NAPIS NAD ČLANKOM 8 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 SPOROČILNA MOČ ZEMLJEVIDOV IZVLEČEK Zemljevidi so pomemben vir informacij o prostorskih danostih in v času globalizacije tudi o odnosih med ljudmi ter o dejavnostih človeka. V kartografskem komunikacijskem sistemu predstavljajo medij z veliko sporočilno močjo, saj kartograf kartografskimi znaki uporabniku pošlje kodirano sporočilo. Kadar so uporabniki neizkušeni, morajo biti kartografi pri oblikovanju zemljevidov še posebej pozorni. Da bi bili zemljevidi čim bolj privlačni, je smiselno preveriti in upoštevati tudi izkušnje, želje in potrebe uporabnikov. Z anketiranjem učencev in učiteljev smo iskali odgovor na vprašanje, kaj jim je na zemljevidih najbolj všeč. Ključne besede: geografija, kartografija, sporočilnost zemljevidov, kartografski komunikacijski sistem, kartografska pismenost, kartografski elementi. ABSTRACT The expressive power of maps - Developing users’ spatial perceptions Maps are an important source of information on spatial features and, at a time of globalization, also relations between people and their activities. In the cartographic communication system, maps represent a medium with great expressive power, in which cartographers use cartographic symbols to send coded messages to users. In designing maps, cartographers must pay special attention to inexperienced users. Hence, it makes sense to perform relevant studies to examine the experience, desires, and needs of users. A survey of pupils and teachers was used to determine what they like most on maps. Key words: geography, cartography, expressiveness of maps, cartographic communication system, cartographic literacy, cartographic elements. Sporočilna moč zemljevidov Razvijanje prostorskih predstav uporabnikov GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 | 9 SPOROČILNA MOČ ZEMLJEVIDOV Z globalizacijo sveta postajajo odnosi med ljudmi v vseh pogledih čedalje bolj prepleteni in prostorsko usmerjeni. Prostorske vzorce in odnose med njimi je najlažje upodobiti na zemljevidih, saj ti omogočajo natančnejši slikovni prikaz v koordinatnem sistemu. Z razvojem informacijsko-komunika- cijske tehnologije se za kartografske prikaze uporablja vse več različnih medijev. Upodobitve se z dvorazsežnih listov papirja selijo na dvorazsežne ali trirazsežne interaktivne vizualne predstavitve ali celo v fotorealistične prikaze geografskega prostora. Za uspešen prenos sporočil med kartografi in uporabniki zemljevidov je pomembno, da kartografi sledijo kartografskim načelom, ki so se izoblikovala v večtisočletnem kartografskem razvoju, in jih prilagajajo novim tehnološkim zahtevam. Obenem se od njih pričakuje, da količino podatkov in način njihove upodobitve uravnotežijo s starostjo in kartografsko pismenostjo uporabnikov. Prvi koraki v svet zemljevidov V obdobju, ko se človekovi možgani še razvijajo, je miselne aktivnosti smiselno spodbujati s pomočjo zemljevidov. Mnoge raziskave namreč poudarjajo vpliv zemljevidov na razvoj prostorskih predstav in na izboljšanje kognitivnih spo- sobnosti človeka, saj delo z njimi zahteva kompleksno razmišljanje s številnimi miselnimi operacijami (Hergan in Umek 2013). Zemljevidi tudi omogočajo, da nadgrajujemo predstave o oddaljenih pokrajinah, ki jih ne moremo obiskati, in tako izpopolnjujemo svojo globalno predstavo sveta. S široko dostopnostjo najrazličnejše literature, računalniških iger, spletnih interaktivnih zemljevidov in celo prostodostopnih GIS programov v zadnjih dvajsetih letih se sodobni otroci z zemljevidi soočajo v bistveno mlajših letih. Pred približno petdesetimi leti so se mnogi z zemljevidi prvič srečali šele v šoli. Danes lahko starši že v predšolskem obdobju opravijo pomembno vlogo pri kartografskem opismenjevanju otrok. Pomembno je, da otrok prek pravilno vodene igre in vsakodnevnih dejavnosti pridobiva občutek za zemljevide ter prostorsko zaznavanje in izražanje sveta, ki ga obdaja (slika 1). V Združenih državah Amerike je na to že leta 1990 s knjižico za starše Helping Your Child Learn Geography opozoril Oddelek za izobraževanje pri Uradu za raziskave in izboljšave izobraževanja. V knjižici, danes v posodobljeni obliki dostopni tudi na spletu (Helping Your Child … 1996), so zbrani praktični nasveti staršem, kako naj se o prostoru pogovarjajo z otroki v obdobju od rojstva do desetega leta starosti ter kako naj jih spodbujajo k razmišljanju o svetu ter k ustvarjanju lastnih prostorskih predstav. Prostorske predstave in kartografska pismenost Ob možnostih, ki se dandanes ponujajo otrokom, bi pričakovali, da imajo ti ob vstopu v osnovno šolo boljše prostorske predstave in višjo stopnjo kartografske- ga znanja kot njihovi predhodniki. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da se zaradi uporabe globalnega navigacijskega satelitskega sistema (GNSS) pri gibanju v prostoru zmanjšuje sposobnost branja in interpretacije zemljevidov (Maxwell Avtorica besedila: JERNEJA FRIDL, dr. geodezije Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, Ljubljana E-pošta: jerneja@zrc-sazu.si Fotografija: Shutterstock, Inc. COBISS 1.03 kratek znanstveni prispevek 10 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 SPOROČILNA MOČ ZEMLJEVIDOV usvojeno znanje učencev, njihova spo- znanja pa bodo zanesljive odgovore najverjetneje dobila šele v prihodnjem desetletju. Sporočilna vrednost zemljevidov Fraza »slika pove več kot tisoč besed«, ki so jo prvi uporabili angleški časopi- si na začetku 20. stoletja, je v različnih vedah priljubljena še danes. Nanjo se sklicujejo raziskovalci, ki želijo po- udariti prednosti vizualnih prikazov pred besedilnimi opisi. Psihologi za izboljšanje komunikacije na podro- čju upravljanja za vojaške potrebe, predvsem pa v izobraževanju, še po- sebej poudarjajo pomen strategij, ki temeljijo na vizualizaciji (Dansereau in Simpson 2009). Grafična pisme- nost, kamor lahko uvrstimo tudi kar- tografsko pismenost, postaja vsaj tako pomembna kot sposobnost branja in pisanja besedil. Čeprav nekateri stro- kovnjaki nasprotujejo, da bi prikaze na zemljevidih uvrščali med grafična besedila, ker ne temeljijo na sistemu jezikovnih sredstev in njihovih med- sebojnih odnosov (Harley 1992), so ti prikazi upravičeno uvrščeni v nave- Catling 1996). Temelje kartografske pismenosti je smiselno nadgraditi še z razumevanjem projekcij, različnih vrst in stopenj generalizacij ter prostorskih razmerij med prikazanimi objekti. Z razvojem informacijsko-komuni- kacijske tehnologije je pojem pisme- nosti pridobil dodaten vidik, saj je spretnosti pri uporabi zemljevidov treba nadgraditi tudi s sposobnostjo povezovanja informacij, ki se skrivajo v posameznih nadbesedilih (angleško hypertext). Nadbesedila so med be- sedilom označene besede ali pojmi s povezavami do novih spletnih strani. Slikovne priloge, med njimi tudi zem- ljevidi, se mnogokrat skrivajo prav v nadbesedilih. Učenci se morajo nauči- ti miselno usklajevati informacije, do- bljene v osnovnem besedilu, z infor- macijami, ki se skrivajo v povezavah prek nadbesedil (Grosman 2011, 22). Vprašanje je, ali jim to resnično uspe, saj lahko učenec spregleda, načrtno izpusti ali opusti ponujene mož nosti povezav oziroma s preklapljanjem med njimi izgubi pregled nad bi- stvom. Številni strokovnjaki šele pre- učujejo vpliv multimedijskih učil na 2013). Naše prostorske predstave so vse bolj nejasne, saj zaupamo navi- gacijskim napravam in jim tudi slepo sledimo. To se dogaja celo poklicnim voznikom, med katerimi nekateri celo po več kot 100 kilometrih vožnje ne ugotovijo, da so skrenili s poti. Tako je na primer pred letom dni voznik belgijskega avtobusa s pomočjo na- vigacijske naprave potnike namesto v francosko smučarsko letovišče La Plagne v Alpah odpeljal v istoimensko vas na meji s Španijo, približno 600 kilometrov jugozahodno od smučar- skega središča (medmrežje 1). Taki in podobni primeri potrjujejo strokovne ugotovitve, da je v mno- gih evropskih državah kartografska pismenost na nižji ravni od priča- kovane, kar velja tudi za slovenske osnovnošolce (Hojnik in Hus 2012) in študente (Umek in Hergan 2011). Pri testiranju kartografske pismenosti se največkrat preverjajo razumevanje perspektive, določanje razdalj s po- močjo meril, določanje nadmorskih višin s pomočjo plastnic, sposobnost orientacije v prostoru in razumevanje legende (Winston 1984; Gerber 1992; Slika 1: Upodobitev osemletnega otroka, ki je počitnice v Bohinju opisal kar s pomočjo spoznavnega zemljevida. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 | 11 SPOROČILNA MOČ ZEMLJEVIDOV S P O R O Č I L O VIR podatkov in informacij POŠILJATELJ kodira podatke in informacije glede na znanje, izkušnje in družbene norme in jih v grafičnih kodih prikaže na zemljevidu KARTOGRAF MEDIJ za prenos kodiranega sporočila do prejemnika ZEMLJEVID KODIRANO KODIRANO DEKODIRANO PREJEMNIK dekodira informacije glede na znanje, izkušnje in družbene norme, jih interpretira in prelije v svoj miselni svet UPORABNIK PROSTORSKE PREDSTAVE dopolnjene z novimi védenji o geografskem prostoru KOGNITIVNI PROSTOR GEOGRAFSKI PROSTOR NEKODIRANO 1. korak 2. korak 3. korak 4. korak Kartograf poleg lastnih zamisli upoš- teva tudi uveljavljena kartografska načela, ki so se izoblikovala v nekaj ti- sočletjih kartografskega razvoja. Kar- tografski znaki morajo biti oblikovani tako, da na zemljevidih dosežemo aso- ciativnost, preglednost, kontrastnost, čitljivost in estetskost (Petrovič 2001). Oblikovani kartografski znaki, ki na zemljevidu prikazujejo geografske da- nosti, so v bistvu grafične kode, zato pravimo, da kartograf sporočilo kodi- ra. Kodirano sporočilo prek zemljevi- da v papirni ali digitalni obliki prejme uporabnik, ki na podlagi predhodnih izkušenj sporočilo dekodira. Informa- cije shrani v svoj miselni svet in si z ustrezno interpretacijo ustvari tudi lastne prostorske predstave. Način doživ ljanja in interpretiranja zemlje- vidov je odvisen od uporabnika, pred- vsem od njegovega znanja, pa tudi • vrsti medija (na primer stenski zemlje- vid, učbenik, računalniški zaslon, mo- bilni telefon …), • vsebini prikaza, ki mora biti že pred iz- biro kartografskih znakov jasno opre- deljena, • merilu zemljevida, ki je odvisno pred- vsem od medija, količine podatkov in namena zemljevida, • izbiri kartografskih znakov glede na vrsto pojava (točkovni, linijski ali plos- kovni objekti), • uporabi ustreznih grafičnih spremen- ljivk (oblika, velikost, barva, svetlostna vrednost, vzorec, smer) za posamezne vrste kartografskih znakov, • številu podatkovnih slojev, ki še omo- goča preglednost zemljevida, ter • stopnji in načinu generalizacije posa- meznih podatkovnih slojev (izbiranje, poenostavljanje, združevanje, premi- kanje ipd.). deno kategorijo, saj so se kartografski znaki kot kode za sporazumevanje razvili celo pred črkovnimi kodami. Tako imajo zemljevidi kot sredstvo prenosa grafičnih besedil veliko spo- ročilno vrednost. Način sporočanja je najlažje predstaviti v shematiziranem kartografskem komunikacijskem sis- temu (slika 2), ki je izpeljana in nad- grajena različica tridelnega komuni- kacijska modela: oddajnik–medij za prenos sporočila–prejemnik. V kartografskem komunikacijskem sistemu so zemljevidi grafični medij za prenos kodiranih sporočil o geo- grafskem prostoru in človeških odno- sih v njem. Geografski prostor je vir, iz katerega kartograf črpa podatke in informacije, ki jih želi sporočiti upo- rabniku. Pri svojem delu se mora od- ločati o (Fridl s sodelavci 2016): Slika 2: Shematska ponazoritev prenosa sporočil v kartografskem komunikacijskem sistemu. 12 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 SPOROČILNA MOČ ZEMLJEVIDOV pravilo. Tako se skladno z učnim na- črtom pri predmetu družba učenci z zemljevidi in atlasi pobliže seznani- jo šele v 4. in 5. razredu. Podobno učitelji tudi v odgovorih na anketno vprašanje, kdaj naj bi učenci zače- li uporabljati zemljevide, niso jasno potrdili predšolske rabe zemljevidov (Fridl 2016). Med sedemindvajseti- mi učitelji, ki poučujejo družbo ali geografijo v osnovni in srednji šoli, namreč nihče ni izbral ponujenega odgovora o rabi zemljevidov »v staro- sti 5 let ali manj« (slika 3). Raje so v podobnih deležih izbrali odgovor, da je priporočljiva raba od prvega do pe- tega razreda osnovne šole, kar priča o tem, da mnenja še zdaleč niso enotna. Eden od učiteljev je celo menil, da je za uporabo zemljevidov primeren šele šesti razred osnovne šole, čeprav se pri predmetu družba o vrsti, elementih in uporabi zemljevidov učijo že v petem razredu. Predvidevamo, da se učite- lji za zgodnejše obdobje ne odločajo izkušenj, osebnih pogledov, posredno tudi od družbenega in kulturnega okolja, v katerem živi. Nujno pa je, da se uporabnik zaveda omejitev, ki jih ima kartograf pri izdelavi zemljevidov. Pri neizkušenih uporabnikih obstaja možnost, da kartografovega kodira- nega sporočila brez ustrezne pomoči ne bodo sposobni dekodirati. Zato je izjemno pomembno, da starši, vzgo- jitelji in učitelji otroke v svet karto- grafije uvajajo od ranega otroštva in jim pomagajo dekodirati sporočila zemljevidov. Če učitelji želijo učence uspešno opismenjevati, morajo slediti tehnološkemu razvoju in nadgraje- vati nove informacijsko-tehnološke kompetence. Nekateri slovenski ra- ziskovalci ugotavljajo, da se učitelji premalo zavedajo pomena rabe ze- mljevidov v predšolski dobi. Herga- nova in Umekova (2013) menita, da je v prvem triletju osnovne šole raba zemljevidov pogosto prej izjema kot zato, ker so učenci različno dojemlji- vi za razumevanje perspektive, meril, plastnic in drugih kartografskih zako- nitosti, tako da se verjetno bojijo te- žav z dojemanjem pri posameznikih. Raven miselnih zmožnosti je pove- zana s številom sinaps, to je povezav med možganskimi celicami. Glede na izjemno dovzetnost za specifične naloge in učenje v obdobju nastaja- nja novih sinaps je otrokom smiselno ponuditi zemljevide čim prej, sicer za- mujamo pozitivne vplive, ki jih ti lah- ko imajo na poznejše otrokove inte- lektualne sposobnosti. Do petega leta starosti se namreč vzpostavi približno 50 % sinaps, do sedmega leta 75 % in do dvanajstega leta 95 % (Juriševič, Rajović in Drgan 2010). Namen in pogostost uporabe zemljevidov pri učencih Za razvoj intelektualnih sposobnosti ni pomembna le starost, pri kateri se otroci prvič srečajo z zemljevidi, tem- več tudi pogostost in namen njihove uporabe. Na vprašanje, kako pogosto uporabljajo zemljevide, je 122 sloven- skih učencev 5. razredov odgovarjalo v okviru že omenjene raziskave, izvede- ne leta 2008 (Hergan in Umek 2013). V prispevku se avtorici sklicujeta tudi na rezultate ankete, ki je zajela 20 slo- venskih učiteljic 4. in 5. razredov, ter ugotavljata razkorak med ocenami učencev in učiteljic. 64,8 % učencev je od začetka šolanja do sredine 5. razreda zemljevide v šoli uporabilo več kot 10- krat. Obenem učenci ocenjujejo, da jih doma uporabljajo redkeje kot v šoli, zato mora biti šola glavni pobudnik uvajanja v svet zemljevidov. Po naved- bah učiteljic je uporaba pogostejša, kot 22,2 % 18,5 % 14,8 % 25,9 % 14,8 % 3,7 % V starosti 5ali manj let V 1. razredu V 2. razredu V 3. razredu V 4. razredu V 5. razredu V 6. razredu Slika 3: Odgovori učiteljev na vprašanje, kdaj naj bi po njihovem mnenju učenci začeli uporabljati zemljevide. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 | 13 SPOROČILNA MOČ ZEMLJEVIDOV mljevide najpogosteje uporabljajo za utrjevanje snovi, kjer s pozitivnima odgovoroma izstopajo učenke pred učenci. Pri odgovoru »drugo«, kjer so anketiranci praviloma prav tako ob- krožali eno od petih ocen pogostosti uporabe zemljevidov, so imeli učenci možnost navesti, za katere namene še uporabljajo zemljevide. 77,8 % jih ni navedlo ničesar, 6,8 % jih zemljevide v kategoriji »drugo« uporablja za šolsko rabo, 5,7 % za iskanje krajev, vrhov, držav in drugih zanimivosti, 4,2 % za Čeprav smo še pred desetletji zemljevi- de obravnavali predvsem kot sredstvo za orientacijo v prostoru in določanje položaja izbranih krajev, odgovori učencev kažejo, da jih v ta namen še najredkeje uporabljajo. Verjetno učen- ci pojem zemljevid dojemajo v tradi- cionalnem pomenu besede, ne pa kot aplikacijo, zato določanje svojega polo- žaja na globalnih navigacijskih napra- vah in prenosnih telefonih ne enačijo z zemljevidi, čeprav so ti uporabljeni kot podlaga. Po lastnem mnenju ze- jo navajajo otroci, saj je kar polovica vprašanih učiteljic v enem šolskem letu uporabila zemljevide vsaj 30-krat. Med posameznimi učiteljicami so precejšnje razlike, saj so v šolskem letu navedle od 5 do 35 uporab zemljevidov (Hergan in Umek 2013). Razkorak med naved- bami učencev in učiteljic pripisujemo temu, da so pri razlagi s pomočjo ze- mljevidov aktivni predvsem učitelji, učenci pa so v vlogi opazovalcev in tovrstne rabe zemljevidov ne doživljajo kot lastnega dela z njimi. V raziskavah za temeljni raziskoval- ni projekt Šolski učbeniki kot orodje za oblikovanje geografskih predstav o slovenskih pokrajinah in za doktorsko disertacijo Vsebina in načela obliko- vanja šolskih zemljevidov (Fridl 2016) smo stopili še korak dlje ter 722 učen- cev in dijakov vprašali, kako pogosto uporabljajo zemljevide pri orientaciji v prostoru, načrtovanju poti, utrje- vanju učne snovi, iskanju krajev, o katerih berejo ali slišijo v medijih, ter ob drugih priložnostih (slika 4). Pri izpolnjevanju anketnih vprašalnikov so sodelovali učenci 5. in 9. razredov osnovnih šol ter dijaki 1. in 3. letni- kov srednjih šol. V nadaljevanju za obe skupini uporabljamo skupni izraz učenci. Pri vsaki od ponujenih dejav- nosti so morali učenci na petstopenj- ski Likertovi lestvici izbrati eno oceno. Pri tem smo s srednjo oceno »srednje pogosto uporabljam« definirali neod- ločenost odgovorov, desno in levo od nje pa so lahko anketiranci izbirali še med dvema nasprotujočima si stop- njama ocen z vrednostmi »sploh ne uporabljam« in »redko uporabljam« oziroma »pogosto uporabljam« in »ve- dno uporabljam«. Slika 4: Navedbe učencev, kako pogosto uporabljajo zemljevide pri različnih dejavnostih. 0% 20% 40% 60% 80% 100% Učenke Učenci Učenke Učenci Učenke Učenci Učenke Učenci Učenke Učenci Pogostost uporabe zemljevidov Sploh ne uporabljam Redko uporabljamSrednje pogosto uporabljam Pogosto uporabljamVedno uporabljam Pri orientaciji v prostoru Pri načrtovanju poti Pri utrjevanju učne snovi Pri iskanju krajev, o katerih berem ali slišim v medijih Drugo 14 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 SPOROČILNA MOČ ZEMLJEVIDOVSPOROČILNA MOČ ZEMLJEVIDOV vidov, ki ga sami nismo izpostavili, so anketiranci največkrat ponavljali na- vedbe, ki bi sodile v eno od predhod- nih štirih kategorij. mene, 1,2 % pa, da zemljevidov sploh ne uporabljajo. Čeprav smo upali, da bomo pod kategorijo »drugo« dobili še kak dodaten razlog za rabo zemlje- načrtovanje prostočasnih dejavnosti, 2,9 % pri orientaciji v naravi, 1,4 % jih je tudi pri možnosti »drugo« na- vedlo, da jih uporabljajo za druge na- Slika 5: Pomanjšan prikaz slikovne priloge k anketnima vprašalnikoma za učence in učitelje. Z1 Z2 Z3 Z4 Z5 Z6 GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 | 15 SPOROČILNA MOČ ZEMLJEVIDOV Kaj je učencem in njihovim učiteljem na zemljevidih všeč? Izbranim 722 učencem in njihovim 27 učiteljem smo v anketnem vpra- šalniku zastavili še nekaj vprašanj, ob katerih so lahko izrazili svoje mnenje glede posameznih zemljevidov in kar- tografskih elementov. Pri enem od njih so morali med šestimi zemljevidi z oznakami od Z1 do Z6 (slika 5) iz barvne priloge formata A3 izbrati tisti zemljevid, ki bi ga pri pouku najra- je uporabljali. Osnovnošolci so se v največjem deležu (25,7 % oziroma 96 učencev) odločili za zemljevid Z2. Sledili so zemljevidi Z3 (20,1 %), Z1 (17,1 %), Z5 (12,3 %), Z4 (10,4 %) in na zadnjem mestu zemljevid Z6 z 9,1 % (slika 6). Na vprašanje ni odgo- vorilo 5,3 % osnovnošolcev. Nekoliko drugače so se odločali sred- nješolci, saj jih je 31,9 % oziroma 111 za najprimernejši izbralo zemljevid z oznako Z3. Sledili so zemljevidi Z2 (19,3 %), Z4 (17,2 %), Z6 (11,8 %), Z1 (8,6 %) in z manjšo razliko (8,0 %) še zemljevid Z5 (slika 6). 3,2 % sred- nješolcev na vprašanje ni odgovori- lo. Mnenja učiteljev so se od mnenja učencev razlikovala , saj je zemljevid zanje učilo, ki mora najbolje dopol- njevati njihovo razlago. Vendar je ob primerjavi odgovorov treba upoštevati tudi dejstvo, da je bil vzorec učite- ljev, ki so bili zajeti v raziskavo, precej manjši od vzorca anketiranih učencev. Učenci in učitelji so morali v obliki odprtih odgovorov navesti tudi razlo- ge, ki so jih vodili pri izbiri zemljevi- dov. Odgovore smo v okviru analize združili v šest smiselnih kategorij (sli- ka 7). Redkejše navedbe smo uvrstili v kategorijo »drugo«. 0% 10% 20% 30% 40% 50% Da je vse označeno, veliko informacij, natančen Preglednost, nazornost Prikaz/preglednost reliefa in/ali barva kombinacija prikaza Dodatna slikovna informacija o znamenitostih Ni preveč podatkov (predvsem krajev) Vse mi je všeč Drugo Ni odgovora Učitelji Srednješolci Osnovnošolci 0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% Z1 Z2 Z3 Z4 Z5 Z6 Ni odgovora Oz na ke z em lje vi do v Učitelji Srednješolci Osnovnošolci Slika 7: Razlogi za izbiro zemljevidov, ki bi jih anketiranci najraje uporabili pri pouku.začeli uporabljati zemljevide. Slika 6: Odločitve osnovnošolcev, srednješolcev in učiteljev, kateri zemljevid iz slike 5 bi najraje uporabili pri pouku. 16 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 SPOROČILNA MOČ ZEMLJEVIDOVSPOROČILNA MOČ ZEMLJEVIDOV tančnosti zemljevida pričakovali od učiteljev, med katerimi pa jih je kar 44,4 % izpostavilo preglednost reli- efa in barvne kombinacije prikaza. Zemljevidi, na katerih ni veliko po- datkov, so všeč le redkim učencem in učiteljem. Srednješolci so kot skoraj enako- vredna razloga navajali preglednost in nazornost zemljevida (28,2 % srednješolcev) ter večje število in- formacij in njegovo natančnost (27,6 % osnovnošolcev). Bolj kot od učencev smo poudarjanje na- Osnovnošolci so se presenetljivo največkrat odločali za večje število informacij in natančnost zemljevida (29,9 % osnovnošolcev) ter dodat- ne slikovne informacije o naravnih in kulturnih znamenitostih (20,9 % osnovnošolcev). RELIEF R1 Stilizirani hribi R2 Višinski pasovi R3 Senčenje R4 Plastnice NASELJA N1 Silhuete mest N2 Krogci N3 Tlorisi mest N4 Tlorisi hiš MEJE DRŽAV M 1 Enojna polna črta M2 Enojna prekinjena črta M3 Enojna črta s prosojno obrobo Slika 8: Slikovna ponazoritev anketnega vprašanja o načinih prikaza reliefa, naselij in meja držav. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 | 17 SPOROČILNA MOČ ZEMLJEVIDOV V nasprotju s stiliziranimi hribi pa pri prikazih naselij učencev niso prepriča- le silhuete mest, kot so jih upodabljali na srednjeveških zemljevidih. Zanje se je navdušilo le 12,0 % osnovnošolcev in 8,9 % srednješolcev ter nobeden od anketiranih učiteljev (slika 9). Vse tri skupine so dale prednost krogcem, saj se je zanje odločilo 48,4 % osnov- nošolcev, kar 61,8 % srednješolcev in 51,9 % učiteljev. a očitno delajo več preglavic sred- nješolcem, saj se je zanje odločilo le 2,6 % dijakov, medtem ko so prepri- čale 9,9 % osnovnošolcev. Stilizirani prikazi reliefa so se ohranili vse do 18. stoletja (Perko 2001), v sodobnosti pa strokovno niso več zanimivi, ker ne temeljijo na zanesljivi matematič- ni osnovi in zato iz takih prikazov ni mogoče pridobiti merskih podatkov o površju (Petrovič 2001, 22). Barve v splošnem veljajo za najučin- kovitejše grafično sredstvo zemljevi- dov, ki pri ljudeh vzbudijo različne vtise in omogočajo prekrivanje večje- ga števila kartografskih znakov. Ob pravilni izbiri so izjemno asociativne, še posebej, kadar posnemajo barve iz okolja. Učencem in učiteljem smo postavili tudi nekoliko subjektivno vprašanje, ali so jim na zemljevidih bolj všeč živahne, umirjene ali neiz- razite barve. S slednjimi smo želeli izpostaviti primere, pri katerih razlike med različnimi pojavi zaradi podob- nih barv in odtenkov niso pretirano opazne. Učenci (54,3 %) in učitelji (66,7 %) so bili enotnega mnenja, da so najprimernejše živahne barve. Za kartografa so pomemben vir in- formacij tudi odgovori, kateri načini prikaza reliefa, naselij in meja držav so učencem in učiteljem najbolj všeč (slika 8). Med izbrane kartografske elemente bi sodilo tudi vodovje, a je uporaba modre enojne črte različnih debelin glede na vodnatost vodotokov že tako zakoreninjena v naših pred- stavah, da druge izrazne možnosti (na primer zelena črtkana črta) sploh ne pridejo v poštev. Presenetljivi so bili predvsem odgovo- ri učencev o izbiri načina upodobitve reliefa (slika 9), saj se je kar 48,4 % osnovnošolcev in 43,4 % srednješol- cev odločilo za stilizirano metodo s perspektivno sliko hribov. Pričakovali smo, da bodo učenci v večjem števi- lu izbrali danes uveljavljeni metodi senčenja in višinskih pasov, a so višin- skim pasovom dali prednost le učitelji (44,4 %). Plastnice zaradi zahtevnosti med otroci niso najbolj priljubljene, Slika 9: Najbolj primerni načini upodobitve reliefa, naselij in državnih meja po mnenju anketirancev. 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% Stilizirani hribi Višinski pasovi Senčenje Plastnice Ni odgovora Silhuete mest Krogci Tlorisi mest Tlorisi hiš Ni odgovora Polna črta Polna in prosojna črta Prekinjena črta Ni odgovora RELIEF NASELJA DRŽAVNE MEJE Učitelji Srednješolci Osnovnošolci NAPIS NAD ČLANKOM 18 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2016 SPOROČILNA MOČ ZEMLJEVIDOV sporočila. Na podlagi poznavanja kar- tografskih načel, zakonitosti obliko- vanja kartografskih izraznih sredstev, želja in izkušenj uporabnikov mora pretvoriti informacije iz geografskega prostora v sistem grafičnih kod, ki naj bo pregleden, razumljiv in privlačen za uporabnika. Pri tem mora razmi- šljati o vrsti medija, vsebini prikaza, merilu, izbiri kartografskih znakov in njihovem oblikovanju s pomočjo gra- fičnih spremenljivk, pa tudi o številu podatkovnih slojev, ki še omogočajo preglednost zemljevida, ter stopnji in načinu generalizacije. Ustrezno vse- binsko in grafično zasnovani zemlje- vidi imajo lahko izjemno sporočilnost vrednost in tako spodbujajo prostor- ske predstave uporabnikov. čakovali, da se kartografsko opisme- njevanje nezavedno začne že v rani mladosti. Znanstvene raziskave ka- žejo, da je to uspešno le, če otroke k razmišljanju o svetu ter k ustvarja- nju lastnih prostorskih predstav prek iger in pogovorov usmerjajo starši že od drugega leta dalje. Ker učenci ze- mljevide pogosteje uporabljajo v šoli kot doma, so pri kartografskem opi- smenjevanju izjemno pomembni tudi učitelji, ki morajo spremljati tehno- loške novosti in nadgrajevati kompe- tence na kartografskem področju. A za uspešen prenos kodiranih sporočil prek zemljevidov do uporabnikov ima najpomebnejšo vlogo v karto- grafskem komunikacijskem sistemu kartograf kot oblikovalec in pošiljatelj Pogosto uporabljeni element topo- grafske podlage zemljevidov so tudi administrativne meje. Za prikaz meja so primerni linijski kartografski znaki, ki so lahko oblikovani tudi z enako- merno razporejenimi geometrijskimi liki, najpogosteje s krogci. 50,0 % osnovnošolcev, 51,4 % srednješolcev in kar 70,4 % učiteljev je navedlo (sli- ka 9), da meje delujejo najbolj estet- sko, kadar je na zunanji strani državne meje poleg osnovne mejne črte izrisan še širši, prosojni pas. Sklep Ker so kartografske upodobitve v medijih, na spletu, v računalniških igricah in drugih prikazih čedalje pogostejše, bi lahko upravičeno pri- Viri in literatura 1. Catling, S. 1996: Beginning to map the world. Primary Geographer 24. 2. Dansereau, D. F., Simpson D. D. 2009: A Picture is Worth a Thousand Words: The Case for Graphic Representations. Professional Psychology: Research and Practice 40. Medmrežje: http://www.nta.nhs.uk/uploads/pprp_09_dd_picturewords.pdf (4. 8. 2016). DOI: 10.1037/a0011827. 3. Fridl, J., Dokler, J., Juvan, M., Ortar, J. 2016: Razmerja geoprostora s prostori književnosti: geopodatki, kartografija in interaktivni zemljevidi. Prostori slovenske književnosti. Studia litteraria 20. 4. Fridl, J. 2016: Vsebina in načela oblikovanja šolskih zemljevidov. Doktorska disertacija. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 5. Gerber, R. 1992: Using Maps and Graphics in Geography Teaching. Brisbane. 6. Grosman, M. 2011: Večrazsežna pismenost izziv sedanjosti. Razvijanje različnih pismenosti. Univerzitetna založba Annales. Koper. 7. Harley, J. B. 1992: Deconstructing the Map. Writing Worlds: Discourse, Text and Metaphor in the Representation of Landscape. Routledge. London, New York. 8. Helping Your Child Learn Geography. 1996. Medmrežje: http://www2.ed.gov/pubs/parents/Geography/index.html (24. 12. 2015). 9. Hergan, I., Umek, M. 2013: Raba zemljevidov spodbuja miselno aktivnost učencev. Geografski vestnik 85-1. 10. Hojnik, T., Hus, V. 2012: Analiza kartografskega opismenjevanja v slovenskih in angleških osnovnih šolah. Revija za elementarno izobraževanje 5-1. 11. Juriševič, M., Rajović, R., Drgan, L. 2010: NTC učenje: spodbujanje razvoja učnih potencialov otrok v predšolskem obdobju. Gradivo za strokovni seminar. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Medmrežje: https://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/CRSN/NTC/NTC_seminarsko_gradivo.pdf (7. 8. 2016). 12. Maxwell, R. 2013: Spatial Orientation and the Brain: The Effects of Map Reading and Navigation. GIS Lounge. Santa Clara. Medmrežje: https://www.gislounge.com/spatial-orientation-and-the-brain-the-effects-of-map-reading-and-navigation/ (26. 10. 2016). 13. Medmrežje 1: http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/namesto-na-smucanje-turiste-peljal-na-mediteran/360156 (11. 5. 2016). 14. Perko, D. 2001: Analiza površja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa. Geografija Slovenije 3. Ljubljana. 15. Petrovič, D. 2001: Načela oblikovanja izraznih kartografskih sredstev v tridimenzionalnih kartografskih prikazih. Doktorska disertacija. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 16. Umek, M., Hergan, I. 2011: Nove tehnologije in kartografsko opismenjevanje. Razvijanje različnih pismenosti. Univerzitetna založba Annales. Koper. 17. Winston, B. J. 1984: Map and Globe Skills. K-8 Teaching Guide. National Council for Geographic Education. Macomb.