PoStnIna plačana v gotovini!
ODVETNIŠKA PISARNA
OCXXXXXXVJOOOOOOC oooooooo
Uredništvo in upravništvo: Wildenrainerjeva ul. 15/111. Dopisi morajo biti podpisani --------in frankovatvi.—:-'"':
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOo
GLASILO ODVETNIŠKEGA IN NOTARSKEGA URADNIŠTVA
2°oooooo OOOOOOOO oooooooo *0000000 JOOOOOC*'
= Izhaja vsak mesec. =:	|
Naročnina stane za celo # leto 48 dinarjev. — Po- jj samezna številka 4 dinarje. §
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOOOOOOOOOOOOOOO
Šev. 6.-7.
V Mariboru, mesca julija 1923.
Leto X.
Spomenica
soglasno sprejeta na skupščini Društva odvetniških' in notarskih uradnikov v Mariboru dno 24. julija 1923.
A.
1.	Skupščina ugotavlja, da so celo vrsto organizacij pridobitnih slojev v Jugoslaviji, kakor tudi pojedine! zjedinjeni v odpora proti izvedbi slocijalne zaščitne zakonodaje, da ministrstvo socijalne politike, ki je ustanovljeno baš zaradi izvedbe isocijalno-politične zakonodaje, s svojim delovanjem daje vedno več dokazov, da namerava računati samo z reakcijonarnimi zahtevami pridobitnih slojev, kar je posneti iz najnovejših lastnih odredb, ki gredo, očitno za poslabšanje delavske zaščite, kakor tudi iz sistematičnega sabotiranja izvedbe pozitivnih zaščitnih zakonov od strani onih podredjenih mu organov, ki bi se morali brigati za izvedbo in nadziranje izvršenih zakonov.
2.	Protestiramo proti takemu protizakonitemu vedenju dtržavniih oblasti tor zahtevamo, da državni organi izvedejo vse po zakonu predpisane odredbe o zaščiti de-
lavcev in nameščencev, zlasti pa zahtevamo, da se uaj-strožje uporabljajo zakonite določbe o reguliranju delavnega časa, nedeljskega počitka itd. in da se zlalsti z vsemi razpoložljivimi sredstvi ščiti ekonomske, soci-jalne in kulturne interese vseh delavcev In privatnih nameščencev brez izjeme.
3.	Skupščina zaht eva, da ministrstvo soci j al ne politike takoj izdela z zakonom o zaščiti delavcev predpisane pravilnike in instrukcije o izvedbi zakona, da pri tem v polnem obsegu upošteva vse to, kar so potom Delavskih zbornic dostavile in priobčile strokovne organizacije vseh vrst; da te pravilnike in instrukcije objavi v najkrajšem! času ter izda podredjenim organom najstrožje ukaze o izvedbi Zakona.
4.	Skupščina poživlja vse odvetniško in notarsko uradništvo ter privatne nameščence Sploh — brez ozira na narodnost, versko ali politično pripadnost — da se
g«........migni.................................................................................................................................................Illll* IIIIHIIIII!j<lllllllUHIIII|
PODLISTEK
IIWilRiMNtililll^KnLbMUnUIll'QiliMnilUilllll
klim
Marici Christof, roj. Kegl v spomin!
(Spisal Josip Christof.)
Dno 4. marca t. 1. umrla je v Ljubljani nagloma v. cvetoči starosti 25 let soproga našega tovariša Hinkota Christof, nekdanja odvetniška uradnica, Marica Christof roj. Kegl. — Porodila se je leta 1898 kot hčerka g. Josipa Kegl, posojiluiškega tajnika ijp| organista pri Sv. Marku niže Pituja. Po dovršenem trgovskem tečaju Kovač-Engelbart v Mariboru sprejela je mesto pisarniške uradnice v Gradcu ter se od tam preselila v enaki lastnosti k okrajnemu glavarstvu v Ptuju, pozneje pa Vstopila v pisarno g. dr. Ivana Fermevca, odvetnika Motam, kjer je^kot taka delovala več let do svoje poroke z omenjenim1 našimi tovarišem; leta 1921. Kako marljivo in vestno je opravljala sVoje službene dolžnosti, pričajo njena odlična izpričevala, o temi pa tudi priča javna pohvala njenega nekdanjega zadnjega šefa, g. dr. Ivana Fermevca, o priliki njene poroke. — V vseh njenih delih, bodisi kot hvaležna hčerka napraml svojim roditeljem, kot vestna uradnica napraml svojim šefom,
kot ljubezmjiva soproga napram svojemu možu, bodisi kot positrežljiva, ponižna in vdana, ljuba sorodnica, postavila si je v naših srcih neminljiv spomenik, ki si ga hočemo ohraniti kot drago svetinjo do konca naših dnu Ko si, predraga Mara, o božiču leta 1920 kot zaročenka mojega starejšega sina prvič prestopila prag moje hiše, bil sem s svojo ženo vred očaran od Tvoje ljubeenjivosti, postrežljivosti, ponižnosti in skromnosti. Gledala sl mene in svojo bodočo taščo s slvojimd velikimi, modrimi tn sanjavimi očmi tako živo in milo, da nama je Tvoj pogled globoko segel v srce im da si se nama v prvem hipu prikupila. Iz Tvojih oči je lesketala vsa nedolžnost in lepota Tvojega značaja; v modri barvi Tvojih oči pa sem uganil Tvojo zvestobo, s katero si, žal tako kratko, spremljala mojega sina od dneva, ko si mu podala roko za življenjsko zvezo! Kdo bi' si bil takrat mislil, da Ti bom- jaz, Tvoj stari sveker, še kedaj pisal osmrtnico! Pa neizprosna usoda hotela je tako. Odšla si v dom svojega večnega očeta, kjer boš molila za srečo in blagor svojega zapuščenega otročička, sivo-jega zapuščenega soproga. Naj Ti bo, draga Mara, s temi vrsticami postavljen skromen spomenik v znak naše ljubezni do Tebe in v znak našega spoštovanja, ki ga gojimo napram našim vestnim ih uglednim tovarišem!
združi v posamezno strokovne organizacije in te v Zvezo oz. Savoz zasebnih nameščencev, da zamoremo številno ih edinstveno združeni z dejanskimi odporom) odbiti napad ono kapitalistične sile, ki hoče uničiti še ono skromno zaščito, ki je jo delavstvo in privatno narne-ščenstvo tačas zakonitim1 potom) še deležno.
V1	B.	i ■
1.	Skupščina ugotavlja iz poročila o posredovanju služb ter vsled nepremostljivih zaprek, ob katere je mezdno gibanje zadelo, da išče veliiko število strokovno izobraženih odvetniških in notarskih uradnikov (obojega spola irt tudi juristi z nedokončanimi študijami) služb v odvetniških in notarskih pisarnah, da pa name-ščenja večinoma ne more najti, ker jim delodajalci ponujajo prenizke plače izgovarjajoč so na dejstvo, da imajo v obilici na razpolago sodnih penzijofliatov, ki poleg državne penzije radi sprejemajo Službe po odvetniških in notarskih pisarnah za polovico (in še nižje) sistemiziranih plač in vrhu tega za nje ni treba plačevati visokih prispevkov za pokojninsko zavarovanje, bolniško blagajno itd.
2.	Opozarjamo na določbe § 2 pok. zak. Mt 2), po katerih so izvzete od dolžnosti zavarovanja one osebe, ki vživajo že na podstavi prejšnjega službovanja pokojnino. Pokojninski zavod (in a tem naš sklad) je oškodovan za vse one prispevke, ki bi jih šefi in nameščenci morali plačevati, oko bi dotična mesta ne bila zasedena po državnih penzijonisitih, ki s tein' ne oškodijo samlo naših službenih interesov, temveč zmanjšujejo tudii sklad pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev.
*	3. Opozarjamo nadalje na kričeče krivice in zapo-
stavljanje zasebnih vpokojoncev v poglediu pokojninskega zavarovanja za državnimi penizijonisti ter zlasti na določila pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev § 55 (§ 11 p. z.), po kiojih dolbe slednji starostno rento: 1. moški zavarovanoi po 480 prispevnih mesecih, 2. žensko zavarovanke po 420 prispevnih mašečih, toda ne pred doseženim 55 letom starosti in slednjič 3. zavarovanci, ki šo dovršili 70 leto in zavarovanke, ki so dovršilo 65 leto ptarosti ter so vplačali najmanj 60 prispevnih mesecev in) še takrat so prejemki tako minimalni, da ne zaslužijo imena pokojnina, temveč tvorijo tako-rekoč nekako miloščino na stara leta
Po § 52 (§ 8 p. z.) pritdče priv. nameščencu tam navedena renta za onemoglost, ako je nastopila pridobitna nesposobnost ob tam navedenih pogojih, toda po § 54 (§ 10 p. z.) prestane pri zasebnem nameščencu prejemanje te rente, kakor hitro se zopet doseže pridobitna sposobnost.
4. Ne uvidimo razloga zakaj bi se državno pokojnino izplačevalo na škodo davkoplačevalcev (torej tudi na naš račun) državnim vpokojeneem v času, ko isti dokumentirajo svojo popolno pridobitno sposobnost s tem, da sprejemajo odgovorne i.n naporne službe po odvetniških in notarskih pisarnah ter s tem oropajo dotičnih mest kvalificirano in strokovno izobraženo odvetniško in no-
tarsko uradništvo, ki se je od mladih nog za ta stan izobraževalo ter vso mladost tem pisarnam1 žrtvovalo, ki pa zabrede vslod tega v nezaposlenost, dolgove, bolezen ter mora radi nezaposleuja prenehati s plačevanjem pokojninskega zavarovanja, s plačevanjem prispevkov za bolniško blagajno itd. Nasprotno pa so ti nezaposlenci siljeni poslužiti se edinega pičlega dohodka bolniških prispevkov, podpore od strani krajevnih borz dela (§ 91) zakona o zaščiti delavcev) ter zgube vsled pomanjkanja zadostne hrane in oskrbe predčasno pridobitno sposobnost, vsled česar morajo nekateri postati proti Svoji volji deležni skromne rente za onemoglost § 52 (8 p. z.). Vse to igre na računi celotnega privatnega nameščenstva, ter se tozadevni fondi po nepotrebnem zmanjšujejo na umeten način z nekakim obadom) zakona, ker se delodajalci z nastavljanjem državnih penzi-jonistov po svojih pisarnah na nekaznjiv način ognejo zakonitemu plačevanju prispevkov za pokojninsko zavarovanje itd.
5.	Naglašamo, da nas k sprejetju te spomenice ne vodijo kake' Osebnosti ali lokalni oziri, temveč edino skrb za eksistenco okrog 800 tovarišev in koleginj, vsled česar so naše zahteve in očitki zamišljeni za vse odvetniško in notarsko uradništvo po celi Sloveniji, kjer deluje po uradni Objavi Odvetniške zbornice v Ljubljuni (Uradni list od 19. jan. 1923 gt 7/V) 184 odvetnikov, ko-jiml je prišteti še 62 notarjev. Naš stan deluje torej po 246 odvetniških in notarskih pisarnah. Ako se na vsako pisarno računa le 3 pisarniške moči (znani so nam slučaji, ko je v eni sami pisarni zaposlenih 10 in še več oseb), znaša število odvetniškega in notarskega uradni-štva po Sloveniji iskupaj' 738 — okroglo lahko računamo fia 800 tovarišev in tovarišic.
Med temi je mnogo družinskih očetov, ki so vse svoje življenje — cele deeenijo trpljenja in zatajevanja samega sebe — žrtvovali odvetniškim in notarskimi pisarnam ter zlbog skromnih plač svojim otrokom niso zamegli dati zadostne izobrazbe ter jim preskrbeti primernih eksistenc, med temi, ko je njih delo in znoj okrepilo dotične pisarne in utrdilo gmotni položaj šefov.
Na stara leta se te tovariše v zalivalo pritiska k tlom, ker je preselitev miiogim vsled stanovanjske mi-zerije nemogoča in si vtsled tega ne morejo s premembo službe izboljšati žalostnega položaja, v kojem hirajo sami in njih družine.
6.	Pribijemo, da so se naše organizacije — zlasti naši kolegi na Dunaju ter nam) prijazni državni poslanci v avstrijskem parlamentu — leta in leta borili za znano novelo, ki dovoljuje po § 31 c. p. r. zastopstvo po pisarniških uradnikih-nejnristih.
Povod in smisel tozadevnega gibanja je bil, da se s tem pribori starejšim, zmožnim in zanesljivim uradnikom) pravico zastopstva, da zamorejo isti šefe razbremeniti ter tudi na stara leta pisarnam s tem zaslužiti one visoke honorarje, ki jih odvetniški tarif ravno za I. naroke, tožbe in izvršilno predloge predvideva.
S tem) je imela 'biti podana materijelna in' strokovna podlaga za stalnost in razredno kvalifikacijo odvetniškega in notarskega uradništva.
Vsled tega odločno protestiramo, da se ta — za naš stan izvojevana in za nas rezervirana — unesla podeljuje državnim penzijonilstom, ki prvič niso za naš stan zadostno kvalificirana, in drugič že vživajo državno pen-zijo, med tern, ko morajo naši tovariši v brezposelnosti okušati najgrenkejši kruh ter biti po tuji krivddi v nadlego karitativnim zavodom in' ki često vsled pomanjkanja predčasno obtežiujejo iz teli razlogov bolniške blagajne in domače občina
7.	Konštatiramo, da je še čas, da se odstrani ta rak-rana, ki uničuje naš stan1 inl otežkoča pokret celokupnega odvetniškega in notarskega uradništva. Zalsedena so dosodaj le posamezna mesta po državnih ponzijonistih. Vsled- redukcije državnega uradništva pa preti našemu stanu vedno večja nevarnost in uničenje oksiqtegce mnogih družin, kojih očetje bodo izrinjeni po državnih pen-zijonistih iz služb, ali pa jim bodo vsled tozadevnega pritiska sedanje plače iiamesto povišane —znižane.
Izražamo vsled tega naše polno priznanje in zahvalo
oni pretežni večini odvetnikov in notarjev, ki nam stojo ob strani, ki pravično presojajo socijalen položaj odvetniškega in notarskega uradništva in našo stremljenje k izboljšanju, kakor tudi vsem onim, ki obsojajo svoje kolege, ker iz gole sebičnosti sprejemajo v službe pen-zijoniste, da si s tem zmanjšajo režijske stroške ter se s tem ognejo onim1 težkim bremenom; ki jih mora večina odvetnikov in notarjev vsled zakonitih določil nositi.
8.	Opozarjamo, da se z nastavljanjem) peijzijonistov kvari strokovna kvalifikacija ter diskreditira ugled po
odvetniških in notarskih pisarnah zaposlenega onega rednega uradništva in naraščaja, ki si jo to stroko izbralo za življonski poklic, se temu posvetilo od mladih nog, po teh pisarnah zapravilo vse mladostne moči in energije in se je lc z velikim' zatajevanjem in samoukom strokovno izobrazilo,
9.	Natstavljenje penzijoniistov škoduje razvoju strokovnih organizacij, fonda penzijškega zavoda Ud., ker, ti državni vpokojenci niso zakonito podvrženi privatnemu zavarovanju, piso za naš stan strokovno izobraženi, škodujejo mezd n omii' gibanju privatnega uradništva, kor zlasti predčasni upokojenci ponujajo svojo služim za polovične in še manjše zahtevke, kakor »o sploh določene normalne plače za posamezne kategorije, ker prištevajo tem plačam svojo ponzijo in prejemajo torej vkljub nezadostni kvalifikaciji toliko in še več, kot oflo kvalificirano uradništvo, ki se je za ta stani celo življenje žrtvovalo in s tem osivelo.
10.	Naglašamo, da je državno uradništvo ta čas res sramotno slabo plačano in da jo treba hitre ln korenite remedure. Izboljšanje obupnega položaja državnih nameščencev pa ise ne sme izvršiti na račun in v škodo privatnega nameščenca — zlasti ne v našo škodo, ki smo med privatnim nameščenstvom) gmotno itak najslabši in najmanje organizirani — temveč je država dolžna, da svoje uradništvo tako plačuj«', da ne 'bode primorano vsled gnuotnih težkoč predčasno izstopiti iz državne službe, odnosno si na istara leta k nezadostnim penzij-akim prejemkom iskati postranskega zaslužka po privatnih pisarnah.
'iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiimiiiiiKMiiiiiMiiNiiiiiiiiiMnnniiaiiiiiiiiiiM	iiiiimiiiiiiiiifl

PODLISTEK

t
Smrtni angelj!
t Mara Christof roj. Kegl. Včeraj še zdrava in vesela oib strani ljubljenega soproga, zroč v ljubki obraz novorojene Zlate ter snujoč lepe načrte za srečno družinsko življenje, danos — — onemela--na mrtvaškem odru----------------------------sredi siveč in' rož-objokovana od
potrtega moža.
Sic cunt fata hominlim.
Globoko nas je pretresla veslt, da je naša tovarišica Mara Christof roj. Kegli tako hipno preminula. Pet-najist dni je poteklo, ko je srečno povila iiovorojenko Zlato. Čuteč se povsem svežo in zdravo, podala se jo s svojim soprogom do voza, 'ki bi ju naj pripeljal domov. Predno pa zamero Vstopiti v voz, naenkrat omahne ter se zgrudi. Za pol uro izdihne v naročju svojega soproga. Nepopisna žalost je prevzela njenega soproga, globoka tuga je napolnila srca Vseli sorodnikov in znancev, ko so zaznali za to tragično katastrofo.
Dne 6. /marca 1923 se je vil pogreb v Sv. Križu v Ljubljani, kjer je bilo truplo drago rajnke položeno k večnemu počitku.
Pretresljiv jo bil prizor, ko je Sprejela mlati zemlja v svoje naročje to, kar ji po naravnih zakonih pripada. Še prod par dnevi zdravo, veselo bitje, polno radosti in življenja, leži nemo v šesltvoglalti krsti, ki so pogreza v; črni grob. Neutolažljiv soprog stoji ob odprtem grobu ter se za vedno loči od ljubljeno zakonsko družico.
Turobno je odmevalo, ko so padale prvo grude na krsto ter jo pričele pokrivati vedno višje in višjo. Glasno ihtenje žalostnih starišev in številnega sorodstva je napolnilo kraj žaloslti inl tuge.
Globoko pod zemljo
Tu v ozki, hladni hiši
Kjer šum Sveta se več ne sliši
Ti mlado truplo spalo bo. S. G.	<
*
* *
Mara Kegl je bila naša iskrena koleginja. Koj ob državnem prevratu, ko smo ustanovili v Mariboru1 naše društvo, se je pričelo društveno gibanje tudi v Ptuju. Tovariš Hinko Cbrialtof, p is. ravnatelj pri g. dr. Fermcv-cu v Ptuju, oživel je našo ptujsko skupino ter bil izvoljen predsednikom. Podjetna in nadarjena tov. Mara
Izbegovanje posameznikov iz državnih služb pa tudi ni prava pot k dosegi boljšega položaja celotnega državnega uradništva. Taki pojavi posameznikov niso v prid skupnim ciljem; temveč le kvarijo ugled' in zmanjšujejo Odporno silo celokupnega državnega uradništva.
11.	Poklicane oblasti in posamezniki pri presoji našega položaja ne smejo prezreti važnega dejstva^ da tvori državno uradrrištvo—po številu okrog 200.000 — ogrodje države, da še z ureditvijo njih gmotnega položaja resno bavijo visoki državniki, ves parlament, da ima državno uradništvo za seboj skoro vse državne poslance vseh strank in je gotovo, da v doglednem časa dosežo izpolnitev stavljenih zahtev.
Temu nasproti pa ugotavljamo, da se razteza naš boj za eksistenco kakih 700 do 800 odvetniških in Motarskih uradnikov, raztrošenih po raznih mestih in trgih Slovenije, ki nimajo Skoraj nikake zaščite, ki so navezani v glavnem! le na samopomoč, lastna energijo, in na našo organizacije.
Kakor hitro bi se ukinila državna penzija onim pen-zijoniatom', ki šilijo v odvetniške in notarske pisarne, potem bi postali tudi ti potrebni obrambe naših organizacij, kajti potemi bi se nam morali taki ekšpenzijoni-sti solidarno pridružiti, v pogledu strokovne izobrazbe, kakor tudi v gmotnem vprašanju, ker le potem bodo isti občutili one skrbi in napore, s kojimi se ima boriti naš >stan.
Kegl, takrat strojepiska v isti pisarni, bila je kot društvena tajnica desna roka tov. predsedniku. S to agilno dvojico na čelu je odbor Ptujske skupine uspešno vršil slvojo dolžnost ter širil društveno zanimanje med ostalimi člani Ptujske skupine.
Ko jo odišel tov. Hinko Chrisltof v Ljubljano na novo službeno mesto kot uradnik Pokojninskega zavoda, ostala je tov. Mara Kegl še nadalje tajnioa Ptujske skupine. Daši v pisarni z delom preobložena, vendar ni zanemarjala tajničnib dolžnosti in osrednje društvo je vedno dobivalo točna poročila in zanesljive informacije o gibanju Ptujske skupine in otndohnih razmerah. Tudi društvenih sestankov se je pridno udeleževala ter s zanimanjem in pravim veseljem! zasledovala dobljene imicijative ter pomagala širiti stanovsko zavest med Svoje onidotne koleginje. Pri tem pa je bila v pisarni nenmlornio delavna, prvovrstna, povsem kvalificirana strojepiska, odkritosrčna in ljubka koleginja pisarniškemu osolbju, tako, da smo cesto1 slišali laskave pohvale od strani njenega šefa in vseh, ki so jo poznali.
Leta 1921 se je poročila s tov. Hinkom' Christof ter živela v Ljubljani v srečnem zakonu. Petnajst dni pred smrtjo je povila ljubko dete Zlato, ki ji je bilo v Majvečjo radost ter je ta vesel dogodek le še povečal družinsko srečo In! medsebojno ljubezen.
Toliko hujše je zadel ta hipen udarce mladega Soproga, ko je nemila smirt nenadomia ločila mllado mater od nesrečnega moža z nežnim otrokom.
Pravično je torej, ako zahtevamo za enake pravice tudii enake dolžnosti ter le za storjeno delo, primvno plačilo.
C.
1. Delavska zbornica v Ljubljani je po zakonu poklicana, da tozadevno posreduje. Naloga sodelovanja je tudi državnih in1 krajevnih borz dela.
Naprošamo Borzo dela in Delavsko zbornico, da našo samoobrambo podpira zlasti s tem: 1. da kot zakonito institucije po organizacijah in uradoma ugotovijo število državnih penzijonistov, ki so nastavljeni po odvetniških in notarskih pisarnah v Sloveniji, 2. da odvetniško in notarsko zbornico oziroma pravoteodstvo opozori na te nezdrave razmere po odvetniških in' Motarskih pisarnah ter odvetniški Zbornici priporoča, da odvzame nemudoma vsem državnim penzijonistom izdane legitimacijo za zastopstvo v smislu § 31 c. p. r., 3. da po preteku 3 mesecev predlaga pri oddelku ministrstva financ, ki nakazuje izplačilo pokojnin', da se onim državnim penzijonistom popolnoma ukine državna penzija za čas, ko so isti zaposleni po odvetniških in notarskih pisarnah, 4. da ukrene v lastnem delokrogu vse druge primerne korake v zaščito interesov odvetniškega in notarskega uradništva.
2. Odvetniško iri notarsko zbornico naprošamo, da opozori gg. odvetnike in notarje na nepravilnost na-
Vend ar- pa naj naš razžaloščeni to variš najde nekoliko utehe v tem, da mu je draga rajtnika, koji ni bilo usojeno, da bi ga Spremljala 'do kraja življemslke poti, zapustila v Zlati živ spomin, ki ga bode ob vsaki priliki spominjal na one prilkupljive oči in uidanjo ljubezen, s kojo ga je prerano umrla Mara osrečevala v tej kratki ddbi srečnega zakona
Draga Mara! Naj ti bo lahka kranjska zemljica. Počivaj v miru, saj si v bližini Tvojega Hinkofca in! Tvoje Zlate.
Na naših sestankih se Te ibode-mb cesto spominjali, ker srno Te vzljubili kot ljubeznjilvo in posnemanja vredno tovarišiioo.
Tvoj grob boide obse j an z duhtečimi cvetkami, ki so Ti bile v življenju tako ljube. Tudi mi Ti domesemo na Tvoj novi dom duhteče rože. Ko se bode vigred ponov-nokrat povrnila in bode zlato solnce sijalo iz nebeških višav ter ogrevalo na Tvoji gomili razcvetelo cvetke, takrat se boide sklanjala Tvoja mlala Zlatka ob roki ljubljenega očeta čez gomilo nepoznane ji mamice in božala duhteče rože, ki bodo vsklile nad materinim srcem.
Težko prizadetemu tovarišu Hinku Christofu ter vtecm sorodnikom izrekam v imenu društva naše srčno sožalje.
Maribor meseca marca 1923.
Društveni predsednik: Dragotin Gilčvert.
stavljanja penziouistov po tozadevnih pisarnah ter jim naj priporoča, da čim preje očistijo svoje pisarne državnih penzijonistov.
Odvetniško zbornico naprošamo, da nemudoma odvzame državnimf penzijonistom izdane legitimaci ji za zastopstvo v smislu § 31 c. p. r. ter da v bodoče izda take legitimacije le onim' kvalificiranimi uradnikom-ne j uri stom, ki z izpričevali dokažejo najmanj 10-lhno službovanje po odvetniških in notarskih pisarnah, v ko-jt čas se naj vračunijo tudi vojna leta.
3. Pokojninski zavod v Ljubljani naprošamo, da z vsemi sredstvi doseže, da bode po odvetniških in notarskih pisarnah po Sloveniji zaposleno le tako uirndništvo obojega spola, ki jc po pok. zakonu podvrženo pokojninskemu zavarovanju.
Pričakujemo, da bode Pokojninski zavod posvečal največjo pažnjo razvoju pokojninskega zavarovanja in proučeval načine, po katerem sistemu bi bilo najložje izpopolniti socijalno zavarovanje tako, da se zniža čakalna doba ter zvišajo pokojninske rente vsaj na oni eksistenčni minimumi, ki je v resnici potreben za življenje vsakemu penzijonistu, toraj tudi privatnemu vpokojencu.
Društvo odvetniških iri notarskih uradnikov za obseg kraljevino SHS s sedežem v Mariboru.
Predsednik:
Dragotin Oilčvert.
Blagajnik:	Za tajnika :
Franjo Moškon.	Josip Cilenšek.
Vzdramite se, tovariši!
Dopis iz Ljubljane. Kamorkoli se ozremo, povsod, povsod zapazimo velikanski napredek. Vse hiti z naglimi koraki k večji popolnosti, in1 boj za obstanek je Vsled tega čimdalje težavnejši. Razni stanovi so združeni v celoto, vsi imajo eden in isti cilj: Eden za vse, vsi za enega! — Mnenja smo, da bi bilo odveč, razlagati koristi sloge in! vzajemnosti; vsaj nam jc vsem znano, da posameznik ni zmožen, priboriti si vseh onih pr a. vic, (ki mu gredo po ib ožji in človeški postavi. Njegov klic po izboljšanju njegovega položaja, ostane glas vpijočega v puščavi. Potrebno je torej, da se oklene sočloveka, ki mu pomaga v težki borbi za življenslki obstanek. »V slogi je moč«, pravi pregovor in »Z združenimi močmi« je danes geslo vseh stanov! — Kaj pa Vi, tovariši naši, širom lepe naše domovine? Položite roko na sirco iti izprašujte svojo vest! Večina Vas živi popolnoma apatično tja v dan, kakor da 'bi ne imeli potreb ne Vi, ne Vaši otroci! Nobenega smisla ni najti pri Vas za priboritev boljše bodočnosti, nobenih skrbi za usodo Vaše družine! V tako resnih časih, kakoršni so v sedanjosti, ko nam postaja oko temno, ako pogledujemo v bodočnost, je ta Vaša brezbrižnost smrtni greh, ki ga grešite -nad seboj, nad svojimi otroci, nad svojimi stanovskimi tovariši! Ali se res še vedno ne zavedate, da Vam' je v teh žalostnih časih bolj kakor nekdaj potrebno telesno -in duševne moči, da ne propadete? In kje
si hočemo najti teli moči? Nikjer drugje nego v složnosti- in vzajemnosti. — V Mariboru in Celju odlično delujeta tamošnji društvi -odvetniških in notarskili uradnikov že nekaj let v prid in blagor svojih članov. Ali hočete še nadalje prezirati to za Vas in za Vaše svojce toll potrebno skupnost? Pokažite že vendar onlkrat, da 'bočeto ozkega stika s svojimi sotrpini! Pristopite vsi -brez izjeme v eno ali- drugo imenovanih društev in pokažite, da razumevate svoj poklic in svoj položaj in da site pripravljeni žrtvovati kaj za svojo korist, za svoj obstanek in! za svoj ugled! — Pomislite vendar na nevarnost, ki Vam preti od strani penzijonistov, katerih se šefi prav radi poslužujejo, to pa radi tega, ker jim ni treba plačevati razmeroma visokih plač, pa tudi ne prispevkov za Pokojninski zavod.
Zlasti pa kličemo Vam, ljubljanski tovariši in tovarišice - zaspanci, vzdramite se iz svojega globokega spanja, oživite zopet sivoje nekdaj tako ugledno stanovsko društvo ter pokličite vanj vse Svoje tovariše bivše Kranjske, da bodemo potem tako ojačeni, združeni in zjedinjeni v; ljubezni in bratovski vzajemnosti! Skupno nam bo potent tem' lažje delovati za našo srečo in trdno smo prepričani, da se bo potom' kaj k malo pokazala naša zmagujoča moč v naš blagor in v našo čast! Na noge toraj, tovariši in -tovarišice!
Posredovanje služb.
Službo išče 8 -oseb. Od teh sta dva jurista, ki še pista prakticirala po odvetniških pisarnah. ‘Dva pisarniška ravnatelja, eden z nad 20 let, drugi čez 10 let pisarniško prakse. Štiri strojepiske in stenograf in je, deloma s prakso, deloma kot začetnice z izvrstnimi spričevali znanega Christofovoga učnega zavoda v Ljubljani.
V službo se sprejme v Mariboru 1 odvetniški pisarniški ravnatelj z dobro prakso in v vsakem oziru diskreten in zanesljiv. Eventuelno sprejme še 1 odvetnik jedno moško moč, ki že nekaj zna in bi se s časom' pripravljal
za vodjo pisarne. Nadalje sprejme odvetnik strojepisca, ali strojepisko-začetnico — s znanjem stenografije in z namlenom, da ta moč ostane več let v doticni pisarni. V Ptuju sprejme odvetnik verziranega pisarniškega ravnatelja.
K temu pripažatao, da bodemo priporočali le resne osebe, ki imajo predpogoje in voljo za strokovno izobrazbo. Oni, ki niso začetniki, se imajo pri društvu izkazati z izkaznico, da so organizirani v kakeml strokovnem društvu ter naročeni na paš strokovni list.
Povdarjamo, da bodemo neorganizirane Le Vi najzad-nji vrsti in le pod pogojem priporočali, da pristopijo k naši organizaciji in da se naroče na »Odvetniško pisarno«.
Imamo žalostne skušnje, da smo priporočali nepoznane in neorganizirane osebe (obojega spola), ki pa v službi niso delali časti našemu stanu, ne glede na zmožnost, pridnost itd., tako da so se šefi tudi čez njih obnašanje v pisarni in izven pisarne pritoževali. Ako 8e vsled tega izvrši hipen odpust vsled zakonitih razlogov, ne more društvo v takih slučajih nadalje uspešno posredovati.
Mi želimo, da so v naših vrstah zavedni in kvalificirani uradniki in! uradnice, ki so si Svesiti svojih dolžnosti rn pravic. Ako so takim prigodo kako krivice, bodemo zastavili vso našo moči, bodisi sami, bodisi potom borz dela ter Delavske zbornice, da so nezakonitosti in! krivice odpravijo.
Posvetili pa bodemo tudi vso pozornost takim »Uskokom«, ki so brez vednosti društva — na tihem — dogovorili službene pogodbe ter prestopili v naš stan, kjer bi pa naenkrat radi bili deležni onih plač in drugih pridobitev, ki jih je naša organizacija v 4 letih- članom' priborila, ki pa si k organizaciji vslod »tajnih dogovorov« ne upajo pristopiti ali pa naš stan le začasno izkoriščajo, dokler ne dobe v drugem stanu bolj pripravne službe.
'Glede vseh takih neorganiziragcev bodemo v bodoče na prav poseben način' postopali.
V ostalem pa rade volje dajemo gg. šefom in nameščencem vse potrebne informacijo ter bodemo vestno in brezplačno vršili posredovanje služb.
ODBOR. ‘
Namještanje nekvalifikovanih.
(Po Glasniku.)
F. Ž. D.	Split.
Još prije rata počelo se sa uvlačenjem raznih državnih penzijoniraca u bankovne i osiguravajuče zavode, a ta pojava zauzela je naročitog maha nakon zagrebač-kog štrajka, kada su bankovne uprave sa prozirnim svrhom, da dodju do jeftinijeg činovničkog materijala i da omogučc sebi, kako bi se riješile pokreta činovničkih pri raznimi tarifalnim sporovimla, en masse primale u svioju službu penzijonirce, bivše oficire, pa čak u nekoliko slučajeva žandarme in monopolske namještenike. Ovako-va metoda u popunjavanju činovničkih- mjesta za nas je svakako od fatalnoga značenja i nameče nam so dužno-st, da na osnov-u dosadanjih evi-dencija u -torno pogledu budno pazimo, kako bi smo prepriječili ponavljanje ovakovih slučajeva. Ne oba-ziruči se na to, da ljudi, koji se bez stručne »preme namlještaju na činiov-nička mjesta u bankama i osiguravajučim zavodima, samim zavodskim upravama ne mogu sa- svojim radom doprinašati potrebitih usluga, nas pri ovome mdra da interesuje je-dna druga okolnost, koja se sa ovakovimi pOstupcima hoče protiv nas i protiv naših zahtjeva da ispoljuje. Mi dobro znadem-o, da ljudi, koji su se pri-hvatili dužnosti na činovničkim mjestima nemajuči predhodne stručne spremo grčevito se drže tih mjesta 1 pripravni -su ma i uz honorare, sa kojirna ne mogu i mlati pristojan život, i u momentima naših pokreta da budu prepre-kom za nalaženje uvjeta, kojim'a bismo te po-kreto vodili i izvojevali. Ovakovi ljudi tu i tamo bit če pojedinih časnih iznimiaka — nemajuči spreme za dužno-sti bankovnog činovnika, ne mogu im'ati niti kuraže, da u klasnim pokretima zauzmu poput klasno i strueno izradjenih ljudi potrebiti stav i da se ravnaju prema načetima, koja od njih iziskuje jedna klaSna organizcija. Osim ove okolnosti, dolazi ovdje u obzir jos jedna vazna stvar, a ta je, da slušanje našega podmladka na trgo-vačkiml školama i trg. akademijama postaje posve iluzorno, buduči -da ljudi nakon sv r šen ih študija ne če moči nači uposlenja u zavodima, ki so si svegti svojih 'dolžnosti
njihovih uprava prenapunjeni nekvalikovanim-a Silama.
Postoji još jedna okolnost, koja unosi u odnose iz-medju zavodskih uprava i njihovih činovnika takodjcr klicu osoihitoga nezadovoljstva. Uobičajeno je naime u više slučajeva, da razni juristi nakon svršenih pravnih nauka i nakon polučenja doktorskih- diploma apsolviraju obično kakav stručni tr-govački kura i bivaju akceptirani u bankovne i osiguravajuče zavode upravo na mjesta viših zavodskih funkcijonera, a u kratkoml vremenu nakon nošto malo prakse na mjesta zavodskih upravnika. Tako -dana!s na dnevnoml je redu jedan' anhronizam-, prema kojemu su upravUička i prokuri stična mjesta u ban-kovnim i osiguravajučim zavodima, da tako rekriemio za ove ljude rezervisana. U principu mi ne bi imali ništa protiv toga, da se -ovi ljudi, imajuči kvalifikacije za iban-kovne činovnikc i postavljaju na činovnička mjesta, pogotovo, kada se radi o -iti jest ima, koja izisik-uju pred-hodnu pravničku- sipremu, mu ne možema biti ravnodušni prema činjenici, da naši drugovi, koji redovitim putem svršavaju trg-ovačke škole, trg. akademije i ostale stručne nauke, bivaju pred ovima zapostavljeni i (konstantno da ostaju na podredjeniml činovničkim polo-žajima.	i
Napra-mla ovakovim čin-jenicamla nameče ge dužnost svima saveznim organima, da u toone praven preduzi-maju i- preduzmu potrobite korake, kako bi se slučajev! namještenja nekvalifikovanih sila potpuno osujetlli. I ovoiu priliko-m mora -da se naglasi, da uSpjesi naši u ovome kao i u svim) drugim pitanjimla ovise o torne, hočemo li imati dovoljno svijesti da što čvršče zgusnemo nar še redove i da svaki od nas pristupi tim redov ima kao svjes(an član. Podvlačimo neminovnu potrebu, da nije-dan od drugova ne bude van naše jedinstvene organizacije, koja če tek na osnovu toga moči -da u pravcu postavljanja činovnika od uprava zavodskih da Izvojujo utanačenje s njima, na osnovu koga bi se činovnička mjesta popunjavala samlo n sporazumu sa vrhovnom Upravam našega Saveza. ^	, _.. •
Pokojninski zavod.
Novo voljenlo načelstvo Pokojninskega zavoda za nameščence v LjubIjani je sklenilo v svojii prvi seji, da se votira z ozirom) na izredno male redne dajatve predvidene v pokojm. zalkomi v omiljanje najhujšo bede večjii znesek za enkratno izredno podporo najpotrebnejšim rentnikom Pokojninskega zavoda, ki prejemajo radi valutnih razmer uprav malenkostne dajatve in! pooblastil upravni odbor z izvršitvijo tega oklepa. Obenem je načelstvo sklenilo, da naj znaša podpora invalidom največ 1000 D, vdovam največ 500 D in otro-'kom-sirotam največ 300 D.	-
Upravni odbor je izvršil sklep načelstva in v danih mejah določil podpore ob večji potrebi v celem obsegu, pri manj potrebnih v skrajšanem obsegu — d oči m se rentnikom, katerih živi jenski obstoj ni posebno ogrožen, ni mogla priznati za enkrat niikaka podpora.
Skupni znesek teh enkratnih izrednih podpor znaša 71.950 Dinarjev.
Na posamezne reintnilke odpadajoča svota se je že nakazala po čekovnem uradu.
Ustanovitev
Za dosego pravilnega reguliranja delovnega trga, vseh vrst delovnih moči brez razlike spola na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in1 Slovencev — odreja zakon o zaščiti delavcev ustanovitev državne iborze dela in sicer: 1. -Središnjo borzo dela za celo kraljevino s sedežem v Beogradu; 2. Krajevne borze dela v vseh razvitih mestih na teritoriju naše države.
Poleg državne srodišnje borzo dola v Beogradu (Čara Uroša ul. 13, telefon 28-47) so ustanovljene državne krajevne borze dela v Beogradu (Čara Uroša uk 13, telefon 5-36), Zagrebu (Opatieka ul. 2), Ljubljani (Mestui trg 2, telefon 25-B), Sarajevu (Skenderjeva ul. 14), Mariboru (Slomškov trg 3, telefon' 215), Nišu (telefon 48), Ptuju in Murski Soboti; v os mi-tiku so še iniu-oge druge.
Cilj borze dela je, da deluje: 1. na organizaciji in regulaciji domačega delovnega trga; 2. na pobijanju -brezposelnosti in 3. nia vposl-itvi brezposelnih. Vsekakor je eminentne važnosti, da borza dela vodi skrb: 'brezposelne vposliti in dajati jim v slučaju potrebe brezpo-
borze dela.
selno podporo. Na podlagi § 102 zakona o zaščiti delavcev so delodajalci ter vsa državna -in samoupravna oblastva, ki odpulste naenkrat več kot pot delavcev dolžni to prijaviti n-ajbližji krajevni -borzi dela še na dan odpovedi z označbo števila in poklica odpuščenih.
Vsa -državna iin samoupravna oblastva ter koncesijo-nirana podjetja so dolžna vse delovne moči naročiti preko borze dela.
Odkar je zakon' o zaščiti delavcev stopil' v veljavo, je potrebno, da delodajaloi, kakor tudi vsa samoupravna oblastva, gorenje zakonške odredbe izpolnjujejo, zlasti, ker državne krajevne -borze dela razpolagajo z dovoljnim številom prijavljenih .kvalificiranih in nekvalificiranih delovtnih moči in so zmožne s temi ustreči, izvzemši morda specialiste te ali one panoge, ki jih v naši državi primanjkuje.
Všii interesenti se opozarjajo, da zapadejo, ako bi teh odredb ne izpolnjevali, denarni kazni od 50—3000 D, ki jo predvideva § 122 zakona o zaščiti delavcev.
Zemaljska konferencija organizacija privatnih namještenika Jugoslavije.
Središnji u-red za osiguranje radhika dostavio je preko Radničkih Komora razn-im organizacijama, a ta-koi organizaciji. privatnih namještenika elaborat o provedbi osi-giuranja za slučaj bolesti i nezgoda s druge strane su Radničke Komore organizacijama privatnih namještenika dostavile od strane Ministarsltva socij-alne politike izradjenu osnovu o provedbi penzijonog osigu-ranja privatnih namještenika i to na taj način, da bi Penzijo-n-i zavod za namještenike n Ljubljani proširio svoj djelokrug na cijelu Ju-gošlaviju.
Zbog važnosti ovih pitanja i zbog rasprava drugih važnih predmeta (prevedba socijalno-političkog zakouo-davstva; akcija oko ujedinjenj-a organizacija privatnih -namještenika itd.), Savez Privatnih Namještenika Jugoslavije sa sjediš-tem' u Zagrebu, sazvao je u sporazumu sa još nekimi organizacijama privatnih namještenika za^
nedelja dne 8. juta o. g. konferencu Svih organizacija privatnih namještenika Jugoslavije. Kao dnevni rod to -konferenci j c odrodjene su sledeče tačke:	L Socijalno-
pollitičko zakone,d-avstvo i privatni namještenici i to: a) osiguranje privatnih namještenika za slučaj bolesti i nezgoda; Ib) penzijono osiguranje privatnih namještenika; c) radničko zaštitno zakonodaVstvo i privatni namještenici. II. Organizacijam problemi pokreta privatnih namještenika u Jugoslaviji.
Na itu konferencu- su pozvani pored predstavnika svih organizacija privatnih namještenika u zemlji i predstavnici Središnjeg ureda za osiguranje rudnika u Zagrebu, te predstavnici- Penzi jonog zavoda za nainije-šteni-ke u Ljubljani, kako hi poslužili sivojim' etručnim savjetima u razpravama konferenci j e.
Raznoterosti.
Odklonjeni odvetniki: Milan Accurti, vpokojeni elan stola sedmerice v Zagrebu, Minko Košutič, upokojeni podpredsednik stola sedmerice in) vpokojena sodnika Pavle Pavešič in Matija Vučeltič v Zagrebu so vložili na ministrstvo pravde prošnjo, da bi smeli odpreti odvetniško pilsannoi. Ministrstvo je prošnjo zavrnilo. Prva dva sta bila vlpokojena od Narodnega viefta v Zagrebu, druga dva pa leta 1922 na podlagi čl. 137 ustave. Imena Aocurti, KošutiČ in Pavešič so dobro znana iz zloglasnega veleizdajniškega procesa v Zagrebu za časa bivše avsltro-ogrskie monarhije.
Položaj odvetnikov v BosBi in’ Hercegovini: Odvetniška zbornica v Sarajevu so je nedavno pečala s položajem1 odlvetnikov v Bosni in Hercegovini. T,a položaj ni rožnat, iker veljajo v BoiSni mnogo nižje odvetniške tarife, nego drugod. Razen tega jo število odvetnikov zelo znatno. Samo v Sarajevu je 42 odvetnikov, v celi pokrajini pa 138 odvetnikov in 58 koocipijenltov. Dobra polovica živi v zelo težavnih gmotnih razmerah.
Prva ženska odvetnica v Beogradu: Odvetniški izpit s prav dobrim uspehom) položila je dne 28. aprila 1923 goSpa Jelena Mihajlovi č-G jor ič pri kasacijskem sodišču v Beogradu. Gospa Mihajlovič je prva ženska, ki bode izvrševala odvetniško prakso v Beogradu in menda sploh v Jugoslaviji.	,
Prva odvetniška konclpijentinja na Hrvatskem. Ab-
solvirana pravtnica gosp. Marica Ilič je nastopila službo koncipijentinje pri zagrebškem! odvetniku dr. Hinko Horvatič.
Pasiviia resistenca koroških sodnikov: Kakor listi poročajo, priključili so se koroški sodniki pasivni re-sisitenci uredništva, ker se ni ugodilo njih zahtevam. Za sedaj bodo s pasivno resistenco zadete pred vsemi zadeve, vložene po 25. juniju 1923.
Profesorska stavka:	Meseca maja 1923 podalo je
okrog 1000 profesorjev ostavko. Med njimi 46 gimnazij. ravnateljev. Profesorji filoz. fakult. v Beogradu so sklenili, da bodo svojim tovarišem! na srednjih šolali nudili Vso moralno podporo. Profesorski akcijski odbor je že našel minogo privatnih služb za profesorje. Zlasti industrijska in trgovska podjetja sprejemajo v velikem številu profesorje v Svojo službo. Deputacija vsouči-1 iških profesorjev, v kateri so bili rektor beograjske univerze dr. Cvijič ter profesorja Gujič in Popovič, znana književnika, je zahtevala pri prosvetnem ministrstvu, da se profesorske zahteve nemudoma sprejmejo. Minister prosvete Trifunovič je bil dne 23. maja 1923 opoldne pri kralju ter mu poročal o profesorski Stavki. Vlada se je v načelu izrekla za to, da se zahtevam profesorjev ugodi.	^	'i
Slovenci pod tujim jarmom: Predsednik goriškega sodišča, Brelich, je izdal na vse uradniško osobje goriškega sodišča okrožnico, v kateri zahteva, da se mora vse sodno uredništvo v medsebojnih stikih, kakor tudi v razgovorih z odvetniki in strankami posluževati izključno italijanskega jezika, Slovenci bodo morali torej med seboj; občevati v tujem jeziku. V dosego asimilacije se Italijani res ne strašijo nobenih sredstev. In potem govore še o enakopravnosti narodov.
Izdaja in zalaga: Društvo odvetnikih in notarskih uradnikov v Mariboru. -Tisk Mariborske tiskarne d.d. - Odgov. urednik FRANJO MOŠKON