V Gorici, dne 1. novembra 1906. ftbftj& dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto h 11 uri predpoldne ter stane po pošti prejemana" f °i, v Gorici na dom pošiljana: ' 7S0 leto.......18 K 90 v, ali gld. 6-60 pol leta........« .80 ... . 3-30 m w».......3 * *° ' • • ,,?n posamično številke stanejo 10 vin. • S O CA" ima naslednje izredne priloge: Ob no- ¦m lotn »Kažipot po GoriSkem^tr^radiSCamkeiir^-iB^ Kažipot po Ijnbljani in kranjskih mestih", dalje dva- i kwt v letu „Vozni red železnic, parnikov in postnih CJ« ter mesečno prilogo nSJ.ovenski Tehnik". Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici rteV 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A.'Gabršček. jla naroČila brez doposlane naročnine/se ne jgziraiao. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah če tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka irsta. Večkrat po dogodbi. Večje Črke po prostoru. - _ Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici »Vse za narod, svobodo in napredek!« Z)/v /C Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gospo: i ulici št. 7 v Gorioi v I. nad.str. Z urednikom je mogoč: govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i š t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. ' Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schvvarz v Šolski ul.; Jellersitz v Nunski ul., Ter. Loban na tekališču .los Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakami Lavrenčič na trgu della Gaserma. Telefon št. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in ; apostolu Slovenstva na Goriškem! Gosta megla narodne nezavednosti je tlačila goriške Slovence še krog srede preteklega stoletja. — Nihče med priprostim ljudstvom se ni zavedal, da je Slovenec, »Kranjci« so bili, in govorili so »po kranjsko«. Kjer so bili Slovenci blizu Lahov, je bilo v slovenskem jeziku polno laške mešanice, kjer so bili bolj oddaljeni, je bilo uvrščenih v slovenščino polno nemških besed. Tudi omikanci se niso zavedali svoje narodnosti. Oe bi bilo §lo tako naprej, bi bili dandanašnji do dobra polaščeni in ponemčeni. V uradih je bilo vse nemško in laško, v šolah, kolikor jih je bilo, vse tuje; povsodi tuj duh. V goriški zbornici poslancev se je govorilo laško. Prvi, ki je govoril tam slovensko, je bil duhovnik tlofol s Pečin. Ali nadškof Golma-yer je prav radi tega pritiskal nanj, da je moral odstopiti. V Gorici tudi ni bilo ne duha ne sluha o kaki slovenski zavednosti. Ce je kdo spregovoril na ulici slovensko, so ga ozmerjali z znanimi psovkami. Nobenega slovenskega Časopisa ni bilo. Po županijah je bilo vse ali laško ali nemško, kakor so bile bližje Lahom ali bolj oddaljene. »Podestaria di Salcano« je bil napis na občinskem uradu v Solkanu, v S t. Petru »Podestaria di S. Pie-tro* itd. V Mirnu n. pr. se je bil še pozneje, kakor tudi drugodi, hud boj za uradovanje v slovenskem jeziku. Imeli so tudi nemške napise: »Gemeindeforstand in Ron-zina«, in nekje celo »Gemeindever-Btandc. Ko se je bilo začelo ura-dovati v deželnem odboru slovensko, se je pripetilo, da so nekatere slovenske županije, tako celo tolminska in kanalska, vračale slovenska pisma. Na Krasu so govorili »il carsolino«, po Soški dolini, zlasti na Bovškem, je prevladavala nemščina, po Goriški okolici je bila največ laščina v čislih. Mnogo zaslug za slovensko uradovanje v' deželnem . odboru ima baron Win-«lw, ki živi v Gorici kot vpokojeni deželni predsednik; med Župani PL moramo omeniti starčka Antona Snca v Pliskovici, ker je bil med prvimi, ki so se začeli zavedati slovenskega imena ter je z navdušenjem uradoval slovensko. Če s preteklostjo primerjamo sedanjost, se nam zdijo oni časi pač čudni, skoro neverjetni .... Ob takih razmerah je živel sredi slovenskega ljudstva velik človekoljub. Potomec Slovencev s čistim slovenskim imenom, pravega jugoslovanskega lica, se sam ni zavedal svoje narodnosti. Pravi sin takratnih časov med Slovenci! Človekoljubje ga je gnalo v pomoč slovenskemu ljudstvu, da je čutil 2 njim, da je živel, trpel in se veselil ž njim ter se priučil njegovega jezika. Polagoma so padale mrene z očij, svobodnostni polet onih časov se je polotil tudi Slovencev, in nekega res lepega dne seje vzbudil v onem človekoljubu lill\.P™W> navdušen narodnjak, go-re« sioTenec... .Nastopil je apostol i SfflrtP na torijem, doktor tarol Mvria. Svetli žarki so jeli prodirati stoletno temo, zasvetilo, zažareio je po goriški deželi. Zadonelo je: vse za narod, svobodo in napredek! Vzbujeni slovenski Čut, plemenito srce, plamteče navdušenje mu je velelo iti med narod. In šel je, učil in bodril ter z ase j al seme, ki je rodilo obilen Sad Nastajali so novi časi navdušenja, svetega narodnega dela. Slovenskemu ljudstvu pravice, jednakopravnost slovenskemu jeziku, šole zahtevamo, svobode, napredka ¦ je zaorilo po deželi. Vse je Živelo novo življenje; z dotle neznano živahnostjo so se borili navdušenci za povzdigo slovenskega imena, za naše svete pravice! Lavričeva doba je zlata doba narodnega navdušenja na Goriškem. Težko je najti besed, ki bi prav ocenjevale njegovo požrtvovalnost in neumornost od zore .do mraka, od mraka do dne, ki bi povedale in predočile nam jasno in očito vse ono, kar pač slutimo-v duši, ki bi nam predstavile trud, delo in trpljenje uzor-moža v taki luči, da bi ga spoznal lahko vsakdo. Dolga vrsta let neutrudljivega dela, napora, zapostavljanja osebnih interesov za resnično narodno, pozitivno delo, požrtvovanja v pravem pomenu besede, bridkega trpljenja, kateremu je sledil tragičen konec, ta je v par besedah zgodovina apo-» stola Slovenstva na Goriškem. Preteklo je dne 3. marci j a letošnjega leta 30 let, odkar je umrl dr. Karol Lavrič v Gorici. Njegovi zemski ostanki počivajo na evan-geljskem delu goriškega pokopališča. Reven, majhen mu jo spomenik, pravi znak onih bornih časov. Vzvišeni občutki so porajajo čutečemu Slovencu v srcu, ko stoji ob grobu velikega moža, katerega spomin so hoteli zli duhovi popolnoma zatemniti. Skoro bi se jim bilo tudi Že posrečilo. Za to pa je tim večja naša dolžnost, da po 30 lotih smrti dr. La-vriča, da na njegov rostni dan, — rodil se je dne" 1. novembra 1818. osvežujemo spomin na prvobori-telja za Slovenstvo na Goriškem, da predočujemo delovanje našega apostola potomcem, da proslavimo njegovo ime v bodrilo goriškim Slovencem v sedanjih časih, ko vidimo sad njegovega truda in zuoja. Le majhno hvaležnost mu skazujemo, kajti prave ne zmoremo za njegovo velikp delo .... Zvonovi pojo. Danes so izliti v njih zvoke v srce segajoči glasovi; spominjamo se mrtvih. Spo-minjajmo se tudi apostola Slovenstva na Goriškem, ki je bil, kakor pravi Stritarjeva pesem na njegovem grobu: „Svobodi in pravici zagovornik, Trpečemu človeštvu pomočnik, Umeteljnosti, znanosti podpornik Mladini šolski bil je ucenik. S peresom in besedo je gorečo Za svojega naroda delal srečo. Narodu je posvetil vse moči Do svojega življenja zadnjih dni. Prezgodaj ž njim slovenska domovina Zgubila naj z veste j šega je sina. x Slava mu! SlaV a Pogreb dr. hanriča.*) (Konec.) Ko sprevod dospe do jame, vstopijo se pastor, gospodje s križem, zastavo in venci v lepem redu okoli gomile; pastor prične primerno molitev, katero končavSi povabi vse navzočne kristjane po slovensko, naj molijo tiho vsak za se gospodovo molitev: „Oce na8". Tiho je postalo in vse je molilo k nebeškemu Očetu za dušo ranjkega. Po molitvi oglasi se močni pevski zbor (30 pevcev) in poje tako ginljivo nagrobno pesen »Nad zvezdami", da je izraz tožnosti v pesmi našel svoj odmev v vseh navzočih. Zdaj pa stopi urednik Dolenec pred ra-kvo svojega prijatelja in jame govoriti blizu tako le: „Kaj je danes privabilo toliko Slovencev iz vseh krajev na Goriškem in iz drugih pokrajin, kaj je privabilo toliko od-J lične gospode tudi drugih narodnosti v ta kraj ¦ miru in sprave, v kraj, kder ne buči strasti vihar, kder vlada vesoljno odpuščanje: smrt! Nij ga več med nami moža najčistejšega značaja, najblažjega srca, nij ga več najzve-stejšega sina slovenskega naroda, očeta slovenske mladine, odkritosrčnega prijatelja. Predragi Lavrič zapustil nas je in ž njim zgubili smo Slovenci tacega moža, kakoršnih imajo prav malo tudi drugi veliki in slavni narodi! Po pravici torej slovenski narod britko pkka na tej gomili, v katero bomo položili drago truplo, ki je oklepalo dušo gorečo za njegov blagor. Ranjki dr. Lavrič narodil se je v Premu 1. 1820. Kot mladi dečko zgubil je očeta, pa-trimonijalnega sodnika v Premu na Notranjskem ter se podal se svojo materjo, jako omikano in strogo moraličuo gospo v Gradec, kder je kot dijak odlikoval se in po dovršenih juridičnih študijah postal doktor prav?.. V javno živenje je stopil še le v Trstu kot sodnijski praktikant in leta 1849—50 najdemo ga kot drž. pravdnika pri kolegijalni sodniji v Sežani in kedor ga je uže takrat poznal, ve pripo-vedati, da simpatični mladi pravdnik je bil jako svobodoljuben in da je z ljudstvom zmerom Ijubeznjivo ravnal ter se pri obravnavah posluževal mnogokrat slovenskega jezika, da-siravno ga nij bil o tistem času še popolnoma zmožen. Kot izobražen mož inštovatelj starih klasikov in natanjčni poznavatelj zgodovine govoril je v tistih burnih časih svobodnega gibanja mnogokrat v javnih in privatnih družbah z največjo navdušenostjo o pravi ljudski svobodi in o ljudskem napredku, posebno pa o pogozdovanji Krasa in ker je kot svobodnjak skozi in skozi hrepenel po neodvisnosti, porabil je prvo priliko ter prosil z? razpisano mesto advokata v Tolminu, katero mu je bilo tudi podeljeno 1. 1853. Stoprv v Tolminu začenja njegovo narodno delovanje; tam se je naučil temeljito slovenščine in sklenil, svoje živenje posvetiti ubogemu nezavednemu narodu in sklep je tudi zvesto spolnoval do zadnjega zdihljeja. V raznih slovenskih časnikih so se Čitali Lavričevi temeljiti članki o narodnosti in svobodi in leta 1862. osnoval je prvo pravo slovensko čitalnico na Goriškem. V Tolminu ucvrla mu je blaga in njemu čez vse draga mati in kmalo po tem preseli se Lavrič v Ajdovščino. Njegovo delovanje na Vipavskem je v prelepem spominu vsakemu ondotnemu rodoljubu: osnoval je v Ajdovščini čitalnico in na njegovo spodbujanje širile so se čitalnice po vsem Goriškem. — Koliko so čitalnice vzbudile narod na Goriškem in koliko še dandanes koristijo, prepričali smo se uže premnogokrat in prepričali so se o važnosti teh društev tudi naši nasprotniki, ki so z lastnimi očmi videli, da naši kmetje nastopajo na odrih kot igralci in pevci. Lavrič bil je torej oče čitalnic in prvi pospeševatelj ljudske omike na Goriškem. V to dobo spadajo tudi tabori na Goriškem, katerim je bil Lavrič začetnik in voditelj. Kedo se ga ne spominja, ko je na Šempaskem taboru ves srečen vsklik-nil: „Ta je najlepši dan mojega živenja" in ko je navdušeno govoril za narodne pravice; slišal sem odlične može, urednike in poročevalce tujih listov mej seboj govoriti: nTa je pravi ljudski tribun, o kakoršnih čitamo v zgodoJni Rimljanov*. Kmalo po Šempaskem taboru preselil se je Lavrič v Gorico, da bi v središču še uspešnejše mogel delati za svoj narod. On je bil duša političnega društva „Soča" in prvi pokrovitelj našega lista; njegovi članki podučevali so v preprosti besedi narod o ustavnem živenji, o svobodi, o zgodovini ter navduševali so narod za krasne in tudi praktične ideje; iz njih je narod srkal politični poduk in po njih učil se je samodelalnosti in sploh političnega delovanja. Ob enem pa je Lavrič tudi blažil mladino, širil mej njo leposlovje, posebno de"riamatoriko, in marsikateri mladenič iz Lavričeve šole uže koristi, ali pa še le bode koristil narodu svojemu. V tem času bil je ranjki izvoljen v dež. zbor in njegovo neustrašljivo delovanje za narodne pravice, njegove energične interpelacije so narodu dovolj znane. Mož ni sicer imel mastnih dohodkov, vendar pa je ubogo mladino tudi materijalno podpiral in marsikateri mladeneč bi znal povedati o blagem srcu ranjkega. Pred 2mi leti ga je bolehnost pri-morala zapustiti Gorico in naseliti se zopet v lepem Tolminu, kder se je s početka nekoliko . x • %V i6.1 V^oma o pogreba se iialiaja v pri-oženi 10. Številki „SoCe" iz leta 1870. Ta prfobfeni kouec jo bil natisnjen v Številki ll.ietega leta. okrepčal, a kmalu zopet začel bolehati. Njegove fizične in duševne moči so ga zapuščale, na zadnje še ";^. kar ga je posebno žalilo; — zdravnik epovedali so mu vsako duševno delo in tudi pisanje. Vzemite pero možu, ki je toliko pisal za narod, vzemite mu nado, da bo še kedaj mogel delati za svoj še zmerom velike pomoči potreben narod — vzeli ste mu vse. Ranjkega je žalosten njegov stan tako potrt in duševno vničil, da je pod bremenom onemogel: Katastrofa, ki je presunila ves narod, je prerezala nit živenju predrazega. Koliko je naš narod zgubil s tem možem, to poznajo ne samo prijatelji ranjkega, ampak vsi zavedni Slovenci. Zatorej pa je treba, da narod cesti moža, ki mu je vse žr-toval, njegov spomin naj mu bode svet in naj se prenaša tudi na kesneje rodove. Najbolj pa bomo Čestili njegov spomin, ako delamo neustrašljivo naprej po potu, katerega nam je on pokazal, ako se poprimemo njegovih idealov. Slovesno obljubimo tukaj na gomili pred to"r^^dOomo to; storili šfrduo voljo po zadnjih besedah ranjkega: „Vse je mogoče trdnemu sklepu in stanovitni volji". Jaz pa in z menoj Tvoji drugi zvesti prijatelji, dragi Lavrič, ko se od Tvojega trupla poslavljamo, obljubljamo slovesno, da bomo Tvoje nauke, Tvoje rodoljubje, in ljubezen, katero si ti učil dejansko, širili mej narodom, katerega si ti tako neskončno ljubil! Sprejmi v mrzli grob naš zadnji z Bogom!" Zdaj zadoni zopet tužna pesem: „Jamica tiha" in solza je igrala v očeh slehernega; videli smo jokati može vsake vrste in slovesna tihota je vladala mej krasnim k srcu govorečim petjem. Omeniti moramo pri tej priliki posebno pohvalno tržaških pevcev, ki so dosti pripomogli, da je bilo petje najgin-ljivejša točka tužne slovesnosti. Po končanem petju položi pastor roko na rakev in povzdig-njenim glasom slovo jemlje blizu tako-le: „Naj ti bode v mrzli zemlji oni mir, katerega nijsi mogel najti na tej zemlji in naj obrodi seme, katero si zasejal mej svojim narodom obilni sad. Žemljica naj Ti bode lehka." Ljudje so se potem razšli in narodnjaki zbirali so se v gostilni pri treh kronah, da pozdravijo de-putacije ljubljanske, tržaške in druge. V mnogih govorih pozdravljali so goriški rodoljubje od daleč došle brate, posebno urednika Jur-čič-a in ti so zopet v lepih govorih spominjali se zaslug ranjcega in goriških rodoljubov. Prečitali so se pri tej priliki tuJi mnogi došli telegrami iz Maribora od čitalnice, iz Krškega od ondotnega pevskega društva in od poslanca Pfeiferja, iz Gradca, Dunaja, Vipave itd., kateri vsi v lepih besedah slavijo spomin ranjkega. Resna zabava jenjala je ob 10. uri zvečer; bratje so si sezali v roke z najlepšimi obljubami za srečo naroda. Hoji spomini na dr. i.am&a. Ko sem se leta 1856. izšolal in sem v Tolminu vstopil v državno službo, bival je tam kot odvetnik dr. Karol Lauritsch — tako se je takrat pisal — in je ob enem oskrboval grajščino viteza Kraemer-ja Auenrode. Bil je mlad, čvrst mož, temne polti, krepkih potez in sploh izraznega obraza, pravi jugoslovanski tip, pa nemško odgojen, kakor so bili v takratni dobi vsi orni-kanci, ki so izšli iz nemških srednjih in viših šol. Med ljudstvom je slovel kot izvrsten, ljudoljub odvetnik, in ker je bil zelo uljuden v svojem občevanju, so ga vsi spoštovali in radi imeli gospoda in kmetje. Takrat je mnogo občeval z drugim odvetnikom dr. Francem Covacig-em in s c. kr. uradniki; poseben prijatelj je bil okrajnemu predstojniku Grossmanu in njegovej obitelji in dr. Golenz-u (umrl leta 1892. kot dvorni svetnik v Trstu), katere je rad v svojem stanovanju sprejemal in po-goščal in se ž njimi zabaval;. slavil je nemške pesnike, Schiller-ja in druge in se sploh rad pogovarjal o literaturi. Ko so leta 1857/8 merili železnico čez Predel, bilo je več nemških inže-nerjev v Tolminu; oni so oživeli strelišče »pri tarči« in tudi dr. Lavrič, dasi je bil radi kratkovidnosti slab strelec, se je rad deležil te zabave. Ko se mu je enkrat vendar posrečilo, da je zadel v centrum, bil je zelo ponosen, in strelci so mu izkazali posebno čast, da so ga vzdignili na ramena in nosili kot zmagovalca po strelišču. Tačas je imel tudi svojega konja, je rad jahal in se postavljal kot ponosen fant. V tisti dobi je prihajala vsako leto v Tolmin na letovišče družina trgovca Schimpfa iz Trsta. V eno plavolaso gospodično iz te družine se dr. L. zaljubi in zaroči ž njo. Stanovanje je dostojno opravil, in ker je bila zaročenka protestantinia, on pa ves v plamenu za njo, gnalo ga je prevroče srce — v protestantizem. A doživel je revež strašno prevaro; ko je bilo že skoro vse gotovo, umaknila se je nevesta in zakon je splaval po vodi. Zakaj f tega nisem mogel nikdar izvedeti. ,To je bil za dr. L. strašen udarec, ki mu je za trenotek tako omraČH um, da je v obupu skočil skozi okno drugega nadstropja v gradu, kjer je imel svoje stanovanje, na dvorišče. K sreči se mu ni zgodilo nič hu- jega,. nego da si je zlomil nogo, pa je kmalu okreval, samo noga mu je nekako odrevenela, da se je potem vedno naslanjal na palico. To se je menda godilo leta 1860. Od tedaj je dr. L. živel več let le sam za se, ni želel več obiskovalcev, ni zahajal v nobeno družbo. Samotaril je in ljudstvo je govorilo, da se je »zmotil«. — Mene pa je vendar naprosil, naj prihajam k njemu po 9. uri zvečer. Radoveden sem bil, kaj bode. No, prosil me je, naj mu čifcam Rote-ckovo zgodovino, kar sem prav rad storil. To je trajalo eno celo zimo. Pogovarjala sva se tudi o političnih stva-leh in o novi avstrijski ustavi. Jaz ne vem, kako mu je prišel v. roke slovenski govor, ki ga je imel pok. dr. Razlag v deželnem zboru štajerskem. Gladek jezik v tem govoru mu je jako ugajal; čudil se je, da je slovenščina tako bogata in da ima tako primerne izraze za vse pojmove. To in še bolj menda žaljeno njegovo ljudoljubje, ko je videl, da se slovenskemu ljudstvu v čisto slovenskem okraju vsiljuje tujščina, da se pred javnimi oblastvi najvažniše njegove zadeve razpravljajo v nemščini in da mu iz tega izvira mnogo škode in krivice, probudilo ga je, da se je začel zavedati Slovenca in prav marljivo in temeljito učiti se slovenščine. Bilo je menda leta 1861. ali 1862., ko'se je Lauritsch spremenil v La-vriča ter postal unet Slovenec, iskren rodoljub, kar je kot kremenit značaj ostal do svojega zadnjega zdihljeja. Še se spominjam, kako je bil vesel, ko je prvikrat slišal poprej neznane mu izraze > dvorana«, »kavarna* in druge, ki so se takrat začeli uvajati v navadno občevanje. Hvalil je, da so to lepi, primerni izrazi in da je naš jezik sploh krepak in polnodoneč. Od dneva, ko se je dr. Lavrič prebudil v Slovenca, bil je ves drugačen, nekako prerojen, lotil se je novega življenja, katero je z vso vnemo posvetil svojemu narodu, njegovi probuji, njegovemu napredku in razvoju. Kjerkoli se mu je ponudila prilika, nastopal je kot buditelj in učitelj našega ljudstva, prezirajo svojo korist in tudi svojo gmotno škodo. . V Tolminu je bilo tačas, to je do leta 1863., razun nemškega društva »Leseverein« v hiši Josipa Prezel-a le slovensko pevsko društvo, »kvartet«, pri katerem sem sodeloval tudi jaz pod vodstvom nevtrudljivega pevovodje r. Jakoba Furlani-ja. Res, da se je bila že leto poprej (1862.) ustanovila Čitalnica; pa v njej ni bilo še pravega življenja. Dr. I-rvrič je takrat še vedno bolj za po iivel in se učil slovenščine. Nas. sdvce pa je le rad poslušal, nas vabil v svoje stanovanje in nas izpod-bujal. Slovensko petje ga je neizmerno zanimalo; ves zamaknjen je bil, ko smo mu na pr. zapeli »Strunam«, »Otok bleski« in dr. Meseca januarja 1863. sem bil imenovan kancelistom v Ajdovščini in sem torej zapustil Tolmin. Kakor drugod, je tudi v Ajdovščini še spala narodna zavest; med gospodo in po uradih je vladala nemščina Iti stezala je svoje korenine poželjivo tudi med ljudstvo. Društvo' »Lesevorein« v Balogovi hiši pod predsednikom Moser-jem je bilo zbirališče inteligence. Moser je ustanovil tudi nemško pevsko društvo, katero je imelo v Makovcovi gostilni v Putro-vih svoje shode. Tam šmo se učili pod vodstvom učitelja Fran j a Švare samo nemške pesmi in pridno smo peli »Brii-der reicht die Hand zum Bunde« in druge enake. Leta 1863. ali 1864. je umrl v Ajdovščini odvetnik in deželni poslanec dr. VolBič in na izpraznjeno mesto je prišel dr. Lavrič z namenom, da vzbudi tudi vipavske Slovence iz trdnega narodnega spanja. In zares se je začelo po njegovem prihodu v Ajdovščini svi-tati in vzbujati novo življenje. Nemški »Leseverein« in nemško pevsko društvo sta zaporedoma umrla nagle smrti in na njuno mesto je stopila »Slovenska čitalnica« in za njo »Slovensko pevsko društvo«. Dr. Lavrič je v Čitalnici predaval slovenščino, začenši s slovnico, je učil deklamovati in vežbal diletante, ko so se pripravljali za društvene zabave; a budil in učil je tudi ljudstvo, prirejal javne ljudske shode, tabore in na njih netil ogenj domo- in rodoljubja. Ker je trebalo voditelja v središču narodnostnega gibanja in delovanja, izvabili so prijatelji in somišljeniki dr. Lavriča v Gorico, kjer se je naselil 1. 1869. kot odvetnik in je bil izvoljen deželnim poslancem in pozneje tudi odbornikom, ter je vestno in ognjevito izvrševal svoj narodni apostolat. Toda, ker je njegovo politično delovanje pobralo mnogo časa in je vanje vpregel vse svoje duševne sile, zraven tega pa Še svoje pičle zaslužke požrtovalno trosil za narodne namene, pešala je njegova odvetniška pisarna in krčili so se mu dohodki tako, da mu ni bilo več izhajati v Gorici. Zato se je začetkom 1.1874. utrujen od napornega dela, oslabljen na vidu in duševno vpehan, zopet pre selil v Tolmin, da bi se odpočil h ševno in telesno osvežil in okrepil r •zares je on v Tolminu še, dokler? mogel, nadaljeval svoje narodno dal? sestavljal vse vloge samo v slovensk<2 jeziku in pridobival slovenščini čedali večjo veljavo v sodniji. V čitalnici i! prirejal veselice z dramatičnimi piJi stavami, vežbal nadarjeno mladino v deklamovanju in predstavljanju gi6(J liščnih iger in na vse mogoče načina pospeševal napredek društva. Najiskreneje je želel doživeti da bi Slovenci mogli nastopiti javno v kakem gledališču v Gorici ali v Trstu • a to se mu ni posrečilo, kakor je 0n sam sploh mogel doznati le malo u8De hov svojega delovanja. A mi, ki smo ostali za njim, smo v srečnem položaju da vidimo in če3tokrat vživamo sad njegovega blagotvornega prizadevala Leta 1874; ah 18757 mi je blagi pokojnik milo potožil, da mu vid vsak dan huje slabi in da ga skrbi, kaj bode ž njim, ko ne bode mogel več delati in nič več zaslužiti. Radi bolnih živcev hodil je vsako leto v Trst v Riklijevo mrzlo kopelj in upal je, da si popravi tudi vid; a zdi se, da je bila zadaja kura leta 1875. brezuspešna in da se je povrnil iz Trsta brez upanja, da še kdaj ozdravi.* Grozila mu je dvojna grozna tema in to ga je gnalo — v smrt. Ko je bival dr. Lavrič v Gorici, sem ga enkrat obiskal. Tožil mi je, da mu gre slabo, da ima malo zaslužka; da radi tega je moral opustiti kajenje smodek in da se hoče odpovedati tudi kavi, katero je tako rad pil. To je bilo malo časa poprej, ko se je drugič pre-selil v Tolmin. Tudi mi je znano, da ji kot deželni odbornik od svoje plače, znašajoče 1200 gld. na leto, odloČil in odšteval 400 gld. v podporo slovenskim visokošolcem; on je sploh potrebne vi-sokošolce požrtovalno podpiral ne samo iz svojega žepa, ampak tudi z denarom, ki ga je nabiral pri premožnih rodoljubih. ,Dr. Lavrič je umrl ubog; zapusti! je samo nekaj pohištva. Ko se je leta 1875. zadnjikrat, pripravljal na pot v Trst zdravja iskat pri Rikli-ju, ni bilo denara in bi si ga bil moral izposoditi, ako bi ne bil ravno o pravem času prejel večjega zneska na zasluženih pristojbinah. Pogojnik je bil v društvu rad vesel, zlasti Če se je pelo, je rad napi val in nazdravljal in iz njegovih napitnic je vedno vel duh čistega domoljubja in rodoljubja. On je bil navadno jako zmeren pivec; a če se je vendar kdai pripetilo, da je zapeljan po prijateljih kaj več pil, kakor po navadi, postajal je hud in je razsajal. Toda kmalu se je zopet pomiril, kakor hitro se je razkadilo vino in ohladila glava. Potem je bil nevoljen sam nase, da se je dal zapeljati. Dr. Lavrič je bil blaga duša, zlat značaj, uzoren rodoljub. Njegova nesebičnost je žal segala še predaleč, ker je v skrbi za narod in za svoje rojake čisto pozabljal na-se. Sveto je delal za sveto stvar. Slava njegovemu spominu! V Trstu, meseca julija 1906. _ F' ZarH' Spomini na ranjkega dr. K. Lavriča. Kako prijetne so ure, ki jih človek preživi v veseli družbi; kako sladki so spomini na nje, posebno ako jih ne motijo majhne disharmonije, ki v družbi enako majhnim oblačkom prerade za trenotek zakrivajo krasno svetlobo vse oživljajočega solnca! Kakošni so pa še le spomini na one čase, katere je posameznik preživel -nevede — pri možu, kojemu je bil značaj dijamant, a duh njegov svetlo solnce -— brez nijednega temnega oblačka! Zato se pa spominjam vedno z največjim veseljem na one lepe dr* katere sem pK&J pri r. Lavriču, in imajjč ga vedno P1*" očmi, obžalujem, da mu nisem mogel P°" stati enak: — kumovale so mu pač druge Vile, kot meni navadnemu zemljanu! Kako sem prišel v Lavričevo družbo, je kmalu povedano. Dovršivši šol« kot 19 letni mladenič, čakal sem, da me pozovejo kamorkoli v službo; ker pa je le ni bi'0, nobene, moral sem po Gorici z drug"111 tovariši »igrati gospodča«, kar je bilo Pa zelo težavno, kajti navadno je bil žep P*3' zen. Ker so bili takrat, leta 1870. in 1871» vsi nemaniči navdušeni za francoske komuniste, ni čuda, da smo se tudi mi z VJ° vnemo prijeli te ideje; saj nam je obetala! da si bomo tako lepo po bratovsko delili mošnjičke drugih, dočim nismo imeli m* kaj deliti. Po kratkem posvetovanju zberemo si za predsednika nekoliko starejega Prlj jatelja Franjo Ferfila, ki je že takrat imel kaj t za deliti«. Navdušen po na predsed; nikove stroške preveselo izvršeni njegov izvolitvi, posvetil sem mu ognjen »KotnnjJ* nisten-MarŠ«. In ta vrli naš prijateljjeW[ (Dalje v prilogi.) 55 .. se bilo vrSilo posvetovanje v kakem drugem ProstorUj moral se Je snod od" Dne 7. septembra se je sešlo vsled vega 0klica okoli 50 županov, ob-?inskih zastopnikov in drugih rodolju-hov v dvorani goriške čitalnico. Zbor ?7voli dr. Lavriča predsednikom, ki razlaga pomen in važnost javnih ljudskih shodov in onih točk, ki bi se imele na taboru razpravljati, Pdiem^e 4»Lo)lL5.: odbornikov, in sicer s pravičnim ozirom na vse deželne strani 4 iz Gorice, 4 s Krasa, 3 iz vipavske doline, 6 s Tq1- J "minskega, 5 iz goriške okolice in 3 iz | Brd. Dobijo se glavne točke dnevnega reda in odbere se prostor za zborovanje J «a veliki Otavi pri Šempasu.' "****'' "~* Dne 14. septembra se je ustanovil odbor v goriški čitalnici, potrdivši predsednikom dr. Lavriča in izročivši tajništvo E. Klavžar-ju. - Pri tej priliki se je razpravljalo vprašanje, ali se^ ima Dostaviti na dnevni red tabora predlog za zedinjenje Slovencev v eno krono-vjno ali ne. — Solkanski župan Matija Poljak, kateri se je bil malo poprej \z Savla spreobrnil v Pavla in se je v svoiem postopanju še nekako plašno oziral na svoje nekdanje laške prijatelja -™ je bil edini, kateri se je proti-viltej točki, ki je, seveda, z vsemi glasovi proti njegovemu zmagala in bila postavljena kot prva na dnevni red. Za tabor se je odločil dan 18. oktobra ob 2. uri popoldne. V ožji odbor, ki je imel do tistega dne vse potrebno pripraviti, so bili izvoljeni: dr. Lavrič, Doljak, Klavžar, Kerševani (župan dorn-berški) in Kumar (župan šempaski). Ta odbor se je zbral dne 4. oktobra na licu mesta v šempasu, je odobril,oklic, ki ga je sestavil dr, Lavrič in odločil vse priprave za tabor. Prošnjo za dovoljenje javnega ljudskega shoda, vloženo dne 3. oktobra, je goriško glavarstvo ugodno rešilo z odlokom 7. oktobra Štv, 770. — Vsled tega se je objavil naslednji oklic: TABOR PRIŠENPASU dne 18. oktobra 1868. Tabore, narodne tabore napravite po celi Sloveniji in glasno povejte svetu, ki še zdaj noee vervati, da je vam zares in živo mar za narodnost našo in za narodne pravice. Izročite pod milim nebom, da hočete ostati Slovenci, in da bočete narodno napredovati v vsem, kar je dobro in lepo t To nam priporočajo dan za dnevom naSi časopisi in rodoljubi. Ker so naši bratje štajerski Slovenci že dva tabora imeli, in se jih je v Ljutomeru 7000 in v Žavctt 15.000 zbralo, sklenili so nekteri Slovenci goriške grofije, sklicati tudi Vas v slovenski tabor na Goriškem. V ta namon je 7. septembra t. 1. lepa množina županov in podžupanov ?.volila v Gorici odbor 25 domoljubov, i da napravijo tabor v šenpasu pri Špacapanu. — 14. septembra pa je ta odbor odločil, DA IMA TABOR biti 18. oktobra t. L ter začeti ob 2 urah popoldan, in la odbor Vam predlaga v pretresovanje z ozirom na sklepe poprejšnje seje 7. septembra U> točke -. Tabor zahteva: 1. Naj se zedinijo vsi Slovenci v eno kronovino se" svojim edinim ¦ieželnim zborom. — 2. a) V vsili šolali na I slovenskem naj se podučuje v slovenskem jeziku, in to naj se precej zaCne ali vsaj v enem letu. — b) V Ljubljani naj se vstanovi tisoka pravna šola. — 3. Naj se uradnje na slovenskem po vsih uradnicah slovens" i in to brez odloga. — 4. V ta namen naj se podele" javne službe le domačinom, kterih je veliko Število tudi zvunaj slovenskih krajev. — i TiboT želi: 5. Naj se uraduje v škofijskih in ! sploh crkvenih uradih po slovenski. — 6. Naj ^napravijo nekter-: glavne Šole na slovenskem soriškem, in naj se tim pridruži naj po-tobnfci poduk v kmetijstvu. Slovenci! Vse te vprašanja so preimenitne in sveta ' olžnost nam je,- potezati se za narodnost našo, ^napredek v omiki, za svobodo in edinost, *»jti drugače ne moremo našega naroda oteti vohkih nevarnosti ali celo propada. Zberite se tedaj v prav obilnem številu, ln H?r *ras je gospodarjev ne predaleč bivajočih ^ Senpasa, pridite vsi, nobeden naj ne ostane doma; tu gre namreč za našo čast in prihodno srečo. Priljudno pa nujno vabimo tudi vse Slovence na Goriškem in druge mile nam brate | ojvajoče po vsi Sloveniji k narodnemu shodu (na Primorskem. Ob enem pa prosimo Vas rodoljube vsa-Je«a stanu, podpirajte nas na vso moč, da •ouo tabor lep, reden in vreden dokaz na-sp«a možtva! BOG ŽIVI SLOVENIJO! D.r Abram, Jožef dež. poslanec; — čerin France župan v Oirknem; — Doljak Matija župan v Solkanu; — Gruden Jožef župan v Nabn>2ini; — JegliC Andrej dež. računan — Kacafura Miha župan v Tolminu; — Kerševani France župan v Dombcrgu; — Klavžar Ernest dež. uradnik; - KoCljanCiC Andrej župan v Podgori; — Kovačič France župan pri sv. Luciji; — Kumar France župan v Šempasu; — D.r lavrifi Karol odvetnik v Ajdovščini; — LiCen Ivan posestnik v Rihembergu; — Mužič Jožef župan v,Šmartaem; — ¦JfelffigOl jvan^dež. poslanec in posetnik v iVoseku; ~ Nanuvlolerzupan ^Standrcžn; — ,'Rustja Anton župan v Skril \i; — StaniC Valentin starešina v Batab ; —. D.r Tonkli Jožef dež. poslanec iu odvetnik v Ooriei; — Trampuš Jožef župan v Kostanjevici; — ValentinčiS Jožef podžupan v Plavch; — D.r Žigon dež. poslancu in posestnik .v Šinartnom; — ŽiviC JoM predsednik čitalnice v Skopem; - Žnidaršič Andrej, vikar na Ponikvah; — ZucchiatU župan v Mcdani. Laški sodeželani, nahujskani po goriških nestrpnežih, začnejo zopet Slovence dražiti in jim groziti; po mestu in po vaseh so se slišala vsak dan nova strašila in zares so se nekateri bali, drugi pa so se posmehovali praznemu strahu. O. kr. okrajno glavarstvo pa je hotelo zaprečiti vsako nerodnost, razglasi vši stroge naredbe, po katerih je bil prepovedan taboreem prehod skozi mesto in so bila odkazana pota, po ko-jih naj bi oni hodili in se vozili mimo mesta na šempasko polje. Razume se samo po sebi, da so te naredbe hudo žalile Slovence in da je naše ljudstvo tudi glasno izražalo svojo ogorčenost. Izgredov pa ni bilo nobenih ; vse se je ta dan vršilo častno in dostojno. Naposled pride dan, po katerem smo Slovenci toliko hrepeneli, in krasno je bilo vreme. Ob 10. uri je bila večina odbornikov na taborišču, pričakovaje taborce. Gospod dr. Tonkli in še nekateri goriški Slovenci sprejemali so na goriškem kolodvoru predrage goste, ki so prišli po Železnici; gospod M. Doljak pa je pozdravljal v Solkanu gorske taborce. Prostor, lepa senožet pred Spaoa-panovo hišo imenovana »Na veliki Otavi«, je prav primeren za tabo»\ Na eni strani velik z bršljanom in zelenimi vejami prepleten, trobojno okinčan oder za predsedništvo, ces. komisarja, govornike in znameniteje goste. Velika slovanska zastava z napisom: Slovenija zedinjena! vihra nad odrom. Na cesti do taborišča sta postavljena dva slavoloka, ta proti Gorici z napisom »Ne v d a j m o s e! oni proti Kranjskemu z napisom »Složimo se! Ob eni popoldne začnejo se taborci od vseh strani shajati. Peš in na vozeh pomikajo se v neskončnih vrstah proti Spacapanovi hiši. Krasno in ginljivo je gledati, kako se znani in neznani bratje slovenski med seboj pozdravljajo, srčno si v roke segajo in potem kupoma z vihrajočimi zastavami, pevaje narodne pesmi, podajajo na taborišče. »Živio«, »Slava!« »Na zdravjek glasi se navdušeno od vseh strani. Ob dveh pa se bližajo taborci odru, kakor v vojne čete nastavljeni. Zastav je 25, med temi 3 s Kranjskega. Navzočih okoli 10.000, večidel možkih; pa še veliko več bi jih bilo prišlo, da ne bi se bil razširil strah po deželi. Vladni komisar je g. Nace Mali, c. k. okr. komisar v Gorici. Sporoče-valce so imeli: »Osservatore triestino«, »Slovenski Narod«, »Primorec«, »Domovina * in »Laibacher T..gblatt«. Ob 21/* popoldne se začne tabor. G. dr. Lavrič pozdravlja zbrano ljudstvo s temi krepkimi besedami: *) Iz dna svojega srca Vas pozdravljam, bratje Slovenci! Zbrali smo se pod milim nebom in pred vsem svetom, da izrečemo tu na starodavni slovenski zemlji (Živio), da hočemo, naj se zgodi, kar hoče, ostati zvesti in biti vedno vrednejši sinovi matere Slave (Živio, hočemo ostati). Ta visoki pomen ima derfašnji narodt shod, kterega imenujemo tudi slovenski tabor. In zares, tabor ima biti v duševnem smislu. Če so se naši prededje v taborih z mečem branili groznih napadov divjih Turkov in drugih sovražnikov, hočemo in moramo mi tukaj tirjati in braniti svete pravice naroda našega, in to z besedo in glasovanjem, kakor se spodobi svobodnim možakom. Kot svobodni možje volimo svoje župane, starešine in deželne poslance, ki nas imajo zastopati in v našem imenu delati za nas. V narodnih taborih pa izreka ljudstvo samo, česar želi in potrebuje, in to je gotovo velika dobrota, neprecenljive važnosti. Vlada pri takih prilikah izveda iz prvega vira, kako ljudstvo misli in po čem hrepeni (klici: svoji hočemo, hočemo biti, syoj jezik hočemo imetij. Poslancem so taki ljudski sklepi pravi stebri, na ktere •) Oovorl so vz«H iz brošure o žempaskem taboru 1*1.1808. morejo opirati svoje predloge v deželnih zborih; ljudstvo pa se v taborih vedno bolj zaveda svojih moči ter pravic svoje narodnosti in vrednosti. Brez narodnih shodov torej ne mtfre narod sam delati sebi v korist; brez pravice narodnih shodov ni narod svoj, niti popolnoma svoboden. Zato se je najbolj svoboden narod, so se Angleži zmerom branili za to neprecenljivo, pravico, in še dandenes se preradi in pogostoma zbirajo v na*rodne shode ali tabore. Veselimo se tedaj, da smo se zdramili tudi mi Slovenci in da začnemo živeti novo duševno življenje (hočemo!) Hvala, prelepa hvala zato Vam, ki ste se danes na tisoče tukaj zedinili. Gorko Vam priporočam, ponavljajte tabore, kolikor Vam bo mogoče, kajti le neutrujeno delovanje in sklepanje nam bo pomagalo da zmage (živio !)r * Priporočam Vam nadalje vse predloge našega dnevnega reda, potrdite jih vse, da pokažete svojo ljubezen in navdušenost za mili naš narod. V imenu odbora naznanjam začetek prvega tabora slovenskega na Goriškem. Predno se pa začne pretresovanje in glasovanje, izvolite si predsednika, ki bo skrbel za red in v taboru županil. Vse zbrano ljudstvo kliče: »Lavrič bodi predsednik! Lavrič! LavričU Nastopi odbornik gosp. dr. Tonkli in praša še enkrat: »Tedaj ste zadovoljni, da je gosp. dr. Lavrič predsednik? »In iz vseh ust se glasi: »Da, da! Lavrič naj bo! Živio Lavrič! D.r Lavrič: »Zahvaljujem se Vam za zaupanje, ktero mi skazujete, (Živio! slava!) Zdaj se začne posvetovanje. Prva točka, o kteri so bode govorilo, se glasi: »Naj se zedinijo vsi Slovenci (Dobro! Slava!) v eno kronovino (Da! da! v eno kronovino!) z enim samim deželnim zborom, (klici: »to hočemo. Živila Slovenija!-). O tem je L>voril dr. Josip Tonkli za njim pa še Štajerski poslanec dr. Josip VoSnjak, katerega je ljudstvo o nastopu pozdravljalo z gromovitlmi živio- in slavaklici, ki so se ponavljali skoro po vsakem stavku njegovega vznesenega govora. Za njim je zastopnik tržaške okolice, pok. poslanec Ivan Nabergoj zagovarjal resolucijo: »V vseh Šolah na Slovenskem naj se podučuje v slovenskem jeziku^in to naj se precej začne ali vsaj v enem letu.« (Vse ljudstvo kliče: »Precej, precej!«) Dr. Lavrič: Torej želite, da se izbriše: »ali vsaj v enem letu«. Ljudstvo: »Precej, precej!« Resolucija se je torej sprejela brez dostavita. O tretji točki je govoril dr. Lavrič sam, oddavši med tem predsedništvo dež. poslancu dr. Ant. Žigonu. Dr. Lavrič je lepo, glasno in razločno govoril, spremljevaje svoje besede s pravilnim, a vselej naravnim kreta-njem. On je bil zares pravi ljudski govornik. Govoril je takole: Slovenski možje! Vsak človek ima svoj poklic in svoja opravila, ktera opravlja sebi v korist ali škodo. Prav tako ima vsak narod svoja deželna opravila, ktera opravljajo javni uradniki njemu v srečo in nesrečo. Ti gospodje so pa v vedni dotiki z ljudstvom, kajti nekteri plačujemo davke, drugi opravljajo politična opravila, in zopet drugi so naši sodniki. Ker so ta javna opravila prevažna, imajo se te službe podeljevati le takim možem, kteri poznajo najbolj deželne okoliščine, in gotovo tudi le takim, kteri z narodom vred isti jezik govorijo in pišejo, in to v namen, da se ljudstvo in uradniki razumevajo v pogovorih in pismenih razpravah. To tirja tudi Čast in dostojanstvo naroda. Ako bi se drugače ravnalo, nastati mora veliko zmot, krivic in škode. To resnico vsak človek lahko razumeva, in zato vidimo, da se po tej re .niči dela po vsem svetu. Le mi Slovenci smo tako nesrečni, da nimamo takih uradnikov, posebno mi goriški in tržaški Slovenci moramo britko pritoževati se, ker je pri nas veliko uradnikov, ki ne znajo slovenski še govoriti ne. (ž al i bog!) Pa ne samo pri nizkih gosposkah se tako godi, Se hujši je pri visokih. Pri naši nadsodniji v Trstu ni nobenega svetovalca, ki bi znal slovensko govoriti. (To je vendar krivica!) To pa ni pravično, da mora zarad nekaj gospodov ves narod trpeti in zaostajati v svojem razvoji. Pa tudi postavno ni, naše postave so v tem obziru od nekdaj še precej dobre, le premalo so razglašene, zato pripustite, da nekterih omenim. §. 13 sodnega reda od leta 1771 se glasi: „obe stranki, kakor tudignjuna pravna zastopnika se imajo! v "svojih pravnih govorih posluževati jezika v deželi navadnega." §. 165 pa ukazuje to: „vsaka priča se ima posebej preslišati, povedbe pa se imajo, kolikor je mogoče, z lastnimi besedami prič zapisa-vati, in vsaki po končanem izpraševanju dajati, da jih sama prebere in podpiše.« §. 166 veleva: „če svedok med prebranjem hoče nekoliko premeni« svojo povedbo, ali ji kaj pristaviti, ima se na koncu vse zapisati prav z njegovimi lastnimi besedami." Ministerijaini dekret od 17. marca 1762 pa ukazuje v §.5: »dovoljuje se, ako bi se potreba pokazala, za povabila in dekrete vsake vrste poskrbeti potrebne natisnene obrazke.11 Glasovi« §. 19 državno osnovnih postav od 21. decembra 1867 se glasi: »Vsakemu narodu je zagotovljena narodnost v šoli, v uradnijah in sploh v nsirodnem življenji." (Na papirju.) Postave so tedaj precej dobre, ali — izpolnujejo se ne. (Čemu pa so?) Kdo je tega kriv? Pred vsem tisti, ki imajo postave izpeljevati, pa jih ne. Potem naša poprejšnja sužnost, saj ziniti nismo smeli, in pomanjkanje narodnih šol. A zdaj smo, odkritosrčno rečem, tudi mi Slovenci sami tega krivi. (Res je!) V dokaz prašam, ali so vsi naši župani pokazali, da so zares slovenski Župani? niso. Še zdaj nočejo nekteri po slovensko uradovati, (takih ne bomo več volili) in skrbijo ne, da bi dobili pisarja, ki zna slovenski. Ali smo stopivši v uradnije tirjali, ali saj prosili, naj se zapisniki po slovensko pišejo, da se vsak prepriča, da je vse tako pisano, kakor je govoril? Nismo. Ali smo tirjali od naših advokatov in notarjev, naj slovensko pišejo vse tožbe, prošnje in pogodbe, da jih vsak ume? Bogme, nismo! In vendar plačevamo vsako delo; kdor pa plača, sme tirjati, da se opravek tako opravi, kakor želi (Resnica). Od zdaj naprej mora vse to drugače biti. (Mora biti.) S postavo v eni roki, v drugi pa z večno pravico, ki jo je Stvarnik podelil vsakemu narodu, koga se bomo bali? (en glas: ni hudiča ni beriča; smeh). Tirjajmo tedaj in tirjajmo neprenehoma (tirjajmo) saj mora vsak svoboden narod sebi v korist sam delati, in zgodi se, kakor želimo. Nekteri pravijo sicer, da se ne more po uradnijah slovensko pisati, ker ni naš jezik za to dober. Tu pred vsem svetom trdim: To je nesramna laž (laž je, laž). Kdor naš jezik le malo pozna, mora pritrditi, da je lep in bogat. Kdor ga pa ne pozna in se ga tudi učiti noče, ta naj molči (res je, tak naj molči), in naj ne sodi lepega našega jezika po svoji nevednosti ali trmi. Drugi celo trdijo, da Slovenci sami ne želijo, da bi se po uradnijah slovensko pisarilo (Vsi želimo.) Glejte tako nas črnijo naši nasprotniki. Osramotite jih tedaj in potrdite tretji predlog našega dnevnega reda s pristavkom vred, da se ima začeti po uradnijah po slovensko uradovati: brez odloga (Mora se; brez odloga). —' Mi čakamo od leta 1781, tedaj že dolgo časa (Nečemo več čakati). Vse omenjene postave ne dovoljujejo nobenega odloga, zakaj neki bi pa mi manj tirjali od postav; potrdite tedaj celi predlog v čast in slavo mile nam domovine. (Hočejmo ga). Zbor je soglasno odobril stavljeno resolucijo. Četrto resolucijo o nameščanju slovenskih uradnikov je zagovarjal pokojni Viktor Dolenec, privatni uradnik v Gorici, peto pa — o poslovanju v Škofijskih in sploh cerkvenih uradih —- dež. uradnik E, Klavžar, in slednjič je mladi posestnik, sedanji Župan g. Jožef Živec iz Skopega govoril o ustanovitvi nekaterih slovenskih glavnih Šol na Goriškem s pridruženim podukom o kmetijstvu. Zbrana množica je pazno poslušata vse govore in s svojimi mejklici jasno razodevala, kako živo se. zanima za stvar in kako dobro razume iavajanja govornikov. Dr. Vošnjak se je po končanem shodu j ako laskavo izrazil o razumnosti in zavednosti našega ljudstva. Dr. - _• a v r i & je sklenil zborovanj e s temi besedami: »Kedar smo bili še na vseučiliščih^ brali smo o narodnih shodih na An« gležkem, in čudili smo se Angležem, jaz pa sem živo želel, da bi saj enkrat videl kak Meeting ali tabor. Videl sem ga, in na Slovenskem! Zagotavljam Vas, da je ta naj lepši dan mojega življenja. (Ž i vi o). Radostno naznanjam tedaj konec tabora, in navdušeno kličem: Živila Avstrija, živila Slovenija in svoboda! (gromoviti: živio!) Dr. Tonkli je prečital došle telegrame in dopise od Slovencev Savinske doline, dr. Blei\veisa in dr. Coste iz Ljubljane, od čitalnic v Rojanu in Barko vi j ah, od »društva za brambo narodnih pravic v Ljubljani«, od »slovanske besede« v Gradcu, od mariborske čitalnice, ljubljanskega Sokola, slovenskih visokošolcev v GradcU po odborniku »Slovenije« Rojicu, od občinarjev z Barke na Krasu in od Miroslava Vil-har-ja in drugih domoljubov s Pivke. Ko je za slovo še starosta, pokojni Matija Doljak, spregovoril nekoliko jedernatih besed, zbralo se je na odru nad 50 pevcev solkanskih, tolminskih, kanalskih, razdrških, dornberških, ri-hemberških in drugih In zapeli so zbrano in ognjevito »Hej Slovani«, »Bivali Ce-hove«, »Ne vdajmo se!« in »Naprej«, srečno izbrane pesmi, ki so še više zanetile plamen občnega navdušenja. O mraku so se zapalili krasni umetni ognji v narodnih barvah in s prislovico: »Složimo sel«. Ob enem so se prižgali po vrhih na Krasu in ob Cavnu veliki kresovi, ki so s plamte-čimi jeziki sporočali po deželi in tudi, našim sodeželanom: »Danes praznujejo primorski Slovenci na šempaskem polju svoje narodno vstajenje! »Domovina«, katera je takrat izhajala v Gorici, je v svojem poročilu o šempaskem taboru ocenila pomen in veljavo tega ljudskega shoda tako-le: »Resolucije taborove, vse enoglasno sprejete, pojdejo po ustavni poti, kamor imajo iti. Naj se pa rešijo, kakor hočejo, vtis, ki ga je tabor v srcih in spominu deležnikov zapustil, je neizbrisljiv, in dogodek ta sam na sebi in zlasti po okoliščinah, katere so ga spremljale, ne glede na sklepe, je tako važen in im-pozanten, da bode svojo moč v mnogih ozirih gotovo krepko in izdatno izkazoval. Slovenski narod na Goriškem je dokazal določno in sijajno, kakor še nikoli poprej, da je in da ve, da j e in prisilil vlado, pa tudi nar hujše nasprotnike svoje, da morajo vzeti na znanje to resnico, ter vsaj resno premišljevati zahtevanja Slovencev.« Lavriceva doktorska diploma. Dr. Lavrič je bil promoviran doktorjem prava na vseučilišču v Padovi 1. maja leta 1845. Diploma se glasi: • NOS PECTOR et lesareo-legia teersiias Iatavina === f eneiusia ac lelebsFHma ¦== LECTOHIS SALUTEM. Laudabile semper Majorum nostrorum fuit institutum, ut qui omne suum studium in sapientia adipiscenda, atque in liberalibus artibus cognoscendis eollocassent, antequam doctrinas, quibus eruditi fuerimt, ad vitae communisnsura et ad praxim conferant, aptum subeant exainen, ut, quo jure nobilissimum eruditionis suae testimonium acquisiverint, innotescat. Gum iiaqne Doctissimus Vir Carulus L a urit s eh f. Matthaei, e Prem, Illvricus, cmatuor annorum curriculo diligentem et assiduam operam universo Juri navarit, atque a Nobis petierit, ut Ipsum titulo acade-mico doctrinae suae respondente exornaremus, Ei Nos assentiri con dnbitavimus. Quidquid vero Ipse in universa scientia Juris profecerit, ad disciplinae praecepta quatuor institutis ex9minibus, perpendimus. Quo in periculo cum singularem Ipse cruditionem, atq»e iu-dubiam universi Juris peritiam ostenrterit, celeberrimae hujus Universitatis more, hunc Ei bonorein conferendum esse decrevimus, (jni perpetuum virtutis est praemium, studio-rum decus et ornamentum. Quapropter, po-testate Nobis Augustissimo Im?ersiore ac Rege Nostro Ferdinando L concessa, eumdem Dominum Caroltim Lauritsck Universi Juris Doctorem prouunciavirnus ac declaravimus diel. mensis Maii MDCCCXLV. dedimus(|ue Ei facultatem in Jure respondendi, atque uua simul praerogativis omnibus, atque privilegiis lihim frui posse voluimus, quae amplissiraae huic dignitati Majorum munificentia concessa fuerunt. In. quorum omnium fideni publieum boc Diploma majori Universitatis. sigillo niunituin, et Nostra manu subscriptum Ei dari .curavimus, Palavii ilie II. mensis Maii NIDGGGKtV. Liulovious Meiiin, Itortur. Joscph I*>jiics de 31<rU>i: Antonius d. Storili, Deeaniis. Mi. AntuniuK Dr, (ialvani. Cancolliiriith, Diploma je last gospoda deželnosodnega svetnika Mihe Gabrijelčiča v Gorici. Prvo slovensko politično društvo „Soča" in prvi razpor med Slovenci na Gorita. Meseca avgusta 1869. so se goriški rodoljubi pod vodstvom dr. Lavriča razgovarjali o potrebi, da se ustanovi slovensko politično društvo v Gorici, in so razpravljali in slednjič določili in pristojnemu oblastvu predložili do-tična pravila, katera je c. kr. namestništvo z odlokom 2. septembra istega leta potrdilo, proglasivši zakoniti obstoj slovenskega političnega društva „Soča". »Domovina" je dne 17. septembra 1869. objavila oklic osnovalnega odbora na goriške Slovence, v katerem se je pojasnjeval pomen in namen društva in so se vabili deželani slovenske narodnosti k mnogobrojni deležbi. Ta oklic, ki ga je sestavil dr. Lavrič, so podpisali kot osnovalni odber: Matija Doljak, AndrejJeglič,Evnesfr Klavžar, dr, Lavričr Janez Ličen, dr. Tonkli, dr, Žigon. Dne 14. oktobra je imelo društvo svoj prvi občni zbor, na katerem se je ustanovil odbor pod predsedstvom dr. Josipa Tonkli-ja. Med drugimi sklepi tega zbora je omembe vreden posebno ta: „Društvo „Soča" se ujema glede zedinjenja Slovencev s politiko kranjskih in štajerskih deželnih poslancev ter izreka željo, da bi jih tudi goriški deželni poslanci posnemali in, ako le mogoče, svoje zahteve predložili v obliki resolucije." Ta želja, za katero so takrat goreli So-čani, provzročila je izvolitev dr. Tonkli-ja prvim društvenim predsednikom. Ker je bil on takrat deželni poslanec, hoteli so nanj pritiskati, da izproži zedinjeno Slovenijo v deželnem zboru, ki je zboroval v tistem času. In ta želja se je tudi izpolnila, — toča v zadnji seji deželnozborskega zasedanja in na ne prav korekten način. Čujmo, kako je poročal o dotičnf soji pokojni profesor in takratni deželni poslanec Andrej Marušič v svojej „Domovini": „Na dnevnem redu je bil razen drugih domaČih stvari najpred nasvet tistega posebnega odseka, ki je pretresal dr. Pajerjev predlog zarad neposrednjih volitev za državni zbor. Po tem, kar so časniki prinašali o obravnavah te zadeve v drugih der želnih zborih, bilo je pričakovati, da bode tudi pri nas debata o tej reči najzanimivejša; šlo je misliti, da so tudi pri nas jeziki dobro nabrušeni za mikaven dvoboj; z eno besedo poslanci in občinstvo, vsi smo pričakovali slavnega parlamentarnega dneva, pričakovali smo, da se potrdi resničnost pregovora: konec venca delo. Ali, človek obrača — dohtarji obrnejo: izid je bil ves drugi, kakor si ga je mislil kakoršen koli zvedenec v skrivnostih naše zbornice. V tem, ko smo komaj pričakovali trenotka, da glasoviti naš dr. Pajer prične svoj najimenitnejši letošnji govor za A*e$o-srednje volitve", ter da se vname bombardo-vanje od levice in desnice — zaslišimo nenadoma na skrajni desnici znan glas: „Prosiin za besedo; imam staviti neko interpolacijo do visoke vlade." „G 1 a v a r: dr. Tonkli ima besedo. Tisti hip so menda samo trije poslanci vedeli, kaj bo, in še ti so še le 2—3, en sam 10 minut poprej izvedeli, da pride — da je na dnevnem redu--------»Slovenija". Branje interpelacije je trajalo kakih 15—20 minut. Kakor hitro je dr. Pajer zapazil, kam meri uvod interpelacije, pošepeta nekaj svojemu sosedu dr. Deperišu v ušesa, in zdajci se vzdignejo vsi italijanski poslanci ter resnobno in dostojno /apuste* dvorano; samo dr. Doliak, sedeč na desnici, ki ni izprva znabiti vedel, zakaj so levičarji ušli, je ostal še nekaj časa, pozneje jo je pa tudi pobrisal, tako, da med branjem zadnje tretjine interpelacije ni bilo y zbornici ko samih 9 Slovencev pa glavar in vladin komisar, tedaj ni bilo sklepčne večine. Vkljub temu je glavar molčal in pustil, daje dr. T. prečital vso interpelacijo. Ko je končal in služabnik izročil interpelacijo glavarju, oglasi se poslanec Čer ne: Prosim za besedo. Gospod interpelavec ni bral imen tistih poslancev, ki so podpisali interpelacijo; prosim g. glavar, blagovolite jih naznaniti. Glavar (govori nekaj nerazumljivega . . .). Več poslancev. Kako, kako? kateri? Glavar: dr. Tonkli in dr. Žigon. To rekši izroči interpelacijo vladnemu zastopniku. C e s. komisar: Predložim interpelacijo visoki vladi. Ker ni bilo Lahov še nazaj, pretrga glavar sejo za 5 minut; med tem pridejo laški poslanci v dvorano ter se prestopi na dnevni red." „Dr. Doliak bere poročilo v imenu odseka za predposvetovanje o dr. Pajerjevem predlogu zaradi direktnih volitev. (Končni predlog je.bil naperjen proti direktnim volitvam)". „Na to se oglasi posl. dr. Pajer. Neka posebna resnoba in tuga se mu je brala — na obrazu; z votlim, debelim, žalostnim glasom, sicer pa določno spregovori te-le besede: Jaz in moji rojaki (tu prezre celo levico) povemo, da bodemo glasovali zoper nasvet odsekove večine; sicer pa, da se ne bodemo »puščali v nikak razgovor o tej stvari; kajti znano nam je, da sedimo nasproti kompaktni veČini, katera bode glasovala vsa za nasvet. Ker bi bilo torej vse govorjenje brezuspešno, bilo bi škoda, čas tratiti s prazno debato." »Poslanec černe: Jaz se Čudim, kako more poslanec Pajer govoriti o kompaktnosti desničarjev. Kako more dr. Pajer vedeti take skrivnosti? Še jaz jih ne vem. Jaz, kar se mene tiče, mislim glasoyati res za predlog odsekov (t. j. zoper direktne volitve) itd." Sledila je še kratka debata in poročevalec dr. Doliak, ki je imel zadnjo besedo, je mej drugim prav preroško spregovoril te-le Če obveljajo direktne volitve, »zgodilo bi se lahko, da bi poslanci na Dunaju celo drugo politiko delali, nego deželni zbor doma itd. Glejmo, kaj nas uči skušnja! Marsikateri karrCIdat se dela liberalnega, dokler kandiduje; kakor hitro pa pride na Dunaj, v solnčni sij ministerski, postane ves drugi, kakor je bil poprej. (Med poslušalci: „bravo!u in pritrjevalni hrup.) (Te besede so očitno cikale na dr. Pajer-ja, kateri je bil takrat državni poslanec, in menda tudi na Černeta.) Ravno o poludne je bilo, ko je prišlo do pomenljivega glasovanja. Tihota kakor v svetišču nastane v zbornici, ko se prične glasovanjepo imenih zda in ne; spremljalo ga je veličastno zvonenje z visoke line naše prvostolnic« nad zbornico. Z neko posebno določnostjo so izrekali desničarji svoj „si" (za odsekov predlog namreč); deželni glavar, grof Pace, je glasoval tudi s „si". Bilo je zoper direktne volitve 12, za nje 7 glasov (vseh laških poslancev, razen dr. Doliaka)." — »Občinstvo po mestu," — dostavlja „Do-movinin" poročevalec, „je z zavrnjenjem direktnih volitev prav zadovoljno in pritrjuje v tej zadevi Slovencem". Kakor bodemo slišali pozneje, je poslanec Černe, ko je prišel na Dunaj v solnčni sij ministerski, v državnem zboru glasoval za direktne volitve, in najve-ljavnejši možje, ki so v deželnem zboru ž njim glasovali v nasprotnem zmislu, so ga potem z vso vnemo zagovarjali, mu kovali zaupnice in na Tolminskem lovili kaline, da so jih podpisovali. Interpelacija dr. Tonkli-Žigonova pa je rodila prvi razpor med goriškimi Slovenci, ki se je iz deželne zbornice zanesel v takratne slovenske liste in se po teh širil naprej po deželi. „SIovenski Narod", ki je tačas izhajal v Mariboru, in tržaški »Primorec" sta hudo napadala one poslance^ kateri so pustili, da sta dr. Tonkli in dr. Žigon sama v javni seji razodela najiskrenejšo željo, ki jo je naše ljudstvo na vseh dotakratnih taborih izrazilo z največjim navdušenjem. V »Domovini" pa je pok. Andrej Marušič s spretnim peresom zagovarjal sebe in svoje tovariše, očitaje dr. Tonkli-ju in dr. Žigonu, da sta delala čisto na svojo roko, za hrbtom drugih poslancev, da sta rušila klubovo disciplino in s tem veliko več škodovala stvari, nego koristila. Vnela se je bila med omenjenimi listi jako ostra polemika, ki pa ni vendar nikdar segala čez meje dostojnosti — in trajala ne samo do konca leta 1869., ko je nehala izhajati »Domovina", ampak nadaljevala je tudi v naslednjem letu in še pozneje. Tačas so ljubljanske »Novice" radovoljno odpirale svoje predale zvestemu svojemu dopisniku prof. MarušiČu. In kaj bi ne? Saj je imel spretno pero, katero je znal mojstrsko sukati v prilog svojej stranki. Sicer pa je bila njegova polemika stvarna in duhovita in ni osebno žalila nasprotnika, če ni bilo prav sila. Sploh so imele »Novice" v r. Marušiču dolgo let izvrstnega poročevalca z Goriškega tako, da, kdor bi hotel pisati zgodovino narodne probuje in narodnega razvoja goriških Slovencev v dobi med leti 1850-1880., ne najde gotovo nikjer toliko skrbno in vestno nabranega, zanesljivega gradiva, nego v njegovih dopisih v »Novicah" iste dobe. Časnikarski boj je imel za naravno posledico, da so se jeli čitatelji cepiti v dve stranki in za njimi seveda tudi naše ljudstvo. Polagoma sta nastali dve stranki: s t a r a in mlada, ali konservativna, ki je bila tačas identična z yl a dno, in pa napredna. Nobena ni imela leta 1870. svojega domačega glasila: mladi so se oglašali v »Slovenskem Narodu" in v »Primorcu", stari pa v »Novicah" in o volitvah so imeli ti in oni vsaki svoje kandidate. Zastavonoša prvih je bil dr. Lavrič; stari pa so se zbirali okoli pok. Andreja Marušiča in Winklerja, kateri je bil takrat okrajni glavar v Tolminu in v svojem okraju malo da ne vsegamogočen. To veljavo si je pač zaslužil, ker je največ ft,oril za uve-denje in razvoj slovenskega uradovanja pri deželnem odboru in pri županstvih in js tudi sam v lepi pravilni in vendar poljudni slovenščini posloval v svojem uradu, zraven tega pa z vso vnemo skrbel za blagor svojega okraja in njegovih prebivalcev. Da je kot političen uradnik stal na vladni strani, to je pač samo po sebi umevno; vendar so mu mladi zelo zamerili, da je 1. 1870. pri deželnih volitvah podpiral kandidaturo takratnega deželnega glavarja grofa Pace-ja, katerega je ponujal slovenskim velikim posestnikom, in pa barona Pino-ta v goriški okolici; oba sta bila sicer Slovencem prijazna moža, pa nista bila naša, in bi bila, ako bi se bila posrečila njuna izvolitev, gotovo še oslabila našo manjšino v deželnem zboru. Čim bolj so se bližale deželnozborske volitve 1. 1870, tem huje se je vnemala časnikarska borba med obema strankama, vski-pevši dne 17. julija, to je na dan volitve zlasti v Gorici, ko je šlo za volitev dr. La-vriča, za katerega so zastavili mladi vse svoje sile. Imeli so jako težavno stališče: kajti nasprotna kandidata baron P in o in Marušič sta imela za seboj mogočno zaslombo in sta bila v jutro volitve svoje zmage že popolnoma gotova. Pokojni monsignor je ob 8. uri zjutraj, ko je srečal nasprotnega agitatorja potolkel na svoj žep: »Tukaj jih imam svoie glasove" — je dejal, »nikar se ne trudite zastonj I" In zares je bila vladnima kandida-toma že zagotovljena veČina. A Sočini «<%* torji so jima še v zadnjem trenutku zmedli štreno in prečrtali račun, Uporabjvši vso svojo zgovornost so pregovorili župane in take vrste volilce, ki so se bali zamere pri glavarstvu da so volili samo barona Pino-ta, a namesto Marušiča — Lavriča; druge bolj kmečke volilce pa, da so narobe glasovali, to je, za Marušiča in Faganela, in tako se je zgodilo da sta vladna kandidata pri volilcih svoje stranke izgubila vsaki po nekoliko glasov, kateri so pripomogli obema kandidatoma mlade stranke do večine, do zmage. Vsled tega izida je vladala velika poparjenost na eni, a nepopisno navdušeno veselje je bilo na drugi strani • in to je moralo biti nalezljivo, kajti Še isti večer so mladi in stari združeni veselo napivaii in nazdravljali — novoizvoljenemu deželnemu poslancu dr. Lavriču, kateregaT so> pač vsi radi imeli. Politično društvo »Soča" je takrat zmagalo s svojimi kandidati v kmečkih občinah goriške okolice in v slov, velikem posestvu. Na Krasu je bil zraven d.ra Abrama, katerega sta priporočali obe stranki, zadnjikrat izvoljen stari parlamentarec čeme ki je bil istočasno tudi državni poslanec; drl Tonkli-ju pa se je izpodrsnilo na Tolminskem v kmečkih občinah in v trgih, ki so volili konservativno VVinklerja, Gorjupa in Paglia-ruzzi-ja. Po tej volitvi sta se še bolj ločili slovenski stranki in tudi v deželni zbornici se je od časa do časa pojavljala nekaka razcepljenost med izvoljenci ene in druge stranke: vendar pa ni segala nikdar tako daleč, da bi ne bili vsi slovenski poslanci složno glasovali, kadar je šlo za naše narodne pravice in za skupne koristi. Dr. Tonkli •— takrat še predsednik polit. dru|tva — se je po izgubi svojega deželnozborskega mandata močno uhladil nasproti Sočanom, je le redko prihajal k odbo-rovim sejam polit, društva in se je jel polagoma nagibati na nasprotno stran. Zato ga pa tudi »Soča" ni hotela več imeti svojim predsednikom, ampak je pri prvi priliki zopet posadila na častno mesto svojega očeta d.ra Lavriča ; in niti v odbor ni bil .več izvoljen dr. Tonkli. Zato so se stari zopet sprijaznili ž njim,-ga izvolili predsednikom goriške čitalnice in imeli načelnikom svoje stranke. Razpor se je začel pojavljati tudi v goriški Čitalnici in ko so leta 1871. pri volitvi društvenega odbora zmagali stari, začeli so mladi »štrajkati", to je, zbirali so se sicer v društvenih prostorih, prihajali so k besedam in na plese, a igrali in plesali so sami stari, dočim so bili mladi le pasivni gledalci iu poslušalci. To je trpelo nekoliko časa, menda ne celo dve leti; slednjič so se stari naveličali sami plesati in igrati in spoznavši, da so med mladimi najboljše moči in da je le z združenimi močmi mogoče kaj dostojnega prirediti, sklenili so z mladimi poravnavo in v popolnem sporazumljenju se je koncem 1. 1873. volil novi odbor, v katerem sta bili enakopravno zastopani obe stranki in so se določili pogoji za nadaljno skupno delovanje. Ta poravnava, shranjena v društvenem arhivu, je ostala v veljavi do novejše dobe in je jako dobrodejno vplivala na društveno življenje in delovanje — in poblažila je razmere med goriškimi Slovenci tudi izven društva. Prvi svoj nastop kot deželni poslanec je dr. Lavrič proslavil v seji dne 20. avgust« 1870. z interpelacijo, ali hoče vlada v svojih uradih na Slovenskem uvesti slovensko ura-dovanje iu vse pripraviti, da se začnejo za Slovence vsi predmeti v srednjih šolah v Go- Priloga »Soče" dne 1. novembra 1906, Z resnici naš pravi predsednik! Veselili cmo se čestokrat, toda, ako je postal kak ud preživ, tedaj je precej pokazal svojo predsedniško moč in hipoma se je vrnil rušeni red. Pri nekem takem sestanku me je vprašal takratni pisar Lavriča, ali bi hotel prevzeti nj^ovo mesto proti mesečnemu plačilu 15 S*d., v kar sem seveda z veseljem takoj pritrdil. 15 gld. na-mesecl ^do ima, toliko? t'-. "'¦¦' v*": ¦;*-'V***.^ Tesno mi je bilo drugi dan pri srcu, ko sem korakal proti Lavričevi pisarni, in.ta, strah je vedno rastel, a višek je dosegel, ko sem nem stal pred Lavričem in me je s svojimi naočniki — bil je namreč zelo kratkoviden ~: motril od nog do "glave. — Vse tiho, bal sem se, da se udere pod pod menoj, končno se oglasi Lavrič in podavši mi roko, reče mi: »Dobro! Le ostanite!* Prvi led je bil prebit. Ko seje Lavrič odstranil; začep mi je moj prednik razkazovati Španjske vasi po pisarnici, da se mi je kar po glavi vrtelo in mešalo. O vsem sem imel toliko pojma, kot šestleten otrok, in zdaj naj pa kar na enkrat vodim celo pisarno! Če naredim kaj narobe? Kaj poreče Lavrič? Vendar me potolaži tovariš, 5ia je Lavrič jako blaga duša. Ta poduk je (rajal do trde noči in niti zmislil se nisem več na veselo družbo. Adijo >komuna«! V glavi mi je bila vedno le pisarna. Prihodnjega dne bila sva z Lavričem sama v pisarni ; pOduČeval me je o marsičem, a mi strogo zabičal, da moram na-tanjčno vse zabilježevati, posebno pa sod-nijske obravnave itd. Izvršil sem vse točno, kakor sem vedel in znal; pa kako si more človek v enem dnevu vse zapomniti! Ko pride drugi dan točno ob 8. uri, kakor vedno, v pisarno, vpraša me, po zavžiti kavi, krso mu jo nosili iz bližnje kavarne: »Kaj novega ? Ali imamo kakšno obravnavo v sod-niji?€ Hitro pogledam v knjigo in mu mirno odgovorim: »Danes ob 10. uri ste ti le dve obravnavi pri tuk. sodišču, ta pa je ob 9. uri v Tolminu-. »Ka—aj?« zagrmi na enkrat, »tristo..., fant, ali si neumen?« Na-daljnega orkana se ne spominjam več, kajti stal sem kakor kip — slep in gluh in to je trajalo precej časa. Naenkrat mi z ostrim glasom in še ostrejšim pogledom, da sem se kar tresel, zagrmi: »Hitro oddajte to brzojavko!« Tekel sem, kar so me noge nesle, niti toliko si nisem upal, da bi bil brzojavko na sodišče v Tolminu prečital, s kojo se je opravičil, zakaj ne pride k obravnavi. Še danes sem radoveden, kako se je opravičil, ali je zvrnil vso krivdo na svojega prebrisanega pisarja, ali jo je kako drugače zavil Brzojavka se nahaja morda še v tolminskih aktih kot spričevalo moje takratne izurjenosti in Lavričeve žlahtnosti. Bal sem se vrniti v pisarno; kajti prvi prizor se je že končal, in trepetajoč sern pričakoval drugega. Vendar sem se motil; komaj sem vstopil, zapazil sem njegov obraz navadno miren, in s prijazno besedo me je le posvaril in podučil, kako naj v prihodnje ravnam. Ali more kedo tako-srce sovražiti ? Spoštoval sem ga vedno bolj in prizadeval 5 ;m si, da mu kolikor mogoče uslužim. Ako vstopi ked6 v kakoršnokoli pisarno, vidi vse polno osobja pri svoji pisalni mizi neumorno pišočega; nikdo se zanj ne briga razun g. šefa in njega poslovodja. Pri Lavriču je bilo to drugače: bila sva sama, on, moj šef, in jaz — kako so mi v malo dneh ušesa zrastla! -- njegov voditelj pisarne. Podučeval me je vsaki dan, kako se mora ravnati s strankami; ako je prišla slučajno kaka. stranka, tedaj me je pustil, da sem se ž njo razgovarjal, a za mizo sedeč me je natanjčno opazoval. To je pa le malo časa trajalo; zagodrnjal je z debelim glasom: „neroden nerodnež" ter je posegel vmes in jaz sem ostal na strani, dokler me ni pozval v pero. Po odpravi stranke je sledil zopet poduk in dejal je večkrat opravičeno: „Oh, kako ste vsi naši slovenski fantje nerodni! Rad bi videl enega, ki se zna „postaviti* U Nu, biio mu je kmalu vstreženo. Za nekaj d"i| potrka nekdo prav močno na vrata, da se je Lavrič kar začudil tej predrznosti. Na njegov glasen »Naprej!« vstopi v sobo visok mladenič v visokih čevljih in s kupom aktov pod roko; priklor ivši se, ga pozdravi ter se postavi sredi sobe kakor kak grena-dir. To je bilo za Lavriča! Molče gaje gledal in potem ga je še le z veselim obrazom vprašal: >Kdo ste?« »Pisar pri dr. »onkliju, ki Vam pošilja te akte.« Bil je *g- Miha Jvančič, sedaj c. kr. sodni kancelist v Kanalu. Ko je odšel, pričel je: *A!i ste ga videl, kako se je postavil? Tako mora biti!« In sedaj sem moral zaporedoma ven, trkati, vstopiti itd., dokler ni tega poduka vstavil; a večkratni »hm« mi je dokazoval, tudj najmanjšo priliko v5.,L,W8,v5 P°du*eval, probujal in navduševal. - Ko je s strankami dokončal pravdne zadeve, začel se je ž njimi razgo-varjati o politiki. Konec njegovega govora je vedno bil: »Bodite pravi, trdni Slovenci in pridno čitajtei knjige in časnike, da si razbistrite um! Čitajte »Sočo« in »Glas«, premišljujte in potem — sodite!« Gotovo so ti vidni nauki obrodili pri mnogih dobrega sadu. Sam pa je bil trajen, toda vedno Idealen sotrudnik »Soče« in njegovi Lasni uvodni članki, posebno pa cela serija član-^^^e4e^aji^e4njfcj Dem der Gram die Seele bricht. Jener Tage denk' icli trauernd, A3s ich, Engel, an dir hing, Auf das erste Knospchen lauernd, Frfih zu meinern Garten ging; AHe Bliiten, alle Fruclite Noch zu deinen Fiissen trug, Und vor deinem Angeoichte Hoffnung in dem Herzen sclilug. Ihr irerbluhet, susbg Rosen, Mejne Liebo triiL ^.tch nicht, Blutet, ach dem HolfnungsloBen, Dem der Gram die Seele bricht. Smrtna tišina je zavlada v sobi. Drugega se ni culo ko tiktakanje nastenske ure. Ko od knjige pogledam na Lavriča, me nekaj stisne okoli srca, kajti debela solza je polzela nesrečnemu možu po licu... Drugič sem videl dr. Lavriča v solzah o priliki, ko je goriški »Slavec« napravil bil pevsko produkcijo v goriškem gledališču. Lavrič je sedel tik pred mano. Ko so za-zveneli mogočni akordi mojega brata Avgusta »Domovine«, si je Lavrič zakril obraz z rokama ter tiho jokal... Mojemu spominu neizbrisen trenotek!... Kasneje sem zvedel, da je bil Lavrič zaljubljen v neko — Nemko, ki ga pa ni marala. Od tedaj se je ves posvetil blaginji slovenskega naroda ter ostal — samec! Domnevam, da mu je Goethejeva pesem obnovila spomin na neusmiljeno deklico ter privabila solzo v oči... Lavrič je nato kmalu vstal ter me odslovil, bodreč me za delovanje za narod. Blagi mož mi je bil toli naklonjen, da je tiskarju plačal tiskarske stroške za mojo knjižico... Bilo je pričetkom marca meseca 1.1876., ko sem kot učiteljski pripravnik v Kopru dobil od svojega, sedaj že blagopokojnega brata Avgusta žalostno obvestilo, da je dr. Lavrič v Gorici prostovoljno šel v sitirt — Marsikateri farizej je kamenje metal ob tej žalostni priliki nanj. A lahko si mislimo položaj, ki je blagemu možu omračil um ter ga privedel do tega usodnega koraka. Treba se baš zamisliti v Lavričev položaj. Mdž je živel res po navodilu pesnika Gregorčiča, ki pravi, da »Živeti vrli mož ne sme za se«, in na drugem kraju: Odpri srce, odpri roke, Otiraj bratovske solze, Sirotam olajšuj gorje!... Vse, kar je zaslužil, dal je v narodne svrhe in v podporo revnih dijakov. Za-se je pridrža! le toliko, da je kar naj-skromneje živel. A zdajci ga zadene kruta usoda. Loti se ga huda bolezen na očeh. Odide v Trst, da se tam posvetuje s slavnim specijalistom za oči. Ta pa mu pove resnico: »Ni je pomoči za Vas, g. doktor: oslepeli boste!« — Vprašam, ali ni moglo to grozno pro-rokovanje potreti vrlega moža? Brez vseh sredstev, nemožno si še nadalje služiti kruha, da bi vsaj sebe preživi!: — kaj naj stori? — In pripeljal se je z ponočnim vlakom v goriški hotel, sedel ter kot nekako oporoko zapisal te znamenite, žarne domovinske ljubezni polne besede: »Narod moj naj živi, naj se razcveti, narodu svojemu ostanem do konca dni udani sin dr. Lavrič.« Neizmerna bol se je polastila mojega srca, ko sem izvedel žalostno novico. In sedel sem ter izlil vso svojo dušo v — pesem. Kasneje sem to pesem — po nekolikih izpremembah dal natisniti v svoji knjigi: »V domačem kro; u«. Priobču-jem jo tudi tukaj, želeč, da osveži spomin moža! Na grobu iskrenega rodoljuba. x Sladko spavaj v tej gomili, Pokoj vladaj tu okrog! Svetni si ubežal sili, Rešen zdaj si vseh nadlog! Sreča, Tebi, mož ubogi, Ni sijala nikedar, Pač pa v Tvoji duši mnogi Ljut razsajal je vihar! Um je bister bil podarjen Tebi, a srce mehko, Domovini ti ustvarjen > Bil v blaginjo si samo! Rod si nje jel oživljati, Verno si nad njim Ti čul, Ko je sinil dan mu zlati, V radosti takrat si plul! Sebičenje ni mogoče Tebi bilo, dobrotnik, Narod Te je klical: o č e! Njemu bil si učenik! Svobodi si pokrovitelj Bil vse Svoje žive dni, Znanosti si bil gojitelj, Tožnih tolažnik ljudij... Zdaj pa več Te ni med nami ~ V boljši svet si vzplul od nas — Z bridko-tožnimi solzami Tebe se spominjam jaz... Sladko spavaj, mož čestiti, Roda svojega trpin, Grob Slovenec Tvoj naj kiti, Živel večno Tvoj spomin! — Na Trebelnem pri Mokronogu na Dolenjskem, 20. maja 1906. Janko Leban. DradniSki glas o dr. Lavriču. Tukaj nekaj poročil o našem dragem Karolu dr. Lavriču, katerega sem spoznal meseca junija 1855., ko sem bil imenovan za davčnega oficijala v Tolminu. Bil sem takrat od gospoda Karala z veliko prijaznostjo sprejet, ali malo časa sem tamkaj bival. Po 11 mesecih sem postal preglednik v Kanalu in bil tam 3 leta 9 mesecev. Med tem časom je zahajal dr. Lavrič večkrat k sodnijskim razpravam v Kanal, kjer sem prijatelja še bolje spoznal. Popoldne ali proti večeru tistih lepih dnij smo se sešli z dr. Gasparinijem, takratnim c. kr. notarjem, in dr. Lavričem na lepi višini kanalskega gradu na nekdanjem posestvu francoske žlaritne rodbine. Dr. Gasparini je bil dober pevec, saj se je uril v času svojih študij v Beču in je štel za glasovitega pevca. »Hajdimo prepevat!« je rekel dr.Lavrič, in peli smo z višave nemško, laško, največ pa slovenske pesmi, kakor: »Kje dom je moj«, »Otok bleski«, »Mila, mila Iunica' itd. Lavrič je bil za petje ves navdušen, tudi on je po možnosti pomagal. Moram reči, da smo prepevali tako občutljivo, da Kanalci, ki so nas spodaj poslušali, so naše petje zelo hvalili. — Ni mi dano popisati veselja Lavričevega pri takih priložnostih. Zahajal je večkrat v Kanal, in vselej se je moralo ponavljati petje na zeleni višavi. Se sedaj se sladko spominjam na to zabavo. Večkrat sva z Gasparinijem obiskala Lavriča v Tolminu in pri njem doživela prav prijetne ure. Kar naenkrat jf v