Številka 35 Letnik 46 Cena 10,-šil. (25,- SIT) petek 2. sept. 1994 | Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja naš tedniki IE Posebna izdaja j Našega tednika ■ za pliberšfei j jormak ■ I ■ 6> % m m >-<- r. L Pliberški jormak: IfHpll mmomm Pjfelagl Od 2. do 5. septembra 1994 KOSTENLOSE ERSTBERATUNG ZIVIL GEOMETER DIPL-ING. KARL H. OBERRESSL STAATLICH BEFUGTER UND BEEIDETER INGENIEURKONSULENT FÜR VERMESSUNGSWESEN A-9141 EBERNDORF - Kreuzberglweg 4 Tel. 04236 / 31 24, Mobiltel.: 0663/84 45 34, Fax: 04236/3125 INSTALLATEUR ING. GUIDO KALLIWODA 9150 Bleiburg / Pliberk Original Anfertigung Hochzeitsdirndl’n nach Wunsch MODEDIRNDL ERIKA Bahnhofstraße 26 Pliberk / Bleiburg Tel. (0 42 35) 21 32 Bahnhofstraße 38/b 9020 Klagenfurt/Celovec Tel. (0 46 3) 51 23 03 Ihr Funkberater elekbgo eruzi bründlweg 2 9150 bleiburg / pliberk telefon (0 42 35) 22 92 Von vielen das Beste NATU Hl ICH • WV; RZiCX«* STKI Hl SCH II <>5 Gvbruul in iMuraii, wo XNasser iiikI In fl nocli klar und rein sind. E U R O K L I P Kompostierer Schredder Hachschnitzelhäcksler Hecklader Heckbagger Holztransportanhänger Holzkräne Frontlader LMBH-Maschinenbau- u. Handeis-GmbH SCo. KG 1 Tihoja 2 (St. Philippen) 9141 EBERNDORF, Tel. 0 42 37/22 46 Wir planen + bauen V TRENDU: Kurilne naprave, ki varčujejo energijo KOMPLETNI SISTEM: Nova kopalnica po Vaših individualnih željah VAŠ STROKOVNJAK: WERNER FINDENIG 9125 Mittlern / Metlova, Telefon (0 42 32) 62 22 NOTARIAT BLEIBURG NOTAR Dr. GERHARD ZOMBAT-ZOMBATFALVA Schloßgasse 3, Postfach 1 A-9150 BLEIBURG / PLIBERK Tel.: 0 42 35 / 21 21 0, Fax: 21 22 22 AMTSSTUNDEN MO-FR, 8-12 u. 13-16,30 1. Kurze Rechtsauskünfte sind kostenlos AMTSTAGE im Gemeindeamt Globasnitz jeden 1. Montag im Monat, 9-11 Uhr AMTSTAGE im Gemeindeamt Neuhaus jeden 2. Montag im Monat, 9-11 Uhr Voranmeldung für die Amtstage im Sekretariat der jeweiligen Gemeinde oder im Notariat Bleiburg erbeten Parlamentarna predsednika Fischer in Rigelnik na obisku pri Enotni listi Visoko odlikovanje mag. Berteju Logarju Naš suški rojak mag. Bertej Logar je prejšnjo sredo prejel v Gmundnu (Zgornja Avstrija) visoko odlikovanje za zasluge na področju raziskovanja narodne pesmi — „Walter Deutsch-Preis“. Mag. Logar je bil edini nagrajenec, pa ne samo to: je tudi prvi dobitnik tega odlikovanja! Lavdacijo ie imel namestnik zveznega kanclerja in minister 2a znanost dr. Dušek, pevsko Pa je slovesnost elepšal oktet „Suha“. Visoko odlikovanje se imenuje po predsedniku avstrijskega združenja "Volksliedwerk“. Mag. Berteju Logarju za ugledno odlikovanje iskreno čestitamo tor mu želimo še naprej veliko uspeha in veselja s slovensko pesmijo! Parlamentarna predsednika dr. Heinz Fischer (Avstrija) mag. in Herman Rigelnik (Slovenija) bosta ob priložnosti letošnjega pliberškega sejma obiskala EL, hkrati pa ta obisk izkoristila za meddržavni pogovor. V Rigelnikovi delegaciji bosta tudi podpredsednik slovenskega parlamenta Miroslav Mozetič in zastopnica zunanjepolitične komisije Jadranka Sturm-Kocjanova, kar daje meddržavnemu obisku še dodatno težo. Ob tej priložnosti pa se bodo v Dobrli vasi slovenski parlamentarci še srečali z zastopniki NSKS in ZSO. Srečanje Fischerja in Rigelnika z EL bo na Djekšah. To je še posebej razveseljivo, saj na ta način dokazujeta svoje priznanje slovenski narodni skupnosti tudi v obrobnih krajih dvojezičnega ozemlja. Gostitelj bo občinski odbornik mag. Filip Warasch, zastopnik edine še obstoječe slovenske strukture na Djekšah. Visoka gosta pa se bosta — na povabilo mest. svet. Frica Kumra — udeležila tudi odprtja 601. pliberškega jormaka in obiskala šotor Slov. prosvetnega društva „Edinost“. Kot vsako leto bo imel Pliberški jormak tudi letos veliko mednarodno težo — saj se ga bo udeležil še naš veliki prijatelj dr. Hubert Frasnel-li. Ob tej priložnosti se bo pogovarjal s predsednikom DS „Avstrijske narodnosti v SPÖ“ Tomažem Ogrisom in parlamentarno delegacijo R Slovenije. Pogovori med SJK in novim kmetijskim referentom Lutschounigom Mlečni kontingenti in AM A: SJK zahteva rešitev v parlamentu Novi koroški kmetijski referent Robert Lutschounig je pripravljen pomagati južnokoroškim kmetom, ki so zaradi suše utrpeli veliko škodo. Manj odprt je glede dvojezičnosti. Delegacija Skupnosti južnokoroških kmetov je imela pogovore z novim kmetijskim referentom Robertom Lutschounigom. Foto: Fera Delegacija Skupnosti južnokoroških kmetov z Jankom Zwittrom, dipl. inž. Štefanom Domejem, Hanzijem Miklom, Francem Jožefom Smrtnikom in tajnikom Enotne liste Bernardom Sadovnikom je informirala novega kmetijskega referenta o bistvenih zahtevah kmetov na južnem Koroškem. V prvi vrsti je to trenutno seveda odškodnina za izgubo, ki je nastala zaradi letošnje suše. Tozadevno je Lutschounig sprejel željo SJK in obljubil, da bo dežela Koroška po svojih močeh pomagala oškodovanim kmetom. Prav tako enakega mnenja so bili pogovorni partnerji glede Evropske unije. Našim kmetom bo treba čimprej široko predstaviti programe in možnosti, ki jih ponuja EU. SJK bo jeseni in pozimi v info-akciji na široko pričela informirati kmete, kar je Lutschounig zelo pozdravil. Od dežele Koroške pa naši kmetje pričakujejo široko podporo, če bodo predložili ustrezne projekte. Mleko. Zelo važna točka pogovora so bili mlečni kontingenti, ki so jih menda mnogi kmetje nepravilno pridobili. Zdaj jim grozi AMA z odvzemom kontingentov in zahteva, da kmetje vrnejo del denarja. Zbornični svetnik dipl. inž. Štefan Domej je Lutschounigu razložil, da bi to ogrožalo eksistenco mnogih kmetov in da bo treba na parlamentarni ravni na Dunaju rešiti zadevo v smislu kmetov. Kmetijski referent je obljubil vso podporo. V vprašanjih dvojezičnosti pa je Lutschounig ponovil stališče, ki ga je že dal pretekli teden Našemu tedniku, češ da ni potrebna, saj vsi kmetje znajo tudi nemško. Očitno od Lutschouniga v tem vprašanju ni možno pričakovati več, saj razmišlja v določeni meri svetovno nazorsko zelo ozko. Tako po tej poti komaj zmore dojeti, kakšno kulturno vrednoto imata dva jezika in dve kulturi za deželo. Silvo Kumer 4 Politika petek. september 1994 Politika 5 Svojo 50-letnico obhaja danes, 2. septembra, dolgoletni predsednik KEL in bivši poslanec v avstrijskem državnem zboru, Karel Smolle. Z njim so povezani največji uspehi samostojnega politič-negagibanjaindocelavsi napredki, ki smo jih koroški Slovenci dosegli v 2. Republiki na narodnostnem področju. Kot prvi pa je začel tudi razglabljati o uveljavljanju demokratičnih načel znotraj narodne skupnosti, o parlamentu koroških Slovencev. Danes pravi: Jo je bila moja največja napaka. To diskusijo bi morala začeti mladina. Njej bi se vsi, ki se danes tako trdovratno zapirajo tej zamisli, težje upirali kakor nam sivolasim.“ Sivi lasje pa so tudi edino, kar izdaja Karla Smolleja za 50-letnika. Leta 1979, ko je tedanje vodstvo KEL po spremembi koroškega vo- uvedbe televizijskih oddaj do dvojezične trgovske akademije, ki je postala prav na posredovanje Karla Smolleja zgled tudi za šolstvo v Braziliji. Najtežja v celi dobi pa je bila zanj odločitev v šolskem vprašanju. Od svojih kritikov, ki ga na račun njegovega glasovanja še danes obrekujejo, ni dobil nobenega stvarnega predloga — razen neresnega nasveta, da naj na dan glasovanja zboli in se tako celotni zadevi izogne. Šele nekaj dni pred parlamentarnim zasedanjem je s svojimi sodelavci dokončal zakonski osnutek in obširno dokumentacijo — iz Celovca kljub številnim demonstracijam ni bilo nobenega predloga — in jih vložil v parlamentarno obravnavo. Na tej osnovi jeuspelovtrdih pogajanjih s parlamentarnimi strankami iztržiti znosen kompromis, v dru- Slika: NT/Fera Karel Smolle 50-letnik lilnega reda že odložilo ponovno samostojno kandidaturo, je tudi Karel Smolle še štel med skeptike. Vendar je Deželno zborovanje KEL odločilo, proti priporočilu vodstva stranke, da bomo koroški Slovenci kljub neizglednemu položaju tudi pri takratnih deželnozborskih volitvah nastopili samostojno. Vtem položaju je prevzel Karel Smolle mesto predsednika in prvega kandidata KEL. Uspeh je bil zmeren, vendar zadostna podlaga za nadaljevanje samostojne politike. Glede na visoke cilje, ki si jih je zastavil za samostojno politično gibanje, so se mu mnogi posmehovali, vendar je z vztrajnim delom dosegel leta 1986 mandat za koroške Slovence v državnem zboru. Veselje do političnega ustvarjanja in vztrajno delo, tudi še takrat, ko vsi drugi že obupavajo, prav to še danes odlikuje Karla Smolleja. Štiriletna parlamentarna doba Karla Smolleja je bila za koroške Slovence in druge avstrijske manjšine izredno uspešna in je potrdila pravilnost samostojne politike. Prav v to dobo štejejo vsi napredki, ki smo jih koroški Slovenci dosegli v 2. Republiki po ustanovitvi Slovenske gimnazije leta 1957: od finančne podpore za otroške vrtce in kulturna društva, gern koraku, dve leti pozneje, pa celo vrsto pozitivnih sprememb v manjšinskem šolstvu. Današnji razvoj potrjuje pravilnost takratne odločitve, čeprav bodo na področju šolstva še potrebne spremembne. Kot parlamentarec je bil Karel Smolle tudi na drugih področjih zelo uspešen — od vseh 183-ih poslancev je imel v svoji dobi največ govorov —, kar najbolj dokazujejo nešteti prispevki o njem v televizijski oddaji „Hohes Haus", pri kolegih parlamentarcih pa je bil vedno priljubljen in spoštovan. Trde so bile njegove politične kritike, vendar izrečene tako, da je lahko vsakomur pogledal v oči. Takega smo vzljubili tudi mlajši ob njem, ter se od njega in z njim učili. Predsedstvo Narodnega sveta, Enotne liste in Centra avstrijskih narodnosti ter uredništvo Našega tednika mu izrekajo ob okroglem jubileju vse najboljše in se mu iskreno zahvaljujejo za neutrudno delo, ki ga nikoli ni pojmoval kot žrtev, temveč ga vedno opravljal z velikim veseljem in optimizmom. Da bi ostal z bogatimi življenjskimi izkušnjami še dolgo delaven med nami! 16. septembra 1994 razširjenaLg_psrednjega odbora NSKS: Dr. Grilc bo preagal skupno zastopstvo na podlagi dru&nega prava Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc trenutno ne vidi možnosti, da bi uresničili skupno zastopstvo na javnopravni podlagi, takšno, ki bi ga avstrijska država ustanovila z zakonom. Zato bo na razširjeni seji osrednjega odbora NSKS (16. septembra 1994) predlagal ustanovitev skupne organizacije na podlagi društvenega prava. V daljšem pogovoru za dnevnik „Slovenec“ utemeljuje predsednik NSKS svoj predlog takole: „Nekaj časa smo menili, da bi morda lahko prišli do manjšinskega zastopstva na javnopravni podlagi, tako, da bi ga država ustanovila z zakonom. Vendar avstrijske politične stranke glede tega pravijo, da se moramo najprej zediniti same manjšinske organizacije; ker pa do tega očitno ne more priti, se moramo akciji na javnopravni podlagi odpovedati. Tisti, ki pri njej ne bodo sodelovali, pač ne bodo. Postavilo se bo seveda tudi vprašanje priznavanja take organizacije tako od Slovenije kot tudi od Avstrije. Vendar organizacije, ki svoje zastopstvo postavi demokratično, dolgoročno ne moreš zanikati." Grilc ponudil vstop NSKS v ZSO. Predsednik NSKS dr. Grilc se je v neštetih pogovorih s predsednikom ZSO dr. Sturmom zavzemal za to, da bi se obe osrednji organizaciji zedinili v tem vprašanju na skupno stališče. Brezuspešno. Nato je dr. Grilc sliki NT/Fera šel še en korak dalje in je dr. Sturmu resno predlagal, da bi NSKS kot celota vstopil v ZSO. Grilc: „Predlog je ZSO zavrnila, češ da bi njihova organizacija v bistvu tudi v tem primeru propadla.“ Hkrati se predsednik NSKS boji, da skupne organizacije še dolgo časa ne bo. Dr. Grilc v „Slovencu": „Nekateri imajo namreč popolnoma druge interese kakor narodnostne, in dokler bodo lahko vzdrževali organiza- Koroška SPÖ prizna: Integracija Slovencev je bila „flop“ Prvič priznajo koroški socialdemokrati, da so sklenili veljavno razdelitev volilnih okrožij zato, ker so hoteli preprečiti samostojen mandat koroških Slovencev oz. izvolitev KEL v deželni zbor. Glavni urednik glasila SPÖ dr. Hellwig Valentin piše v KTZ (31. 8.) dobesedno: „Integracija Slovencev v stranko je bila doslej .zlato pravilo1 politike koroške SPÖ. Namen deželnozborske volilne reforme konec 70-ih let je bil predvsem ta, da bi postala samostojna kandidatura Slovencev neizgledna.“ Dr. Valentin pa ne prizna samo resničnega namena deželnozborske volilne „reforme“. Prizna tudi, da je bila volilna „reforma" „flop" oz. da „zaželena nasilna integracija Slovencev v stranke ni uspela". Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dobesedno: Jasno mi je, da avstrijskim oblastem ni do take naše organiziranosti, raje imajo našo razcepljenost, ds nas lahko izigravajo, češ, najprej se vi sami med seboj poenotite lin Pri tem jim je jasno, da se najbrž ne bomo poenotili), potem se bomo pa Pogovarjali. Žal je tudi v Sloveniji nekaj politikov, ki jim naša razcep-tjenost po svoje ustreza. Slovenija ima danes spore z Italijo in Hrvaško, zato se boji morebitnega poslabšanja še v stikih z Avstrijo. Če bi prišli do skupnega zastopstva koroških Slovencev, bi to omogočilo jasnejše 'n odločnejše formuliranje slovenskih manjšinskih zahtev do avstrijske države. In Slovenija bi se znašla v zagati—morala bi se solidarizirati sli s slovensko manjšino ali zavstrij-sko državo. Omenjeni slovenski politiki nas imajo pri takem razmišljanju za pre-ce/ naivne. Koroški Slovenci vemo, da ima republika Slovenija težave s svojimi sosedami in sama s seboj tmiada država, še neutrjena demo- cijsko razcepljenost, bodo to udi počeli. V Zvezi slovenskih °rganizacij nekateri dobesedno ^lviio od finančnih podpor, zato !lm je veliko do ohranitve funkcij. ki dejansko delamo v manj-®lnskih organizacijah, pa zanesimo vemo, da predlog skupne organiziranosti v današnjih raz-merah sploh ne more imeti alternative." Treba se je k narodu prizna- Vati- Nedvoumno je dr. Grilc Poudaril pomen priznavalnega načela, „če kdo nasprotuje priz-navalnemu načelu, češ da je to zel° initimna zadeva, potem se Postavlja vprašanje, kdo pa bo sploh še zahteval in uveljavljal svoje narodne pravice v javno-stl' daje predsednik NSKS v Premislek. sPloh vidi dr. Grilc, da v raz-rnerju med NSKS in ZSO danes ne gre za ideološki spor. Res pa ,e' da nekateri najvidnejši funk-Ojonarji ZSO zanikajo narodno 1 Pntiteto kot bistveno. Predsed-n|k NSKS: „Za nas je jasno: mi smo koroški Slovenci, ne pa dvojezični Korošci. Seveda drži kracija itd.), in ni nam do tega, da bi prišlo še do sporov z Avstrijo. Nujno bi bila torej potrebna uskladitev, kakršno sem omenjal v zvezi z ustanovitvijo neformalnega gremija, da bi skupaj presodili, ali je v danem trenutku pametno in učinkovito postavljati take in drugačne zahteve. Mislim, da bi morala avstrijska državna pogodba ostati veljaven mednarodni akt in da bi morala Slovenija pri tem obdržati svoje pristojnosti. Niti od ZDA niti od Britanije ali Francije nismo slišali, da bi kdo razmišljal o prenehanju mednarodne veljavnosti pogodbe. Veljavnost nasledstva Rusije in Slovenije (po Sovjetski zvezi oz. Jugoslaviji) pri tem skušajo izpodbijati Avstrijci. Sprejeti avstrijsko trditev, da je državna pogodba preživeta, bi pomenilo hudo napako, čeprav so nekatere njene sestavine danes res že zajete v avstrijskem ustavnem zakonu. Treba je ohraniti mednarodno poroštvo manjšinskega varstva (7. pregovor, da kolikor jezikov znaš, toliko veljaš, vendar spet ni mogoče trditi, da je za identiteto pomembno samo znanje jezikov. Sam jezik ni alfa in omega narodne pripadnosti, prav tako ne same individualne kulturne pravice. Kdor pravi, da je edini manjšinski problem komunikacija, ter zato pospešuje učenje jezika sosedov, zanika pa prizna-valno načelo pripadnikov manjšine, kdor trdi, da koroških Slovencev ni oziroma da naša manjšinska skupnost nima narodne identitete, ta v bistvu nadaljuje klasično komunistično pojmovanje narodnega vprašanja — naj citiram Kardelja: narodi bodo propadli, jeziki bodo ostali. Ta ideologija je propadla tako v Jugoslaviji kot v Sovjetski zvezi, saj gre za iluzijo.“ Stališče, ki se sklicuje samo na jezik, ljudske šege in še nekaj kulture na individualni ravni, nujno pelje v asimilacijsko politiko. S tako politiko so Francozi razkrojili večmilijonsko nemško manjšino v Alzaciji. S poudarjanjem odločilnega pomena družbenega sporazumevanja (komu- člen idr.) in Slovenija se ne sme odpovedati svoji pravici do vpliva in do sklicevanja na to pogodbo. Pred časom je iz Avstrije prišla napoved, da bo prišlo do dvostranskih pogajanj o ureditvi manjšinskih zadev, če bi se Slovenija pridružila avstrijskemu stališču, da je pogodba preživeta. Ko so se nekateri v Sloveniji s tem nekako sprijaznili, pa je avstrijska diplomacija „pozabila" na dvostranska pogajanja o manjšini. Naš interes je, da bi bili ti stiki čim boljši. Zdi pa se, da Avstrija Slovenijo včasih obravnava bolj kot nekakšno svojo deseto zvezno deželo. Slovenija je v razmerju do Avstrije premalo samozavestna, nastaja vtis, kakor da Avstrijo nenehno za kaj prosjači—najsi gre za posredovanje pri vstopanju v Evropsko zvezo, za gospodarske stike . . . Zavedati pa bi se bilo treba, da najmanj tako, kakor Slovenija potrebuje Avstrijo, tudi Avstrija potrebuje Slovenijo. nikacije) na določenem zemljepisnem ali upravnem območju nujno pride do tega, da jezik bolj številčne skupnosti sčasoma „požre“ vse druge jezike. Dr. Grilc: „Sporazumevanje v deželi bo seveda najboljše, če bodo vsi uporabljali samo en jezik. Taka teorija pomeni potuho vsem tistim, ki so se odtujili svoji narodni skupnosti, saj jim zadošča, da rečejo na primer: No, saj znam tudi jaz še nekaj slovenskih besed. Taki ljudje so za narodno skupnost večinoma izgubljeni." Predlog parlamentu Republike Slovenije. Da bi v prihodnje bilo čimmanj nevšečnosti oz. nesporazumov med Republiko Slovenijo in zamejskimi Slovenci, predlaga predsednik NSKS, da bi se v Sloveniji ustanovil (lahko neformalni) gremij, v katerem bi bili zastopniki vseh slovenskih parlamentarnih strank in zastopniki vseh zamejskih skupnosti. Grilc: „Treba bi bilo najti nekakšen državni konsenz. Nekaj takega imajo npr. tudi Avstrijci, kar zadeva vprašanja v zvezi z Južno Tirolsko." Sosvet namesto manjšinskega mandata? Glavna tema na naslednjih treh sejah slovenskega sosveta bo vprašanje političnega zastopstva narodnih skupnosti. ZSO vidi rešitev tega vprašanja v ojačitvi sosveta na deželni ravni. „Do prve seje sosveta (konec septembra na Dunaju) bosta ustavni službi urada zveznega kanclerja in koroške deželne vlade izdelali ekspertize, v katerih bosta odgovorili na naslednja tri vprašanja: prvič, kdo je sploh pristojen za manjšinska vprašanja, drugič, kaj trenutno veljavna ustava sploh dovoljuje, tretjič, katere ustavne spremembe so glede manjšinskega zastopstva potrebne." To je naznanil dr. Sturm prejšnjo sredo časnikarjem. Potem, ko bodo ustavni pravniki odgovorili na ta vprašanja, namerava predsednik slovenskega sosveta povabiti vse manjšinske sosvete. „Če bo treba spremeniti zvezno ustavo, so od tega prizadete vse avstrijske narodne skupnosti," tako dr. Sturm. Predsednik ZSO si lahko predstavlja kompromis med j integracijskim modelom in modelom, ki zagotavlja zajamčen neodvisen manjšinski mandat. Hkrati je poudaril, da vidi ZSO rešitev v ojačitvi sosveta na deželni ravni. Konkretno si predstavlja, da bi deželni zbor spremenil poslovnik in omogočil predsedniku ter podpredsedniku sosveta sedež s svetovalnim glasom v deželnozborskem pododboru za ustavna in manjšinska vprašanja. Poleg tega naj bi predsednik sosveta imel možnost, da spregovori občasno v plenumu deželnega zbora. Na naslednji seji sosveta bo na dnevnem redu tudi vprašanje štajerskih Slovencev. Konkretno gre za vpraša- ; nje, ali naj štajerski Slovenci J dobijo lasten sosvet ali pa naj bi bil zanje pristojen sosvet za j koroške Slovence. Pa še to: na vprašanje, ali se bo ZSO pri naslednjih državnozborskih volitvah opredelila za kakšno stranko, je dr. Sturm odgovoril: „Pričakuje se lahko volilna izjava, ki izha- i ja iz levoliberalnega stališča.“ —Kuj— GLOBASNICA Obrtna cona -gradnja še letos Že konec preteklega leta je globaški občinski svet sklenil projekt obrtne cone na zemljiščih v Čepičah. Podjetja, ki naj bi se tja naselila, so bila že pripravljena, toda do junija, dokler ni delovala nova deželna vlada, se v Celovcu ni nič ganilo. To je celoten projekt sicer nekoliko zakasnilo, kljub temu pa je globaški župan Albert Sadjak optimističen in prepričan, da se bo še konec tega leta pričela realizacija obrtne cone. Občinski odbornik EL Bernard Sadovnik pravi: „Žal zavlačevanje počasi odbija interes podjetnikov, zaradi česar bi že zdavnaj moral biti pritisk občine na deželo ostrejši. Očitno je to mačehovski odnos dežele do obrobnih krajev!“ Težave. Uresničitev takšnega veleprojekta je povezana še z drugimi težavami in časovnimi zamudami. Najbolje se to vidi pri nekaterih postopkih, kjer pogosto nastopajo nepričakovane ovire. Ob začetku je bilo težavno dobiti potrebno dovoljenje od dežele, nakar so sledila mučna pogajanja z lastniki zemljišč, prošnje na deželo za podporo, na koncu pa čaka odgovorne še naloga izmerjenja parcel ter dodelitev primernega in želenega prostora podjetjem, ki se hočejo naseliti v obrtni coni. Celoten projekt bo stal 5 mio. šilingov (približno 3 mio. šilingov za nakup zemljišč, 2 mio. šilingov za pripravo infrastrukture), denarni prispevek s strani dežele pa je sicer obljubljen in v obravnavi, ven-j dar trenutno še ni zagotovljen. Tako bo morala občina za nakup zemljišč kratko malo najeti kredit. Podjetja. Katera podjetja se mislijo naseliti v globaško obrtno cono? To so mizarstvo Božič/Pollmann, Gospodarsko društvo za izdelavo lesnih izdelkov in lesno podjetje Windisch. Zanimanje kaže tudi še neka žaga. Župan Albert Sadjak: „Potrebne pogoje bomo uresničili do začetka novembra, nato pa bo odvisno od podjetij, kdaj bodo začela z naselitvijo!“ F. S. Iz naših občin Izkopanine na Sv. Hemi Neizčrpen vrč bogatega zgodovinskega blaga Vodja izkopavanj na Sv. Hemi univ. doc. dr. Franz Glaser je bil z letošnjimi delavci in z napredkom zadovoljen, nasprotno vodja muzeja v Globasnici, kustos Janez Havel, ki je pričakoval več obiskovalcev svojega bogatega muzeja. Letos so na Sv. Hemi že sedemnajstič izkopavali ostanke poznoantičnega naselja, ki je bilo (po vsej verjetnosti) eno največjih romarskih krajev v poznem rimskem imperiju. Kot po navadi, so tudi letos (pod nadzorstvom vodje arheoloških izkopavanj univ. doc. dr. Franza Glaserja ter njegove pomočnice mag. Sabine Schretter) tvorili delovni tim domačini iz občine Globasnica, večina že izkušenih, nekateri pa so prvič zagrabili za lopato in kramp. Z napredkom in razvojem letošnjega izkopavanja je bil dr. Glaser nadvse zadovoljen, saj so delavci in strokovnjaki v času štirih tednov odkrili mnogo novosti, ki naj bi pripomogle k popolni razlagi poznoantičnega naselja na Sv. Hemi. Letošnja dela: - Izkop najdenega materiala pri zapadnih dveh cerkvah (najdbe so pomembne za časovno uvrščanje oz. naj bi bile v pomoč pri ugotavljanju časovnega nastanka teh dveh cerkva) - Najdbe pri veliki stavbi (verjetno je služila romarjem kot prenočišče). Tam so poleg talne kurjave našli tudi stensko. - Naravoslovna dela (našli vre-tenčne kosti) - Paleobotanična dela (ugotavljali so čas pridelovanja različnih vrst žita) - Izkop brazde nad teraso skozi utrdbeni krog, kjer so našli nekaj zelo zanimivih najdb. Izkopavanja se bodo nadaljevala tudi v naslednjem letu, kajti bogato zgodovinsko blago na Sv. Hemi še dolgo ni izčrpano. Muzej v Globasnici, katerega vodi kustos Janez Havel, je tudi letos privabil mnogo interesentov najdb rimskih izkopanin na Sv. Hemi. Pretežno so to letoviščarji iz Nemčije in Avstrije, ki izko- riščajo dopust tudi za ogled znamenitosti naših krajev. Kustos Havel: „V primerjavi s preteklimi leti je zanimanje malenkostno nazadovalo. Vzrok gotovo tiči v tem. da je letos manj letoviščarjev v naših krajih. Poleg tega pa tisti, ki so v preteklem letu (ali še prej) obiskali muzej, le redko zopet prihajajo. Ponovno pridejo šele p° kakih treh ali štirih letih!“ Do zdaj je letos obiskalo muzej okoli 3000 ljudi. Vodja izkopavanj na Sk Hemi univ. doc. dr. Franz Glaser (desno) M globaški župan Albert Sadjak sta s potekom izkopavanj dokaj zadO' voljna. slika NT/Ferä Teden po jormaku je že globaško žegnanje Teden po pliberškem jormaku je v Globasnici tradicionalno žegnanje (v nedeljo, 11. septembra), katero tokrat prireja farni svet. Najprej bo slovesna sv. maša s pran-ganjem, nato pa sledi srečanje pod farno lipo. Kakor je znano, vladata pod farno lipo pristna domača sproščenost in družabnost; prav tako bo pripravljena jed in pijača. Teden po globaškem žegnanju pa sledi naslednji veliki praznik, namreč rozalsko žegnanje (v nedeljo, 18. septembra), ki je eno najlepših in najbolj priljubljenih na Koroškem. Ob lepem vremenu se zbere nad 5000 romarjev, da počastijo sv. Hemo in Rozalijo. Hkrati si romarji lahko ogledajo tudi tamkajšnje arheološke izkopanine, ki so nedvomno občudovanja vredne. Blačani protestirajo Na Blatu pri Pliberku je prebivalstvo že nekajkrat protestiralo na občini in na okrajnem glavarstvu proti velikemu prometu, predvsem pa proti hitrim voznikom, ki jih je do 5.000 dnevno. Ker so ostali vsi protesti doslej neuslišani, bodo Blačani jeseni nekajkrat v okviru demonstracije zaprli cesto in hočejo s tem opozoriti na neznosno stanje. Deloma se prebivalci ne upajo več na cesto, hrup pa je vedno večji. Lani se je oznik avtomobila zaradi prehitre vožnje na vasi celo ubil, kar dokazuje nevarnost, ki pa je odgovorni v Pliberku in Velikovcu očitno nočejo videti. 7 Iz naših občin Filterwerk je priključen tudi na podjunsko železnico. 32 % transporta danes odvija tovarna prek železnice, kar je seveda znižalo stroške. AKTUALNI INTERVJU _______*■_ FRANZ MLINAR Direktor tovarne Knecht v Šmihelu m m VB | VB b V naši občim imajo politiki samo volitve pred očmi Knecht-Filterwerk bo jeseni nastavil 30 novih delavcev V zadnjih dveh letih je tovarna investirala 280 mil. 700 delavcev zaposluje Knecht-Filterwerk v Šmihelu danes, jeseni pa bo tovarna filtrov iskala nadaljnjih 30 delojemalcev. Čeprav Produkcija in število prodanih filtrov raste, je cena zanje zelo padla. Poroča Silvo Kumer V letu 1993 je Knecht Filterwerk produciral 38 milijonov filtrov, letni promet tovar-n® je znašal 1,2 milijarde ši-ln9°v. Glavni odjemalci so slejkoprej v Nemčiji, pa tudi v Avstriji ima tovarna pri BMW jn Steyr velike odjemalce. Fil-‘re iz Šmihela pa prodajajo tudi že na Japonskem. Povpraševanje po šmihelskih fil-tnh je torej veliko, cena zanje na svetovnem trgu pa kljub temu pada. Kako je kljub temu možno obstati na svetovnem trgu, se j_e vodstvo tovarne že pred , casom vprašalo in očitno nešlo pravo gospodarsko strategijo. Z inovacijami v Produkciji je možno znižati Produkcijske stroške, prav za-radi tega je tovarna v zadnjih dveh letih veliko investirala. 280 mio. šilingov so znašale investicije v izboljšavo in povečanje produkcije; od države Knecht Filterwerk pričakuje 25 mio. šilingov podpore, ki so jo politiki sicer obljubili, toda še ne izplačali. Novo centralno skladišče? S priključkom na železnico gre zdaj kar 32% produkcije po železnici v Nemčijo, kjer ima Knecht osrednje skladišče. Dolgoročni načrti direktorja Mlinarja pa merijo na to, da bi centralno skladišče uredili v Šmihelu in od tu pošiljali filtre v ves svet. S tem bi si Knecht privarčeval veliko stroškov. Toda zadeva se zatika ravno v Šmihelu, ker se tovarna zaman trudi kupiti potrebna zemljišča. Zasebniki in Cerkev zahtevajo absolut- no nerealne cene za zemljišča, ugotavlja direktor Mlinar, ki še vedno upa na uvidevnost prizadetih in seveda na pomoč javnosti. V mesecu avgustu je Knecht Filterwerk zaposloval 700 delojemalcev, še letos jeseni pa bo v tovarni potrebnih 30 novih delavcev. S tem številom zaposlenih je tovarna nedvomno najpomembnejša življenjska žila občin Šmihel, Pliberk in Globasnica. Če k delavcem prištejemo še njihove družinske člane ter rokodelce, ki opravljajo stalna dela v tovarni, je 1600 ljudi, ki jim nudi tovarna eksistenco. Strahovi, da bi se Knecht-Filterwerk lahko preselil v drugo državo, npr. v Slovenijo, kjer so plače nižje kakor produkcijski stroški, verjetno zaenkrat niso aktualni. Edii Goltnik iz Pod-Kaja pod Peco je eden izmed razsta-vljalcev ovc na letošnjem ptiberškem Jormaku. Razstavo bodo odprli v nedeljo ob 14.00. Na og-Kd bodo predvsem domače pasme; ov-Ce je seveda možno tudi kupiti. NT: Kako vidite prihodnost tovarne Knecht? Mlinar: Vsekakor pozitivno, čeprav cena za filtre na svetovnem trgu pada. Naša tovarna ima za leta zagotovljene odjemalce, seveda le, če lahko držimo nizko ceno. Jeseni bomo nastavili 30 novih delojemalcev, kar je gotovo dokaz, da gre tovarni v celoti gledano dobro. Za kakšno gospodarsko strategijo ste se odločili? Vsekakor je treba v tovarni vedno racionalizirati in produkcijsko tehniko modernizirati. Podjetje, ki ne investira, dela korake nazaj in dolgoročno nima možnosti za preživetje. Za mnoge presenetljivo ste se umaknili iz občinske politike. Kje so vzroki? Odkrito rečeno sem nad našo občinsko politiko globoko razočaran. V politiko sem šel, ker sem hotel nekaj premakniti naprej. Za določen čas sem bil pripravljen nesebično delati za občino, toda moral sem spoznati, da ima večina v občinski sobi le volitve pred očmi in ničesar drugega. Stvarni argumenti ne štejejo; kar šteje, so očitno le naslednje volitve. Kje na primer? V Šmihelu na primer iz varnostnih razlogov nujno potrebujemo pešpot. Sklep za gradnjo smo z glasovi VP, EL in JUL že sprejeli. Gradnjo pa blokira SP, ker je v Šmihelu premalo volilcev socialdemokratov. Takih primerov je dosti, kjer imajo politiki SP pred očmi samo volitve, stvarne teme pa so za njih nezanimive. Razlika med privatnim gospodarstvom in šmihelsko občinsko politiko? V gospodarstvu je treba računati in stvarno odločati. V šmihelski občinski politiki pa odločajo socialdemokrati po kriterijih, ki so prepogosto negospodarski in nestvarni in orientirani samo v to, kdo jih bo pri naslednjih volitvah spet volil. Hvala za pogovor! Silvo Kumer Foto: Fera 8 Iz naših občin Kmetje naj pravočasno javijo škodo NT: Letošnja suša je posebno prizadela južno Koroško. Se bo kmetom pomagalo? Domej: Zelo važno je, da kmetje oddajo na občini prošnje (ki so bile priložene v Kärntner Bauer) za povrnitev škode, ki je nastala zaradi suše. Danes, v petek, 2. 9., je zadnji rok. Zadnji čas je tudi, da kmetje oddajo na okrajni kmetijski zbornici prošnje za podpore koruze (Maisprämie). Na kmetijski zbornici sem za naše kmete zahteval dodatno pomoč iz fonda za katastrofe, ki se mora izplačati tudi gorskim kmetom. Po zadnjem pogovoru s kmetijskim referentom Lutschounigom sem optimističen, da bodo kmetje dobili podpore. Kako ste zadovoljni s povrnitvijo škode po snego-lomu v Dobrovi letos vigredi? Večino lesa so kmetje k sreči prodali, čeprav so skušali odjemalci proti koncu ceno zelo stiskati. So pa bila tudi podjetja, kot npr. Stoko-tex, ki je po dobri ceni odkupil za Slovenijo 4000m3 metrov drogov. Kar se tiče podpor iz raznih fondov, pa mislim, da je bila moja intervencija za naše kmete uspešna. Se po občinah že pripravljajo na pristop k EU? Večinoma prepočasi. Zadnji čas je, da kmetijski referenti po občinah informirajo svoje kmete o možnostih, ki jih daje EU. Predvsem gre za projekte, ki so predvideni za gospodarsko šibkejše regije (Ziel 5 B Projekte). Tak projekt je npr. že uspešno- nastal v Dobu pri Pliberku. Če kdo želi informacije ali ima že kakšno konkretno idejo, naj me pokliče in bom pomagal. Moj telefon: 04235/33 67. Silvo Kumer Strokovni izleti v Slovenijo so zelo priljubljeni; lovcem se rade pridružijo tudi njihove žene. ■ Predsednik društva je Fric Kumer (slika desno). LOVSKO DRUŠTVO ki ne goji le divjačine Lovsko društvo Blato pri Pliberku je eno redkih društev, ki ima dvojezično ime. Je pa tudi eno izmed redkih društev, v katerem pišejo prijateljstvo in družabnost z veliko začetnico. Poroča Silvo Kumer Leta 1902 so se zbrali lovci okoli kmeta Homčorja Johanna Eberweina in ustanovili Lovsko društvo Blato - Jagdgemeinschaft Moos. Lovišče obsega 3 652 ha in sega od Doba na vrh Libiča pa tja do Drave. Društvo ima 27 rednih članov in 15 mladih lovcev, ki imajo zaenkrat le pravico izvajanja lova. V letu 1993 so lovskemu društvu dovolili odstrel 167 srnjadi, te pravice pa so se lovci poslužili samo 87-krat. Kar 63 srnjadi je moralo v tem letu pustiti svoje življenje na cesti, lovci pa so imeli nalogo, pogosto tudi ponoči, da so pobirali povoženo srnjad. To število se je zdelo lovcem previsoko in so letos postavili poskusno na 3 km dolgi cesti kole, Praznovanja so de! družabnosti lovcev. Tukaj lovci praznujejo jubilej članov zdravnika Ericha Frit-zerja in Franca Sumnitscha. na katere so dali dah zverine, ki odvrne srnjad od ceste. Uspeh je velik, je poročal predsednik društva ek. sv. Fric Kumer. Predsedniku stoji ob strani močan lovski „team": podpredsednik Valentin Krof, lovovodja Lojze Možina (namestnik: Fric Tomitz), blagajnik Maks Zdouc (namestnik Stanko Trampusch) in tajnik Erich Wuntschek. Lov in družabnost. Ker je lovski odbor zelo agilen, se v društvu vedno kaj giba. Tako vabi društvo svoje člane redno na skupne love, letno lovsko sv. mašo na Humec, strokovne izlete v Slovenijo ter praznovanja okroglih jubilejev članov društva. Na teh praznovanjih, ki so običajno v klubu na domu predsednika Mirka Kumra pri Črčeju, je prav po; sebno veselo, tako da si „navadni ljudje“ včasih pripovedujejo prav zabavne lovske resnice o teh srečanjih. Na vsak način pa \e res, da so blaški lovci čez okrajne in državne meje znani kot odprti in družabni lovci. Ker je večina blaških lovcev včlanjena tudi v Klub prijateljev lova, kateremu predseduje prav tako Fric Kumer, so naši zeleni bratje pogosto tudi gostje v sosednji Sloveniji. Marsikateri pozna menda revirje v Slovenije že bolje kot domače... Da pa jemljejo blaški lovci tudi doma svojo nalogo zelo resno, dokazujejo izjave sosednjih lovcev, ki zelo visoko cenijo blaško lovsko društvo, ki ima v svojih vrstah nekaj zelo izkušenih lovcev, po katerih se seveda zgledujejo mlajši. Ker je v društvu tudi veliko kmetov, je razmerje kmet-lovec zelo dobro. Redko nastalo škodo pa lovsko društvo povrne. Lovci se radi pomerijo, kdo najbolj zadene. Na streljanje pridejo tudi lovci iz sosednjih revirjev. 9 Iz naših občin • PARKETT WOHNIDEEN r • STIEGEN -------------r • BALKONE IN HOLZ ^ Hobelwerk Kraut • 9143 Feistritz • Tel. 0 42 35 / 20 17 Jormak je vedno večjega gospodarskega pomena za občino Tudi letos pričakujejo na pliberškem jormaku nad 100.000 obiskovalcev. Na tržnega referenta Štefana Visotschniga čakajo štirji težki dnevi, saj je odgovoren za uspešen potek največjega ljudskega slavja v Podjuni. Kakšnega gospodarskega pomena je dandanes še jormak? Za občino Pliberk ne velikega, ker imamo le delo in izdatke. Ve-kkega pomena pa je za gospodarstvenike v občini. Za naša do-mača podjetja je to možnost, da se predstavijo kupcem, ki veliko kupujejo na jormaku. Kakor kažejo izkušnje, pa trgovci naredijo velik del poslov šele po jormaku, ko pridejo kupci v trgovino po st-vari, ki so jih videli na jormaku. Ne da bi pretiraval, lahko rečem, da se jormak vedno bolj razvija v smer okrajnega sejma. Tudi kmetijstvo je dobilo nov Poudarek? Kmetijstvo ima na jormaku od nekdaj veliko tradicijo, prvotno je bil skoraj samo našim kmetom Posvečen. Danes skušamo na jormaku prikazati nove trende v kmetijstvu, kar je ob vstopu Avstrije v Evropsko unijo še bolj zanimivo. Se je jormak v zadnjih letih spremenil? Seveda vsako leto skušamo jormak modernizirati. Tako smo uredili poti na travniku, napeljali novo elektrifikacijo in zgradili most na jormaški travnik. Kar nas še čaka, sta obnova vodovoda in kanalizacija. Seveda pa vsako leto nekoliko izboljšamo našo Ponudbo. Tako že dve leti varuje vhode na jormak varnostna služba. Na travniku imamo nov jormaški biro, letos pa bomo preizkusili tudi nov sistem odstranjevanja smeti, saj jih bo podjetje Gojer vsak dan odvažalo. Štiri leta ste že tržni referent občine Pliberk. Kakšne so Vaše osebne izkušnje? Naloga je zelo naporna, toda tudi zelo zanimiva. Priprave potekajo praktično vso leto, najbolj naporni pa so štirje jormaški dnevi, ko sem praktično ves čas na sejmišču. Če bi Vam finančni referent Ferra v zamenjavo za tržni referat ponudil svoj referat, bi ga vzeli? Ne hvala, na noben način. Finančni referent sedi sam v kamrici s svojimi številkami, tržni referent pa je med ljudmi. Znano je, da ste bili proti postavitvi vodnjaka na glavnem trgu v Pliberku. Boste v soboto s povorko obstali pred njim? Gotovo ne. Ker vodi povorko tržni referent, bomo gotovo marširali mimo. Mnenja sem, da Freyungsbrunnen ne spada na glavni trg, ampak pred ljudsko šolo, kjer bi imel v bližini spomenika padlim vojakom bolj primeren prostor. Funkcija tržnega referenta je zelo zanimiva in štiri dni na leto zelo, zelo naporna. Katere častne goste pričakujete? Na jormak prideta predsednika avstrijskega in slovenskega parlamenta Fischer in Rigelnik. Seveda bo prisoten tudi koroški politični vrh, prvi sod piva pa bo odprl po tradiciji deželni glavar. Silvo Kumer 840 LET MEŽICE: Kronist Štefan Lednik izdal kroniko Nedavno je slovensko koroško mestece onstran meje, rudarska Mežica, praznovalo več pomembnih jubilejev. Med drugim tudi 840-letnico, kar se je ime kraja prvič pojavilo v pisanem viru, lani pa je minilo tudi 10 let, ko je bil kraj proglašen za mesto. Ob tej priložnosti je krajevni kronist, domačin Štefan Lednik, izdal v samozaložbi in s pomočjo rudnika svinca knjigo - monografijo z naslovom „Mežica 1994. O podobi in preteklosti kraja ob njegovi 840-letnici“. Monografija predstavlja privlačno branje predvsem za domačine, zanimivo pa je tudi za širšo okolico, posebno za ljudi iz koroške strani. Saj je iz nje razvidno tesno sožitje Mežice in Mežiške doline, skozi dolga stoletja, vse do I. 1919, s sosednjo Podjuno, zlasti s Pliberkom in njegovo okolico. Poleg prvega pisnega vira o Mežici, listini oglejskega patriarha Peregrina I. iz I. 1154, obravnava avtor še izvor imena kraja, upravno pripadnost in oblikovanje lastnega matičnega okoliša, skozi obdobja reform Marije Terezije, Jožefa II., vse do oblikovanja občin I. 1849/50 in naprej do današnje dobe. Obdelana je tudi nekdanja pripadnost mežiške cerkve k prafari v Šmihelu in pozneje k pliberški cerkvi ter ustanovitev samostojne fare I. 1779. Obsežen del knjige je posvečen razvoju mežiškega svinčevega in cinkovega rudnika, ki gre h koncu, nekdanjim fužinam grofov Thurnov v Mežici in Črni, njihovemu mežiškemu premogovniku. Posebna poglavja knjige so namenjena še politični, družbeni in društveni dejavnosti, šolstvu, pošti, fizični rasti kraja in njegovih komunalnih ureditev. Med zaslužnimi ljudmi, ki so živeli in delovali v kraju, je s toplo zahvalo predstavljen tudi velik delež koroškega rojaka iz Št. Janža v Rožu, župnika in dekana Janeza Hornböcka. Na koncu je podan še povzetek vsebine v nemščini in angleščini. Knjigo je mogoče nabaviti v knjigarni Mohorjeve družbe v Celovcu po ceni 420,- šilingov. 10 Iz naših občin Potujočo žago, ki jo je izdelal Rein-hold Kruschitz iz Bilčo vsa, so mladi kmetje pred kratkim predstavili pri Odreju na Mali gori. Z žago grejo Günther Ogris, Franzi in Reinhold Kruschitz po celi Koroški in tudi izven nje ter kmetom žagajo les kar na domu. To ima prednost, da si kmet lahko prihrani razmeroma visoke stroške za transport in ostanejo tudi vsi odpadki lesa pri hiši, katere kmet lahko porabi za kurivo. Kaj kuhajo v Škofičah? Občinski odbornici Enotne liste zabranjen vpogled v podlage Tako kot v Bilčovsu načrtujejo tudi v Škofičah gradnjo športnega igrišča. Pretekli ponedeljek je škofiška občina odprla ponudbe, vendar je občinski odbornici EL Magdi Errenst dan navrh bil zabranjen vpogled v ustrezne podlage. KOTMARA VAS: Otroški vrtec Kotmirški otroški vrtec bo prevzela Caritas. To je bil najpomembnejši sklep občinske seje v petek, 26. avgusta 1994. Zaradi varčevalnih ukrepov nove deželne vlade se je precej skrčila denarna odeja. Občina se je pogajala z ravnateljem koroške Caritas dr. Viktorjem Omelkom in domačim župnikom Maksom Michorjem. Na seji je občinski odbor soglasno sklenil pogodbo med župnijo in občino in tudi najemniško pogodbo. Občina je pristojna za osnovno opremo vrtca. Osebje bo nastavila Caritas. Pri enaki kvalifikaciji bojo imele osebe iz občine Kotmara vas prednost. Vrtec bojo odprli po vsej verjetnosti konec oktobra. Občinski odbor je na novo oddal dela za stavbeno mizarstvo, ker je šlo podjetje Kotier v stečaj; dela je dobilo mizarstvo Wuntschek iz Ledine (821.958,- šil.). Oddana so bila tudi dela za vrtnarsko oblikovanje. Poglavitna točka poročila nadzornega odbora je bil prav tako otroški vrtec. ŠKOFIČE:_______________ Katerega projekta se bo občina lotila najprej? Finančne zmogljivosti majhne občine, kot so Škofiče, so omejene. Zato bo občinski odbor na svoji prihodnji seji odločal o tem, kateremu projektu bo občina dala pri realizaciji prednost. Gre za izgraditev športnega centra, za gradnjo občinskega vrtca in pa za ureditev prostorov za gasilsko društvo. Občinska odbornica EL Magda Errenst je načelno mnenja, da naj bi občina najprej zgradila športni center, ker v Škofičah že obstaja zasebni dvojezični vrtec. Župan Valentin Happe (VP) je Errenstovi namreč povedal, da občina nima več podlag, ker jih je menda poslala deželni vladi, ki naj bi ponudbe preverila. Čeprav je občinska seja napovedana že za četrtek, 1. september, občinski odbornici torej ni bil možen vpogled v podlage. Prav gotovo gre tozadevno za grob prekršek Splošnega občinskega reda, ki zagotavlja občinskim odbornikom možnost vpogleda v vse ustrezne podlage. Kdo se torej čudi, če nekateri krogi sumijo, da predstoj-ništvo občine očitno kuha svojo juho in verjetno skuša najti možnost, da bi delovni nalog dobilo določeno podjetje. Zablatnikova je v svoji pritožbi na občinsko nadzorno oblast naštela kar nekaj točk kršenja Splošnega občinskega reda Prav tako kot v Bilčovsu je tudi v Škofičah naredilo podjetje Öko-Bau iz Gradca najugodnejšo ponudbo, in sicer za 8,7 milijona šilingov. Ker je to podjetje koroškim gradbenikom zaradi svojih nizko kalkuliranih cen že nekaj časa trn v peti, danes tudi občine iščejo vse možnosti, kako bi to podjetje lahko izključili. Zakaj, o tem je možno le špekulirati. Za vsoto 9 milijonov šilingov naj bi v Škofičah zgradili oziroma obnovili dve športni ter dve teniški igrišči ter športne kabine. Občinska odbornica Magda Errenst sicer načelno podpira željo športnikov, da se zgradi športni (AGO) in Pravilnika o občinskem proračunu (GHO) s strani županje, predstojništva, gradbenega pododbora in vodje občinskega center, vendar pravi, da bo EL, ki je v Škofičah jeziček na tehtnici, skrbela za to, da bo občina dala nalog tisti firmi, ki je najcenejša in bo dela izvedla tako, da jih bo možno zagovarjati tako s finančnega kot tudi z ekološkega vidika. Pa še zanimivost ob robu: za projekt, ki bo stal okrog 10 milijonov šilingov, so imela podjetja le teden dni možnost, da so oddala svoje ponudbe, kar je povsem neobičajno. Pod normalnimi pogoji bi bilo logično, da bi občina dala vsaj rok treh ali štirih tednov, tako, da bi čimveč podjetij lahko naredilo ponudbo. urada. In sicer, da je bila kot občinska odbornica nepopolno in napačno obveščena, da pri seji ni dobila vpogleda v podlage, da Gradnja športnega igrišča v Bilčovsu Pitna voda Moščenice ogrožena Ker je bila odklonjena zahteva občinske odbornice Ingrid Zablatnik (EL), da se pri gradnji športnega igrišča vključita tudi občina in športno društvo, in je vrhu tega pri načrtovanem projektu ogrožena tudi pitna voda Meščanov, je Zablatnikova naredila pritožbo pri koroški deželni vladi. 11 Iz naših občin Železna Kapla: v Štirje kadidati se potegujejo za mesto župana V tržni občini Železna Kapla so medtem imenovale vse štiri v pbčinskem svetu zastopane frakcije svojega kandidata za volitve zupana, ki bodo 11. septembra. Volitev novega župana je Postala potrebna, ker je Dietfried Haller zaradi vstopa v kolegij deželne vlade moral oddati funkcijo župana. Trenutni sestav v kapelskem občinskem svetu Je sledeč: socialdemokrati imajo 13 odbornikov in s tem absolutno večino, °vp jih ima 4, EL 3 in FpO dva mandatarja. Socialdmokrati so v Že-tezni Kapli za volitve župana imenovali dr. Petra Ha-nerlapa, ki je po poklicu Pedagog. Pred kratkim je hil imenovan za ravnatelja velikovške gimnazije. V Primeru, da bo izvoljen za ZuPana, hoče ostati v šoli ln obenem izvajati politično funkcijo. V pretekli mandatni dobi je bil Ha-oerlap tudi deželnozborski Poslanec. Težiščno se hoče v Železni Kapli zav-Zeti za varovanje zalog pitne vode, za ohranitev in Pomnožitev delovnih mest, krepitev občinske skupno-za spoštljiv odnos do kulture in izgradnjo infra-strukture, ki naj bi prišla v Phd kvalitetnemu turizmu kot tudi domačinom. ljudska stranka je imenovala za kandidata podjetnika in trgovca Adolfa Welza. Težišča njegovega v°lilnega boja so delovna nnesta in ekologija ter konec dvorazredne družbe. Po njegovem prepričanju naj bi dobila tudi zasebna podjetja isto podporo, kot jih dobijo občinske oziroma javne strukture (npr. kopališče). Tako kot Welz upa tudi edina ženska kandidatka Ravnateljstvo Mohorjeve ljudske šole sporoča, da bodo uradne ure v sredo, 7. 9. in petek, 9. 9. od 9. do 11. ure. Telefon: 0463 / 56 8 60 za mesto župana oziroma županje Sabine Kerth (FP), da bo v prvem volilnem krogu dobila toliko glasov, da bo prišla v drugo kolo. V prvi vrsti se hoče Kerthova zavzemati za zmanjšanje strankarskega pritiska in vpliva strankarske knjižice. Da je možen presentljiv izid volitev, o tem je prepričan kadidat Enotne liste, Franc-Jožef Smrtnik. To zaradi tega, ker občani pri teh volitvah izključno volijo osebe, ne pa stranke. Možno je torej vse, meni pogumno in optimistično slovenski kandidat. Njegov bonus je prav gotovo v tem, da ga ljudje poznajo in je tako na kulturnem, športnem kot tudi gospodarskem področju zelo dejaven. Njegova volilna težišča so krepitev obrobnih krajev občine, prometni koncept in s tem povezana ureditev parkirnih prostorov zunaj centra, krepitev malih podjetij, pomnožitev delovnih mest in s tem zaustavitev odseljevanja, ter gradnja novih stanovanj. °bčina neskrbno gospoda-ri z javnimi sredstvi pri povečanju in sanaciji nogometnega igrišča na Potoku. Razpis za povečanje in sanacijo nogometnega 'Shšča sloni na stanju zna-n°sti, ko zastrupljanje tal z Urnetnim gnojilom s svojimi P°sledicami še ni bilo zna-n°- Vas Moščenica se °skrbuje sama s pitno vo-de, na katero izvirno območje dokazano vpliva skološko stanje travnikov P°d vasjo Potok, kjer je športno igrišče. V razpisu predvideni nasip gramoza, na katerega se položi pre-progasta ruša, ustvarja pogoje hidrokulture. To pomeni, da je potrebna stalna uporaba umetnega gnojila in stalno namakanje. Izpiranje nitratov in odtekanje tega strupa je s tem programirano in s tem tudi zastrupljanje tal. Na obeh straneh igrišča tečeta potoka. Na vzhodni strani igrišča se nahaja močvirnat travnik. Eden od potokov in močvirnati trav- nik vplivata na izvirno območje pitne vode Meščanov. Zato je Zablatnikova zahtevala, da se preveri pred začetkom izkopov složnost okolja glede izpiranja nitratov in ogroženosti pitne vode. Športno igrišče je treba zgraditi na sodoben način tako, da okolja ne ogroža. Nadalje naj bi občinska nadzorna oblast preverila nameravano investicijo v smislu skrbnega gospodarjenja z javnimi sredstvi. ZELEZNA KAPLA: Volitve županA F. J. SMRTNIK: „Odprto uho za želje občanov“ Slovenski kadidat za mesto župana v Železni Kapli Franc Jožef Smrtnik je optimističen, da bo v prvem volilnem krogu dobil toliko glasov, da bo prišel v drugo kolo. Svoj pogum črpa iz dejstva, da je vsa leta bil tako kot kulturnik, gospodarstvenik in občinski politik tesno povezan z občani in zato dobro pozna njihove želje in težave. Kot kandidat, ki ni odvisen od nobene večinske stranke, je prepričan, da bi lahko najbolje zastopal interese vseh občanov, in to ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. Odprto uho ima predvsem za potrebe mladih, ki se zaradi pomanjkanja delov- nih mest vedno v večji meri odseljujejo iz tega kraja. Zato je F. J. Smrtnik mnenja, da je treba ustvariti nova delovna mesta in to predvsem s krepitvijo manjših podjetij v domačem kraju. Krepiti pa je treba tudi obrobne kraje občine, za mlade družine zgraditi stanovanja, razrešiti kaos v centru Kaple in ustvariti pogoje za kvaliteten turizem, od katerega naj bi profiliralo predvsem domače prebivalstvo. Poleg tega je nujno potrebno dati tudi impulze za kmetijstvo in domačo obrt. Treba je torej imeti odprto uho za želje vseh občanov, ne glede na dejstvo, kateri stranki pripadajo. 12 Domača vest HODIŠE Zadnje slovo od dr. Janka Tischlerja Prišli so na hodiško farno pokopališče njegovi poklicni kolegi, prišli so njegovi številni znanci, zastopane so bile ustanove, ki so bile deležne njegove velike podpore - da bi se zadnjič poslovili od svojega velikega prijatelja in dobrotnika. Velika množica žalnih gostov je pospremila dr. Janka Tischlerja na pokopališče v Hodišah k njegovemu zadnjemu zemeljskemu počitku. Slika: Jože Rovšek Somaševanje je vodil rektor Jože Kopeinig, in se mu v iskrenih besedah zahvalil ob odprtem grobu, prav tako tudi pater Roman Kutin, ki je spregovoril v imenu celovške slovenske župnije. S pesmijo so se poslovili MoPZ „Foltej Hartman“, Smrtnikovi fantje in kapelški lovski zbor. Za slovensko gimnazijo je spregovoril prof. Jože Wakounig (ravnatelj dr. Reginald Vospernik se zaradi manjšinskega seminarja v Kopenhagnu pogreba ni mogel udeležiti); zahvalil se mu je za vse, kar je prejela dijaška mladina Slovenske gimnazije in cela naša slovenska skupnost dobrega iz njegovih radodarnih rok. Ob odprtem grobu se je od rajnega dr. Janka Tischlerja poslovil tudi predsednik NSKS dr. Matevž Grilc. Svoje poslovilne besede je spregovoril v imenu NSKS, K KZ, Društva koroških slovenskih pravnikov in tudi kot njegov osebni prijatelj. Mdr. je dejal: „Poslavljam se od dolgoletnega člana osrednjega odbora naše narodnopolitične organizacije, od moža, ki je stal skupno z nepozabnim očetom dr. Joškom Tischlerjem prav ob zibelki Narodnega sveta koroških Slovencev in skrbel brezplačno z večletnim delom, da je mogla organizacija zaživeti. Zato je rajni z vso upravičenostjo le nekaj dni pred smrtjo kompetentno zavrnil neutemeljene govorice v zvezi s financiranjem NSKS ob njegovi ustanovitvi. Vsa leta je budno spremljal razvoj slovenske narodne skupnosti in kot njen član aktivno, predvsem gmotno, podpiral njeno kulturo, branil kot odvetnik enakopravnost svojega ljudstva in se kot odbor- nik NSKS trudil za samozavestno in samostojno politično voljo svojega ljudstva. Narodna zavest, ki navdaja njegovo družino, naj bo zgled koroškim Slovencem in njihovim družinam.“ V tem smislu izrekamo celotni družini rajnega dr. Tischlerja še enkrat naše iskreno sožalje! Ohranili ga bomo v hvaležnem spominu. SPORED: V petek, 2. septembra 1994: 16.00: Mednarodno srečanje upokojence* 18.00: Prižiganje luči - uglasitev sejma na travniku 21.30: V Breznikovem šotoru predstavite» nove laserske plošče skupine „Di Buben“ V soboto, 3. septembra 1994: 10.00: Sveto mašo na avtodromu „Prechf opravi duhovni asistent razstavljal-cev Josef Franzi 14.00: Velika povorka z vpregami in s spremstvom kakor tudi slavnostni sprevod 15.00: Postavitev sejemskega znamenja: tržni referent mestni svetnik Stefan Visotschnig naznani začetek sejma 15.30 Simbolična otvoritev sejma na travniku z načetjem sodčka piva: opravita jo deželni glavar dr. Christof Zernatto in deželni poslanec mag: Raimund Grilc, župan mestne ober ne Pliberk 15.05: Neposreden prenos čestitk na ORf 21.00: Velik ognjemet V nedeljo, 4. septembra 1994: 11.05: V ORF neposreden prenos dopol" anskega glasbenega sporeda 13.00 Odprtje razstave ovčerejcev - prikaz pridelovanja ovčjih proizvodov V ponedeljek 5. septembra 1994: od 13.00: Nadaljevanje razstave ovčerejcev ob 15.00: Občine okraja Velikovec se v nogometni tekmi pomerijo z mestu1 občino Št. Vid na Glini (na športnem igrišču v Pliberku) PROGRAMM Freitag, den 2. September 1994: 16.00: Internationales Seniorentreffen 18.00: Lichterprobe - Wiesenmarkteinklang 21.30: Präsentation der neuen CD „Di Bit ben“ im Breznik Zelt Samstag, den 3. September 1994: 10.00: Gottesdienst mit Schaustellerpfarrer Josef Franzi auf der Autodrom fläche „PrechtP 14.00: Großer Umzug mit G'schirr und G'scherr sowie Festzug 15.00: Hostorischer Freyungsakt und Marktverkündigung durch den Marktreferenten Stadtrat Stefan Visotschnig 15.30: Symbolische Eröffnung des Wiesenmarktes und Bieranstich durd1 LFI Dr. Christof Zernatto und LAbS Mag. Raimund Grilc, Bürgermeisl£ der Stadtgemeinde Bleiburg 15.05: Liveübertragung der Wunschsendung durch den ORF 21.00: Großfeuerwerk Sonntag, den 4. September 1994: 11.05: Liveübertragung des Frühschoppens durch den ORF 13.00: Eröffnung der Schafzüchterausst® lung - Flerstellung von Schafprodukten Montag, den 5. September 1994: ab 13.00: Fortsetzung der Schafzüchterausstellung um 15.00: Fußballspiel der Gemeinden des Bezirkes Völkermarkt gegen die Stadtgemeinde St. Veit a. d. Glan (Bleiburg, Sportplatz des SVG-Bleiburg) Vsem, ki so nam ob smrti moža in očeta dr. Janka Tischlerja stali v zadnjih tednih in mesecih ob strani, prisrčna hvala. Zahvaljujemo se rektorju Jožetu Kopeinigu ter drugim častitim duhovnikom za opravljene pogrebne obrede. Vsem pevcem (MoPZ Foltej Hartman, Lovski pevski zbor Železna Kapla in Smrtnikovi fantje) zahvala, da so se tako lepo poslovili od dragega rajnega. Iskrena hvala gre govornikom za besede tolažbe in priznanja. Predvsem pa se zahvaljujemo dr. Klausu Henningu, vsem sestrah urološkega oddelka deželne bolnice, za dnevno bolniško oskrbo na domu diplomiranim sestram, dr. Mariji Zerzer, terapevtoma in dolgoletnemu zaupniku in hišnemu zdravniku dr. Friedrichu Steinböcku. Hvala vsem, ki so v tako lepem številu pospremili našega očeta na njegovi zadnji poti. Hvala tudi za cvetje in darove. Vemo, da ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoče družine TISCHLER in HARTMANN Gremo na pliberški jormak... 601. pliberški jormak od 2. do 5. septembra 1994 GLASBENI SPORED V ŠOTORU SRD „EDINOST“ NA PLIBERŠKEM JORMAKU V petek, 2. septembra 1994: 2. mednarodno srečanje upokojencev Ob 13. uri: Kulturni spored društev upokojencev. Sodelujejo: MePZ DU Pliberk, MePZ DU Ostrožno, MePZ DU Vojnik, Ženski PZ DU Radovljica „Lipa". ??Soprireditelj: DU Pliberk Ob 15. uri: Ples in prosta zabava. Igra ansambel „Melos". Srečolov V soboto, 3. septembra 1994: Ob 15. uri: Koncert Godbe na pihala Litostroj Ljubljana. Ob 17. uri: Ples in prosta zabava ob glasbi. Igrajo Podjunski muzikantje V nedeljo, 4. septembra 1994: Ob 11. uri: Koncert Godbe na pihala Šmihel Ob 14. uri: Ples in prosta zabava ob glasbi. Igra ansambel „Melos" Od 18. do 19. ure: Slovenska oddaja v živo (ORF) V ponedeljek, 5. sept. 1994: Ob 11. uri: Prosta zabava ob pesmi in zvokih citer. Nastopa Karli Gradišnik Ob 15. uri: Ples in prosta zabava ob glasbi. Igra ansambel „Mak" s pevko Andrejo Zakonjšek in s pevcem Edvinom Fliserjem Tudi za dobro hrano in pijačo ob prijazni strežbi je poskrbljeno! Vsi prisrčno vabljeni! Odbor SRD „Edinost“ v Pliberku @©si© 0® ipEIo)©0iIte©05i j©00@@Mi / x Betreff: Top-Preise zum Wiesenmarkt AL-KO HOLZSPALTER 8T- 3 P Der ideale Com-bi- Holzspalter von AL-KO kann mittels Zapfwelle (und 3-Punkl-Auf-hängungloder durch einen kraftvollen 380 V/4 PS Elektromotor angetrieben werden. Durch seinen variablen Spaltlisch, er kann bei 600 bez. 1050 mm eingehängt werden, sind Holzstücke bis 1000 mm kein Problem. • Spaltdruck: 8 t • Spalthöhe stufenlos einstellbar • Große stabile Transporträder 250 mmA. Zapfwellen-Holzspalter mit Spaltmesser 21.990.- Waschvollautomat für 4,5 kg Trockenwäsche 2950.- Druckluft-Kompressor 230 I Ansaugleistung, 8 bar Höchstdruck 25 I Kesselinhalt 1790.- • HAUSTUREN • INNENTÜREN •TORE • FENSTER • ROLLADEN • MARKISEN und vieles mehr bieten wir auf der Marktwiese zu AKTIONSPREISEN an. KOSTENLOSE COMPUTERFENSTERPLANUNG! Ihr Wunschfenster wird an Ort und Stelle geplant, gezeichnet und zum BLAŽEJ CENTER-SONDERPREIS berechnet. Bitte bringen Sie Ihren Plan auf die Marktwiese mit. 9150 BLEIBURG / PLIBERK - Tel. 0 42 35 / 21 94, Fax 37 37 AL-KO KEHRMASCHINE „CLEANBOY 550" Die beidseitig vorne am Gehäuse angebrachten Tellerbesen ermöglichen ein „staubfreies' Aufsammeln von Kehrgut. Arbeitsbreite: 55 cm 25-l-Box, 6,2 kg, 530 x 495 x 220 mm(LxBxH) 990.- GESCHLOSSEN! - V NEDELJO IN PONEDELJEK JE TRGOVINA BLAŽEJ CENTER ZAPRTA! QOlOHmQBQO ERNST IGERC A-9143 St. Michael ob Bleiburg / Šmihel nad Pliberkom Telefon: O 42 35 / 36 57 Autotelefon: O 66 3 / 84 61 83 Mein Land. Meine Bank. Raiffeisenbank Bleiburg BREITNEGGER TRANSPORTE u. ERDBEWEGUNGEN HUMUS Sand und Schotter aller Art prompte Zustellung Autotel.: 0663/84 31 83 Tel.: 0 42 35/22 42 9150 Bleiburg/Pliberk LIESNIG-BAU HOCH- UND TIEFBAU GES.M.B.H. VISOKE IN NIZKE GRADNJE 9150 BLEIBURG / PLIBERK, tel.: 0 42 35/20 59 ZIMMEREI KULMESCH Ges.m.b.H, SÄGE- UND HOBELWERK ŽAGA IN SKOBLJARNA Rinkenberg / Vogrče 80 9150 Bleiburg / Pliberk Tel.: 0 42 35/32 14 V/7A Heizung Sanitär bfetburg Ausführung der Heizung- und Wasserinstallation JOHANN FINDENIG Heizung • Sanitär • Lüftung Gartenweg 6, 9150 Bleiburg Tel.: 0 42 35/22 12 Tel.: C0 66 3/48 4 53 BERATUNG • PLANUNG • AUSFÜHRUNG \ SEIT 1860 BAU- und MÖBELTISCHLEREI URGEMÜTLICHER RAUMGESTALTER tyo/uum ‘Valeettan Loibach / Libuče, Mießbergstraße 8 9150 Bleiburg / Pliberk, Tel.: 0 42 35 / 30 24 NOTARIAT PLIBERK NOTAR Dr. GERHARD ZOMBAT-ZOMBATFALVA Schloßgasse 3, poštni predal 1 A-9150 BLEIBURG / PLIBERK Tel.: 042 35/21 21 0, Paks: 21 22 22 URADNE URE PO-PE, 8-12 in 13-16.30 1. kratke pravne informacije so brezplačne URADOVALNI DNEVI na občinskem uradu Globasnica vsak 1. ponedeljek v mesecu, od 8. do 11. ure URADOVALNI DNEVI na občinskem uradu Suha vsak 2. ponedeljek v mesecu, od 9. do 11. ure Najava za uradovalne dneve v sekretariatu občine ali v notariatu Pliberk IHR PARTNER MICHAEL SADJAK 9150 BLEIBURG / PLIBERK, Einersdorf/ Nonča vas 7, Tel. / Fax 0 42 35 / 20 22 PROMPT - GÜNSTIG - ZUVERLÄSSIG TRANSPORTBETON - KIESGRUBE ERDBEWEGUNG - LOHNDRUSCH EDELBRENNEREI UND LIKÖRFABRIK 9150 BLEIBURG Kärnten Tel. 0 42 35/21 12 Fax 0 42 35 / 29 85 L ■ ■ ■FAHRSCHULE Wrienz ING.' VÖLKERMARKT, TEL. 0 42 32 / 4490 Priporoča se Tvoj vozniški učitelj Janez CVELF, Nonča vas/Pliberk Vabimo te na SEJEMSKO ŽREBANJE na PLIBERŠKEM JORMAKU! Glavna nagrada 1 vozniški izpit po Tvoji želji. Žrebanje bo v šotoru „ORF-Tanzstadl“, v ponedeljek, 5. septembra 1994, ob 21. uri L JAHRE Gesellschaft m. b. H. 9150 BLEIBURG, Einersdorf 50, Tel. (04235) 21 71, Fax (04235) 32 74 •ZIMMEREI •SÄGE • HOBELWERK • FERTIGHÄUSER Stefan Ol IS jO ^^ —v GesmbH WASSER-GAS-HEIZUNG Spenglerei • fglciserei Andreas Schipek Ges.n.b.R. 10.-0kfober-Plafz 21,9150 BLEIBURG Telefon: 0 42 35/20 93 SANITARNE NAPRAVE / CENTRALNE KURJAVE SOLARANLAGEN/SOLARNE NAPRAVE Kleindorf / Mala vas 5. Tel. O 42 30 / 270 GLOBASNITZ / GLOBASNICA Boutique "bluejean " 9150 Bleiburg / Pliberk P/e- beste Ausmbf ßeratm^ bei (Jeans molJne/zeitmode 200 m2 Ausstellungszelt am Bleiburger Wiesenmarkt ‘Win otelim am Slei&My&i ‘TUteMMuvi&t auo - fäzytäwljami wz filifienällem jozmaAcc T^udcHtf- SlcLas BAU- UND MÖBELTISCHLEREI Wir fertigen Einbaumöbel vom Meisterbetrieb individuell geplant in jeder Stilrichtung Fenster - Wintergärten nach Maß Innen- u. Hauseingangstüren Gasthaus- u. Hoteleinrichtungen Raumausstattung 9 15 0 BLEIBURG - MOOS, TELEFON 0 4 2 3 5 / 2 5 8 6, TELEFAX 0 4 2 3 5 / 2 5 7 5 1 8 SmuAm Sie oute, und äAenyeucfW Sie eicA um cuteenen Qualität, welcAe win 'Itutm i^e4te<^ümti^ atdietm 6öme*i! öliäeite me in piefnimjte ee # mii fapzläeti, 'Vam je fumcjame pe %ele tcepKUi ceni! <^Ma6 iofinziclzizL — ^Ds.xtLLxE.LnLcjuncj AUTOSERVICE • REIFEN Norbert Kotnik ^ RUDOLF 9150 BLEIBURG § ČIK Telefon (0 42 35) 20 98 Breška vas 28, 9143 Šmihel, tel. 0 42 30 / 323 OPTIK KRIŠTOF BRILLEN-KONTAKTLINSEN ) 9100 VÖLKERMARKT 9150 BLEIBURG Münzgasse 9 10.-Oktober-Platz 8 Telefon 0 42 32 / 21 35 Telefon 0 42 35 / 25 02 FarbenwelT Alles paletti! • PLESKARSTVO • BARVE • OPREMA PROSTOROV BREDSCHNEIDER • MALEREI, ANSTRICH • FASSADEN • RAUMAUSSTATTUNG • FARBEN,AUTOLACKE Farben und mehr. 9150 BLEIBURG / PLIBERK, TELEFON: 0 42 35 / 21 23 601 let pliberški jormak 17 VORNE WIE EIN PAJERO. HINTEN WIE EIN LKW. hcmebllui .iCxciirribb-; -itnii" /Ur5 Pcrsuncn 1TO. 87 PS, Nuu!a.»Jicsel (HXJ odei 125 PS/ oder V6 Benziner 11 SO oder 20ü PS V Servolenkung. Schein weifcrwuschanlage, Schwebesitze und vieles mclir Als GL schon ab öS 344.800.-. 3x3 Jahre Garantie. Nur bei Mitsubishi. CABS OF i DIAMON'OS SPACE WAGON HEISST RAUM-WAGEN. Siirpiaue für 7 Personen. Bis zu 171t I l-idcvvluir.cn. ul ...... ktr. Ixnsterhchcrn. SchcinwerfcnvaschanUge. bag und als 4W1) hrleihar s5uo an Oh JAi dOO.- 3 Jahre Garantie. Nur bei Mitsubishi. Servolenkung. I leckschcibcnWischer. Seitenaulpraü-ind vielem mehr. Auch mit Sidicri»eits|jakct. AR> und als4W'l) lieferbar. Schon ah öS 332 900,- seluilz und mehr. Auch mit Sichertleitspakct. ARS, i'J MOTORS CAK OF 3 DIAMONDS SUPER ANGEBOTE auf dem Bleiburger Wiesenmarkt ln 14 COLT Tagen und große LANGER Haus- Sondermesse Leasing Johann Marko 9112 Griffen Bundesstraße 70 Tel. (0 42 33) 23 06 Fax (0 42 33) 23 06 - 7 GahPs\ WoUstube Gabriele Walluschnig Kumeschgasse 3 9150 Bleiburg Tel. 04235/40 45 •GOBELINS • STICKVORLAGEN • HÄKELN • STRICKEN • sowie sämtliche Handarbeiten Fachliche Beratung AB OKTOBER Handarbeits- und Seidenmalkurse in den Orten St. Michael, Globasnitz und Bleiburg Če iščete družabnost, obiščite gostilno in picerijo RÖSSLL- W1RT in naš šotor na travniku, kjer Vam nudimo dobro kuhinjo in hitro postrežbo Zabaval Vas bo znani ansambel „DIE FIDELEN LAVANTTALER“ Restavracija in picerija sta odprti od 11. do 24. ure VOM FREITAG/OD PETKA BIS MONTAG/DO PONEDEUKA NASS-TROCKENSAUGER-SET: MSAU( . UUlSKI BONN . VII«! £ • 1000 HEIMWERKER-SET: STROJA ZA DOMA« 0111 gMFiOOO WINKELSCHLEIFER-SET: “2=^ I01NI MUSAMI IN RIZAINt PtOSti '' ' 1 HEIMWERKER-SEt" Tižššfiš'"'"“ STROJA ZA DOMAČO 0MI w—. *1000 HEIMWERKER-SET: ISrSt“' STROJA ZA DOMAČO 0MT m'< @1000 EEffliS 18 601 let pliberški jormak________________f«», PRIBERNIG DACHSYSTEME 'Däc/ier für ’j ßeSei St. Peter a. Wallersberg, 9100 Völkermarkt, Tel.: 0 42 32 / 35 81 IHR FACHBETRIEB FÜR: VAŠ STROKOVNJAK ZA: • Dachdeckungsunternehmen • Strešne kritine • Spenglerarbeiten • Kleparska dela • Reparaturen • Popravila • Flachdachisolierungen • Izolacije položnih streh • Nahtlose Dachrinnen • Brezšivne žlebove • Dachbegrünungen • Ozelenjevanje streh ELEKTRO- u. KALTETECHIMIK Motorenwicklerei Installationen Service Wärmepumpen Regelung Klima Traundorf/Strpna vas 88, 9143 St. Michael /Šmihel Telefon und Fax 0 42 30 - 709 PORTALBAU -STAHL- und ALU-KONSTRUKTIONEN KUNSTSCHLOSSER- ARBEITEN JOHANN KURNIK SCHLOSSEREI Ges.m.b.H. 9150 Bleiburg / Pliberk Graben 7 Telefon 31 71 ■ MALEREI ■ NATURFARBEN ■ HOLZSCHUTZ ■ AUTOLACKE ■ RAUMAUSSTATTUNG T FARBEN MEISTER $aubel INTERN4TIOISML Wuntschek 9150 BLEIBURG Tel. 0 42 35/20 63 • MÖBEL AUS ALLER WELT • MÖBEL AUS EIGENER PRODUKTION • MÖBEL VOM HEIMISCHEN FACHMANN IN SOLIDER HANDARBEIT • IHR VORTEIL! IHR TISCHLER \ MACHT'S PERSÖNLICH 9150 BLEIBURG / PLIBERK, Telefon: 0 42 35 / 21 63 Hotel „BREZNIK“ PLIBERK / BLEIBURG, GLAVNI TRG / HAUPTPLATZ • Izvrstna kuhinja Vaš obisk napliberškem • Izbrana vina sejmu nas bo • tujske sobe s komfortom prisrčno veselil! 19 601 let pliberški j or mak Seit {fatentUča*te*t am- 'Stei&cviy&i 'ZVie&etunan&t — %e več yetienacij- amo- mi fiCi&enž&em JCasta OHG Cafe - Konditorei Oie bekannt guten Kostakuppeln, Kokoskuppein, Kokosbusserln und Schaumrollen 9020 Klagenfurt, 10.-Oktober-Straße 20 u. 26, Tel. 55 5 36, Autotel 0 66 3 /49 3 77 GOTTFRIED GlawaR Ges.m.b.H. 9150 Bleiburg Telefon 0 42 35 / 20 52 Fax 0 42 35 / 23 06 • Zimmerei • Stiegenbau • Parkett auto igerc inh. franc igerc kfz-verkauf werkstätte überprüfungsstelle völkermarkter Straße 22 - 9150 bleiburg / pliberk tel. 0 42 35 / 31 22 - auto 0 66 3 / 84 42 43 Überprüfungsstelle für PKW-LKW bis 3,51 Ges.-Gewicht Havarie-Schnelldienst Einbrennlackierungen Abschleppdienst PKW - LKW-Verkauf Reparatur aller Marken PKW - LKW-Nutzfahrzeuge ständig lagernd LESENA TERMO OKNA 60x60 1.350.- 80x60 1.500,- 60x90 1.700,- 80x90 1.780,- 100x90 1.990,- 120x90 2.100,- 80x 120 2.040,- 100x 120 2.270,- 120x 120 2.510,- 140x 120 2.970,- 80x 140 2.370,- 100x 140 2.570,- 120x 140 3.000,- 140x 140 3.300,- Notranja vrata od 1.150,-Lesena vhodna vrata od 3.300- P0S0JILNICA-BANK PLIBERK s poslovalnicami v mit Zweigstellen in GLOBASNICI / GLOBASNITZ ŠMIHELU / ST. MICHAEL ŽVABEKU / SCHWABEGG 20 V Čestitke / Oglasi ODDAJAMO po ugodni ceni apartmaje na otoku Krku. Možno tudi za skupino do 16 oseb. Telefon: 0038668/83175 Dr. Franc WUTTI Borovlje DOPUST od 4. do 11. septembra 1994 VOGRČE/RINKENBERG: Kmetija, 3 ha zemlje, gostilna in stransko poslopje UGODNO NA PRODAJ GLANREAL, Herr Dipl.-Ing. Ebner, Tel. 0 42 12/58 66 Friesacherstr. 80 A-9300 St. Veit/Glan Iščemo prizadevno sodelavko z nivojem za telefonske raziskave gospodarskih podatkov in za izdelavo gospodarskih informacij. Če niste starejši od 25 let, če ste absolventka Trgovske akademije in če znate nemško in slovensko in bi radi delali v uspešnem in na delovne dosežke orientiranem tea-mu, pošljite pismeno prošnjo na naslov: Creditreform 9021 Celovec Bahnhofstr. 28/c v r. g. Bodner ČESTITAMO Pretekli ponedeljek je obhajala 24. pomlad Marjeta Jug iz Sel. Iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači. Mirko Smrečnik, član predsedstva NSKS, iz Male vasi pri Globasnici bo prihodnji teden obhajal rojstni dan. Ob tem osebnem prazniku mu prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in družinske sreče. Čestitkam NT se pridružujejo vsi domači, EL Globasnica in NSKS. V Zgornji vasi pri Bilčovsu obhaja 80. rojstni dan Rozalija Valentinitsch. Ob tem visokem jubilejnem prazniku prisrčno čestitamo ter želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem osebnega zadovoljstva in trdnega zdravja! Ludmila in Marija Writz iz Štebna pri Globasnici sta te dni obhajali rojstni dan. Obema iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem pa trdnega zdravja. V Ločah pri Baškem jezeru slavi jubilejni rojstni dan Tanja Siger. Iskreno čestitamo! 87. rojstni dan bo v ponedeljek praznoval Tevže j Fritz iz Smiklavža ob Dravi. Zvestemu članu SPD Jepa-Baško jezero in bralcu Našega tednika želi po tej poti domače društvo vse najboljše, obilo zdravja in Božjega blagoslova. Prisrčnim čestitkam se pridružuje NT. Te dni bosta praznovala v Celovcu rojstna dneva dr. Matevž Grilc, predsednik NSKS, in njegova soproga Marjana. Slavljencema iskreno čestitamo, voščimo mnogo osebnega zadovoljstva, sreče in zdravja. Čestitki predsedniku MoPZ „Kralj Matjaž” se pridružujejo še vsi Matjaževci. Dvojni praznik obhaja Gusti Krassnig iz Konovec. Ob tem dvojnem slavju prisrčno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vso srečo in trdnega zdravja! Društvo upokojencev Št. Jakob čestita za osebni praznik Jozeju Štorniku in Gustiju Janežiču iz Leš ter Hajnšeku Serainigu iz Št. Petra. Ostali člani društva kličejo slavljencem vse lepo in dobro, pred- vsem trdnega zdravja! Čestitkam se pridružuje NT. Preteklo nedeljo je obhajala rojstni dan Agnes Rutar iz Škocijana. Vse lepo in dobro, zdravih in srečnih let življenja ji želijo člani društva upokojenc-cev Podjuna. Čestitkam se pridružuje NT. Jutri bo praznoval osebni praznik mag. Mirko Oraže, občinski odbornik EL Rožek. Zavzetemu občinskemu odborniku prav prisrčno čestitamo. Kot trenerju naraščaja SAK pa mu želimo mnogo športnega uspeha. Čestitki se pridružuje EL. Prav danes obhaja rojstni dan Janez Kuchling iz Štriholč. Za ta osebni praznik prisrčno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava leta! Na Prebljah pri Kotmari vasi bo obhajala 30-letnico Regina Miksche. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Vse najboljše želijo tudi Gorjanci in EL Kotmara vas. 18. pomlad Je obhajal Niko Smrečnik iz Čepič pri Globasnici. Vse najboljše ter mnogo veselja in zdravja tudi v prihodnje! Čestitkam NT se pridružujejo vsi domači. Jutri bo obhajal rojstni dan Janez Kolter iz Dobrove pri Žvabeku, za kar mu prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja. Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Ljud- mili Writz iz Štebna pri Glo- ' basnici, Mariji Žuntar iz Čer-govič in Štefanu Kristanu iz Bistrice. Ostali člani društva upokojencev Pliberk kličejo I vsem slavljencem še na mnoga | zdrava in srečna leta. Čestit- , kam se pridružuje NT. Preteklo soboto je obhajala 85. rojstni dan Marija Pratni-kar z Metlove. Za ta visoki življenjski praznik prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, , zlasti trdnega zdravja! Čestit- ^ kam NT se pridružujejo člani . farnega sveta in župnik Zergoi. j Rojstni dan je obhajala tudi 1 mlada Mateja Rasinger, za kar 1 ji prisrčno čestitamo. Čestitkam 1 NT se pridružujejo vsi domači. 1 i Na Prebljah pri Kotmari vasi i bo obhajal rojstni dan prof. | Jože Wakounig, zavzet in pri- r ljubljen občinski odbornik EL ; Kotmara vas. Iskreno čestita- | mo, želimo še mnogo uspešnih , let v komunalni politiki. Naše- ( mu uredniškemu kolegu kliče- t mo še na mnogo zadovoljnih let. Čestitki se pridružuje EL. | V nedeljo bo obhajal rojstni [ dan Franc Kelih iz Sel. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebne sreče. 1 ( V Rožeku in okolici so praz- [ novali ob koncu meseca avgu- | sta med drugim naslednji rojaki , osebne praznike: Fani Schuster, Gusta, Ludvik st. in ml. Lesjak, pd. Postranjakovi z Brega, Joško Lepuschitz, pd. j Fugar na Ravnah, Pepi Kanzi- an in Hanzi Lesjak, ki sedaj živi na Ledincah. Vsem slavljen- , cem pošilja iskrene želje domače kulturno društvo „Peter ( Markovič". Čestitkam se pridružuje NT. Na Blatu pri Pliberku je praznovala svoj 80. življenjski jubilej Črčejeva mama gospa Roza j Kumer Slavljenka je žena že < umrlega blaškega župana in pli- i berškega podžupana ek. sv. Mir- < ka Kumra st. in mati štirih sinov, | Priča, Andreja, Valentina in Anže- ; ja. Slavja pri Črčeju so trajala kar j tri dni; prvi dan so prihajali znanci i in sosedje, drugi dan družinski I člani, tretji dan pa društvo upoko- | jencev, Enotna lista in Posojilnica. Številnim čestitkam se pridružu- i jeta tudi uredništvo Našega tedni- I ka in Narodni svet ter ji kličeta še ; na mnoga zdrava in zadovoljna 1 leta v krogu njenih domačih. ČESTITKA TEDNA Razno 21 Sele: Farni praznik v znamenju družine V nedeljo, 28. avgusta, je bil v Selah farni praznik. Kot po navadi se je na tem prazniku zbrala skorajda cela farna skupnost in dokazala, da je v Selah vera še živa. Letos so pri načrtovanju sodelovali pevsko, kulturno in športno društvo. Piše Igor Roblek Župnik Štefan Krampač je podelil vsaki sodelujoči družini priznanje. Slika: Herbert Kulmesch ua s sv. mašo začnemo farni Paznik. Mašo je daroval domači ^uPnik g. Štefan Krampač. V svoji Pf'digi je posebno poudaril fužino kot najmanjšo celico v naši družbi. Povedal je, da je tudi celotna farna skupnost kot velika aružina. Posebej je poudaril, da elani farne skupnosti ne smejo bi-' zahrbtni in da je potrebno iz-Pdjšati medsebojne odnose med jeznimi člani te farne skupnosti. p3 Petje pri sv. maši je poskrbelo evsko društvo pod vodstvom rna9' Romana Verdela. S kratkim Prispevkom je obogatila sv. mašo udi otroška skupina. Ob koncu sv. maše je župnik hrampač povabil vse na skupno °silo v farni dom. Ob tej priliki je udi povedal, da bo ves dobiček, 1 bo nastal pri farnem prazniku, namenjen sanaciji oz. popravitvi oken v farni cerkvi. V upanju, da °do lahko poplačali vse preosta-6 račune, se je končala sv. maša. Popoldanski program. Potem ko so se vsi zbrani na-Jedli, je mag. Pavel Olip navzoče seznanil s popoldanskim programom. Kot prvo je bil na vrsti rock’n roli, ki so ga predvajala selska dekleta. Pri tem so se tudi zahvalili vsi udeleženci plesnega tečaja svojemu vodji Gregorju Krištofu. Nato je bila na vrsti tako imenovana družinska olimpijada, pri kateri je sodelovalo deset družin. Pri tej olimpijadi so morali družinski člani pokazati vsak na svoj način spretnost pri raznih postajah. Najprej je moral družinski oče peljati svojo ženo v samokolnici, nato metati žogo v koš in kot zadnje je moral oče prišiti gumb, žena pa zabiti žebelj. Za spomin je na koncu dobila vsaka družina skupinsko sliko. Zmagala je družina Marka Maka. Za preostali popoldan so si organizatorji zamislili še druge točke, kot npr. kviz za šolsko Personalne spremembe v krški škofiji Škof dr. Egon Kapellari je imenoval župnika Marka Jerneja, provizorja v Tinjah, dodatno za provizorja v Šmihelu nad Krko; konzistoralnega svetnika dr. Jožeta Marketza, direktorja slovenskega oddelka škofijskega sveta, dodatno za provizorja na Radišah; Gabrielo Amruš v Pliberku za pastoralno asistentko; Dorico Le-puschitz pa za regionalno voditeljico mladine v farah Brnca, Loče, Št. Lenart pri sedmih studencih, Šteben pri Bekšta-nju in za dekanijo Rožek. V pokoj pa so šla med drugim Ludvik Jank (Radiše) in duhovni svetnik p. dr. Ciril Kump (Otmanje). mladino, nogomet, met krogle v daljino, itd.... Pri teh igrah so v prvi vrsti sodelovali mladina in otroci, pri čemer so starši sedeli skupaj, in se je tako vsak po svoje veselil. Na vsak način je bil letošnji farni praznik eden izmed tistih, pri katerem si je vsakdo lahko izbral tiste točke, ki so ga zanimale. Videlo se je tudi, da so v Selah ljudje še povezani. Od najmlajšega do najstarejšega člana farne skupnosti so vsi pokazali enotnost in iskrenost. Žitara vas: pohištveno podjetje IPH vabi Novi direktor IPH Weinhandel, ki je s 1; 7- 1994 nasledil dir. Demšarja, želi z no-^rTL kvalitetnim programom zagotoviti prihodnost žitrajskega podjetja. P h tem novi direktor ne PQZäbi poudariti pomena snzivnejše reklamne dejav-0sti' Tudi naše bralke in bral-1 s° prisrčno vabljeni, da se ^služijo ponudbe IPH. V . tajskem podjetju se ne odvi- tudi samo produkcija, IPH vodi Posebno trgovino, v kateri °ste gotovo našli zaželene Pohištvene artikle, v produkciji sami dela tre-otno 22 mizarjev. Vsaj zaen- krat ne proizvajajo serijskih hjklov, temveč se osredo-°cajo na notranje objekte (In-d6nausbau). Serijske proizvo-6 dobavljajo večinoma iz Slovenije. Direktor Weinhandel Našemu tedniku: „Naši domači proizvodi so namenjeni predvsem majhnemu kupcu. Vrhu tega pa želimo tudi nagovoriti turistična podjetja." Produkte, ki jih proizvajajo v podjetju samem, prodajo večinoma v Avstriji (trenutni delež znaša 70 %), program, ki ga kupujejo v Sloveniji in drugih deželah, pa v glavnem izvažajo (80 %). Cilj novega direktorja IPH je podvojiti sedanji promet - to pa, vsaj zaenkrat, ne s povečanjem proizvodnje, temveč preko prodaje novega, kvalitetnega programa. MASSIVHOLZMOBEL NACH MASS Für den gesamten Wohnbereich • Eßzimmer • Wohnzimmer • Schlafzimmer • Kinderzimmer • Küche Gaststätten Hotels Ferienhäuser Pensionen MOBEL-FABRIKSVERKAUF Montag bis Freitag 7 bis 16 Uhr, Samstag 8 bis 12 Uhr GROSSE AUSWAHL - GÜNSTIGE PREISE IPH HOLZINDUSTRIE MÖBELERZEUGUNG Ges. m. b. H. & Co. KG A - 9 1 33 SITTERSDORF 42 Tel. 0 42 37/25 25-0 - Fax 0 42 37 / 25 25-20 MASIVNO POHIŠTVO IZ LESA PO MERI za vse stanovanjske prostore • jedilnice • dnevne sobe • spalnice • otroške sobe • kuhinje • gostišča • hoteli • počitniške hišice • penzioni TOVARNIŠKA PRODAJA POHIŠTVA od ponedeljka do petka, od 7. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure BOGATA IZBIRA - UGODNE CENE LESNA INDUSTRIJA PROIZVAJANJE POHIŠTVA d z.o j. S Co. k. d. A - 9 1 3 3 ŽITARA VAS 42 Tel. 0 42 37/25 25-0 - Fax 042 37/25 25-20 22 Radio / TV / Prireditve ____13«—«jst DOBER PAN, KOROŠKA Nedelja, 4. sept., ob 13.00 v TV 2 — Poned., 5. sept., ob 17.20 v TV SLO 1 — predvidoma z naslednjimi prispevki: • Prijave k dvojezičnemu pouku so še možne • Spoznavanje kulturnozgodovinskih posebnosti treh držav v eni regiji — poletna univerza v Bovcu • Na prikupen način prikazuje gobarski muzej v Beljaku otrokom gozdni svet • Jeseni mora začeti iniciativa „KUMST“ v Žitari vasi tudi s programskim delom • Mag. Engelbert Logar — dobitnik nagrade „Walter Deutsch Preis“ • Pliberški jormak na farovškem travniku T A PETEK, 2. sept. Kulturna obzorja. A T SOBOTA, 3. sept. Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 1 E D i— NEDELJA, 4. sept. 6.30—7.00 Dobro jutro, na Koroškem. — Duhovna misel (mag. Mirko Isop). 18.00-19.00 Pozdravljeni s Pliberškega jormaka! E N PONED., 5. sept. „1+1=2“: Še je čas za prijave k dvojezičnemu pouku. V TOREK, 6. sept. Partnerski magazin. R A n SREDA, 7. sept. Društva se predstavljajo. Večerna; Glasbeno poletje. D l u ČETRTEK, 8. sept. Rož — Podjuna — Zilja. Št. Janž v Rožu VAŠKI PRAZNIK Čas: v nedeljo, 11. 9., ob 9.30 Kraj: pri stari šoli v Št. Janžu Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo Št. Janž Ziljska Bistrica KONCERT „Mednarodne poletne šole za mlade glasbenike“ Čas: v petek, 2. sept., ob 20. uri Kraj: v cerkvi na Ziljski Bistrici Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Žila" na Ziljski Bistrici Vodi: Igor Kuret iz Trsta NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10,-Oktoberstrasse. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik). Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/111. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Straße 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22. Letna naročnina: Avstrija 420,— : Slovenija 2300,— SIT: ostalo inozemstvo 700,— šil.; zračna pošta letno 1000,— šil.; posamezna številka 10,— šil.; Slovenija: 50,— SIT. Galerija Rožek RAZSTAVA Konrada Kollerja je odprta do nedelje, 4. 9., med 15. in 18. uro. Kraj: v galeriji Šikoronja, Rožek Kostanjevica RAZSTAVA VALENTINA OMANA v galeriji Božidarja Jakca je odprta do septembra letos. Šmihel RAZSTAVA — gallery ’anin Razstavlja Dorothea Annaili (oljnate slike). Razstava je na ogled do 4. 9., ob sobotah in nedeljah med 18. in 21. uro. Hodiše PREDAVANJE v okviru zdravstvenih hodiških dni Čas: v četrtek, 8. sept., od 15.30 do 16.30 Obolenja hrbtenice — problemi v poklicu in športu Referent: dr. Maks Zdovc, zdravnik za šport Kraj: grad Hodiše — Schloßstadel Keutschach Borovlje Mestna občina Borovlje sporoča, da je PUŠKARSKI MUZEJ v Borovljah odprt do 10. sept. 1994, od po- nedeljka do petka, od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 18. ure! Sele-Borovnica KONCERT svetovnih prvakov „Fredi in Robert“ (Jodelweltmeister) Čas: v soboto, 10. sept., ob 20. uri Kraj: v gostilni Trki v Selah Prireditelj: Alpski klub „Obir“ na Obirskem Radiše RADIŠKO ŽEGNANJE Čas: v nedeljo, 18. sept., ob 10.30 Kraj: pred Kulturnim domom na Radišah Prireditelj: SPD „Radiše“ Šmihel VAŠKI PRAZNIK Čas: v nedeljo, 18. sept., ob 14. uri Kraj: na Davidovem travniku Prireditelj: KPD Šmihel Sveto mesto DRUŽINSKO ROMANJE dekanije Pliberk v mednarodnem letu družine Čas: v nedeljo, 11. septembra Zbirališče: do 14.30 pri tablici pod Svetim mestom Bogoslužje bo ob 15. uri. Po maši agapa! Vabljeni vsi verniki dekanije Pliberk, zlasti družine! JAVNA DVOJEZIČNA ŠOLA 9020 Celovec, Ebentaler Str. 24 VPISOVANJE v vse razrede Javne dvojezične ljudske šole za šolsko leto 1994/95 12. sept. 1994, ob 9. uri Možne so tudi prijave za sledeče proste predmete: 1. italijanščina 2. glasbeno ustvarjanje 3. likovno ustvarjanje 4. telovadba V nesporedni bližini šole, v Mladinskem domu, je varstvo, Glasbena šola in lutkovna skupina. Podrobnejše informacije posreduje vodstvo šole. Uradne ure v počitnicah: 7. in 9-septembra od 9. do 11. ure, tel.: 537/411. Ravnateljstvo Javne dvojezične ljudske šole 24 Begunje Galerija Avsenik RAZSTAVA SLIK akademskega slikarja Franceta Stane Svete Višarje Do 18. septembra bosta svetišče ^ kabinska žičnica odprti vsak dan (tudi ob delavnikih). Urnik obratovanja žičnice je od 9. do 17. ure (zadnja vožnja 16.30) ob delavnikih te( od 8.30 do 18.30 (zadnja vožnja o» 18. uri) ob nedeljah. Svete maše: od 12. uri ob delavnikih ter ob 9., 10.30' 12. uri in 15. uri ob nedeljah. Celovška koča Gledališka predstava Felixa Mitterer-ja „MUNDE“ (igra na prostem) Čas: v soboto, 10. sept., ob 18.3° Zbirališče: ob 17.30 pri Celovški koči (Klagenfurter Hütte), nato skupen odhod na Kozjak Priporočamo topla oblačila in žepu6 svetilke za povratek v dolino. Ob slabem vremenu predstava odpade. Prireditelj: Slov. planinsko društvo 14. SVEŠKI SLIKARSKI TEDEN od nedelje, 4., do sobote, 10. septembra 1994 vam nudi Slovensko prosvetno društvo Kočna Nedelja, 4. sept., ob 18. uri: Otvoritev 14. slikarskega tedna — predstavitev sodelujočih; — piknik Kočne; — prvo srečanje z umetniki Kraj: pred galerijo Gorše (pri Vrbniku) Prisrčno vabljeni! Med tednom vam nudimo tri tečaje: 1. Izdelovanje punčk (pon—pet.: 14.00 do 18.00) — z Roswitho Wulz Za ta tečaj prinesite s seboj ostan- ke različnih blagov, čipke in šivalne potrebščine Kraj: pred galerijo Gorše v Svečah 2. Barvna monotipija (pon,—pet.: 14.00 do 18.00) — s Hugom Wulzom Za ta tečaj prinesite s seboj 3 čopiče: 1 širok čopič, 1 tanjši in 1 debelejši. (Kaj je monotipija? — Grafična tehnika, pri kateri se na gladko ploščo naslikan motiv lahko samo enkrat odtisne.) Kraj: pred galerijo Gorše v Svečah 3 Popoldnevi za otroke (tor,— pet.: 14.30 do 16.00) Otroci, prinesite svoje barvice (vodne barve, voščenke, . . . )! Kraj: stara šola v Svečah Četrtek, 8. sept., ob 20. uri Koncert — LAmfiparnaso (Orazio Vecchi, 1594); Madrigalna komedija kot lutkovno gledališče; Izvedba: Hortus Musicus Celovec Kraj: pri Adamu v Svečah Sobota, 10. sept., ob 20. uri Zaključna prireditev Prezentacija slik (možnost nakupa slik) Kraj: pri Adamu v Svečah Gost v Našem tedniku 23 Pismo bralca Sehr geehrter Herr Agrarreferent Robert Lutschounig! Wie ich aus Ihrem Gespräch mit der sowenischen Wochenzeitung NAŠ TEDNIK entnehme, meinen Sie, zu Ihren slowenischen Landsleuten “die besten“ Beziehungen zu haben. Wenn Sie z.B. nach zell/Sele kommen, bedauern Sie sogar, daß Sie nicht slowenisch sprechen kön-nen, wo doch dort so gesellige und gast-•teundliche Menschen leben. Sie haben dort keine Probleme, weil die Menschen nit Ihnen sofort deutsch reden. Eigentlich staunen Sie manchmal aber dennoch selbst darüber, warum Sie d'cht slowenisch können, „hat doch der Vater mit seinen Knechten nur slowe-nisch gesprochen.“ Im selben Atemzug ehren Sie an: „Mit uns Kindern sprach er jedoch selbstverständlich deutsch.“ Sie meinen weiters, daß das Zusammenleben der beiden Volksgruppen in Kärnten verhältnismäßig gut sei, den-n°ch scheint es Ihnen aber auch heute doch durch die Kontakte der Slowenen Zu den Kommunisten im ehemaligen Jugoslawien belastet. In diesem Zusam-i- ^Sdhang auf das nun neu entstandene 6|genstaatliche und demokratische Slowenien angesprochen, meinen Sie sinn-9emäß, „daß ein Wolf halt nicht bald n Zurn Vegetarier werden könne!“ n Da es mir nicht darum geht, das Ge-i- sPrächsklima zwischen Ihnen und den I- slowenischen Kärntner Landsleuten if mnnöti9 weiter zu belasten, will ich mit b hnen nicht polemisieren, sondern Sie b ediglich im Interesse einer zielführenden i, weiteren Gesprächsbasis ersuchen, Ihre diesbezügliche Meinung dahingehend zu hinterfragen, wie sie sich mit Ihrem Wunsch nach einem möglichst konflikt-re'en Zusammenleben mit offiziell als 9'6ichberechtigt deklarierten sloweni-3 dohen Landsleuten in Einklang bringen (i aßt und eventuell als Grundkonsens i- ^Wischen Partnern angesehen werden konnte. e Erlauben Sie mir aber dennoch einige i- Persönliche Fragen: * Sind für Sie die Kärntner Slowenen ei-ne Bereicherung oder eher eine Beladung für Kärnten und Österreich insge- 1 samt? * Wohn sehen Sie diese Bereicherung °der die eventuelle Belastung für unser Land oder für unseren Staat? * Wie können Sie sich erklären, daß et-Wä der Fraktionsobmann der Südtiroler Volkspartei Dr. Hubert Frasnelli geradezu flammende Appelle an die Kärntner Landtagsparteien richtet, den sloweni-Schen Landsleuten in Kärnten im kultu-rellen und politischen Alltag endlich bes-sere (über-)Lebensschancen zu si-chern? * Sollten wir uns in Kärnten darum bemühen, beide bei uns noch lebende °egegnungssprachen als lebende Lan-dessprachen zu erhalten oder sollten wir 6her danach trachten, nur noch deutsch Miteinander zu reden? ‘Sollten wir in Kärnten nur die deutsche ^ulturtradition pflegen oder sollten wir auch die slowenische Tradition ein-schließen? Friedrich Kert, Nonča vas/Einersdorf 72, 9150 Pliberk/Bleiburg „Veselim se leta 2020!“ Manfreda Hobra poznamo predvsem kot nekdanjega „goleadorja“ SAK, toda zaradi težke poškodbe je moral nenadoma prekiniti svojo športno pot. S Hobrom se je pogovarjal Franc Sadjak Ime: Manfred Hober Starost: 27 let Doma: na Metlovi Poklic: uradnik Še pred dobrim letom je bilo zanimanje novinarjev za Manfreda Hobra izredno, nenadoma pa je postalo precej redko! To je popolnoma razumljivo, kajti po težki poškodbi sem moral kratko malo prenehati z igranjem nogometa pri SAK, kjer pa sem bil kot napadalec pogosto v ospredju in zaradi tega je bilo tudi zanimanje večje. Toda popolnoma še vedno nisem prenehal igrati nogometa, trenutno sem sicer trener v Sinči vasi, toda po potrebi igram tudi sam. Sinča vas je moštvo, ki tekmuje v 2. razredu, ima pa dolgoročen cilj: povzdig v 1. razred. Praviš, da po potrebi tudi sam igraš. Kakšno poškodbo si imel in ali si jo že popolnoma prebolel? 2. avgusta 1993 sem si na tekmi med Brežami in SAK ranil kolčni sklep, bolečine pa sem čutil tudi v križu, tako da ob začetku brez pomoči rok iz postelje nisem mogel. V tem času mi je veliko pomagal dr. Ramšak, s katerim sva iskala pomoč celo pri strokovnih zdravnikih na Dunaju in tudi na Bavarskem. Zdravljenje je sicer mililo bolečine, toda poškodba je ostala. Trenutno le 1-krat tedensko smem trenirati, igram pa omejeno. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil dr. Ramšaku za vso potrpljenje in nesebično pomoč, katere sem bil v tistem času deležen skoraj vsak dan. Kdaj si pričel z nogometom? S 7 leti. Moje nogometne postaje so bile Metlova, LZ Wolfsberg, Pliberk, Metlova, Pliberk, Metlova, Austria Celovec, 3 leta SAK in sedaj Sinča vas. Moram reči, da sem v tem času mnogo doživel, žel velike uspehe in tudi razočaranja. Kakšni pa so ostali spomini na SAK? 3 leta sem igral pri SAK - torej pri klubu, ki je izredno dobro organiziran, kjer odbor stori vse za igralce in za uspeh, prav tako trenerji, kjer so igralci dobrega značaja ter tvorijo enoto, poleg tega pa so navijači navdušljivi in zvesti. Jasno, da so ostali lepi spomini. S klubom pa sem še sedaj povezan, sicer ne tako tesno kot prej, ko sem še igral, pač pa kot navijač obiskujem tekme, se srečavam z igralci in preberem vsako vrstico v raznih časopisih o SAK. Se spomniš posebnega doživljaja? Teh je bilo več, tako na primer priprave v Makedoniji, ali številni lepi goli, katere sem v času treh let zadel za SAK. Najgloblje pa so mi ostali v spominu trenutki, ko sem jeseni svojega pn/ega leta pri SAK doživel niz visokih zmag in izredno lepih tekem. Takrat sem zadel celo gole iz 30 metrov, nakar so na igriščih navijači v en glas kričali: „Bum, bum, Mexx; bum, bum, Mexx ...“. Tistih trenutkov nikoli ne bom pozabil. Ali si takrat, ko si igral za SAK, imel težave zaradi slovenščine? Se ne spomnim, da bi me zaradi tega kdo verbalno napadal. SAK je zaradi atraktivnega nogometa in številnih uspehov postal izredno ugleden, tako da so moji prijatelji in znanci pozdravili moj „transfer“ k SAK. Tvoje želje oz. cilji za prihodnost? V prvi vrsti sreča in zadovoljstvo v družini, zdravje in uspeh na nadaljnji športni poti. Svoj pose- ben cilj pa sem si zastavil za leto 2020. Kakšen pa je? Takrat namreč želim organizirati za svoje soigralce iz nogometne sezone 92/93 polet v Makedonijo ter skupno s Tomijem (Tomi je menedžer makedonskega nogometnega kluba Tikveš - opomba uredništva) pripraviti prijateljsko tekmo s tamkajšnjim prvoligašem Tikvešem. Pravi pomen te želje oz. cilja bodo verjetno razumeli le igralci SAK 92/93, toda v spomin bi rad dodal naslednje: prav v času, ko smo bili s SAK na pripravah v Makedoniji, se je blizu letališča v Skopju zgodila strašna letalska nesreča. Sledil je strah, zamuda, življenjsko nevarna vožnja z avtobusom (s poletnimi gumami) čez s snegom pokrite hribe na letališče v Ohrid, zopet zamuda in strašanski kaos -doživeli smo nepopisen strah... Hvala za pogovor! Hobrova najljubša zaposlitev -igranje z žogo. 24 Sport PODLIGA VZHOD: Št. Lenart - Bilčovs 1:0 (0:0) BILČOVS: Slapnig 5, Fister 4, Schlemitz 3, Rajnovič 4, Paulitsch 3, Andrelič 3, Partl 3, Ku-ess 3, Smeraldo 3, Quantschnig 4, Schriefl 3 (46. Obiltschnig 3): Št. Lenart: 250 gledalcev Sodnik: Pleschounig (dober Strelec: Gressl (88.) Globasnica - Vetrinj 0:1 (0:0) GLOBASNICA: Matavž 3, Dlopst 3, G. Sad-jak 3. Fera 4, Tratar 3, Kordesch 3, Kert 4, Mi-cheu 3, Sturm 3, Pleschgatternig 2, Pasterk 3: Globasnica: 150 gledalcev Sodnik: Granig (povprečen) Strelec: Friessnegger (85.) Rdeči karton: Micheu (80.) 1. RAZRED D! Št. Pavel - Sele 5:2 (2:2) SELE: E. Oraže 3, S. Užnik 3, D. Oraže 2 (60. Božič 2). A. Mak 4, M. Mak 3, Z. Oraže 2 (65. M. Dovjak 3), K. Hribernik 3, Maver 3, Travnik 3, A. Oraže 5; Št. Pavel: 200 gledalcev Sodnik: Schatz (povprečen) Strelec: A. Oraže (19., 35.) Rdeči karton: K. Hribernik (25.) Železna K. - Dobrla vas 2:0 (0:0) ŽELEZNA KAPLA: Magič 3, Germadnik 3, H. Kaschnig 3, Lipusch 3, G. Grubelnig 3, J. Gru-belnig 3, Baloh 3, Reinwald 3, Schürf 3 (70. Nerz 0), Wieder 3 (46. F. Ošina 3), Sporn 3; DOBRLA VAS: Rigo 4, Opietnik 4, Radii 3, Karel 3 (46. Ch. Lesjak 3), Wernitznig 3, Schippel 2, Zunder 2, Herburger 2 (75. M. Lesjak 0), Kas-trun 2, Petz 2, Logar 2; Železna Kapla: 150 gledalcev Sodnik: Scheltender (povprečen) Strelca: Germadnik (59.), F. Ošina (69.) Frantschach - Šmihel 3:0 (3:0) ŠMIHEL: Pucki 3, Kräusler 3, H. Motschilnik 2, Karner 1 (46. Wrießnig 3), Buchwald 2, Ch. Groß 2, W. Motschilnik 2, Ch. Figo 2, A. Groß 2, Berhtold 2, Lutnik 3; Frantschach: 100 gledalcev Sodnik: Spielberger (povprečen) PODLIGA VZHOD 1. Bilčovs 5 4 0 1 10:3 8 2. Šmihel/L. 5 3 1 1 12:5 7 3. Ruda 5 2 3 0 6:3 7 4. Mostič 5 2 2 1 11:6 6 5. Metlova 5 2 2 1 6:4 6 6. Št. Lenart 5 2 2 1 4:3 6 7. Liebenfels 5 2 1 2 5:6 5 8. Velikovec 5 2 1 2 3:5 5 9. Pokrče 5 0 4 1 7:8 4 10. ASK 5 1 2 2 4:7 4 11. Vetrinj 5 2 0 3 5:11 4 12. Klopinj 5 1 1 3 5:7 3 13. Žitara vas 5 1 1 3 4:9 3 14. Globasnica 5 1 0 4 3:8 2 6. krog 13. 9. 941: Vetrinj - Ruda, Velikovec -Zitara vas, Smihel/L. - Metlova, Globasnica - Št. Lenart, Mostič - Liebenfels, Klopinj - ASK, Bilčovs - Pokrče; 1. RAZRED D 1. Grebinj 5 4 1 0 9:0 9 2. Št. Pavel 5 4 0 1 25:8 8 3. Podkrnos 5 3 2 0 12:4 8 4. Vovbre 5 3 0 2 11:6 6 5. Labot 5 3 0 2 14:16 6 6. Frantschach 5 2 1 2 7:6 5 7. Železna Kapla 5 2 1 2 11:11 5 8. Eitweg 5 1 3 1 10:10 5 9. Št. Andraž 5 0 4 1 9:10 4 10. Galicija 5 1 2 2 5:7 4 11. Sele 5 2 0 3 10:13 4 12. Šmihel 5 1 1 3 3:8 3 13. Dobrla vas 5 1 0 4 4:24 2 14. Šmarjeta 5 0 1 4 7:14 1 6. kroa 13. 9. 941: Eitweo • Grebinj, Haimbqrg - Galicija, Smisel - Železna Kapla, Gurpitz - st. Pavel, Labot - St. Andraž, Dobrla vas Sele - Frantschach; - Smarjela, 1 2-krat poraz z 0:1 in to v zadnjih minutah 88. oz. 85. minuta sta bili za naši ekipi usodni. Obe sta nesrečno in tesno podlegli- r Globasnica - Vetrinj 0:1 - Domačini so začeli zopet z 10 minutami „zamude“. Nato so se zresnili in zaigrali dopadljiv nogomet z lepimi potezami in mnogimi priložnostmi, le da so jih deloma klavrno zapravili. 2. polovica je bila obratna. Domače moštvo je popolnoma izgubilo nit iz 1. polovice, po napaki v obrambi so gostje dali zmagoviti gol. Zopet se je videlo, da nekateri igralci nočejo dati vsega od sebe. Št. Lenart - Bilčovs 1:0 - Dober začetek domačinov, toda Bilčovščani so se po 10 minutah dobro ujeli ter imeli celo prvo veliko priložnost (strel Smeralda se je odbil od prečke). V 2. polčasu podobna slika, le da so Bilčovščani še bolj napadali. Nekajkrat so imeli pred očmi tudi zmagoviti gol, toda sreča jim ni stala ob strani. Nasprotno domačinom, ki so 3 minute pred koncem srečno zadeli zmagoviti gol. NASLEDNJI KROG: Bilčovs - Pokrče (v nedeljo, ob 16.30)) - Trener Hobel proti trenerju Veliku - kdo bo imel srečnejšo roko? Na vsak način je Hobel po porazu proti Št. Lenartu nekoliko previdnejši, saj so njegovi fantje sicer dobro igrali, toda storili nekaj nepotrebnih taktičnih napak. Hobel: „Upam, da smo se iz poraza kaj naučili!“ Bilčovščani bodo nastopili v popolni postavi, manjka pa težje poškodovani Durnik, ki ekipi celo jesen ne bo več na razpolago. Globasnica - St. Lenart (v soboto, ob 17.30) - Micheu, Hren in Silan manjkajo, ostali igralci pa so obljubili borbo do zadnje minute. Položaj, v katerem se nahajajo Globašani, že precej resen, zato je tokrat prepovedan poraz. Le kaj je s Selani-zopet občutljiv in nepričakovan poraz Zaostanek Selanov za prvim iz Grebinja znaša že 5 točk. Zastavlja se vprašanje, ali je naslov prvaka že po petih krogih „splaval po Borovnici“. Po tem nizu porazov je na novo prišel k ekipi Fortunat Dovjak, ki naj bi bil trenerju Travniku v pomoč. Njegova naloga se omejuje le na tekme (treninge še naprej vodi Travnik), kjer pa ima pomožni trener Dovjak vso svobodo. ... da so se Bilčovščani po petih letih prvič odpeljali na tekmo proti Št. Lenaru z zasebnimi avtomobili, kar pa je bila očitno napačna odločitev. V preteklosti namreč, ko so se skupno peljali z bu-som, se nikoli niso vrnili praznih rok. ... da je Selanu A. Maku očitno muzika pomembnejša od nogometa. Ta konec tedna se bo namreč odpeljal v Nemčijo v Hannover, kjer bo prisluhnil nekemu popkoncertu. Prav zaradi tega pa bo manjkal na tekmi Selanov proti Frantschachu. ... da Dobrolčani in Kapelčani vedno pogosteje zaupajo mladini, saj iz tekme v tekmo dopolnjujejo moštvo z enim ali drugim mladim perspektivnim igralcem. Železna Kapla - Dobrla vas 2:0 - Derbi ni dosegel visoke nogometne ravni, celo obratno. Obe ekipi (predvsem v 1. polčasu) sta sta se sicer borili in trudili, toda uspelo je le malo. Šele v 2. polčasu je postala tekma zanimivejša in to predvsem po zaslugi domačinov. Le-ti so naenkrat korajžno napadali ter se vedno spet nevarno bližali dobrolskim vratom. Rezultat sta bila (zaslužena) dva lepa zadetka. Št. Pavel - Sele 5:2 - Tekma daril selske obrambe. Domačini so namreč zadeli gole pretežno iz osebnih napak selskih branilcev, ki so bili tokrat „odprti kakor skedenj-ska vrata“. V 1. polčasu so bili Selani še v terensjd premoči, toda v 2. polčasu je igral le še Št. Pavel ter zadeval gol za golom. Frantschach - Šmihel 3:0 - Po 25 minutah so domačini vodili že s 3:0, tako da je bila tekma v bistvu predčasno odločena. Šmihelčanom tokrat nič ni uspelo, celo osnovne nogometne poteze niso uspele. Domačini so bili jasno boljši, rezultat pa bi se lahko glasil še bistveno višje. NASLEDNJI KROG: Šmihel - Železna Kapla - „Najprej zmaga proti Železni Kapli, nato pa na pliberški jormak," so obljubili igralci Šmihela. Po vsej verjetnosti bo branil Schuschnig, čeprav je Pucki na tekmi proti Frantschachu zadovoljivo zastopal poškodovanega Leitgeba. Kapelčani poznajo „vroča tla“ v Šmihelu (še posebej pred jormakom), zato so s točko nadvse zadovoljni. Derbi bo že v soboto, ob 17. uri). Dobrla vas - Šmarjeta - Predzadnji proti zadnjemu. „Če Šmar-jete ne premagamo, koga potem,“ je slišati od igralcev. Zdrava samozavest je sicer dobra, toda podcenjevanje ni na mestu. Sele - Frantschach - Tokrat je upoštevanja vredna samo zmaga, manjkala pa bosta K. Hribernik (rdeči karton) in A. Mak (v Nemčiji). ------------------------"i GORSKI MARATON „ : k Siegfried Opetnik - moz z neskončno dolgih prog r~ Pliberčan Siegfried Opetnik n (HSV Pliberk) je na dvodnev- 5 nem partnerskem gorskem ori- z entacijskem maratonu na 60 , km v bližini švicarskega Chura [ zasedel odlično 3. mesto. Nič manjšega uspeha s partnerjem ni dosegel na 110 km Žvabe-čan Reinhold Polotschnig, ki štarta za Vetrinj. Tekači (750 iz 15 držav) so bili obteženi z le-žiščnimi potrebščinami (8kg-10kg) in so morali teči v višini med 1500 m in 2700 m. Glede t višine in dodatnega bremena je |' ta uspeh treba vrednotiti še višje. J 25 Sport Voitsberg s kamero „špioniral“ pri SAK Štajerci nič ne prepuščajo slučaju. Pravijo, da vedo vse o SAK, o posameznih igralcih ... S te-' mi informacijami in z nabito polnim stadionom (1500 gledalcev) želijo premagati vodeči SAK. To je že podobno tekmam za evropski pokal, kjer skušata nasprotnika o drugemu izvedeti vse, Uc|i še tako stranske in nepo-membne stvari. Voitsberg je namreč s kamero posnel tekmo - D. Linz ter še dodatno išče yse informacije pri poznavalcih 2-ratnega koroškega prvaka. Tako Je sekcijski vodja Voitsberga izja-1 ’ da ni pomembne stvari, kate-re ne bi izvedeli o SAK. Vedo za ^ 'n slabost posameznih igral-ev’ za način igre, za formo reži-eria Wölbla, za poškodovane 9ralce, ... Trener Voitsberga Al- Voest0^ tnekdanji igra-l?C . 5b 1 Linza) me ne prepušča hUcaju. Ima tudi pripravljen pose-an način igre, s katerim želi presenetiti. Trener Ramšak: " a vsako taktiko obstaja tudi pr°fitaktika.“ 1500 navijačev, voits-®r9_ pričakuje 1500 gledalcev; 1 želijo videti vodečo ekipo. 6dvomno bo za SAK pot v 0|tsberg ena najtežjih v letošnji r®2°ni, kajti Štajerci so tajni favo- so doslej vedno kot boljše l^tvo Oddali točke. SAK bo '9ral v popolni postavi, vprašljiv je , M-, Sadjak, ki ima bolečine v yeznju. Libero Savič pa je opti-'stičen: „V Voitsberg gremo najini po eno točko!“ Voitsberg - SAK v soboto, 3. 9. 94, ob 17. uri na stadionu v Voitsbergu SAKU Lepe poteze in zaslužena zmaga amaterjev Moštvo trenerja Kreutza se je tokrat predstavilo izredno razpoloženo, saj so zasluženo premagali HSV s 3:2. In to, čeprav so že v 3. minuti prejeli zadetek. Nato pa so mladi igralci presenetili z izredno lepimi in premišljenimi potezami ter zasluženo izenačili (Zanki). Le nekaj minut navrh pa je Tipanj povedel z 2:1. V 2. polčasu si bili sicer domačini SAK skorajda enakovredni, toda boljše moštvo je tokrat zasluženo zmagalo. V nedeljo igra SAK II v Anna-bichlu proti vodeči ekipi iz Grabštanja, ki še ni oddala točke in tudi gola še ni prejela. Kreutz: „To se bo v nedeljo spremenilo, kajti moja ekipa bo dobro pripravljena in bo igrala na zmago!“ HSV-SAK II 2:3 (1:2) SAK II: Čančar 2, S. Sadjak 4, Tolmajer 4, Zanki 5, M. Blajs 3, Nachbar 5, Šmid 5, Hren 4, Sienčnik 4, Mandl 4 (85. Isopp 0). Tiganj 5 (88. Kampusch 0); Igrišče v kasarni Lendorf: 100 gledalcev Sodnik: Schmidt (slab) Strelci: Zanki (35.). Tiganj (38.), Šmid (55.) 2. RAZRED E: 1. Grabštanj 5 5 0 0 13:0 10 2. Hodiše 5 4 0 1 14:7 8 3. HSV 5 3 1 1 15:7 7 4. DSG Borovlje 5 3 1 1 8:3 7 5. Ochsendorf 5 3 1 1 4:2 7 6. SAKU 5 3 0 2 9:9 6 7. KAC 5 2 1 2 5:7 5 8. Kriva Vrba 5 2 0 3 9:9 4 9. Donau 5 1 1 3 5:11 3 10. Pošta 5 1 0 4 4:12 2 11. Žihpolje 5 0 1 4 4:9 1 12. 5 0 0 5 2:17 0 Tekme naraščaja SAK: sak u 16 -Treffen 4:2 (Kreis 4) V jakostni skupini je moštvo prof. Oražeta začela z zanesljivo zmago. SAK U14 - Gre-binj 12:0 (Teševič 5, Petek 2, Niemz 2, Nachbar 2, Blažej); SAK U14 - Vovbre 2:0 (Kojič, Teševič) SAK. WAC 0:0 5 Preschem 5, Savič 4, F. Sadjak 4, A. (4rV 4’ Blajs 3, Sumberac 3, Wölbl 3, Škof 2 PUsch20rner2*' Eberliarcl 3' Pe,scheni9 3. Lip- ASV: 800 gledalcev anik: Satterer (dober) Vm0 vrbunsk' tekmi proti Marchtrenku, to--a le Povprečna igra SAK. Gostje so od izredno dobro pokrivali igralce otr -..o da se le-ti skorajda niso mogli Ie povprečna igra SAK. Gostje so od >tka izredno , 0S5tako ^ r.esti „senc“. Kljub temu je imel SAK i J lePih priložnosti, toda Lippusch, Pihor-Sak 'n Petspftepig 50 zapravili. Da ,3 7 ni prejel zadetka, pa je v prvi vrsti slu9a Saviča, ki je rešil pred črto (53.). Regionalna liga - SREDINA !• SAK 3 VSV , flarchtrenk s Traun 6 Voitsberg i 1 1 1 1 7:1 10:3 5:4 4:3 6:5 2:4 4:6 4:16 WAC g LUV G raz ' Donau Linz , ... V^SLednJI KROG: sobota, Gjfsberg - SAK, VSV - Traun, ' r6nv fvs' 17.00): nedelja, 4. 9. 94: Marcht-Donau Linz (17.00) 3. 9. Traun, WAC 7 6 5 5 4 3 2 0 94: LUV Wieser: „Sedaj sem zrel za naslov prvaka!“ Na zadnjem tekmovanju je bil boj še izenačen. Na avstr, prvenstvu pa bo drugače. Na primerjalnem tekmovanju med Koroško in Gornjo Avstrijo v Velikovcu (Koroška je zmagala z 10:6) se je Franc Wieser v težki kategoriji (od 81 do 91 kg) boril proti Oberlechnerju iz Braunauua, ki sodi med najboljše v Avstriji. Boj je potekal iznačeno, z rahlo prednostjo Wieserja. Kljub temu so sodniki ocenili boj kot neodločen. Wieser: „Čeprav sem bil boljši!“ Maščevanje je Wieser napovedal za začetek novembra na avstrijskem prvenstvu v Salzburgu, kjer se bo po vsej verjetnosti glasil nasprotnik zopet Oberlechner. Wieser: „Tam bodo gledalci videli še boljšega, še bolj napadalnega Wieserja!“ Wieser trenira trenutno 4-krat tedensko, pred prvenstvom pa bo treninge še stopnjeval. GASILCI NE POZNAJO JEZIKOVNIH OVIP Avstrijski in slovenski gasilci gojijo najboljše stike Večkrat na leto se odvijajo skupne vaje za resne primere Avstrijski in slovenski gasilci pod poveljstvom Vogrijana Antona Visotschniga na Holmcu ravkar je utihnil zadnji odmev sirene. Trikrat je zatulila ta znanilka ne-sreč. K sreči samo manjši požar. Nočno nebo na obzorju je razsvetljeno. To je trenutek, ko grejo vo-grijanski fantje sv. Florijana v akcijo. Ni še utihnila sirena, ko so že v svojem službenem vozilu na poti h kraju nesreče. Na čelu je poveljnik Anton Visotschnig. V Vogrčah imajo požarno brambo od leta 1928. „Po plebiscitu je bilo nekaj težav z jezikom, ker je bila slovenščina pri nas nezaželena. To je tudi pozneje onemogočalo ali močno bremenilo stike z društvi iz Slovenije," pravi poveljnik Visotschnig. Visotschnig sam je pri požarni brambi že od leta 1958. Kot zelo izkušen je medtem poveljnik požarne brambe treh občin, okrajni namestnik poveljnika požarne brambe in kot vodja tečajev za gasilce še odposlanec šolske zveze. „To je velika odgovornost in mnogo brezplačnega dela,“ se zaveda svoje naloge. Prizadevni gasilec, ki mu je to delo resen konjiček, deluje povsem prostovoljno, kakor tudi vsi drugi člani. Letno imajo po dvanajst akcij- skih vaj. Pri teh vajah se ekipa uri v ravnanju v posebnih situacijah, kot so primeri požara, prometnih in drugih nesreč, situacij, ko se razlije okolje ogrožujoča snov itn.. Nasploh pa so akcije razdeljene na požarne in tehnične akcije. Glede urnosti priprave na akcijo Vogrijani že leta štejejo k najhitrejšim. Svojo spretnost dokazujejo na različnih tekmovanjih med gasilskimi društvi, kjer so po navadi najti na samem vrhu, še famoznejši pa z nastopi pri resničnih nesrečah. Visotschnig poudarja, da tekmovanja z resnično akcijo ali z vajami ni moč primerjati. Prvo je zabava, drugo pa resna zadeva, ki jo je treba s koncentracijo opravljati, kajti včasih so človeška življenja v nevarnosti. Tekmovanja so bila tudi vzgib Poveljnika Visotschnig (Vogrče) in Paradiž (Mežica) pri strategijskem pogovoru za obmejno sodelovanje, in sic| avstrijskih in slovenskih gasilsk' društev. Pred nekako desetimi I* ti so se začela pobratenja po5'1 meznih gasilskih društev. Vogtijj ni so bili povabljeni na tekmov* nje mežiških gasilcev, ki jim P1 veljuje Mirko Paradiž, za po^ „Kralja Matjaža". To je bil začeta prvega pobratenja avstrijskih slovenskih gasilcev z zgodovif skim pomenom. Večkrat letno p1 tekajo skupne vaje na obmejne* področju, kjer se zlasti izmeni* vajo izkušnje in kjer se učijo dn* od drugega. Stiki so se že stovali. Pred nekaj leti je nami6 na Holmcu izbruhnil požar in e' sirijski gasilci so slovenskim pr'| kočili na pomoč. Anton Visotsd nig poudarja, da se je način $ stikov bistveno spremenil, saj I dolgo veljalo, da so to le gost niška srečanja. „Danes to ni več tako. Izmenj* va izkušenj v skupnih vajah je z* lo pomembna za obe strani." Ker so med Vogrčami in mel i še nekateri drugi kraji z gasilskij > društvi, so se v to zvezo vkljub tudi ti. Medtem gojijo dobre stil | društva iz Vogrč, Pliberka, LibP Štebna z društvi iz Mežice in Prevalj v Sloveniji. Centrali v C* lovcu in na Ravnah pa koordi** rata. Heimtextilienvertriebsgesellschaft m.b.H. SUPER- WIESENMARKT- ANGEBOTE 9150 BLEIBURG HAUPTPLATZ 15 Tel.: 0 42 35/28 25 9 X in Ihrer Nähe Wenn’s um’s Bett geht, geh’ zu ... J. Hämmerle 901190,901200 Q ualitätsfederkem fX/XiA strapazfähige und solide A usführung af) 1301190,140/200 Baumwollbezugbeige ^ /| (j| | 100 % Schafschurwolle Vf • ™ 901190 cm Baumwolltrikot gefüllt mit Schafschurwolle ab 290*" Viele Angebote an Bettwäsche und Leintücher im Geschäft Žetim vsem obiskovalcem piiberškega jormaka mnogo zabave Vaš ODVETNIK dr. Branko Perč 9050 Pliberk, 10.-Oktober-Platz 15 Tel. 0 42 35 / 26 45, Faks: 0 42 35 / 31 08 ZUNANJI TEČAJ v Pliberku AUSSENKURS in Bleiburg 03 ujjjjQäii g^^AraingJanech Cbermaorf ...durch uns zum Führerschein... 04236/2266 von 8-20 Uhr GASTHAUS GOSTILNA Breznik 9. Sept.1994 19.00-22.00 uTb k Generalvertrieb Kärnten Alois Sadjak g VERKAUF - SERVICE - ERSATZTEILE ^ Universal-Traktoren .l.ei/i on Landmaschinen A-9150 BLEIBURG, Wiederndorf / Vidra vas 6, Telefon & Fax 0 42 35 / 31 54 Dobro je, da imate zanesljivega partnerja! Setzen Sie auf einen verläßlichen Partner! Našim številnim naročnikom želimo na pliberškem jormaku veliko poslovnih uspehov. * Wir wünschen unseren zahlreichen Kunden am Bleiburger Wiesenmarkt einen guten Geschäftserfolg. TISKARNA - DRUCKEREI HERMAGORAS - MOHORJEVA Viktringer Ring 26, Celovec / Klagenfurt, Tel.: 0 46 3 / 56 5 15 - 12, Fax: 0 46 3 / 51 41 89 «SÄ MOHORJEVA HERMAGORAS Viktringer Ring 26 9020 Celovec / Klagenfurt Tel.: 0 46 3 / 56 5 15 - 17 Pri nas dobite knjige za šolske bone Peresnica iz USNJA Napolnjena peresnica Mapa z OBROČKI O □