P8T Natisov 15.000. *^M raj-37» jero" izhaja vsaki ;, datiran z dnevom naslednje nedelje. ičr.ina velja za Av-Ogrsko: za celo 3 krone, za pol in lela razmerno; Nemčijo stane za lo leto 5 kron, za Imeriko pa 6 kron; drugo inozemstvo se Jniuni naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plavali naprej. Posamezne (itevilke se prodajajo po 6 vin. [Orednišlvo in uprav-istvo se nahajata v luju. gledališko poslopje Slev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer, Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za »/i strani K 16, za »/„ strani K 8, za >/„ strani K 4, za '/si strani K 2, za >/«i strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža Štev. 46. V Ptuju v nedeljo dne 17. novembra 1907. VIII. letnik. »jiskl sako-u ob- •pf<=i;. • tudi. mirt j; napr luni). 19- • oil [ anja. >t»u- intor 488 lilt* Ali se ne sramujete? Pfie se nam: .Štajerc" je že poročal, da je celovški Mir" priromal iz Ljubljane t Celovec nazaj p da je postal pod pokroviteljstvom znanih krakov zelo oblasten v napadih na do-jnačme. Ni pa še poročal .Štajerc", da je bil lldslo vlj e n poprejšnji urednik, g. E*ar, radi Iga, ker je jel uvrščevati v listu proved poveBti Naša Vas" od znanega pisatelja P o d r a v-kega ter je dotičnemu napravil račun zastran nagrade, ki bi imela znašati nekoliko nad 50 kroni. Da bi pa revnemu, t skrajni bedi živetem pisatelju vendar ne bilo treba kaj dati, nrajše urednika zapodili iz službe, poškodovanemu ju pa pisali, da urednik ni bil pooblaščen sprejeti to povest v list, ki bsje ni nič zanimiva, avno se v njej kaj lepo opisuje zboljšanje gmotnega in moralnega stanja prebivalcev neke liai med Poljaki. Zgodilo ae je to kajpada iz ^^ ume kr&čanfike ljubezni do pisatelja (ki ni na ta način ničesar dobil) in do urednika, ki je bil iliko drzen, da je napravil dotičui račun. Resnica, ko bi še hodil dandanes Kristus po svetu, moral bi b ti oborožen s krepko vrvjo, da bi tu pa tam izgnal one napačne tolmače največje njegove zapovedi ljubezni do bližnjega, ^atere ne gleštajo toliko, kolikor je za nohtom Idnega. Toda moral bi biti pripravljen, da ga [križajo znovič, a to ne židje, marveč prvaki slov. (naroda, ker bi ga gotovo za tožili, da razširja ške nazore, ko priporoča usmiljenje in darežljivost do ubogih. Oa je prelil svojo kri za ^»pečatenje resnice svojega uka; toda danes poletno čitateljem nekaj novega, malone neverjet-da je tudi pisatelj Podravski prelil svojo kri v službi za blagor »vojega naroda, ko je radi neprestanega sedenja bolehal več let na zlati žili, medtem ko je napisal, kakor je bilo 1905. 1. priobčeno \i ,Slov. Narodu", n e b roj leposlovnih del in opravičeno se sme trditi, da je večina prevodov iz slovanskih literatur v zadnjih desetletjih potekla iz .Miklavževega peresa." Do Bvoje bolezni je poleg obsežnih Sienkiewiczevih romanov preložil nad 700 am llUT.l, 70 raznih povestij, od jeseni 1906 1. do danes pa znovič nad 30, a za vea ta svoj veliki trud iu nemalo stroSko za nabavo pisalnih potrebščin in poštnine ni prejel od svojih prvaških delodajalcev doslej še nobene imena vredne odškodnine. To je, pravimo, usoda pisateljev slovenskih, usoda neumorno marljivega Podravskega I Ko mu je vse drugo izpodletelo, ko rokopisov nihče ni hotel sprejemati, ker so bili preveč po ceni, naumil je Podravski, da izdela še konec, že pred boleznijo 1904 1. pričetega prevoda romana H. Sienkiewicza ,N a poliu slave*, ki je bil že napovedan v oglasu Gabrščekove .Slovanske knjižnice" v Gorici. Kupil si je nalašč original, kupil papir, delal in delal ter plačeval poštnino, končno ko je bilo delo gotovo in bi imel dobiti nekoliko kronic, rekel bi krvavo prislužene nagrade, pa mu je priromal rokopis (toda ne ves) od .Goriške Tiskarne" nazaj z opomnjo, naj da založniku s prošnjo za odškodnino — mir. Tako se torej odškodu-jejo delavci na slov. književnem polju, tako se nagrajuje delovanje za prosveto naroda! Da bodo spošfc. čiv*'-ilji .Žtajeica" vede.li, v kakem oknpnem položaju se revni, prezirani pisatelj radi tega nahaja, jim še povemo nekaj nezaslišanega, d a s i želiradi neznosnih razmer že tam priti nazaj med norce v Feldhof. da"' skonča po vzgledu g. dr a. Radeja in dr a. Deč-kotaondi svoje življenje, a to sln-timo, požrtvovalnim (?) slov. prvakom v nemalo Sramoto. Izkoriščali so ga, dokler so največ mogli, ko bi mu pa imeli podati kos kruha, mu pa kažejo namesto njega pest in nudijo kamen. čemu dajati vbogemu, ko pa imajo .trebušnikov" dovolj, da morajo o njih pisati cele povesti, a čitanjem katerih se zabavajo slično Neronu ob času ko so gorele baklje ob požarjn Rima. kadar si drznejo reveži potrkali ca njih duri ? Oni, ki so sprejeli takšne skisane povesti med gradivom Mohorjevih knjig, so imeli letos na razpolago prelepo češko povest J. Gebauerja z naslovom : .Brez matere in brez očeta", v kateri je opisano življenje najdencev v praške sirotišnici, toda niso je sprejeli, ker bi bi bil nimara greh, ko bi se ljudje po dobrem berilu naklonili k milo- srčnosti do revnih trpinov. Vse drugo, samo usmiljenja in ljubezni do reveže v, to ne sme biti več! Sprejmi torej, dragi .Štajerc", to resnično sliko darežljivosti slov. prvakov med svoje predale in ako si 8 tem vzbudil sf.mo iskrico sočutja in nemara podpore do revnega pisatelj« Podravskega, dosegel si dovolj! Radi tega priobči tudi njegov naslov : Peter Miklavec, Ribnica (Reifnigg), Štajersko. Op. uredništa: K pismu pač ni treba dostaviti skemu so prvaki zaprli pot v hoteli ubiti. Mi .nemčurji" in temu obupanem besedice, Podrav-javnost in so ga .brezverci", ka- kor se nas panje, mu to pot odpremo I G. Miklavec naj se pa spominja nazaj: kako je končal Kette, kako so delali z Gregorčičom in Medvedom, kako so delali z drugimi ? Kako že pravi Zupančič? .Dokler ne pade zadnjo jasno čelo, ki lesketa na njim se večnosti spomin, — grobovi tulijo!" .Slovenci! To ni sramota za Podravskega! To je vaša sramota 1" Politični pregled. Mrači Se... Doživeli smo v zadnjem času politični dogodek, ki pomeni popolni preobrat v Avstriji. Vlada je predložila načrt avstro-ogrske nagodbe. Govorili smo o temu načrtu in rekli, da je za avstrijske kmete nesprejemljiv. Kajti dovolj je izsesavanja od strani madža-ronskih prevzetnežev in skrajni čas je, da se izvrši popolna gospodarska ločitev Avstrije od Ogrske. Le tedaj bode rotgoče, da se porabi velikanske svoie, ki se jih je metalo doslej v žrelo Madžarev, v naše lastne dobičke. To prepričanje smo imeli že od nekdaj in graški kmetski zbor nas je utrdil v tem prepričanju. Tudi druge stranke in skoraj vsi kmetski poslanci so stali na tem stališču. Klerikalci vseh barv in narodnosti so celo pričeli vpiti, da moramo .proč od Ogrske." Tudi prvaki so ropotali — z jeziki. Ministerski predsednik pa je bil pameten. Mislil si je : ti zdaj tako divji poslanci bodejo kmalu potolaženi; par .cukrčkov" jim je treba dati in postali bodejo mirne domače ž valice . . . In res! Pričelo je pravo kravje mešetarjenje. Prva * lj« Eadar gore potujejo ... Povest od sovraštva in ljubezni. Spisal Kari Bienenstein. (1. nadaljevanje.) Zamišljena je sedela Rozika in gledala proti Samski-gori. od katere vrhunca se je ločil ravnokar beli obla-fek, katerega je povzročilo odpadlo kamenje. — „Ravno je Sel zopet koSček gore na potovanje", je rekla. Starka je prikimala: ,.Ja, ja, mislim da pride čas, D katerem je govoril tuji mož. Dostikrat čujem po noči, kako grmi raz Samskegore in takrat molim vedno k Bogu: Pusti, da pride čas kmalu, ko vladata le ljubezen in do-ibrota! Želela bi tudi tvojemu očetu in Požurniku, da pride kmalu mir mednje". „Ti torej res misliš, da dela le sovraštvo proti Požurniku mojega očeta tako nemirnega?" je vprašala Rozika. Starka je gledala nekaj časa s svojimi ugasnelim: očmi pred-se in potem vprašala: „Koliko pa si stara, Rozika?" »Koliko sem stara?" je odgovorila ona začudeno; „ v Binkostih sem bila dvaindvajset let stara." „Toliko že?" je menila Agata in prikimala z glavo, kakor da bi tega ne mogla verjeti. — „Tega bi si ne mislila. Zdi se mi, kot da bi te vidila žele pretekli teden s tvojo Šolsko torbico. Ja, ja, čas mine. Pa veš, zakaj sem to vprašala?" Rozika je pogledala starko in vprašala: „Zakaj neki ?" ,,Hotela sem vedeti, je-li bodeš razumela, ako ti povem, zakaj je tvoj oče Požurniku sovražen." „AH ti to veš?" je Rozika vprašala. „Ja, jaz vem to in ti bodem to povedala; morda bodeš potem marsikaj razumela, kar je bilo pri vas, in morda ti bode lažje pri srcu. Torej pazi: Tvoj oče in Požurnik sta šolska tovariša in sta bila kot poba najboljša prijatelja Tudj ko sta bila že fanta, sta vedno skupaj držala in kdor je z enim kaj začel, je dobil od obeh po hrbtu. Takrat je prišla k gozdarju neka sorod-nica, krasno dekle in na ja in ne sta bila tvoj oče kakor Požurnik obadva v dekleta čez ušesa zaljubljena. In od te ure naprej ni bilo več prijateljstva. Eden je drugemu storil, kar je bilo le mogoče, eden je drugega sramotil in tudi stepla sta se, da so kar cunje letele. Ali tvoj oče ni bil samo močnejši; bil je tudi lepši, veselejši in bolj zabaven kakor Požurnik in tako je počasi izgledalo, kakor da bi postal on petelin v korbi. Tega pa ni mogel Požurnik videti in zato sta ga sovraštvo ter ljubosumje tako daleč pripeljala, da je svojega prejšnega prijatelja izdal kakor Judaž našega Boga. Tvoj oče je namreč semtertja rad s puško malo za divjimi kozami hodil in to je Požurnik gozdarju povedal, da loči tvojega očeta od gozdarjeve deklice. Gozdar pa je šel in napravil naznanilo; Požurnik je moral pričati in tvoj oče je šel štiri mesece v ječo. Nobeden človek mu ni tega za sramoto računil; tudi on bi se ne jezil, ko bi ga gosdar zasačil; ali razburjen je bil le zato, ker ga je Požurnik izdal. Prisegel mu je smrt in ko je prišel iz zapora, je vsak človek v vasi mislil, da se zgodi kmalu kaj groznega, ali zgodilo se vendar ni nič, gotovo zato ne, ker je gozdarjevo dekletce medtem Požurnika vzela in ker ji tvoj oče ni hotel kaj hudega storiti. Morda je tudi obadva zaničeval. Ali vesel ni bil tvoj oče od tega časa več, niti pri poroki z tvojo materjo ne. Tako, vidiš Rozika, zdaj veš, od kje prihaja sovraštvo med tvojim očetom in Požurnikom." S povezneno glavo je sedela Rozika poleg starke. Kar je tu cula, ji je dokazalo, zakaj ni bilo doma veselja. Brez ljubezni je peljal oče mati k oltarju, morda celo z ono drugo v srcu, in ko je mati postala bolana, čutil jo je le še kot breme. Mati pa je to čutila in po- žrtev teh manipulacij, tega grdega mešetarjenja, je bil dosedanji poljedelski minister Auersperg. Mož je bil pač edini poljedelski minister, ki je imel malo zrni sla &a kmetske potrebe in pokazal je to pri raznih prilikah. Zdaj so ga vrgli. Isto-tako so vrgli ministra Pradeja in 8 tem pomanjšali vpliv svobodomiselne politike. Poleg tega sta odstopila dva češka ministra. Za trgovskega ministra je imenovan Ceh dr. Fiedler. Kot novi ministri bo vstopili poleg tega Čeh Prašek, klerikalec dr. Gesenaann in nemški agrarec Peechka. Vstop zadnjega v vlado nam je pozdraviti, kajti Pescnka je bil vedno energični zagovornik kmet-skih interesov. A!i Prašek je človek, ki baje niti dobro citati ne zna in Gessmann je privrženec one nazadnjaške sttnje, ki hoče vse avstrijske narode pod jezuitski klobuk spraviti. Najžalost-neje na celi stvari pa je, da je postal novi poljedelski minister — klerikalni advokat dr. Eben-hoch! Doslej je bil kmetski minister mož na svojem mestu, zdaj pa imamo tam človeka, ki je odvetnik in ki se pusti voditi od fanatične duhovščine. Mrači Be . . . Bodimo trdni, kajti pripravljajo se hudi dogodki in ljudstvo bode moralo zastaviti vse svoje moči, da vstraja ter zmaga Finančni minister se baha, češ da jo dosegel v državnem proračunu za prihodnjo leto 146 milijonov preostanka. Ja, to je pač lepo, ali ta preostanek se je na ta način dosegel, da se ui cziralo na razne, že davno obljubljene pre-potrebne zadeve. Tako ne najdemo v državnem proračunu niti vinarja za starostno preskrbo, vkljnb temu, da je vlada to preskrbo že davno obljubila. In vendar reora danes vsakdo priznati, da je starostna preskrba velevažna in skrajno potrebna. Zato so stavili poslanci Erb, Hoffmann-Wellenhof, Dobernig in tovariši primerni predlog. Upati je, da spravijo to važno zadevo v pravi tir. Starostna preskrba je vendar stokrat potrebnejša nego n. p. zvišanje oficirskih plač. Letošnji davki. V času od 1. januvarja do konca septembra 1907 je znašal čisti dohodek iz direktnih davkov v Avstriji 220 Vi milijonov kron, to ie za več kot 11 milijone v več nego 1. 1906. Cisti dohodek indirektnih davkov je znašal v istem času 551 Vi milijonev kron. čisti dohodek skupnih colnin 109 Vi milijonev kron. To so svotice, kaj ? Čez 800 milijonev čistega dobička iz davkov je napravila vlada v 8 mesecih. . . Potrjene postave. Cesar je potrdil razne postave, ki jih je sklenil štajerski deželni zbor, m. dr. regaliranje Pesnice poleg Zg Kungote ter isto od Langentalskega mostu do cirkniškega potoka itd. Volitev v štajerski deželni zbor. Kakor znano, je dr. Dečko na duhu obolel in je vsled tega tudi njegovo poslaniško mesto v deželnem zboru izpraznjeno. Nadomestna volitev za ta mandat se vrši dne 23. prosinca 1907, eventualna ožja volitev pa 27. prosinca. V Tokijll je nmrla prava mati japonskega cesarja, lady Yoshiko Naksyama. Oklic. Žapan ptujski, g. J o s e f 0 r n i g je sprožil imenitno misel, da se uresniči v Ptuju za kmetske stala vedno žalostna ženska, ki ni imela žarka ljubezni niti za svojega otroka. Globoko je Rozika vzdihnila. „Kaj ne, moja povest ni bila lepa", je dejala starka. _,Pa mislim, da je dobro, da jo veš. Zdaj pa grem v hišo. Veterdek, ki pihlja iz Samskegore, ni dober za stare ljudi". Rozika je prijela starčkino roko. ,,Z Bogom, Agata. In lepa hvala. Čeprav ni bila vesela tvoja povestica, zdaj saj vem, kaj je težilo moje stariše in morda bodem mogla zdaj malo pomagati, da postane zopet bolje.' „Dosti ne bodeš napravila, Rozika", je odgovorila Agata. „Samskagora stoji še trdno in dokler ne bode pričela potovati, ostane sovraštvo v nasi dolini. Tuji mož je imel prav. Torej lahko noč, Rozika!" Starka je tipala po steni in šla v hišo. Rozika pa je korakala polagoma proti domu. Solnce je bilo že za velikansko goro izginilo. Ali viški so se še sveteli v njegovih žarkih. Le dolina je ležala v senci in od nje je prihajal hladni zrak, v katerem so se gibale veje gozda. Bolest je prihajala v srce samotno idočega dekleta in ko se je pokazalo domače poslopje, prišlo je nakrat par velikih solz na lice Rozike, katere je pa hilro obrisala. (Naprej prihodnji«). hčerke primerno urejeno, neodvisno in potrebno gospodinsko šolo. Namen tej šoli bi bil v prvi vrsti ta, da se priučijo kmetske hčerke pod spretnim vodstvom iu v najkrajšem času za kmetsko gospodarstvo potrebnega kuhanja. Ne morda kuhanja kakšnih gosposkih finih jedil, pač pa kuhanja domačih, krepkih jedil, kakor se jih ravno na deželi je. Pomisliti je, da žalibog marsikatera kmetska deklina nima prilike, priučiti se tega kuhanja, kar je dostikrat vzrok prav neprijetnih posledic. V tej šoli pa bi se v kratkem času toliko priučila, da bi zamogla postati spretna domača kuharica in gospodinja. Ravno tako priučile se bodejo dekleta i drnzega domačega dela. Šola bi se vršila v obliki tečajev (kurzev). Najprve se bode sprejelo le 12 deklet. Le-te se bodejo morale preskrbeti od doma s potrebnimi poljskimi pridelki in bodejo morale plačati mesečno gotovo svoto. Skupno bodejo pod spretnim vodstvom kuhale, skupno jedle iu skupaj stanovale. Dekletam se ne bode dalo priložnosti, da bi pohajkovale po mestu, kajti vse bode skupno pod strogim nadzorstvom. Kadar bode ta ali ona deklina dovolj znala, izstopila bode in napravila prostor drogi, že v naprej vpisani. Prostor in kuhinjsko orodje za šolo je že preskrbljeno. Opozarjamo tiste posestnike, ki bi se sprijaznili s to idejo in bi hoteli toliko žrtvovati za svoje hčere, naj se oglasijo v uredništvu .Štajerca", kjer se jim bode dalo nadaJjna pojasnila. Omenjeno naj še bode, da se bodejo le nad 16 let stare kmetske hčere sprejele. Kdor ljubi svojega otroka in bi ga rad čimbolj izobrazil, da bode v bodočnoBti koristni član človeške družbe, kdor hoče videti svojo hčerko kot dobro gospodinjo in družinsko mati, — te bode pozdravil to zanimivo misel župana Orniga. Pričakujemo tedaj hitrih naznanil I Dopisi. Rogaška Slatina. Kmetijska podružnica je v zvezi z društvom za varstvo in izrejo živali v Mariboru (Verein fur Thierschutz und Thier-zucht in Msrbnrg) priredila v prostorih gostilne Knpnik na Podplatu pretečeno nedeljo podučno predavanje o reji_ perutnine z posebnem ozirom na štajersko koi;oš. Iz Maribora je prišel g. Scheuch, vodja tamošnega društvenega izrejnega zavoda (Znchtanstalt des Vereines) in pripeljal seboj 20 petelinov in kokoši medtem, ko je tu-kajšna izrejna postaja gospe Drofenig v zvezi z sosednimi gospodinjami razstavila okoli 60 prav lepih petelinov in kokoši. Perutnina se je razstavila v nalašč zato pripravljenih razstavnih komikih. Zanimanje za to prireditev jo bilo veliko, ker ne le bližae kmetice in kmetje ampak tudi veliko gospode iz Slatine in Rogatca se je udeležilo. 7, prisrčnimi besedami pozdravi ob 2 popoldan g. direktor^Jožef Simony navzoče v obeh deželnih jezikih ter prosi g. Scheuch-a, da naj z svojim predavanjem prične. V zelo poljudnem eno uro trajajočem nemškem govoru nam je ta strokovnjak povedal ne Ie zgodovino o naši domači perutninoreji, katera nam žalibog kaže da se je pred časom v tej stroki skoz uvoz tuje kuretnine v namen poboljšanja pasmi ravno nasprotno doseglo. Povedal nam je tudi, kako je znani in velezaslužni g. geometer Martini na Pohorju si izbral prve živali za izrejno postajo in kako so nadalje postopali, raz tolmačil nam je, kako se na popolnoma priprosti način z padajočimi gnezdi (Fallnest) zanesljivo cceni vrednost kokoši glede neeenja jajc in da če se v tem obziru pametno naprej dela, se lahko kure izgo-jijo katere ustrezajo glede hitre rasti kakor tudi glede nesenja in.valjenja. Opisal nam je še znake in prednosti štajerske kure in posebno povdarjal, da naj odpravimo iz našega dvora vse lene kure, vse na črnih, rumenih ali kosmatih nogah in tudi visokih nog naj se izognemo, nizke rodeče noge Daj bodo v prvi vrsti naš cilj; iz tacega zaroda izbrane pridno nesoče kokoši in za pofri-šauje krvi iz drugega dvora petelin, to je naj-priprostejša pot do zboljšanja našo poprej sve-tovnoznane kokoši. Svaril je tudi kmetice da ne oddajo spomladi prezgodaj pišete, ampak da »Naročajte se na kmetski koledar!" počakajo teko dolgo z prodajo, da »poznajo katere hitreje rastejo in le one slabše naj dobi kokošar; hitro rastoče pa naj na dvora ostanejo ali pa j;h privoščite sosedu, ker posebno v vasi ne more posamezna hiša sama nič napredovati, ie tuji petelini druge pasmi na dror zahajajo'; ča pa se cela vas za stvar zanima je delo v enem ali dveh letih zgotovljeno. Z splošnimi navodili o krmljenju (Filtterung) je pod burnim odobravanjem g. govornik končal. Kmetovalec Andrej Drofenig iz Kačjega dola prestavi govor v alo-venščino in mu še pridene marsikatere opazke katere je opazoval na domačem dvora; posebno navzoče kmetice so mu živahno pritrjevale. Gospod okrajni načelnik Simony se v daljšem govoru zahvali g. Scheuch u za njegov trud in ga ob enem prosi naj nam tudi v bodoče v tej stroki pomaga, nadalje se zahvaljuje gospej Drofenig za njen veliki trud, kojega je imela pri iz-reji in razširjanju štajerske kure, končno se še zahvaluje kmetovalcu Drofenig kot prireditelju tega zborovanja in razstave. Vsi trije pohvaljeni izrazijo, da so to kar so storili radi in z veseljem storili in jim vsestransko zanimanje daje pogum za bodočnost. Po končanem poduko se pričn? ogledovanje razstavljene perutnine, katera je vsestransko dopadla. Gospod Scheuch je razlagal še to in ono, medtem pa je Drofenig zapisoval prosilce, kateri so se v precejšnem številu oglasili za peteline in kure. V prvi vrsti so dobile kmetice katere so razstavile ali lepšega petelina ali par kokoši In potem se je na navzoče razdelilo nad 30 kokoši in petelinov. Upamo da bode tudi to podjetje naše delavne podrnžnice lepi sad obrodilo, kar bi nas tembolj veselilo ko nas takoimenovani voditelji ljudstva vedno z najgna3nejšimi psovkami počastijo. Eden tak gospod je baje cslo trdil da si slatinski „nemčurji" pri kmet. pod žepe mastijo, ni pa povedal s čem. Kmetje, s glejte in ne dajte se ščuvati I Zavrč. Prosim Vas, gospod urednik, sprejmite tudi iz naše fare nekaj veselega in tudi nekaj žalostnega, ker pri nas Ijudstyo strašno nazaduje. Premislite si, pred par leti so ei ustanovili bralno društvo in uedaj so ga že tak daleč spravili, da ga. imajo v — stranišča. Pa ne čudite se temu, ker to je resnica; kadar ljudje pridejo po knjige in časopise, jim že od daleč smrdi, tako — da bodejo še ti izostali, kolikor jih tu še je, ker jim knjige preveč smrdijo, niki pa še bolj. To je posnemanja vredno draga klerikalna društva po celem spodn' Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, ker je življenje... In tako tudi .Marijino dru nazadnje in to je huda šiba Božja za naše klerikalce. Ali mi vbogi naprednjaki, nas pa napadajo, kjer se jim ljubo zdi, še celo na cesti, kadar se srečamo. To je lepo, kaj ne, dragi bralci; če pa bi kateri nemško besedo zinil, tedaj si pa vsi uha z vato zamašijo in to se jim pač pogostoma zgodi, tako da bodejo morali ,Spin-fabriko" si postaviti, kajti pri nas se sploh, večji del i -'msko govori. Tako naprednjaki napredujejo, klerikalci nazadujejo. Prihodnjič pa Vam še hočem naznaniti o našem glavnem klerikalen junaku, ki je bralnega društva gospod! .Kokot-Kikirikiki, bralno društvo na stranišča čepi... Sribar se ne podpiše Ker še nima svoje hiše! Pišece. Dragi .Štajerc" ! Mi Pišečani ti moramo enkrat poročati od našega možakarja Antona Živiča v Podgorju. Dolgo smo že molčali in mu prizanašali. V nedeljo 3. nov. smo bili na pošti. Ko smo dobili vsak svojega .Štajerca", je že Živič tam stal in kričal: fej, fej. .. Zato te prosimo, dragi „Štajerc", daj ma malo krtače. Mož se dela tndi za vinskega mešetarja. Kupci, ki ste naprednega mišljenja, vi se ga bodete pač zapomnili! Naprednjaki. Sv. Barbara v Halozah. G. uiednik! Žalostni čaB je sedaj pri nas, odkar so plemeniti Slatin-čarji odstranili g. Vatroslava Vobiča kot orga-nista. Za njim je prišel na priporočilo g. dekana Kralja, Zavračanov Vinko Šerona; da ta ni znal orglati, ker se ni nikjer učil, je samo ob sebi umevno. Sedaj pa je odredil župnik Vogrin enega ki ne zna celo nič, ne vjema se petje z orgla-njem, da že sedaj farani pravijo, ako bode še enkrat po dekanovem in župnikovem receptu se vršilo nastavljanje organista, da lehko taki pride, ki še orgljati nikdar slišal ni. Vsa čast pa D HI jpri tem petju starim tercijalkam m večnim de-liicam, katerim bo že od samega petja zobje ■favno izpadle. Tem se ta organist dopade. Slišimo praviti o potrjenjp po zvijači izvoljenih 6 llljačarjev. Prašamo torej, ali bi bilo mogoče to [preprečiti, in bi se brez kazni zlorabila volilna |lijno8t od strani duhovnikov? Potem bi bilo bro za prihodnje leto, ko bo volitva za delfini zbor, da bi bil taisti izvoljen, kateri bi Del najmanj glasov; se ne bi duhovniki tolilfo volitve priradevali in nevedneže z kandidati »dlegovali. Opazovalec. Sv. Tomaž pri Ormužu. Dne 28 septembra no imeli letni sejem, kateri se je vsled grdega emena slabo obnesel. Pač pa se je jedlo in lilo na najboljše. Neki Ribručar, ki je rešetke odajal je kričal: „Pr moj dnš, pri av. Tomažu ni nikak sejem, če veter ne puše pa gre, če pa Igre, pa zvoni brnjo, da vrag vraga ne razume". Ker imeli smo ravno ta dau mrliča, ter smo na [vse pretege zvonili. Iz Konjiškega Okraja. Dvojni vnebovpijoči je I greh župnika Jožefa Ilešič pri sv. Bolfenku t a | Slov.- Goricah, ki je dve deklici za celo življenje ■ nesrečni storil, ter jih še h krivi prisegi nago-jarjal in jih tudi k temu zapeljal, ter za vse to 115 mescev težke ječe dobil. Ilešič se je poprej 3 kot solnce čistega delal ter je g pomočjo nek-i terih zaslepljenih faranov, ki v svoji prenapetosti 9 mislijo, župnika se mora vse verjeti, tamošnjega i nadučitelja, ki je to skrivno hudobijo, po svoji j I vesti in prisežni dolžnosti in v blagor in rešitev 3 otrok naznanil, pri ljudstvu na vso moč našuntal i da so ga nesramno in nehvaležno preganjali, ter i mu krivico čez krivico delali; zato gre nadučitelj sedaj od tamkaj proč. — Eoako se pa godi vsakemu učitelju tam, kjer ima s kakim nesramnim ali prevzetnim ali samovoljnim i t. d. duhovnikom opraviti, ljudstTO pa je tako neizobraženo, da misli, župnika se mora ubogati, naj zahteva karkoli hoče, kajti on je žegnan! Hvala Bogu, da se nad takimi hudobneži vendar redni in po poklicu živeči duhovniki sami zgražajo ter se jih sramujejo in se jim izogibajo. Tako nekako se je poprej celih jednajst let v Črešni-] can nad Vojnikom godilo. Župnik Franc Ogrizek j se sicer ni pregrešil kakor Ilešič, pa delal je svojevoljno v škodo župljanom. Neko klet je dal meni nič tebi nič podreti, in ko je prišel dež pri kopi vinograda, niso kopači imeli kam iti pod streho, pa kaj se je Ogrizek za to zmenil?! Dal je lep kos zida okoli cerkve brez dovoljenja podreti, kar sedaj čudno izvidi; les je podiral in prodajal po svoji volji, i t. d. Zoper tamošujega učitelja pa, ki bo ni dal od njega pometati, si je vse mogoče laži, tožbe in hudobije izmišljeval, celo faro zoper njega našuntal, pri izpraševanji kršan-skeg* nauka v postu samo na videz pa je le same izmišljave in laži tako dolgo koval ter podpise silil, dokler ni učitelj sam raje v pokoj šel. Leta 1902 v sušcu je prosil pri ministerstvu za šibo v šolo, seveda v veliki posmeh, Se bolj pa leto pozneje, ko jo celo faro pod .smrtnim grehom" našuntal učitelja tožiti, da ta otroke samo pretepa a uči pa nič! Konečno je še razglasil nstno in v časniku, da je učitelj — točo delal. A zdaj pa je tukaj g. Alfons Kociper za župnika, prišla je fara iz strašanske burje v mirni lepi čas. Ta župnik je že farane mirno poučil, naj bi se hudo razdrene ceste popravile, da bi uboga živina, pa tudi ljudje toliko ne trpeli, in Be vozovi tako ne pokvarili. Te poprave je že bilo zdavnej krvava potreba, pa Ogrizek je le kleti in zidovje podiral. Zato so Cresničani sedaj jako veseli in zadovoljni, da jim je že vsaj enkrat mileje solnce prisijalo. Ogrizek je pa po razglasu celjskih časnikov tudi v Draroljah naenkrat tako začel nastopati kakor v črešnicah, a pametnejši Dramljani so mu hitro preveliko domišljijo in preširoke uste zaprli. Novice. Naš „kmetski koledar" je že zopet ▼ tisku in bode drnga naklada v kratkem izišla. Opozarjamo torej tiste, ki še niso koledarja dobili, naj se takoj naročijo. Kmetski koledar naj bi bil v vsaki hiši! Cena je 30 kr. Najbolj je, da Be pošlje denar naprej in to s poštnino. Kdor vzame 10 koledarjev, dobi enega zastonj. oitatelji! Prosimo zopet enkrat, naj se ._ 5 — vsakdo drži sledečih naznanil: 1. Kdor pošlje denar, naj natanko piše, za kaj ga pošlje. — 2. Vsakdo naj napravi natančni naslov, kajti dostikrat pride list nazsj, ker se ne pošlje natančno adreso. — 3. Pri vsakem pismu in vsaki poši-Ijatvi naj se napiše tudi naročuinsko številko, kajti s tem se nam veliko dela prihrani. — 4. Dopisi naj se pišejo le na euo stran in naj so vedno podpišejo, kajti nepodpisani romajo v koš. — 5 Denarje, naročnine, itd. naj se pošljejo vedno upravništvu Dopise, novice itd. pa uredništvu. — 6. Naročnikom, ki so z naročnino že dolgo časa zaostali, ne bodemo več lista pošiljali. — Glavno pa je: delujte za list, naročajte se, razširjajte ga! V hiši vsakega kmeta, delavca, obrtnika mora biti .Stajerc1! Iz Spodnje-Stajerskega. Glavni zbor ,.narodne stranke" se je vršil 3. t. m. v Celju. Obiskan je bil precej dobro, — ali večinoma so bili tu dohtarji, učitelji, večji trgovci in fabrikanti, — kmeta pa skoraj nič. Naj prve se je ustanovila po vzorcu naeega tiskovnega društva .Narodna založba." Namen je jasen: denarja za dohtarski list ni, žepi .požrtvovalnih" prvaških advokatov so izpraznjeni in zato se obračajo gospodje zdaj do kmeta, da jim naj ta račune plača. Mislimo, da ne bodejo dosti kalinov nalovili. V vodstvo te »narodne založbe" so bili voljeni: načelnikom dr. Sernec, namestnik dr. Stiker, dr. Karba. dr. Kukovec, Roblek, Kranjc in Spindler. Torej izmed 7 članov so bili voljeni štiri dohtarji in 1 časnikar!! In to se imenuje „narodno." Predsednik stranke je seveda tudi dohtar, namreč g. Kukovec. O .kmetijskem vprašanju" je govoril zopet dohtar, — dr. Božič. Marsikaj je povedal, kar smo mi že davno naglašali in za kar se borimo že 7 let. Zanimivo je le, da so postali .narodovci" kar čez uoč prijatelji c. k. kmetijske družbe. Preje so prvaki tej kmetijski dcužbi vedno nasprotovali in le prvakom se imamo zahvaliti, da se kmetijska družba ni mogla po spodnjem Štajerskem v prid ljudstva razviti. Zdaj pa vidijo prvaki sami, da imajo člani kmetijske družbe lepe dobičke in zdaj agi-tirajo za družbo. Seveda imajo tudi pri temu svoje postranske namene. Oni zahtevajo namreč razdelitev štajerske kmetijske družbe. Zakaj neki ? Kakšen namen ima to ? Ali ne izpozna vsak pametni človek, da nima kmetijska družba ničesar g politiko opraviti ? Ali ni samo umevno, da more kmetijska družba temveč za svoje člane storiti, čimvečja je in čimbolj edini so njeni člani? In ako so „narodovci" nakrat takšni prijatelji kmetijske družbe, zakaj pa so nastopali in lagali proti kmetskemu zboru v Gradecu, katerega je vendar ista kmetijska družba priredila ? Namen je prozoren! „Narodovci" kakor klerikalci hočejo razbiti kmetijsko družbo, hočejo privleči politiko v to družbo, hočejo onemogočiti vsako resno gospodarsko delo! — Poslanec Roblek, ki je bil izvoljen z našimi glasovi, je imel govor, v katerem je trdil, da je .uradniško vprašanje za štajerske Slovence največje vprašanje." Torej za to se jim gre, — za uradnike se jim gre! Oj gospod Roblek, kam so splavale vaše obljube zacjasavolilne borbe? Kako bodete dajali ljudstvu odgovor. — temu ljudstvu, ki vas je izvolilo z upanjem, da bodete v zbornici zastopali ljudske interese! Vi, gospod Roblek, ste sedli na limanice prvaških dohtarjev in to je vaš greh. — Gospod Smertnik je zahteval ustanovitev trgovske akademije v Ljubljani, od katere bodejo štajerski kmetje pač presneto malo imeli. Učitelj Brinjar pa se je pridušal čez nemško šolo. Smešno je že to, da je govoril urednik .Domovine" o delavskem vprašanju.. . Nato je bil glavni odbor ..narodne (?) stranke" izvoljen. V tem glavnem odboru sedijo : dr. Kukovec, dr. Karlovšek, dr. Sernec. dr. Stiker, dr. Kajn, dr. Gvido Sernec, dr. Dolar, ključar Rebek, direktor Jošt, nadučitelj Gradišnik, urednik Furlani, uradnik Prekoršek in urednik Spindler. Ravno 13 jih je, torej nesrečna številka. Ali narodna stranka nima toliko narodnosti v sebi, da bi si izvolila le enega kmeta v odbor. Izmed 13 odbornikov jih je 7 dohtarjev, torej nad polovico! Nadalje 1 ključar, 1 direktor, 1 nadučitelj in 3 uredniki. Kmeta nobenega. Kmeta ne rabijo za vodstvo. Kmet jim je le kulisa in k večjemu kmetski denar jim diši. In to — se imenuje .narodna stranka". Pojdite se solit, gospodje, — klerikalci so farška, vi pa dohtarska stranka in — amen ! Napredna zmaga. V Pivoli pri Mariboru so zmagali pri občinskih volitvah naprednjaki. Za občinskega predstojnika je bil izvoljen g. M. Gratechitech, za prvega sretovalca g. Jos. Wombek, za drugega pa g. Jak. Visotschnig. Čestitamo ! Glede kaplana MelHijorja Zorkota v Cirkov- Cih nam piše več faranov : — Gospod kaplan! Mi si izprosimo enkrat za vselej, da nam naro-čujete ,.Slov. Gospodarja" in .Mohorjeve knjige" brez našega vedenja. Kajti ako hočemo mi kaj brati, Bi to lahko sami naročimo, brez da bi kaplauski nosovi pri temu opravka imeli. Sicer p8 Vam svetujemo, gospod kaplan, da greste na predvečer šolskih ur malo preje spati, da ne bodo otroci iz šolo gredč povpraševali: Ali so pri vas katehet teko spali, kakor pri nas?" — Ali nas razumete, gospod Zoiko ? Ako ne, povedali Vam bodemo še kaj zanimivega. Prva dolžnost duhovniška je, da se duhovniško obnaša ! — Več faranov." Iz Št. Ilja se nam poroča glede notice v zadnji številki: Stvar je drugačna! Tukajšno .posojilno društvo" (Vorschussverein) je bilo z velikimi žrtvami ustanovljeno in se drži izborno. Le neki posameznik je hotel vtihotapiti sklep, da se društvo razpusti in uresniči neko novo zadrugo. Člani .Vorschussvefeina" naj stojijo trdno in naj se ne pustijo na led speljati. Sicer je pa vsa stvar rešena! G. učitelj Matej Perger pri sv. Jurju si. g.! Potrjujemo Vam, da niste pisali naših dopisov iz Paitnja pri sv. Jurju in da sploh niste v nikakoršni zvezi z njimi. Kar .,Gospodar" v tem oziru piše, je zlagano! Novi rudnik. V Vinici pri Ormužn se je pričelo kopati rujavi premog. Cena je 110 Kfranko Ormuž. Premog, je izvrsten, ker obsega le 8 7» pepela in ima 3.200 kolorij. Pričakovati je, da se raz»ije ta rudnik, kjer dela danes okoli 40 delavcev, kar bi bilo za te kraje posebnega pomena. Umrl je v Rogatcu trgovec g. Loschnigg Matej v 51. letu svoje starosti. Pokojnik je bil vrli naprednjak in v obče priljubljen. Naj mu bode žemljica lahka! Trdovratni samomorilec. Vpokcjeni rudar Jernej Ajdovec v Trbovljah je skušal skočiti na poti v Zagorje v Bevški graben. Prvič so mu tovariši to zabranili. Drugač pa je vendar skočil in se grozno poškodoval. Baje je bil zmešan. Obstrelil« se je posestnikov sin Ernest Sušnik v Tibovljah, ko je jemal pntrone iz revolverja. Strel mu je šel skozi desno roko. Samomor. Splošno priljubljeni trgovec Maks Schumer v Poličanah se je ustrelil. Vzrok je težka bolezen. Nesrečnež zapušča vdovo in 8 otrok. Ponarejen denar. V Ptuju so razširili sleparji ponarejene krone, ki so napravljene iz svinjca. Pazite! Poneverjenje. V Mariboru se je zaprlo dva uradnika tamošnje sodnije. Sumniči ie jih uradnega poneverjenja. Preizkava bode dognala, koliko resnic9 je na tem. Utonil je v sv. Marku pri Ptuju 5 letni Mihec Kuhar v Dravi. Pazite vendar na otroke ! Ogenj je nastal pretekli pondelek t kleti firme Cecotti & Comp. v Ptuju. Zadušili so ogenj s peskom. Iz Koroškega. Kaj je Grafenauer ? No — orglar ! Da, da, orglar in poslanic je ; ali kakšno politično prepričanje ima ? No, — to je nepotrebno vprašanje. Klerikalci imajo le eno .prepričanje* in sicer to, da je vse dobro, kar komandira farški komandant. V volilni borbi se je Grafenauer repenčil, češ da je politično neodvisen od vsake stranke, da ni klerikalec in da ne bode pristopil klubu klerikalno-prvaških poslancev v državni zbornici. Ali komaj je preteklo par mesecev in že je prišla črna komanda. Shod .zaupnikov", to se pravi, shod vernih ovčic Brejčeve duhovniške stranke je sklenil, da mora Grafenauer vstopiti v „Sloven8ko zvezo". Torej vsa „neod-visnost" in vsa neklerikalnost sta pri vragu! Pri obravnavi volilne preosnove sta Brejc in Tii nof,'c irniAt&Wn. kolftdaria izide začetkom decembra!" Grafenaner opsovala kranjske klerikalne poglavarje, zdaj pa jim Iižeta pete. Grafenaner bode sedel zdaj v tisti drŽavnozborski „zvezi", katere načelnik je mož z v ožlindranimi rokami dr. Sušteršič. Kar bode SuSterSič zapovedal, to mora Grafenaner hočeš nočeš storiti. Tako so koroški volilci bvojo kožo prodali, ker bo si izvolili moža za poslanca, kateri je le slepo orožje mogočne in fanatične klerikalne stranke na Kranjskem. Gaten Appetit! Vojna uprava nakupi za vojaško skladišče Celovec 1500 ma mehkega lesa za kurjavo. Tozadevna razprava se vrši 21. t. m. • Neprevidnost. V Calovcu je kazal učenec Rustler tovarišu Rsiterju neki revolver, ki se je pri temu razprožil. Krogla je šla Reiterju v trebuh in ga težko ranila. Pri rezanju krme z mašino si je odrezal sin posestnika E chwalder v Feistritz - Pulstu roko. Pogorela je koča Krašel v Krabatnu s krmo in pohištvom. Škode je za 3.400 K. Ukradel je iz koče Helene Zschner v Go-gervengu neznanec svoto denarja. Pobožni tatovi. V Zgornjem Dravogradu je ukradel nekdo župniku vse grozdje iz vrta in to med popoldansko slnžbo božjo. Utonil je v jezeru pri Otoku hlapec Lanišek. Baje ga je vrgla božjast. Ustrelil se je kmetski sin Jorgl v Labrici. Stroj zgrabil je delavca Moriča v Podlju-belju in mu zmučkal roko. Komaj da so nesrečneža rešili. Častnim Občanom v Ferndorfu pri Pafer-nionu je bil imenovan šolski ravnatelj g. Jos. Schiestl, ki je 25 let v tamošnji občini služboval. Zadušil se je v postelji Franc Tarman v Radendorfu. Nesrečnež je v postelji kadil in zaspal, tako da se je postelj vnela. Po svetu. 50 miiijonev dote. V New Portu v Ameriki se bode poročila te dni hčerka bogatina Vander-bilta. Dote dobi 50 miiijonev kron. Ali ni to blaznost? In več kot 50 miiijonev ljudi umira od lakote ... Iz črnega tabora. Proti župniku v Kum-bergu v okolici Gradcu je pričela sodoijska razprava. Mož je dajal dvema dekletoma v starosti 13 let „podnk v godbi" in jn je pri temu onečastil. Zakaj peša vera? Pomanjkanje krme. Na južnem Tirolskem pomanjkuje kmetom krme. Kupuje se sladko kakor kislo krmo in sicer proti plačilu. Vae podrobneje naznanja g. A. Pacher v Weisensalu v Brixnu. Pismu je priložiti 2 znamki po 10 h. Velikanski potres je uničil južnovzhodni del Tnrkestana. Zlasti je trpelo mesto Karalag. 2500 prebivalcev je bilo pod razvalinami pokopanih. Nečloveški OČe. Neki Safranek v D.tmans-dorfn na Nižjeavstrijskem je ustrelil svojega 7 mesečnega otroka v ziboljki. Pobegnil je, ali potem je prišel sam na sodnijo. Nekaj O kulturi vrbe. (Izviren spis.) (Naprej). Dela po sajenju. Da se novi nasad dobro razvija, ga je treba prvo leto najmanj trikrat skrbno prekopati. Prvokrat sredi meseca maja, drugokrat koncem julija in tretjekrat v teku septembra, sploh tedaj kadar se pojavi zel ali pa škornja na zemlji. Pri tem delu je posebno paziti na to, da se plevel kolikor mogoče čisto odstrani in da se sadike ne poškodujejo. Slak in pirnica se v takih nasadih rada nahajata in lahko vrbje, ako jih v pravem času ne oditra-nimo, zadušita. Poznejša leta je samo enkrat na leto treba zemljo prerahljati, kar se pa mora v zgodnji spomludi zgoditi, ker vrbje hitro raste ; sicer bi se s poznim prekapanjem napravilo več škode nego haska. Izostale sadike je vedno nadomestiti z novimi, najlaže s pogrebenčenjem. Grebenčenje ali grobanje je tudi dobro sredstvo, ktero pripomore k čibtovrstnim nasadom. V to svrho je treba med letom napačne vrste zaznamovati, jih v jeseni izkopati in na isto mesto zraven stoječo čisto vrsto pogrebenčiti. Vedno je pa gledati na to, da so redi polne, ker vsled tega ni le samo pridelek večji, ampak tudi plevel *c ne more zaploditi, kar je pri praznih prostorih vrbe treba gnojiti. Sj li vidi, da rast vrb pojema, je treba pcgoojiti in sicer z dobro preloženim gnojem, še ooljše z mešancem, seveda takim, v kterem ni plevelnega semena. Gnoj ali mešanec se v jeseni med vrste razgrne in na spomlad podkoplje. Dobro je tudi na spomlad polivati med vrste gnojnico. Brezdvomno bi se dalo tudi s čilskim solitrom doseči izvrstne uspehe. Ta se pa vedno rabi tedaj, ko so rastline že v rasti. Pri slabih zemljah bo treba gnojenje vsako tretje leto ponoviti, pri boljših pa zadostuje vsako šesto leto guojiti. Kedaj in koliko je gnojiti, bo vsak, ki se s to kulturo peča, sam najbolj vedel. Preveč gnojiti tndi ni umestno, kar se pa itak pri nas pri redko kteri kulturi zgodi, ker bi vrbje potem prenaglo rastlo, šibe bi postale vsled tega manj trpežne in krhke. Po zgoraj navedenem načinu obdelovane vrbne kulture dajejo 20 do 30 let dobri pridelek. Važnejši živalski in rastlinski škodljivci. Žuželka, ktera ne učini samo našemu sadjarstvu veliko škode, ampak tndi tej kulturi, je za vrtač ali drvotoč (Weidenbohrer), potem rogin (Bcckkiifer), ktertga cgerci se v svrž zajedno in s stem mnogo škode napravijo. Vsek žnželk omeniti, ktere se na vrbovini prežive i s tem več ali manj škode na-rede, bi bilo preobširno. Med škodljivci, kteri napravijo vrbnim kultnram mnogo škode, se še : miši, podgani, zajci, kune in srne. Rastlinski škodljivki sta med drugimi vrbna goba in rja. (Naprej prihodnjič.) Ko je vino po vrelo, treba je skrb: ti, da se kmalu vcisti. V ta namen je odpreti v mrzli noči kletna okna, da pretrese vino mraz. Nato se bo začelo vino samo čistiti. Kokoši na sosedovem vrtu. Koliko neprijetnega prepira so že povzročile I Da ne bodo tudi letos tjekaj vhajale, treba je plot povišati s 75 cm. dolgimi remeijni, na ktere nategnemo 3 vrste žice (25 cm. narazen.) Rsmeljne postavimo poševno proti notranji strani. Kadar vzleti kokoš, se dotakne ž c in pade nazaj. Zalite vinsko posodo I — Vino je sedaj povečini povrelo. Ako ni posoda z vinom do vrha napolnjena, se kmalu naseli na vino kan ali cvet, ki vino šibi (spreminja alkohol v vodo in ogljenčevo kislino). Zato je treba vino večkrat zaliti in sicer je uporabljati v ta namen ravno tako vino, kot je v sodu. Najboljše je zalivati s pomočjo lija tako, da sega cev pri liju ped površino vina in vzdiguje, kedar se vliva vino v sod, kan proti vehi Zboljšanje starih travnikov. — Stari travniki, zaraščeni s plevelom potrebujejo pomladitve. To učinimo najbolje proti pomladi predno trava začne rasti in brž ko se tla posuše. Mah in razne plezajoče rastline, ki povzročajo več škode na livadi, nego koristijo, se z branami razrežejo in potrgajo. Da bi bil pridelek na travnikih kolikor le mogoče najizdatnejši, se prisejejo po temeljitem prevlačenju nekatera travska semena, ki se potem potlačijo z gladkim valjarjem. Ako ni moči opraviti tega dela spomladi, se dela to po prvi senenski košnji. Tudi tavniki s kislo travo, se na ta način zboljšajo. To je tu tembolj na svojem mestu, k«r na ta način izgine kisla trava raz livade ter pusti prazen prostor za seboj. Gospodar zato pogostoma razvidi potrebo prisejati nekakšna semena na livado, kar dela na ta način, da pomete raz-praši po livadi. Ne da se tajiti, da se v teh plevah nahaja nekoliko kalijevih travnih semen, toda znano je tudi pa, da je tu nakopičena velika množica plevelnih semen katerih ne vidimo radi na travniku. Na ta način pomnožuje se število slabih trav. Radi tega žrtvuj sleherni lastnik travnikov par grošev v to svrho, da ob-seješ svoj travnik s pravim travnim semenom. Ravno tako slabo je, če pusti gospodar travo na travniku dozoreti, da bi se na ta način travno seme po travniku razsejalo. S tem sicer raztrosi precej dobrega semena, pa tudi zelo veliko množico slab.h trav in plevela. Dobra trava, Be pa čestokrat s torn, da dozori, na korenu posuši in izumrje. Torej to, kar smo pridobili na eni strani, izgubimo na drugi. Ako seno prezimi, izgubi svojo vrednost, ker postane nekako leseno ter malo redivno. Poh. Književnost in umetnost. „Nemško-slovenski Slovar" (Deutsch- slove- nisches Worterbueh). spisal Franc Kramaric, za- loga A. Hartleben, Duaaj. Dve knjižici, kij vsaka 187 strani. Vsaka knjižica (nemško-slov. if slov.-nemški Slovar) stane 2 K 20 h in obaep 18 000 besed. Knjižica je zelo praktična, porab-ljiva in ukusno vezana. Tudi obsega seznamek osobnih in zemljepisnih imen. Priporočamo kojij žico vsakomur, kdor jo potrebuje. Listnica uredništva inupray-ništva. Dopisniki in inzerenti: Uredniški sklep je vsaki sredo opoldne. Pozneje se ne more ničesar več sprejeli] — Tibovlje: Pesem o pijanemu Uršiču je lepa; ali ni] ne objavljamo pesmi. Sicer pa ne zasluži Uršio verzov,] temveč ječe! — Dobje: Dopis prihodnjič. Za koledar] pošljete lahko znamke. Pozdrav! — Kalobje: Prihodnjič. — E. Goričan, Muniony: Plačano do 1. septembra 1908. — M. Pogatschnigg, Milwaukee. Dopisi ne stanejo nič. Pozdrav! Loterijske številke. Gradec, dne 2. novembra: 33, 49, 68,84,25,] Trst, dne 9. novembri: 72, 90, 6,32,88. Kašljajoče opozarjamo na inzerat glede Thvmomel S c i 11 a e, Ki je od zdravnikov dostikrat priporočam, znani preparat. Trgovino Johann Koss v Celju na kolodvorskem nam priporoča vsakdo, ki jo je le enkrat obiskal. Tam se do^ izredno nizkih cenah prav lepo blago, robce, strikane s.van,. potrebščine za nevesto, gotove ebleke, bluze, srajce, otroške v< nagrobne vence itd. Tudi mi priporočamo to poSteao tirmo! Promet raipošiljalne trgovine zahteva aparat, velikosti nima navadni človek niti pojma Pomisliti je na tisoče i in zopet tisoče komadov blaga, ki morajo biti naloženi, da m kupcem pravočasno ugodi. Marsikatero blago ima zopet rum vrste po velikosti, barvi in muštru. Vsak posamezni komad vsake vrste blaga mora biti posebej numeriran, registrirni, pri prodaji fakturiran in izbrisan iz skladiščnih registrov. Numeriranje gre 1 v milijone in tako se lahko predstavljamo, koliko oseb in koliko delavske moči je v tej zalogi potrebno. Razpošiljalna hiša Haiti Konrad vslužbaje zdaj 200 oseb; o njih delu najdemo lepe članke v letnikih 1907 in 1908. Hanns Konradovega koledarja, katerega dobijo vsi kupci te firme zastonj in podtalne proslo. Za postno kuhinjo. V novejšem času se rabi kokosove orehe pri pripravi rib in močoatih jedi. V to je „Ceres-jedUna raai!J edino najboljša, ker se izpreša v Ustju v lastnem zavodu iz sve« žih, na solncu posušenih kokosovih orehov in je obvarovana. pred vsako živalsko mastjo. Priporočamo vsem prijateljem post nih jedil fino „Ceres-jedilno mast';. Krofi s ,.Ceres-jedilno mast" so imenitno okusni in najlažje prebavljivi. oooooooooooooooooooo d. 11 telo pisa i>'».i Pridna deklica, stara od 20 — 35 let, ki govori nemški in slov. se sprejme za kmetijska in domača dela, 12 K mesečne plače, služba trajna vstop 6. prosinca 1908 pri g. Klise Hauswirth Moos-kirchen. qo7 na Napravite le en poizkus! Ne bode vas grevalo! OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Na prodaj. »* Malo posestvo blizo Sv. Tomaža se proda pod ugodnimi pogoji. Več se izve pri po-sestnici v Ptuju, Postgasse šl. 8 ali Allerheiligengasse'20. lahke hitro mogoče. Gnojenje. Tudi vrbe je zz==z=z===z „V vsaki hiši bodi naš koledar. Cena 30 kr." Malo posestvo, hiša z gospodarskim poslopjem, tik cerkve, s štirimi njivami in malim travnikom, se proda pod ugodnimi pogoji takoj. Več se izve pri ..Štajercu." po ; Kazglas. Lzne >ake daji gre liko II lis epe •rja. JKer je morala avstro-ogrska banka j novembra 1907 svojo bančno rato na 6% zvišati, prisiljena je pod- .iia direkcija, da zviša obrestno sto- lako-le: Za hranilne vloge od 4% na od 1. jannarja 1908. 2. Za hipot. posojila 5°/» na o'/«"/« Jree po 11. novembra plačilne pol le rate. J3. Za diskont na menice od 6% p« od danes. j 4. Za Lombard-posojila od 6°'o na ]od danes. avnateljstvo se pridrži, da v sln-nižanja bančne rate takoj zopet tne stopinje reducira. tuj, dce 11. novembra 190'. jdirekcijo hranilnice džk. kamornega mestrt Ptnj žnpan kot načelnik ravnateljstva: J. Ornig m p. Otev. KrJZU/U'f. Pozor!!! h gnojenje polja in travnikov se dobi pri meni ■Tomaževa žlindra in kajnit kakor kalijeva sol. Naročila se natanko izpolnujejo 1 Kari Kasper, | c. k. zaloga smodnika v Ptuju. Viničar 778 se sprejme v graščini Turn pri Velenju; ta:'sti dobi 200 kron letne plače, brezplačno stanovanje s kurjavo ter 1 oral polja in travnika. Ponudbe s spričevali naj se pošljejo na graščino Turn pri Velenju. Ne kupite nobene ure predno niste čitali moj cenik. ite ; I 11 kar zlati »rstani. K ■*"— Dobit ^^^^^ Nikel-Ro9kop[ me . . . Srebrno Roskupl-ure . . '/. dvojnim maotoljnnm . S 3 sfabrnimi mantaljni Plodne joklene ure . . Prava.,Ornega" .... Srebrne panc-r verižico 14 kar. zlate ure .... 14 kar. zlate verižice . 3 leta pismene gara li kar zlati pn-tani. K 4-— Ura na pendelj 70 cm. „ 7*— /. >tulpuvim zvon. . . ,J 10'— Z mnilkd........«•— (Jre-knkavice . . . .„' 5-— Ui-ezakubinj8d.gr. „ 6"— Budilnica. 1 zvon - . „ 8'40 Z dvojnim zvoncem . „ 8"— Z cifernico, ki sveti „ 3*20 Budilnica s stolpovim zvon. in „S hlagwcrk"' 6*— lid. Denar nazaj, ako □•> dopade1 PoSIjc po povzetju ur in blaga iz Max Bohnel, Dum j IV. Margaretenstrasse 27. sadn-jsko zapriseženi strokovnjak in ocenjevalec. Znhtcvajtc cenik s 60O0 pod.ibatoi zaston] in franko. TO1 Oskrbnik (Wirtoch.iw.) % j oženj en, se sprejme za graščino 1 Turn pri Velenju. Ponudbe s i prepisi spričeval naj se pošljejo na vodstvo rudnika v Velenju ali pa v Gradec, Liudweg 33. mu«! m®m V najem. as glede razpisa službe mestnega tehtničarja (Wag-meister) v Ptuju. I«tj dobiva letnih dohodkov srednjo 200 kron kot 25% provizijo v enem ieln prihajajočih pristojbin za tehtanje ter piostor poleg mestaegi tehtnega nrada kot natnralno stanovanje. Prosilci za to službo naj vložijo svoje tozadevno urejene prošnje do 30. nov. 1907 pri mestnemu uradu c. kr. dež. k. kamornega mesta Ptnj- Župan: J. Or ni g. 778 t posestvo na gradu v Celju (Burgwarthube), ki meri pri- l 6 crelov, med temi 1 oral vinograda v dobrem stanju s l stanovalna liiSa z 2 soboma in kuhinjo, veranda [podstrešje, izvrstna klet, 1 hlev za 2 kravi in 2 svinji, i za viničarja z 2 soboma in postranskimi prostori ; letna oina S60 K. — Od 1. julija 1908 naprej se odda tudi go- piko koncesijo v sosedni gostilnici (Uurgerwarthauschen) ; [najemnina 60 K v naprej. Natančneia pojasnila daje g. kontrolor Schmidl, mestni urad v Celju. 783 Proda se posestvo, »ječe iz lepe velike hiše (Meyerhof) v Ciglencah fara i artir. pod Vurmbergom okraj Maribor pri veliki cesti. posestva so iijive, veliki sadonosnik in gozd, vse av dobrem stanu in se lahko redi 8 glav goveje, pe kakor do 20 svinj. Vee pove lastnik Viiicenz Bezjak. 783 Ura na pendelj, ki bije na •/» in na I uro K 10 50 v lepo poliranem kostim iz oreh. lesa, gre 30 ur. bela cifernica, 71 cm visoka K10-50. Ista, grl li dni, bije na '/, in 1 uro K 1460. — nGong*-kolesje (stolpovo zvonenje) dviga ceno ceno pri 1 dnevnem kolesju za K 1'—, pri 14 dnevnem za K 150. Te ure so vsled cenosti in krasnega dela elegantne za pohištvo. Ura-kukavica K 8-50, kuhinjska ura K 3—. Budilnica s stolp zvonenjem K 9 80. Za vsako uro 3 letna pismena garancija. PoSlje po povzetju prva fabrika ur v Briixu HANKS KONRAD c. in kr. dvorni liferant v Briixu St. 876 (Češko). Glavni cenik z nad 3000 podobami dobi vsakdo na zahtevi zastonj in post. ine prosto. Franz Schonlieb puškar in posestnik v Borovljah na Koroškem. izdelovatelj umetnih puSk, izkuSen v c. k. arzeuelu, prevzame tudt popravila. Priporoča posebnopuSke na kroglo z leg. strelom, promer cevi 9-3 in 8-1 mm. Absolvent c. kr. strokovne to\* za puSkar- sko industrijo. cevi na 70 korakov s Srotom St. 03 7 treleriev napravilo. — C. k. direkcija poizkuSnega za. Mnogo iluslrovani cenik se dobi brezplačno! Uradna šajba Stev. 200: iz puške 51. 161007, kal. 16 se je z enim strelom iz leve ______________________^^ voda za ročno strelno orožje v Borovljah na KoroSkem. Iznajditelj in edino opravičeni izdelovatelj „Schonliebove-alianc-borunge" z najboljšimi in najnatančnejšimi streli sedanjosti do 100 koranov z dobrim „durch51agom" (glej sliko strela!) Moja Ali&nc- borunga" strelja s Črnim in brezdimnim smodnikom brec-dvomno najzanesljiveje in najhilj ojstro ter presega najboljie angleSkp, amerikanske in drugo „borunec". Zato vporablja vsak razumen lovec to ^Schonlieb-Alianc-borungo^. Vsaka slaba puSka se naredi z mjjo „borungo" pod garancijo dobro streljajoča. Cena zato K 10—. Vsak dan dobivam jah.alna pisma. Atelier za izdelovanje najfinejših lovskih puSk sedanjosti, ki so pa« prve vrste. Priporočam novosti v mojih kakor pero lahkih ------------,alianc" puškah --' vseh zistemov z mojo „Sch6nlieb-alianc-borungo" ki presegajo vse druge fabrikate inozemstva in domačije. „Blagorodni g. F. SchBnlieb! Z poslano puško kal. št. 16 z borungo sem izredno zadovoljen; na 100 korakov sem dosegel krasne uspehe; Vaša borunga ie najboljša iu pr«sega angleško. S pozdravom A. Eugenberger, c. k. inžener v Suczowi. Ako ne dopade, vzamem puške nazaj! Izmenjam jih ali pa plačam denar nazaj! Konkurenčna budilnica po amerikan. zlatemu, gre v vsakem položaju, dobra za službo primerna kvaliteta. 3 letna pismena garancija da gre dobio in prav K 29., 3 kom. K 8-—, s cifernico. ki sveti K 3.30. 3 kom. K 8 — Budilnica z dvojnimi zvonci (2 zvona) K 380, 3 komadi K 10*50, s cifernico, ki sveti K 4-20, 3 kom. K 11-50. Ni rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Pošlje po pov- zet|u ali naprejplačilu prva fabrika ur v Briixu HaNftS K0HR5D °" "AST1 v Briixu St. 876 (Češko'. Bogati.' cenik! z nad 3000 po- ..... - dobami ur, zlatega in srebr- . glazbenih potrebščin itd dobi na zahtevo vsakdo zastonj in franko. 739 in franko moj glavni cenik z nad 3000 Dodo-bami vseh vrst nikln&stih, srebrnih, zlatih ur. m. Roskopf, Hahn, Omega, Schaffoausen, Glas-hutte ter vsega solidn1 ga srebrnega in zlatega blaga po originalnih fa briški h cenah. Nikel r-mentoar ura K 3-—, Zistem Roskopf patent ura K 4*—, Švicarski orig. zistem Roskopf pat. K 5*—, Reg. Adler-Roskopf, Nikel auker rem K 7'—. (Juldin rem. ura, »Luna" kolesje dvomi mantel K 850, Srebrna rem. ura »Gloria" kolesje K 840, Srebrna rem. ura dvojni mantel K 12-60. Srebrna pancer-verižica z springrinko 15 g težka K 2*80, Ruska tu a nikel cilinder rem. ura „Luna"-fcolesje K 1050, ura-kukaviea K 850, budilnica K 2*S0, kuhinj ka K 3 —, Švarc-valdovka K 2 80. — Za vse ure 3letno pismeno garancijo! Ni rizike! Izmenjava dovoljena, ali denar nazaj! PrvfB?arxkua HANNS KONRAD '• \£TTnl BrflX St. 876 (Češko). 7S7 Edina prodaja Herkules-žepne ure v lepem ohišju z dobro idočim kolesjem, sekundnim kazalcem, se sveti po noči fl 150 Ako ne dopade, denar nazaj. — Na zahtevo poSljem zastonj in franko pemski ilustr. katalog čez ure in blaga iz zlata, srebra, kina-srebra, dele ur, vse vrsti orodij in glasbeno blago. F. Pamm, Krakova, Zielonag 3. (Avstrija.) „CoIumbia=kitara=citra" igra vsakdo takoj brez poduka, prinese veselje v vsako družino. Te citre »Columbia" so 4» X ?0 cm velike imajo 41 strun, 5 akordnih skupin in se igra od vsakogar s podloženimi notami. Več kot 100000 se že rabi. Se dobi edino direktno od moje firme. Cene: komplet s Šolo in vsem K 11*—. Note komad 20 h. Akordne otre vsake vrste K 3-50, 4-—, 6*—, 7'—, 8-— in naprej. N: risikel Izmejava dovoljena ali denar nazaj. Posije po povzetju c. in k. dv. lif. Hanns Konrad, razp. hiša glasbenih potrebščin v Briixu it«0, *7$» (Češko). jtilavni cenik z nad 3000 pod-bani i dobi vsakdo na zahtevo zastonj in franko. 741 HKttftK**ttXXttXXKXftXttMi X X X Cepljene X X ■ i §„ ■■■ X x X X X X X X X X jabolčne sadnike (Veredelte Aepfelbaume) ,'A H J| (Amerikaniscke Schnittreben) £ X proda K i F. C. Schwab i x —= X ■XXXXXXXXXXXXXXXXXXB PTUJ. Božična premija! Zastonj! Čisto zastonj brez vsacega plačila! dobi vsak Statelj tega lista železniško budilnico, ki »veti, ali pa Roskopf-uro z verižico, ako vpošlje ta inzerat in ako je naročil v fasu od t. okt. do 1. decembra blaga v vrednosti 40 K. Zahtevajte torej takoj moj nov katalog s 5000 slikami zastonj in poštnine prosto glede blaga iz zlata in srebra in ur MAX BflHEL. Dunaj, IV., Margaretenstr. 27. Žene!! Ako trpite na vstavljenju krvi (Blutstockung) itd., petem pi-Site na P. zlrvas Kal k. 357 Kb'ln am Rheln l Par pismov izmed stoterimi: —Gospa B. v W. piše: „Lepa hvala; vaše sredstvo pomaga že po 5 dneh". Gospa L. v M. piše: nPripOročala bodem vase sredstvo vsakemu in ga vedno imela". — Arhitekt S. v M. piSe: „Za izvrstno in hitro postrežbo pri moji ženi se vam zahvaljujem. Ze po 8 dnevni rabi se je pokazal vpliv popolnoma in vse se je zgodilo brez bolečin". Ako pošljete I marko (tudi v znamkah) požljem kajigo -Die Stfirungen der Periode"! od dr. med. Lewis. Prospekti zastonj. Porto za nazaj prosim. 590 metski koledar se pošilja po povzetju ali naprej plačilu. _________doni 1 zastoni!________ K MT Sprejme «e "&* X X H X X ožonjen X XX X rudniški kantiner z nekaj kavcije iu dobrimi referencami. Z gostilnico je združen* trafika in kuharija za rudarje. Več se ine pri rudniškem vodstvu v Vinici pri Ormužu. 788 Kdor vzame 10 koledarjev, — 6 Po takem izvesku se poznajo skladišča ■4871 v katerih se prodajajo Singer-jevi šivalni stroji Pozor! Vse od drugih prodaj Šivalnih strojev pod imenom »Singer« ponujanj stroji narejeni so pO enemu naših starejših zistemov, ki zaostaja daleč za našemu zistemu družinskih strojtv in to v sestavi, trpežnosti kakor trajanju Singer Co, delniška družba za šivalne stroje Ptuj, glavni trg štev. i. Hans Wouk veletrgovina z mešanim blagom, 871 vinom in žganjem ■•* v Poličanih '•b priporoča p. t. občinstva stojo bogato zalogo ixboruega špecerijskega blaga, kakor fine parne Eioke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, petrolej itd. kakor tndi zalogo mannfakturaega blaga, štofi, druki, platno itd. Nakupuje Žitje, jajca,, maslo in poljske pridelke. Nakup ju prodaja dobra pristna natorna vina en gros in dobro pravo žganje en gros in en detail. Pozor, gospodje in mladeniči! V svoji lekarniški praksi, ki jo" izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in proti izpadanju brk in las in to je KAPILOR št 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje praljaj in vsako drago kožno bolezen glave. Naroči naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in zahval-nic. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom \ Peter Turišič lekarnar v Pakracu štev. 200 v Slavoniji. Pozor! = Slivorica vsake sorte Pivsko žganje (B erbranntvvein) izvrstna roba, se dobi v zalogi pive (Bierdepot) bratov Reininghaus v Radgoni, Murgasse štev. 17T. Avenarius %^ ♦ Karbolineum najbolj! lik za les. Za več kakor 30 let izvrstno izkazan Tovarna m Karboline R. Avenarius AMSTETTEN Sp. Avstrija. Kupi »a v trgivinah: V. Leposcha v Ptuju, Otmar Diermayr v Ormužu. Gustav Stiger v Celju. Želim kupiti malo posestvo v vietnostiSO do 2500 goldinarjev blizo Račjega Polskave ali CirkovSke fare. Ponudbe ^^^^^^^H sprejme upravniStvo Štajerci). 777 Pozor! Čitaj! Pozor! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kon-gestiji — pomanjkanju teka, krčili itd. Nedosežno sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako pošto po povzetja ali Če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: p. JuClŠlČa, 678 lekarnarja v Pakracu St. 200 (Slavonija). Oženjen k ray ar katerega Žena bi gvinjarlce delo j3u namestovala se sprejme v graščini « DomaVa, poŠta MoSkajncc. 3 letna pismena K l/TOTl ! Brez konkuren I! garancija!! ^ **•* V1* • « *»; u^ihom doktorja pi. Trnkoczyja krmilo varstveno sredtsvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imeno.-n Mastln. P'evidoi kmetovalec pa primera krmi vsaki domači živali, NaiVisje medalje na razstavah in tisoči 7ahvalnth pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. Tovarniška zaloga: lekarnar Trnkoczy, Ljubljana. 51 v tej kvaliteti švicarska Moja prava _____. stem Roskopf P.- ene Acker Rernontoar-ura z n* nim, solidnim, antimagnetiCnim Anlf-kolesjem, pravo en ajlno ciferniMiJ pap.r!) z varstvena plombo pravo:,;. Kelnasto pokrovje, sarrirni poki« čez kolesje, gre 86 ur (ni 12urid(4 ura), okrašeni in pozlačeni kftzsldj natanko regulirana. $ 3 letno pismeatj garancijo krmad K 5—, 3 komiii K14'—, s sekundnim kazalcem K $•■ 3 kim. K 17'— v pravem i pokrovju brez sekundnega K II— 13 kom. K 31—. s _„ K 1350, 3 kom. K 38— Izum, "SŽŠŠSŠŠ^ dovoljena. Razposilj* po povzetju Prva fabrlka ur V Most« HannS Konrad, c.ink.dvorni)if.,Brtix876(U. Bogati ceniki s 3000 podobami zastonj in poštnine proste: Krojaški učenec se takoj sprejme na i letno učenje z celo oskrbo pri Jakob Skaza, krojaški mojster v Slov. Bistrici Denarna posojila vsake ve ikosti po 4 do 50/t proti dolžnemu listu z ali .brez prio za jamstva, plača se v mesečnih obrokih v l—10 let. Brez posredovalnih pristojbin. Pcsojlla na realitete po S1/,0/0 na 30—60 let, največje svote ; večja financiranja. Hitro in diskretno se vse izvrš i Administracija „Bbrsen Courier" Budimpešta, Hauptpostfali Porto za nazaj se prosi. I !PIPE iz Bruycre lesa piima kvalitet, iz pravega, nevnlcljivega Bruyere-lesa. Gladka glava z daleč za-J vitimBuyere-odlivom, viš-njati ror, na-ustnik iz roga «- in Slavh, cena 21 cm. dolga K 1-50. Iste pipa. ali z okoli rezano Biuyereleseno plavo K I'80 Največja izbera v re-kvjzitah za kadenje dobite v rr.ojem ceniku, ki se razpošilja zastonj in poŠt nine prosto. Dobi se pri: c. in k dvornem liferantu Hanns Konrad razpošlljevalna hiša v 690 Eriix št. 876 (Češko.) Zahtevajte v lastnem interesu moj bogato ilustrovani glavni cenik s čez 3000 podobami zastonj in pošte ine prosto. Keg. vr.oiet. Postavno varstvo. _________Krasna ilusija! Najlepši okrasek božičnega drevesca ki noj m; manjka v nobeni krščanski družini, jo moja iboljŠano briljantno angelsko zvonenje za božične iirPVPCrP Čf t cist0 iz kov'ne z 6 pozlačenimi angelji 30 cm U1CYCMC M* i visoko. Garancija za natančno funkcioniranje. Na najmanjšem knkor na najve^em d rev can se lahko takoj brez priprav priveze; na mizo pnetavljeno Bi ii Hmh kot namizno fevontnje. Na gurki poči lunkcijonira tudi brez plamena sveč. Z gorkim zrakom, ki ga povzročije 5 sveče se vrti kolesce, na njemu pri' trjeni kleplji vdarijo na 3 zvoncev in srebrno zvonenje prične, ki pripravi stan, in mlado v pobožno božično voljo. Cena s kaitonom in navodilom za komad K 1-50. 3 komadi K 4-25 i 12 komadi K iS— 4 „ „5-50 ! 21 ,,. „ 29 — 6 ,. ,.8'— 38 ,, „48 50 ■J „ ..12— l 50 ,. „58"— 100 komadov K 112'— Šr*»v. 2 l-iu angtljeka zvoa*nje za boiirJne drevesce, posebno fino poni- . klano 7. vrtenimi oboki za zvonova, 5 krasnih svitlih »rebrnih lameta-rož, ki dajo pri vžganih svečah krasni reiloka, v kartonu z navodilom K 2'—. 5 kom. K 5 60 I 12 kom. K 20-25 4. „ „ 7'26 | 24 „ ,, 39-90 6 „ „ 10'50 i 36 „ „ 57.50 9 „ „ 16-50 '50 „ „ 77 50 100 kom, K 150'—. Najnovejši okrasek za božično drevesce iz etal/lt I2 kom- ■ortiriuioj dobro aiCMa v kartonu zavito po velikosti in izdelovanju predmetov po K —-40, — 60. — 70, —'80, 1 —, 1*20, 1*50, 2'—. 6 kom. v kartonu po velikosti in izpeljavi po —'75, — SO, 1-—, 1-20. Lamela (angelski lasi), srebro aii zlato, kuvert K —'10, orehovi d rot 100 kom. K —-20. Verige iz steklenih krogelj, 1 in pol do 2 m dolgo, do velikosti krogelj K —-90, —'95, 1-20, 1-40. "Svere za drevesce, 24 kom. v kartonu K—-50, večje 15 komadi v kartonu K —68, držaji za sveče tucat K — 60. Patett - Anker KeioMtni ira z masivnim solidnim svkaratti kolesjem v praven, z varstveno plani:« označenim niklnastim ohišjem, suit Iiokrov, ki gre M ur (ni litimi on) iipi pozlačeni kaza'ci, najnalaoiqi regulirana, 3 leina /arandji taMj K 5*—, 3 kom. K 14 —, a sekuotfi kazalcem K 6 —. 3 kom. K IT'-", .Najbogatejša izbera T glars« total^. Štev. 7223, PorMmonS iz enega tag svitlo rujavega saEan-usna, 4 pridihi veliki prostor za plašila, zapre m b notranje pero, niklnasta kljt&nia 9 cm dolgi, 6 cm široki K 1*3$. Štev. 7202. Ceni. dobri portemnalf enega kosa --l-i.lknga uma * la. UU nami iz govejega usna, i preMi prostor za biljete, 3 2apori S am do gost 6 cm tUrokoat K l;j. Boljil portemone ■>.. K1-86. s-io. I'd 3'10, 360, 3-», *-20 in raj* Zahtevajte katalogi Božična is Vsak p. t. kupec, ki napravi v ca^ odl.Mf* TlPflTnnfl t*mbra do 30. novembra pimneno narutilo u- |/I vlili IU e"1(-,»t najmanjo 40 K, dobi kot boifcjnu p»t* JT J premijo 1 ..Alarra-Wockor'1 (tev. 4313 t cihr nico, ki sveti po noči in 1 koledar za 1908. _______ Izmenjava dovoljena ali denar nazaj, nI rizike I Razpošilja se po povzetju ali naprejplačilu. Najbolje se nareči na poStni nakaznici. Neobhodno potrebno je, da se v uatočilnih pismih označi, je-li se naroči na povzetju ali po naprejpUiito. Tudi lezi v interesu nartčitelja, da naroČi pred 15. decembrom, ker je poŠta po 16. decembrom k preobložena m ne eksptdira tako hitro kot ponavadi. Naroča se pravočasno pri: Prva tovarna za ure v Mostu Hanns Konrad c. in k. dvorni liferant v Mostu (Briix) štev. 1931 (&Sko). Zahtevajte moj najuovrjSi glavni cenik z S000 podobami, ki ce vam doposljo takoj brezplačno in poštnine prosto. j ___________ Priznano n mašiiie za sejanje novo ibol|»anl A R R 1 k fl I A" zistem Schubrad »" » Ii I l\ U L l\ Jekleni plugi, brane, Yolcne za travo, deteljo, žit;e. Obračevalci mrve, grablje za žetev. Preše za mrvo in slami. Preše za vino in sadje. Hidravtične preše. Mlini za grozdje, „rebler" za grozdje. Mlin! za sadje, brizgalne za trte in rastline. Aparati za sušenje sadja in ZZZZZZ zelenjave. ZZZZZ .,Gopel-Werke" za živino: mlini za čiščenjeiil]a,trijerji,reb[cr za koruzo. MAŠINE Za REZANJE KRME, (Patent Rolen-Ring-schlager) gre najlojže. REZ za repo In ..trat'1. Aparat 21 gpt-ranje krme, peči s sledilnim kotlom, PUMPE zajnojnico. ki N _______________________________________________________ ^^3 vrtijo In vae druge poljedlske masine. z^Z izdelujejo in predajajo v najnovejši, odlikovani konstrukciji PH. MAYFARTH & Co. ^Sffi^Sr. DUNAJ 2|l Taborstrasse No 71 Etablirano 1872. Odlikovana z čez 690 zlatimi srebrnimi medaljami itd. 1050 delavcev. MC* Katalogi z slikami zastonj. -JtO 096 MC* l*be se zastopnike In razprodaja Ice. ~M �6B pridni „politirki" 11 .bigarja" za tovarno »tolcev; se £ »prejmejo pri dobri plači in biezplač- £ n:r» stanovanju. Kje pove npra-rnižtvo' ^ ,,Š'ajerca„ 775 !••••••••••• . za posestvo in hipoteko, teti I »oblasti dovoljena in protokolirana. i Sy-.fr- Kržižek, Maribor, Burggasse g 1 ABHfrbnje nakup in prodajo graščin in pose- nusiiA, tovarniških podjetij vsake vrate, stanovanj, "n*nokfi3let0Tišč, mlinov, prostorov za zgradbe, njiv, ravo nW mikov in gozdov itd., dalje preskrbuje poso- u?°dSI = Jlil1 na Prv° in drn8° T,°g°; =. kazale! 1 predam v Mariboru veliko število najraz-Tomldi fl'-1 'eP'n in i8-*0 cenin posestev, kakor tudi 1 K 6-—, iz'.h večjih krajih po spodnještajerski deželi, 'kazale* P0)"*'1''1* dajem vsak čas in brezplačno. 327 ek. kaz. ' menjav* \ &^ & sto I i.kopf. •ulvnr-irskim tlorabo . iftnir- . m), aenejfl I komad ndnim I'—' jseh vrat naj se varujejo skrbno pred vsako nečistostjo vsled te postane lahko najmanjša rana nevarna in veže 40 let sem se rabi omehkajočo Pragerske domabo kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje rane, Sa vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospešuje sploh zdravljenje. razpošilja ne vxak dan ""BBS t do* Tti vin., Vi oO v*n. po posti naj. ej plačilu 3 K 16 vin. se posije i am, za 7 K pa 10 doz, in to na vse avstro-ogrske Stacijone. laa delti zavitkov imajo postavno varstveno znamko. ===== Glavni depot: = B. FRAGNER, i t dvorni Ufirut. ' Apoteka •zum schwarzen Adler. Prana KUineseite, Ecke der Nerudagase No. 203. SktaclUSče v apotekah Aiintro-Osrrxke. i kosa tdalov, »eni iz klap. M Star Line, Antwerpen y re vrste parobrodi. — Naravnost brez | skladanja v New-York in v Filadel-. — Dobra nrana. — Izborna oprava na ladji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje Star Line, 20, Wiedener Gurtel na Dunaji ali Franc Dolenc, konc. agent v Ijubljani, Kolodvorske ulice štev. 41. 537 ima orodje za žagico (Laubsage) Delo z žagico je po-ilii.no in lepo opravilo v prostih urah za mlade in stare. St. 93' 7. Plima orodje 2a žagico na močnem kartonu, 7 ortdij in načrt.kompletno K3o0 Št. 9308. Isto z 10 prima orod'j in načrtom K 5-80 Št. 9306 cena garnitura s i' orodij- in načrtom K 1 80. Ako ne dopade, denar nazaj ! Veliko izbsro v orodju za žagico in leseno rezanje v mojem glavnem ceniku, ki ga na zahtevo vsakdo zastonj i" franko dobi. .ing- opa- i 71 C, in k. dvorni literant Hanns Konrad razp, trgovina v Briixu 876 (Češko). fejvecja razp. trgovina avstro-ogrske monar-Ihje. Osnovana 1887. Export v vse dežele. nakupom f si oglejte* Neoohodno potrebno za vsaico h šo. Univerzalni inštrument i Dvojna racljska vaga Hammerrange" t zv. nMondwage" ki združuje 10 naipotrfh-rejših orodij v enem komadu. i. s.: 1. Sekira. 2. Nož za droto. S. Kladivo. 4. Orodje za dvigujenje žebljov. -o. Orodje za sravhfi. ti Klešče. 7. Ključ za Sravbe.8. Klelče za „Gasrohr". S*. Orodie za orehe. 10. Železo „Stemm-eisen". — Ta instrument je iz jekla, fino puniklano. zolo solidno In trajno in koSta komad samo K 240. Isto 16 cm. dolgo K 3 70 „ 19 „ „ „ 4-50 Razpošilja po povzetju 689 HANNS KONRAD, c. k. dvorni liferant rasposiljevalna hiš* v Briixu štev. 876. (Češko) Zahtevajte moj cenik s 3000 podobami zastonj in poŠt. prosto ! z dvojestransko cifernico velika rinka in hakelj «za velike, mala rinka in hakelj za male predmete. St. 9484 do 100 kg. vaga K 2 — „ 9485 „ 150 „ „ K 2-20 „ 9485 ., 200 „ „ K 240 Garancija I Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Prva češka prodajalna. Ceno jperje za postelj 1 kg sivega, Slišanega, dobrega 2 K, se boljšega 2 K 40 v; 1 ko: belega, Slišanega 3 K 60, finega, mehkega 4 K IjjKTTilO v; 1 kg izredno finega sneženo- ■^^S-^belega. Slišanega 6 K 40 v, 8 K; 1 kg najfinijega (Dauneu) sivega 6 K, 7 K; belega finega 10 K; najbolj finega od prs 12 K. Pri nakupno kg. frank«. . Izgotovljene postelje zadostno napolnjene, v neprodornem, rdečem plavem rumenem ali belem nankiugu. 1 tuhna 170/116 cm velika, z novim, sivin:, trajnim ptrjem 10 K; s finim sivim, mehkim perjem 12 K, 14 K; z najfinejšim 16 K; 1 blazina 80/58 cm, 2 K 80, 3 K 40, 4 K; ra-posiljanje po povzetju 15 K naprej. Izmenjanje in vrnitev franko. Denar nazaj. C BeniSCh * Desohenitz 716 7« " Bohmerwald . Psstrpžba natančna in urna. ._. Pozor?------------—------------1Pf Vsaki dan sveže: Povojene klobase Povoj ene šunke Braunschweiger klobase Safalade in vsake vrste dru-zega povoj enega blaga M. Luttenberger-ju mesar in prekajevalee v Ptuju. Postrežba natančna in urna. prliči (Plahte) po fl. rjo za pojatlje iz domačega platna se dobivajo samo v novi veliki trgovini Mann-a Koss v Celju na kolodvorskem prostoru. Brez nevarnosti razirati se zamore vsakdo z mojo varstveno britvijo „Mannerlob". Vsled varstvene priprave, ki se privleče na obeh straneh bri-tvie, je vsako ranjenje nemogoče. Štev. 8720. Cena sama X 3-50 z etuijem vred. ^^ 8e priporoča za nevajene in »aniorazerje z negotovo roko in so pripravne za slabo kakor hnjšo brado. Britev brez varstvene priprave za i sako brado z etuijem : Štev. 8701 črno polirani les '/« votlo bruSeno . . . . K 170 „ 8702 ,.....'/, „ ,.....„ 2-20 •> |706 „ „ „ >U „ ,.......280 „ 8710 „ ., ,, «/i " >i ......3'50 ,, 8750 jermen im. juhten-usno, 20 cm. dolgo . . „ 1-20 „ 8754 dvojni jermen zželez.stojalom in Sravbo20cm. „ 2*20 „ 8765 Posoda zaraz.,nikel-pleh, 9 cm skozi4cmvis. „ — 40 „ 8768 Cepič za raziraoje...........„ —'50 „ 8763 Na.boljSemilo za razir., 50 ?. K —.20,100g. „ —40 Največjo izbero v britvah, garniturah za raziranje, jermenih za britve, kamenje za britve, posode, čepice, zrcala, maSint za rezanje las itd. najdete v mojem glavnem katalog] z 3000 podobami, ki ga dobite po zahtevi zastonj in poštnine prosto. C. in k. dvorni liferant HANNS. KONRAD, razpošilna hiša v Briix-u št 876 (Ueško). 687 «J«m. ICasimir, Ptnj trgovina 8 ipecerijo, materijalom, barvnim bl&gom, skladišče pive bratov Keiniaghaui. Priporočam: Dobri sir, najboljše salame, kisle vode, iiialinov sok, najboljša žgana kaval — Redilni prašek za konje, svinje, redilno apno! — Karbolinej, ter oljnate barve, lak, čepici! Peljem le dobro blago po najnižjih cenah in zigotovljam vedno reelno dobro postrežbe; Omenim še, d* M MkaJ* nej* tr- EHna li v lastni Iti«, kjer je bila preje ftevs* t*»a*M trail srn i» I flamkrg-Amerika-Linie. Najhitrejša vož-\ nja po morju 5 dni, 7 ur, 38 minut. Redna direktnasve-za z brzo- in' poštnimi par-niki, ki imajo _^ dvojnate vijake, iz Hamburga do New York«; dalje v Kanado, Brazilijo. A'ge.ntmijo. Afriko. Natančnejša pojasnila daje Generalna agentura za Štajersko »Gradec, IV., Annenstrasse 10. Osterr. Hof." Zahtevajte 21 itenj, da se Vam posije ilustrovaiu ••-■ik z nad UMU) slikami. Garancija več let Vsako ne breznanačno blago sn TZeme pri polni sveti nazaj. Nr. 365 Srekri* tan- O.KA sko riineatvar R»M. «* «" Nr. 32z ,Si vlirna reneatvar *> KA z* goiiB«d« gold. O.OV Nr. 337 Srebrna aaker 15 ksueiijev gold. 5, dvojni p.ei\ naitel gold. O «»" Nr. 341 Srefcraa aaker dvojni mantel •ma 15 kameajev, so- 7.U.XA XPa sebao rnoena gold. ' •» "« Anton Kiffmann največja zalega ar srečnega ia zlatega blag*. Ekspert t vse letele. Marburg P I, Štajersko. Kinematograf. Yelezanimiyo za otroke in odrašene, se da porabiti tudi kot ..Laterna maoicau Štev. 1786 s 3 oarvnimi trakovi slik (Films) in 6 3'/, cm. Širokimi slikami iz stekla, pe-trolejska lampa, reflektor in navodilo za rabo kompletno K 16*— S tem kinematografom se pokažejo na zidu žive podobe, ki jih videjo radi stari ia mladi. Mehanizem je natančen in edno-staven, tako da ga zamore predstavljati vsak otrok z lahkoto. Direktno razpošilja c. in k. dvorni liferant 691 Hanns Konrad, rasposiljevalna trgovina v Brux-u štev. 876 (Češko). Bogato ilustrovani glavni katalogi o kinematografih, Laterna niagica, parnih raaSinah. meh, igre itd. se razpošljejo po zahtevi zastonj in poStnine prosto. Zakaj ? gre vse v ta doto veliko trgovino Johann-a Koss v Celju na kolodvorskem prostora? I Kjer tem se \se dobi Kaj ai človek le poželi Blago je čisto frišno Ia ce.De zelo nizke. Otrokom in odrašenim g ki kašljajo zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom Cbymomel Scillae kot sredstvo, ki odstrani sline, krčni kaSelj, pomiri, odstrani pomanjkanje sape. Stoteri zdravnikov so dali že svojo izjavo 0 presenetljivem promptnem vplivu Thymomel Soillae pri oslovskem kašlju in drugimi vrstam: srčnega kašlja. MC Prosimo vprašajte zdravnika. 'BNl 1 steklenica J-J0 K. Po posli franko pri naprej-pla«ilu r«0 K. 3 steklenica pri naprej-pku ilu v— H* 10 steklenic 2©*— 1$. Izdelovalec in glavni zalogatelj B. Fragner, apotekar c. k. dvorni liferant Praga-III, Nr. 203. & Se dobi v vseh apotekah. (EJ 0 Pazite na ime preparata izdelovalca in na varstveno znamko. Najstarejša tvidka za Spediranjo r=: potnikov ;~ BASEL (Švica) Centraibahnpiatz št. 9 sprejme potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in pise v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode brezplačno in takoj pojasnila. 478 ■l y Pekovski Vozički za otroke ae, sprei">e v Schmid-ovi pekarni, Postgasse 6, Maribor. 7T0 Iščem v dobri okolici • trgovino v najem • Ponudbe caj se pošlejo na Franz Skoberne v Lavamundu, Koroško. s© dobivajo po ceni in nicer: prve aorte po..... fl. 6'— d,"ge „ ,...... „ 7 — t'etje „ „..... „ 8 — četrte „ „..... „ 9-— pete „ „..... „10-— Za fiaejše sorte se pošilja posebni cenik od j nove velike trgovine I I 674 Johann-a Koss v Celju na kolodvorskem prostora. Domača pijača •MJOM z „Ms8tin" da izvrstno pijačo in je p najboljše nadomestilo n pristni aadni inošt »Mastin* je sestavina naravnih aobetanc ia vak»d tega neškodljiv ter vpliva ta pije*« na človeka oživljajoče in pcapeanje prebavo. 300 I. te pijače narejene i ,Mo»tin* stane 4 'i. 80 kr. .Mostin" m dobi pri Janez« • seb, špecerijska trgovina, Maribor, Koroška alien 20. m Mehanska parna žaga. Na ngvem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju traven klalnice in plinarske hiše postavljena j« nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemn se les hlodi, itd. po zahtevi takoj razlaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in i. t. d. &8 Razpošiljatev solidnih čeških :^^: glazbenih inštrumentov |io najnižjih iabričnih c«nah. 691 «.r.v..t ». »Iru IfpH n.)t.l).. G,asom mojih dolojh nima naročitelj rizike, ker je izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Šolarske gosle, brez loka že za K 4'80. .V50, 6—, 6'80, 7-60, 8611, 960, 11—, 1260; koncertne vio-line, K 14—, 17.-—, 20-fri, 24.— ; orliesterske violine, močne v tonu K 28—, 32—, 86—, 40—; Solo-violine. K 60—, 60—, 80—, 120—, 160—; loki za violine po K —-80. 1—. 1 40, 1-80, 2—, 2 40, 2 80, 3-80 naprej. Pikolo in flavt« v solidni izpeljavi od K —90, 180, 260. 360, 4-80 naprej. Klarineti najboljše vrste po K 9 —, 11-—, 12-—, 14— in naprej. PoSlje po povzetju ali denar naprej e.k.dvorni Unmin Vnnnnd razposilna hiaa za fj " Štev. 876. lieferant flil|]|]S nGfl «>«»«""' potrebščine |jf||\ (Češko). Hogato ilustrovani glavni cenik z več n»go 3000 podobami dobi vsakdo po zahtevi zastonj in franko. kupuje po najvišji ceni And. Suppanz, l.aknpo-valec jajc v Ptojo, Rossmanova hifa (blizo posojilnice) in v Središču (D-čkova hiša). Železniška Roskopf 7 K Moja originalna ,,Železni$ka Roskopf-4 anker-re-m od loir ura ima 32 urno, s steklom krito kolesje v rusinovih kamenjih, cifernica iz emajla, zaprt in proti prahu, pravo ni k las to pokrovje. Samimi pokrov, patentni „aufeugu za urno perii, s katerim je strgan>e nemogoče. Vsaka ura ima kempasovo reguliranje in gre na minuto natanko pri vsscem vremenu, Prodali smo c. k. državnim Železnicam Že nad 10.000 komadov v polno zadovoljstvo. Brez sekundnega kazalca .... komad K 7"— Z sekundnim kazalcem..... „ K 8 — 3 leta pismene garancije- Pišilja po povzetju Max Bohnel, Dunaj 27. Sodnijsko zapriseženi strokovnjak in ocenjevalec. Zahtevajte cenik s 6000 podobami, zastonj in franko. 69R V ptujskem mestnem sopar nem kopališču se dobijo oduihmal kopele 8 hiaponom po slede-1 čih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan it] I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak pra ttb '/,11 uri predpoldan za 60 vin.; (30 ' carjev.) Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Petta Sadeanstalt). Najnovejša budiMca (Wecker)l 8 stolpovim zvonenjem z zvonovi K6--j Prva kvaliteta z masivnim kt hije ure in '/t ure. zbudi z i slolpi>vim zvoiienjfm, lepo i okroglo les(no okvirje, belac iz slekla 30 cm. skozi samo 1 Isla s cfernxo, ki sveti ponoči! H leta pismene garancije. Karo pade se dohi denar nazaj. Posije ■ povzetju Max Bohnel Kftl Zthtevajte moj cenik s 5000 pt» bami zastonj in franko. SUKNO humpolečki lodni, sukno za salon obleke in modno sukno zar jesenske in zimske obleke priporoča Karel Kocian tovarna za sukna v Humpolci. Zorci brezplačno. Tovarniška cena. 622 Wenzel Schramm tz4*!*T*teij (Tlačenih in«tr«»*nt»v (1uaiS-ln«tr«neit»). lidijiui zaprisežen zveden« v Celfrt, Hrazersirasse U. Najboljši in najesnejil nakup rsilo-vrstnih godbenih instrumentov. Najfinejše Italijanske strune (glasu ot-stijoče i» čise na kvinte; 6osle za Solerje od 6 K 60 t mjrej;; Gitare po K 7*10 nap. Citre za koncert od 16 K naprej; Fino izdelane gosle od 15 K naprej; t NajflnejSe gosle za koncert kakor tsjj stare Italijanske Instrumente se imiojj dobijo pri nem. Lo..e od 1 K 20 Ujfl Škatle za gosle od 6 K naprej. Omij sKe harmonike na dvojni giss z U'- tl tiptami 6 basami od 26 K naprej. Flilge'horne In trampet« cd | BB K naprej. Prave francosko loke do najlmejSega izdelowuvi.| &lr»B6 za citre s zdrgo itd. so zmiraj v zalegi. Postrežba n&Ua* '"..a in urna in se tudi popravljanje vsakovrstuiii inštnui.eaiM prevzame. i- ' ««Av>*'»*.<«'ni otrof:ji at»lh. Uutl.riitmmtiin.utitnelHirmiinikf Ure budiince s cifernico, ki sveti -m KM Z 1 zvoncem nav.. Z t zvoneoma......, 3- Z eifernico, ki sveli . . . 3n Marka J. Pri»a....., 4'- Žflezniska bndilnica . . ,, 5-Bndilnica s stolpovim zvo- nenjem (Schiagverk). ,. 5'- Budiln ca z muziko . . „ ItK—1 3 leta pismene girancije. DeiorJ nazaj, ako ne dopade. Posije po povzetju Max Bohnel &&&*] Zahtevajte moj cenik z nad oOOO pod. 2astc«j in franko. UUaatvano varevai-ol Vsaka ponarejanje luuarnl Edino pristen jt Thierryjev balsam z zeleno varstveno znamko z ntuo. 18 majhnih ali 6 dvojnaiih itekl«« ali velika specijalna steklenica ■ itn tentnim zaklepom K 6'—. Thierryjev« oentifolijsks maiBo za vse Se za tako stare rane, metis, poškodbe itd. 2 lončka K S'«0. Pi se samo po povzetju ali denar Te dve domači zdravili boljši splošnornaai bi _.. Nastavita naj se na lokarnarja A. Thierry i Pri Zaloga po skoro vseh lekarnah. K-nuV ice s tinociizvnijh zahvalnih poem a- stonj in pofitnine proste. Sprejmeta ae čevljarski pomočnik in čevljarski učenec] pošienih Btarišev z dobrimi šolskimi spričera pri č* vljarjn Janez Teršek na Dolu pn H^tnikn. elika zalo ■ oblek za moške in ženeke, za otroke vsake aterosti. — Zimske ženske iopce (Uberjackm) po fl. 5-—, 61—, T—, 8'—, 9—, 10—se kup najugodneje v novi veliki trgovini Johann-a Koss t Celji na kolodvorskem prostora. Izdajatelj in odgtKOtoi urednik: Karl Unban lilk