Sedemdeset članov občinske konference Zveze komunistov iz velenjske občine se bo zbralo v soboto, 11. novembra na prvo sejo. Poleg tega, da bodo izvolili občinski komite in še nekatere druge organe ter sprejeli sklep o organiziranosti in delovanju komunistov, bodo spregovorili tudi o nalogah komunistov pri razreševanju temeljnih problemov gospodarske in družbene reforme. Prosili smo političnega sekretarja občinskega komiteja ZKS Velenje Kristiana Hrastela, dipl. politologa, da odgovori na nekaj vprašanj v zvezi z občinsko konferenco. V kolikšni meri smo se v velenjski občini vključili v reformna prizadevanja in kakšne rezultate že beležimo? — Smo v razvojnem obdobju, ki je izredno pomembno kako bomo uresničili reformne naloge, kako krepili samo- V naši občini ste organizacijsko že postavili' nove oblike organiziranosti komunistov. Vsi komunisti so o tem tudi podrobno seznanjeni. Sklep o organiziranosti komunistov pa bo sprejela občinska konferenca na prvi seji. Povejte, kakšen kvalitetni pre- upraviljanja, delitev po delu in mik v jelu komunistov lahko razvijali socialistične ^Iruabe- pričakujemo z reorganizaci- ne odnose. Ta čas je pomemben še tembolj, ker so že začele delovati nekatere ekonomske zalkonitos/ti od katerih zavisi kako bomo vnaprej razvijali naše gospodarstvo. Predvsem mislim na nekatere dosežene kratkoročne strateške politične oilije reforme. Zato smo v tem dveletnem jo? — Z reorganizacijo Zveze komunistov smo ustvarili velike možnosti za hitrejše in učinkovitejše reševanje 'perečih vprašanj. Oblike organiziranja, ki smo jih postavili v naši občini, so tako pestre, Ustvarjeni so pogoji, da Zveza komunistov organizira vse progresivne sile za dosego ciljev reforme in neposrednega odločanja. Reorganizacija je prilagoditev delovanja Zveze komunistov spremenjenim pogojem gospodarjenja, hkrati pa je reorganizacija tudi možnost, da se Zveza komunistov postavi na čelo vseh gibanj, ki jiiih je ona sama začela in sprožila. Nove oblike našega dela so postavljene. Zdaj moramo zahtevati, da delo v njih zaživi. Ko bomo na konferenci razpravljali o reorganizaciji, se ne bomo več pogovarjali o potrebi in načinu organiziranja komunistov, itamveč o tem kako bomo delali. Kazno je, da se bodo člani občinske konference Zveze komunistov lotili na svoji prvi seji resnih problemov. Pogovorili se bodo predvsem o najvažnejših družbenopolitičnih vprašanjih pri izvajanju družbene in gospodarske reforme in zavzeli stališča komunistov o idejnih tokovih, ki spremlja- __ ____ da bo lahko prišla do iizraza obdobju že dosegli takšne us- spodbuda vsakega komunista, jo izvajanje reforme, pehe, ki pogojujejo dolgoročnejše- načrtovanje. V prvem letu gospodarske reforme smo v velenjski! občini dosegli zadovoljiva gospodarska gibanja. Rezultati letošnjega prvega polletja pa kažejo, da gospodarske organizacije niso bole dovolj pripravljene na ukrepe, sprejete na začetku leta. Kako ocenjujete potemtakem letošnje gospodarske do-seške? Priznanja velenjskim planincem Na svečani seji upravnega odbora planinskega društva Velenje so podelili priznanja Planinske zveze Jugoslavije in Planinske zveze Slovenije Ivu Jamnikarju, Valterju Demšarju in Anici Podlesnikovi. — Gospodarsko gibanje je neugodno. Zato smo v družbenopolitičnih organizacijah ^ sprejeli in določili konkretne prij naloge. Meniim, da jih bomo • lahko dosledno izpolnite, ker nobenemu komunistu ne sme biiti vnemar kako bomo izvrševali gospodarske naloge. Priznanja je podelil predsednik planinskega društva Velenje Peter Bitko. Ob tej priliki je omenil velike zasluge nagrajencev, ki jih imajo ■—-'« planinskega organizaciji neumorno delo, ki ga je vršil kot blagajnik in mobilizator članstva pri društvu. Po njegovi zaslugi se je število članstva dvignilo od 89 na 696. Anica Podlesnik pa je od PZ društva, izgradnja planinske- jugosiavj je prejela časten sre-ga doma na Paškem Kozjaku brni zna,k za samoiniciativno in širjenju planinske miselno- gjirj,enijie planinske dejavnosti sti med mladino. Za nesebne- med šolsko mladino in za vodno delo, ki so ga opravili z gtvo številnih transverzalnih idealizmom in veliko ljubezni- p0h0dov. jo do planin, pa jim je izrekel zahvalo v imenu vseh članov društva. [».».^».».^n.mutt^t' Ivo Jamnikar je prejel zlato častno značko Planinske zveze Slovenije za zasluge pri ustanavljanju društva, za or- Iz tega, kar ste povedali lahko sklepamo, da boste na konferenci res temeljito spregovorili o gospodarstvu, dosežkih in slabostih. Do katerega ključnega vprašanja pa boste zavzeli svoje stališče in ga sprejeli kot akcijski program? — Naše lokalno gospodar- ganizacijo izgradnje planinske stvo usmerjamo v energetiko, koče na Paškem Kozjaku in saj zavzema ta v celotni de- elektrifikacijo Kozjaka. Z nje-javnosti kar 60 odstotkov. Za- gOVO iniciativo je bilo oprav-vedamo se, da moramo svoje j:eno več lkot 12.000 prosto-produkcijske in tehnološke vol(joih ur nočjo i e talko uredmti , da se bo- . , ., mo lahko vključili v medna- Valter Demšar je bil odli-todno delitev dela. Pri tem pa kovan s častno srebrno znac-je precej takšnih nalog, ki so ko PZ Jugoslavije in PZ Slo-Izven naših možnosti. Tu mi- veniije za dolgoletno vestno in sli m predvsem na nekatere neurejene razmere na področju energetike. Nanje bomo na konferenci opozorili in zavzeti svoja stališča. In področje krepitve samoupravnega mehanizma? — Naš sistem samoupravljanja neposrednih proizva jalcev še ni izčrpal vseh možnosti ekonomike. Te procese šele odpiramo. Običajno nastopajo dileme tam, kjer so se najslabše prilagodili novemu načinu gospodarjenja. Samoupravljanje ni vnašanje anarhije v gospodarstvo, temveč je edina realna možnost, da potom različnih samoupravnih oblik angažiramo delovne ljudi na vseh nivojih. Vsako odstopanje od začrtane poti bi pomenita deformacijo samoupravnih odnosov. Hotel PA K A VELENJE 1 Mednarodni barski program I Strip-teas Strip-teas 1 Vsak dan razen ponedeljka - " ~ - - ' ~ - - ' JAPONSKI SINDIKALISTI OBISKALI VELENJE 30. oktobra je bila v Velenju delegacija generalnega sveta sindikatov Japonske (SO-HIO), ki je bila gost centralnega sveta ZSJ. Delegacijo je vodil Toshikatsu Horii, predsednik generalnega sveta. V njej pa so bili še Shunichi Yamasaki, Masakiyo Suzuki, Matsuzo Arakava in Akio Mishima. Najprej so goste iz Japonske sprejeli v velenjskem rudniku. Tu so jih seznanili z delom sindikata, produktivnostjo v rudniku in z zaščito pri delu. Zatem so jih predstavniki rudnika Janez Grašič, Franc Pristovšek, Marcel Medved, Franc Verdev in Rudi Kort-nik peljali na novi jašek in jim pokazali rudniške naprave, člani sindikalne delegacije pa so si ogledali še stanovanjsko naselje, stanovanja rudarjev in kulturni dom. Predstavnika občinskega sindikalnega sveta Franc Mažgon in Teodor Jelen sta popoldne pripeljala goste v občinsko skupščino, kjer jih je sprejel predsednik Peter Krapež, dipl. inž. Na razgovoru s predsednikom Kra-pežem je japonske sindikaliste zanimal odnos med samoupravljanjem v podjetjih in samoupravljanjem v občini. Vodja delegacije generalnega sveta sindikatov Japonske predsednik Toshikatsu Horii je med razgovori izjavil, da ga preseneča in impresionira skrb za rudarje in urejenost rudarskega mesta v katerem imajo rudarji vse možnosti in pogoje za lepo življenje. Iz Velenja so japonski sindikalisti odpotovali v Beograd na zaključne razgovore, kjer jih je sprejel tudi predsednik SFRJ Josip Broz-Tito. KULTURO BO TREBA BOLJE VREDNOTITI Na redni letni skupščini Občinskega sveta kulturnoprosvet-nih organizacij občine Velenje so se zbrali vsi predstavniki kulturnoprosvetnih društev ter Svobod šoštanj in Velenje. Poročilo, ki so ga na konfe- ordinirati. Tokrat so okrepili renči prebrali, je bilo skrbno sestavljeno in je poskušalo osvetliti vprašanje kulture in aktivnosti društev ter komisij pri občinskem svetu. Ne bi bilo prav, če bi zapisali, da je bilo vse delo slabo. Pogrešamo pa delo več aktivnih in razgledanih ljudi, ki bi zdravo usmerjali kulturnopro-svetno politiko na vasi. Verjetno je krivda tudi v tem, da nismo znali pravočasno obveščati občinskih forumov o stanju, kakršno je. Tudli ne bi bilo prav, če bi vse delo društev vrednotili le po dramskih predstavah. V novem času moramo iskati nove oblike dela in nove organizacijske oblike ter jih tudi pravilno vrednotiti. Razprava po poročilih je bila zelo razgibana, škoda le, da so v njej preveč govorili o reorganizaciji velenjske Svobode, premalo pa o delu predvsem perifernih društev. Vse nadaljnje delo občinskega sveta bo potekalo v šestih 'sosvetih, ki bodo Skušali celotno 'kulturno delo v velenjski občini usmerjevati in ko- tudi gospodarsko komisijo. Le ta naj bi analizirala stanje kulturnih domov v občini Velenje. Analiza naj bi bila pokazatelj, kaj in kako je treba ukrepati v perspektivi. Srednjeročni načrt tega dela bi bil idealna rešitev. Tudi v tej občimi naj vse bolj uveljavljajo načelo, da je treba kulturo pravilno vrednotiti, To naj se kaže tudi v materialni bazi. Če pomislimo le na vzdrževanje domov — nekateri teh so skoraj zapuščeni — potem moramo vprašanje čimprej obravnavati. O kulturni politiki bo morala spregovoriti občinska Skupščina. Zaradi večje povezave in uspešnosti dela j,e umesten predlog, da naj bi pri občinski skupščini ali Občinski konferenci SZDL ustanovili koordinacijski organ, ki bi vskla-jeval delo ne samo kulturnih društev in skupin, ampak tudi delo vseh drugih družbenih organizacij. Občinska skupščina je v mejah materialnih možnosti tudi doslej reševala kulturno politiko in kazala za- PREDLOG NOVEGA DELOVNEGA ČASA V OBČINSKI UPRAVI Odlikovanci: Ivo Jamnikar, Anica Podlesnikova in Valter Demšar. Delovni čas občinskih upravnih organov je sedaj vsak delovni dan od 6.30 do 14. ure. Le ob sredah traja delovni čas do 17. ure z enournim odmorom od 12. do 13. ure. Uradne ure za stranke so v ponedeljkih, sredah in petkih s tem, da nekatere organizacijske enote, ki so vezane izključno na stranke (sprejemna pisarna, prijavno-odjavna služba notranjih zadev in narodne obrambe, matična služba in podobno) ne samo ob uradnih urah, pač pa vsak delovni dan. Ob sobotah je prosta polovica delavcev občinske uprave, ki opravljajo svoja redna opravila. Skupno traja delovni čas 42 delovni ur. Delovna skupnost občinske uprave v zadnjem času ugotavlja, da ob sobotah, ki sicer ni uradni dan za stranke, prihaja v občinske urade sorazmerno malo strank in še te so večinoma iz Velenja, ne pa iz okoliških krajev. Zaradi tega bo delovna skupnost občinske uprave predlagala ob- činski skupščini, da bi sprejela nov predpis o delovnem času delavcev občinske uprave in o uradnih urah za stranke. Po tem predlogu bi se delovni čas vsak delovni dan pričel ob 6. uri in trajal tako kot je doslej, to je do 14. ure, v sredah pa do 17. ure. Vse sobote bi bile dela proste. Skupni delovni čas bi tudi v bodoče bil 42 ur, uradne ure pa bi prav tako bile kot doslej, to je vsak ponedeljek, sredo in petek. V sobotah bi delali le matičarji, kadar bi se sklepale zakonske zveze in občasno tudi delavci na drugih delovnih mestih, če bo narava službe to zahtevala. Delovna skupnost občinske uprave bo uvedbo takega delovnega časa predlagala s prvim januarjem prihodnjega leta. Dela proste sobote imajo že nekatere druge občinske uprave, zvezni upravni in drugi organi pa bodo proste sobote uvedli prav tako v začetku prihodnjega leta. njio precejišnje razumevanje. Menimo pa, da o situaciji, kakršna je, le niso bili seznanjeni vsi. Refren razprave nakazuje potrebo po ustanovitvi takega koordinacijskega telesa. Na letni konferenci so izvolili nov devetčlanski sekretariat. Njegova vloga v prihodnje ne bo lahka. Nujno pa bo, za povezovanje ljudi, za še bolj razgibano žlahtnenje slehernega Občana, storiti neprimerno več. —V — PREDAVANJA O SIMONU GREGORČIČU Pred dnevi je bilo v Šoštanju in v Velenju več predavanj o pesniku Simonu Gregorčiču. O goriškem slavčku je predaval .upokojeni ravnatelj goriškega muzeja Rudi Honn iz Nove Gorice. V prvem predavanju »Potovanje po Posočju«, nam je z besedo in čudovitimi barvnimi diapozitivi prikazal lepote Soče in okoliških gora. V drugem predavanju »Simon Gregorčič in: njegova Goriška«, pa je šolski mladini prikazal lik velikega pesnika, čigar 61-letnico sin rti se ispominjamo letos. Predavanje je priredilo šoStanjsko planinsko društvo, ki se tovarišu Rudiju Honnu še enkrat lepo zahvaljuje, da je ^prišel med nas iz daljne Gorice. V. K. PLANINSKO DRUŠTVO VELENJE razpisuje prosto delovno mesto oskrbnika( ice) koče na Paškem Kozjaku. Pogoj: Oseba vešča kuhe in opravljanja ostalih o-skrbniškiih del. Nastop službe 20. november 1967. Prijave pošljite na Planinsko društvo Velenje v 10 dneh po objavi tega razpisa. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE 9. november 1967 — LETO III. — ŠT. 19 (59) — Cena 30 par (30 S-din) — Poštnina plačana v gotovini. I Razgovor s političnim sekretarjem občinskega komiteja Kri-stianom Hrastelom, dipl. politologom, pred konferenco občinske organizacije Zveze komuni stov USTVARILI SMO POGOJE Novembra 239.000 ton lignita Upravni odbor rudnika lignita Velenje je na eni svojih rednih sej ob koncu meseca oktobra obravnaval tudi predlog operativnega plana za mesec november, ki predvideva skupno z rudarskim šolskim centrom v 23 delavnikih proizvodnjo v višini 239.000 ton lignita, kar je za 1,51 odstotka več od osnovnega plana. katere bo potrebno čimbolje izkoristiti. V ta namen je u-p ravni odbor sprejel na znanje predložene detajlne organizacijske sheme organov in dela ekonomskih enot in sektorjev strokovnih služb rudnika. Tako sprejete sheme bo še podrobneje obdelala analit-slko-planska služba, nakar se bodo predložile samouprav- predstavniki samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij rudnika lignita velenje so obiskali mariborsko tekstilno tovarno. Mariborska tekstilna tovarna je največje podjetje tekstilne industrije pri nas, ki v okviru svoje glavne in pomožnih dejavnosti zaposluje preko pet tisoč delavcev. Vsa ta dejavnost je razdeljena na de- ločaj.o delovni ljudje neposredno na svojih zborih. Delo zbora vodi predsedstvo s tem, da je predsednik izvoljen za dobo dveh let, člane predsedstva pa izvolijo na vsakem zboru posebej. To je ena od niim organom v obravnavo in vet .samoupravnih enot z de- posebnih oblik neposredne or Pred potrditvijo operativne- sam izkopati, pa čeprav še potrditev. Predvideno je, da iavsfciimi sveti in v okviru teh ganiziranosti samoupravi jal- ga plana za november so čla- sedaj ni v taki situaciji, ki bi bo glavna organizacijska she- triintrideset manjših delovnih cev, za katero menijo v MTT, ni upravnega odbora obravna- jo lahko označili za ugodno. ma skupaj z detajlnimi pred- skupnosti z zbori delovnih da se vse bolj uveljavlja v vali in analizirali proizvodnjo Trenutno število zaposlenih staviljala takšno organizacij- ljudi, kot najvišjimi organi, njihovi praksi. Iz tega je skle- preteklega meseca oktobra, delavcev odgovarja dejanskim sko obliko podjetja, ki bo za- p0ieg delavskega sveta in u- pati:, da je samoupravljanje Tega meseca je bila proizvod- potrebam, vendar se od časa enkrat najb:olje_ ustrezala tre- pravnega odbora, kot skupna v tem podjetju dokaj razve ja- nja nad osnovnim planom za do časa kažejo tendence za nutni organizaciji dela v pod- predstavniška organa podjet- no, v katerem zavzema poseb- skupno 14.048 ton. Na taiko zvečanjem jamskega staleža, jet ju. j a, deluje torej še 9 svetov kot no mesto neposredno odLoča- Ob koncu je upravni odbor predstavniški organi delovnih nje. odobril nekaterim prizadev- enot, ki v okviru svojih v sta- Glede na tako organizacij- razvoj samoupravne družbe terja aktivno sodelovanje iva vseh področjih preseganje plana pa je vpliva- kar bodo v podjetju skušali lo predvsem to, da se je redno obratovalo eno soboto več, kot je bilo prvotno predvideno. Tako je bil oktobrski operativni plan glede izvršitve presežen za 1,3 odstotka. Planirano je bilo 254.000 ton, doseženo pa je bilo 257.278 ton. Opaziti je nekoliko manjše učinke na pripravu v vzhodnem jamskem obratu, to pa zaradi tega, ker je bil en stroj za povzemanje PK 3 v remontu, drugi pa je delal na vzdrževanju obstoječih prog, medtem ko vse druge priprave še vedno napredujejo ročno. Operativni plan za mesec povember, katerega so člani upravnega odbora soglasno potrdili, predvideva naslednjo proizvodnjo premoga po po-.siimcznih obratih in: sicer: jama — vzhod 168.000 ton, jama — zahod 38.000 ton, rudarski šolski center pa 32.200 ton lignita in to v 23 delavnikih s tem, da se bo delalo vse sobote v novembru. Kljub temu pa bo 26 šiihtov, ker so v tem mesecu trije praznično plačani dnevi, dan mrtvih in dr-žavnij. praznik dan republike. Zanimiv je podatek po jkate-rem je procent zaposlenih na produktivnih delih za jamo — vzhod 52,7, za jamo — zahod pa le 35,5 odstotkov, V nadaljnji razpravi so člani upravnega odbora povsem soglašali z že vpeljano politiko podjetja, po kateri rudnik še v bodoče ne bo sprejemal novih delavcev in to vse dotlej dokler ne bo vsaj približno znana bodoča politika v premoigarstvu. Iz težav v katerih se je znašel velenjska rudnik v začetku letošnjega leta, se je moral ob precejšnjem trudu ia žrtvah ,popolnoma Večerna šola ža odrasle Te dn' se je pričela v delavski univerzi Velenje večerna šala za odrasle. Skoraj sto mladih rudarjev iin drugih se nadoknaditi z večjimi učinki in boljšo organizacijo dela ter doslednega varčevanja na vseh področjih. Upravni odbor je nato obravnaval zadeve, nanašajoče se na organizacijo dela, katero bo potrebno stalno izboljševati in 'izpopolnjevati., kajti tu so še vse tiste takoiimeno-vane Skrite notranje rezerve, Ce bi vse to strnili v en stavek, bi lahko dejali, da je bila osrednja tema razgovorov vprašanje decentralizacije in poglabljanja samoupravnih odnosov na nivoju delovnih enot, v katerih se , , „ ., ..... - v. •- vse bolj uveljavlja neposred- nim delavcem finančno po- tutu določenih pravic Povprečno število zaposlenih je torej v prvem pelletju znašalo 31 in če to število delimo z zneskom 136.704,07 N-din izplačanih neto OD dobimo povprečni OD na zaposlenega 735,36 N-din, kot smo navedli že uvodoma. OBVESTILO Društvo prijateljev mladine Velenje obvešča starše, da bodio v mesecu novembru in decembru inka-sanltii za vodarino pobirali članarino (100 SD) za DPM in prosijo tiste starše, ki še niso včlanjeni, da postanejo ob tej priliki člani društva. Članarino bomo pobirali za obdaritev socialno ogroženih otrok Velenja ob praznovanju Dedika Mraza. iz naših delovnih organizacij ... v ■ ' v ' ■ _ ----- . .......................miim ..... lin petdeseta obletnica oktobrske revolucije V Sovjetski zvezi so ponovno natisnili knjigo Oktobrski dnevi, ki jo je napisala Nadežda Konstantinova Krupska, Leninova soproga in dolgoletna zvesta sodelavka* Tudi sama je sodelovala v oktobrski revoluciji. Iz njene knjige objavlja- ; mo nekaj odlomkov. Vladimir Iiljiilč Lenin se je moral skrivati na Finskem in med 12. in 14. septembrom 1917 je pisal CK. »Da bi bila vstaja uspešno uresničena, se mora upirati ne na zaroto in ne na partijo, marveč na najnaprednejši razred. To jie številka ena. Vstaja se mora Opreti na revolucionarno ljudsko gibanje. To je številka dve. Vstaja se mora opirati na takšno prelomno obdobje v zgodovini revolucije kadar nastopi največje omahovanje v sovražnikovih vrstah in v vrstah slabih, neodločnih prijateljev revolucije. To je številka tri. LENIN VODI VSTAJO IZ ILEGALE Iijič se je na Finskem strašno vznemirjal, da bodo zamudili najugodnejši trenutek za vstajo. 20. oktobra je pisal patrograjski mestni konferenci. Dan kasneje, 21. oktobra, jie pisal tovarišem, boljševiikom, ki so sodelovali na Oblastveni konferenci sovjeta severne oblasti. Vznemirjal se je, ali bo pismo prispelo pravočasno. Kmalu odide sam v Petrograd, se naseli ilegalno v vilborški četrti 'in od tam vodi pripravo na vstajo. V teh zadnjih dneh je Lenin živel le z eno mislijo — mislijo na vstajo. Mislil je le nanjo iin silil tovariše, dia bi se tudi oni navzeli njegovega razpoloženja. Že 26. oktobra je izvršni komite peitrognajskaga sovjeta Sklenil, da ustanovi vojaško revolucionarni komite. Dva dni kasneje so na sestanku CK določili vodstvo vstaje. To so bili tovariši Stalin, Sverdlov, Džeržinski in drugi. Načrt vojno revolucionarnega komiteja so odobrili 30. oktobra. Že 5. novembra je postavil komisarje v vojaške enote, 6. novembra pa je začasna vlada sklenila postaviti pred sodišče člane vojno revolucionarnega komiteja in aretirati komisarje v vojaških enotah. Ukazala je tudi naj se junkerske šole približajo Zimskemu dvorcu. Toda bilo je že prepozno; vojaške enote so bile zvečine za boljševike, delavci so bili za to, da pride oblast v roke sovjetov, vojaško revolucionarni komite je delal pod neposrednim vodstvom CK, večina članov CK, mecl njimi Stalin, Sverdlov, Mofatov, Džeržinski, Bubnov, so bili člani vojaško revolucionarnega komiteja. Vstaja je tekla svojo pot. Iljiič je 6. novembra še vedno ilegalno stanoval v vibor-ški četrti. Vedel je, da se vstaja pripravlja, iin bilo mu je žal, da ijle v takšnem trenutku daleč od dela. Po članici naše partije Margarini Vasiljevmi Fofanovi, pri kateri je stanoval, je pošiljal listke, ki1 naj hi jih dala naprej. Na- njih. je pisal, dia z vstaijo ne smejo več odlašati. Zvečer ga je obiskal Enjio Rahja, finski tovariš, ki je bil odlično povezan s tovarnami, partijsko organizacijo 'in jie bil zveza Iljiča z crganizaoijio. Povedal je 1'ijiču, d'a so po mestu okrepili patrulje, da 'jie začasna vlada ukazala naj razklenejo mostove čez Nevo, da bi ločili delavske četrti, in naj mostove varujejo vojaške enote. Bilo je jasno — vstaja se je začela. LENIN JE ZAPUSTIL SKRIVALIŠČE IN ODŠEL V SMOLJNI Iijič jie zaprosil Ejna, naj pripelje k njemu tovariša Stalina, vendar se je pokazalo, da ijie to skoraj nemogoče storiti, ker je Stalin v vojaška revolucionarnem komiteju v Smdlijnem, tramvaji pa ne vozijo več in bi s tem zamudiiil mnogo časa. Iljiič je odločil, da mora takoj v Smoljni, in začel je hiteti. Margariti je pustil listek: »Odšel sem tja, kamor niste marali, dia bi šel. Na svidenje. Iljiič.« Hotela sem zvedeti, ali je Iijič prispel do Smoljnega. Ne spominjam se, ali sem ga sama videla tam ali pa sem le izvedela, da je v Smoljinem. Vsekakor nisva več govorila, odlkar se je Iljiič pridružil vodstvu vstaje, pri vodenju pa jie kot vselej poznal vse podrobnosti. Smol jni je bili močno razsvetljen in je vrvel kot čebelnjak. Iz vseh krajev mesta so prihajali po navodilih rdeče-gardisti, predstavniki tovarn, vojaki. Pisalni stroji so tipkali, telefoni sio zvonili, naša dekleta .so se sklanjala nad kopice brzojavk, v tretjem nadstropju je nenehno zasedal vojaški revolucionarni komite. Na trgu pred Smoljnim so hrumeli oklepni avtomobili, tu je bil top, nakopičena so bila drva, če bi bilo treba zgraditi barikade. Pri vhodu so postavili strojnice iin topove, k vratom — stražarje. 7. novembra ob desetih zjutraj so že dali v tisk izjavo državljanom Rusije. »Začasna vlada je zrušena, državna 8 oblast je prešla v roke organa petrograjiskega sovjeta., de- ; latvsikih in kmečkih odposlancev... Stvar, za kattero se je I borilo ljudstvo: takojšnja sklenitev demokratičnega miru,! odprava posestniške lastnine zemlje, delavska kontrola proizvodnje, ustvarjanje sovjetske vlade — to ije zagotovljeno.« NAPAD NA ZIMSKI DVOREC -- --»^gjn^ps [ Čeprav je bilo jasno, da je revolucija zmagala, se je zjutraj nadaljevalo trdo delo vojaško revolucionarnega ko- © rnlteja, ki jie zasedal drugo za drugo poslopja vladnih ustanov itd. Ob dveh in trideset je bilo zasedanje petrograjiskega sovjeta delavskih in vojaških odposlancev. Z burnim odobravanjem je sovjet sprejel poročilo, d'a začasna vlada ne obstaja več, da so posamezne ministre zaprli, da bodo zaprli še ostale, da je začasna skupščina razpuščema, da so zavzeli železniško postajio, pošto, telegraf, državno banko. Začel se je j,uriš na Zimski dvorec. Ta še ni osvojen, vendar je njegova usoda odločena in vojaki kažejo pogum, kakršnemu ni primerjave: prevrat je izveden brez krvi. Sovjet je burno pozdraavi! Lenina, ki je prišel na zasedanje. Lenin je imel referat. Ni govoril velikih besed o zmagi. To je bilo značilno za Iljiča. Govoril je o drugem — o nalogah, ki so pred sovjetsko oblastjo, in katere je treba takoj začeti uresničevati. Govoril je, da se je začelo novo obdobje v zgodovini Rusije. Sovjetska vlada bo delovala brez buržoazije. Izdali bodo dekret o odpravi zasebne lastnine na zemlji. Nad proizvodnjo bodo vpeljali delavsko kontrolo. Začela se bo borba za socializem. Stari državni aparat bo uničen, zlomljen, ustvarjena bo nova obast, oblast sovjetskih organizacij. Mi imamo moč množične organizacije, ki bo vse premagala. Naslednja naloga je — sklenitev miru. Da bi to dosegli, moramo premagati kapital. Mednarodni proletariat nam bo pomagal, da bomo sklenili mir. V tem mednarodnem proletariatu pa so že vidna znamenja revolucionarnega gibanja. Ta govor je segel članom petrograjskega sovjeta vojaških in delavskih odposlancev v srce. Da, začenja se novo obdohje v naši zgodovini. Množice so se dvignile — in oblast buržoazije pada. Posestnikom bomo odvzeli zemljo, tovarnarje bomo ukrotili, ln kar je najpomembnejše — dobili bomo mir. Na pomoč bo prišla svetovna revolucija. Iijič ima prav. In z burnim ploskanjem so pozdravili njegov govor. 7. novembra ob 10.45 zvečer se je začel drugi vseruski kongres sovjetov. V trenutku, ko se je kongres začel, se je začel tudi juriš na Zimski dvorec. Kerenski se je preoblekel v mornarja in uspelo mu je, da je dan pred tem pobegnil z avtomobilom v Pskov. Pskovski revolucionarni komite ga ni aretiral, čeprav je imel ukaz za to. In Kerenski je odpotoval v Moskvo, da bi organiziral pohod na Petrograd, kjer so vojaki in delavci prevzeli oblast. Ostali ministri s Kiškinom na čelu so se poskrili v Zimski dvorec, ki so ga branili junkerji in ženski udarni bataljon. Zaradi obleganja zimskega dvorca so se na kongresu najbolj razburjali manjševiki. Frakciji manjševikov in eserjev sta zapustili kongres. Po njihovem odhodu je kongres prekinil delo. Ko so zasedanje ob treh in deset minut nadaljevali, je prispelo sporočilo, da so zavzeli Zimski dvorec, prijeli ministre, razorožili častnike in junkerje ter da je tretji bataljon topništva, ki ga je Kerensiki poslal nad Petrograd, prestopil na stran revolucionarnega ljudstva. PO ZMAGI JE LENIN SESTAVIL DEKRET O ZEMLJI Iijič, ki od minute noči sploh ni zatisnil očesa in je ves čas dejavno j sodeloval pri vodenju vstaje, je sedaj, ko je bilo gotovo, da je zmaga ( dobljena in da levi eserji ne bodo odšli s kongresa, zapustil Simoljni. Namenil se je k Bonču Brujeviču v bližini Smoljnega, da bi malce zaspal. , Dali so mu ločeno sobo, vendar dolgo ni mogel zaspati. Tiho je vstal i in začel sestavljati že zdavnaj v vseh podrobnostih zamišljen dekret o < .zemlji. i Ko je 8. novembra nastopil na kongresu z referatom, s katerim je i branil dekret o zemlji, je Iijič dejal: »Slišati je glasove, da so dekret in ukaz sestavili socialisti — revo-licionarji. Naj bo tako. Toda mar ni vseeno, kdo ga je sestavil? Kot demokratska vlada ne moremo mimo želja ljudskih množic, pa četudi se ne strinjamo z njo. V ognju življenja uporabljajoč ga v praksi, v življenju, bodo kmetje sami spoznali, kje je resnica . . . življenje je najboljši učitelj in pokazalo bo, kdo ima prav, pa naj kmetje na eni in mi na drugi strani rešujemo to vprašanje. Življenje nas bo prisililo, da se bomo zbližali v splošnemu toku revolucionarnega ustvarjanja pri izoblikovanju novih državnih oblik . . . Kmetje so se v osmih mesecih naše revolucije nečesa naučili, sami hočejo rešiti vsa vprašanja o zemlji. Zato smo proti kakršnimkoli popravkom v tem zakonskem besedilu, nočemo drobnja-karstva zato, ker pišemo dekret, ne pa delovni načrt . . . « Zasedanje 8. novembra se je začelo ob devetih zvečer. Udeležila sem se tega zasedanja. Spominjam se, kako je Iijič razlagal dekret o zemlji: govoril je zelo mirno. Poslušalci so ga napeto poslušali. Ko so brali dekret o zemlji, sem uzrla izraz na obrazu enega od delegatov, ki je sedel blizu mene. Bil je starejši možak, bržkone kmet. Njegov obraz je od razburjenja postal nekako prosojen, kot da bi bil iz voska, in oči so se mu svetile s posebnim sijajem. Vladimir Iijič je nenehno razmišljal o novih oblikah upravljanja. Razglabljal je, kako bi ustvaril takšen aparat, ki bi mu bil tuj birokratski duh, ki bi se opiral na množice, jih organiziraj, da bi mu pomagale in vzgajal sodelavce nove vrste. DELAVCI MORAJO BITI OPORA V DRŽAVNEM VODSTVU Iijič je govoril, da je treba delo vsega državnega aparata in bodočih ministerstev organizirati po sistemu komisij, sestavljenih iz delavcev in delavk, ki so v središču življenja, poznajo vsakdanjost, delovne razmere, tisto kar v tem trenutku najbolj vznemirja množice. Zaradi tega, ker je Vladimir Iijič menil, da dojemam, kako je treba pritegniti množice v državno upravo, se je rad in pogosto pogovarjal z menoj o tem. Velikokrat me je karal zaradi ničevega birokratizma, ki je prodiral skozi vse pore. Pozneje, ko so sklenili, da je treha povečati odgovornost ljudskih komisarjev in vodij oddelkov narkomata, ki je pogosto valil soodgovornost na kolegije in komisije, in je nastalo vprašanje kako je s sistemom individualnega dela, me je Iljic nepričakovano imenoval za članico komisije, ki naj vse to preuči, in mi naročil: Paziti je treba, da sitem individualnega vodstva nikakor ne duši podobe in samostojnosti komisij, ne slabi stika z množicami, uskladiti je treba sistem individualnega vodenja z znanjem, kako delati z množicami. Iijič si je prizadeval, da bi izrabil sleherno izkušnjo pri ustvarjanju države novega tipa. Sovjetska oblast, ki jo je takrat vodil, je imela nalogo, da ustanovi tip državnega aparata, kakršnega v svetu še niso poznali in ki se bo pri delu upiral na najširše ljudske množice delavcev, ki na nov socialističen način preurejajo vse družbeno tkivo, vse človeške odnose. odnos do mladine in njihovih vzgojiteljev 25. oktobra je imela naša šola športni dan. Razmišljali smo, kam naj gremo, da bo dan minil v prijetnem razpoloženju. Doma smo pripravili venec kostanja, ga obesili okoli vratu in krenili v smeri proti Ša-leku na hribček ob gozdu. »Tam bo najmanj škode,« smo menili. Veselo smo zastavili korak v reber proti hišam, ki se tako lepo razgledujejo v novo, njihovo Velenje. Pri prvi od teh hiš smo srečali staro ženita, naglušno in obloženo z leti. Vprašali smo jo za pot skozi gozd do vrha. Ni je pokazala, temveč je nenavadno glasno vpila, da danes učijo učitelji otroke samo pohajati okoli, da pa nihče ne zna več delati. Vzdignila je celo svoj koščeni preteči kazalec: »Še radi boste delali, le počakajte, ...« Več nismo slišali, ker je pot zavila okoli vogala skednja. Nisem ženici zamerila ogorčenja. Mislila sem, stara je, pa se ne more vživeti v nove čase in ne pozna dela naših šol, potrebe po športnih dnevih ipd. Po nekaj urnih korakih smo se znašli pred zadnja teh hiš. Pri svinjaku je bila privezana psica, pri njej sta bevskala mlada kužka. Občudovali smo prisrčna kosmatinčka in že brskali po torbah, da jima odstopimo del malice. Iznenada je prišel od nekod gospodar oprtan s kosom. Pričel je vpiti, da se je gotovo slišalo v dolino. Kletev in žaljivk ni bilo mogoče sproti registrirati. Od začudenja sem izbuljila oči in brez besed strmela v kričečo človeško podobo. To pa ga je spravilo v tak bes, da je pristopil nekoliko bliže in zavpil: »Te bom tako mahnil, da se boš zvila po tleh, če se takoj ne pobereš s temi otroki nazaj ali naprej!« Osupli in žalostni smo krenili naprej. Kletev in groženj je bila zda j deležna druga skupina za nami, ki je bila prav tako iz naše šole. Ure ob igri in pečenem kostanju so kmalu minile. Treba se bo vrniti. Priznati moram, da mi je bilo neprijetno iti po isti poti. Eno hišo smo obšli po gozdu, mimo druge pa smo morali. Neki drugi moški nas je zopet neusmiljeno ozmerjal. Pa tudi ta je grozno kričal. Slišali smo jih za celo Velenje, kako hodimo krasti, delamo škodo, poleti pa nas ni, ko je polno dela itd. Sedaj smo bili do kraja p>o-trti in skoro bi verjeli, da smo naredili kakšno škodo. Pohodili smo res nekoliko jesenske trave širše kot to dovoljujejo stezice; jabolk in kostanja nismo jemali. Te vrstice sem zapisala zato, da spoznate, kako ponekod sprejemajo naše otroke in njihove učitelje. Niso pa vsi taki, kakšna sreča! Tisti, ki so včasih, v letih bede in vojne imeli dovolj, da nahranijo celo partizansko četo, imajo tudi danes prijazen in pravilen odnos do ljudi. Prizadeta učiteljica a IDEJE VELIKEGA OKTOBRA PREVEVAJO ' VES NAPREDNI SVET trgatev grozdja za naše Pripravljajo novi zakon o zdrav- najmlajše stvenem zavarovanju kmetov - <-r. DOSEDANJE IZKUŠNJE V IZVAJANJU REPUBLIŠKEGA ZAKONA O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU KMETOV SO POKAZALE, DA JE POTREBNO V NJEM MARSIKAJ SPREMENITI IN PRILAGAJATI DOSEŽENI STOPNJI DRUŽBENEGA RAZVOJA. ZARADI TEGA JE ŽE DALJ ČASA V PRIPRAVI NOVI ZAKON O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV, KI BI NAJ ZAČEL VELJATI 1. JANUARJA PRIHODNJEGA LETA. za to zavarovanje niso ničesar prispevali Prispevek za zdravstveno zavarovanje bodo plar čale tudi delovne organizacije, od zaslužkov za razna občasna dela, iki jih iimajio pri njih Osebe, ki so zavarovane kot kmečki zavezanci. Za določene zavarovance pa bodo lahko prispevek plačale tudi občine. S -temi dodatnimi dohodki za sklade zdravstvenega zavarovanja kmetov bodo zbrana določena sredstva, s katerimi bo omogočeno samoupravnim ort ganom, da 'bodo obseg pra» Bilo je lepega jesenskega dne, ko so prizadevne vzgojiteljice iz vzgojno varstvene ustanove v Velenju pripravile svojim mladim varovancem prijetno trgatev grozdja. Veselja, smeha in petja ni bilo kmalu konec. Kot vidimo na fotografiji so otroci tudi zaplesali. Nazobali pa so se še grozdja. Upamo, da drugo leto ne bodo pridne tovarišice pozabile na trgatev grozdja. Sestavljale! novega predloga ostalimi prispevka in davki, zakona so vezani na us trezni Bremena koristoikov kmečke-zvezni 'temeljni zakon in je ga zdravstvenega zavarovanja zaradi tega popolnoma razum- pa se bodo nekoliko olajšala lj.iivo, da se marsikatero vpra- s .tem, ker bodo del sredstev Sanje ne bo moglo urediti ta- za financiranje zdravstvenega ko kot bi najbolje odgovar- zavarovanja kmetov morali . - - jailo interesom naših kmeto- prispevati vsi lastniki kmetij- ™c kmeltov do zdravstvenega valcev. Kljub 'temu pa so v skiih zemljišč, ki so socialno varstva obdržali na doseda-novem predlogu zadeve tako zavarovani kot delavci, upo- njem nivoju, po možnositi pa urejene, da predstavljajo bi- kojenoi ali obrtniki, ki doslej jiiih še 'nekoliko razširili, stven korak v primerjavi' z dosedanjo ureditvijo. Najvažnejše novosti v predlogu zakona 'so predvsem tele: Z zakonom bo zagotovljena predvsem večja pristojnost samoupravnih organov skupnosti socialnega zavarovanja kmetov, ki bodo v bodoče odločale o obsegu zdravstvenega varstva, ki ga bodo imeli kmetje na podlagi Obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z zakonom bodo določene le zdravo prehrano vsem otrokom v naši občini otroci niso najbolje prehranjeni Ko vstopi otrok v šolo se Pri analizi podatkov iz najnujnejše pravice, ki jih bo- bistveno spremeni njegov na- zdravstvenega doma Velenje do imeli kmetje na podlagi čin življenja. Učenje in prila- ugotavljamo, da iz leta v leto zdravstvenega zavarovanja, gajanje na noVo okolje zahte- počasi naraščajo odstotki ti- vata od otroka velike napore, ' izpostavljen je različnim okvaram in okužbam, še bolj pa so obremenjeni otroci, ki morajo zaradi oddaljenosti od šo- _____________ le zgodaj vstajati ali se celo Tudi v bodoče bo veljalo na- voziti v šolo. Izobraževanje je pk iiar 14 odstotkovSpregleda- y _ :1 _ __________..i ;____t_____ r nem/no in (.. I . „1____—___• . , , .. . A vse nadaljnje pravice iz tega zavarovanja pa bodo stvar samoupravnih organov tega zavarovanja, ki bodo tudi predpisovali Višino prispevka za financiranje tako osnovnega kot razširjenega zavarovanja. stih obolenj pri otrocih, tki so posledica slabe odpornosti oziroma slabe prehranjenosti naših otrok. Še vedno je v povprečju 49 odstotkov otrok srednje prehranjenih, slabo prehranjenih čelo samoupravljanja zdravstvenega zavarovanja (kmetov, kar pomeni, da bodo morali večino sredstev za to zdravstveno zavarovanje plačati sami koristniiki v obliki posebnih prispevkov istočasno z duševna in telesna obremenitev in otrok jo zmore le, če je odporen in zdrav. Odpornost lin storilnost otroka v šoli pa sta odvisna od' njegove boljše ali slabše prehranjenosti. Zdrava prehrana je torej nih otrok. Slabokrvnih je 9 odstotkov otrok (328), isti odstotek otrok je slabo telesno razvitih itd. 30 odstotkov otrok ima nakazano deformacijo prsnega koša, pri precejšnjem številu otrok je nakazana deformacija hrbtenice, veča se število otrok z motnjami vida. važen činitelj za zdrav razvoj * ^-CMmar oVA"% mo iskati v družini. Po količini tj. kalorično, največkrat hrana ustreza, po kakovosti šaleški redar gove razreda osnovne šole. ^illHIllinilllllllllllllllllHIllllllIllIlllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIi^IIIIIMIIIIIM ............(II......... .................IIIII.................................................................. RAZMIŠLJANJE M POKOPALIŠČE Šolski zvonec je zazvonil in naznanil konec predzadnje šolske ure pred dnevom mrtvih. Ker je v učnem načrtu za likovno vzgojo v 4. razredu tudi slikanje grobov, sem izkoristil zadnjo šolsko uro in hkrati tudi lepo vreme za kratek obisk šoštanj skega pokopališča. Želel sem, da si otroci res o^rdilAjo pokopališče, da bi na tanačin dobili hkrati čim ver-nejšo podobo zadnjega počivališča naših prednikov, svojcev, sorodnikov in končno tudi zaradi nekaterih znamenitih in zaslužnih mož, ki počivajo na našem pokopališču. Peljal sem jih po stranski poti preko travnikov, da so se nekoliko lažje sprostili v poznem jesenskem soncu. Bili so nekoliko razposajeni, toda kdo bi jim zameril, saj res živijo lepo in ugodno, pa čeprav morda malce neurejeno mladost, česar pa sami niti niso krivi. Veselili so se jesenskih sončnih žarkov, ki so zla-tili liste bukovja na bližnjih obronkih in zresnili so se šele takrat, ko smo skozi velika železi^ vrata stopili na pokopališče. Kot blisk mi je šinil skozi možgane Prešernov verz: »Odprta noč in dan so groba vrata, kaj znancev že zasula je lopata,« ki jih je izpovedal v pesmi Memento mori. Hodili smo mimo ljudi, ki so se bodisi sklanjali nad grobovi ali pa so nekam hiteli, ker se pač danes vsem neznansko mudi. Vsak je imel nekaj opraviti, mi pa smo ogledovali grobove^ ' L . Izredno lepo toplo vreme je omogočilo bujno rast v rdečih in zlatorumenih niansah preko snežno belih vrst, iki so krasile mnoge, dla stotere in tisočere grobove naših dragih. Obiskali smo grobnico padlih borcev XIV. divizije ter skupni^ grob mladih deklet, ki so tragično izgubile življenje pri izgradnji termoelektrarne šoštanj. (Bilo bi prav, če bi se za ta zapuščeni grob zavzel kolektiv termoelektrarne šoštanj). Ustavili smo se pri grobu dr. Medica, ki je dolga leta skrbel za zdravje šolske mladine, pa pri plošči Bibe Ročka, pri spomeniku Karla Destovnika — Kajuha in blizu mrtvašnice pri grobu kiparja Napotnika. Vse je bilo zelo lepo urejeno, ker za te grobove pač skrbijo svojci. Bili smo že skoraj mimo mrtvašnice, ko me po tihem pokliče neka deklica in mi pokaže sliko moža na obledeli plošči v podnožju slepega okna mrtvašnice. »Kdo je to?« je vprašujoče pogledala. Tu ni nobene rože in ne gori nobena svečka pa tudi napis je zbledel, da se skoraj ne da brati. Obstal sem in z mano vsi otroci, ki so me gledali in čakali odgovora. Onemel sem in tisti hip bi se najraje pogreznil v zemljo, toda otroci so terjali odgovor. Začel sem počasi, nepripravljen govoriti o velikem možu, učitelju, mislecu in gospodarstveniku Petru Mussiju, ki je s svojim neumornim delom šoštanjski osnovni šoli priboril naziv »vzorna šola«. Toda, dragi bralci dovolite mi, da vam raje opišem nekdanjega Mussijevega učenca, kasnejšega misleca, zadrugarja in po-tilika, šoštanjskega domačina doktorja Jožeta Vošnjaka. Sicer je tudi njegov brat ing. Miha Vošnjak bil Mussijev učenec, vendar se je tudi on popolnoma strinjal z mnenjem svojega brata Jožeta o velikem možu, njunem učitelju Petru Mussiju. »Prvo svoje znanje sva z bratom Mihom črpala v šolskih klopeh učilnice, kjer je poučeval idealni staroslovenski učitelj Peter Mussi.« Peter Mussi se je rodil 27. julija 1799. leta na Vranskem. Najprej je služboval kot domači učitelj na graščini v Šmarju pri Jelšah, nato pa kot provizorični učitelj v škocjanu pri Dobrli vasi na Koroškem. Leta 1822 je prišel v šoštanj, kjer je bil prav tako najprej provizorični učitelj. Od leta 1823 do leta 1827 je bil učitelj, nato pa je dobil naziv vzornega učitelja po katerem se je tudi šola imenovala vzorna šola. Leta 1870 je .postal inadučitelj, nato pa je bil 1. novembra 1872. leta upokojen. V šoštaniju je torej služil polnih 50 let. Mussi je bil visoke rasti, suh, okroglih, rdečih in obritih lic ter resnega in skrbnega obraza. Ko se drugi svoje narodnosti še niso zavedali, je Mussi že kazal slovensko mišljenje. Ob delavnikih je opravljal elementarni pouk. Vnet za poklic in spreten v poučevanju je imel zavidanja vredne uspehe, za kar ie prejel tudi več odlikovanj. V času, ko pa ni bil v šoli, je deloval literarno in na gospodarskem področju. Leta 1830 je bila natisnjena njegova knjiga »Navod za nedeljske šole. Kako je treba učiti«. Ta knjiga je bila pozneje izdana še trikrat, kar je dokaz njene vrednosti. Ko so Mussiju leta 1851 sporočili, da je šla v tisk njegova stenska začetnica, je dobil od ministrstva za uk nalog za sestavo ročne začetnice. Sodeloval pa je tudi pri izdaji štirih Slomškovih šolskih knjig. Bavil se je tudi s čebelarstvom in zasadil kot sadjar prostor pod župniščem in kap-ianijo. Lotil se je tudi gojitve sviloprejk ter v ta namen leta 1855 zasadil murve ob notranji strani zidu okoli pokopališča, ki je svoj čas obdajalo župnijsko cerkev. Uspeha pa ni bilo, zato je pozneje to panogo opustil. Kakor že rečeno je Mussi za svoje delovanje dobil več odlikovanj. Peter Mussi je umrl 6. marca 1875. leto, stair skoraj 76 let. Pokopan je na Šmihel-skem pokopališču. Spomin na učitelja in vzgojitelja je še dolgo živel. Petdesetletnico njegove smrti so proslavili njegovi bivši učenci s tem, da so dali na mrtvašnico vzidati napisno ploščo. In sedaj sem z otroci stal pred sliko moža, ki je nemo zrl v nas z obledele plošče, ki so jo vzidali pred 42 leti. Kako naj opravičim naš odnos do zaslužnega moža? Do nedavna je imel Peter Mussi v Šoštanju tudi svojo ulico. Res je ta ulica le z dvema hišama, vendar nosila je njegovo ime. Pred leti pa si je nekdo na občini (morda zaradi nevednosti) izmislil, da mora ulica dobiti novo ime, ki se sedaj imenuje Gregorčičeva. Ko je bil pred dnevi pri meni bivši upravnik goriškega muzeja je dejal, da bi Gregorčič pač zaslužil lepšo ulico. Bil sem tiho in si nisem upal povedati usode, ki je doletela našega zaslužnega moža Petra Mussija. Sicer pa je res, da so stare Mussijeve številke še v posesti lastnikov hiš in ker imamo kar dve ulici z enakim pomenom (Koroška in Korotanska) bi kazalo eno posvetiti Gregorčiču, skromnemu Mussiju pa vrniti nazaj njegovo ulico, ki se je po njem imenovala dolga, dolga leta. In ko letos proslavljamo 190. letnico šole v Šoštanju, bi bilo prav, če bi poskrbeli za obnovitev napisa na skromni plošči. Res me je bivši šoštanjski župan in sedanji podpredsednik krajevne skupnosti Šoštanja Miloš Volk opozoril na to spominsko ploščo, vendar menim, da je še vedno čas, da Mussiju vrnemo njegovo dolgoletno ulico in da mu letos ob proslavljanju 190. letnice šolstva v Šoštanju obnovimo skromno spominsko ploščo, ki naj na velikega učitelja Petra Mussija opozarja našo sedanjo in bodočo generacijo. VIKTOR KO.TC Sejem zimsko - športne opreme Sejem rabljene zimsko-šport-ne opreme, tj. smuči, čevljev, sani, drsalk, vetrovk itd. je postal v Velenju že tradicionalen. Kljub temu, da ga Društvo prijateljev mladine Velenje organizira, da bi staršem prihranili velike izdatke za zimski šport, se doslej ne moremo postavljati z večjimi uspehi. Še vedno namreč prevladuje v mnogih družinah miselnost, da je nečastno kupovati rabljene predmete za svoje otroke. Ta miselnost je skrajno zmotna, ker otroci tako hitro prerastejo izredno drago športno opremo, da potem starši večkrat resno oklevajo, ali bi otroku sploh še dopustili, da bi se vnemal za ta ali oni zimski šport. V Ljubljani, Kranju in drugih večjih centrih so sejmi rabljene zimske športne opreme dobro obiskani in zelo živahni. V teh krajih nihče več ne razmišlja o tem, da bi se moral njihov otrok postavljati z novo opremo, temveč želijo predvsem svojim otrokom omogočiti smučanje ali drsanje, kljub manjši ekonomski zmogljivosti družine. Letošnji sejem bo kot vsako leto v nedeljo, 3. decembra 1967 ob 9. uri dopoldne v avli II. osnovne šole Velenje. Pri izbiri in ocenjevanju vrednosti predmetov za prodajo, bodo staršem svetovali strokovnjaki za zimski šport. Prireditelji želijo, da bi bil sejem dobro obiskan in bi tako lahko dosti naših otrok uživalo lepoto zimskih dni, namesto v zaprtih domovih, na smučarskih tečajih in se tako navadili, da bodo tudi kasneje v življenju nabirali moči v planinah, na soncu in v družbi dobrih tovarišev, športnikov in. planincev. pa ne, ker ni uranovešena s fiziološkimi potrebami organizma. V hrani primankuje največkrat živalskih beljakovin, kakor tudi mineralij — predvsem kalcija in vitamina A. Pravilna prehrana otroka ni odvisna samo od ekonomske sposobnosti družine, temveč je v veliki meri posledica nepoznavanja zahtev pravilne prehrane. Želimo, da bi zdravstveni dom skupno s šolami storil več za prosvetljevanje staršev v tej smeri. Konkretno, v predavanja vzgojnega izobraževanja staršev na roditeljskih sestankih bo treba vključiti tudi predavanja o pravilni prehrani šoloobveznega otroka! Na splošno zaužijejo naši otroci predvsem premalo mleka in mlečnih izdelkov, ki vsebujejo največ živalskih beljakovin in drugih snovi, ki so potrebne za zdravo rast in odpornost. Otroci, ki dobivajo dovolj teh hranil, so zdravi, učno snov lažje dojemajo in se zato bolje učijo. Znano pa je, da čutijo prav otroci največkrat odpor do mleka, zato je naloga šole, da pripravi mlečne malice na različne načine, da bo pestra, okusna in privlačna. Žal tudi v naši občini upada število otrok, ki jemljejo v šoli topel obrok. Ena četrtina otrok iz različnih vzrokov malico odklanja. Če pa vemo, da večina otrok zjutraj ne poje izdatnega zajtrka, da nosijo, v šolo večinoma kruh s sladkim namazom (kar je neprimerno), se vprašamo, ali so storili starši vse, da bi njihov otrok le jemal mlečno malico v šoli, ki ima v sebi relativno največ zaščitnih snovi? Šolska malica je važna za razvoj in zdravje naših otrok, zato želimo, da bi šola, zdravstveni dom in starši vložili več svojih naporov za to, da bi mlečno malico v šoli jemali vsi naši učenci. / ■ t za DESETLETNICO OBNOVILI SO PRODAJALNI TRGOVSKO PODJETJE VELMA IZ VELENJA PRAZNUJE LETOS DESETO LETO OBSTOJA • PRED NEDAVNIM SO ODPRLI DVE SODOBNO OPREMLJENI TRGOVINI. Pisali smo že tako se je neprimerni. Zdiaj ko so trgo-razviijala Velma od takrat, ko vini prezidlali, sodobno opre-jo 5i«c«n i -i milili i n TTnrir.no mrKVeratli. bodo so jo ustanovili jeseni leta 1957. V tem kolektivu so zmeraj sitremelli za tem, da bi čimbolj zadovoljili potrošnika. Zato so skoro vsako leto obnavljali ali na novo odpirali trgovske lokale. ' Tudi prejšnji mesec jso odprli prodajalni: železnino na Celjski cesti in trgovino iz me-slanim blagom v Skalah. Na" svečanosti ob otvoritvi je govoril direktor Velme Gustav Verdev. Povedia! je, dla se jie z razvojem novega mesta Velenja širila v kraju tudi trgovska mreža. Pred kolektiv so biile postavljene nove naloge, 'bi so zahtevale čimbolj -šo preskrbo prebivalcev. Zato so vlagali precejšnja sredstva v nove in obnovljene trgovine. Po besedah direktorja Velme pa je perspektiva trgovske dejavnosti v Velienjiu v združitvi velenjskih trgovin v močan trgovski center. Ni res, da bi biila združitev škodljiva, ker ne bi bilo 'konkurence. Potrošniki dobro vedo kakšne so cene v tem afi onem kraju. Zato delovna skupnost Velme želi, dia bi se čimprej zedinili in skiupno pričeli reševati izgradnjo trgovskega doma. Sicer pa sie v tem trgovskem kolektivu na razširitev trgovske mreže in sodobnejši razvoj že pripravljajo. Trgovini na Celjski cesti in v Skallah sta bili majhni in mili lin močno povečali, bodo lahko nudili potrošnikom večjo izbiro in jih 'tudi bolje postregli. V Skalah pa so v trgovini uredili tudi bife. prenovljenih trgovin so razpisali nagradno žrebanje za kupce, ki 'bodo do 23. decembra kupili več kot za 5.000 S-din blaga. V novih trgovinah bodo raizdelilii po pet praktičnih daril. Sodobno opremljeni prodajalni — železnino in splošno trgovino — je izročil svojemu namenu predsednik delavske- GRADIVO, KI JE DRAGOCENO, ZBIRAJO! Na občinskem odboru Zveze borcev sistematično zbirajo gradivo, ki ga bodo pozneje uporabili za knjigo. Na področju Občine Velenje namreč živi 90 initemirancev dz Da-chaua, Ausschvvitza in Maut-hausna. Včeraj, 26. oktobra, se je občinski odbor sestal z iiniterni-ranci iz Mauthausna iin njihove 'izpovedi posnel na magnetofonski trak. Gradivo, fcl so ga zbrali 'doslej,, jie bogato in bi iz njega lahko nastala knjiga in bi dovolj objektivno dn pretresljivo spregovorila o PREBAVNE MOTNJE PREŽVEKOVALCEV IN KONJ Pri krmljenju z oljnimi tropinami, sladom, krompirjevo in koruzno pulpo, pa tudi pri polaganju prevelikih količin silaže ali celo pokvarjene ki-sali, pogosto nastopajo pri govedu akutna želodčna ali črevesna obolenja — katarji. Takšna obolenja so pogosta tudi najtežjih dneh ljudi, ki so pre- pri teletih, vendar imajo svoje v taboriščih smr- vzroke drugje. Skupni znaki Ob priliki otvoritve dvehga sveta Velme Jože Čas. zavijali teta ti. — V — teh bolezni so neješčnost, po-bitost, napenjanje in vročina. Ker imajo podobne znake tudi nekatere druge bolezni, jih težko ločimo med seboj. % Če je obolenje lažje, priporočajo nekajdevni post. V tem času pokladamo živalim le prekuhano laneno seme. Če pa je vzrok motenj preveč poln želodec, dajemo živali v obliki raztopine tudi kalcijeve preparate ali razredčeno solno kislino. Pri mladih živalih v starosti do treh mesecev so prebavne motnje zelo razširjene. Rejci grešijo, če ne dajo teletom dovolj prvega mleka — mleziva, ki očisti prebavila pravkar rojenim mladičem. Prav tako je narobe, če tele pije staro, že okisano mleko ali če doječim živalim pokladamo zmrznjena ali kako drugače pokvarjena krmila. Zelo škodljiva je tudi kisla trava z močvirnih travnikov. Prenagel prehod z mleka na zeleno ali suho krmo prav tako lahko povzroči motnje. Obolelim teletom pomagamo z napoji kamiličnega čaja, s prekuhanim lanenim semenom, s taninom v mleku ali s klajnim apnom; od novejših zdravil pa s sulfogvanidi-nom in z antibiotiki. # Za prebavne motnje konj imamo posebno ime — trebušno grizenje ali kolika. Konjski želodec je razmeroma majhen in občutljiv in zadostuje že pretrda ali prekratka rezanica, mokasto krmilo, kislo ali plesnivo seno, sparjena detelja, napajanje potnih konj s premrzlo vodo, prehlad ali preobilno krmljenje v času ko konj počiva in težave so že tu. Žival začne stopicati, se ozira proti zadnjemu delu telesa in udarja z nogami po tleh. Vzroke obolenja smo našteli zato, da bi ga znali preprečiti, kajti pomoč je velikokrat prekasna. Veterinar lahko pomaga z injekcijami, vendar je pogin konj kljub temu velik, saj računajo, da je pri vsaki peti živali, ki pogine, vzrok kolika. kako gnojiti posameznim rastlinam Direktor Gustav Verdev je imel priložnostni govor preden so otvorili prenovljeno trgovino v Skalah. iz poročila zavoda za prosvetno pedagoško službo celje na redni konferenci ravnateljev osnovnih šol Kakor vsako šolsko leto, so čim več, toda čisto razumljivo dobni izgradnji in opremi sol: se tudi 17. oktobra letos skup- je, da v takih razmerah več skega prostora, kakor tudi no s svojimi pomočniki in vod- niso mogli storiti. Treba je bi- ugodni ureditvi stanovanjskih ji podružnic sestali ravnatelji lo poiskati boljšo rešitev. Pri- vprašanj za šolske delayce. osnovnih šol iz območja obči- čel se je proces reorganizacije Zaradi splošnega pomanjka- šolske mreže, ki je letos v naši občini v zaključni fazi. V šolskem letu 1966/67 je obstajal kot zadnji ostanek samo en oddelek na višji stopnji (VIII. razred) na podružnični šoli v Paki in še ta je bil ne- ne Velenje. Konferenco je pripravil Zavod za prosvetno pedagoško službo Celje, vodil pa jo je njegov predstavnik, pedagoški svetovalec Rudi K0-BOLT. Konferenci so prisostvovali nja investicijskih sredstev, v preteklem šolskem letu ni bilo večjih gradbenih del za pridobitev nadaljnjih prostornih potreb, zlasti v samem Vele- sklad za šolstvo je nju. Bivši vzgojni proces. Poleg tega so razpolagale šole z lastnimi sredstvi iz amortizacije. Kakšni so rezultati prizadevanj pri samostojnem razpolaganju z družbenimi sredstvi? Za preureditev in opremo, so šole porabile: M. Pin-tar Velenje 97.277 N-din, G. Šili ha Velenje 36.081 N-din, I. osn. šola šoštanj 59.782 N-din, II. osn. šola šoštanj 15.025 Potrebno je ponoviti, da rastline potrebujejo vse tri, vrste gnojil: dušikova, fosforjeva in kalijeva, toda v različnih količinah. Mogoče bodo kmetovalci razočarni, ker ne bodo zvedeli točnih količin. Na to vpliva veliko činilteljev, od sestave zemlje dn kamenine pod njo, predhodne rastline, ki jo gnojimo. Lepo bi bilo, če bi vsakdo vsaj približno vedel, česa imajo njegove njive in travniki dovolj in česa premalo. Zato moramo vedno govoriti le v približnih količinah. Še nekaj besed o načinu uporabe umetnih gnojil. Gnojila dajemo takrat, ko jih rastline potrebujejo-: Ker se dušik lizpira, ga z dognojevanjem »pod list« dajemo v več obrokih. Trosimo nočno ali strojno, na cellii površini ali pa v kupčkih in trakovih. Zadnja ™ j,...._________ ____ . __________H j — -M— _ . „ dva načina nista za zavreči, tudi predsednik obč. skupšči- kombiniran. Vsi drugi učenci spričo Razpoložljivih sredstev N-din, Šmartno ob Paki 1.788 saj z njima dosežemo iakori-ne sekretar občinskega komi- od V. do VIII. razreda iz po- zmogel namensko dati le os- N-dm. Za učila in knjižnice so st_ek gnojila ne, sekretar občinskega teja ZKS, sekretar občinske konference SZDL, tajnica občinske zveze društev prijateljev mladine, tajnik izobraževalne skupnosti in načelnik oddelka za družbene službe. Namen konference je bil, da pregledajo učno vzgojno delo v šolskem letu 1966/67, organizacijo in pogoje dela, uspešnost ter da iz tega izluščijo pospeševalne in zaviralne či-nitelje, na tej osnovi pa najdejo čim ugodnejša izhodišča za učno vzgojni proces v šolskem letu 1967/68. Podlaga za delo konference je bilo 48 strani obsegajoče poročilo Zavoda za prosvetno pedagoško službo v Celju, podprto s številčnimi pokazatelji. Vsekakor obširna in skrbno pripravljena snov, solidna podlaga za prikaz, s čim smo lahko glede pouka in vzgoje zadovoljni in kaj lahko v danih pogojih popravimo in dopolnimo. V tem sestavku posredujemo javnosti nekaj izvlečkov iz poročila, ker pa s tem snov ne bo izčrpana, bomo več o tem poročali v naslednji številki našega lista. MREŽA OSNOVNIH ŠOL Do leta 1961 je bilo v občini Velenje 5 popolnih osemletk in 10 tako imenovanih niže organiziranih osemletk s kombiniranim poukom in možnostim prilagojenim učnim načrtom na višji stopnji (od V. do VIII. razreda), brez predmetnega pouka, brez kabinetov, brez tehničnih delavnic, telovadnic in brez drugih pogojev, ki so zagotovljeni na popolnih osemletkah. Učitelji na teh šolah so sc trudili, da bi učencem na obrobju dali družničnih šolskih okolišev novni šoli Miha Pintar Toledo šole dale: M. Pintar Velenje hodijo k pouku na centralne v Velenju 50.000 N-din za pre- 23.792 N-din, G. Šiliha Velenje osemletke, ki so usposobljene ureditev in dozidave ob uved- 22.083 N-din, I. osnovna šola za pouk na višji stopnji. V bi predmetnih učilnic, ker bi šoštanj 10.310 N-din, Šmartno pretežni meri so premagane sicer imeli triizmenski pouk. ob Paki 8.888 N-din in II. osn. -■ " " Nadalje je sklad za šolstvo z N-din pomagal šolam tudi težave s prevozi učencev, njihovo prehrano, dodatnega pouka itd. Tudi starši, ki bi še nasprotovali pošiljanju otrok v dolino, so redka izjema. DELOVNI POGOJI ŠOL Če izvzamemo 3 podružnične šole (Cirkovce, Ravne in Šentilj), so delovni pogoji na vseh osnovnih šolah izenače 99.000 pri nakupu stanovanj za šolske delavce. To so bila tudi vsa namenska sredstva. Glede na to, da je sklad za šolstvo v obeh letih, tako 1966, zlasti pa v 1967. letu dodelil osnovnim šolam znatna finančna sredstva, seveda če le-ta primerjamo z drugimi občinami, so imele osnovne šole možnost povečati svojo funkcionalnost in s tem modernizirati učno ni, saj se je v preteklih letih prilično mnogo storilo na so- zahvala Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV se javno zahvaljuje vsem, ki so s svojim požrtvovalnim delom in nesebično pomočjo kakorkoli pripomogli, da je otvoritev muzejske zbirke o razvoju NOV v naši občini in tovariško srečanje borcev Tomšičeve brigade in vseh borcev NOV iz velen j ske Občine ina velenjskem gradu in velenjskem jezeru uspelo v splošno zadovoljstvo. Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV se za pomoč in sodelovanjie zahvaljuje zlasti občinskemu pododboru Tomšičeve brigade na čelu s tov. Ivom Jamnikarjiem, Juriju Jugu, Avgustu Raku dn ostalim delavcem muzejske Zbirke, Hinku Dermolu in ostalim organizatorjem kulturnega programa, ansamblu Franca Klančnika iz šmartnega ob Paki in orkestru vojaške enote, ki nadaljuje tradicije Tomšičeve brigade, iz Šentvida pri Ljubljani. Posebno se zahvaljujemo tudi Občinski skupščini, Rudarskemu šolskemu centru, Rudniku lignita Velenje, Termoelektrarni šoštanj in ostalim delovnim organizacijam, ki so s svojima denarnimi prispevki omogočili Otvoritev muzejske 'zbirke in organizacijo tovariškega srečanja. Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV upa, da bodo vsi zgoraj navedeni in ostali, tudi v prihodnje sodelovali pri podobnih prireditvah, s katerimi se čuvajo in nadaljujejo tradicije naše narodnoosvobodilne borbe. šola šoštanj 3.901 N-din. Kakor vidimo, so ti rezultati različni, zlasti pri vrednosti na-bavk za učila in knjižnice. Letos zaostaja II. osnovna šola šoštanj. UČNO OSEBJE V šolskem letu 1966/67 so bila vsa delovna mesta za razredni pouk zasedena. Za predmetni pouk je manjkalo 18 kvalificiranih učnih moči, predvsem za angleški jezik, biologijo-kemijo in glasbeni pouk. Predmetno je stalno poučevalo 15 učnih oseb brez diplome višje šole in delno še 12 učiteljev ter 2 upokojenca. Šole so v prvem in drugem razpisu objavile 18 nestrokovno in iz drugih razlogov praznih delovnih mest. Oba razpisa sta razmeroma dobro uspela, saj so zasedli 14 delovnih mest. To je posledica ugodnih stanovanjskih in delovnih pogojev, ki jih šole nudijo. Čeprav sta bila 2 oddelka več kot v preteklem šolskem letu, -se jie celotno število učnega osdbjia znižalo za 3 (od 172 na 169). V item dejstvu je vzrok za razmeroma veliko število honorarnih nadur po šolah. Situacija se bo po uspelih razpisih v šolskem letu 1967-68 bistveno izboljšala. Videti je, da bo ostalo nekvalificirano zasedenih samo še 6 delovnih mest (predvsem mate-matike-fizike in angleščine). Ker sta ti dve predmetni skupini deficitarni bi bilo potrebno zanju razpisati štipendije. (Nadaljevanje prihodnjič) gnojila predvsem tam, kjer rastejo rastline daleč druga od druge, čeprav je s trošenjem več dela. Razen solit-ra vsa gnojila delujejo bolje, če jih z brano ali plugom vnesemo globlje v zemljo. 0 Pšenica. Pridelek 42 centov zrnja na ha s 60 centi slame, odnese iz zemlje 88 kg čistega dušika, 44 kg fosforja in 76 kg kalija. Če je manjši pridelek seveda ustrezno manj. če poznamo ostanke čistih snovi v gnojilih (ob vsakem je bilo to navedeno), lahko izračunamo gnojilne obroke. V jeseni vnesemo v zemljo vso količino fosforja in kalija in le nekaj kilogramov dušika, ker ga rastline preko zime skoraj ne potrebujejo dn bi se iz zemlje izpiral. Zato pa takoj spomladi, brž ko je mogoče, dognojuj.emo z dušikom, tki iga rastlina najbolj potrebuje. Podobne 'količine so za druga žita. 0 Krompir. Pridelek 360 stotov na ha itzpiija iz zemlje Skupno s krompirjevko 140 kg čistega dušika, 60 kg fosforja iin celih 230 kg kalija. Zato je predvsem kalijevo gnojenje krompirju talko potrebno. Poljedelci vedo, da pri krompirju ne gre brez hlevskega gnoja, ki naj bi 'bil v zemlji že v jeseni. Za kvaliteten semenski krompir moramo obilneje gnojiti tudi s fosforjevimi gnojili. Kalijev sulfat je za krompir najprimernejše kalijevo gnojilo. # Koruza. Tudi koruzi damo precejšnjo količino hlevskega gnoja, vendar ne tolikšne kot krompirju. Da ima obilen cvetni nastavek in pravilno oblikovane storže, je potrebno Obilo gnojiti s fosforjem dn kaliijem (do 80 kg su-perfosfaita in 300 kg kalijeve soli'). Veliko potrebo ima koruza tudi po dušiku (do 500 kg niitromonkala). Z dušikom, ki da koruzi značilno temno zeleno barvo, ne smemo dogno-jevati prepozno, ker zavlačuje zorenje in bi se lahko zgodilo, dia ob kratki jeseni pozneje hibridne sorte koruze ne bi mogle dozoreti. # Detelje. Njim gnojimo le s fosforjem in kalijem in to v takih gnojilih, ki vsebujejo tudi apno. # Travniki in pašniki, če ne bomo gnojili travnatega sveta in čakali milosti narave, ne bomo napredovali1 v živinoreji. Osnovno gnojenje travnikov vsebuje gnojenje s fosforjem in kalijem. Če gnojimo s Tomaževo žlindro in kalijevo sdljo, se ne povečuje samo količina detelj v ruši in pridelek, temveč tudi notranja sestavina sena, ki na zunaj ni vidna, vidna pa je na živali v hlevu. Fosforja in kalija lahko dajemo na zalogo, torej ni recepta koliko. Pri dušiku pa moramo biti bolj pazljivi in ga dodajati ob za-začetku rasti in ob košnjah. Tudi hlevski gnoj in gnojnica sta dobri naravni gnojili za travnike, vendar ne smemo polivati gnojnice prevečkrat na isto mesto, ker pospeši rast slabših in celo škodljivih plevelov in itrav. Nudimo vam šestmesečni brezobrestni kredit pri nakupu superavtomatičnih pralnih strojev in drugih izdelkov tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« iz Velenja trgovsko podjetje »bazen« velenje SE STARANJE DA ZAVRETI . Dr. Aslanova zatrjuje, da je delavnost mišic bistvenega pomena za delovanje telesa in njegovih organov, živčnega sistema, krvnega obtoka in nekaterih žlez. Več se moramo gibati in manj sedeti pred televizorji in avtomobilskim krmilom. Sodobni človek nič več ne napenja mišic, to pa po mnenju in izkušnjah tega inštituta povzroča atrofijo mišic, kar je prvi znak starostne onemoglosti. NE IZKORIŠCA JMO VSEH DOBROT, KI JIH NUDI CIVILIZACIJA Že davno vemo, da sta šport in gibanje koristna človeškemu organizmu. To velja posebno za mlade ljudi. Prof. Aslanova sodi, da je potrebno siliti k športu tudi ljudi, ki so stari že nad 70 let. Priporoča jim celo tenis, plavanje, jahanje in lov in podobne športe. Med drugim so opazili, da člani baletnih in gledaliških skupin dlje žive. Tisti, ki niso naklonjeni športu ali pa nimajo možnosti, da bi ga gojili, se prav lahko oprimejo pešačenja, ali pa hoje v gore, če so za to še sposobni. Tako se bodo zavarovali pred sklerozo srčnih arterij, kajti opazili so, da so tej bolezni podvrženi tisti, ki so si prizadevali skozi vse življenje, da bi čim manj hodili. Sodobni človek plačuje velik davek nekaterim dobrotam civilizacije. Veliko raje se vozi z avtomobili, kakor da bi pol ure hodil, raje sedi pred televizorjem, kakor pa da bi resnično na prostem gledal kakšno tekmo, raje presedi noč v zakajenem baru ali kakšnem klubu, kakor pa da bi šel na izlet v gozd aH se sprehodil ob reki. Človeški organizem vse to »zapiše« kakor avtomatska blagajna. Smisel vsega tega je, da civilizacija omogoča ljudem, da več in hitreje žive, prav tako pa lahko pospeši pot k starosti, če človek zlorablja dobrote civilizacije. Prof. Aslanova ima nekaj praktičnih nasvetov, ki jih lahko srečujemo na straneh najrazličnejših medicinskih revij. Ti nasveti so preizkušeni z dolgoletno prakso v njenem inštitutu in jih posebno priporoča tistim, ki so že prekoračili 60. leto, v nekaterih primerih pa tudi tistim, ki so morda za deset let mlajši. Na kratko povedano, bi se glasili tako: — nadaljujte z vsakodnevnim gibanjem (o tem bomo še posebej pisali); — ohranite normalno spanje ■— v 24 urah mora biti vsaj 7 ur spanja; — ne zanemarjajte vsakdanje higiene; — preiti je potrebno k bolj umirjeni prehrani — dnevno od 1800 do 2500 kalorij — in pri tem zaužiti čim manj maščob in tekočin; — čimprej zamenjajte navadno maščobo z rastlinsko, meso pa jejte le 2 do 3-krat na teden; — povečajte pozornost do kroničnih bolezni, ki ste jih že prej opazili; — lajšajte posledice duševnih in podobnih poškodb; •14-if 'čirkjprif 'Ujmstite 'ali pa'vsaj zmanjšajte količino alkohola in tobaka. Ljudje se neradi drže nasvetov, posebno kadar so v nasprotju z njihovimi dolgoletnimi navadami. Zalo je potrebna organizirana pomoč ljudem v letih; to je izvedljivo s pomočjo nekaterih institucij, predvsem zdravstvenih. Tu se mora poslušati zdravnikova beseda. Tistim, ki so vse svoje življenje delali duševno, daje Aslanova poseben nasvet za ohranitev določenega ravnotežja med telesnim in duševnim delom. To ravnotežje je moralo obstajati že prej, posebno v letih, ko človek odide v pokoj. Tako ravnotežje je pogoj, da človek dolgo ohrani »biološki višek življenja«, v katerega pride le s potrpežljivim varovanjem zdravja skozi več let. Izkušnje tega inštituta in več drugih znanih primerov nam vsiljujejo sklep, da sta red in delavnost — telesna in duševna — najboljša obramba pred senilnostjo in prezgodnjo ostarelostjo. Zato zdravi in še sposobni ljudje, ki komaj čakajo upokojitve, da bi se rešili dela, kolikor res ni tehtnih vzrokov, dejansko odsekajo najbolj zdravo vejo svojega življenja. Če zdravstveni ali kakršnikoli drugačni vzroki silijo človeka, da gre v pokoj, potem mora tak človek storiti vse, kar je v njegovi moči, da si poišče primerno zaposlitev. Ne samo zaradi tega, da bi zabijal čas, marveč zaradi tega, da se ne bi predajal starčevskim mislim, da je že »odigral svojo vlogo«. Prav to je usodno za stare ljudi, kajti to je pravo dolgotrajno ubijanje samega sebe. Prepričani smo, da ni človeka, ki si ne bi mogel poiskati primemo zaposlitev, nekakšno delo, ki mu bo dajalo vedrino, razpoloženje, v več primerih pa tudi korist. Prof. Aslanova navaja primer afriškega pisatelja Duboisa, ki se je zdravil v njenem inštitutu in v 93. letu starosti naredil načrt za izdajo neke afriške enciklopedije. KONJIČEK, REŠITEV V STAROSTI Vsi psihiatri in številni zdravniki svetujejo ljudem, naj si poiščejo svojega »konjička«, ki jih bo rešil. Več zdravniških strokovnjakov pravi, da je konjiček boljše zdravilo kot vsa sredstva proti mlahavosti. Aslanova priporoča, naj se stari ljudje po svojih nagnjenjih opredele ali za zbiranje znamk, fotografij ali podobne zbirke; naj se lotijo pletenja ali drugačnega »motenja«, ki bo zaposlilo njihovo pozornost, hkrati pa bodo imeli dokaz, da so še vedno koristni člani družbe. Tu v njenem inštitutu, izdelujejo stari ljudje igračke in druge stvari, ki so resnično dragoceni spominčici. V vsakem izmed nas tiči skrita želja, da bi nekaj ustvaril, izumil, uredil, napisal in podobno. Prav takim mojstrovinam prostega časa se moramo zahvaliti, da smo dobili veliko izumov, dragocenih zbirk, koristnih opažanj. Znano je na primer, da so veliki ljudje imeli čas za neko svojo mojstrovino, čeprav so bili strašno zaposleni. Za Napoleona vemo, da je verjetno užival v popravljanju pahljač in pudrnic, za Churchilla, da se je ukvarjal s slikarstvom, za velikega učenjaka Einsteiana pa, da je zelo rad igral na gosli. Dr. Aslanova pravi, da celo svetovna zdravstvena organizacija priporoča, naj vsakdo po svojih možnostih razvija neko svojo ustvarjalno sposobnost do najvišje starosti, kajti podaljševanje delavnosti resnično podaljšuje življenje. Mirni Malenšek Nazadn je pa sta prišla tako v besedo, da jo je vprašal, ali bi ne hotela Mi-hele vzeti pod streho — samo za toliko časa, dokler sj dekle ne najde sobe v mestu. Ni upal, da bo pristala, toda Lojza je bila takoj pripravljena. V tistem trenutku ji je bil malone hvaležen in ji je tudi rekel nekaj takega. Lojza ga je pogledala s svojimi rjavimi očmi in smeje odvrnila: — Ce bi ti ne bil tak kronan tepec, bi jo pripeljal domov kot ženo. Stari bi se lahko snedel od jeze, narazen bi vaju ne mogel spraviti. Toda ti se vse preveč bojiš svojega očeta! — — No, — je rekel Ciril, — tako hudo se ga pa spet ne bojim. Poiskal si bom službo in nekega dne se bom oženil, videla boš. — Bilo je nekoliko čudno pripovedovati o tem ravno Lojzi, toda ona je bila zdaj edini človek na svetu, ki mu je mogel pomagati. — Ti nikoli, — mu je odvrnila. — Vaš Miha bi to storil, ti pa ne! Dekle naj pa kar pride, se bosta vsaj tvoj stari in farovška Barba zgrizla od tegote! —) Mihela o vsem tem ni nič vedela in je bila vesela, da je poskrbel zanjo in ji našel stanovanje. Dober je in misli name, zato mu moram biti hvaležna, si je prigovarjala, ker jo je nekaj na njem samem in v njegovem ravnanju motilo. Bilo je malone, kakor da stoji pred strmo steno, preko katere bi moral splezati na drugo stran, a nima poguma, da bi začel. Stisnila mu je roko in previdno vprašala: »A si kaj vprašal za službo?« Odkimal je. »še ne. Ne vem, kam bi se obrnil. V mestu je toliko podjetij.« »Ce hočeš, bom poizvedo-vala 'jaz,«,se je ponudila. Pritrdil je, kakor bi mu ugajalo, da je zvrnil breme odgovornosti s sebe. »Pravzaprav bi moral še poprej narediti izpit za vožnjo z luksuznim avtom,« je rekel. »A moraš biti ravno šofer?« je tiho rekla Mihela. »Kaj drugega bi se prej našlo in nobenih izpitov bi ti ne bilo treba.« »Zaradi mene,« je rekel. »Samo v tovarno bi se nerad pustil zapreti.« To je govoril kmet v njem in dekle je to dobro čutilo. Utihnila je, kakor bi se bala, da bo rekel še kaj, kar bi ju še bolj razdvojilo. Motno je zaslutila, da se nikoli ne bo udomačil v mestu in da nikoli ne bo delavec, kakršen bi moral biti. Toda čutila se je zvezano z njim in z njegovo usodo in rekla si je, da mora iti z njim po isti poti, pa naj bo kakršnakoli. Ciril je tisto popoldne mnogo pil in ko je bil pijan, je postal spet nežen. Stiskal je njeno roko in ji govoril tisoč neumnosti, ki jih ni verjela, a so ji le dobro dele. Ko sta se razšla, je obljubila, da bo prišla v nedeljo v vas in se preselila k Lojzi. Tako je zdaj na izposojenih saneh peljala svoj zeleni kovčeg in bolj ko se je bližala župnišču, bolj počasi je hodila. Še malo se ni varala, da je to pravzaprav ravno nasprotno od tistega, kar bi morala storiti. Motno je slutila, da jo je Ciril spravil k Lojzi samo zato, da bi jo imel blizu. Dokler bo ona stanovala pri Lojzi, se bosta lahko sestajala in Ciril se ne bo odločil, da bi obrnil domu hrbet in šel v službo. Morala bi ostati v mestu in čakati, kaj bo storil. Samo tako bi se morebiti odločil, da bi zapustil grunt. Toda tudi tega ni mogla. Morala je biti blizu njega, morala ga je zmeraj znova navezovati nase. Nenadoma ji je bilo, kakor da igra igro. Na eni strani sta stari Zaletel in grunt (na vse tiste, ki so bili z Za-letelom, ni niti mislila, toda čutila jih je kakor temno pretečo gmoto) in na drugi strani je ona sama- Ciril je bil nekje v sredi. Ona je ho- tela njega, toda stari Zaletel je hotel predvsem nekaj drugega, kar je bilo njej domala nerazumljivo. Toda na njeni in Cirilovi strani je bilo še nekaj, česar starec ni mogel razumeti. Bila je čisto preprosta želja dveh ljudi, da bi ostala skupaj, potem ko sta se že predala drug drugemu, bila je ljubezen. To je bilo nekaj resničnega, prav nič sanjarskega, bilo je trdno in veliko bolj stvarno kot Zaletelov gruntarski ponos, ki mu je branil vzeti v hišo snaho kot je bila Mihela. Ko je Mihela vse to dodobra pretehtala, se ji je zdelo, da je lahko mirna. Nič še ni koričano, si je ponavljala in hudo je sanio, da je ta pot tako težka. Hudo je, da se mi župnišče z vsakim korakom bliža, čimdalje bliže prihaja in zdaj že čisto razločno vidim vrata, skozi katera bom stopila, ne da bi vedela, kako dolgo bom ostala za njimi. Pri oknu v prvem nadstropju pa sedi župnik, gleda me in morebiti niti ne pomisli, da se bom ustavila pred vrati s kelihom, vrezanim v kamen, in ko bo videl, si bo mislil... da, kaj neki si bo mislil? — Preden je župnik opazil dekle s sanmi, je gledal preko pokopališča proti pusti samoti zasnežene hoste. Pokopališče in grobove je redko videl, deloma zato, ker jih je imel zmeraj pred očmi, pa tudi zato, ker so bili zanj nekaj neresničnega. O njih je mogel govoriti na praznik vseh svetnikov popoldne, in govoril je lepo in pretresljivo, da so ženske v črnih naglavnih rutah smr-kale po klopeh in so bili mo-žanci potrti, nemirno so pre-devali klobuke s sedeža na obešalnik in jih spet polagali na klopi, dokler hi začel moliti za verne duše — toda to se njega pravzaprav ni tikalo, kakor se ga ni tikalo, da se je sleherni dan končno iztekel v noč. Župnik je imel še veliko opraviti na svetu in trenutno je bila Lojza, o kateri je razmišljal popoldne, mnogo važnejša kot pokopališče, važnejša' kot vse drugo, celo katoliški list, ki je povzdigoval nekega modernega baptističnega pridigarja in rotil duhovnike, naj za božjo voljo nikar več ne začenjajo vsake p#idige z besedami »Predragi v Gospodu ...« Župnik je opazil dekle, ki je vleklo sani, opazil je tudi zeleni kovčeg, ki ga je spominjal na "vojaške kovčke, kakršne spomladi nosijo na rami rekruti, ko odhajajo služit vojaški rok — toda bilo je, kakor da vsega tega ne vidi in ne dojema, dokler se niso sani ustavile pred župniščem. Takrat je župnik vstal in stopil k oknu. Videl je, kako je dekle začelo odvozi javati vrv, s katero je bil kovčeg privezan in kako jo postavilo kovčeg pokonci. Njena roka se je oklenila železnega ročaja in gledala je v farovška vrata, kakor bi si ne upala vstopiti, dokler je kdo ne povabi. Dekle je bilo tuje, toda župnik je po njeni zunanjosti uganil, da mora biti tovarniška delavka. Iz cerkve se je ni spomin jal — sicer pa je bilo zdaj v župniji mnogo ljudi, ki jih ni poznal in med znanimi obrazi, ki so se dedovali od očeta na sina, je pri nedeljski maši mnogokrat videl ljudi — predvsem ženske in mlada dekleta — ki niso spadali nikamor in so bili samo prehodni gostje. Župnik bi bil že skoro stopil nazaj in spet sedel k peči, če bi ne bila prišla ven Lojza. Ni mogel slišati, kaj sta govorili — dekle je bilo zadržano in se je nenadoma ozrlo proti oknu, skozi katero jo je opazoval, srečalo se je z njegovimi očmi in naglo povesilo pogled, Lojza pa je zamahnila z roko, tudi pogledala navzgor in nato odločno (župniku se je zdelo, da kljubovalno) pograbila ročaj kovčka. »In sani?« jo je sli- (Dalje prihodnjič) šal reči župnik, »kaj bo s sanmi?« »Sani 'moram vrniti,« je odvrnilo dekle. »Pa ne danes. Jutri je tudi še čas,« je rekla Lojza. ' Potem sta ženski s kovčkom izginili noter. Župnik je čakal, toda dekle se ni več prikazalo. Prišla je samo Lojza, vzdignila sani, kakor bi jemala otroka v naročje in jih odnesla v vežo. »Pa ne, da si misli Lojza vzeti podnajemnico?« je za-rnrmral župnik in se počasi vrnil k peci. Trdno je spustil roke na kolena. Pogled se mu je zapel na brevir, a je misel na neizpolnjeno dolžnost odrinil. Zvečer bo tudi še čas. Končno ne moreš s prvim mrakom leči v posteljo — zdaj so noči tako dolge — in p^i zadeva spodaj je videti kaj nenavadna: Menda ni to clekle prišlo, da bi mu zmešalo skrbno sestavljen načrt. Eh, kako vznemirljivo je vse v majhnem vaškem svetu! Sicer pa to niti ni več vaški svet! Lahko bi mu začrtal meje kar s 'svojega okna. Pol žup-nišča, njiva, cerkev in pokopališče. Pokopališče že ne spada čisto zraven. (Župnik se je domislil, kako so pred kratkim pokopali nekega elektromonterja, ki je bil partijec. Sorodniki so zahtevali cerkven pogreb, župnik pa je tu, kakor v vseh drugih rečeh, naglo sklenil kompromis.) »Saj ni, da bi ga moral prvi pokopati jaz,« je rekel, »naj oni odbrenkajo svoje potem bom prišel.« Ampak nekoliko smešno je bilo stati ob grobu človeka, ki je bil pravzaprav dvakrat pokopan. Samo v takem majhnem svetu se človek lahko zdrzne in postane zaskrbljen, če pride preprosto dekle v plašču, ki se mu pozna, da je že dolgo, kar ga je dal krojač iz rok, in če tisto dekle pripelje na saneh zelen kovček, podoben vojaškim kovčkom. Sicer pa se bo v naslednjih dneh pokazalo, kaj je pravzaprav z njo. Toda župniku ni bilo treba dolgo čakati pojasnila. Komaj se je vdal v usodo, da bo čakal, je precej hrupno m razburjeno prišia Barba. Prišla je z obrazom razjarjene farovške kuharice in nič na njej ni spominjalo na sestro Filomeno, kar je kdaj pa kdaj še zmeraj poskušala biti. Ustavila se je sredi sobe in vprašala: »Ali so vas kaj vprašali?« »Kaj?« je rekel župnik, ki je pri priči vedel, za kaj gre in da so stvari mnogo hujše, kot si jih je predstavljal. »Priselila se je,« je naglo rekla Barba. »Priselila?« »Ja. A je niste videli? S kovčkom je prišla. Kaže, da bo ostala tukaj.« »Videl sem,« je rekel župnik. »Ampak, kdo je pravzaprav?« »Kdo?« je ogorčeno rekla Barba. »Malopridnica, ki jo je stari Zaletel zapodil od hiše, ker se je spečala s Cirilom... najbrž se je spečala, no. Sicer pa dela v tovarni Lepo nesnago smo dobili v hišo!« »Hm,« je rekel župnik. Ta »hm« je bil Barbi premalo. Pomenil je, da se župnik ne more odločiti, kaj bi storil. »Ali bom morala še to gledati?« je rekla z glasom, ki je potrjeval njeno prepričanje, da bo morala gledati in da je tega kriv župnik. Župnik je vstal in krotko rekel: »Življenje med svetom je nekaj drugega kot življenje v samostanu, sestra. Bog preizkuša našo potrpežljivost ...« »Oh, ali ni dovolj preizkušnje z Lojzo in ker moram nositi vodo iz grape?« je zamrmrala Barba. župnik je uvidel, da je s krščanskimi resnicami ne bo potolažil. (S krščanskimi resnicami je sploh nikoli ni mogel pomiriti). Zato se je oklenil nečesa oprijemljivej-šega in je rekel: »Toda, če bo to dekle stanovalo pri Lojzi, ne bo Lojza mogla sprejemati moških obiskov in ... << mislila bogveka j. zavpila Barba. »Ne bo sprejemala moških... hm ... obiskovalcev? Obe jih bosta sprejemali! Obe, vam pra-viml Župnišče bo postalo kakor katera tistih hiš ... no, tistih! Mislim, da bi morali stopiti dol in ji povedati naj se pobere! Nobene pravice nima stanovati tukaj!« »Mislim, da res nima pravice,« je zamišljeno rekel župnik. »Pojdite dol, gospod in uredite zadevo, dokler je še čas. Ko se bo nesnaga ugnez-dila v farovžu, je ne boste več pregnali,« je odločno svetovala Barba. župnik si je popravil suknjič, da bo šel dol. Deset minut za Barbo je res stal v veži in trkal na vrata Lojzi-nega stanovanja. Ni čakal, da bi mu kdo odgovoril in je napol odprl vrata. Pri mizi je videl sedeti Lojzo, dekle pa se je sklanjalo nad odprtim kovčkom in nekaj jemalo ven. Ko je ugledala župnika, je zardela in kos perila ji je ostal v roki. »Dober večer,« je rekel župnik. (Zdaj je bil natanko tak, kot so si ga ljudje zmeraj predstavljali: gladek, neoprijemljiv in bolj samozavesten, kot je bil v resnici). »Ali misli dekle stanovati pri vas?« je vprašal Lojzo in pokazal na Mihelo. Lojza je neodločno prikimala. (Kadar je govorila z župnikom, je bila zmeraj najprej plaha, šele počasi se je znašla). »Samo nekaj časa,« je rekla. »Dokler si ne najde stanovanja v mestu.« »Gre zaradi prijave,« je rekel župnik. »Ce kdo prenoči v tuji hiši, je treba prijaviti miličnikom. Ne maram nobenih neprijetnosti! Navsezadnje bi bil jaz tisti, ki bi plačal globo.« »Jutri jo bom prijavila,« je rekla Lojza. »Pravzaprav,« je rekel župnik in si ogledoval dekle, ne da bi Lojza to opazila, »pravzaprav bi morala imeti nek-šno dovoljenje, razen če je samo vaš gost. Ali ima dovoljenje?« »Ne,« je rekla Lojza. »Toda zdaj je na cesti in vzela sem jo pod streho. Vaški grun-tarji, ki imajo napol prazne hiše, bi je tako ne vzeli. Toda siromaščina se zmeraj znajde skupaj... no, in sem jo vzela.« »Torej je vaš gost?« je vprašal župnik napol potola-žen. »Podnajemnika si namreč ne smete vzeti. To je proti predpisom! Ni dovoljeno. župnišče je cerkvena last in jaz odgovarjam zanj. Nočem imeti sitnosti!« Lojze govorjenje o predpisih ni zbegalo. Vse prevečkrat sta se že z župnikom prepirala in on se je zmeraj skliceval na predpise. Zato je ostro rekla: »Kakšni predpisi, če je človek na cesti? Ali je bilo morebiti po predpisih, da so mi ustrelili moža? Na svetu je vse polno reči, ki se zgodijo vsem predpisom nakljub!« »To nima s tem nič opraviti in jaz ne bom plačeval globe,« je odvrnil župnik. »Ce jutri ne boste dekleta prijavili, bom to storil jaz. In če se bo zadeva le preveč zavlekla, bom tudi prisiljen nekaj storiti.« Obrnil se je in šel. Čutil je, da pravzaprav ni nič opravil. Dekle bo ostalo v farovžu in čeprav se mu ni zdela taka, za kakršno jo je imela Barba, bi bilo le bolje, če bi odšla. Že zaradi starega Zaletela. Potem pa... če se je morebiti res spečala s Cirilom ... Ko je šel po stop nicah, je čutil, da se je zdaj znašel med tremi ženskami, ki mu bodo vsaka po svoje grenila življenje. »Da je res hudo v tako majhnem svetu,« je vzdihnil in zdelo se mu je, da ga dolgi in tihi farovški hodniki stiskajo in dušijo. 7. Ciril in Cila sta se poznala tako dobro, kot se poznajo ljudje samo na vasi; on je vedel o njej da je čedno, skoro preveč samozavestno in nekoliko spogledljivo dekle, ona pa si o njem ni mislila bogvekaj. (Se nadaljuje) J BOLEZNI IN ZDRAVLJENJE šport šport šport ROKOMET SLOVENSKA LIGA ZLOMI (F SH AKTU MEt Eoa najpogostejših nezgod v vsakdanjem življenju so zlomi, zato je skoraj neobhodno potrebno, da vsaikdo ve vsaj nekaj o teh, tako pogostih nezgodah. S pravilnim postopkom v Slučaju zlomov lahko omogočimo dosti lažje in krajše zdravljenje, dočiim lahko nespretno ravnanje bistveno poslabša stanje ponesrečenca (in kar je pri tem še bolj važno, lahko podailjišia zdravljenje, pogosto lahko pusti trajne posledice za ponesrečenca. Za pravilno ravnanje v slučaju zloma je potrebno vedeti nekaj najosnovnejših pojmov v zvezi z zlomi, treba je poznati simptome zlomov (znake, ki nam povedo da gre za zlom, odnosno za določeno vrsto zloma) in najosnovnejša navodliila o postopku s ponesrečencem z zlomom. O zlomu oziroma prelomu govorimo takrat, ko je kost prelomljena, počena ali zdrobljena. V splošnem razlikujemo dve vrsti Zlomov: zaprte zlome, ki jih imenujemo tudi podkožne, ker je koža nad zlomom nepoškodovana in odprte ali komplicirane zlome. Pod kompliciranim zlomom razumemo zlom, kjer je poškodovana tudi koža nad prelomljeno kostjo, ne glede na to, a® je ta poškodba nastala zaradi prelomljenega dela kosti iatla zaradi kakšnega predmeta od zunaj. V tem primeru obstaja nevarnost infekcije nastale rane, ker lahko bistveno podailjlša zdravljenje, v najslabšem primeru pa je potrebna celo amputacija poškodovanega uda. Pri zlomih se na poškodovanih delih telesa (to so največkrat roke ali noge) pokažejo razni značilni simptomi (znaki), po katerih lahko sigurno sklepamo, da gre za zlom. Vsak zlom spremljajo močne bolečine na mestu zloma in v okoliicii. Pogosto pa je boleč ves poškodovani ud. Poškodovano mesto je zelo občutljivo na pritisk. Bolni ud mi uporaben za premikanje ali opravljanje drugilh gibov, nia mestu preloma pa ud kmalu zateče in pogosto vidimo pod kožo tudi vijoličaste pege, nastale iz krvi od poškodovanih krvnih žilic. Kadar pa je poškodovana kakšna večja žila, lahko nastopijo večje krvavitve, kar lahko pripelje do resnih Sizgub krvi. Vidna je tudi deformacija zlomljenega uda, 'kar najlaže opaizimo, če primerjamo poškodovani ud z zdravim. Zaradi mišičnega tonusa (napetosti) prelomljena dela kositi zdrkneta, drug "mirno drugega, kar povzroči deformacijo in skrajšanje poškodovanega uda. S pazljivim tipanjem lahko prekio kože ma poškodovanem mestu občutimo nazobčane neravne površine prelomljene kosti, večkrat pa pri pritiskanju čujemo rahlo škripanje odlomljemih delcev kositi. Vendar nii na mestu, da v. Marjana pri Gor- opetnico pa napravijo nogo ožigosali pred javnostjo, se njem gradu st. 30 m Sitanasa- ,£nejšo in krajšo. ravnajte po tehle nasvetih: va JO ŠT, gospodinja iz Pule, # Zelo opeta obleka napra- p®,te jasno in kratko. Piis-Romgova 7; vi žensko postavo bujnejso, mo uredništvu mi niti članek Stanislav PLEŠN1K, giradbe- zato je primerna za zelo suhe niltli ase; še manj znanstvena m delavec k Raven st 1 iin osebe. . razprava. Če znate biti apigra- Ana LAZNIK poljska delavka £ Prebujna prsa m preobla m,ičlll0 lkratki tem bo[ ee za w. Ravien st. 56; ramena skrijemo s salom ah vas in za ,bralce Milan STRMČNIK, radar iz s kožuhovinastim ovratnikom, mi & se |e da ,stmjem Plesiivca st. 42 m Danijela ako smo v bokih primerno vit- _ ,razon & ste prizWan ^ MEH, delavka iz Raven st. ke. pisec. Pa tudi v tem primeru ,4£; ,. , TKTT„ , . f • ženska, široka v bokih, a pi,š,ilte vsa oseboa krajevna Ferdinand TAJNIK alektro- vitka v pasu in ramenih, naj imena z vel,ikimi; črkami- da varilec iz Šoštanja, Levstuko- Poudar ja vitkost zgornjega de- - ----- va c. št. 9 in Marija FERK, ]a telesa z gladko obleko, oprijeto v pasu, boke pa naj skrije pod močno nabrano krilo. V pasu obilnejše ženske pa delavka iz Šoštanja, Cesta talcev št. 6; ne bo pomot. Pišite samo po eni strani papirja: stavci ne obračajo listov, da bi Videli, kali piše na drugi strani. bodo na videz boli vitke, ako B°dite ,če i? treba, bo obleka ohlapne ša in krilo vendar me knviicm, se manj popolnoma gladko. Pa l^tavL