih (fir-než). Najboljša kvaliteta minija po taki preiskavi je tista, pri kateri delci minija v razredčilu lebdijo: to je minij »non setting«. Minij je najbolj razširjeno premazno sredstvo. Uporablja pa ga tudi steklarska industrija za izdelovanje svinčenega stekla, ki ga poznamo pod imenom kristalno steklo. Litopon, cink-sulfat in barijev sulfid Izhodnih surovin je veliko, ker za litopon potrebujemo dve različni raztopini: cink — sulfatno in barij sulfidno. Priprava cink-sulfatne lužinc ZnS04 Cinkove pepele, ki vsebujejo cinkov oksid, drobimo na kolo-drobu in presejanega topimo v žvepleni kislini. Ker cinkov pepel vsebuje veliko drugih kovin, predvsem železa, ki se tudi tope v žvepleni kislini, moramo nastalo raztopino cinksulfata očistiti. Najprej odpravimo železo. V raztopino damo klorovo apno, ki železo oksidira v tako obliko, da se iz raztopine odloči kot obori-na. Raztopino vodimo skupaj z oborino skozi filtersko stiskalnico. Železova oborina gre -na od-val, raztopina pa na nadaljnjo obdelavo. V naslednji fazi izločimo še ostale težke kovine in tako je cinkosulfatna lužina pripravljena. En del jo uporabljamo za kristalni cinkov sulfat, ostalo pa za litopon. Druga faza je priprava barij-sulfidne lužine BaS. Barit s koksom šaržiramo v določenem razmerju v rotacijsko peč, kjer se vrši redukcija barita v barijev sulfid. Ba-sulfid lahko porabimo kot surovino za druge barijeve soli, del pa ga porabimo raztopljenega za litopon. Litopon Litopon je produkt obarjanja obeh lužin. Kemiki pravimo takim reakcijam dvojne zamenjave in kako to izgleda, bomo videli iz formule: I------------i X.----------X I Zn SO. + BaS -----*- ZnS + BaSO« Oborina iz dveh raztopin ZnS (cinkovega sulfida) in BaS04 (kalijevega sulfata) je naš litopon Obarjanje pa je popolno takrat, če v raztopini ostane nekaj Ba-sulfidne raztopine, torej moramo dodati prebitek Ba-sulfida, kot to določa kemično razmerje. Litopon ločimo od raztopine na filterski stiskalnici. Surovi litopon, kot ga imenujemo damo v kalcinančne peči, kjer se prvič osuši in prežge. Grude gasimo (podobno kot pri apnu) in zmeljemo na mokrem mlinu in s tem odstranimo vso nesnago, ki bi še mogla motiti kvaliteto. Filtriramo spet skozi filtersko stiskalnico in potem končno sušimo v pe- čeh, ki so ogrevane z dimnimi plini. Osušenega meljemo in pakiramo. Poleg tega, da ga uporabljajo kot krovno protikorozijsko sredstvo, ga rabi tudi industrija gumija kot polnilo za svoje izdelke. Ultramarin Zadnji iz te vrste pigmentov, ki jih delamo v stari tovarni je ultramarin. Osnovna surovina je kaolin z raznimi dodatki kot smola, lug, soda, žveplo. Vsako komponento meljemo v krogličnih mlinih. Zmešamo v določenih utežnih razmerjih in znova zameljemo. Ultramarinska masa je siva in mora imeti enoten izgled. Posameznih komponent s prostim očesom ne smemo in ne moremo opaziti. To maso damo v keramične lonce, pokrijemo in žgemo v pečeh. Peč kurimo z generatorskim plinom z rahlim nadpritiskom. Takoj v začetku temperaturo hitro dvignemo in nato proti koncu počasi zmanjšujemo. Proces žganja se dogaja pri temperaturi 800—900° C 10—14 dni. Se danes znanstveniki natančno ne poznajo kemizma tega žganja in katera je Usta komponenta, ki obarva ali ki pomaga pri obarvanju. Žgan surovi ultramarin z vodo operemo v centrifugi mokro meljemo in sušimo v pečeh na paro. Osušenega zmeljemo na mlinu dezintegratorju. Ker ne moremo -na vseh pečeh doseči iste nianse barve mešamo v bobnu, da tudi to poenotimo in tako homogeniziran produkt pakiramo. Veliko ga rabijo gradbena podjetja kot zidarsko barvo. V prejšnjih časih so ga pa perice uporabljale kot belilno sredstvo skupaj s pralnim sredstvom, seveda v manjših količinah. Rasto Cater Ljudska tehnika v preteklem in prihodnjem obdobju LE S SKUPNIMI NAPORI BOMO DOSEGLI BOLJŠE REZULTATE (Nadaljevanje z 2. sirarn) Prepričam sem, da Ibo sodelovanje abrato vodi j lin družbeno-politič-nih delavcev pripomoglo k temu, da bomo Lahko ta problem rešili. Tov. ing. Drago Ceh, glavni direktor podjetja: K diskusiji ing. Cukrova bi doda.! še en zelo važen problem. Strokovnost in ekonomska usposobljenost naših proizvajalcev je izredno nizka. Današnja .stopnja razvoja gospodarstva je postala tako visoka in tako komplicirana, dla zahteva precejšnjo mero tehničnega in ekonomskega znanja. Ce hočemo v prihodnje, d« bo .naše delavsko samoupravljanje šlo v korak z razvojem social izma. se moramo nad to nizko usposobljenostjo izredno zamisliti. Vzrok molčanja na seji DS ni v tem, da ljudje ne bi hoteli diskutirati, ampak nekateri ne morejo lin ne znajo. Mislim, da bomo morali dvigniti splošni tehnični in ekonomski nivo naših proizvajalcev. To je velika naloga partijske in sindikalne organizacije. Danes se mnogo diskutira o samoupravljanju. Ena izmed nalog samoupravljanja je tudi delitev dohodka, če pa hočemo o tem diskutirati, moramo predhodno razpravljati o tem, kako ustvariti dohodke. Mnogi v tovarni se pogovarjajo o tem. kakšna bo plača. Tistega momenta, ko ise bo vsaj 60% članov kolektiva zavedelo, da je potrebno ustvarjati, izboljševati pogoje dela v podjetju iin da se le s skupnimi napori dosežejo boljši rezultati, šele takrat bomo lahko prišli na zeleno vejo. Tega se moramo vsi zavedati. V .lanskem letu smo v okviru podjetja uredili nekatere stvari. Osebne dohodke izpod 25 tisoč smo odpravili. Dopolnil hi diskusijo tov. Sagadina glede stanovanjskega problema. Poslavlja se vprašanje. če imamo 40-50 milijonov dinarjev. kaj naj potem naredimo s tem denarjem, ko pa je vedno več prosilcev za stanovanje. Lani smo dali posojilo za individualno gradnjo. V letošnjem letu bomo imeli na razpolago 50-60 milijonov dinarjev. Cene novih stanovanj pa iz .dneva v dan rastejo, tako sedaj .stane eno stanovanje 5-6 milijonov dinarjev. S tem denarjem .bomo lahko kupili komaj 10 stanovanj. Ce pa podpremo individualno gradnjo, pa lahko naredimo mnogo več. O tem, kaj lx>mo storili, pa naj odloča kolektiv. Pogosto mnogi mislijo, da gradimo stanovanja le za inženirje in strokovnjake. Poudarjam, da smo za ta stanovanja dobili sredstva iz republiškega stanovanjskega sklada. Menim, da ilx>mo v naslednjih letih z ozirom na naglo rast podjetja in težave, ki so iz leta v leto večje, morali vsi skupaj dati vse od .sebe, da bomo neposrednega proizvajalca dvignili na stopnjo, na kateri bo sposoben odločiti in diskutirati. To je ogromna analoga, (katera v prvi vrsti zavisi od nas vseh. kako se bomo za to angažirali. Poudar-ja.m, da bo potrebno napeti vse sile. Odobreno 0,7 procentov brutto dohodkov za sklad strokovnega šolstva Zaradi vse večjih potreb po strokovnih kadrih, je centralni delavski svet razpravljal in odobril, da naše podjetje prispeva 0.7% od bruto osebnih dohodkov v skupni .sklad za strokovno šolstvo okraja Celje. Tu sredstva so namenjena izključno za sklad za strokovno šolstvo, ker naše podjetje potrebuje predvsem strokovne kadre. Naše podjetje bi prispevalo v ta sklad več sredstev, če ne bi imeli lastne tehniške šole, za katero pa bodo potrebna znatna sredstva. D. M. Društvo inženirjev in tehnikov celjske Cinkarne DIT-CC, ali točneje, strokovni aktiv DIT ima cilj združiti vse tehnične strokovnjake našega podjetja v močan strokovni aktiv, ki poleg tega, da rešuje in vodi tekoče proizvodne in investicijske probleme, vodi račun tudi o dejavnosti drugih tehničnih in izobraževalnih organizacij ter institucij predvsem v podjetju in občini. In ne nazadnje ima tudi namen obveščati svoje člane o vseh novostih in problemih v podjetju in drugih zanimivostih s področja ekonomike, tehnike, znanosti doma in po svetu V zadnjih nekaj letih se je število inženirsko tehničnega kadra v podjetju izredno povečalo. To zaradi nujno potrebnih modernizacij naših dosedanjih obratnih naprav, tehnoloških procesov ter predvsem zaradi izredno povečane investicijske dejavnosti. Pred nekaj leti je bilo v Cinkarni okoli trideset inženirjev in tehnikov. Sedaj je diplomiranih inženirjev petdeset, inženirjev tri in tehnikov sedeminšestdeset. Z ozirom na to, da ima sedaj Cinkarna jasno začrtano pot modernizacije in investicijske izgradnje ter da je delo precej smotrno razdeljeno, je to število strokovnega kadra garant, da bo podjetje res v kratkem času doseglo trikratno povečanje sedanjega bruto dohodka. Naše podjetje je v svoji dejavnosti precej raznoliko: ima močno metalurško, anorgansko in organsko kemijsko dejavnost ter v okviru investicij precejšnjo gradbeno in konstrukcijsko dejavnost. Zato so tudi v našem članstvu močno zasedene skoraj vse tehnične stroke. Metalurgov imamo dvajset, kemikov petinštirideset, elektrotehnikov enaindvajset, strojnikov dvaindvajset, gradbenikov osem, rudarjev enega, agronoma dva in enega usnjarja. Do konca leta 1962 so inženirji in tehniki posameznih strok delovali (eni več, drugi manj ali nič!) v občinskih strokovnih aktivih. Na Minulo obdobje delovanja Ljudske tehnike v Cinkarni je bilo izredno razgibano. Na usmeritev delovanja sta poleg pogojev investicijske dejavnosti rekonstrukcije, avtomatizacije in modernizacije naših proizvodnih naprav vplivala še dva važna zunanja dogodka in to Zvezni kongres LT ter kongres LT Slovenije. Zvezni kongres LT Jugoslavije je bil v začetku leta 1963 v Beogradu. Na njem je močno prevladovala težnja, da LT še bolj prilagodi svoje delo aktualnim družbenim vprašanjem. V zvezi z delom kongresa je še posebno pomembna notranja krepitev LT v aktivnejšem delovnem povezovanju vseh njenih sestavnih in sodelujočih organizacij. Tudi 4. kongres LT Slovenije, ki ta način je bilo že takrat majhno število naših strokovnjakov precej razbito. Sedaj ko število raznih strokovnjakov raste in bo kmalu preseglo število stodvajset ter so problemi in delo v našem podjetju vse večji, je nujno, da smo vsi združeni v eno enovito močno silo, ki naj bo vsa posvečena predvsem matičnemu podjetju. V času sedanje pospešene izgradnje podjetja si ne moremo privoščiti frakcionaštva posameznih strok. Razne kritike, češ, da se hočemo s takšnim načinom popolnoma odvrniti od občinskih strokovnih združenj nimajo realne osnove. V vsako strokovno društvo občine smo delegirali svojega predstavnika, ki zastopa naše člane iste stroke. Osebno in tudi gospodarsko članarino redno plačujemo občinskemu DIT, oziroma republiškemu ZRGMIT. Pripravljeni smo pomagati vsaki akciji občinskih strokovnih društev. V vseh družbenih organizacijah podjetja in v nekaj občinskih in okrajnih institucijah so močno zastopani člani našega aktiva DIT. Naši člani neposredno sodelujejo v strokovnem usposabljanju naših delavcev kot predavatelji na raznih tečajih in tehnični šoli. Aktivno sodelujejo v društvu Ljudske tehnike podjetja, razen mogoče kemiki, ki še niso našli načina dela. Petkovi debatni večeri, ki jih prirejamo vsak tretji petek v naši strokovni knjižnici se, čeprav počasi, uveljavljajo kot stalen kontakt vseh naših članov. V lanskem letu in dosedaj smo imeli okoli petnajst debatnih večerov. Nekaj naslovov dosedanjih debat: Vtisi s poti po ZDA (ing. Zalar), je bil v .decembru mesecu v Ljubljani, je na ocenah dela sprejel sklepe, ki bodo nadaljnje navodilo za delo vseh društev LT. Ljudska tehnika je v svojem delovanju prerasla okvire dosedanjega dela in je zato bilo na kongresu, kot eden najvažnejših sklepov sprejeto načelo, da mora postati LT, kot organizacija, gibalo pri širjenju znanosti in tehnike, v reševanju vprašanj tehničnega napredka, s tehnično strokovnim usposabljanjem, z razvijanjem znanstvenega in raziskovalnega dela s spodbujanjem iz-najditeljstva in novotarstva ter organizirane prototipske dejavnosti, s pospeševanjem tehničnih športov in rekreacije delovnega človeka z najrazličnejšimi dejavnostmi na polju tehnike. Cinkarne v Romuniji (ing. Vrhovec), Pridobivanje in predelava bakra v Boru (ing. Lebar), dva debatna večera o ekonomskih principih vodenja podjetja (ing. Ceh), Rudarsko topilniški bazen Trepča (ing. Benčina), Perspektiva proizvodnje titanovega belila v Cinkarni (ing. Zavadlal), Industrija organske kemije v ČSR (ing. Kapus), Novi litopon (ing. Stojan), Principi finančnega vodenja podjetja (Rojnik) itd. V naslednjih mesecih imamo planirana dva debatna večera, ki jih bo vodil strokovnjak iz ljubljanskega Zavoda za avtomatizacijo: 1. Znanost v ameriški industriji in 2. Problemi ameriških velemest. Razvojni oddelek organske kemije pripravlja dva debatna večera o stanju in razvoju industrije organske kemije pri nas in v Jugoslaviji. Rahlo moramo kritizirati tiste člane, ki redko ali nikoli ne sodelujejo pri teh naših debatnih večerih. V splošnem je zanimivo dejstvo, da se tisti, ki jih vedno vidimo v obratih in na svojih delovnih mestih tudi ob nedeljah in izven rednega delovnega časa, da tisti, ki jih vedno vidimo na raznih konferencah, proizvodnih sestankih in drugih delovnih sejah, udeležujejo tudi naših debatnih večerov. Odstotek teh članov je presenetljivo nizek! To so v kratkem glavni obrisi delovanja cinkamiškega strokovnega delovanja DIT. Upamo, da bomo s časom uspeli tudi aktivno združiti prav vse naše tehnične strokovnjake v naš DIT in tako še bolj povečati možnost njegovega razvoja. Za izpolnitev nalog je bila na kongresu razširjena organizacija LT, z zvezami specializiranih društev, ki so se ukvarjala s podobno dejavnostjo kot organizacija LT. Z združitvijo vseh zvez, ki delujejo na širjenju tehnike in znanosti, — v Ljudsko tehniko se tudi struktura organizacije same razširja in poveča. S tem se bo povečala njena vloga kot družbenega faktorja, tako v okviru republik ein okraja, še posebno pa v okviru občine. Tudi v Celju smo pred skupščino združenih društev, ki delajo na širjenju tehnike v skupno organizacijo Ljudske tehnike. Z občinskim svetom naj dobi skupni občinski forum, ki bo z drugimi množičnimi organizacijami skrbel za nenehen dvig in rast tehničnega znanja našega delovnega človeka in tehničnih športov. Tako bo v okviru občine nastala organizacija, ki bo zajela vsa društva in organizacije, katere imajo v svojem programu elemente tehnične vzgoje. Poleg navedenih pa bodo lal^ko pod določenimi pogoji v 4 organizaciji Ljudske tehnike vključene tudi delovne organizacije, katere priznavajo statut in programsko deklaracijo Ljudske tehnike Jugoslavije. Tako širok program dela in vključevanje vseh delovnih ljudi, ki žele pridobiti tehnično znanje v katerikoli vrsti tehnike in zadostiti svoji želji po povečanju svojega teoretskega in praktičnega znanja bo več kot garant, da bo organizacija LT lahko vodila nenehno gibanje po navodilih 4. kongresa. Naloge, nastale v kongresnem materialu, je naše društvo že doslej po svojih zmogljivostih izpolnjevalo, zato lahko mirno trdimo, da bo naše delo še nadalje usmerjeno predvsem v aktivno poseganje reševanja problemov, ki so v posredni ali neposredni zvezi z nalogami in sklepi sprejetimi na 4. kongresu LT Slovenije. Vse navedene spremembe v organizacijskem delovanju LT v okviru republike, okraja- in občine direktno za sedaj ne bodo vplivale na organizacijsko strukturo našega društva in njegovo delovanje. Konsolidacija organizacije LT na območju občine, okraja in republike bo prav gotovo prispevala k tesnejšim stikom med osnovnimi organizacijami in s tem k usmerjanju njihovega delovanja. Na zadnjem občnem zboru našega društva pred letom dni, je bil sprejet nov statut društva, v okviru katerega se je v pretek-tem letu odvijala dejavnost naše organizacije. Bistvena oblika novega statuta je v delni decentralizaciji društva, tako da vsi krož- (Na-dul jevanje na 6. strani) Bogdan Zalar Obveščamo vse člane delovnega kolektiva, da i[ bomo v. šolskem letu 1964-65 nadaljevali s šolanjem !> bodočih tehnikov metalurške in kemijske stroke. Kandidati za sprejem v šolo morajo izpolnjevati naslednje pogoje: i 1. Imeti morajo dokončano osemletko ali poklicno šolo (Industrijsko J kovinarsko šolo, Metalurško industrijsko šolo ali podobno). 5 2. Da so zaposleni v našem podjetju. J 3. Da so telesno in duševno zdravi. 4 Stroške šolanja in vseh učbenikov plača podjetje, kandidat pa se mora j ob vpisu pogodbeno obvezati, da bo po končani šoli ostal v delovnem ^ razmerju v Cinkarni najmanj 4 leta in to na delovnem mestu, ki ustreza J njegovi šolski izobrazbi. J Vse informacije v zvezi z vpisom lahko dobite v Cen- t tru za strokovno izobraževanje delavcev, ki bo sprejemal 5 prijave za vpis do vključno 30. junija 1964. J CINKARNA — CELJE J Kadrovski sektor DIT v Cinkarni bo skrbel za povezavo med strokovnjaki različnih panog Motiv i/. kemičnih obratov VARUJMO f LOVEKA V PROMETU Razvoj prometnih sredstev in prometa, važne panoge našega gospodarstva hitro napreduje. Tudi modernizaciji cestnega omrežja se v zadnjih Jeti h posveča več pozornosti. Stalno naraščanje prometa in števila cestnih motornih in drugih vozil, predstavlja kompleksni družbeni problem, Iki zahteva sistematično reševanje. Kako narašča število motornih vozil v SR Sloveniji, nam kažejo naslednji podatki: Leto 1954 1959 1962 1963 Štev. vozil 8.000 38.85T 6'.494 76.942 Poleg navedenega števila motornih vozil je v SRS po približni oceni okrog 55.000 mopedov (voznikov .mopedov je 61.118), ki niso registrirani in nad pol milijona koles. V tranzitnem, turističnem in maloobmejnem prometu so v 11 mesecih lanskega leta našteli na mejnih prehodih v Sloveniji 979.826 vstopov voznikov tujih motornih vozil. Nenehno naraščam je števila motornih vozil pa me hi smelo biti že tudi vzrok stalnemu naraščanju števila prometnih nesreč, ki imajo, kot vemo. zelo hude posledice. Razumljivo je. da si vsi želimo hitrega prometa po naši h cestah. Vendar pri tem ne smemo pozalhiti najvažnejših faktorjev, ki so tudi porok varni vožnji, ti pa so: poznavanje in spoštovanje prometnih predpisov, previdnost, obzirnost in treznost. Vsega tega pa na žalost pri nas še ni toliko, kot hi človek pričakoval. Iz statističnih podatkov o prometnih nezgodah za leto 1963 v SR Sloveniji je razvidno, da je biilo lani 5.591 prometnih nesreč. Pri teh nesrečah je 243 oseb izgubilo življenje, 4.018 je bilo težje ali lažje telesno poškodovanih, 1.330 nesreč pa je bilo samo z materialno škodo. V celjskem okraju je bilo 662 prometnih nesreč pri katerih je bilo 27 mrtvih, 502 telesno poškodovanih in 133 nesreč samo z materialno škodo. Po mesecih so se nesreče v okraju Celje .dogajale takole: g s M £ S Z Mrtvi Poškoi vani Januar 31 17 Fetbruar 14 — 8 Marec 25 1 22 April 47 O 50 Maj 68 1 79 Junij 52 4 58 Julij 76 7 80 •Avgust 92 2 88 September 71 1 80 Oktober 82 5 125 November 63 2 68 December 41 2 32 Pri prometnih nesrečah so bili najbolj prizadeti pešci, kolesarji. mopedisti in motoristi, kar izkazuje naslednja razpredelni- ■S i| Sl Mrtvi 1 A g|3l Pešci 5 83 51 Kolesarji 8 60 61 Mopedisti 1 52 55 Motoristi 6 52 67 Najbolj pogosti vzroki nesreč so nepazljivost, raztresenost ;n izguba oblasti nad vozilom, kar je povzročilo 185 nesreč, na drugem mestu je vpliv alkohola, zaradi katerega je prišlo do 89 prometnih nesreč. Drugi vzrok, so še: neprimerna hi trosit, neupoštevanje prednosti v križiščih, pri zavijanju v levo, nepravilno prehitevanje itd. V ilustracijo naj navedemo, da je bilo v lietu 1965 odvzetih 365 vozniških dovoljenj in potrdil o znanju prometnih predpisov voznikom, ki so bili na vožnji zaloteni v vinjenem cestah, sicer ne bo mogoče v doglednem času zajeziti tega problema. ki nam iz dneva v dan povzroča veliko gospodarsko škodo. Poškodbe na poti Stanko TEPEŠ, star 42 let. Poškodoval se je 22. januarja, ko se je vračal z dela. Na stopnicah v mehanični delavnici je iz neznanih razlogov padel ter dobil pretres možganov. Alojz HRASTNIK, siair 29 let. Poškodoval se je 18. marca, ko se je pel jal v službo. Po lastni izpovedi je pri izogibanju osebnemu avtomobilu zavozil v obcestni kamen ter si je poškodoval glavo in obraz. Franc BRVAR, star 53 let. Poškodoval se je dne 23. marca, ko se je peljal s kolesom domov. Po izjavi ga je povozil motorist, ko je ponesrečenec hotel zaviti v levo. Slučaj je bil prijavljen prometni milici. Ljubiša VREZANOVIČ, star 24 let. Poškodoval se je 28. marca, ko se je peljal v službo. Ko se je hotel izogniti jarku, mu je spodneslo kolo in je padel. Po padcu ga je .bolelo v tilniku. Malomarno premikanje vagonov ovira nakladanje Prehitra vožnja in vožnja brez čelade pogosto terja smrtne primere med motoristi sitanju. Ta ugotovitev kaže, da je še vedno veliko število voz- Pri prometnih nesrečah je bilo v lanskem letu udeleženih 51 otrok od 1 do 14 let starosti. Dva otroka sta izgubila življenje in sicer v enem primeru kot pešec brez nadzorstva nia cesti, v drugem pa kot kolesar, ki ni upošteval prednosti. Največ prometnih nesreč je bilo lami v celjski in žalski občini, za ostale občine pa statistični! pregled kaže naslednje podatke: 1 o i S tl tS § Brežice 72 3 46 23 Celje 168 9 139 20 I vaško 46 2 26 IS Mozirje 30 1 23 6 Sevnica 24 — 20 4 Slov. Konjice 37 3 28 6 Šentjur Šmarje pri 28 26 2 Jelšah 27 1 19 Velenje 53 — 52 3 Videm Krško 54 1 34 19 Žalec 121 89 23 nikov motorni h vozil, ki se ne zavedajo, d,a je vožnja v vinjenem stanju skrajno nevarna in kazniva. Poklicni vozniki so imeli v lanskem letu 128 prometnih nesreč, voznimi amaterji pa 202 nesreči. Materialna škoda na vozilih, objektih in na tovoru je v letu 1963 znašala preko 95 milijonov za celjski okraj in naid 550 milijonov v republiškem merilu. Stanje v letošnjem letu v prvih 75 dneh ni razveseljivo če ugotavljamo, da je v teni času bilo v okraju Celje že 6 smrtnih primerov in 60 oseb telesno poškodovanih: V primerjavi, z lanskim letom znaša porast smrtnih primerov za omenjeni čas 600%, poškodovanih pa za okoli 85%. Naloga vseh služil), ki skrbijo za varstvo in preventivo je, da kar največje število uporabnikov cest seznanijo z osnovnimi predpisi o prometu na javnjih Kolektiv premikačev ŽTP ne upošteva varnostnih predpisov pri premikanju vagonov na našem industrijskem tiru ter jih premika brezobzirno in s tem ogroža varnost naših delavcev. Kljub številnim pritožbam ob-ratovodstva umetnih gnojil, kjer že večkrat samo po naključju ni prišlo do težjih ali smrtnih nesreč, poteka premik po stari navadi. Premikači se niti najmanj ne potrudijo izogniti se močnim sunkom premikajočih vagonov v vagone, katere naši delavci nakladajo ali razkladajo. Po številnih pritožbah je dne 3. aprila t. 1. ponovno prišlo do močnega sunka, ko je lokomotiva odrinila dostavljene vagone na tir pred skladišče umetnih gnojil. Na tiru je stala garnitura vagonov, katero so nakladali delavci iz skladišča. Nakladanje umetnih gnojil v vagone je opravljal voznik žličarja tovariš Alojz Grabler. Ko je iztresal količino gnojil iz žlice v vagon ter krenil po mostu iz vagona na razkludalno rampo, so se odrinjeni vagoni zaleteli v garnituro, ki so jo nakladali. Močan sunek je potisnil garnituro naprej. Pri tem je most z nakladalne rampe do vagona, na katerem je bil žli-čar, premaknilo in pritisnilo k strešnemu stebru rampe. Vagon je žličar sunil ter ga pritisuil ob steber. Samo zaradi prisotnosti voznika, ki je hitro in pravilno ukrepal ni prišlo do nesreče s smrtnim izidom; preprečena je bila velika materialna škoda na stroju. Sunek je premaknil vagone za ca. 5 m. Če se tovarišu Groblerju ne bi posrečilo v zadnjem trenutku pripeljati žličar na rampo, bi padel z žličarjem vred pod kolesa vagonov. Obratovodstvo umetnih gnojil je takoj poklicalo komisijo ter povabilo referenta za nezgode pri ŽTP tovariša Srečka Čuješa. Zapisnik o kršitvi varnostnih predpisov s strani ŽTP je bil takoj odposlan Prometni sekciji Celje. Kljub vsemu pa se je že 7 .aprila 5 vagonov naloženih z lesom za podjetje LIP ponovno zaletelo v vagone, ki smo jih nakladali. Podjetje je odločilo, da naš tir opremi z močno zapornico s ključem, tako da ne bo mogoče premikati razkladane in nakladane vagone brez predhodnega obveščanja. Strojna služba pa bo morala zapornico primerno dimenzionirati in čimprej namestiti Rudolf Malinovsky Le prisebnost ga je obvarovala nesreče Kdo je plačnik tečajnine za tuje jezike Dopisujte v svoje glasilo! Zavod za poučevanje tujih jezikov v Celju prireja (tečaje tujih jeziikov ter poučuje: francoski, angleški, italijanski in nemški jezik. Poučuje ise po metodii hitrega poučevanja. Te točaje o-biskujc in ho še obiskovalo večje število naši h strokov n ih delavcev. V zvezi z obiskovanjem teh tečajev jo nastalo vprašanje, kdo je plačnik stroškov teli tečajev, ali tečajniki sami, ali podjetje? Upravni odbor podjetja je o teli stroških razpravljali ter sklc-niil naslednje: Vsi naši stroko vrni delavci, ki obiskujejo jezikovne tečaje, plačajo tečajmino sami. Zu tiste strokovne delavce, kli jih na točaj pošlje podjetje, zaradi nujnih potreb po znanju tujega jezika na delovnem mestu, pa plača stroške tečaja i]x»djetje. Strokovni delavci, kii saini plačajo tečajmino, eo tukoj upravičeni na nadomestilo za znanje tujega jezika v sikladu is Pravilnikom o delitvi osebnega dohodku, seveda, predložiti morajo potrdilo o opravljenem tečaju. Tisti strokovni delavci, katerim jc šolnino plačalo podjetje, pa iimajo pravico do nadomestila za tuj jezik šele potem, ko se stroški tečajnine izenačijo z. namenskim (nadomestilom. N. pr.: Podjetje jc plačalo 30.000 diin tečajnine in če jc strokovni delavec, ki zna jezik aktivno, upravičen na 6.000 dlin mesečnega nadomestila, tega nadomestila ne 1h> prejemal pet mesecev po opravljenem točaju D. Murovič V marcu je bilo: 52 poškodb pri delu z 552 izgubljenimi dnevi (v 3 mesecih 89 poškodb z 1567 izgubljenimi dnevi). 4 poškodbe na poti z 122 izgub- ljenimi dnevi (v 3 mesecih 17 poškodb z 347 izgubljenimi dnevi). Skupaj 36 poškodb z 674 izgubljenimi dnevi (v 3 mesecih 106 poškodb z 1916 izgubljenimi dnevi). Pregled nesreč po posameznih ekonomskih enotah za I. četrtletje 1964 03 bo P 4% Ekonomska enota ^ _ m •—* CJV a "V •— 3 p N 1 KJ §• £3 S§ 03>§ c £ <1) c/5 •—> a> 3 « P it ■—> cd i; -J'C -4J p bD c. Kfl-V tn g £ P P Metalurgija 50 438 25,9 23,3 3,38 Predelovalni obraiti 7 99 13,4 14,2 1,90 Anorganska kemija 25 439 34,3 .15,1 6,03 Organska kemija 1 19 5,6 19,— 1,06 Vzdrževalni obrati 17 261 20,4 15,3 5,13 Uprava — ostalo 9 313 6,2 34,8 2,17 Skupaj: 89 1.569 17,8 17,6 3,13 Nihanje števila nesreč na 100 zaposlenih v I. trimesečju leta 1964 v primerjavi z letom 1963 P > S 03 Jž U? g H 1 C3 g Š?'3 J-j ž s > 1 Metalurgija 1964 29,5 13,8 28,5 23,9 149,0 30 438 1963 24,5 9,5 14,4 16,0 100,0 20 253 Predelovalni 1964 11,1 17,4 11,7 13,4 82,7 7 99 obrati 1963 5,9 31,0 12,2 16,2 100,0 8 181 Anorganska kemija 1964 29,5 45,8 27,9 34,3 216,0 25 439 1963 15,3 10,5 22,2 15,9 100,0 9 172 Organska 1964 — — 16,7 5,6 30,3 1 19 kemija 1963 19,1 18,4 17,7 18,5 100,0 3 63 Vzdrževalni 1964 14.1 21,5 25,8 20,4 144,8 17 261 obrati 1963 4,7 9,4 28,1 14,1 100,0 9 117 Uprava 1964 6,3 4,1 8,4 6,2 182.4 9 313 1963 2,6 7,4 - 3,4 100,4 4 47 Skupaj 1964 17,3 16,7 19,4 17,8 144,8 89 1.569 1963 11,9 11,8 13,5 12,3 100,0 53 833 Iz navedene vilo nas reč in izgi tabele je razvidno, da se je v prvem tromesečju šte-i izgubljenih dni občutno povečalo. Pri delu so se V pražarni: Jovan JOVANOVIČ, star 27 let Poškodoval se je dne 30. marca ponoči, iko je hotel usmeriti industrijski voziček z vrtilne plošče na tir. Ker ni imel dosti prostora, ni upošteval predpisov in je voziček vlekel, namesto da bi ga potiskal. Kolo vozička mn je stisnilo palec na leva nogi. Franjo PltEDRAGOVIC, star 36 let. Poškodoval se je 2. marca pri odstranjevanju aglomerata. Ko je pričel z odstranjevanjem aglomerata na kraju aglo-traka, mu je noga spodrsnila ter je padel. Pri padcu se je udaril v hrbet. Miodrag VUČKOVAC, star 25 let. Poškodoval se je 13. marca pri premikanju prekucnika na aglo-traku, ker je le-tega potiskal ob strank namesto od zadaj. Pri tem si je odrgnil prst leve roke. V topilnici: Pavel DEČMAN, star 54 let Poškodoval se je 2. marca pri šaržiiranju cinka v peč za cinko-vo belilo. Njegovemu pomočniku je komad cinka pri šaržiramju spodrsnil ter padel ponesrečencu na .roko. ki je ravno takrat dvigal drugi komad. Adein BABAJ. star 23 ilet. Poškodoval se je dne 28. marca pri polnjenju retorte s cinkom v oddelku »filmi cink«. Ko je polnil retorto, so mu vroči hlapi iz retorte povzročili opekline na roki. Ponesrečenec je uporabljal rokavice, vendar so bili rokavi delovne obleke prekratki. Mehmedalije MRKALJEVIČ, star 25 let Poškodovali se je dne 26. marca. Pri vstavljanju pred-ležev je stal z eno* nogo na tiru šaržirnega stroja. Sodelavec, ki je upravljal šaržirni stroj ni tega opazil ter pri premiku poškodoval ponesrečencu nogo. Do nesreče je prišlo zaradi obojestranske neprevidnosti. Džemalj METUŠ. star 24 let. Poškodoval se je 23. marca. Piri razkladanju cimhoveigia prahu si je zaradi neprevidnosti izvirni prst. Marko JEZOV5EK, star 33 let. Poškodoval se je 20. .marca. Pri odstranjevanju predležev se mu je cink riz predleža vlil za rokav desne roke ter mu jo opekel. Anton MACUH, star 26 let Poškodoval se je 20. marca pri nakladanju cinikovega prahu. Ko je dvigal boben .s cinikovim prahom na aku-vožičku mu je boben spodrsnil ter ga udaril v koleno. Ivan ŠKRNIČKI, star 21 let. Poškodoval se je 19. marca pri razkladanju cinkovega prahu iz vozička — japanerja. Ker je sode- Zakaj toliko prometnih nesreč Število prometnih nesreč narašča vzporedno z razvojem motorizacije. Podobno tendenco opažamo pri številu nesreč na poti v službo in iz službe. Kljub temu, dn jih štejemo med nesreče pri dolu, nimamo možnosti za preprečevanje, kot pri nesrečah v podjetju. Pri analizi nesreč na poti se moramo po navadi zanesti na izpoved .ponesrečenca, ki navadno nima prič. Ponesrečenci sami o-bičaj.no ne navedejo pravih vzrokov nesreče z namenom, da jiim mi potrebno priznati svojih napak. Ko nesreče raziskujejo organi činiboljšo p Mandatno k •omoLne milice, pa nimamo prače do poizvedovanja o vzrokih izvorih. Zaradi tega so naše ml iz e prometnih nesreč dosti irommejše od analiz nesreč pri dolu. Kljub pomanjkljivim analizam pa ugotavljamo, da kolesarji in mopedisti spadajo imed najbolj nedisciplinirane koristnike naših cest. Zaradi njilh je že večkrat prišlo do smrtnih nesreč ter velikih materialnih škod. Varnost cestnega prometa je problem, ki ga moramo z ustreznimi ukrepi rešiti. Natančnejša analiza vzrokov. zakaj je prišlo do neupoštevanja cestno-prometnilh predpisov iin znakov, nas opozarja, da kolesar j ne poznajo dovolj cestno’ prometnih predpisov in znakov. Pri .mopedistih je znanje ponekod boljše, ni pa zadostno, če upoštevamo stalno naraščanje prometa na naših cestah. Nezadiostno znanje predpisov je glavnii izvor malomarnega odnosa do ostalih koristnikov ceste, ki meji na grobo prometno nedi-scipl i.no. Neupoštevanje cestno-promet-ni.h predpisov in znakov je glavni vzrok številnih nesreč. Naša naloga je z raznimi ukrepi doseči rometno disciplino, aznovanje kršilcev prometnih predpisov se pogosto izjalovi s tem, da je kazen ali prenizka ali previsoka ter ne vpliva vzgojno. Bilo bi treba uporabiti druge vzgojne metode za kršilce cest-no-prometnih predpisov. 1. V nekaterih državah je de- narna kazen povezana z obvezno udeležbo na nedeljskih tečajih o cestnoprometnih predpisih. Kršilce ilma občutek, da mu je denar, ki ga je plačal, družba vrnila s šolanjem. 2. Obvezno cestnoprometno šolanje z izpiti za kolesarje. V te i akciji bi lahko sodelovale sekcije LT in šole. 3. Poostritev kriterijev za polaganje izpitov iz cestno-promet-nih predpisov za mopediste. V interesu preprečevanja prometnih nesreč bi se bilo pot rebrno čimprej odločiti za nekatere od navedenih metod teir jih po potrebi oblikovati tako, da ustrezajo našim načelom. R. Malinovsky dafUSu\U v CINKARNA!) poškodovali: lavec preveč nagnil voziček je le-ta izgubil ravnotežje ter udaril ponesrečenca po nogi. Lazar KRNOVSKI, star 25 let. Poškodoval se je dne 11. marca pri šaržiranju cinikovih blokov v retorte —• oddelek »fini cink«. Rob cinkovega bloka mu je stisnil prst desne moke. V valjarni: Draško VIGfNJEVIČ, star 23 let. Poškodoval se je dne 28. marca, ko je peljal voziček natovorjen z bloki. Voziček se je prevrnil ter udaril ponesrečenca v nogo. Drago ŠPILJAR, star 32 let. Poškodoval se je 9. marca pri snemanju ravnila .na Škarjah za cin-kovo pločevino. Stisnilo mu je prst desne roke. V obratih soli: Novak ANTE5EVIČ, star 31 let. Poškodoval se je dne 9. marca pri dviganju bobnov s šaržo za izdelavo Na-sulfida. Dobil je roko med bobne, pri čemer mu je stisnilo palec desne roke. Stanko PUNGARŠEK. star 29 leti Poškodoval se je 10. marca, ko mu je izpadel gumijasti nastavek .svinčene cevi ter padel v razredčeno lužimo. .Ta je brizgnila ponesrečencu v oči. In.g. Vili RAZNOZNIK, star 27 let. Poškodoval se je dne 17. marca pri obhodu obrata kromov galun. Ker je delavec uporabljal za pretakanje lužine prekratko cev, mu je fužina brizgnila v oko. V obratih pigmenti: Feliks ROPERT, star 30 let. Poškodoval se je 2. marca, ker ni upošteval varnostnih ukrepov in ni poklical sikupinovodjo, da vodi delovni postopek pri polnjenju cisterne z žvepleno kislino. Kislina ga je obrizgala po obrazu. V obratu umetnih gnojil: Ludvik ŽAGMAJSTER, star 34 let. Poškodovali se je dne 19. marca pri montaži novih nožev v razkrojevalncm kotlu, kjer mu je mepredvidoma spodrsnilo. Občutil je bolečino v koleuu. Ivan DRESLER, star 23 let. Poškodoval se je 19. marca pri odpiranju vrat razkrojevalnega kotla. Ker ni imel zaščitnih očal. mu je vroč superfosfat brizgnil v oko. Djerdje GARGALIJEVIČ, star 24 let. Poškodoval se je dne 23. marca. Pri odpiranju vrat razkrojevalnega kotla mu je padel moker superfosfat na roko. Ponesrečenec moče nositi zaščitnih rokavic. V obratu organska kemija: Ciril PESJAK, star 53 let. Poškodoval se je dne 9. mairca. Pri odvijanju prirobnice na klorir-nem stolpu je stal na lestvi. Ko je opazil, da iz cevi uhaja klor, se je sunkovito obrnil, tako da je lestev spodrsnila. Ponesrečenec se je udaril v prsni koš ter si je poškodoval rebra na desni strani. > V mehanični delavnici: Friderik ŽNIDER, star 37 let. Dne 26. marca se je pri pritrjevanju odvodne cevi iz mešalca do ciklona v obratu svinčenih oksidov delno zastrupil s plinom zaradi lastne neprevidnosti. Ko je ugotovil, da iz peči, ki so jo zakurili ,s plinom, ta uhaja, bi moral takoj zapustiti delovno mesto. Karel KRAJNC, star 49 let. Dne 24. marca se je pri pritrjevanju slope prirobnice na zunanjem plinovodu ob zidu obrata svinčenih oksidov delno zastrupil s plinom. Verjetno je bilo kljub prezračenju v plinovodu še nekaj generatorskega plina, ponesrečenec, ki pa trpi za naduho, ni pravočasno zapustil delo. Matevž MEDVED, star 24. lot. Poškodoval se je 18. marca pri razkladanju litoželeznih plošč iz vozička. Ena od plošč mu je zaradi neprevidnosti stisnila zapestje leve roke. Jože DOJER, sitar 22 let. Poškodoval se je 16. marca, ko je popravljal krogljični mlin. Sodelavec je nehote zavrtel jenmeni-oo v trenutku, ko je ponesrečenec imel roko na zobatem kolesu. Stisnilo mu je prst desne ro- (fcf* Franc MESAREČ, star 27. let. Poškodoval se je dne 10. marca, ko sie mu je pri struženju zapičil ostružek v kazalec desne roke. V mizarski delavnici: Anton ŽLAUS, star 35 let. Poškodoval se je dne 13. marca. Pri izdelavi lesenega opaža ni dobro pritrdil leseni moral, ki mu je jx»zneje padel na glavo. V gradbenem oddelku: Ilija STOJADINOVIČ, star 32 let. Poškodoval se je dne 15. marca. Pri pospravljanju prostora okoli topilniške peči se je zaska-lil v roko. V transportnem oddelku: Rudolf OBLAK, star 26 let. Poškodoval se je dne 18. marca pri odvozu topilniških ogorkov. Ker so bile v prostoru pod destilacijskimi pečmi, zamotane transportne poti je z zadnjimi kolesi vili- čarja zadel v kamen. Zaradi tega mu je sunek volana izvinil pa- 'lpvrp rokf1 Veliša STEJEPANOVIČ, star 16 let. Poškodoval se je dne 11. marca pri čiščenju separacijskega prostora. Ko sta s sodelavcem odnašala komad debelega železa mu je ta padel na palec desne noge. V pomožnem oddelku: Janez ČERNIČ, star 45 let. Poškodoval se je dne 4. marca, ko se je peljal s kolesom po levi strani dvorišča. Zaradi nepreglednosti na dvorišču (s kamioni natrpano dvorišče) in neupoštevanja prometnih predpisov (vožnja po levi strani) se je zaletel v viličar. Poškodoval si je stopalo. Heda LEDINSKI, stara 19 let. Poškodovala se je dne 20. marca, ko je hotela zamašiti steklenico. Porezala se je po roki. Spremembe členov splošnih določil pravilnika o delitvi osebnih dohodkov Cern tratni delavski svet je na predlog upravnega odbora sprejel sklep, da se zaradi vskladitve s predpisi Zavoda za socialno zavarovanje, spremenijo členi 3., 20. in 28. »splošnih določil« Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Členi sedaj glasijo: Člen 5. Sredstva za osebne dohodke se ugotavljajo in dokončno .dctllijo po periodičnih obračunih. Člen 20. Obračuni in izplačila osebnih dohodkov mod periodičnimi obračuni so začasni iin se štejejo kot akontacije do dokončnega obračuna. Dokončni obračun se izvrši v mejah sredstev, ki so izločena za osebne dohodke na podlagii; periodičnega obračuna. Člen 28. Za koledarski mesec izplačani in obračunani osebni dohodki so le akontacija. Dokončni obračun im izplučilo se izvrši v mejah -sredstev, ki so- izločena za osebne dohodke na |x>dlaigi periodičnega obračuna. D. M. V: Po daljšem bolniškem stale-žu zdravnik lahko odredi zavarovancu delo s skrajšanim delovnim časom, če se je njegovo zdravstveno stanje med tem toliko izboljšalo, da bi bilo takšno delo koristno za povrnitev polne delovne zmožnosti. Zanima me, če se lahko zavarovanec, ki mu je zdravnik določil delo s skrajšanim delovnim časom premesti na drugo delovno mesto, ker tehnološki proces ne dopušča na teni delovnem mestu delati s skrajšanim delovnim časom. O: Z oziram ina to, da ni načelno razlilke med zavarovancem, ki dela s skrajšanim delovnim časom na podlagi čl. 50 Zakona o zdravstvenem zavarovanju im zavarovancem s |x»lmo zaposlitvijo, se takega zavarovanca lahko .premesti na drugo delovno mesto. Pri določitvi dela na drugem delovnem mestu pa je Treba upoštevati zavarovančevo zdravstveno sta/nje in strokovno sposobnost. Stremeti je treba, da se za-vairovanou odredi takšno delo, ki ga bo lahko opravljal in ki mm bo hitreje povrnilo delovno zmožnost za svoje delo. ni pa dopustno premestiti zavarovanca med začasno nezmožnostjo za delo na takšno delovno mesto, ki bi v celoti nasprotovalo značaju dela na njegovem rednem .delovnem mestu. Pred vsaiko premestitvijo takega zavarovanca se moramo posvetovati z zdravnikom, 'ki ga je zdravil oziroma z zdravnikom, ki je zavarovancu odredil skrajšan delovni čas. S temi zavarovanci pa nikakor ne moremo primerjati zavarovancev — invali- dov II. kategorije invalidnosti. Ti zavarovanci imajo tudi skrajšani delovni čas, vendar je premestitev iz delovnega mesta, ki ga je določila invalidska komisija, na drugo delovno mesto brez predhodnega pristanka invalidske komisije nedopustna. Povišanje dnevnice za tehnično dežorno službo Centralni delavski svet je na predlog upravnega odbora sprejel sklep, da se zaradi vskladitve z osebnimi dohodki in zaradi večjo odgovornosti tehničnega dežurnega pri opravljanju svoje dolžnosti, povečajo dnevnice oziroma honorarji za tehnično dežurno službo od sedanjih 1.700 din na 2.500 din za dežurstvo ob delavnikih. Za dežurstvo ob nedeljah in državnih praznikih se pa honorar ipoviša od sedanjih Analiza zdravstvenega stanja zaposlenih v podjetju 2.500 din na 5.500 din. D. M. NOVA PREMIERA V SLOVENSKEM LJUDSKEM GLEDALIŠČU Senca pravega moža Kot predzadnjo letošnjo premiero ima Slovensko ljudsko gledališče v Celju na programu tragedijo irskega pisatelja Seana 0'Časeya (beri: Šona Okejzija): »Senca pravega moža«. Že sam avtor je nam Slo vence m blizu: kot sin ubornih staršev — od dvanajstih otrok jih je zaradi lakote ostalo samo čebvoro pri življenju — se je že zgodaj udeleževal delavskih stavk, pridružil pa se je tudi irskemu odporniškemu gibanju za osvoboditev Irske izpod angleškega gospod-stva. Pisati je začel razmeroma kasno, saj je moral trdo delati, da se je sploh lahko preživel. Bil je cestni pometač, sluga,' delavec na železnici in v pristanišču. V 'boj ih proti Angležem med prvo svetovno vojno pa je bdi sekretar irske proletarske armade. V vseh 9vojih delih prikazuje svoje rojake v tem boju za osvoboditev Irske. Zanimivo pa je. da je iimoral kasneje, po pomiritvi NALOGE LJUDSKE TEHNIKE (Nadaljevanje s 3. strani) ki v okviru društva delujejo samostojno s svojim lastnim odborom, ki vodi in usmerja delo krožka. S pravicami, ki jih je novi statut predvidel v tem oziru, so se istočasno povečale tudi odgovornosti in dolžnosti članov, ki so v okviru odborov zadolženi za vodenje krožkov. Ker je bilo preteklo obdobje šele prvo po spremembah o delovanju društva in čeprav vemo, da je vsak začetek težak, ne moremo biti zadovoljni z načinom prilagajanja novim pogojem. Društveno življenje v krožkih se ni osamosvojilo in razširilo v taki meri, kot to predvideva in dopušča statut. Delo odborov v krožkih se skoraj ni čutilo in se je največkrat odvijalo po starih principih. Vse premajhna je bila angažiranost odbornikov pri pospeševanju dela, utrjevanju organizacije in dobivanju novih članov v posameznih krožkih. Večji del krožkov še nima izdelanih svojih poslovnikov in pravil, ali pa so ta pomanjkljiva. Ta pravila bo treba čimprej pripraviti. V njih je treba predvidevati večje in tesnejše sodelovanje vseh članov krožka pri izdelavi programov in načrtov dela krožka. Tako bodo težnje in potrebe članov našle večji odsev v delovnih načrtih krožkov V preteklem letu je bilo delo posameznih krožkov še vedno odvisno od aktivnosti in sposobnosti oziroma neaktivnosti in nezainteresiranosti posameznih vodij krožkov. Načela, ki smo jih sprejeli z novim statutom pa imajo namen ravno te pomanjkljivosti odpraviti. Z delom posameznih krožkov društva v preteklem obdobju smo lahko v glavnem zadovoljni. Odsev tega dela je bilo množično vključevanje novih članov, ki so v delovanju našega društva vide- li nadaljnjo možnost svojega izpopolnjevanja v vseh zvrsteh tehnike. Ocenjevanja posameznih krožkov so bila podana na občnih zborih, zato ni namen, da jih ponovno osvetljujemo. Tudi v preteklem obdobju se dejavnost društva ni omejila na ozek krog v podjetju. Člani LT se zavedamo, da je potrebno naši mladini na šolah omogočiti današnji dobi primeren tehnični pouk. Ker šole za to še nimajo dovolj finančnih sredstev, niti primernega kadra, smo po svojih močeh pomagali vsem vzgojnim organizacijam, ki so nas az pomoč prosile. Tako smo nudili šolam in tem organizacijam za vzgojo mladine, pomoč v skupnem znesku 581.000 dinarjev. Poleg tega bomo sodelovali pri opremljanju tehničnega centra na eni izmed šol v Skopju. V preteklem letu je naše društvo dobilo tudi nove društvene prostore. To so prostori, katere je uporabljala sindikalna podružnica. V nove prostore sta se že vselila dva krožka, medtem ko je za ostale krožke nujno potrebna adaptacija prostorov. Zato smo sklenili, da prostore popolnoma obnovimo in tako dobimo dom LT, ki bo prvi v Celju. V novem domu LT bodo imeli prostore vsi krožki društva. Poleg tega nameravamo urediti klubsko sobo, kjer bomo lahko imeli razna predavanja in poljudno strokovno znanstveno knjižnico. Upajmo, da bo dom LT ob aktivnem sodelovanju vseh članov do konca leta že služil svojemu namenu, saj so zanj že napravljeni vsi načrti, finančna sredstva delno že zagotovljena, zato upamo, da bodo tudi člani sami preostali del prispevali v obliki prostovoljnega dela in tako omogočili še bolj množično in intenzivno dela našega društva. I. Lužar zbežati prav na Angleško. Katoliško usmerjena nova vlada ni prenesla O Casevevega komunističnega prepričanja. V tragediji »Senca pravega moža«, prikazuje OCasey predmestne prebivalce irskega glavnega mesta Dublina, njihovo vedenje v oaisn, ko so bile angleške racije na dnevnem rediu. V tem delu je 0’Caisey pravi mojster v slikanju značajev svojih junakov. Z nič kaj isvetle strani jih ne prikaže. Junak je tisti, ki ima polna usta 'gorečih besed o ljubezni do domovine, kadar pa pride 'trenutek, ko (bi se moral pokazati jun aha, vrže puško v koruzo. Prava junakinja je preprosto dekle. ;ki v odločilnem trenutku žrtvuje isvoje mlado življenje, ne da bi se prav zavedala veličine svojega dejanja, zgolj iz svojega človeškega nagnenja in občutja, da je solidarnost med ljudmi pogoj zia vse druge vrednote, tudi za ljubezen. Režiser te igre je Juro Kislin-ger. V vlogi dekleta nastopa Marjanca Krošlova, vloge predmestnih prebivalcev, ki različno reagirajo v dublinskem uporu, pa kreirajo Janez Bermež, Nada Božičeva, Marijan Breznik, Franci Gabrovšek, Marija Goršičeva, Pavle Jeršin, Sandi Krosi, Volod-ja Peer, Jože Pristov in Janez Škof. J Žmavc (Nadaljevanje) Iz dosedanjih sestavkov smo dobili grobi pregled nad tem, kakšne bolezni so se pojavljale v lotu 1965, koliko je bilo nezgod itd. Če zasledujemo poročila za nekaj let nazaj, pride do izraza naslednji podatek: loto za letom naletimo pri gotovih obolenjih ali med poškodovanci na ene in iste osebe. V veliki večini primerov gre pri tem bodisi za delavce, (ki so sicer telesno zdravi, vendar pri svojem delu več ali manj trajno izpostavljeni celi vrsti za zdravje neugodnih čini tel jev. Na drugi strani pa gre pri teh »povratnikih« za manj odporne ljudi, ki hitro bolezensko reagirajo. Spet tretja zvrst so oni, lahko bi jih imenovali »ljudje z iz,redno smolo«, ki zbole ali se poškodujejo v okoliščina h, ki so za druge — enako izpostavljene — nenevarne. Iz teh vrst se regrutira največ naJšiih kroničnih bolnikov in delovnih invalidov. Kakor so akutna obolenja in lažje poškodbe veliko breme za nek kolektiv, zlasti če se pojavljajo množično, tako postajajo kronični bolniki prav gotovo še posebno breme in skrb nekega podjetja, ker tu ne gre samo za čisto, kratkotrajno izgubo delavca — proizvajalca, temveč za trajno zmanjšano zmožnost za delo ali celo popolno invalidnost, kar pomeni poleg materialne izgube še socialno ekonomistki in družbeni problem. Kot smo že prej navedli, imamo tudi v naših poročilih verodostojne podatke za to, da je v podjetju registriranih mnogo preveč kroničnih bolnikov. Poglejmo si nekaj najibolj zastopanih zvrsti: 1. Kronične okvare dihal — od pljučnega katarja, astme, (tuberkuloze do silifcoze; 2. Kronično obolenje želodca — pričenši z vneto sluznico, preko obstoječih razjed na želodcu ali dvanjasternikov, do onih bolnikov, ki imajo operacijo že za sabo: 3. Kronične okvare hrbtenice, njenega veziva in išijas so trsta skupina težkih 'bolezni, ki se jih DODATEK NA DELOVNI STAŽ V TOPILNICI Centralni delavski svet jc na predlog upravnega odl>ora sprejel sklep, da se delavcem na najtežjih delovnih mestih v 'topilnici surovega cinka dodeli dodatek na delovno dobo. V pravilniku o delitvi osebnih dohodkov je vstavljeno naslednje določilo: »Delavcem, zaposlenim v topilnici surovega cinka, se iz razpo- ložljiveložljive mase te obračunske enote izplačuje dodatek za de lovno dobo. V delovno dobo za pridobitev pravic do izplačila tega dodatka se šteje samo delovna doba v topilnici surovega cinka na delovnih mestih, za katera je ta dodatek določen«. Sredistva za ta dodatek mora topilnica suma ustvariti in se izplačuje samo za dejansko izvršene ure. Dodatek na staž l«> znaša: delovno do- Delo v na doba bril to din diin noto od 0 do 6 mesecev od 6 mesecev do 2 let 15.14 9.62 od 2 let /do 5 lot 30,30 19,24 od 5 let do 10 let 57,86 24,04 preko JO let 45,43 28,85 Do toga dodatka so upravičeni delavci, ki delajo na naslednjih delovnih mestih: 1. Asistent ohrutovodje topilnice, ki vodi manever; 2. Vodja izmene topilnice; 3. Pečar destilacijskih peči; 4. Kurjač destilacijske peči; 5. I. topilec; 6. Drugi topilec; 7. I. čistilec v topilnici; 8. Vozač ogorkov; 9. 11. čistilec v topilnici; 10. Kurjač finega cinka: 11. Topilec finega cinika. Omenjeno je. du bo morala sredstva za tu dodatek, topilnica sama ustvariti, /a ustvaritev teh sreidistev je več možnosti, ena od teh je prihranek premogu, posebno sedaj, ko je pričela obratovati seperaeija rajinovke. Do tega dodatka so upravičeni samo oni delavci, ki tekom mesecu nimajo nobenega neopravičenega izostanka. je piri fizičnih delavcih najtežje ubraniti; 4. Dokajšnja iskupima 'delovnih invalidov zaradi serije težjih ali ene same težke poškodbe; Podrobnejša anallliza je pokazala, da je od celotnih bolniških dni za zdravljenje dihalnih obolenj odpadlo v letu 1963 52 % dni na kronične bolnike. Pri kroničnih »želodčarjih« je porabljenih od celotnega staleža za obolenja prebavil 39,4% bolniških dni, najibolj pereče p»a je stanje prti okvarah hrbtenice in išijasu, kjer je od celotnih dni, po,r,abljenih za zdravljenje raznih obolenj gibalnih organov, odpadlo 62,2 % dni za zdravljenje teh kronica rje v. Vsi smo si edini v tem, da je treba tu nekaj ukreniti. Moramo pa si biti na jasnem, da sama dobra volja ni vse in da samo ena zvrst službe, ki se ukvarja z zaščito delavca, ne bo uspela. Potrebno je sodelovanje med zdravstveno, soc i aluo- kadrovsko službo, samoupravnimi organi, društvenimi organizacijami in seveda abratovodstvi. dr. Slavko Sopar Sprejet plan DOTACIJ ZA DRUŽBENI STANDARD V LETOŠNJEM LETU Že vsa leta nazaj je podjetje, seveda v skladu s predpisi, dajalo sredstva za topli obrok in samska stanovanja našim delavcem. Centralni delavski svet je razpravljal ter tudi za letošnje leto odobril naslednjo dotacijo za družbeni standard: I. Samski domovi: a) Razlika med stvarno ceno in cono po ceniku 6.179.S00 din. b) Stroški nočnin za nezasedena ležišča 1,670.000 din. Skupna negativna razlika med dohodki in izdatki samskega doma 7,849.800 din. II. Družbena prehrana a) Prispevek k ceni toplega obroka 27,000.000 din. b) Primanjkljaj kuhinje, toplega obroka zaradi povišanja tržnih cen 2,700.000 din. c) Brezplačne malice o!) državnih praznikih 1,008.000 din. d) Adaptacija in oprema kuhinje 6,000.000 din. Skupaj družbena prehrana din 56,708.000. Stroški dotacij za družbeni standard skupaj 44,557.000 din. V gornjem planu dotacij niso vključeni stroški za rekreacijo prevoze na delo, gradnjo družinskih stanovanj. Prav tako niso zajeti stroški za morebitni dopolnilni brezplačni obrok za topilce v letnih mesecih in stroški za mineralno vodo. D. M. PO AŠKERCU SEDEM RADIOAMATERJEV USPEŠNO OPRAVILO »A« IZPIT Gasilci so zborovali Morda se še spominjate prvih ne Takrat je marsikdo pomislil -tako. V klubu je bilo skoraj vsak dan živahno. Navdušeni radioamaterji so dvakrat tedensko poslušali predavanja, ostale dneve pa so izdelovali vsak svoj maketni izdelek — praktični del izpita. Z materialom ni bilo težav, kajti klub smo notic o radio-klubu LT Cinkar-— zopet same besede. Pa ni bilo odlično! Svetozar je potem še odgovarjal na tri vprašanja iz elektrotehnike in tri iz radiotehnike. Sicer z malo treme — ampak uspeh ni izostal. Ta primer sem opisal zato, ker je tudi osnova za nadaljnje delo v klubu. V pro- Tudi Ohmov zakon jim ne dela več težav opremili tako, da je bilo vsakomur na razpolago, kar je potreboval za svoj izdelek. Omenil sem že, da so izdelki v obliki maket, ki so namenjeni za učila pri teoretični razlagi radiotehnike. Tako so bila razdeljena, izgotovljena in ocenjena naslednja dela: detektorski sprejemnik z diodo, detektorski sprejemnik z diodo in tranzistorjem, tranzistorski nizko frekvenčni ojačevalnik, tranzistorski sprejemnik s tremi tranzistorji, elektronski usmernik, selenski usmernik, enocevnik in eksperimentalni oscilator. Vsa omenjena dela so tečajniki praktično demonstrirali pred izpitno komisijo, ki so jo sestavljali tovariši: Viktor Skale, Hinko Jordan in Peter Omerzel. Vse naprave so pravilno delovale in tečajniki so s tem dobili vizo za ustmeni del izpita. Kako je potekal takšen izpit, lahko razberete iz naslednjih vrstic. gramu imamo namreč izdelavo amaterskega 50 VV KV oddajnika (opisani oscilator ima moč le nekaj tisočink wata), ki bo skupno s sprejemnikom SKG sestavljal primo-predajno sekcijo radiokluba. To samo mimogrede, kajti opisati moram še humoristični del izpita. NA VRSTI JE BIL RADIOAMATER STANE Z ELEKTRONSKIM USMERNIKOM Njegov usmernik je sestavljen iz omrežnega transformatorja, ki izmenično omrežno napetost 220 V transformira na 2X300 V, to pa elektronka usmeri, tako da dobimo na izhodu usmernika 420 V enosmerne napetosti. Vsi elementi usmernika so, kot pri ostalih, pritrjeni na leseni deščici iz vezanega lesa, pač v maketni obliki. Pri ustnem delu izpita je dobil vprašanje iz elektrotehnike: »Na čem sloni delovanje omrežnega transformatorja?« On pa najprej pogleda na svojo maketo, potem pa kot teleprinter: »Delovanje omrežnega transformatorja sloni na podstavku.« Izpitna komisija je ostala trenutek brez besed, saj je razumljivo — nerodno vprašanje, enak odgovor. No, nesreča ni bila tako huda, kajti Stane je kmalu pojasnil, da deluje transformator na principu elektro-magnetne indukcije in ne na — »podstavku«. Za zaključek naj še povem, da je sedem radioamaterjev uspešno opravilo »A« izpit, dva nista končala praktičnih del in nista bila na izpitu, radiotelegrafisti pa so obnemeli nekje na sredini. Majhne številke, ali ne? Poskrbite, da bodo v prihodnje večje! Ce ne gre vse takoj, je potrebno poizkusiti še enkrat .. Peter Omersel Nasmeh dokazuje, da delo ni bilo zaman V mali dvorani družbenih organizacij so se v soboto, 14. marca 1964 zbrali gasilci, da pregledajo svoje delo v lanskem letu. Udeležba je pokazala, da so naši člani disciplinirani in želijo svoje delo opravljati vestno in požrtvovalno v korist požarnega varstva v podjetju. Na zbor smo povabili zastopnike naših političnih organizacij, žal od teh ni nihče prišel. Zbora so se udeležili ing. Klemen Stegenšek in podpredsednik DS tovariš Slavko Vervega ter zastopnik gasilskega društva Gaberje. Po poročilu UO društva se je razvila živahna razprava, v kateri je članstvo nakazalo, da je največji problem v društvu pomanjkanje članov. Razprava je pokazala, da se bo novi upravni odbor moral lotiti tega vprašanja in skušal pridobiti čimveč mladih ljudi v gasilsko organizacijo. Razpravljalo se je tudi o izobraževanju skupine bolničarjev iz vrst operativnih članov. Takšna skupina je v nesreči zelo pogrešana, kajti zavedati se moramo, da v prvih trenutkih nesreče lahko človeku veliko pomagamo. Načeto je bilo tudi vprašanje vodnih razmer, oziroma razširitev vodovodnega omrežja, tako v starem delu Cinkarne kakor tudi v obratu organskih barvil. Diskusija je tudi pokazala uspešno sodelovanje med društvom in službo požarne varnosti v podjetju. Ugotovljeno je, da so člani službe pokarana mu je kamen padel na nogo. žarne varnosti preprečili razširitev začetnih požarov, istočasno pomagali ponesrečenim delavcem in jim nudili prvo pomoč. Glede gasilskega orodja, ki ni več primerno- za službo požarne varnosti niti za društvo, je razprava pokazala, da bo v okviru razvoja podjetja mogoče rešiti tudi to vprašanje. Ing. Stegenšek je omenil, da uprava podjetja- usmerja službo požarne varnosti in da odgovornost v tej smeri nosijo posamezni obrati. Med letom smo obrate zadolžili z gasilskim orodjem (ročni gasilski aparati in ostala oprema), da lahko sami pogasijo začetni požar, seveda pa zato mo- rajo imeti sposobne ljudi. Služba požarne varnosti te ljudi izobražuje na seminarjih. Nadalje se je zahvalil društvu za delo, ki ga je opravilo v preteklem letu in pohvalil sodelovanje med službo požarne varnosti in med društvom. Razprava je nadalje pokazala, da se društvo pravilno razvija, ter strokovno izpopolnjuje. Interna tekmovanja, ki jih je operativno vodstvo društva priredilo lani, so pravilna in vzpodbudna oblika izobraževanja. Razprava je tekla tudi o finančnih sredstvih, ki naj bi bila zagotovljena pravočasno kar bo pospešilo normalno delo društva. Zbor je naložil novemu odboru nalogo, da se tega vprašanja takoj loti, sicer bi lahko prišlo do zastoja v sami dejavnosti društva. Zbor se je zahvalil sindikalni podružnici za dodeljeno dotacijo v letu 1963. Nadalje je zbor izvolil novo vodstvo: 9-članski upravni odbor in 3-članski nadzorni odbor. Za predsednika društva je bil izvoljen ing. Franc Kapus, za poveljnika pa tovariš Stanko Leskovšek. Upravni odbor se je pomladil z nekaj novimi člani — mlajšimi tovariši. Gasilci so na zboru sprejeli obširen plan dela za leto 1964 in istočasno finančni plan, ki naj zagotovi najnujnejša sredstva za društveno življenje. Občni zbor je pokazal, da imamo v podjetju močno operativno gasilsko enoto, ki se stalno in vestno pripravlja, da bo kos nevarnemu elementu — ognju, kadar bo ta poskušal ogrožati našo skupno imovino, ali pa kakšni drugi elementarni nesreči. Stane Leskovšek DOPISUJTE V SVOJ LIST! Tehnologija lepljenja kovin IZ VARILNE PRAKSE RADIOAMATER SVETOZAR S SVOJIM EKSPERIMENTALNIM OSCILATORJEM Priključil je nanj vse napajalne napetosti in sproti pojasnjeval delovanje oscilatorja, sestavo in elemente. Ker je oscilator pravzaprav oddajnik elektro-magnetnih valov, ki niso slišni, njegova naprava na videz ni delovala. Vsa stvar pa se je spremenila, ko smo v sosednji sobi vključili amaterski kratkovalovni sprejemnik SKG »Iskra«. Z malenkostno manipulacijo, se je iz zvočnika v sprejemniku začul oster pisk, katerega je oddajal naš oscilator. Torej je naš mali oddajnik v resnici deloval in si zaslužil ime eksperimentalni oscilator. Ocena del — Izdelki naših radioamaterjev Tehnika lepljenja kovin pridobiva vedno nova področja uporabe. V mnogih industrijskih panogah jo že mnogo uporabljajo. V Vzhodni Nemčiji so šele v nelja-terih podjetjih pričeli sistematsko uvajati novo reparatumo metodo z lepljenjem. Vzrok temu je še vedno nezaupanje strokovnjakov pri vzdrževanju vozil, ki niso prepričani, da je lepljenje popolnoma ustrezen reparaturni postopek. Danes pa že lahko trdijo, da s tehniko lepljenja lahko pridobijo za narodno gospodarstvo ogromne vsote. Veliko sestavnih delov vozil, ki so določena že za odpad, s pravilno uporabo lepljenja zopet uporabijo ter s tem preprečijo nabavo novih. Pri tem je potrebno upoštevati, do kakšne meje uporabljajo lepljenje v reparaturah. V večini primerov ne morejo pričakovati, da bo trdnost lepljenja spoja večja kakor originalnega dela. Uvajanje in uporaba smol za lepljenje zahteva, da upoštevajo vse posebnosti teh smol pri reparaturi delov. Nekaj prav potrebnega osnovnega znanja o možnosti uporabe te tehnike je v naslednjem navedeno na osnovi prav karakterističnih primerov: 1. Primerne smole za lepljenje V Vzhodni Nemčiji so ugotovili, da ustrezata z najugodnejšimi lastnostmi za popravila pri motornih vozilih dve vrsti lepilnih smol. Kot mrzlo strdilno smolo uporabljajo Epoxyd smolo EKG 19, izdelek VEB Leuna Werke »Walter Ulbricht«, to je dvokom-ponentno lepilo — strdilo se dodaja k smoli neposredno pred obdelavo. Takoj po mešanju je treba pričeti z obdelavo, ker nastajajo reakcije, ki povzročajo da se mešanica hitro zgosti. Pri sobni temperaturi 20° C je za nanašanje mešanice na razpolago samo 30 minut. Količina mešanice je omejena maksimalno na 130 g, ker se zaradi reakcije sprosti toplota. Ta količina zadostuje za popravila pri motornih vozilih. Ce je za poškodovano mesto potrebno več smole, lahko na že naneseno smolo brez nevarnosti nanesejo novo mešanico. Ce pa morajo nanašati večje količine lepila, potem morajo reakcijsko toploto odvajati s tem, da hladijo posodo, v kateri je mešanica. Krčenje epoxydnih smol je malenkostno, z dodatkom primernih primesi pa ga lahko še bolj zmanjšajo. S takšnimi lastnostmi so navedene smole zelo uporabljive za delo, ki so izpostavljeni precejšnjim nihanjem temperature. Priporoča se uporaba mrzlostrdil-nih epoxyd-smol za lepljenje spojev, izpostavljenih temperaturi do maksimalno +90° C. Okrovi motorjev so pri ekstremnih pogojih izpostavljeni temperaturnim nihanjem od 30° C do +110° C. Razen tega pa ima vpliv še motorno olje oziroma hladilna voda na lepljeni spoj. Praksa je pokazala, da se brez nevarnosti lepijo motorni okrovi z EKG 19 pri uporabi primerne tehnologije lepljenja. Pri dinamično in toplotno višje obremenjenih spojih, pri katerih ni potreben dodatek primesi k smoli, se je najbolj izkazala^ Epo-xyud smola EK 10, izdelek že navedene tovarne in pa češka epo-xy 1001 smola z istimi lastnostmi. To so enokompletna lepila v trdnem stanju oziroma v obliki praška. Strdilo je že dodano lepilu. Za lepljenje je potrebna naprava, ki omogoča segrevanje pred- meta za nanašanje lepila in za strjevanje pri vedno določenih temperaturah; te temperature morajo ostati daljšo dobo konstantne. Tudi tukaj ne nastanejo praktično nobena krčenja, ker lepilo ne izloča hlapljivih snovi. To je prednost, ker lahko lepijo spoje, pri katerih ni možno prezračevanje. Vlečno-strižna trdnost je skoraj dvakratna kakor pri lepilu EKG 19. Iz teh razlogov je priporočljiva uporaba toplo-utrjevalnih lepil za toplotno in dinamično obremenjene predmete. 2. Potek lepljenja Naprej zmešajo epoxydno smolo EGK 19 in jo s čopičem nanesejo. Ta predobdelava je potrebna, da dobijo boljšo vezavo mase s kovino. Maso napravijo z dodatki in sicer do 15 % k epoxydni smoli. 4 onrov fc prebito aleno Z noricsano maso 3 napravljeno mest o fio slrdiT/i in brušenju fot dodatek uporabijo železni ali iluminijev prah. Boljše oblikova-lje dosežejo, če dodajo še 50 % nletega kaolina. Dodatke pa gle-ie na uporabo lahko spreminjajo. Pripravljeno maso nanesejo do iebeline stranske stene na pokvarjeno mesto (sl. 3). Strjevanje nase je lahko ponoči, pospešijo ja ga z infrardečim žarčenjem. Drugi dan je masa toliko strjena, la lahko obrusijo nevarna mesta. Ivo Ramšak ŠTIRJE NOVI IV. KATEGORNIKI V soboto, 10. marca je bil zaključen turnir IV. kategornikov, ki je obenem bil polfinale za prvenstvo šahovske sekcije za leto 1964. Kakor smo že videli v zadnji številki našega glasila, je ta turnir imel od vsega začetka presenetljiv potek in je tudi tak ostal do samega zaključka, ali kakor bi to po šahovsko rekli, do zadnje poteze. Zmagovalec tega tekmovanja je postal Jančič Jože, ki je z osvojenimi osmimi točkami zasedel prvo mesto. Čeravno Jančič ni bil glavni favorit za prvo mesto ni s svojim uspehom presenetil, saj smo mu pripisovali eno najvišjih mest. Vemo, da je Jančič svojega uspeha bil najbolj vesel, saj se mu je izpolnila že večletna želja za priboritev III. kategorije, ki je bila tokrat kronana še z osvojitvijo prvega mesta. Drugo in tretje mesto delijo Lazič Miodrag in Marjanovič ing. Boško, ki sta osvojila 7,5 točk. Oba sta si s prikazano igro zaslužila priborjeno III. kategorijo. S sedmimi točkami si delijo četrto, peto in šesto mesto Brglez ing. Marjan, Počivalšek Ciril in Mar-kočevič Slavko. Kot kaže tale razvrstitev, je bila prav huda borba za četrto mesto, s katerim je še bilo mogoče dobiti III. kategorijo. Tukaj se je kot najboljši igralec izkazal ing. Brglez, ki pa tudi s prikazano igro zasluži doseženi uspeh oziroma III. kategorijo. Veskakor najbolj negativno presenečenje tega turnirja je Počivalšek, ki je veljal za glavnega favorita za osvojitev prvega mesta. Res je, da je Počivalšek močno obremenjen s šolo, je pa ta njegov neuspeh verjetno trenuten in verjamemo, da bomo Počival-ška na enem od prihodnjih tekmovanj zopet videli v stari formi. Najbolj vnetemu udeležencu tega turnirja Markočeviču je za las ušla III. kategorija. Kaj pa hočemo, če je bilo samo prvih štirih mest na razpolago. Sedmo in osmo mesto s šest in pol točk delijo Božo Ramšak in Drago Ceh, igralca, ki se po načinu igre močno razlikujeta. Ramšak je miren, na momente še neodločen medtem pa Ceh igra temperamentno in hitro in prav ta hitrost ga je stala marsikatero točko. Ce bo opustil hitro igranje, se bo razvil v dobrega igralca. Deveto in deseto mesto delijo s štirimi točkami Vinko Persolja in Ivan Pohole. Kolikor za Poholeta velja uvrstitev je za Persoljo prav narobe za kar je iskati vzroke že pri prvi odigrani partiji z ing. Brglezom, katero bi Persolja lahko gladko dobil, doživel pa je poraz, ki mu je potem vzel vso voljo v nadaljnjem poteku turnirja. In kakor je pri vsakem tekmovanju, nekdo mora biti zadnji, velja to tudi za naš turnir, da sta to Oskar Šmid in Ivan Zorko, kar pa sta oba verjetno najmanj pričakovala. Res pa je, da nista imela prave volje za igro zaradi česar tudi nista mogla pričakovati dobrega uspeha. Prvi štirje uvrščeni igralci so si priborili III. kategorijo. Zaradi obilice moštvenih tekmovanj, katera so predvidena v mesecih marec—maj je bilo sklenjeno, da bo finalni turnir za prvenstvo Cinkarne igran v mesecu oktobru letos. V počastitev 1. maja V CINKARNI PRVA UPRAVA, V OBČINI PRVA CINKARNA! L5.SPORT, KEGLJANJE V preteklem mesecu je bil na kegljišču Ingrada troboj kegljaških ekip KK Store, KK Celje ter reprezentance Cinkarne starejši člani. Na veliko presenečenje in seveda veselje je zmagala naša reprezentanca v postavi: Goljat Anton, Rudolf Slokar, Viktor Skale, Adolf Mljač (naš upokojenec), Karel Macuh, Franc Krašovec. Po napetem in živčnem ter žilavem boju je zmagala naša reprezentanca, ostale ekipe so se zvrstile takole: I. Cinkarna 1992 kegljev, II. KK Store 1945 kegljev, III. KK Celje 1240 kegljev. Gledano po rezultatih je naša ekipa zmagala prepričljivo in zopet dokazala, da kegljanje v Cinkarni napreduje. V naši ekipi so bili najboljši: 1. Karel Macuh 363 kegljev 2. Viktor Skale 351 kegljev 3. Rudolf Slokar 342 kegljev 4. Adolf Mljač 331 kegljev 5. Franc Krašovec 320 kegljevii 6. Anton Goljat 285 kegljev Iz imen je razvidno, da so to sami stari tekmovalci in ljudje na težkih ter odgovornih mestih, a še vedno najdejo nekaj prostega časa in moči za športno izživljanje. Sedaj pa poglejmo, kje pa je mladina. Mladina se zanima le za nogomet, ker se ne zaveda, da nogomet lahko igraš med 16 in 25 letom starosti (uspešno). V kegljanju je pa stvar drugačna. Uspešno lahko nastopaš od rane mladosti pa do pozne starosti. Zato ponovno apeliramo na mladino, naj se vključi v naše vrste. Treningi so ob sredah od 15.—19. ure in v petek od 19.—22. ure na kegljišču Ingrada. V drugi polovici meseca aprila so bila v vel »kem razmahu razna športna tekmovanja v počastitev praznika dela. Izvršni odbor sindikalnih podružnic Cinkarne je razsipal tekmovanje v štirih športnih panogah. Šahiisti simo ise k moštvenem brzoturnirju zbrali dine 14. aprila. K temu tekmovanju se je prijavilo 6 moštev, to je 24 igralcev. Kakor je bilo pričakovati, je zmagala močna ekipa uprave v sestavi: 1. ing. Vrhovec, 2. ing. Pipuš, 3. ing. Stegenšek, 4. ing. Ružič. Sledijo metalurgija I., predelovalni obrati, kemija I., vzdrževalni obrati in metalurgija II. V okvirju proslav 1. maja je ObSS Celje razpisal Delavske športne igre. K 'tekmovanju v šahu ise je prijavilo 10 moštev. V zelo zanimivi in do kraja napeti borbi je uspelo našemu moštvu osvojiti prvo mesto z 21 točkami pred ekipo Ingrada, ki je zaostajala samo za pol točke. Uvrstitev ostalih moštev je takšna: 3. Emajlirana, 4. Klima, 5. IFA, 6. Tovarna tehtnic, 7. Mercator, 8. Železarna Store, 9. Obnova in 10. Merx. Za naše moštvo so igrali: ing. Vrhovec (81,0%), Snajder (81,0%), Dečko (542%), ing. Pipuš (87,5%), Jovanovič (50,0%), Arh (94,0%), Počivalšek (56,0%), ing. Ružič (90,6%). Številke v oklepaju pomenijo uspeh na tekmovanju. Jože Snajder PRIJATELJSKI DVOBOJ CINKARNA - VELEŽITAR V okviru proslave 1. maja je našo sekcijo povabil v goste novo ustanovljeni šahovski aktiv pri kolektivu »Veležitar« Celje. Igrali smo na petnajstih deskah kar dokazuje, da je mla- Sindikalno moštveno prvenstvo Celja Okrajna šahovska zveza Celje je v povezavi z Občinskim sindikalnim svetom Celje razpisala ekipno prvenstvo šahovskih sekcij sindikalnih podružnic Celja za leto 1964. K tekmovanju se je prijavilo 12 moštev, ki so bila na sestanku kapetanov razdeljena v dve po moči enaki skupini. Kot nosilca sku- pin sta bila določeni moštvi Cinkarne in Železarne iz Štor. Z žrebom ostalih moštev smo dobili takle sestav skupin v predtekmovanju. Prva skupina: 1. Cinkarna, 2. Ingrad, 3. Elektro, 4. Merx, 5. Veležitar, 6. Obnova. Druga skupina: 1. Železarna Store, 2. Emajlirana, 3. Banka, 4. Delavske športne igre v Celju V dneh od 20. do 25. aprila 1964 je Občinski sindikalni svet organiziral delavske športne igre v malem nogometu, šahu, odbojki rokometu, namiznem tenisu, kegljanju in streljanju z zračno puško. Teh iger smo se udeležili tudi športniki Cinkarne. Kljub temu, da je kvaliteta v posameznih športnih disciplinah bila izredno visoka, smo v celoti dosegli lep uspeh. Odbojka. Cinkarna Cinkarna Etol 2 : TNZ 2 Po teh dveh zmagah se je naša ekipa, kii so jo sestavljali ing. Igor Zupančič, ing. Milan Zupančič, Smo n, Gornik, ing. Osole in Lukašček uvrstila v finale. V finalu srno izgubili z Ingradom 2:0. Osvojeno drugo mesto je velik uspeh za našo ekipo. Namizni tenis. Za s to [Mi la nas je žensko in moška ekipa. Moška ekipa v postavi ing. Lebar, Zoligar in Gornik je v prvem nastopu premagala Av-toobnovo z rezultatom 5:0, žal pa jim je žreb v drugem kolu dodelil favorita in kasnejšega zmagovalca Železarja iz Štor s katerim smo srečanje izgubili 5:2. Šahovski brzoturnirji Objavljamo rezultate odigranih treh rednih mesečnih brzoturnir-jev: Na prvem rednem brzoturnirju za prvenstvo v mesecu januarju je sodelovalo sedem igralcev. Zmagal je ing. Pipuš, ki je osvojil pet točk. Sledili so: Snajder, Jovaniovič, Oblak, Markočevič, Ramšak, Krašovec. Tudi na turnirju v mesecu februarju je sodelovalo sedem igralcev. Prvo mesto je zasedel Snajder z osvojenimi pet in pol točkami. Vrstni red ostalih igralcev je takle: Jovaniovič, Dečko, Arh, Lazič, Markočevič in Persolja. Brnzoturnirja za prvenstvo v mesecu marcu se je udeležilo devet igralcev. Ponovno je osvojil prvo mesto ing. Pipuš, ki je dosegel sedem točk. Za njim so sc zvrstili: Arh, Snajder, ing. Ružič, Lazič, Dečko, Markočevič, ing. Brglez in Jovanovič. Naša ženska ekipa je (Herta Franc in Metoda Kastelic) osvojila prvo mesto brez igranja, ker se ostalih 8 prijavljenih ekip ni priglasilo sodniku. Streljanje. V zelo ostri konkurenci je na strelišču v Štorah nastopila tudi naša ekipa: Kukovič, Šmid, Pečnik, Breko in Počivalšek. Med najboljšim je bil Brečko s 160 krogi. Mali nogomet. Za našo ekipo so 'igrali: Djajič, Daviidovič, Vadija, llijevtski, Ko-rajlija, Markovič in SLmovljevič. V prvi tekmi so po lepi igri premagali Železarja iz Štor z 2:1 (2:0). V naslednji tekmi smo izgubili proti slabši ekipi TNZ po zaslugi sodnika Ivana Zorka. Šah. Kot vodno smo tudi na Delavskih igrali imeli največ uspeha v šahu. kjer je naša ekipa v postavi Snajder, Arh, iug. Ružič, ing. Vrhovec, Jovanovič, ing. Pipuš, Dečko in Počivalšek zasedla prvo mesto z 21 točkami pred Ingradom z 20,5 točke. Kegljanje: Ker se tekmovania niso udide-žili nekateri najboljši tckir.ovt!-ci, so doseženi rezultati nekoliko slabši, kar je vplivalo na končno uvrstitev ekipe kot celote. Našo ekipo so zastopali: Jančič, Počivalšek, Kolšek, Maeiih, Hrastnik, Šmon, Goljat. Kukovič, Vernnič, Majerič, Smukovič. V splošnem smo z izidom tekmovanj v vseh panogah zadovoljni in si želimo še več tako vzornih in discipliniranih tekmovanj v Celju. Organizacijsko in tehnično so bila tekmovanja na visoki ravni, zaslugo za to pa nosijo organizatorji iz štorske Železarne. Na tekmovanjih smo pogrešali ženske ekipe, ter jih je bilo premalo. Zlatko Lukašček Avtopromet, 5. Aero, 6. Elegant. V finalu se bodo srečali zmagovalci skupin v borbi za naslov prvaka oziroma za uvrstitev na prvo in drugo mesto. Drugo plasirana moštva za uvrstitev na 3. in 4. mesto in tako dalje. Za naše moštvo je vsekakor najbolj zanimiv potek tekmovanj v prvi skupini. V tej skupini naše moštvo nima lahkega stališča, saj sta moštvi Ingrada in Elektro tudi resna tekmeca za prvo mesto. K temu naj dodamo, da smo prav v lanskem letu imeli slabo bilanco v srečanju z moštvom Ingrada. V treh srečanjih, kolikor smo jih odigrali, so igralci Ingrada vsakokrat odšli kot zmagovalci. Toda že prvo kolo je prineslo spremembo za potek celotnega tekmovanja, ker sta odstopila od tekmovanja Merx in Elektro, ne da bi sploh pričela igrati. Seveda sta tako ostali le moštvi Ingrada in Cinkarne v borbi za prvo in drugo mesto v skupini, ki pa je že takorekoč bilo odločeno v drugem kolu v katerem si je naše moštvo srečalo z ekipo Ingrada. Tekmo so naši igralci odločili v svojo korist z rezultatom 4 : 2. (Posamezni izidi partij tega srečanja so se takole končali: ing. Vrhovec — Streiher 1:0, Snajder — ing. Ci-jan 1:0, Dečko — Borovšek 0:1, ing. Pipuš — Trebušak 1:0, Jovanovič — Tavželj 1:0, Jančič — ing. Žlajpah 0:1.) V tem kolu je bila odločena tudi borba za uvrstitev na 3. in 4. mesto. V srečanju Veležitar — Obnova so prvoimeno-vani zmagali z rezultatom 5:1 s čimer so si zagotovili najmanj šesto mesto v končni uvrstitvi celotnega tekmovanja. V še preostali tekmi z moštvom Veležitarja so naši igralci zmagali z rezultatom 5 : 1 in osvojili prvo mesto v svoji skupini. V drugi skupini je kot je bilo pričakovati amaigalo moštvo že-lezarjev iz Štor. Tako sta se v finalni tekmi srečali moštvi Cinkarne in Železarne Štore. Zmagalo je moštvo železarne z rezultatom 3,5 :2,5. Posamezni izida partij so bili takile: Streiher — ing. Vrhovec 1 : 0, ing. Nemčer — Snajder 0:1. Arzenšek B. — Dečko 1 :0, Gajšek — ing. Pipuš 0: 1, Arzenšek š. — Jovanovič 1 :0, Zabojnik — ing. Klinger, remi. Končni vrstni red vseh sodelujočih moštev pa je takšen: 1. Zc-lezarnu Store. 2. Cinkarna, 3. Emajlirana. 4. Ingrad, 5. Aero. 6. Veležitar, 7. Avtopromet, 8. Obnova, 9. Banka, 10. Elegant. J. S. da sekcija šahistov pri Veleži-tarju ubrala pravilno pot za razvoj šaha med svojimi člani, za kar imajo največ zaslug tovariši Rovam, Blaž Kunst ek, predsednik sekcije tovariš Pelko. Četudi so naši igralci zmagali z visokim rezultatom 10,5 :4,5, niso imeli lahkega položaja proti igralcem Veležitarja za katere je tale dvoboj bil prva preizkušnja na njihovi .poti v šahovski igri. Partije v tom dvoboju so se končale takole: ing. Pipuš — Blaž Kunstek 1 : 0, Jovanovič — Gorjan 1 : 0, ing. Stegenšek — Pelko 0 : i, Počivalšek — Martinc, remi, ing. Ružič — Mlakar 1 :0, Jančič — Zavodnik 1 : 0, ing. Marjanovič — Rovan 1 :0, Lazič — Urenovič 1 :0, ing. Brglez — Verdnik 0 : 1, Markočevič — Kun-stek 1 :0, Čeh — Hrovatič 1 :0, Ramšak — Pentek 1 :0, Šmid — Kolenc 0:1. Krašovec — S. Kun-stek 0 : 1, Šmon — Zivkovič 1 : 0. Po itekmi je bil odigran ;brzo-turnir na katerem je sodelovalo 24 igralcev razdeljenih v šest skupin s po 4 igralci v predtekmovanju in v finalu. Vrstni red je takle: 1. ing. Pipuš, 2.-3. Po-čirvalšek in ing. Stegenšek, 4. Markočevič, 5. Jovanovič, 6. ing. Ružič, 7. Jančič, 8. Ramšak, 9. Pelko, 10. Golob, 11. Davidovac, 12. ing. Marjanovič, 13. Krašovec, 14. Lazič, 15. Rovan, 16. Pentek, 17. Hrovatič, 18. Mlakar, 19. Gorjan, 20. S. Kunstek, 21. Šmid, 22. K. Kunstek, 23. Martine, 24. Verd-mik. Jože Šnajder REBUS POSETNICI Tovariš iz Vojnika je zaposlen v Cinkarni. Kje? Brata Stupngo sta zaposlena v našem kolektivu. Uganite, v katerem obratu VAŠ KOTIČEK Bencin je povzročil že mnogo nesreč Bencin topi maščobe. Zato si je tudi utrl pot v gospodinjstvu. Pomaga nam pri čiščenju in pranju. Toda bencin je sila lahko vnetljiva in močno hlapljiva tekočina. Zmes z zrakom pomešanih bencinskih hlapov se ob najmanjši iskri vname — eksplodira! Takšne eksplozijske mešanice so še posebej nevarne v zaprtih prostorih. Če uporabljaš bencin v zaprtem prostoru, si v nevarnosti na vsakem koraku! Pri polnjenju vžigalnika z ben- cinom pazi, da se ne poliješ po roki. Steklenico z bencinom takoj zapri in spravi. Parketno loščilo ni nevarno, dokler uporabljaš tovarniški izdelek. Če pa razredčuješ loščilo z bencinom vedi, da bencin kaj hitro izhlapi. Največ nesreč s težkimi, celo smrtnimi posledicami pa je terjala uporaba bencina pri pranju oziroma kuhanju perila v vodi, ki smo ji dodali nekaj bencina. Z dodatkom bencina resda laže od- stranimo umazanijo, toda bencin med vrenjem tako močno hlapi, da smo kljub zračenju nenehno v nevarnosti. Med pranjem v bencinu se je obleka napojila z bencinskimi hlapi. Brž ko prideš do odprtega ognja, se bo obleka vnela! Pomni, bolj učinkovita pralna sredstva kot bencin so detergenti! Če upoštevamo vsa gornja navodila in se le lotimo pranja z bencinom, moramo bencin pred čiščenjem madežev preizkusiti. Madeže na tkaninah pogosto poizkušamo odstraniti z bencinom, vendar z uspehom nismo zadovoljni — okoli madeža ostane temen rob, ki ga težko odstranimo. Da ne bomo neprijetno presenečeni, moramo bencin pred uporabo preizkusiti. Kanimo nekaj kapljic na čist bel papir in pustimo da izhlapi. Če je bencin kemično čist, se pravi, da ne vsebuje nobenih primesi, tedaj bo izhlapel brez sledu in ga lahko uporabljamo za čiščenje občutljivih tkanin. Če pa ostanejo na papirju madeži in temen rob, pomeni, da ni čist in ga ne smemo uporabljati za čiščenje. In še nekaj drugih nasvetov. Madeže kemičnega svinčnika odstranimo z uporabo alkohola. Iz belega perila pa s čisto vinsko kislino. Barvaste tkanine čistimo z razredčeno vinsko ali limonino kislino (bodite previdni pri barvah). Dobra je mešanica 1 dela alkohola, 1 dela ocetne kisline in 4 delov tople vode. Madeže od kolomaza, katrana in mastnih saj — na belem perilu čistimo z milom in terpentinovim oljem. Pri barvastem blagu in volni natremo madeže s svinjsko mastjo, ali s surovim maslom, ga namilimo, čez nekaj ur izperemo, menjaje vodo in terpentinovo olje. Madeže od masti na belem bombažnem perilu čistimo z milom, na barvastem blagu iz bombaža ali umetne svile z mlačno milnico in nato previdno z bencinom, ali etrom, na barvani volni z mlačno milnico ali z mrzlim srednje močnim salmijakovcem. Madeže od oljnatih barv, firne-ža in smol — na belem perilu čistimo s terpentinom ali špiritom, na barvastem blagu in volni z bencinom ali tetraklorovim ogljikom, zatem pa z milnico. Madeže od rdečega vina, malin in kakava čistimo z vodikovim prekisom, ne da bi mu dodali amonijaka. Madeže od kakaa in čokolade lahko omehčamo tudi z glicerinom in jih nato izperemo z vodo. »ZGODOVINSKE ZANIMIVOSTI« Ob prihodu v Cinkarno, lahko ugotovimo, da so nekoč delovale mladinska organizacija, planinsko društvo in strelsko društvo. Kaže, da je bilo najbolj delavno planinsko društvo, saj nam je zapustilo zapisnik iz leta 1961. Podobno zanimivost imamo tudi OOB. V vitrini pod otožno vrbo žalujko najdemo vabilo na novoletno praznovanje in nek stari vozni red. Največjo vrednost pa predstavlja zapisnik DS iz leta 1960. Pred kratkim smo urejali okolico naše tovarne, te »zanimivosti« pa verjetno hranimo prihodnjim rodovom. VTISI IZ NAŠEGA SAMSKEGA DOMA Po dolgem pričakovanju smo dobili streho nad glavo. Kako se počutimo v novem samskem domu? O tem ni treba mnogo govoriti. Ne moremo primerjati sedanjega življenja v samskem domu, s tistim, kakršnega smo imeli pri privatnih stanodajalcih, ki so nam nudili stanovanje na podstrešjih, v kleteh ali pa drugih brlogih. Plačevati pa smo morali več, kot danes v moderno opremljenih prostorih. Vsi smo bili prijetno presenečeni, ko smo videli kako je urejen naš novi dom. Obenem smo bili zaskrbljeni, ali ga bomo uspeli obdržati tako urejenega, kot so nam ga izročili. Izkazalo se je da je to možno. Ker imamo zelo pridno osebje, ki skrbi, da bo v domu čim lepše. Največ pa je odvisno od nas stanovalcev, kako bo izgledal naš dom. Kar se tiče reda in discipline v domu, je dokaj dobro, vendar bi bilo lahko še boljše. Zgodi se namreč, da nekateri tovariši, ki se radi oglasijo v gostilni, pridejo prepozno zvečer v dom in ko so malo »okajeni« so brezobzirni do drugih stanovalcev. Pozabljajo, da morda njegov sostanovalec tedaj najslaje spi, in se že približuje druga ura, ko ga bo budilka poklicala, da bo šel na delo v topilnico. Če bi si tisti, katerim je takšna zabava mila, predstavljali kako je to, če te nekdo ob polnoči zbudi, ko se najlepše počutiš v topli postelji in ne veš za skrbi, bi se zamislili in poskrbeli, za čim boljši red in mir. Za upravnika bi lahko dejal, da zelo skrbi za nas. To sklepam iz tega, ker ga skoraj ob vsakem dnevnem času srečujemo pri nas v domu. Hotel sem ga vprašati, kako dolgo traja njegov delovni čas, pa si nisem upal, ker vedno kadar sem ga srečal je bil zaposlen in se mu je nekam mudilo. Na koncu pa bi še enkrat poudaril, da tovariši, ki ne spoštujejo reda, naj svoje slabosti skušajo sami odpraviti. Če samo pomislimo, kakšna sredstva so vložena v gradnjo in za ureditev doma z namenom, da bi se mi čim udobneje počutili v njem. Zakaj potem ne bi bili disciplinirani in spoštovali hišni red in se zavedali, da ni posameznik sam v domu, saj drugo se od nas ne za- hteva. Borde Panzalovič KADROVSKE VESTI V mesecu marcu so prišli v podjetje: Pečnik Vladimir, Djurdjevič Milivoj, Mandič Iso. Senčar ing. Jože, Kostevc Marta, Osole ing. Marjan, Plavčak Janez, Gogonič Vitomir, Tomažič Franc, Blanuša Vojislav, Rek Franc, Berglez Hinko, Dimitrijevič Aleksander, Gobec Franc, Gradič Fani, Bogič Branko, Posavec Karlo, Perič Stanko, Stritih Zdenko, Jenič Vladimir, Hržica Stjepan, Bel-čič Dimitrije, Gušatovič Ljubinko, Dju-rica -Stevo, Antič Dragoljub, Breznik Mihael, Horvat Janez, Kumek Stanko, Kodela Stanislav, čakarevič Jovo, Žunič Božo, Lopert Avgust, Karlič Grga, Keš-kič Stipo, Rine Franc, Dedaucič Miodrag, Nojmovič Svetolik, Ducič Djordje,. Tr-kulja Milorad, Dergajner Alojz, Djena-dija Vlado, Tovilo Peter, Ramšak Maksimiljan. Pilih Milan, Zupanc Jože. Pre-ducič Jovan, Gubo Borislav, Gubo Vlado, Čalasan Pavle, Bogdanovič Stanimir, Gaberšek Alojz. Žerjav ing. Anton, Te-pej Ivan, Rugani Alojz, Vasič Zdravko, Barišič Ivan, Ferlin Ivan. Ferlinc Martin, Kosec Feliks, Krivovič Milutin. Mi-lojevič Nenad, Rančnik Franc, Odšli iz podjetja: Ivanovič Bogosav, Kokalj Avgust, Lopert Franc, Aldič Emilijan, Andjelovič Borivoj, Lorger Martin, Miočič Šime, Krivec Edita, Burič Kemal, Maček Jože, Završnik Albert, Novak Edvard, Kosec Peter, Kenjalo Ost .izd. Moskva 1963. S. 669.2 Plaksin I. N., ZyrJanov M. N.: Kom-plcksnaja pererabotka »vincmoclnkovo-ko syr'Jst. Moskva 1963. J. Proektlrovanle mehaničesklh peredač. 2. Izd. Moskva 1963. S. 6Z1.83. Prolzvodstvo zubčatyh koles. Moskva 1963. S. 621.83. , a i h»v Rebora P., F. M. Guercio, A. L. Hay wurd: Cussells Italian-Engllsh, Ej«1***** Itallan Dictlonary. Londond 196Z. b. Rock H.: Ausgwahlte moderne Trenn-verfahren. Darmstadt 1957. S. 543.8. Scale-up In Practice. Ed. by R. Fleming. New York 1958. S. 66. Semenčenko I. I., V. M. Matjušin, G. N. Saharov: Proektlrovanle metallorežu-ftčih instrumentov. Moskva 1963. S. 621.96 Voroncov I. I.: Prolzvodstvo organičes-klh krasi tele j. Moskva 1962. S. 668.8. Vul’f A. M.: Rezanie metallov. Moskva-Lcningrad 1963. S. 621.96. Produktivnost 1964, St. 3 Revievv 1964, St. 1, 2 Revue des produits chimiques 1964, St. 1318 Standardizacija 1964, St. 1 Tehnika 1964, St. 3 Turistični vestnik 1964, št. 3 Usines d'aujourd’hui 1963, št. 79 Vacnlque 1963, št. 11/12 VVorld Mining 1964, št. 2, 3 Zaštita materiala 1963, št. 12, 1964, št. 1 Zine Abstracts 1963, št. 12, 1964, št. 1 Življenje In tehnika 1964, št. 2 Analytical Chemlstry 1964, St. 2, 3. Angevvandtc Cheinle 1964, St. 4-7. Arhitekt 1963, St. 1. Automatlka 1963, št. 5-6. Automatlon 1964, št. 78. Battelle Tehnlcal Review 1964, št Z. Bilten dokumentacije JCNTD 1964, Bolten dokumntacijc ZZA 1964, št. 1-3. Bilten republižkega sekretariata *a raziskovalno delo In visoko Šolstvo 1*63, št. 2. _ . Bilten za naučno tchničku dokumenta-clju RI 1964, St. 1. Broun Boverl Mltteilungcn 1964, 1/2. Chemlker Zeltung-chemlsche Apparatur 1964, St. 4-6. Chcmlsche Industrie 1964, St. 3. Cvetnye metally 1964, St. 2, 3. Delo ln varnost 1964, št. 1. Engineering and Mining Journal 1964, št. 1. L’engrais 1964, St. 168. ETZ-Elektrotehnichnische s. A 1964, St. 4-6. i. B 1964, St. 4-7. Zeitschrift. Europaischer Maschinenmarket 1964, St. 4 Finish Trade Review 1964, št. 139. Gospodarske informacije 1964, št. 54. Informacije Rade Končar 1963, št. 34. Iron Age Metaluorking International 1964, št. 4. Journal of the Oil and Colour Che-misUs Association 1964, št. 1, 3. Jugoslovensko pronalazaštvo 1964, št. 49-51. Revije: BASF 1963, št. 4 Battelle Technical Rewiew 1964, št. 1 Bayer Farben Revue 1964, Izr. št. 3 Commerclal Information 1964, št. 3 Europatechnic 1964, št. 76 Gospodarske Informacije 1964, št. 53 Iron Age Metalvvorking International 1964, št. 3 Jugoslovensko pronalazaštvo 1963, št. 48 Lingvist 1964, št. 1 Machlnery Lloyd 1964, št. 4 Makhinc und VVerkzeug 1964, št. 5 Nova trgovina 1964, št. 1 Novosti iz nauke 1 tehnike 1964, marec Jugovinil 1964, št. 1. Kemija u industriji 1964, št. 2, 3. . Konstruktion 1964, št. 2, 3. Lakokrasnočnjc materialy i ih primc-nenic 1964, št. 1. Jlomtiizmk KNII2NICE Lingvist 1964, št. 2. Metal Bulletin 1964, št. 4860, 4882, 4884. Metal Industry 1964, št. 1 2, 4-12. Naše gospodarstvo 1964 št. 2. Novosti iz nauke in tennike 1964, april. Oil and Gas International 1964, št. 4. Paint, Oil & Colour 1964, št. 3403, 3408-3413. Peintures, Pigmcnts-Vcrnis 1964, št. 2. Pregled 1964, št. 3. Produktivnost 1964, št. 4 Progressus 1964, št. 1. Radioamater 1964, št. 1-4. Referativnyj žurnal. Elektrotehnika in energetika. 1964, št. 2, 3. Referativnyj žurnal. Himija. 1964, št. 3, 4. Referativnyj žurnal. Metailurgija. 1964, št. 2, 3. Revue des produits chimiques. 1964, št. 1319. Socijalistička Cehoslovačka 1964, št. 3. Standardizacija 1964, št. 2, 3. Stanki in instrument 1964, št. 2, 3. Tehnika 1964, št. 4. VDI Zeitschrift 1964, št. 6-9. Vestnik mašinostroenije 1964, št. 2., 3. Voici des idees 1964, št. 987. Werkstattstechnik 1964, št. 1-3. World Mining 1964, št. 4. Zaštita mnterijala 1964, št. 2. Zavodskaja laboratorija 1964, št. 3. Zine Abstracts 1964, št. 3, 4. Življenje in tehnika 1964, št. 3. Žurnal prikladnoj himii 1964, št. 2. Časniki: Chemische Rundschau 1964, št. 5, 6, 7. Gospodarski list 1964, št. 14, 18. Gospodarski vestnik 1964 št. 25, 29, 33. Informator 1964, št. 1054. IT novine 1%4, št. 56-60. MB investiciona oprema 1964, št. 103. Naši razgledi 1964, št. 8. . Privredni pregled 1964, št. 2483-2507. Tehničkc novine 1964, št. 7, 8. Termoelektro 1964, št. 4. Gospodarski vestnik 1964, št. 9, 21 I. T. novine 1964, št. 53, 54 M. B. investiciona oprema 1964, št. 102 Naši razgledi 1964, št. 5, 6 Privredni pregled 1964, št. 2454-2481 KINO SPORED: Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. maja do 15. junija. KINO UNION: Od 16. do 19. maja »POJTE Z NAMI«, italijanski glasbeni film Od 20. do 25. maja »IGRA RESNICE«, francoski Cs film. Od 24. do 28. maja »VOHUN NA POVELJE. ameriški barvni Cs film. Od 29. do 50. maja »NEDOLŽNI CAPIN«, ital.-francoski barvni Cs film. ROVNIKI«, poljski ljubezenski film. Od 51. maja do 5. junija »OSAMLJENI SO POGUMNI«, ameriški VV film. Od 4. do 7. junija »BAGDADSKI CA-film. Od 8. do 11. junija »HUZARSKA BALADA«, ruska barvna komedija. Od 12. do 15. junija »LJUDJE IN ZVERI«, ruski psihološki film. I. del. Od 14. do 15. junija »LJUDJE IN ZVERI«, ruski psihološki film, II. del. KINO METROPOL: Od 15. do 18. maja »KRIK STRAHU«, angleški krimPnalni film. Od 19. do 22. maja »MAŠČEVANJE VOJAKA POOLEYA«, angleško-nemški vojni film. Od 25. do 27. maja »KORZIŠKA'BRATA«. italijanski bravni Cs film. Od 28. do 51. maja »ŽENITNA POSREDOVALNICA«, zahodno nemški kriminalni film Od 1. do 5. junija» NASLADA SOBOTNEGA VEČERA«, italijansko francoski Cs film. Od 6. do 9. junija »DOŽIVLJAJI PSA LEDA«, ameriški mladinski barvni film. Od 10. do 15. junija »MAŠČEVALEC«, zahodno nemški V V film. Od 14. do 16. junija »VZGOJA SRCA«, francoski ljubezenski film. LETNI KINO: Od 14. do 15. maja »ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU«, jugoslovanski barvni Cs film. Od 16. do 17. maja »PREPOVEDANE STRASTI«, ameriški barvni Cs film. Od 18. do 20. maja »PRIJATELJ JOE«, ameriška barvna komedija. Od 21. do 25. maja »STRELEC V ZELENEM«, nemški kriminalni film. Od 24. do 26. maja »PREKO PLANIN DIVJEGA ZAHODA«, ameriški barvni film. Od 27. do 29. maja »POT V SREDIŠČE ZEMLJE«, ameriški barvni Cs film. Od 50. maja do 2. junija »MARATONSKA BITKA«, italijanski barvni film. Od 5. do 5. junija »NOČ VELIKEGA NAPADA«, italijanski barvni Cs film. Od 6. do 7. junija »TIGRI POTUJEJO«, ruski barvni film. Od 8. do 9. junija »DOM NA GRIČU«, ameriški barvni Cs film. Od 10. do 11. maja »KRIŽARJI«, poljski barvni Cs film. Od 12. do 15. junija »FREDY POD TUJIMI ZVEZDAMI«, nemški glasbeni film. Od 14. do 15. junija »NAPAD OB ZORI«, ameriški barvni Cs film. MATINEJE: 17. maja »TRAPEZ«, ameriški barvni Cs film. 24. maja »TVEGANA POT«, jugoslovanski film. 51. maja »ZELENA ČAROVNIJA«, italijanski barvni dokumentarni film. 7. junija »NAŠ AVTO«, slovenski film. 14. junija »POKLICAN JE BIL TUDI V. c«, jugoslovanski film. Predstave so vsak dan ob 16.. 18. in 20. uri, v letnem kinu ob 20. uri, matineje pa ob 10 .uri dopoldne. Program objavljamo po podatkih Kinopodjetju Celje in za spremembe ne odgovarjamo. Dvoj Vsaka beseda je sestavljena iz črk predhodne besede in ene dodatne črke. 1. proti vni veznik; kemični znak za dušik, 2. kemični znak za aluminij; veznik. 3. klica; reka v Afriki. 4. nestrokovnjak; agregatno stanje snovi. 5. podoba; slovenski slikar roj. v Ajdovščini. 6. vrsta ognjeodporne opeke; grški filozof (novoplatonizem). 7. produkt Cinkarne; produkt BOGOMIR FRANK SE POSLAVLJA OD NAŠEGA KOLEKTIVA Po dolgoletnem službovanju v našem ikolektrvu je tovariš Bogomir Frank odlšel v invalidski pokoj. Cel i h 29 let je služboval v enem kolektivni kar je lep jubilej. Takšnih 'primerov je zelo malo. Lahko -trdimo, d-a je -to dokaz vztrajnosti in velikega zaupanja v svoj kolektiv, čeprav -takšno dobo spremlja tudi marsikatera grenka ura. Poleg službovanja v raznih oddelkih je bil -tovariš Frank 20 let član gasilskega društva. V tej dlo-b-i je -dbbil čin gasilskega .podčastnika ter značko za 20-letno službovanje v gasilski organizaciji. Nazadnje je bil poklicni gasilec v našem [jodjciju. V gasilske vrste je vstopil s prepričan jem, da kot član te humane organizacije lahko pomaga človeku dm celotni -skupnosti kott čuvar ljudskega premoženja in življenja -naših delovnih ljudi. Polnih 20 let je -bil pripravljen kot član gasilske organizacije dati vse od isebe. da bi v nesreči pri-skoičl na pomoč, tam kjer bi bilo -potrebno. dan gasilske organizacije mi biti lahko. To terja poleg strokovne usposobljenosti precej fizičnega napora. Trciba se je nenehno izobraževati 'im redno obiskovati vaje, ki niso lahke, če hočemo zadovoljivo opravljati svoje delo. Člani gasilskega društva -se mu za njegov trud v naših vrstah iz srca zahvaljujemo din mu želimo, da hi ostal še dolga leta zdrav. Stane Leskovšek Rešitev nagradne križanke Do 5. maja smo prejeli 65 rešitev. Žreb je bil naklonjen naslednjim dobitnikom: 1. GRABAR Branko, Celje, Brinarjeva 1 — 5.000 din. 2. KLENOVŠEK Marija. OBB — 2.000 din. 3. NARAKS Jože, topilnica'— 1.000 din. 4. ANDREJAŠ Martin, aglomeracija — 500 din. 5. LUŽAR Ivan, mehanična delavnica — 500 din. Rebus OBLETNICE DELA V CINKARNI 5 let: Križmanič (Ivana) Milan (22.), Lipošek (Jerneja) Martin (5.), Ohnjec (Franja) Stjepan (15.), Stante (Valentina) Valentin (10.), Žolnir (Stanka) Josip (17.). 10 let: Šneberger (Vinka) Ivan (10.). 15 LET: CENTRIH (MARTINA) FRANC (1.), KOS (AI.OJZA) ALOJZ (17.), ŠKET (JOŽEFA) IVAN (5.). 25 LET: VREČAR (ANTONA) ANTON (4.). Letos 1. avgusta 'bo tovariš Avgust Čretnik praznoval lep jubilej — -polnih dvajset let dela v tem obratu oziroma tovarni. Prosil sem ga za razgovor. Rad mi je ustregel. Katero je bilo vaše prvo delovno mesto in kakšni so bili delovni pogoji? Zaposlitev sem dobil prd m-lli-ski-h napravah. Delovni ix>goj-i so b id i zelo -težki. Zašči tnih sredstev ni bilo na voljo. V vseh delovnih prostorih -se je močno prašilo, ker ni bilo preskrbljeno za ventilacijske naprave. V tovarni nd bilo kopalnice. Delovnih oblek nismo dobili. Dvajset let je lepa (loba. Gotovo ste v tem obdobju doživeli marsikaj. Katerega dogodka se prav posebno spominjate? Prav živo ,se spominjam nesreče pri čeljustnem -drobilcu dme 24. decembru 1959. Žrtev nesreče sem bil sam. Do nesreče je prišlo zaradi n-ejzavarovanega dela stroja — osi z zagozde. Poškodoval sem si glavo in prsni koš. po telesu pa sem dobil odrgnine. Če me ne bi rešil delovni -tovariš, bi se lahko tudi smrtno ponesrečil, saj mi je os stroja obleko že močno navila nase. Zdaj pa še mogoče kak vesel dogodek? Upam, da vam ne bo treba brskati po spominu? Ogled Postojnske jame 22. julija 1956. Gotovo je ulilo to zame doživetje zato, kor sem Postojnsko jamo videl takrat prv-ič. Kolektivnih izletov se zelo rad udeležujem. zato som vedno vesel, ko sc odpravimo na pot. Ali ste zadovoljili s svojim delovnim mestom? S svojim delovnim mostom sem zadovoljen. Sem nija-nser barv in skupi no vod ja. Ali mislite ostati zvesti svojemu delovnemu kolektivu? Prav gotovo. V kolektivu som se vživel in v njem se počutim kot -doina. Prav zaradi tega ne želim zapustiti svojih -delovnih tovarišev. Na tovarno me veže dvajset let d el a, življenja, zato želim ostuti vreden in vzgleden član njenega kolektiva vse do odhoda v pokoj. Zaželimo še mi tovarišu Avgustu Čretniku kur največ sreče in us'i»cliov na njegovem delov-nem mestu ter dobro počutje med nami! Čestitamo mu za njegov lepi delovni jubilej! Jože Punčuh ne stopnice SREČANJE pred praznikom Zadnji dan v aprilu tava Bre po celjskih ulicah, opazuje, razmišlja. se spominja prvih povojnih let, prvomajskih praznikov, jih primerja z letošnjimi. Razmišlja o sklepih V .kongresa ZSJ in buli v mesnice, v ekonomske cene klobas, suhega mesa itd. Naposled ga ustavi neznanec in ga vpraša: »Tovariš, a bi mi lahko povedali kje je Cinkarna?« Bre: »Zelo rad, saj tam delam«. NN: »Kakšna sreča, zanima me ta tovarna, ker sem čital v časopisu, da kot novinec lahko zaslužim 40 do 50 jurčkov pa še samo po štiri ure bom delal, to sem pa že od sosedov zvedel«. Bre: »Res?« Bre nadaljuje: »Greste po Mariborski do gostilne Svetel, tam zavijete na desno na črno in blatno pot. Veste po dvajsetih letih še ne moremo zahtevati asfaltirane ceste do tovarne. kam bi pa prišli, če bi denar tako stran metali. Potem greste naprej in boste videli kompozicijo vagonov, ki jih železnica tam najraje postavlja. Že od daleč boste videli nad vhodom v tovarno veliko zarjavelo tablo na kateri piše Cinkarna. Veste ta napis se je prav dobro videl pred petimi leti, ko so bile črke poslednjič prepleskane. No, če niste kratkovidni boste tudi videli nad tablo redke šope smrekovih vejic, ki vas bodo spominjale (la bo jutri 1. maj. No, ko boste preskočili vagone, boste že pri vratarju, ki vam bo dal nadaljnje napotke. Veste- pri nas je delo precej naporno in ljudje odhajajo drugam«, NN: »Težko delo me prav nič ne moti, veste, jaz sem tudi dosedaj delal v težki industriji in sem tega vajen«. Bre: »Kako pa to, da ste tam pustili?« NN: »Za to pa je precej vzrokov. Veste, dolga leta sem delal pa tudi nagrade in pohvale so me vzpodbujale k še večji storilnosti. Bil sem tudi aktiven član vseh političnih organizacij in samoupravnih organov. Zadnje čase pa je začelo povsod šepati. Na delovnem mestu, tam, kjer sem delal, je bilo treba vedno več, stroji pa vsaki dan starejši, bili so še iz stare Jugoslavije. Popravljali smo jih toliko, da se je še vrtelo itd. Na drugi strani pa, če si na partijskem sestanku iznesel svoje mnenje, te je že kdo zgrabil za besedo, katero je nekajkrat preobrnil tako, da je povsem izgubila prejšnji smisel. V sindikatu smo samo še članarino pobirali, če smo kaj organizirali ni bilo časa za letake ali obvestila, DS je predloge slabo upošteval, sklepi po navadi iz objektivnih razlogov niso bili izvršeni, seje so postale nesklepčne, storilnost dela je stagnirala, bolniški stalež se je povečal, skratka kolektiv je postal indiferenten do dogodkov v podjetju. Tudi strokovni kader ni več tako samoiniciativen kot je bil nekoč, včasih je bilo več predlogov za zvišanje proizvodnje, sedaj pa še teh racionalizacij, ki so že osvojene ne morejo izplačati in sc mnogo manj ukvarjajo s takšno problematiko kot nekoč.« Bre: »To je pa res hudo, no upam, da boste pri nas lahko spet zaživeli, kajti pri nas nismo zašli na takšno pot«. »O, zdravo Jaka«. »Si dobil odločim za stanovanje?« »Ne, Dane, dobil sem jo za pen-zijon«.