PRIMORSKI DNEVNIK
Abb11?3 plačana v gotovini r nn ..
b- postale i gruppo - Cena 90 hr
Leto XXIX. Št. 110 (8512)
TRST, petek, 11. maja 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
meglen govor predsednika vlade o črnem prevratništvu
Andreotti zagovarjal delovanje vlade za zatiranje neofašističnega nasilja
Njegove izjave razočarale poslance - Levičarska opozicija ponov-no obtožila vlado, da išče podporo skrajne desnice v parlamentu
~ z govorom predsed-^ vlade in replikami predstav-tosla" Političnih strank se je v trav ^OTmri zaključila raz-o ® 9 neofašističnem nasilju in tettl i^šanjih javnega reda. Med-j 0 je včerajšnja razprava po-(Se a> se vse P°litične sile Dev^5 razen misovcev) zavedajo ,tjj rtl°sti, ki jo predstavlja faši-»C^ilje, je bil poseg ministr-gl6]r'“ Predsednika mnogo bolj me-ter je v njem prišla bolj do Poljt^Sevorniška sposobnost kot pa
ti^ na. samem začetku je Andreotti^ ,azU bojazen, da si ne bi pri iti n ln. v	tujini ustvarili	napačno
Varano sliko o fašistični nete vi3 tak°i nato pa je trdil, da Post f storila v celoti svojo dolž-tridoh"1- s' nikakor ni skušala 'tisov t	Parlamentarne	podpore
Na ®.ke in monarhistične desnice, tetri tek, (la so nekateri v držav-PoD. aParatu pokazali preveliko do / ‘jivost, če ne že podporo, ArKjresn'čarskega prevratništva, je tittii	odgovoril bolj	z besed-
fcL^nd kot pa s stvarnimi ar-^ ntl- Potegnil je na primer na
,ll,|iiini,, n,,,,, umnunumnim iiuiiniim n
^ovo povišanje ^aginjske doklade sedem točk
ta Sl’ ,1H- — Po računih komisije 0stedh'	življenjskih stroškov pri
Se leni statističnem uradu so lita Viienjsiji stroški v zadnjem kov, ^t;iu zvišali za 3,29 odstot-tej osnovi se draginjska k za trimesečje maj-julij zvi-Se(lem točk. Z novim povila 2na^a dnevna draginjska do-ttiusi Hradnika prve kategorije na tatj^ljskem sektorju 1.859,50 lire
N nCo. dosedanjih 1.604,50. Z no-’tlacla Vlšk°m se je draginjska do-2a iiv V letošnjem letu zvišala že Enajst točk.
v«dslvo PSI l Morati RAI-IV
K>. — Vodstvo PSI se je ''alg Snovno sestalo in nadalje-SQ azPravo o predlogu za re-Po ^ radiotelevizijske ustanove.
predbgu naj bi RAI-TV ra itn- 1 v javno ustanovo, kate-Vezttii 1&Vn' organi ne bi bili "tj na izvršno oblast, pač pa stv0 . Jih izvolil parlament. Vodstvu Poverilo razširjenemu taj-• Pfavri3 °®°’ nai P°Slobi tehnična c,je u!Pa vprašanja glede organiza-pi osna?OVe ter naj izdela zakon-^"IttnUtek, ki ga bodo predložili entarnim skupinam stranke.
dan dejstvo, da je morala neka vladna stranka ukiniti svoj dnevnik iz finančnih razlogov, medtem ko nekatere izvenparlamentarne skupine razpolagajo s svojim dnevnikom.
Glede očitane premajhne aktivnosti sodnih oblasti pri kaznovanju pojavov fašističnega nasilja se je Andreotti omejil na ugotovitev, da sta izvršna in sodna oblast povsem ločeni, ter na generičen poziv sodnikom, naj hitro in učinkovito nastopajo za odkritje krivcev nasilnih dejanj.
Potem ko so na včerajšnji razpravi prav vsi govorniki, razen liberalca Gioma, zavrnili teorijo o «nasprotujočih si ekstremizmih», je Andreotti predlagal, naj bi jo nadomestili s formulo «obsodbe nasilja brez pridevnikov*. Sicer pa je v drugem delu svojega govora spet potegnil na dan teorijo o «naspro-tujočih si ekstremizmih*, ko je dejal, da so v zadnjih dveh letih prijavili zaradi nasilnih akcij političnega značaja 168 oseb, od katerih je točno polovica desničarjev, druga polovica pa pripadnikov izvenparlamentarne levice. Predsednik vlade je tudi izključil kakršnekoli povezave fašistov s tujino, nakar pa je še opozoril, naj ne bi zamenjali s polvojaškimi taborišči normalne turistične kampinge.
Govor predsednika vlade je seveda razočaral vse tiste sile, ki menijo, da je vprašanje naraščajočega fašističnega nasilja eno glavnih vprašanj sedanjega italijanskega razvoja, razočaral pa je tudi zaradi tega, ker ni ministrski predsednik odgovoril na očitke in dvome, ki so bili izraženi v zvezi z delovanjem vlade in državnih organov glede tega vprašanja. Tako je predstavnik PSI Achilli ponovil obtožbo vladi, da je s politiko cen-tralnosti posredno podprla neofaši-zem. Achilli je vzel na znanje, da Andreotti ni ponovil teorije o nasprotujočih si ekstremizmih*, ampak da je govoril enostavno o nasilju*. Po njegovem mnenju pa take generične izjave antifašizma ne zadostujejo, da bi na en mah zbrisali stare odgovornosti. Predstavnik PSI je poudaril, da sedanja vlada, odkar obstaja, še ni dala dejansko obvezujočih izjav o antifašizmu, predvsem zaradi tega, ker sprejema glasove MSI.
Tudi za komunista Natto je Andreottijev govor razočaral, ker je bil odločno izpod ravni včerajšnje razprave, predvsem ker se ni dotaknil, ali se ni hotel dotakniti, centralne točke razprave. Ogromna večina v poslanski zbornici se namreč zaveda, da je treba od antifašističnih izjav preiti k prak-
ta. Treba je jasno povedati, pa ziv sodstvu, naj skuša odpraviti
čeprav Andreotti tega ni storil, da —---------------*~x---------J~:l----
na čelu tega poskusa prevrata stoji prav MSI. Izven dvoma je, je nadaljeval Natta, da o fašizmu nočemo ničesar več slišati. Zato ie treba po njem udariti z zakoni, ki jih daje na razpolago ustava. Žal pa, je zaključil predstavnik KPI, besedam ne sledijo dejanja, ker sedanja vlada še vedno sprejema misovske glasove.
Po posegu misovea Covellija, po katerem so bili dogodki v Milanu «pretveza za napad na MSI», je Anderlini za neodvisno levico polemično ugotovil, da spada Andreottijev govor v demokrščansko predkongresno igro ter da si je v tej igri predsednik vlade izbral politični prostor na desnici. Socialdemokrat Cariglia in republikanec Reale sta z nekaterimi pridržki izrekla zadovoljstvo zaradi Andre-ottijevih pojasnil, predvsem Reale pa je poudaril, da je treba od izjav preiti k dejstvom. Podobno se je izrazil tudi demokristjan Piccoli, ki je podprl Andreottijev po-
pretirano zavlačevanje sodnih preiskav, kar vzbuja zaskrbljenost in dvome v javnem mnenju. Zadnji je posegel v razpravo demokristjan Donat Cattin, po katerem je razprava pokazala popolno osamljenost neofašizma, pa tudi potrebo po konkretni akciji proti fašističnemu nasilju. Donat Cattin je kri-ziral predsednika vlade, ko je ta skušal izenačiti problem fašizma in problem nasilja. Nasprotno je treba poiskati zločinske povezave, ki obstajajo in katerih namen je uvedba totalitarne države. Predsednik vlade po njegovem mnenju ni upošteval dejstva, da ne zadostuje obsodba nasilja, ampak je treba pojasniti obstoj prevratniškega načrta, ki je osredotočen okrog MSI, ter iz tega potegniti ustrezne zaključke.
Tudi senat se bo v kratkem ukvarjal z vprašanjem fašističnega nasilja. Razprava o vprašanjih in interpelacijah, ki so bile postavljene v tej zvezi, bo v palači Mada-ma v petek 18. maja.
POROČILO TAJNIKA IZVRŠNEGA BIROJA PREDSEDSTVA ZKJ DOLANCA
Boj in gospodarsko stabilizacijo v ospredju razprave na 4. konferenci zveze komunistov
Delavski razred mora biti subjekt in nosilec družbenega, političnega in gospodarskega razvoja
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 10. — V veliki dvorani zvezne skupščine je danes dopoldne pričela z delom 4. konferenca Zveze komunistov Jugoslavije. Konferenco, na kateri so navzoči delegati izvoljeni v občinskih in drugih ustreznih organizacijah, člani stalnega dela konference, člani osrednjih organov ZKJ ter kot gostje delegacije zveznih državnih organov in družbeno političnih organizacij, je po pooblastilu predsednika Tita. ki je pismeno opravičil svojo odsotnost, odprl tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc, ki je po sprejemu dnevnega reda poročal o delovanju ZKJ v izvajanju akcijskega programa druge konference in pisma predsednika Tita in izvršnega biroja.
Poročilo predsedstva o delu ZKJ od 2. do 4. konference ni bilo prebrano, ker je bilo pred konferenco poslano delegatom. Predsednik ZKJ Tito v pismu konferenci med drugim poudarja, da se borba proti razrednemu in drugim sovražnikom samoupravne družbe mora vztrajno nadaljevati do polne zmage nad vsemi nasprotniki samoupravne socialistične družbe, do
polnega uresničenja stvarnih so- uresničenje takšne družbene vloge
JC_.‘L________ in tnlršn^rtn ivnln-inio ^oloTTclrortO
cialističnih odnosov in polne vloge delavskega razreda v jugoslovanski družbi. Konferenca mora, po Titovih besedah, dobro proučiti najvažnejša vprašanja, ki bodo na dnevnem redu 10. kongresa, ki je zgodovinskega pomena za nadaljnjo krepitev jugoslovanske večnacionalne socialistične skupnosti.
. Stane Dolanc je. v .svojem poročilu, poleg tega omenil, da je naloga konference, da vsestranko oceni dosedanjo dejavnost Zveze komunistov Jugoslavije v. izvajanju akcijskega programa in pisma predsednika Tita in izvršnega biroja in da določi neposredne naloge nadaljnjega dela, predvsem do 10. kongresa. Dolanc je ugotovil, da je dejavnost komunistov po 21. seji predsedstva in posebno po pismu, odločen korak h krepitvi politične enotnosti in akcijske sposobnosti zveze. Glede neposrednih nalog komunistov je tajnik izvršnega biroja spomnil na zadnje govore predsednika, posebno na njegov govor na zboru federacije, v katerem je Tito opozoril na mnoge naloge. Osnovna smisel akcije Zveze komunistov Jugoslavije, je poudaril Dolanc, je
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
LIBANONSKA VLADA VPOKLICALA POD OROŽJE REZERVISTE
Po posredovanju predstavnikov arabskih držav položaj v Libanonu skoraj popolnoma normalen
V zadnjih urah ni bilo večjih spopadov - Izrael zbira čete na meji s Sirijo in z Libanonom Egiptovsko in sirsko časopisje ostro kritizira poveljnika libanonske vojske Ganema
BEJRUT, 10. — Poveljstvo libanonske vojske je odločilo, da vpokliče pod orožje rezerviste specialiste. Radio Bejrut je oddajal zjutraj komunike glavnega štaba, v katerem je rečeno, da potrebuje vojska v sedanjem položaju večje število rezervistov, predvsem specialistov. Zato se morajo vsi rezervisti zglasili na najbližjem poveljstvu, da bi lahko izbrali tiste, ki jih bodo zadržali. Iz današnjega vpoklica so izključeni častniki.
Komunike je podpisal vrhovni
poveljnik libanonske vojske Iskan-dar Ganem, ki je bil pred kratkim, se pravi ob nedavnem napadu i-zraelsklh komandosov na glavni štab Palestincev v Bejrutu, tarča mnogih kritik, zaradi poznega posega libanonske vojske. Takratni predsednik vlade Salam je zahteval njegov odstop, kar je predsednik republike Frangie zavrnil, nakar je Salam podal ostavko.
Noč je potekla še kar mirno, brez večjih spopadov: samo od ča-bilo slišati strelja-
sa do časa je
nje tako v Bejrutu samem kot pri tičnim ukrepom za preprečitev vsa- sirskimeji, kjer so libanonska reak-kršne grožnje fašističnega prevra- tivna letala ponovno stopila v ak-
olika stranica ^'kotnika
"kdfjn mimo, odkar se je v b kotnih € odnose vrisal veliki ^ekin„ ' ^ashington - Moskva -ftal ;<.a. Odtlej je ta trikotnik po-■ *a 1 P°9osto omenjena označ-°tlose med tremi velikimi Pa se je pojavila stvena značilnost v trikot-
J....	,	- s tt7„
P0
PZPon -
dveh stranicah, Wa-
stranica, Moskva - Peking, osatom nezau-
Pant Zarastla
•hjo	_ _________ _______
lra^n’ostlasprot^ *” °bčasnih so-
^.singej. bo prišlo v zgo-> km °.os°v znotraj trikotni-"slacjjj pvef tistega moža, ki je
Pot po dveh stranicah,
zasluga, da je utrl pot S^° lo-”^0 V	v
-
dai°skve. Radovednost sveta bie n\ potešena glede vse-pogovorov z Brež-
^Janškega leta.
Pil Je Kissinger zopet vr-
K?ale6
is	V	uu c --------
"se žq; K-°t vedno, je tudi zdaj ]„ ;nfo v ogrinjalo tajnosti. VeVlnda«e je očitno, da gre ije s^on v odnosih med n Sovjetsko zvezo. Dosti
Moskvi. Vsaki trgovski in gospodarski sporazum je temeljni kamen in steber take politike.
V tem pa se kaže vsa velika mednarodna razsežnost vsega, kar nosi v sebi veliki amerlško-sovjet-ski dogovor o sodelovanju. Sovjetska zveza je sama po sebi celina. Taka celina so tudi ZDA. Obe imata približno enako število prebivalcev, obe enako skoraj neobsežne možnosti za sodelovanje. Ko bo to sodelovanje zajelo volno sapo, se bo to močno poznalo na celotnem stanju mednarodnih gospodarskih odnosov, pa tudi političnih.
Toda zagovorniki tega sodelovanja že zdaj mirijo zlasti Tnale dežele in še posebej evropske dežele, da nikakor ne gre za nekakšno gospodarsko Jalto med velesilama, se pravi za gospodarsko delitev sveta na vplivna območja, kot so to storili ob koncu vojne na političnem področju. Razširitev sodelovanja med ZDA in Sovjetsko zvezo naj bi predvsem pomenila, da se bosta ti dve deželi predvsem obrnili druga k drugi, da bo to naredilo prostor za dosti bolj učinkovito in vsestransko gospodarsko sodelovanje med zahodno Evropo in vzhodnoevropskimi deželami, ki so bile vse do zdaj močno zaprte v lastni krog. To novo stanje naj bi tudi dosti bolj zbližalo oba dela Evrope.
Vse to in še marsikaj drugega naj bi torej bilo vsebina in smisel Kissingerjevih pogovorov s sovjetskimi voditelji. Pravzaprav je šlo šele za pripravo velikega srečanja Niron - Brežnjev, tam junija meseca. Seveda je k temu dodati še veliko verigo vprašanj: dokončno ureditev stanja v jugo-vjetsko zvezo in ^ua-js^u zaiu vzh0dni Aziji, krizo na Bližnjem vzklikajo: proč z ideološkimi .in vzh0du, ustavitev tekme v ofen-drugimi pregradami. ■	zivnem atomskem oboroževanju,
Kaj drugega kot gospodarsko evropsko konferenco in še in še. sodelovanje je lahko edini trdni Veliki dogovor pa je, kot vse
temelj politike koeksistence, o ka- j-aže, že na obzorju.
teri sta se Brežnjev in Sam toliko pogovarjala lansko leto v
je bilo že do zdaj znamenj, ki pričajo, kako se veliki sili neu-rudno naravnavata na obsežno in vsestransko sodelovanje. Prvega maja je Brežnjev, v govoru m slavnosti, Nixon pa kmalu za njim v poslanici ameriškemu kongresu, označil isto: pripravljenost obeh držav, da storita nov velik korak druga k drugi, ki naj ju še bolj zbliža in zlasti gospodarsko poveže.
Ne enemu ne drugemu, ne Brež-njevu ne Niionu ni šlo — pri takem odločilnem preusmerjanju dotedanje politike — vse gladko izpod rok. Brežnjev je moral kar I	dva vidna člana odsloviti iz par-
|/_fe«	,	tijskega vodstva, ker nista pnvo-
W šiit tl CfrfBltBM	Ma v novo politiko sožitja z vo-
»l\U Jtlffl/liff	dilno silo kapitalističnega sveta.
Brežnjev je moral izdelati celotno novo politično strategijo, s katero je lahko obrazložil usmeritev Sovjetske zveze k trajnejšemu in obsežnejšemu sodelovanju z ZDA. Politika sožitja, je dejal, ne pomeni prenehanje boja s kapitalizmom na idejnem, političnem ij1 drugih področjih, toda ta boj je treba spraviti v take struge, da ne bo sprožal spora, pač pa omogočal sodelovanje.
foivun -Mi .—i	.	Nixon se mora otepati z nas-
jo ga, da bo z gospodarskim sodelovanjem okrepil komunizem, mu omogočil zgraditi močno industrijo, to pa bo pomenilo okrepiti sovražnika ZDA in tekmeca.
Toda zakon razvoja, zlasti gospodarskega, ima železno logiko. Američani morajo prodajati in zanje pomenita Sovjetska zveza in Kitajska velikansko tržišče, ki se jim zdaj prvič odpira na steza].
Zagovorniki sodelovanja s So-■	in Kitajsko zato
DRAGO KOŠMRLJ
cijo in obstreljevala topovske baterije Palestincev na področju, kjer, zatrjujejo za sedaj še nepotrjeni glasovi, prihajajo v Libanon iz Sirije številne enote palestinskih gverilcev. O tem je poročal bejrutski radio, ki pravi, da so Palestinci obstreljevali s topovi kolono libanonskih vojakov, zaradi česar je moralo poseči letalstvo, ki je prisililo topništvo gverilcev k molku. Med nočjo naj bi gverilci tudi napadli vrsto vojaških postojank.
Kaže, da je delo mešanih libanonsko - palestinskih komisij dokaj uspešno, saj se je število spopadov odločno znižalo. Danes so dvakrat prekinili policijsko uro: prvič zjutraj od 7. do 10., drugič pa popoldne od 14. do 19. ure. Kot poroča časopis «As Safa» je tudi posredovanje številnih arabskih predstavnikov zaleglo in trenutno naj bi proučevali osnutek sporazuma med Palestinci in libanonsko vlado, ki naj bi vseboval tri ali štiri točke, med katerimi odstranitev težkega orožja iz palestinskih begunskih taborišč, ki so v bližini mest. Taborišča naj bi tudi prenehala biti središča za vežbanje palestinskih komandosov, izvajanje sporazuma pa naj bi poverili mešanim komisijam, v katerih bodo tako predstavniki vojske kot predstavniki Palestincev.
O skorajšnji rešitvi krize v Libanonu piše tudi dnevnik «A1 Mo-harer», ki je po navadi v tesnem stiku s palestinskimi krogi. Dnevnik zagotavlja, da so se med srečanjem v egiptovskem veleposlaništvu v Bejrutu domenili o prenehanju slehernih sovražnosti.
Libanonski predsednik Frangie je sprejel sovjetskega veleposlanika v Bejrutu Sarvara Azimova, prisoten pa je bil tudi zunanji minister Abuhamad. Iz dobro obveščenih krogov poročajo, da je bil v ospredju pogovorov položaj Sirije v sedanjem libanonsko - palestinskem spopadu.
Izraelsko vojaško poveljstvo je premestilo celo brigado svojih izbranih čet ne mejo s Sirijo in z Libanonom. Komunike izraelskega poveljstva pravi, da gre za popolnoma normalno poletno vajo. Brigada «Golani», ki je zasedla položaje ob meji z obema arabskima državama, se je v preteklosti udeležila vseh akcij proti palestinsaim komandosom v južnem Libanonu. Čeprav gre za manevre, ki sn bili v približno istem obdobju tudi v preteklih letih, menijo opazovalci, da je treba premestitev posebnih izraelskih enot na sirsko -izraelsko mejo pripisati govoru obrambnega ministra Dajana, ki je pred dnevi grozil Siriji z vojaškim posegom, v primeru če bi se Damask odločil za. neposredno pomoč Palestincem v Libanonu.
Iz Tel Aviva tudi poročajo, da je časopis «Maariv» v članku svojega dopisnika iz ZDA pisal, da prouču
je vvashingtonska vlada ukrepe, ki, Ko so izraelska letala vsak dan
bi jih lahko sprožila, če bi sirske oborožene čete vdrle v Libanon. Kot piše telavivski dnevnik, naj hi libanonska vlada zahtevala od ZDA. naj vojaško posežejo v primeru kakršnekoli sirske pobude, ki bi lahko spravila v nevarnost . libanonsko suverenost.
Večina egiptovskih in sirskih ča sopisov danes obsoja libanonsko vlado zaradi krize, ki je nastala med njo in Palestinci. Vsak spor v arabskih vrstah služi samo sionistični ekspanzionistični politiki in ameriškemu imperializmu, pravi Al Ahram, «A1 Gumhurja* pa podaja lik sedanjega poveljnika libanonske vojske Iskandarja Ganema, ki ima po odstopu ministrskega predsedni ka Hafeza v rokah ves položaj v Libanonu. Ganem se, kot piše «A1 Gumhurja* ravna po navodilih ameriške vohunske agencije CIA, ne pa po sklepih konference poveljnikov arabskih glavnih štabov.
f iPf!
-kršila libanonski zračni prostor ni Ganem sprejel nobenih ukrepov, no tem pa je nenadoma ukazal bombardirati palestinska begunska taborišča, kar je povzročilo na tisoče nedolžnih žrtev.
Kissinger zaključil pogovore v Londonu
LONDON, 10. — Nixonov svetovalec za zunanjepolitična vprašanja Henry Kissinger je imel danes v Londonu neformalne razgovore z britanskim premierom Heathom in z zunanjim ministrom Douglas Ho-meom. Na dnevnem redu so bila vprašanja, ki se tičejo odnosov med Vzhodom in Zahodom, bodočih pogajanj med ZDA in EGS o trgovinskih in monetarnih problemih, krize na Bližnjem vzhodu in v In-dokini ter okrepitve atlantskega zavezništva.
in takšnega položaja delavskega razreda, v katerem bo delavski razred stvarni subjekt in osnovni nosilec celotnega družbenega, gospodarskega in političnega mišljenja. Ogromna večina članov ZKJ, je pismo predsednika Tita sprejela kot poziv na akcijo za hitrejši samoupravni razvoj in odstranitev vseh anomalij nepravilnosti in slabosti. Zato ni slučajno, da se je povečalo zanimanje delovnih ljudi za sprejem v ZKJ, tako je bilo v preteklem letu z ZKJ sprejeto 58.280 novih članov, od katerih 81 odstotkov, iz vrst mladih, oziroma neposrednih proizvajalcev. V zvezi z ustavnimi spremembami, ki se pripravljajo, je Dolanc dejal, da bo delegatski sistem omogočal delovnim ljudem, da neposredno vplivajo na vsa področja družbenega razvoja in da v njih odločajo. Po besedah Dolanca se morajo komunisti v bodoče bolj angažirati v samoupravnih organih in v družbeno političnih organizacijah. Komunistom, ki delujejo v samoupravnih strukturah družbe se morajo postaviti določene naloge. O samoupravljanju se ne more samo govoriti, temveč si je treba z delom prizadevati za njegovo delovanje in razvoj. Osnovna naloga socialistične države je, da zaščiti interes delavskega razreda. Zveza komunistov mora posvetiti polno pozornost dejavnosti in odgovornosti državnih ustanov in odgovornosti komunistov, ki v njih delujejo. Dolanc je tudi opozoril na razne sile, ki so napadale politiko Zveze komunistov in ugotovil, da je nacionalizem središče zbiranja vseh raznih nasprotnikov in je zato borba proti nacionalizmu in njegovim vzrokom trajna in vsakdanja naloga ZKJ.
V zvezi s poskusom nekateri!., da sedanjo akcijo zveze komunistov proti raznim nepravilnostim ter v prid stvarnim samoupravnim socialističnim odnosom, za večjo vlogo delavskega razreda prikažem kot kratkotrajno, je Dolanc ugotovil, da bo zveza komunistov do kraja vztrajala na svojih pozivi jah in pri politični akciji, ki jo je pričela. Zveza komunistov se bori za demokracijo delavskega razreda in delovnih ljudi, za samoupravno socialistično demokracijo. V nac’ • Ijevanju svojega poročila je Dolanc poudaril, da je najvažnejša naloga vseh komunistov borba za gospodarsko stabilizacijo in ustvarjanje gospodarskega sistema, ki bi zaščitil standard delovnih ljudi, ki bi zmanjšal socialne razlike in odstranil mnoga druga gospodarska vprašanja. V zvezi s tem je opozoril na neke poskuse, da se izi grajo stabilizacijski ukrepi.
Skrajni čas je, da se dojame, da se vprašanja gospodarske stabilizacije in razvoja ne morejo reševati brez večjega dohodka, brez večjega dela, brez stalne borbe
■BOBBi
atami
■SS!!!
Zunanjost znanega stadiona šamun, ki je bil dokaj poškodovan med spopadi med vojsko in palestinskimi gverilci .........................................................................
Ministrski predsednik Andreotti je posegel v razpravo v poslanski zbornici o fašistižnem nasilju ter zanikal, da bi njegova vlada pokazala popustljivost do desničarskih skrajnežev, da bi si pridobila misovsko podporo v parlamentu. Sicer pa je skušal Andreotti zmanjšati obseg fašistične nevarnosti ter med drugim zanikal obstoj mednarodnih Povezav med tukajšnjimi in tujimi «črnimi centralami*.
Včeraj je bil po vsej Italiji “dan boja* za preobrazbo kmetijstva, Namen manifestacije je bil združiti vse italijansko delavstvo, nameščence in uradnike s

kmečkim delovnim slojem v boju za korenito preobrazbo socialnih in delovnih razmer v kmetijstvu:	odprava spolovinarstva,
kolonstva, reforma najemništva, industrializacija kmetijstva itd. Velike manifestacije so bile v Milanu, drugih krajih severne I-talije, Emilije in tudi na jugu.
V Beogradu se je včeraj v odsotnosti predsednika Tita za-
čela 4. konferenca ZKJ, na kateri je tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ podal izčrpno poročilo, katerega osrednje vprašanje je bila borba za gospodarsko stabilizacijo. Po njegovem poročilu je bila razprava, v katere je posegel tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedic, ki je prav tako posvetil svoj poseg gospodarskim vprašanjem.
V Libanonu je bilo v preteklih urah le nekaj občasnih spopadov, položaj pa se je v glavnem normaliziral, v prvi vrsti zaradi posredovanja predstavnikov arabskih držav.
za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela in racionalnega gospodar jen jat varčevanja in večje delovne discipline. V zvezi s tem je Dolanc opozoril na nezadostno izkoriščanje sedanjih zmogljivosti v nekaterih industrijskih ustanovah, na nezadostno izkoriščanje potenciala nad 1000 znanstvenih in raziskovalnih ustanov, v katerih ju zaposlenih nad 12 tisoč znanstvenih in strokovnih delavcev. Namesto da se vzpodbuja lastno znan. siveno in ustvarjalno delo, prevladuje usmeritev na nakup ;no-zeinskih licenc Dolenc je nadalje omenil ukrepe, ki so bili sprejeti, za zmanjšanje socialnih razločkov za hitrejšo graditev stanovanj za delavce in ugotovil, da je borba za zmanjšanje socialnih razlik stalna naloga.
Trajni rezultati borbe proti pojavom, ki izpodkopujejo temelje samoupravnega socialističnega razvoja, se po besedah Dolanca, lahko dosežejo samo, če bo celotna družbena akcija usmerjena na odstranjevanje pravih vzrok iv in če se izvršijo potrebne spremembe tudi v zavesti in obnašanju vseh družbenih dejavnikov. Opredelitev za uresničenje bistva razredne usmeritve pomeni istočasno tudi odločno opredelitev za uresničenje takih moralnih in etičnih prednosti in pravil, ki odgovarjajo humanist lenemu značaju jugoslovanske socialistične družbe. Dolanc je ugotovil, da je tehnokratizem skupno z drugimi protisocialističnimi tendencami pričel vnašati v jugoslovansko družbo protičloveske odnose. Luksusna potrošnja je za nekatere postala merilo družbenega položaja. Pojavilo se je pravilo, da je, kar je koristno tudi zakonito.
Proti vsem tem pojavom je Zveza kojnunistov nodvzela odločne akcije. pismo predsednika Tita je še zlasti mobiliziralo ljudi na pre-prečevan e in izkoieninjenje vzrokov družbenih deformacij. Ljudje, ki nimajo potrebnih moralnih vrednot, ki so zlorabili družbeno lastnino, ki so si na katerikoli način prisvojili rezultate tujega dela, ne morejo ostati v ZKJ, ne morejo opravljati javne in‘družbene funkcije. Morala komunistov ne more biti samo njihova privatna zadeva. Komunist ne more imeti mora'o različno od komun’st:čne ideolog e in socialističnega humanizma. Tajnik izvršnega biroja je nadalje poudaril, da mora biti jasno, da se sprejeti sklepi moreio uresničiti samo z zavedno in organizirano akcijo.
Dolanc je ugotovil, da je^KJ e-notna revolucionarna orgi.^zaci.ia Jugoslavije, da skoraj ni več čisto republiških in krajevnih vprašanj,' ki niso na katerikoli način povezana s problematiko ZKJ v celoti in nasprotno, vprašanja ZKJ so vprašanja vseh organizacij. V našem delu, je zaključil Dolanc, moramo upoštevati, da je od naše notranje trdnosti, enotnosti socialistične skupnosti neposredno odvisen tudi mednarodni položaj Jugoslavije, ki se je zadnje čase utrdil. Ugled Jugoslavije na svetu se je povečal zaradi njene dosledne dejavnosti na liniji politike neuvrščenosti, borbe za mdr in napredek, za enakopravno sodelovanje in demokratizacijo mednarodnih odnosov. SFRJ je neuvrščena država in bo, kot je poudaril Tito na splošnem zboru federacije, taka tudi ostala.
Razprave, ki je sledila poročilu Dolanca in poročilu predsedstva ZKJ, se je udeležil tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič, ki je glavni del svojega poročila posvetil vprašanju gospodarske stabilizacije. Poleg pozitivnih rezultatov (povečanje industrijske proizvodnje, osebnih dohodkov, zboljšanje plačilne bilance, povečanje deviznih rezerv) o-pozoril na neke tendence, ki niso v skladu z začrtano in dogovor.it-no gospoda"sko politiko, ki ogrožajo izvajanje gospodarske stabilizacije.
S povečanjem dajatev je zmanjšana produkcijska sposobnost gospodarstva, rastejo negospodarske investicije na račun gospodarskih, zapostavljen je razvoj surovinskih baz tn energetskih virov, gospodarstvo in zadolženo in obremenjeno s težkimi kreditnimi pogoji. Lani so gospodarska podjetja za obresti plačala 11 milijard n. din, to je za 33 odstotkov več kot predlanskim. Stanje je tako, da podjetja ne morejo z lastnimi sredstvi zamenjati niti osnovna sredstva, ki so jih uporabila v procesu reprodukcije. Medtem ko je stanje v gospodarstvu tako, so se po drugi strani zaradi povečanih obremenitev gospodarstva dohodki družheno političnih skupnosti v prvih treh mesecih povečali za 27,6 odstotka. Po podatkih družbenega knjigovodstva je bilo vplačano v proračune in razne sklade družbeno političnih skupnosti v prvih treh mesecih letos za 43 odstotkov več sredstev kot v prvih treh mesecih lani. Ni gospodarstva, je poudaril Bijedič, ki bi zdržalo taka bremena in se istočasno moderniziralo. Zaradi takih pojavov je zvezni izvršni svet »klenil podvzeti odločne akcije
BOŽO BOŽIČ
TRŽAŠKI DNE

PO DESETIH MESECIH BOJA ZA NOVO DELOVNO POGODBO
DANES VES DAN STAVKA OSEBJA AVTOBUSNIH PREVOZNIH PODJETIJ
Mrzlična pogajanja v Rimu ■ Spored razčlenjenih stavk za prihodnji teden • Nadomestne vožnje z vojaškimi tovornjaki
V trenutku, ko pišemo, v Rimu še trajajo pogajanja na sedežu ministrstva za delo med predstavniki delodajalcev in sindikalisti o-sebja avtobusnih prevoznih podjetij v Italiji. Ni torej izključeno, da bo vsaj okviren sporazum dosežen v nočnih urah in da bo v tem primeru današnja celodnevna stavka vsedržavnega značaja preklicana v zadnjem trenutku. Na sedežu tržaških sindikalnih organizacij in v uradih ACEGAT so nam potrdili, da bo stavka potekala po predvidenem programu, razen če ne bo drugačnega sklepa iz Rima, ki ga bo moralo še potrditi taj ništvo tržaške sindikalne federacije.
Prav v predvidevanju, da se spor zaostri, istočasno pa razplete, so sindikalne organizacije oklicale te dni val stavk na področju prevoznih storitev. Naj samo spomnimo, da traja boj osebja avtobusnih podjetij za novo delovno pogodbo že celih deset desecev in da je verjetno najvažnejša točka tega sindikalnega spora prav vprašanje korenite reforme prevoznih storitev. V naših krajih bi vsaj začetek izvajanja take reforme pomenilo takojšnjo municipalizadjo vseh obstoječih zasebnih in koncesijskih prevoznih družb, nato pa njihovo združitev v enotno deželno ali medobčinsko podjetje, ki naj bi začelo postopno uvajati načelo «socialne storitve* za prevoze. V preprostih besedah, bi morali .uživati delavci, upokojenci in dijaki brezplačen prevoz, ob določenih urah pa tudi drugo prebivalstvo.
Če ne bo preklicana, bo stavka uslužbencev avtobusnih prevoznih podjetij trajala ves dan.
Nadaljnja stavka bi morala biti v torek od 11. do 13. ure ter od 19.30 do 21.30, nato še v petek od 9. do 11. in od 15. do 17. ure, v ponedeljek, 21. maja pa od 10.30 do 14.30. Naknadno se bodo, v primeru prekinitve pogajanj, dogovorili tudi o stavki za petek, 25. maja. Napovedano je bilo namreč, da bj ta dan vozili avtobusi brezplačno zaradi stavke sprevodnikov.
predmet globlje analize s strani študentov samih, ki so se zbrali na skupščini in obširno razpravljali c možnih ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti, da bi se končno tudi na tej fakulteti nekaj premaknilo na boljše. Študentje so tudi ostro obsodili zadržanje ravnatelja fakultete prof. Alessandra Cucagne ter fakultetnega sveta v zvezi z vprašanjem učnih programov, ki naj bi jih glede na razne študijske u-smeritve študentje sami določali, izbrali in nato predložili fakultetnemu svetu. Stanje na fakulteti se je v zadnjih mesecih zaostrilo predvsem zaradi teh učnih programov. Prejšnja leta je namreč študent lahko predložil učni program z devetimi obveznimi izpiti in drugimi, ki si jih je po lastni uvidevnosti in zanimanju sam izbral. Letos pa je fakultetni svet nepričakovano spremenil svojo metodo. Predvsem ni fakultetni svet še v celoti sprejel in odobril vseh predloženih učnih programov, čeprav bi to maral po zakoni; izvesti najkasneje do 31. januarja. Sedaj smo že v maju in marsikateri študent še ni doča-
kal odobritve svojega učnega programa. Kdor pa je to dočakal, je s presenečenjem ugotovil, dia je fakultetni svet njegov predloženi učni program bistveno spremenil. Marsikateri bo moral polagati takšne izpite, ki si jih ni sam izbral ali pa ne bo smel polagati tistih, ki bi jih za svojo študijsko usmeritev rad polagal.
Posebno poglavje je kriterij dodeljevanja štipendij. Ravnatelj fakultete je namreč odredil, da mora biti pogoj za dodelitev štipendije obvezno obiskovanje vsaj polovice lekcij. Ob tem pa nastaja vprašanje, kako bodo študentje lahko redno obiskovali lekcije, katerih urnik in program sta bila bistveno spremenjena brez predhodnega posvetovanja s študenti samimi.
• Jutri bo na sedežu časnikarskega krožka, Korzo Italia 12, letni redni občni zbor Julijske novinarske zveze — Novinarskega sindikata Furlanije-Julijske krajine. Občni zbor bo ob 15. uri, v primeru nezadostnega števila članov pa pol ure kasneje.
NA SVOJI REDNI SEJI
Občinski svet bo danes razpravljal o kritičnem stanovanjskem stanju
Na dnevnem redu tudi načrti o krepitvi otroške bolnišnice Burlo Garofolo - Seja tržaškega občinskega odbora
Danes se bo sestal tržaški občinski svet, bi bo imel na dnevnem redu številna upravna vprašanja, poleg tega pa bo tudi obravnaval pomembno resolucijo o stanovanjskem vprašanju. Resolucijo je že pred tedni vložila komunistična svetovalka Jole Burlo, vendar do sedaj še ni prišla na dnevni red. Poleg tega bo na današnji seji tudi zanimivejša razprava o spremembi regulacijskega načrta v zvezi z otroško bolnišnico Burlo Garofolo. ki jo nameravajo razširiti, ustanoviti nove oddelke, urediti parkirišče, postajo za krvodajalce itd. Zaradi tega nameravajo dvigniti bolnišnico do višine treh nadstropij in odkupiti sosednja zemljišča.
O bolnišnici Burlo Garofolo se bo vnela verjetno daljša razprava, saj so predstavniki leve opozicije že na seji komisije ugotovili, da je treba preučiti obsežnejši načrt ureditve zdravstvenih vprašanj in razvoja otroške bolnišnice. Pri tem so pomembna tudi nekatera konkretna vprašanja, ko še zlasti za otroške bolnišnice ni ustrezna visoka gradnja, v konkretnem primeru pa bo tretje nadstropje (kjer bo med drugim tudi operacijska dvorana) točno v isti višini, v
iiiiiiimiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiitiiiiiiiiiiio
V OKVIRU GOSPODARSKIH IZMENJAV
Naša dežela z lastnim paviljonom na XII. velesejmu «Alpe-Adria»
V torek bo tradicionalni dan dežele Furlanije - Julijske krajine - Velesejem si bo ogledala deželna delegacija pod vodstvom odbornika Varisca
ZADNJA VEST
Tik preden smo zaprli stran smo prejeli iz Rima vest, da so sindikati avtoprevoznikov CGIL, CISL in UIL prekinili vsedržavno 24-urno stavko kategorije, ki je bila najavljena za danes. Sklep so sindikalne organizacije sprejele po vrsti razlogov med sindikati, ministrom za delo Coppom in podtajnikom Te-deschijem. Ob 1.45 pri ACEGAT še niso bili obveščeni o prekinitvi stavke in ni izključeno, da bodo mestni prevozi sicer delovali, vendar bodo začeli voziti z zamudo.
V	Ljubljani bodo danes odprli XII. mednarodni sejem «Alpe - A-dria», na katerem bo v okviru sklepa pristojnega deželnega odtoomišt-va za industrijo in trgovino, sodelovala tudi dežela Furlanija - Julijska krajina. Na tej pomembni ljubljanski gospodarski manifestaciji bo naša dežela prisotna s posebnim razstavnim paviljonom.
V	letošnji sezona se je deželno odbomištvo za industrijo in trgovino odločilo za udeležbo naše dežele na že omenjenem Velesejmu «Alpe - Adria* v Ljubljani, na velesejmu «Holzmess» v Celovcu, na tržaškem velesejmu ter na mednarodnem velesejmu v Bariju. Poieg tega pa se bo naša dežela na pobudo združenja videmskih industrij-cev udeležila tudi moskovskega velesejma. Na tej mednarodni manifestaciji bodo sodelovala vsa najpomembnejša podjetja naše dežele.
V	okviru ljubljanskega velesejma bo v torek, 15. t.m. tradicionalen dan dežele Furlanije - Julijske krajine. Ob tej priložnosti se bo posebna deželna delegacija pod vodstvom odbornika za prevoze Varisca sestala s predstavniki slovenskih o-blasti, s katerimi si bo skupno o-gledala razne paviljone. V popoldanskih urah bo imel odbornik Va-risco tiskovno konferenco, ki se je bodo poleg predstavnikov oblasti u-deležili razni gospodarski operaterji in novinarji.
Nevzdmn položaj na pedagoški fakulteti
Nevzdržno stanje, ki že dalj časa tare študente pedagoške fakultete tržaške univerze, je bilo včeraj
PO SKLEPU OSREDNJEGA VODSTVA STRANKE
A. PITTONI NAČELUJE KANDIDATNI LISTI PSI
Priprave za deželni kongres PSI - Številna volilna zborovanja in zasedanje o zdravstvu KPI - V soboto govori za PLI Malagodi
Osrednje vodstvo PSI je včeraj radno odobrilo kandidatne liste v tirih volilnih okrožjih naše deže-;. Istočasno je osrednje vodstvo *SI tudi sklenilo, da bo na kandidat-i listi PSI v Trstu načeloval Ar-aldo Pittoni, v Gorici Cesare De-etag in v Pordenonu Francesco >e Carli. S tem je spremenjen pr-otni sklep tržaške federacije in asneje tudi sklep deželnega vod-tva. da naj bi bila kandidatna sta navedena po abecednem re-u, kot smo jo tudi pred dnevi bjavili v našem listu.
Sklep osrednjega vodstva PSI i-»a nedvomno tudi zanimivo politič-
0	ozadje, saj je znano, da se v rstu na sociahstični listi borita
1	izvolitev predstavnik De Mar-nove struje «riscossa» Pittoni, ki i bil že dvakrat izvoljen v dtežel-i svet in predstavnik Mancinijeve Tuje «presenza» Giuricin, ki je bil
visokim številom osebnih prefe-snonih glasov izvoljen v tržaški očinski svet.
Kot smo že poročali, je deželno odstvo PSI na svoji zadnji seji tu-i sklenilo, da bo 19- in 20. maja eželni kongres PSI v Lignanu, ar nedvomno odraža zapletene od-ose struj v stranki, saj je zato idi prišlo do sklicanja deželnega ongresa tik pred volitvami. Raz-lerje sil v deželnem vodstvu PSI s naslednje; riscossa (De Marti-
0)	13. presenza (Mancini) 10, le-ica (Lombadi) 8, avtonomisti (Nen-
1)	6 in Bertoldi 4 člani. Možne razne kombinacije za ustvarja-
je večine, vendar pa je najbrž ajbolj verjetno, da bo prišlo do elike večine, tako da bo deželno odstvo stranke čim bolj enotno. Za volilno kampanjo se pripravijo sedaj že vse stranke. Nekate-e so že pričele volilna zborova-a. Na damgetn mestu poročamo o
številnih zborovanjih, ki jih bo priredila KPI danes in v soboto, ko bo federacija priredila tudi deželno zasedanje posvečeno zdravstveni politiki. Na zasedanju, ki bo v soboto ob 16. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19, bo imel uvodno poročilo član upravnega sveta deželne bolniške ustanove Claudio Tone!, zasedanju bo predsedoval dr. Sergio Minutillo, govoril pa bo tudi bivši odbornik za zdravstvo dežele Emilia Romagna Germano Bul-garelli.
Liberalci bodo začeli svojo volilno kampanjo v soboto, ko bo na Trgu sv. Antona novega govoril minister Malagodi.
Bolnišniška oskrba INAM
Pokrajinsko vodstvo INAM sporoča, da se smejo od 2. maja dalje zavarovani bolniki zateči v bolnišnico neposredno z zdravniško napotnico in dokumentom o zavarovanju pri INAM. Doslej je namreč veljalo, da je bil potreben za vstop v bolnišnico tudi dokument, ki ga je izdajalo vodstvo INAM. Ta dokument bo odslej potreben le za vstop v specializirane bolnišnice.
Nesreča pri nastavljanju
novih grezničnih cevi
Včeraj popoldne se je na delu ranil 51-letni delavec Gino Mongiat iz Verzegnisa. Delal je v gradbišču tvrdke «Carroni» v Ul. Marconi, kjer urejujejo nove odtočne kanale za greznice. Ravno pri postavljanju ene izmed težkih betonskih cevi je Mongiat izgubil ravnotežje in padel pri čemer se mu je cev zavalila na roko.
Ker si je zlomil prst desne roke so ga sprejeli v ortopedskem oddelku kjer .. l bo moral zdraviti mesec dni.
Konferenca o kazenskem pravu
Deželne pristojnosti v kazenskem pravu in usklajevanje normativa prometnih zakonikov
Vprašanje deželnih zakonodajnih pristojnosti .pri izdajanju kazenskih norm je bila osnovna tema prvega dela drugega zasedanja konference o kazenskem pravu, ki je v dvorani tržaškega porotnega sodišča. O tem vprašanju je dalj časa govoril deželni odvetnik Pacia, ki je razvil tezo, da bi morala dežela imeti pravico, da v nekaterih primerih izdaja kazenske norme. Seveda bi šlo le za določanje «novih» prekrškov, ne pa za kazni. Nadzorstvo nad vsem tem bi itak imele višje stopnje, kot je ustavno sodišče.
Nekateri poročevalci pa so poudarili, da bi za to bil potreben poseben ustavni zakon, kar pomeni, da stvar ni še tako aktualna.
Pač pa so na konferenci dovolj živahno razpravljali o možnosti usklajevanja cestnega normativa evropskih dežel. O tem je prebral poročilo dr. Ivo Carracciolo. Orisal je še posebej predlog, ki je bil izdelan na evropski ravni in ki zadeva «krivdo» v primeru prometnih nesreč. Doslej je moral voznik krivdo priznati (ali so mu jo morali dokazati), če pa avta ni upravljal sam, oziroma je avto vozila tretja oseba, je lahko lastnik avtomobila odklonil krivdo. Ev-rdpski predlog vse to odpravlja in določa, da morajo zavarovalnice kriti stroške krivca, ne glede na to, ali je sam upravljal avto, ali pa ne. Izjema naj bi bil samo primer ukradenega avtomobila.
v skednju, kjer bosta on 17.30 spregovorila prof. Fausto Monfalcon in deželni svetovalec dr. Jan Godnič.
• Tržaška trgovinska zbornica opozarja na dva natečaja za zaposlitev v zbornici in da zapade rok za pred-lcžitev prošnje nepreklicno 12. maja.
Predvolilna zborovanja KPI
Te dni je KPI začela z nekaterimi predvolilnimi manifestacijami. Tokrat posvečajo komunisti pozornost vprašanju pokojnin in raztegnitve zakona 336 na zasebne delavske kategorije. O tej tematiki bo imel po naših krajih več srečanj z zainteresiranimi poslanec Peppino Aldovrandi. ki je član pristojne komisije v poslanski zbornici.
Tako bo Aldovrandi govoril danes na javnem shodu, ki bo ob 18.30 na Garibaldijevem trgu. Ob 16. uri pa se bo srečal z upokojenci in delavci v Ljudskem domu pri Magdaleni. Ob 20. uri bo podobno srečanje v Ljudskem domu v Podlonjerju.
V	soboto bo posl. Aldovrandi spregovoril ukojencem v Rocolu, kjer bo srečanje ob 10.30 v Prosvetnem domu, ob 16.30 pa bo javno zborovanje pred domom upokojencev pri Lovcu.
Poslanec Aldovrandi bo v Trstu tudi v ponedeljek, ko bo KPI priredila še nekaj srečanj z upokojenci.
V	okviru akcije za zbiranje podpisov pod peticijo za razpust fašističnih organizacij bo član vodstva tržaške KPI Mauro Gialuz govoril na Stari istrski cesti, pri Sv. Ani, opoldne pa bo podobno zborovanje pri mostičku zraven Je-ričljevega trga. Tu bo govoril tajnik mladinske organizacije KPI Ugo Poli.
Na vogalu ulic Prato in Scoglio bo drevi, ob 19.30, zborovanje KPI, na katerem bo spregovoril deželni tajnik Antonino Cuffaro. Shodu bo predsedovala Bruna Braida.
V	soboto pa bo zborovanje KPI
Aretirana tata
Včeraj so zaradi tatvine v ob-tožilnih okolnostih aretirali dva mlada jugoslovanska državljana iz Banjaluke in sicer 20-letnega Mus-tafo Metaja in 21-letnega Rifeta Julardrijo.
Mudila sta se v veleblagovnici Upim na Korzu, ko je prodajalka Anita Zugna por. Mačehi opazila, da sta skrila nekaj blaga v večjo torbo. Takoj je poklicala nadzornika, ki je povabil oba na upravo. Metaj mu je sledil, Julardrija pa se je pognal v beg in izginil. Ni pa zbežal daleč: agentom letečega oddelka, ki so prihiteli v veleblagovnico, je Metaj priznal, da je ukradel nekaj oblačil. Dejal je tudi, da ne pozna imena svojega pajdaša, da pa je njegov avto parkiran na Stari mitnici. Agenti so zasledili avto in počakali, dokler se ni Julardrija prikazal. V torbi so našli dva para ukradenih hlač in vetrnico.
kateri je načrtovan viadukt nove projektirane avtoceste, ki bo povezovala novo pristanišče. Otroške bolnišnice še zlasti potrebujejo veliko zelenja in bi bilo idealno razmerje 1 kv. meter zazidanega in 10 kv. metrov zelenih površin, zaradi česar bi bilo treba po zakonu št. 865 odkupiti ustrezna zemljišča.
Tržaški občinski odbor je v sredo na redni tedenski seji med drugim razpravljal na predlog odbornika za zdravstvo in higieno Pe-corarija o ustanovitvi novih šest lekarn in to v naslednjih krajih: Rocol-Skilani. naselje Habitat, Ul. Brigata Casale, Ul. San Pasquale, Katinara in Čarbola.
Na predlog odbornika za javna dela Verze je občinski odbor odobril izdatek 20 milijonov lir za popravilo raznih cest v okolici, 4 milijone lir za popravilo nekaterih šol in končno popravilo poslopja, v katerem je konservatorij Tartini, kjer grozi, da se podre strop v višjih nadstropjih.
Na predlog odbornika za proračun Del Tutta je odbor odobril izdatek 92 milijonov lir za obmmtev palače Modello in izdatek 8 milijonov lir za obnovitev cerkvice 1 Ul. Revoltella. Odbor jc tudi odobril, da se najame 400 milijonov lir posojila za obnovo muzeja Revoltella. Odbor je nato odobril številne nakupe za potrebe ekonomata. Na predlog odbornice za šolstvo Bennijeve bodo prosili deželo za prispevek za izdajo kataloga o vseh tržaških občinskih muzejih in za vračilo stroškov revnejšim dijakom, ki jih imajo z nakupom šolskih knjig.
DREVI V KULTURNEM DOMU
Koncertni nastop gojencev CM
Ljubitelje glasbene umetnosti in posebno vse tiste, ki spremljajo razvoj mladih glasbenikov opozarjamo na nocojšnjo prireditev v Kulturnem domu.
Nastopili bodo gojenci, ki so na nedavnih tekmovanjih glasbenih šol v Ljubljani in v Zagrebu prejeli visoka priznanja ter se odlično u-vrstili. Zanimiv spored obsega poleg skladb glasbenih mojstrov J. S. Bacha, Haydna in Mozarta tudi dve glasbeni deli slovenskih avtorjev Rista Savina in pred kratkim umrlega skladatelja Lucijana Marije Škerjanca.
Pismeno vprašanje tržaškemu županu
Tržaška občinska uprava je prejšnjih dneh poslala vsem stanovalcem poslopja št. 5 v Ul. S. Silvestre pismo, s katerim jih vabi, naj čimprej zapustijo svoja stanovanja, ker je omenjeno poslopje v tako slabem stanju, da predstavlja nadaljnje bivanje v njem nevarnost za vse stanovalce. Ta ukrep je občinska uprava izvedla na podlagi izsledkov občinskega oddelka za javna dela. Omenjeno poslopje je namreč občinska last.
Nepričakovan dogodek je vzbudil precejšnje ogorčenje ne samo med stanovalci starega poslopja v Ul. S. Silvestre, temveč med vsem prebi valstvom tega mestnega predela. S tem v zvezi je komunistična svetovalka v tržaškem občinskem svetu Jole Burlo naslovila na tržaškega župana pismeno vprašanje, v katerem najprej ugotavlja, da je takšen ukrep nadvse upravičen, kadar gre za vprašanje varstva stanovalcev. Obenem pa ugotavlja, da so vsi stanovalci omenjenega poslopja priletne osebe in upokojenci, kar pomeni, da si bodo morali po izgonu iz stanovanj v Ul. S. Silvestre sami poiskati nova stanovanja, katerih najemnine bodo zanje najbrž preveliko breme. Svetovalka ob tem vprašuje župana, če namerava občinska uprava priskrbeti vsem prizadetim nova stanovanja. Lahko pa bi jih namestili v začasna stanovanja, dokler ne bodo omenjenega poškodovanega poslopja popravili in uredili.
iiimiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimimiimiuiiinmiiiiiiiim n, im, „|,l(l| HiMMimmiuiniiinnHiu
NA PODLAGI ZADNJEGA LJUDSKEGA ŠTETJA
Od 61 deželnih svetovalcev 15 iz Trsta in 7 iz Gorice
Razliki v Pordenonu (en svetovalec več) in v Tolmeču (en svetovalec manj) - Prvo zasedanje novega deželnega sveta bo 7. julija
Brž ko bo objavljen v uradnem listu Furlanije - Julijske krajine dekret o sklicanju volitev, ki ga je podpisal predsednik deželnega odbora Berzanti, kar bi se moralo zgoditi najpozneje do 15. t.m., bo začel delovati volilni mehanizem, ki bo privedel do volitev, ki bodo v nedeljo, 17. junija in v ponedeljek, 18. junija. V svojem dekretu je predsednik Berzanti tudi sklical prvo sejo novoizvoljenega deželnega sveta: svetovalci se bodo zbrali v Trstu v palači na Ober-dankovem trgu 7. julija letos.
V dekretu je tudi navedeno število svetovalcev, ki jih bodo izvolili v posameznih volilnih okrožjih naše dežele: v Trstu petnajst, v Gorici sedem, v Vidmu enaindvajset, v Tolmeču pet, v Pordenonu pa trinajst. Skupno jih bo torej 61, kot v prejšnjih deželnih svetih.
Ce se celotno število svetovalcev ne bo spremenilo, bodo pa vseeno razlike in sicer v pordenonskem okrožju bodo izvolili enega svetovalca več kot zadnjič in v tol-meškem okrožju bodo izvolili enega manj. Do te spremembe bo prišlo na podlagi zadnjega vsedržavnega štetja iz oktobra 1971, po katerem določujejo vse uradne podatke za volitve.
Po tem štetju je bilo v deželi 1.213.532 prebivalcev, od katerih je 300.304 odpadlo na Trst, 142.412 na Gorico, 419.310 na Videm, 97.600 na Tolmeč in 253.906 na Pordenon. Ker je po zakonu izvoljen po en svetovalec vsakih 20 tisoč prebivalcev ali pa za odlomek, ki mora presegati 10 tisoč, bodo izvolili v vsakem okrožju toliko svetovalcev, kot smo navedli. Največji ostanek bodo imeli v videmskem okrožju, kjer ne bodo imeli dvaindvajsetega svetovalca, ker jim manjka samo 690 prebivalcev in bo torej 9.310
glasov... odveč.
Volitve bodo v vseh 219 občinah, v katere je razdeljeno področje Furlanije - Julijske krajine. Od teh odpade samo 6 občin na tržaško okrožje, 25 na goriško, 93 na videmsko, 44 na tolmeško in 51 na pordenonsko okrožje.
Silovito trčenje pri železniški postaji
Sinoči se je v Miramarskem drevoredu pripetila prometna nesreča, ki jo je treba pripisati neprevidnosti mladega šoferja. Za las ni bilo hudo ranjenih, avto pa je popolnoma, razbit.
Bilo je malo pred 20. uro, ko je naglo privozil po ravnem delu drevoreda, ki pelje iz Rojana na železniško postajo, 20-letni dijak Eligio Verazzi iz Ul. Giustinelli 7. V fiatu 127, ki ga je šofiral, so sedeli še 40-letni šolnik Paolo Bulletta s Furlanske ceste 56 in dijaka 17-letni Sa-verio Biseardi iz Ul. Cordaroli 7 in Paolo Volsi iz Ul. Kunz 7. Mladi voznik je prehiteval vrsto avtomobilov, nenadoma pa se je znašel pred vozili, ki so privozili iz nasprotne smeri in je zato pritisnil na zavore in zavrtel volan na desno, da bi se vrnil na svoj del cestišča. Zaradi prevelike hitrosti pa je izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je z vso silo trčilo ob drevo.
Trčenje je bilo silovito, tako da se je avto popolnoma razbil. Iz razbitin pa so vsi štirje stopili samo laže poškodovani, sicer pa zelo prestrašeni. V bolnišnici, kamor so jih prepeljali z rešilcem Rdečega križa, ni nobeden znal povedati, kako se je nesreča pripetila. Vse so sprejeli v nevrokirurškem oddelku kjer sp bodo morali zdraviti dobei teden zaradi udarcev in odrgnin.
V SOBOTO, 19. T.M.
Pevski zbor iz Radiš na Koroškem v Dolini
Dve leti sta že pretekli, od kar se je pevski zbor «Valentin Vodnik* iz Doline mudil na Koroškem in imel koncerta v Št. Janžu in na Radišah. Spomin na to gostovanje je ostal globoko v srcih vseh pevcev in izletnikov, ki so se ga udeležili. Nepozaben je bil sprejem, ki so ga pripravili koroški rojaki, topel in prisrčen, kot so ga zmožni le naši severni bratje. Slovo med Dolinčani in prosvetarji iz Radiš je bilo z besedami: «Vidimo se v Dolini*. Ta trenutek je končno prišel. Naši koroški bratje so v tem času veliko pretrpeli; prestati so morali preganjanje nacistov zaradi dvojezičnih napisov, fizične napade na posamez ne ljudi, sodne preiskave in podobne krivice. Pritisk nanje še ni ponehal. Prav nasprotno se še stopnjuje, kar dokazujejo nedavni nacistični izgredi v Pliberku. Toda ne pritisk ne nekaznovano divjanje nacistov ne moreta zlomiti tisočletnega slovenskega življa na Koroškem, ki se trdoživo z vsemi močmi upira germanizaciji. Brežani, kot vsi Slovenci, niso ostali ravnodušni ob divjanju nacistov in prosvetni društvi «Valentin Vodnik* iz Doline in «France Prešeren* iz Boljunca sta skupno s Slovensko prosvetno zvezo iz Trsta pripravili v Kulturnem domu «Solidarnostni večer s koroškimi Slovenci*, ki so na ta večer poslali svojo delegacijo.
Sedaj bodo vrnili obisk dolinskemu pevskemu zboru. V soboto, 19. t. m. bodo v dvorani PD «Va]ectin Vodnik* imeli celovečerni koncert, na katerega vabimo vse ljubitelje lepe zborovske pesmi, saj je dobro znano s kako milino in muzikal-nostjo pojejo Korošci svoje pesmi. Dolinčane pa vabimo, da se koncerta udeležijo v čimvečjem številu, tako da bodo dostojno povrnili Korošcem sprejem, ki so ga ti pripravili dolinskemu pevskemu zboru.
V. L.
Izlet ANPI na Krk
Pokrajinski odbor vsedržavnega združenja partizanov ANPI Trst, priredi v soboto, 2. junija in nedeljo, 3. julija izlet bivših borcev in aktivistov na otok Krk. Udeležba na izletu je možna z osebnimi avtomobili in z avtobusom. Odhod iz Trsta (zbirališče bo naknadno sporočeno) bo ob 15. uri v soboto, 2. junija, z Opčin izpred Prosvetnega doma pa ob 15.30. Osebni avtomobili in avtobusi se bodo vkrcali na trajekt v Križnjevu. Na otoku Krku codo izletniki prenočevali v hotelu «Dražica», ki je oddaljen en km od mesteca Krka. Ob 20. uri bo večerja in nato ples. Naslednji dan bo po zajtrku polaganje venca na spomenik padlim in po ogledu krških znamenitosti poslovilno kosilo. Povratek v Trst v popoldanskih urah.
Cena uslug (večerja, prenočišče, zajtrk in kosilo): 5.000 lir za izletnike z lastnim prevoznim sredstvom ter 8.000 lir za izletnike z avtobusom. Prevoz s trajektom osebnih avtomobilov stane 600 Ur.
Prijave za udeležbo sprejema pisarna ANPI v Ul. Crispi 3 vsak dan od 17. do 19. ure (razen ob sobotah). Na Opčinah se izletniki lahko vpišejo v trgovini pohištva Renar, Rok za prijave poteče nepreklicno 15. t.m.
Izleta se lahko udeležijo tudi znanci in prijatelji.
V «Tržaški knjigarni so na razpolago za morebitno naročilo fotografije s križarjenja «Primorskega dnevnika* na Malto, v Tunis in na Korčulo, ki jih je posnel Sergio Del-masso. Fotografije v formatu razglednice so po 150 lir.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 11. maja ŽIGA
Sonce vzide ob 4.39 in zatone ob 19.24 — Dolžina dneva 14.45 — Luna vzide ob 13.43 in zatone ob 1.42 Jutri, SOBOTA, 12. maja PANKRACIJ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 19,2 stopinje, najnišja 11,4, ob 19. uri 11,4 stopinje, zračni pritisk 1015,7 mb, rahlo pada, brezvetrje, vlaga 67-odslotna, padavine 1,5 mm dežja, nebo 1/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,2 stopinje.
ROJSTVA EM SMRTI
Dne 10. maja 1973 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 64-letni Francesco Sgoi-fo, 78-letni Giuseppe Lanza, 73-letni Antonio Mazza, 80-letna Emma Bau-zon, 92-letna Giovanna Tramontini vd. Cilla, štiri dni star Carlo Baldo, 69-letni Vito Amodio, 76-letni Guido Sore.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE -Trst Ivan Pregelj
TOLMINCI
po dramatizaciji Mitje Mejaka za Stalno slovensko gledališče priredil Filibert Benedetič
Scena: Klavdij Palčič Kostumi: Anja Dolenc Glasba: Marijan Gabrijelčič Asistent režije: Mario Uršič Režija: JOŽE BABIČ Koreografska postavitev alegorije: Selma Micheluzzi Korepetitor: Ignacij Ota
Razpored predstav pod rubriko »Gledališča«.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. nre) AlTAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8, Cipolla, Ul. Belpoggio 4, Ai Due Luc-ci. Ul. Ginnastica 44, Miam, Drevored Miramare 117 (Bar ko vi je).
nočna služba lekarn
(od 19.30 do 8.30)
Dr Cfmemer, Ul. Ginlia 14, Man-zoni, Largo Sonnino 4. INAM Al Ce dro, Trg Oberdan 2, Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/0.
GLASBENA MATICA TRST
1. ZAKLJUČNA AKADEMIJA GLASBENE ŠOLE
klavir
violina
klavirski trio
Danes, 11. maja 1973 ob 20.30 Mala dvorana Kulturnega doma Vljudno vabljeni! Vstop prost!
Ob 50-letnici MD «Prosveta» — Opčine
Slovensko PD «TABOR»	—
Opčine
C. GOLAR
DVE NEVESTI
Režija: A. PETJE
PD «1. Grbec — Danes, 11. t.m. ob 20.30 v kinodvorani v skednju;
PD «V. Vodnik* — jutri, 12. t. m. ob 21. uri v Dolini.
MLADINSKI ODER Premiera K. BRENKOVA
IGRA O BOGATINU IN ZDRAVILNEM KAMNU
Režija: prof. I. Artač
V nedeljo, 13. t. m. ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Vljudno vabljeni!
Kulturni krožek Devin - štivan priredi jutri, 12. maja ob 20.30 v društvenih prostorih v Devinu kulturni večer z naslednjim programom:
L. Pozdravni govor dr. Dragomira Legiše.
2.	Nastop moškega pevskega zbora «Igo Gruden* iz Nabrežine.
3.	Predavanje zgodovinarja, univerzitetnega profesorja dr. Boga Grafenauerja iz Ljubljane o
KMEČKIH UPORIH V NAŠIH KRAJIH
Vstop prost!
PD
«IVAN
CANKAR«
pri
Sv. Jakobu Trst
priredi jutri, 12. t.m. ob 21.
CANKARJEVO PROSLAVO
s koncertom mešanega in moškega pevskega zbora iz Divače, ki ga vodi Edi Race.
Vljudno vabljeni!
Prosvetno društvo
«LIPA» Bazovica
ŠOLA GLASBENE MATICE
Jutri, 12. maja 1973 v
Bazoviškem domu
ob 20.30 nastopajo
gojenci
klavirski trio
mladinski godalni orkester
pod vodstvom
prof. Oskarja Kjudra
Vljudno vabljeni!
Vstop prost!
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE -Trst Kulturni dom
Glasbeno-
baletni
popoldan
Nastopajo gojenci Glasbe ne matice iz Trsta in baletke Škedenjskega doma. V torek, 15. maja 1973 ob 15.30
Koordinacija in koreografija: SELMA MICHELUZZI
Prosveta
PD Slovenec iz Boršta vabi vse vaščane na sestanek, ki bo v srenj-ski hiši danes, 11. maja 1973 ob 20.30. Razpravljali bomo o m. prazniku vina.
Amaterski oder Prosek - Kontovel gostuje v nedeljo, 13. maja ob 17. uri v Baragovem domu v Ricmanjih z veseloigro v treh dejanjih Branislava Nušiča «Emanripirane žene*. Vabljeni!
Gledališča
K^mTob 17- uri Mejak «Tolminci» za abonma jutri, 12. maja ob 18. uri izven ^ maja in v nedeljo, 13. maja ob • abonma red F - okoliški.
Umik odhodov avtobusov za ne sko predstavo.
Avtobus št. 1:	nn jjg.
Col 14.55, Veliki Repen ob 15-^'	,
li Repen 15.05, Saleš 15.15,
15.25, Kontovel 15.25.
Avtobus št. 2:	geIn.
Trnovca 14.35, Prapori M- ■ ye polaj 14.40, Cerovlje 14-55,
15.00, Sesljan križišče 15.05, žina 15.10 m Sv. Križ 15.15.
VERDI	.danske
Prihodnji koncert spomia	u
simfonične sezone, na Pr0" urji danes ob 21. in v soboto ob • -j bo vodil sovjetski dirigent L Svetlano v, dirigent državneg	^ot
foničnega orkestra iz Moskv -solista bosta sodelovala hen Krennikov in violinist V Spivakov. Spored bo opse®.]p],san-tato Sergeja Prokofjeva «A	^
der Nevskij* za mezzosopran, m orkester. Solistka bo Lari za dejeva; I. koncert Prokotjev^ orkester in violino ter 1- yj0va. za orkester in klavir Kren	^
Vstopnice so na razpolago P1 gajni gledališča.
ard
. jg, in
La Cappeila Underground ob
21. uri «Jules et Jim* U jgan serja Francoisa Truffau • $eTIe. Moreau, Oskar Wemer, He -(.j*. Nazionale 16.00 «Che razza d1 Barvni film.	AU-
Excelsior 16.00 «Malizia». fjim-mont, Lilla Brignone. Barriu Prepovedano mladini pod ’ e... Gratiacielo 16.30 «Alto, '^°n.nj film con una scarpa nera»- Ban n; Igrajo:	Pierre Richard,
Blier in Mireille Dare. avano, Fenice 15.00 «Fuggivano, si geta-sparavano e uccidevano jvlac way». Steve McQueen in pod Graw. Prepovedano mia 14. letom.	.	»ah0*'
Eden 15.30 «F.B.I. operazione Barvni Walt Disneyev f/n- 0 gl Ritz 16.30 «Quel maledetto fi"”' Rio Grande Express». »ar John Wayne in Rod Tayl°r- eln». Anrora 16.30 «Vogliamo i £ a?zj Barvni film. Igra: Ugo	ttori ce
Capital 16.30 «Anche i yarvni 1'hanno. Igra G. S. Scott. l8. film. Prepovedano mladim letom.	.	a Tah'-
Cristallo 16.30 «Avventunero ti». Barvni film. Jean Pa do in Stefania Sandrelh. ron n-Filodrammatico 16.30 «De^ goccaC' 4* (Le belle novelle oVedan° cio). Barvni film- “ mladini pod 18. letom. Dadri*,:>' Moderno 16.30 «L’amico d®! ‘ giaflC-Richard Harrison is 1 ndadinl Barvni film. Prepovedan pod 18. letom.	u.nck «Kran’
Vittorio Veneta 16.30 Ultc p-epoveda1’0 zy». Barvni film. mladini pod 14. letom-	di
Abbazia 16.00 «Appuntamen KlaUs sonore», Michael ^'raliiadiiu ^
Kinsky Prepovedano
14. letom.	.	časten®
Astra 16.30 «Jane Eire	gcott 10
del Rochester*, De0/.6®
Susan York. Barvni	gj	s^'
Ideale 16.00 «Quando tena*. Igra Charles B.	n0i
Impero 16.30 «Che centri	fik®'
la rivoluzione*. Zabavni	V -
Vittorio
laggio.
Gassmann
Razstave
V Tržaški knpgarni raf ^ konca maja novejša 0 p?obert K° pejsaže in tihožitja —.
man. Vljudno vabljeni- qoj:oO
X7_____7___:.*• „T?rvriim3>. U
jtfar-
nan. Vljudno vamjem- _ Coi
V	galeriji «ForuWL	Jjjni.
razstavlja Franco
V	galeriji «C?rt^jella ?eUL coni 16 razstavlja tava bo
co svojo grafiko.
jala do 18. t.m.	ž Ben%
V	galeriji «degli A razsta/*J|ja
trg 3. bo do 13. trt^aVu °]e svoja olja mlada sllK Mazzoli.	ustavlja s
V	občinski oMflJJske Pregifal
je sengrafije m ste' raZstav'.' Ennio Steigler, ki b	^
do 12. maja.	Mterna»	Vvo
V	galeriji	raz^g.
Sv. Nikolaja 6 je ?dPrlHejnZ / svojih del koroški taVa bo tr
' T Maya. Njegova razst
da do 24. t.m.	01.*/!»
V	krožku «La
ca 17 je razstava	%
ki se je udeležuje •	=^3	do
karjev. Razstava bo traj maja.
Izleti
Slovensko planinsko dl/Snedelj°> j a za izlet na m. odpelje avtobus o .pred sodne palače na g? j* Zamudnikov ne bomo ca sobote
<**»pt* a &
jutranjih urah
da jut pa)
GRUPA
v v
prvo škimi tempere Tržaški
n- ; :r<-“
Soržento v Beneški ^
spomladansko s [jkarsk1. v
Slovenci in na isovanle 4 , Cena 1500 Ur. od V ..... knjigarni vsekj_ vljudn
Vldjvsn°ne le ^ka”i!
vabljeni
do
ŠD ic let.
Slovensko P
— Breg priredi ob	1973, *
ohceti v Ljubljani.

žira
Nanos
zveze
ninsko
***> s
v nedeljo, 27 ob priliki 80-Jetm<*dj Slovenije. Slavje J-> pIjjnOt
društvo Vipa/h;raiišče z °s 0jj štveni odbor. Zb/f« tfgu
ninSKO cuuaivu meddruštveni odbor.
[rustvem uu	na
avtomobili v Vipavi	^
katerega	g*.
nimi 7.30
Slovensko
in 3.
^'Morski dnevnik
E
ORISKI DNEVNIK
11. maja 1973
PO STATISTIČNIH PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE
2a marec značilno nihanje cen in rahlo kolebanje v industriji
. bil znra(i‘ ugodnih vremenskih razmer ugoden za kmetijstvo ascanju je potrošnja tobaka, medtem ko upada potrošnja sadja
ske	služba tržaške trgovin-
vi]^ 2 °riiice je v teh dneh obja-Vseh „ gled ° Poteku in razvoju žaškj ®°*P°darskih dejavnosti v tr-
*°šnipi>l*ra^n^ v mesecu marcu le-Je§a leta eJo, da j
?. meseca
tfža^a^cev- Od teh so samo
V stalnem upada potrošnja sadja in zelenjave
lOstjj ‘	“J1111 v mesecu marcu ie-
kažej ^ ^e'a' Demografski podatki iw„J0. da je bilo konec omenje-
- &a meseca
prehudi eca v naši pokrajini 299.573 ttiašlf- 6V' teh so samo v CeT5 občini našteli 270.545 ljudi.
Glede potrošnje nekaterih vrst blaga, navaja poročilo trgovinske zbornice naslednje podatke: do konca marca so v tržaški pokrajini prodali 142.852 kg tobačnih izdelkov, medtem ko so jih v istem trimesečnem obdobju lani prodali 135.197 kg. Narasla je tudi prodaja soli (5.157 v prvem trimesečju letos in
P?ir¥' T* *
brugj, “‘^ba objavila , za mesec fe- --bivji-’, u§°tovimo, da je število pre-So v ,Va rahlo narastlo. Obenem 'baren i^l? ookrajini zabeležili v ip gon letošnjega leta 272 rojstev sbe„ smrti. V istem obdobju lan-SW :leto Pa so zabeležili 310 roj-
v Z 308 smrti'
IgTj.Kmetijstvu niso v marcu zabe-
da ^sobnih težav, razen tega,
Jo 2ara.rH __«... __ _____;
krme za živino. Vremenske Saj i ‘V80 kite vsekakor ugodne, sphoJ; "do v glavnem ves mesec Popfgp11 vetrovno vreme in se je 6 štiri113 temperatura držala za ce-dnojt . st°pinje nad običajnimi vre-le o R™'.,y celem mesecu je bilo Na Jrni!'metra padavin, bisk hUrist'čnem področju se je o-Wnie?aih. toristav znatno skrčil v ta. y Javi z marcem lanskega le-natm-g-otelih tržaške pokrajine so cu 3g F zabeležili v letošnjem mar-V3lcev i n°čnin italijanskih obisko-tem ^ ter 15.548 tujih gostov, med-beigjij. 30 v istem obdobju lani za-stov / ' , obiskov domačih gostov 3 m-211 obiskov tujih turi-
cp	na drobno so v mar-
fredvs eez'M nekaj več prometa niškirv,6® s spomladanskimi potroš- . butev lzdelki, kot so oblačila, o- j Sebnih ln.,športni izdelki. Brez popa 2 ."majev je potekala trgovi-je bil0f	Na področju cen :
glavugm^^če v mesecu marcu v | ysetn n labilno, čeprav so pred-Izvodg e"e razn'h industrijskih pro-ra3tku p .stolnem, a rahlem po-»bču).^ri cenah jestvin ni bilo
V w
Ha Sg mprjavi z marcem lanskega Pritng^ Je znatno povečalo število I kupoprodajnih pogodb. V ®17 0n_ ,,°s so namreč zabeležili Wrb’ k' so se v glavnem
32.464 stotov sadja. Lani: 39.968 stotov povrtnine in 42.109 stotov sadja). Z drugimi besedami bi lahko rekli, da Tržačani veliko več kadijo in veliko manj jedo.
Nadalje so od januarja do konec marca zabeležili v tržaški pokrajini 6.149 protestiranih menic za skupno vrednost 503 milijone lir (lani: 6.111 za skupno vrednost 600 milijonov lir).
Kar zadeva sindikalno gibanje so v marcu zabeležili veliko stavk, ki se jih je skupno udeležilo 14.492 delavcev, od katerih 11.972 samo na industrijskem sektorju. Skupno število zamujenih delovnih ur je doseglo 438.745. od tega 382.815 delovnih ur v industrijskih dejavnostih. V delovnem razmerju je bilo v istem obdobju 93.142 ljudi, kar predstavlja 3,6 odst. porastka v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, ko je bilo v rednem delovnem razmerju 89.907 ljudi. Na spisku brezpo-
selnih je bilo 3.215 ljudi, kar je 6,6 odst. manj kot v istem obdobju lani., ko so zabeležili 3.442 brezposelnih.
VSAK DAN GOSTEJŠI PROMET PO GORIŠKIH ULICAH
V prvih štirih mesecih letošnjega leta registriranih v Gorici 2233 avtomobilov
Včeraj so izročili registrsko tablico GO 76449 ■ V naši pokrajini en avto na tri prebivalce ■ Vedno večja potreba po uporabi dvokoles in mestnih avtobusov
Deželni odbornik za zdravstvo na obisku v gradeški bolnišnici
Deželni odbornik za zdravstvo De-vetag je včeraj zjutraj obiskal glavno bolnišnico v Gradežu. kjer se je sestal s predstavnikom upravnega sveta bolnišnice Degrasrijem ter nekaterimi svetovalci. Deve'ag si je nato ogledal področje «Pineta», kjer bodo zgradili novo reumatološko bolnišnico.
Danes si bo odbornik Devetag o-gledal bolnišnico v Tržiču, nakar se bo s člani bolnišniškega upravnega sveta razgovarjal o načrtih za gradnjo nove bolnišnice v San Polu. V soboto zjutraj pa bo deželni odbornik za zdravstvo obiskal tudi goriško bolnišnico, kjer bo prisostvoval odprtju novih prostorov.
Včeraj zjutraj so uradniki gori- nili o skupnem vodenju občinske u-škega aivtokluba izročili tukajšnje- prave in o pozitivnem glasovanju
• Drevi ob 20. uri bo v krožku «Che Guevara», Ul. .Madonnina 12, prof. Silvano Filippelli, odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti toskanske dežele, govoril o temi «Toskanska dežela za kulturo*.
iiiiiiiiiiiiMHtiiiii)iiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuxiiiHiiiiiiB
VESTI Z ONSTRAN MEJE
"* "a nepremičnine v skup-H osti 4-113 milijonov lir, medleten- sp lani v istem obdobju
V rezili 403 -
ri vre<4nosti 2.403 milijonov
l s,kuf.ni 483 kupoprodajnih pogodb Ur. vrednosti 2.403 milijonov S^Pno Prven? trimesečju letos so "Ul p0(,z"/be'ez'li 1-893 registrira-b v skupni deklarirani v C5*1 13-925 --•«*-
milijonov lir. Tudi
"Jlskim 'toStedu so v primerjavi ^ Prstek °"d"bjem zabeležili znaten /""eseči, Sai 80 v lanskem prvem /atU pop-L/^teli le 1.102 registri-'n ie skuPna vrednost >°č 597'" nepremičnin dosegla 7 „1? olj ""'ijonov lir
,?0,v statistične službe 0-^ 'ndu?fZbn° viden padec v
iV^a ma ' °bratu Italsider je do 7<*Jt)ja u ? znašala 42.665 ton, ptro-•087 i alupov za zeiezo pa
razna na-
'■082 tn
%bju u’ .'"cdtern ko je v istem v"Vega 2bi 1	proizvodnja su-
*Pc'riia kal,?Za 47.850 ton in proiz--/""esgg-] Pov I5.342 ton. V prvem » ""a !etošneJega leta je bila
Z 1/23-2l2°1S!?d/1;ia ®u/ovega
NOV REŽIM ZA ŠPORTNI IN PODVODNI RIBOLOV
Takse za plovila in ribiška dovoljenja
(v jlt ter kalupov 44.000 /to 147	obdobju lani: surovo
Pro/;!5® ^n in kalupi 47.45!
■ arsk6ga °dn.ia časopisnega in ti-
3iro'c' i>ab’I-ia v štivanski vi-4 ton t kanca marca dosegla !,ecia S. ter je bila za 6,5 odst.
leta°r, v j stom obdobju lan-3 39.965	* Proizvodnja zna-
sal;
OSMICA
J°Slp škerk, Saleš 61 "doni '"asproti šole)
^ osmico
Več naših bralcev se je obrnilo na nas s prošnjo, da bi jim posredovali informacije, kako je s turističnim ribolovom v Jugoslaviji. Posamezniki so trdili, da imajo težave, ker ne vedo, kako je z do voljenji. da so morali celo plačevati kazni in podobno.
Pristojni organi v Kopru so nam v zvezi s tem povedali, da so s 1. januarjem dejansko nastale neke spremembe, kar zadeva dovoljenja za ribolov. Do 1. januarja letos so si tuji državljani lahko nabavili tako imenovane letne karte, ki so veljale za vso jadransko obalo za športni in podvodni ribolov. Za njih so plačali enotno ceno 20 tisoč lir. Od prvega januarja letos dalje pa so vsa dovoljenja za športni in podvodni ribolov v pristojnosti občin. Za slovensko obalo so se vse tri občine dogovorile, da veljajo enotni kriteriji in cene za vse področje od Debelega rtiča do Savudrije, oziroma do tam, kjer se začne umaška občina. Pri tem pa je treba upoštevati vse obstoječe predpise.
Tuji državljan lahko lovi ob morski obali s trnkom brezplačno. Če pa lovi s čolnom, jadrnico ali s katerim koli drugim plovnim objektom, mora najprej ta objekt prijaviti in potem tudi dobiti dovoljenje za ribolov. Tarife so od enega do pet dni 5 din, za 30 dni
20	din, za pol leta 100 din in za celo leto 120 din. Za dovoljenje za podvodni ribolov pa je treba plačati za 6 dni 20 din dnevno, za 7 dni 100 din, za 14 dni 140 din, za
21	dni 170 din in za 30 dni 200 din.
Ob vsem tem pa je treba upoštevati tudi dodatne predpise, kot na primer število trnkov, neuporaba eksploziva pri podvodnem ribolovu, prepovedan ulov v pristaniščih in kopališčih in podobno. Tisti, ki se odpravi na ribolov v Jugoslavijo si mora torej oskrbeti dovoljenje za čoln in za ribolov ter se hkrati
v turističnih birojih seznaniti z vsemi dodatnimi predpisi. Tisti, ki so morali plačati kazen, najbrž tega niso napravili in prav lahko se je zgodilo,' da so pokazali staro, celoletno dovoljenje, ki je neveljavno, ali pa so imeli dovoljenje za ribolov, ne pa tudi za čoln. Morda so celo lovili na prepovedanih mestih. Vseh nevšečnosti bi se izognili, če bi se predhodno javili na turističnih birojih v Kopru, Izoli ali Piranu, kjer bi dobili vse potrebne informacije."
Končno naj še omenimo, da pa velja za sladkovodni ribolov poseben režim in da se je treba glede dovoljenj in informacij obrniti izključno na ribiške družine.
Simpozij specialistov za bolezni hrbtenice
V Portorožu se je včeraj začel mednarodni simpozij za zdravnike -specialiste, ki proučujejo najrazličnejša obolenja hrbtenice. Prisotnih je okrog 200 strokovnjakov iz raznih predelov sveta. Prvi dan simpozija so obravnavali otroška in starostna obolenja hrbteničnih vretenc ter njihovo zdravljenja s pomočjo klasičnih steznikov in fizioterapije. Pri tem so obravnavali tudi pomen psihologije, ki je pomemben činitelj pri tem načinu zdravljenja. Simpozij bo trajal več dni in v referatih bodo zajeti tudi najnovejši dosežki in odkritja na tem področju.
Hkrati s simpozijem so v por toroškem avditoriju razstavili tudi najrazličnejše preparate in pripomočke za zdravljenje hrbteničnih obolenj tako domačih kot tujih tvrdk.
L. O.
nabrežju:	potrpežljivo čakanje, da riba prime
12. JULIJA LETOS
Proslava 50. obletnice mature v Tolminu
V Tolminu je bil sestanek elanov pripravljalnega odbora za proslavo 50. obletnice prve in zadnje slovenske mature na učiteljišču v Tolminu za časa Italije.
Na proslavo bodo povabljeni poleg jubilantov vsi nekdanji učite-ljiščniki, ki so obiskovali učiteljišče v dobi od 1923. do 1928. leta, pa morda še pozne>i, ko se je uči-taljišče spremenilo v gimnazijo. Povabljeni pa bodo tudi učitelji, ki zaradi razmer 1. svetovne vojne niso dokončali učiteljišča, ter so o-pravljali zaključne izpite na slovenskem učiteljišču v Tolminu v dobi od 1919 - 1922.
Zaželjeno je, da bi se tega pomembnega jubileja udeležili prav vsi, ki svoja dijaška leta preživljali v lepem Tolminu.
Zavedajmo se, da je tolminsko u-čiteljišče, četudi se je po 1. svetovni vojni borilo s kadrovskimi in narodnimi problemi, odigralo s svojimi učitelji veliko in pozitivno narodno vlogo za časa okupacije ter med 2. svetovno vojno. Rezultat borbe je bil, da so učitelji med svojim ljudstvom zasejali seme narodne zavesti, ga gojili in dosegli velik cilj — ohranitev slovenskega jezika, po lepem zgledu našega go-riškega domoljubnega pesnika Simona Gregorčiča, ki je bil sin tolminskih planin!
Udeležimo se tega visokega in pomembnega jubileja v čim večjem številu. Določili smo datum — 12. julij 1973. — Za zaključek srečanja bomo priredili izlet po gornji Soški dolini s ciljem Log pod Mangartom!
Stanko Skočir
mu avtomobilistu registrsko tablico «GO 76.499». številka sama na sebi ne pomeni ničesar, je pa zelo pomembna, če vemo, da so 31. decembra lani, t.j. pred štirimi meseci in desetimi dnevi izročili drugemu avtomobilistu registrsko tablico «GO 74.266». V četrtletnem razdobju so torej na Goriškem izročili 2.233 novih registrskih tablic.
Število avtomobilov se tudi pri nas, kot drugod v državi, nenehno veča. še pred nekaj leti nismo imeli problemov s parkiranjem v središču mesta, danes zlahka parkirnega prostora ne dobiš več, ob določenih urah prihaja do hudih konic na nekaterih najbolj prometnih točkah. Županstvo je pred časom naročilo posebni službi avto-kluba naj pripravi načrt za preureditev prometa v mestu. Načrt sedaj na občini podrobno preučujejo.
Koliko je pravzaprav avtomobilov na naših cestah? Število registrskih tablic nam namreč pove, da so od prve svetovne vojne dalje registrirali 76.499 avtomobilov (semkaj so všteti tudi tovornjaki, avtobusi in druga štirikolesna motoma vozila), vendarle veliko teh avtomobilov ne kroži več. Konec leta 1971 so lastniki plačali v go-riški pokrajini prometno takso za 36.875 osebnih avtomobilov in 2.455 drugih vozil. Skupno je torej krožilo takrat 39.330 vozil. Lani so vpisali v avtomobilski register skupno 7.556 vozil, v prvih letošnjih štirih mesecih nekaj več kot 2.000. Vem0 da so tudi v tem zadnjem času kupci novih avtomobilov nekatere starejše prodali ali na drug način izločili iz prometa. Lahko zaradi tega menimo, da kroži danes po naših cestah z goriško registrsko tablico okrog 47.000 vozil raznih vrst.
Na Goriškem imamo torej eno motorno vozilo (avto, tovornjak ali avtobus) na tri prebivalce. To je ena največjih gostot v Italiji. Vzrokov za tolikšno število avtomobilov pri nas je več. Splošni življenjski standard spada med najvišje v državi, brezposelnosti skoro ni, bencin lahko kupijo tukajšnji prebivalci po ceni, ki je znatno nižja od tiste v ostalih krajih države: tu imamo namreč tako prosto cono kot jugoslovanske , črpalke.
Marsikdo bi si lahko mislil, da narašča samo število osebnih avtomobilov. Po lanskih podatkih, ki nam jih je posredoval ravnatelj avtokluba dr. Dctnenico Sassano, so lani registrirali skupno 6.884 osebnih avtomobilov (od teh jih je bilo 4.783 popolnoma novih), 7 avtobusov, 24 traktorjev, 268 raznih motociklov, 267 tovornjakov in 99 prikolic. Slednji številki nam zgovorno povesta, da se je lani na eni strani povečal, na drugi, pa obnovil park tovornjakov. Registrirali so 176 novih in 90 rabljenih tovornjakov, 70 novih in 29 rabljenih prikolic. V glavnem služijo ti tovornjaki za mednarodni prevoz in vedno večje je število go-riških tovornjakov na jugoslovanskih in italijanskih cestah.
Na Goriškem smo torej na takem nivoju nasičenosti avtomobilskega parka, ki je značilen za najbolj razvite države. Če to na eni strani pomeni, da je naše gospodarsko stanje dobro, prinaša na drugi vrsto problemov, ki niso !e v zvezi s počasno vožnjo po mestnih ulicah, marveč zadevajo normalno življenje nas samih. Vedno! manj hodimo, vedno manj gojimo ; šport. Na drugi strani pa prihaja s silo nia površje potreba, da bomo morali pustiti avto doma in da se bomo v čimvečji meri posluževali starega kolesa ter skoro pozabljenih mestnih avtobusov. Samo tako bomo onemogočili tako prometno zmešnjavo kot jo je moč ob določenih urah opaziti v Trstu, v Milanu, v Rimu in v drugih večjih mestih.
za občinski proračun, ki ga morajo odobriti najkasneje do 9. junija letos. Z glasovi demokristjanov (14) in socialdemokratov (2) bi dobili tako en glas večine v občinskem svetu (republikanci nimajo svetovalcev, kljub temu sodelujejo na pogajanjih). Socialisti so na vabilo KD odgovorili, da so le za obnovitev dvostrankarske koalicije in da hočejo istočasno zamenjavo nekaterih ljudi v vodstvu industrijskega konzorcija. To pomeni, da so za odstranitev sedanjega predsednika Romanija. Morda bo do tega prišlo, saj v Tržiču krožijo vesti, da bo Romani kandidiral na deželnih Volitvah in da utegne celo biti izvoljen,. to na račun drugega tržiškega svetovalca odv. Gi-naldija.
Če bodo demokristjani in socialdemokrati sestavili novi odbor, bo ta imel le en glas večine v občinskem svetu in bo brez dvoma podvržen stalni kritiki komunističnih in socialističnih svetovalcev.
peter in Miren. Postavili so železne nosilce, čez katere' položijo streho, ki bo poslej pred pripeko in tudi pred dežjem obvarovala pripadnike italijanske policije in carine pri izvrševanju njihovih nalog. Ker je na teh mejnih prehodih izredno gost promet in je tudi delo zelo naporno, je zaščita uslužbencev pred vremenskimi neprilikami najmanj, kar je bilo mogoče zanje storiti.
Poslance Škerk je govoril v Jamljah
Na odprtju sedeža sekcije KPI v Jamljah je poslanec Albin Škerk obsežno govoril o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter zlasti o težavah, s katerimi si pridobivamo jezikovne in druge pravice. Zadržal se je pri sedanjem političnem trenutku v Italiji, ki ga označuje ofenziva neofašistov na naše demokratične ustanove. Mi, Slovenci moramo budno paziti, da se to ne uresniči, ker bi bili dvakrat udarjeni, kot italijanski državljani in kot Slovenci. Sestanku je prisostvoval tudi župan Andrej Jarc.
BOJ ZA NOVO DELOVNO POGODBO
Stavka rudarjev iz Rablja in njihovo zborovanje v Trbiža
Delegacijo je sprejelo občinsko zastopstvo z županom na čelu
V rudniku svinca v Rablju so o-klicali stavko. Delavci so v sprevodu in s transparenti odšli v Trbiž, kjer je občinsko središče, protestirat proti zavlačevanju pri sklepanju nove delovne pogodbe. Na zborovanju, ki so ga priredili na trgu, so prisodili odgovornost deželni upravi in vodstvu podjetja AMMI, ki je državnega značaja. Javno so obsodili ravnateljstvo, ki pritiska na delavce in skuša doseči njihovo privoljenje, da se odpovedo nekajdnevnemu zaslužku.
Protestne telegrame so poslali deželi, podjetju AMMI, videmskemu prefektu, deželnim odbornikom ter ministroma za delo in državne udeležbe. Trbiški župan je ob tej priložnosti sprejel delegacijo rudarjev, ki so jo spremljali nekateri občinski odborniki in svetovalci.
• Drevi ob 18.30 bo seja pokrajinskega sveta v Gorici, nadaljevali bodo z razpravo o letošnjem proračunu.
Velik uspeh operne sezone
9. operna sezona je v prvih dveh predstavah, «Rigoletto» in «Norma», žela veliko uspeha. Obakrat je bilo Verdijevo gledališče nabito polno ljubiteljev opere, ki so večkrat z dolgotrajnim aplavzom nagradili nastopajoče za izredno sensibilnost pri izvajanju težkih nalog.
Kot smo že poročali, so včeraj predstavljali «Normo» Vincenza Bellinija, ki je ena glavnih in najvažnejših italijanskih melodram. Glavno vlogo (Norma) je nosila sopranistka M. Luisa Ciotd, ki je svoje izredno izvajanje pokazala že
Kriza v Tržiču kmalu rešena?
Občinska kriza v Tržiču bo kmalu rešena? V zadnjih dneh je bilo več sestankov med zastopniki KD in PSDI ter PRI, da bi se dome-
Gradnja ostrešij na mejnih prehodih
Po dolgem čakanju so končno pričeli graditi ostrešje na mejnih prehodih druge kategorije Solkan, šem-
RiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiifiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiin«iiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiii>
NA POVABILO SPELEOLOŠKEGA ODSEKA SPD
Doberdobski občinski svetovalci obiskali jamo «Kraljico Krasa» na Vrhu
Jamo so odprli pred enim letom - Pozdravne besede župana Andreja Jarca in predsednika ^Kraških krtov» Slavka Rebca
«Kraljica Krasa», jama, ki so jo Kraški krti odkrili natanko pred enim letom, začenja postajati turistična zanimivost. Za sedaj še ni odprta za široko občinstvo,, ampak samo za tiste, ki jih jamarji povabijo vanjo.
Prejšnjo nedeljo so jo odprli doberdobskim občinskim svetovalcem. Vanjo so stopili v velikem številu skupno z županom Jarcem in podžupanom Černičem. Župan je jamarjem izrekel priznanje za njihovo požrtvovalno odkrivanje bogastva kraškega podzemlja in zlasti poudaril naše splošno zadovoljstvo, da pripada ta naloga kraš-kim prebivalcem. Spodbudil jih je pri tem delu, ki je zelo pomembno iz športnih, rekreacijskih in tudi znanstvenih razlogov.
Predsednik jamarskega odseka «Kraški krti», ki deluje v okviru Slovenskega planinskega društva,
Slavko Rebec je obiskovalce seznanil z navdušenjem, s katerim Kraški krti opravljajo speleološko dejavnost in pripomnil, da je minilo natanko eno leto, odkar so jamo odkrili. Zahvalil se je Občinarjem. da so se odzvali povabilu.
Občinski možje z Doberdoba so napovedali svojo pripravljenost, da se globlje spustijo vanjo, kakor hitro jo bodo toliko opremili, da bo mogoče prodiranje v njeno notranjost tudi za neveščega, predvsem pa neopremljenega obiskovalca.
Ob tej priložnosti so se jamarji slikali z občinskimi možmi, po-tern pa so odšL v lokal na Vrhu, kjer so si ob dobri kapljici pove-
v Genovi, kjer je nadomestila znano Španko Gulin. Poleg nje so še nastopili tenor Angelo Lojorese (Pollione), bas Leonid Bergamonti (Oroveso), mezzosopranistka Vittoria Calma (Adalgisa) in še Femando Cadoni in Nereo Ceron. Orkester je bil pod vodstvom Enrica Pessina.
Danes in jutri zvečer se bo operna sezona nadaljevala z delom Benečana Ezia Vittoria «La collana di perle». Opera bo v Gorici doživela krstno uprizoritev. Premiero bodo snemali operaterji italijanskega radia.
V Kromberškem gradu razstava o puntih
V sklopu proslav ob 400-letnici slovenskih puntov in 260-letnici tolminskega punta bodo drevi ob 18.30 odprli v gradu Kromberk, v prostorih goričkega muzeja zgodovinsko razstavo «Veliki tolminski punt 1713» in knjižno razstavo «Tolmin-ski punt v književnosth. Muzej je razstavo priredil v sodelovanju z goriško knjižnico «France Bevku.
Razstava bo odprta do 7. junija vsak dan (razen ob sobotah) od 8. do 14.30, ob nedeljah tudi od 13. do 18. ure.
Slovenska prosvetna zveza vljudno vabi na odprtje razstave
SODOBNE
SLOVENSKE
GRAFIKE
ki bo jutri, v soboto, 12. maja ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah.
dah še ns a, ^ ;*aj zanimivega o namenih Kraških krtov.
V tem letu, odkar so jamo odprli, je bilo v njej več dogodkov: o-biskali so jo sovodenjski Občinarji, v njej pa so krstili tudi devetega otroka jamarja Košiča. Tudi desetega, ki je na poti, bodo krstili v jami; tako nam je zagotovil oče.
Prva slika prikazuje notranjost ^Kraljice Krasa», druga pa občin-
ske može m nekatere domačine iz Doberdoba, med njihovim obiskom v jami. (Foto Leban, Ronke)
Visoko priznanje Arduinu Altranu
Arduino Altran, znani goriški fotograf, čigar slike objavljamo tudi v našem časopisu, je dobil pred nekaj dnevi izredno mednarodno priznanje, diplomo «Excellence — FIAP*. Izročili so mu jo na zadnjem mednarodnem fotografskem kongresu v Neaplju. Podpisal jo je predsednik mednarodne zveze za u-metnostno fotografijo iz Berna.
Altran je pričel pošiljati svoje fotografije pred leti na razne mednarodne razstave. Tu pa tam je dobil več nagrad. Leta 1967 so mu podelili naslov «Artist*, sedaj pa je dobil veliko večje priznanje. Še en korak pa bo lahko dobil naj višji naslov.
Priznanje je pomembno, ker ga je prvič dlobil Goričan. V naši deželi je podobno priznanje dobil neki drug fotograf pred dvajsetimi leti.
Arduinu Altranu iskreno tamo.
česti-
Na goriški skupščini upokojencev CISL. kjer so izbrali delegate za pokrajinski kongres in izvolili novo vodstvo kategorije, so ugodno ocenili dosedanje delo pri ustvarjanju sindikalne enotnosti in pri organizacijski krepitvi te stroke. Glavno poročilo je imel dosedanji tajnik Cortese, spregovorila pa sta še predstavnik upokojencev iz Tržiča Bruno Dovi in ravnatelj patronata INAS Colella.
PO NESREČI NA AVTOCESTI
Umri tudi študent iz Gorice
Prometna nesreča, ki se je pripetila prejšnji teden na avtocesti Benetke— Videm, je terjala še eno žrtev. Gre za 19-Ietnega Romana Candito iz Gorice, Ul. Gelsi 27, katerega so po operaciji na vratnici prepeljali iz bolnišnice v Palmanovi v videmsko. V zadnjih dneh je bilo namreč mladeničevo stanje precej kritično in je bil stalno med smrtjo in življenjem.
Smrt mladeniča, potem ko je pri trčenju v «guard-rail» izgubila življenje 18-letna Vittoria Scolaris, je žalostno odjeknila v mladinskih krogih pri pevmskem mostu, kjer je P~-mano Candita imel precej prijateljev.
Pogreb mladeniča je bil včeraj v Gorici.
Združenje ljubiteljev službenih psov SAS prireja v nedeljo ob 16. uri na športnem igrišču na Rojcah prire ditev, na kateri bodo prikazali vaje izučenih psov. Sodelovala bo tudi skupina karabinjerjev iz Florence s psi, helikopterji ter vozili. V glavnem gre za ponovitev prireditev, ki sta poželi velik uspeh v Trstu in Vidmu.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 13. maja enodnevni izlet na Kucelj in na Čaven. Pohod bo štet za eno prisotnost «Planinstvo in šport za vsakogar*. Podrobnejše informacije in vpis na sedežu SPD. Ul. Malta 2, vsak dan od 9. do 12 ' in od 17. do 18. ure. Ob priliki bo tudi srečanje s planinci SPD iz Trsta. Na izlet so vabljeni tudi taborniki.
Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gorici. Ulica Randaccio 10:	.poroča
da bo jutri, 12. maja ob 18. uri v šolskih prostorih roditeljski sestanek. Vabljeni starši in njih namestniki.
Gorica
VERDI 21.00 Operna sezona: Ezio Vittorio «La collana di perle*.
CORSO 16.45—22.00 «Cosa centriamo noi con la rivoluzione*. Barvni film. Vittorio Gassmann in Paolo Villag. gio.
MODERNISSIMO 17.0O-22.C0 »FBI Operazione Pakistan*. T. Kendall in B. Harris. Barvni film.
CENTRALE Danes zaprto.
VITTORIA 17.15—22.00 «Rapporto sul comportamento sessuale delle casa-linghe*. S. Danning in D. Orten. Barvni film, Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
AZZURRO 17.30—22.00 cUltimo tango a Parigi*. Barvni film. M. Brando in M. Schneider.
EpC LS’. I 16.(XI «La notte dei dia-voli*. Barvni film.
PRINCIPE 17.30 s Le quattro dita del-la furia*. Barvni film.
Vovu Gorica
SOČA «Rolling stones*, angleški barvni film — ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «10.000 dolarjev za pokoj*, ameriški barvni film — ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Sacco in Vanzetti*. italijanski barvni film — ob 19.30.
RENČE Prosto.
PRVAČINA Prosto.
KANAL «Sinovi pustinje*, ameriški film — ob 16.00 in 20.00.
DEŽURNA I.KKARNA V GORICI
Danes ves dan tn cxinoc> ie dežurna lekarna Marzini. Korzo Italija 89 tel. 2443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Alla Salute, UL Cosulich, tel. 72-480.
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Pa.Id Pella, Ludovico Rigonat, Debora Termin, Silvia Pic-coli.
SMRTI: upokojenka 68 letna Angela Mozetič.
OB 150-LETNICI ROJSTVA LOUISA PASTEURJA
Pariški inštitut, ki nosi njegovo ime utegne prenehati z delovanjem
F škripcih finančnih težkoč - Vprašanje javne pomoči in neodvisnosti te izredno pomembne ustanove - Poziv državljanom, da jo s svojimi prispevki podpro
Kako praznuje Francija 150-letnico enega svojih najbolj slavnih sinov, Louisa Pasteurja? Značilno in svojevrstno. Vsi njeni državljani so pozvani, da prispevajo, kolikor morejo, za okrepitev finančnega stanja oziroma proračuna inštituta, ki nosi njegovo ime.
Ves teden je bil posvečen Pasteurju. Predsednik Pompidou je počastil njegov spomin z odkritjem njemu posvečenega kipa v mestecu Ar-bois, kjer je Pasteur leta 1860 odkril, da infekcije in fermentacije povzročajo bakterije.
že omenjeni poziv francoske vlade, naj državljani podpro Pasteurjev inštitut, so podprli še televizija in domala vsi časopisi. Obrnili so se
■iiiiimmmmiiiiimimiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
SOVJETSKI GLEDALCI IN FILM
V Leningradu je skupina sociologov, ob podpori še nekaterih kinematografskih delavcev, opravila zanimivo anketo o tem, kdo in zakaj v Sovjetski zvezi obiskuje kino.
Sestava občinstva je glede na socialno pripadnost pokazala naslednjo sliko: na prvem mestu so študentje, za temi delavci, učenci, gospodinje, uradniki, upokojenci, tehniki, inženirji in znanstveniki.
Očitno je — poudarja agencija »Novosti* — da je obiskovanje filmskih predstav odvisno tudi od družinskega položaja, namreč, ali je nekdo poročen ali ne. Samske osebe obiskujejo filmske predstave pogosteje od poročenih. Če je v družini en sam majhen otrok, potem skušajo starši obiskati kako kinematografsko predstavo vsaj enkrat tedensko. Težje je, če je več otrok.
Družinski dohodki pa na pogostejše oziroma manj pogostno obiskova-
nje kinematografskih predstav ne vplivajo, ker so vstopnice zelo poceni. Najdražja stane petdeset kopejk, za otroke deset. Za slednje so na razpolago posebne kinematografske dvorane.
Kar pada v oči, je nenehno naraščanje števila obiskovalcev. Si je morda to mogoče pojasniti tako, da sovjetski ljudje izredno radi gledajo filme? In zakaj na Zahodu opažamo prav nasproten pojav? (Francozi gredo v kino poprečno šestkrat na leto v SZ devetnajstkrat).
Direktor ustanove za razvoj sovjetske kinematografske mreže, Arnold Vitol, odgovarja na to vprašanje takole: «Visoko število obiskov kinematografskih predstav v SZ, v primerjavi z drugimi deželami, si je moč pojasniti z razvitejšim socialnim čutom oziroma družabnostjo sovjetskih ljudi, z njihovo prirojeno nagnjenostjo k temu, da se obiskujejo in vzpostavljajo nove stike. Leta 1972 so Leningrajčani kupili 160.000 televizijskih aparatov, hkrati pa se je — nasprotno, kot bi bilo pričakovati — povečalo število obiskov kinematografskih dvoran na štiri milijone.
«Razumljivo je, da v tem pogledu vpliv televizije ni majhen. Zanimiv televizijski film ali odločilna nogometna tekma gotovo zmanjšata o-bisk v kinu za 20-25 odstotkov. Navzlic temu nevarnost televizije za kinematografske predstave ni tolikšna, kot se je zdela v začetku. Nevarnejši tekmec je po mojem mnenju lepo vreme. V lepih prazničnih dneh se obisk v kinu znatno zmanjša, ljudje gredo raje v naravo. Ob deževnem vremenu pa se obisk takoj spet izboljša, za 20-30 odstotkov.
«Po mojem mnenju», pristavlja Vitol, «bo kino še dolgo ostal najbolj množična oblika zabave, če je televizija vsekakor bolj pripravna za potrebe športne kronike in predstav v nadaljevanjih, pa si je dobro komedijo vendarle lepše ogledati skupaj z več osebami v večji dvorani, kjer se sočasno ustvarja neko prav posebno vzdušje skupinskega čustvovanja. Potem pa ne pozabimo tudi na to, da mladi gredo raje «ven», kakor da bi sedeli skupaj z materjo in očetom pred televizijskim aparatom doma. Lani so v leningrajskih kinematografih vrteli 220 celovečernih in 117 kratkometražnih filmov. «Postaja v Beli Rusiji*, film mladega režiserja Andreja Smimova, je glede inkasa potolkel vse rekorde: prodanih je bilo dva in pol milijona vstopnic.
«Ta zares odlični film, ki prikazuje srečanje skupine bivših bojevnikov, si je pridobil smpatije vsega občinstva. «še zlasti v Leningradu*, je poudaril Arnold Vitol, «kjer smo mnogi preživeli vrsto strahotnih dni, ko so nas v zadnji vojni dolgo oblegale nacistične vojske ter povzročile nepojmljivo razdejanje in žalost.
do vseh Francozov in jih pozvali, da našimi gledalci deležen najtoplejšega sprejema «Romeo in Julija* Franca Zeffirellija. čeprav se dogodki odvijajo daleč od nas, je večna tema o tej ljubezni, ki jo je ovekovečil nesmrtni Shakespeare, nadvse privlačna tudi pri nas».
Pasteurjevo ustanovo podpro vsaj s prispevkom 5 frankov, kar bi v našem denarju zneslo okrog 750 lir. Pasteurjev inštitut v Parizu se namreč že dalj časa nahaja v kritičnem finančnem položaju.
Sam primer je po svoje polemičen, saj številni učenjaki in raziskovalci že dolgo zahtevajo, da bi država v polnosti prevzela vsa finančna bremena inštituta, vtem ko sama ustanova, dasiravno je nadvse potrebna finančne podpore poudarjeno izraža željo, da bi še naprej ostala privatna organizacija, kakršno si je bil zamislil veliki znanstvenik.
Vsote, ki jih zagotavlja vlada za biološka in medicinska raziskovanja niso zadostne, je izjavil Jacques Mo-nod, Nobelov nagrajenec in ravnatelj Pasteurjevega inštituta.
«Te vsote so nezadostne v Franciji in nezadostne so tudi v drugih industrijsko razvitih deželah, toda najbolj prav pri nas, v Franciji. Zelo čuono in tudi nepravično je, da se v naši deželi*, je poudaril znanstvenik, «ki je v prednjih vrstah industrializiranega sveta in gospodarske moči, ne morejo najti potrebni fondi za naša raziskovanja*.
«To bi utegnil biti zadosten razlog, da bi se mi lahko vztrajno potegovali za določeno pomoč od strani države*, je pristavil profesor Mo-nod. «Vendar imam pred očmi nekaj, kar je za vse nas velikega pomena in bistvene važnosti: Pasteur je namreč želel, ko je inštitut ustanovil, da bi ta vedno ostal neodvisen in privatnega značaja zlasti v odnosu do vlade. Lahko bo kdo rekel, da pomeni to prositi milošči-Kova- no' Vendar to ne d™- to ne ponoe-sploh prositi miloščine — mislim na pri-
mer, ko se obračamo na državljane za pomoč — marveč pomeni nuditi le-tem možnost, da podpro prepotrebno znanstveno raziskovanje*.
Pasteur je inštitut ustanovil leta 1888. O njem je rekel, da je »tem-pelj bodočnosti, bogastva in blaginje, ki bo pomagal izboljšati človeštvo*. In res je postal tempelj znanstvenega, medicinskega in biološkega raziskovanja. V njem je Pasteur odkril svoj serum proti pasji steklini, tu je poučeval bakteriologijo in razvijal svoja raziskovanja o infekcijah. Finančno se je vzdrževal, s pomočjo izkupička od prodaje serumov in cepiv, s prispevki privatnikov in vladnimi fondi.
Neki drug član vodstva inštituta, doktor Jean Courdrier, je izjavil, da bi Pasteurjev inštitut utegnil izginiti, če ne bo privatnih sredstev, ki bi mu pomagala, da se izvleče iz težkega finančnega položaja. V teh okoliščinah se glede njegove bodočnosti oziroma usode postavlja naslednja alternativa:	ga nacionalizirati
ali ga pustiti še naprej, da ostane neodvisna ustanova.
Stroški Pasteurjevega inštituta so izjemno visoki, saj je znano, da je znanstveno raziskovanje danes silno drago. Na primer instrumenti, njihove cene so glede na sredstva, s katerimi razpolaga Pasteurjev inštitut, daleč previsoki.
V tem smislu je v mestecu Arbois spregovoril tudi predsednik Pompidou. Prisotni so bili številni znan-
stveniki, ki so obenem obiskali hišo kjer je Pasteur stanoval in je zdaj spremenjena v muzej.
Louis Pasteur je človeštvu napravil usluge, ki jih ne bomo nikoli pozabili. Samo če se spomnimo pasje stekline: njegov serum proti njej je reševal, rešuje in bo še reševal številne ljudi po vsem svetu pred strašno smrtjo, ki so ji izpostavljeni če jih je ugriznil stekel pes. In celo v vsakodnevnem življenju smo deležni koristi, ki so nam jih prinesla njegova odkritja o bakterijah. V mislih imamo n. pr. »pasterizacijo* mleka, ki ga uživamo malone vsak dan. Prej so bili zlasti otroci izloženi marsikateri bolezni, namreč takrat, ko mleka še niso pasterizirali. Danes je ta nevarnost odpravljena. In tako naprej, marsikaj slabega je človeštvu prihranjenega, odkar je veliki znanstvenik odkril, da infekcije povzročajo bakterije. Zato, kot rečeno, ne bo ostal v časteh samo pri Francozih, marveč pri vseh ljudeh sveta.
Motiv iz Hrvatov
(Foto M. Magajna)
V IVEII Z BLIŽNJO TURISTIČNO SEZONO
V Zagrebu in okolici vrsta lepih kulturnih prireditev
Mednarodna razstava naivne umetnosti - V juliju velik folklorni festival ob sodelovanju kakih 100 domačih in tujih ansamblov
Zagreb in njegova okolica postajata iz leta v leto bolj zanimiva. Za poslovne ljudi je Zagreb zanimiv zaradi vrste gospodarskih prireditev, med katerimi sta še najpomembnejši spomladanski in jesenski velesejem, za ostale ljudi pa je Zagreb zanimiv zaradi vrste prireditev kulturnega značaja. Podobno so zanimivi razni centri zagrebške ožje in širše okolice. Pravkar se je v Zagrebu začel «Zagrebački salon*, to je že tradicionalna razstava hrvaških likovnih umetnikov, ki bodo v umetniškem paviljonu na Tomislavovem trgu razstavljali svoja dela do 8. junija. V ponedeljek, 14. t.m. pa se bo v Zagrebu začel glasbeni bienale, ki bo trajal do 20. t. m. Gre za mednarodni festival sodobne glasbe, ki se je uveljavil že v mednarodnem merilu, za kar jamči sodelovanje vrste domačih in tujih ansamblov. Letos bodo v Hrvatskem narodnem kazalištu, v Dramskem kazalištu «Gavella», v Hrvatskem glasbenem zavodu, v Koncertni dvo-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiriuimiiiiiii^HuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
NALOGA LADJE «OCEANOGRAPHER»
Geologi iščejo rudo v morskih globinah
V oceanskih breznih se ustvarja nova zemeljska skorja ki jo sestavljajo rudnine, ki so privrele na površje
STEATTLE, maja - Bolj se geologi posvečajo svojim problemom, bolj prihajajo do prepričanja, da današnja generacija preveč hlasta po tem, kar daje priroda. Zaloge posameznih ruarain in surovin se krčijo s tolikšno naglico, da strokovnjaki opozarjajo, naj bi čimprej začeli s strogim varčevanjem, kajti sicer bo modemi svet izčrpal vsa bogastva in pustil bodočim generacijam bolj žalostno dediščino. Geologi in drugi strokovnjaki so za nekatere surovine določili že čas, ko jih bo zmanjkalo. Za nekatere rudnine in surovine nasploh trdijo, da jih bo zmanjkalo že v tem stoletju. Ostale bodo »zdržale* do prvih desetletij prihodnjega stoletja, nakar bo na Zemlji zmanjkalo . vsega, kar danes predstavlja osnovo našega bogatega življenja.
To trdi večina strokovnjakov, hkrati pa srečujemo med geologi in znanstveniki, ki se ukvarjajo s sorodnimi vprašanji, tudi ljudi, ki so drugače prepričani in ki trdijo, da se človesu ni bati za bodočnost, ker da je na Zemlji še zelo veliko surovin in drugih bogastev, vrhu tega bo znanost odkrila nove možnosti iz koriščanja tega, kar nam daje priroda. V zvezi s tem navajajo na primer možnost miroljubne uporabe jedrske energije, ki da bo povsem sprevrgla dosedanji način življenja in izkoriščanja prirodnih bogastev. Skratka, srečujemo se s tako imenovanimi pesimisti in optimisti. Poslednji vidijo še vse rožnato, v primerjavi s tistimi, ki vidijo vse mračno. Toda so tudi ljudje, ki so
Horoskop
Večer na morju	(Foto M. Magajna)
....................
nite glasu srca. Poiščite si zdravja v mirnejšem življenju.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne boste še dosegli tega, kar ste si postavili za cilj. Ne pogrevajte tega, kar je že za vami. Oster spopad z nekim sosedom.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Umirjen nastop v nekem poslovnem sporu vam bo zelo koristil. Ne zapravite nekega dragocenega prijateljstva. Nepričakovano pismo.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Preveč si domišljate glede svojih sposobnosti, bodite bolj skromni. Presenečenje v ljubezni. Zdravje zadovoljivo.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Napredovanje na delu vam je zagotovljeno. Umirjeno družinsko vzdušje. Glede zdravja bo vse v redu.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Prijateljstvo že, vendar ne tako, da bi vse šlo samo v vaše breme. Odkrit pogovor z odkritim nasprotnikom. Več gibanja v naravi in manj ponočevanja.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne opravičujte se pred seboj, niste storili, ker bi bili morali. Ljubljena oseba vam bo ob strani. Koristil bi vam temeljit zdravniški pregled.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Pred vami je izreden uspeh. Razočarani boste nad poniglavostjo nekoga, ki ga cenite. Zdravje ugodno.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Do denarja vam ne bo težko priti. S hvaležnostjo boste odklonih uslugo,
ki vam ni več potrebna. Utrujenost.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Gospodarsko boste napredovali. V ljubezni ne bo kaj prida novega. U-trdili boste svoje zdravje.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Sicer dobro zamišljen načrt vam ne bo uspel. Intimen večer z ljubljeno osebo. Pazite na svoje srce.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Prelahkomiselni ste glede svojih dolgov. Izprašajte si dobro vest glede neke ljubezni. Počivate premalo.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne razočarajte nekega prijatelja, ki vas bo prosil pomoči. Prisluh-
«bolj trezni* ali «praktični». Ti ne gledajo ne na preteklost ne na bodočnost, pač pa le na sedanjost in v tem smislu tudi ravnajo.
Po Pacifiku pluje že več časa ladja, ki išče rudnine in razne surovine, posebno še dragocene metale. Njeno sedanje iskanje se je osredotočilo predvsem na bližino obale južnoameriške celine. Gre za ladjo «Oceanogra-pher», ki je v službi ustrezne a-meriške ustanove za raziskovanje morskega dna. Na tej ladji je večja skupina znanstvenikov, ki hočejo preveriti neko svojo domnevo in sicer' teorijo, da so na morskem dnu zahodno od Čila in Peruja velikanske zaloge rudnin in sicer predvsem bakra, ki je glavno rudno bogastvo dežel vzdolž Andov. Obstaja namreč geološka teorija, ki jo sprejemajo skoroda vsi geologi, po kateri naj bi «prepad*, ki ga zasledimo le malo zahodno od čilsko -perujske obale, bil posledica neke razpoke na morskem dnu, razpoke, ki da je posledica »premika* oceanskega dna proti zahodu, tako da nastaja pod ali vzdolž južnoameriške celine nekakšno brezno.
Brezno, o katerem je govor, pa ni edino tovrstno brezno na svetu. Podobnih prepadov ali orožen je več in vsa so nastala na približno isti način. Brezno ob Aleut-skih otokih na primer se razteza v dolžino tisoč kilometrov. Gre za brezno, ki ga zaslepimo sakih tisoč kilometrov južno od Aljaske. Ameriški znanstveniki, ki so že štiri mesece na plovbi s svojo ladjo «Oceanographer», so «obiskali» tudi ta prepad ob A-leutskih otokih. In tudi tu so preverjali svojo teorijo o odmikanju morskega dna, o širjenju celin.
In tudi tu so baje odkrili rudnine, oziroma surovine raznih mineralov. Iz tega izhaja, da drži teorija tistih znanstvenikov, ki pravijo, da je v notranjosti Zemlje še veliko rudnih bogastev m da bo mogel človek nekoč črpati potrebne rudnine tudi iz večjih glooin kot jih črpa sedaj. Incko-Iiko laže bi bilo priti do ruanih bogastev ob nekaterih «preio-mtn», v tako imenovanin breznih, torej na področjih, kjer je zemeljska skorja »razklana*. Na tem področjih namreč, po teoriji deia geologov, privre na površje magma, taksna raztaljena snov, ki prihaja na dan tudi pri bruhanju vulkanov. Toda iz vulkanov ne pride kdove kaj vredna snov. Geologi trdijo, da pride po navadi na površje zemlje rudninska snov tam, kjer je tudi že sedaj v bližini kako rudno bogastvo. Vzdolž zahodnih obal južnoameriške celine so odkrili torej rudnine zato, ker je vse to zemljepisno področje, «geološko zani-mivo», saj je znano, da je vzdolž Andov veliko rudnih bogastev, posebno veliko bakrene rude, saj sta na primer Čile in Peru največja dobavitelja tovrstne kovine na svetu.
Geologi nam v zvezi s tem dajejo daljšo razlago, kako privre iz plasti moho na površje utekočinjena snov, kako se na dnu oceana seseda in ohlaja, kako se tu ustvarja nova skorja zemlje, ki da maši ali polni razpoko, ki je nastala v zemeljski skorji itd. Toda to nas trenutno ne zanima. Hoteli smo namreč samo prikazati, kako se v krogih, kjer se ne gleda le na trenutne potrebe, računa že z možnostmi, ki bodo ali bi vsaj lahko prišle v poštev v bodočnosti, ki v konkretnem primeru niti niso tako daljne. Američani torej že iščejo nove vire rudnih bogastev za čas, ko bodo sedanje zaloge izčrpane.
ZNANOST ŠE VEDNO ODKRIVA ČLOVEKA...
Sleherna sposobnost je z nečim pogojena
Marconi je pri 14 letih v šoli padel ■ Lokalizirali so možganske centre za vesoljske, arhitektonske in druge sposobnosti
NEAPELJ, 10. — Prof. Carlo Sirtori, direktor zavoda Gaslini v Genovi ter predsednik ustanove Carlo Erba je imel v Pozzuoliju na letalski akademiji predavanje, v katerem je govoril o znanstveni analizi človeških sposobnosti. Pri tem je poudaril, da je sleherno človeško obnašanje, da je sleherna človekova sposobnost z nečim pogojena. Prof. Sirtori je pri tem posebej poudaril »pomembnost vzročne zveze in motivacije*. V zvezi s tem je navedel nekaj konkretnih primerov: Sloviti italijanski znanstvenik Gu-glielmo Marconi je pri 14 letu starosti v šoli cepnil. Zaradi tega ga je oče pošteno nadrl, češ da je nesposoben, umsko omejen in podobno. In tedaj je Marconi sklenil dokazati očetu, da njegove napovedi ne bodo obveljale. Vrgel se je na študij, naglo napredoval in pozneje dobil celo Nobelovo nagrado. Znani likovnik španskega porekla Salvador Dali je doživel nekaj podobnega: Oče ga je označil kot nesposobnega lenuha brez sleherne ustvarjalne možnosti. Sloviti umetnik pa je dokazal, da temu ni tako, peč pa utemeljil «vzročno zvezo med logično analizo in dogajanji in pri tem uspel do današnje ravni*. Nekoliko drugačen je Wattov primer. Ta je iznašel parni stroj «po naključju*, opazoval je, kako para v loncu dviga pokrov. V tem je «jasen dokaz vzročne zveze med dogodkom na ognjišču in ustvarjalno idejo velikega izumitelja*.
Ko je govoril o zmogljivostih umetniškega talenta je Sirtori o-menil dve novi dejstvi in sicer dejstvo, da so v desnem delu možganov lokalizirali človekove vesoljske, arhitektonske in matematične sposobnosti. Drugo novo odkritje je odkritje, da so te človekove sposobnosti na nekakšen način povezane s hromozomom «X» ter z moškim hormonom. Iz tega Sirtori in tudi drugi znan-
stveniki sklepajo, da so določene dejavnosti bolj moške kot ženske. Te «moške» lastnosti so podobne tudi «moški posebnosti* hemofiliji, ki je odvisna le od hromozoma «X» in prizadene izključno moškega. Toda na umetnikovo izraznost lahko vplivajo tudi razmere, v katerih človek živi. Sloviti pisatelj Dickens, ki je imel kar 10 otrok, ni našel kdo ve kolikšnega družinskega razumevanja v svoji družini in je zato svoja čustvena in družinska občutja upodabljal v svojih romanih.
Na vprašanje, ali more telovadba vplivati na razum, je Sirtori odgovoril takole: plavanje pripomore k večjemu dotoku r.rvi v možgane, veča dotok krvi pa pripomore k večjemu dotoku kisika v možgane, zato m bilo priporočljivo, da bi se starejši ljudje u-kvarjali s tovrstnim špoitcm s plavanjem, posebno tisti, ki so nagnjeni k arteriosklerozi. Nadalje je Sirtori poudaril, da je znanost povsem temeljito ugotovila in preverila, da je med velikimi umi razmerno veliko planincev Tudi sloviti Einstein je bil znan kot alpinist. Končno je bilo ugotovljeno tudi, da telovadba vpliva na večje izločanje hormona, ki da vpliva na fizično rast človeka.
Sloviti italijanski znanstvenik je navedel še razne druge primere podobnih vzročnih zvez in je nato svoje predavanje zaključil s trditvijo, da se more z voljo podaljšati tudi življenje. V zvezi s to tezo so napravili tudi več poskusov z ljudmi, ki so prekoračili 70 let življenja. Nekatere so navedli na to, da so začeli slikati, druge pa so pustili brez sleherne naloge. Po 12 letih se je ugotovilo, da je bila smrtnost med «slikarji» za tretjino nižja kot pri tistih nad 70 let starih ljudeh, ki so jih pustili brez slehernega dela, brez sleherne obveznosti.
rani «Istra» ter v gledališču «Jaza-vac» nastopili v tednu dni Zagre-bačka filharmonija, Slovenska filharmonija, Pihalni orkester JNA, ansambel New Phonic Art iz Kol-na, Les Percussions de Strasbourg, nadalje Schola Cantorum iz Stuttgarta, Cecil Taylor Trio iz ZDA, nadalje ansambel MW 2 iz Krakova na Poljskem, grupa J. A. Riedl iz Munchna, Budimpeštanski komorni ansambel itd.
V Bedekovčini, to je kakih 35 km severno od Zagreba, pa imajo od 20. do 27. t. m. na programu vrsto prireditev folklornega in zabavnega značaja, ki naj pripomorejo k večjim uspehom že tradicionalnega sejma zagorskega vina.
Toliko o prireditvah v maju, v prihodnjem juniju pa je prireditev še več. že 1. junija se bo začelo v Zagrebu svetovno srečanje naivne umetnosti pod naslovom «Naiva 73». V umetniškem paviljonu na Tomislavovem trgu v Zagrebu, v Galeriji primitivne umetnosti ter v Muzeju za umetnost in obrt bodo organizirali razstave umetnikov naivcev iz 25 dežel, če upoštevamo dejstvo, da je hrvaška naivna umetnost, še posebej hlebinjska šola zaslovela po vsem svetu, je razumljivo, da bi znala ta prireditev pritegniti pozornost ne le širših krogov ljubiteljev umetnosti Hrvaške, pač pa da bi znala privabiti veliko ljubiteljev u-metnosti iz tujine. Prireditev, o kateri je govor, bo trajala do 30. avgusta in bo torej časa dovolj, da si vrsto razstav ogledajo tudi ljudje iz širših zemljepisnih področij.
Da bi ne ostali pri tej naivni umetnosti, to se pravi pri nekakšni primitivni likovni ustvarjalnosti, se v Zagrebu pripravljajo tudi na drugo skrajnost likovnega izražanja. V istem času, torej od 1. junija pa do 30. avgusta, bodo v Galeriji sodobne umetnosti priredili mednarodno razstavo tako imenovane kompjutr-ske umetnosti z naslovom «Tenden-cije V*. Kolikor je znano, je ta prireditev že več ali manj tradicionalna in je doslej že vsakokrat žela večje rezultate.
Za ljubitelje dialektne poezije pa pripravljajo v Zelini, 20 km od Zagreba, «Recital kajkavske lirike*, ki ga tokrat organizirajo ob 40. obletnici smrti Dragutina Domjaniča. »Recital* bo 7. in 8. junija v Domu kulture v Zelini.
Križevci je mesto, ki je že 70 km od. Zagreba, je pa hkrati to mesto bogato najrazličnejših folklornih in drugih posebnosti. V dneh od 7. do 10. junija bodo v okviru prireditve ' «Križevačko veliko ' spra-viščea prikazali svoje folklorno bogastvo in razne narodne običaje mesta in okolice.
Vrnimo se spet v Bedekovčino. Ob tamkajšnjih jezerih bo 24. junija prireditev pod naslovom «Igrajte nam mužikaši*. Pri tej prireditvi bodo tekmovali domači glasbeni ansambli to je samo pravi ansambli iz Hrvat-skega Zagorja.
V	juliju bo v Zagrebu prav gotovo najpomembnejša tovrstna prireditev. Predvsem kar zadeva prireditve z množično udeležbo in še širše občinstvo. V tednu od 21. do 29. julija bo namreč VII. mednarodni folklorni festival. Na Trgu žrtev fašizma, na Zrinjevcu, na Jezuitskem trgu, na odru gledališča «Arto» in drugod po mestu bo nastopilo 100 originalnih folklornih skupin iz prav vseh predelov Jugoslavije in iz tujine. če pomislimo na samo jugoslovansko folklorno bogastvo in če k temu dodamo še gostvanja iz tujine, je gotovo, da bo to prireditev, kakršnih ne zasledimo tako pogosto. Vrh tega naj dodamo, da bo na tem festivalu sodelovalo nad 3000 plesalcev in plesalk.
V	dneh od 23. do 25 avgusta bo spet prireditev v Bedekovčini. Tu se bodo pomerili pevci amaterji iz Hrvatskega Zagorja, ko bodo na prireditvi «Prvi glas Zagorja* izbirali
najboljšega pevca.	._mbra
V dneh od 13. do *5- s<*fa, kaj. pa bo v slavni Krapmi fest ^ra. kavske popevke z naslovom Pina 73*. Festival bo v pnredDi pinske ljudske univerze.
Doslej smo navajali le Pj’ire * jat ki imajo kulturno umetniški ^ in ki lahko pritegnejo v'e 1 eka. činstva. V okvir turističnih i
nomskih prireditev v tej seZ0.p j^jj spada še cela vrsta maniffT zani-strokovnega značaja, ki^ uček
male ožje musc iju«-- --	, prr
bomo vendarle navedli se_ zvrst reditvi, ki spadata v prejsnj ^ prireditev, vsaj kar zadeva ga-nje množice. 21. oktobra 0 g0]net-grebu na stadionu Dinama n gpa. na tekma med Jugoslavijo gjcer nijo, v začetku decembra od 5. do 9. pa bo v Zagrebem narodno prvenstvo v • sanju.
zagi>=u“ ,r. umetnem
NA FILMSKIH PLATNA
■ži-
Woody Allen:
«Everything You AIways Wanted...»
Ameriški komik, igralec ser Woody Allen je tudi c doživel velik uspeh kritike . v blike. Pred leti smo ga nej-kratki vlogi v j Umu Cliva ia ja «What’s New Pussyct£»•■ - fl. katerega je bil tudi nap[s^emarja-rij; a takrat so ga vsi za jel-
li na račun protagonista r _	--s.
iersa in lepih protagonistk. bkegi
nji sezoni je izšla brez
uspeha
njegova druga r - . zo-nanas», ki ga je pred kr . kcloT pet predlagala La Cappe , ’krnaltl ni videl tega filma. bo}m-.ka hi' to možnost, kajti distr.bucj ša Unitea Artists bo izd0	_
zo po uspehu nadaljnjih J sino Kot se bo bralec spom„o2'itivn°' «Bananas» ocenili ze^° ^.delo se čeprav ne navduševalo0- ^g 2fl-nam je, da imamo pred koflii-nimivega in zelo zabavneg precej ka, od katerega si i°h,' ko v pričakujemo Toda (med j i« Trstu še ni izšel nieg0LnH fil? po mnenju mnogih nap ^ je «Prendi i soldi e scaPPf ri j pe‘ gledanje nadaljnjih dve.n“i;a svv cej razočaralo. Allen P1-**?. se brei je filme prehitro, Vonav Krpsel teh razvoja Le če se bo 0 ,gr k<r napak, bo lahko postal mik.	weryttlin^
Njegov zadnji film * K »' You Always VVanted t0 Afraid w bout Sex... but Were Argste vir Ask» (Tutto quello che	n01l a-
luto sapere sul sesso...	noS.
vete mai osato chiedere. ^nj ni dosti zabaval, še ve
■ incora. . ai
je bil
Herbert Ross). Gre za PaTj‘' imenskega seksološkega in obenem za parodijo	s0

TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 šola: 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Slovenski skladatelji; 19.10 L. Rehar: Avgusta Danilova; 19.20 Zbor in folklora;
20.00	šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert; 21.50 V plesnem koraku.
TRST
12.10, 14.45 Tretja stran; 16.00 Literarna oddaja; 16.20 Koncert;
KOPER
6.30. 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30,
20.30	Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7-00 Glasba za dobro jutro;
9.00	Glasbena galerija; 10.00 Melodije; 11.15 Orkester; 11.30 Glasba in pesem; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Tretja stran; 15.00 Klavirske skladbe; 15.30 Plošče; 16.40 Zborovsko petje; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Top hits;
21.30	Koncert; 22.35 Jazz.
nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz: 10.00 Posebna reportaža; 11.30 četrti program; 13.20 Strnjena komedija;
14.00	Plošča za poletje; 15.10 Program za mladino; 16.40 Spored za najmlajše; 17.05 Sončnica; 19.10 Sindikalna panorama; 19.35 Operna
PETEK, 11. MAJA 1973
glasba; 20.20 Andata e ritorno;
21.15	Koncert.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Melodrama; 9.15 Orkester; 9.50 V 80 dneh okoli sveta; 10.05 Plošče za poletje; 13.00 Hit parade; 13.50 Kako in zakaj? 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.50 Plošče; 22.43 Nadaljevanja.
III.	PROGRAM
10.00 Koncert; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas;
13.30	Wagner in Beethoven; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.10 Pianist R. Serkin; 16.20 Mozartova simf. glasba; 18.15 Gospodarska rubrika;
18.30	Lahka glasba; 19.15 Koncert;
20.15	Znanstvena oddaja.
SLOVENIJA
7.00,	8.00,	10.00,	13.00,	15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Pazi, nevarno!; 9.35 Koncert za mlade; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Sklepni prizor opere «Rusalka»; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači ansambli; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Otroške pesmi; 15.30 Napotki za turiste; 15.40 Šegula: «Devet skladb za klavir*; 16.00 «Vrtiljak»; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 Aktualnosti; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15
Trio A. Stanka; 20.00 Naj narodi pojo: tekmovanje na BBC; 21.15 O morju in pomorščakih; 22.15 Iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30	šola; 12.30 Poljudna znanost; 13.00 Ob 13. uri; 13.30 Dnevnik; 14.00 Tuji jeziki; 16.00 Šola;
17.00	Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Jazz na konservatoriju; 19.15 Življenje v ZDA; 19.45 šport in kronike; 20.20 Dnevnik; 21.00 Aktualnosti; 22.00 Glasbeni spored;
23.00	Dnevnik.
II. KANAL
18.45 Vzgojni problemi; 21.00 Dnevnik; 21.20 T. Rattigan: «Ross» (radijska priredba).
JUG. TELEVIZIJA
9.30	in 14.40 TV v šoli; 11.00 in 16.10 Angleščina; 17.45 Veseli tobogan: Gornji grad; 18.15 Obzornik; 18.30 Profesor Baltazar -risanka; 18.40 Cesta in mi; 18.50 Za boljši jezik; 19.00 400 let slovenske glasbe: Ivo Petrič; 19.45 Risanka; 20.00 in 22.25 TV dnevnik; 20.35 Rešilni čoln; 22.00 Mogočni atomi — film.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Film: «Tatovi slonov*; 21.20 Dokumentarec: Ribiške razglednice; 21.30 Ansambel Jožeta Burnika.
kot prejšnji zProvaci an p0(jpiscl (katerega režijo	P „rnAijo
Herbert Ross). Gre za Pa. sfSel
imenskega seksološkega ~ jjiui-in obenem za parodijo s0 vse skih zvrsti, a epizode P :^gij z<j" površno izdelane	(če
bavni sta zadnja in P raznih f
Poleg Allena nastopajo v ^0ItisC pizodah John Carradi > jja«-Lasser, Anthonp Quaylc. dali, Lynn Redgrave. jacob1’ nolds, Gene VJilder, L Jack Barry.
Robert Aldrich•*
«Ulzana’s Kaid’ ..
Američan Robert fldri c^Jei0 liu' ser krutosti in nihiltzm* ■ jcateph bimo tista njegova dela, reainos se ta osebni pogled stno) s združuje (včasih	ne
prikazovanjem kakega -ne: V? momenta ameriške zgo Qapg ko npr. 30. leta v ali zgodovina filmske	jane-
«Che fine ha fatto o in «Quando muore un	in<r
Toda od Aldricha remo pričakovati zgodo a^eremk° gleda na realnost, v	•	jn oo
filmu, v katerikoli zfdmkffnsta^ dobju išče Aldrich le	■
svojega pesiviističneu «Ulzana’s Raid» (fes**** fci ) Ulzana, 1972) je »f^njo * precej neobičajen za... ffjegot meriško kinematografu0- okr1itifs' temeljna komponenta Je ^ t de in poraz, pomanjkanje kcionar^ lov Zato ne gre za	lahW
ivestem, kot bi ee jndijati zdelo po prikazovanju	ich
in ameriške konjenic -
Ttz:
tzsrsvzjzžs
zdelo po prikazovanju jch n
in ameriške konjenice. »	*
poveličuje nikogar. J . zaldl . šče proces, ki pm**r tep * nega odčaranja. K°f?v je drugih Aldrichemh	^
reč njihov najbolj	preš	^
ment.	,nrvt B«r<
V glavni vlogi nastof^ je po*"* caster. Lepo i°^ograjJaVec J°se^ zvesti režiserjev sodelave
Biroc.	S-t*-
lijansko in neko m «ltdj g sko podjetje. Gre za P b0 en ni v Rusiji», v kateri	Adrel
pomembnih	sfct-
Mironov Film bo P'v no Italijanov, ki s p<<rešilf J v
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
HPt-ESARSTVn
S STARTOM V TRSTU
Prva etapa dirke po F-JK st deželnega predstavnika
Nerazumljiva prepoved nastopa tujim kolesarjem
Vv
fKUtem. s<r J® pričela v Trstu 12. i Vsaka ekipa bo štela po 4 člane, juniji a kolesarska dirka po Fur- I Organizator bo priskrbel vsaki e-
kipi vse potrebne pripomočke, da bo lahko brez težav našla pot do cilja. Vprašanja, na katera bodo morali prijavljenci odgovarjati, bodo deloma iz splošne kulture. Večina vprašanj pa se bo nanašala na športne, politične, kulturne in aktualne novice, ki jih bo objavil Primorski dnevnik od nedelje 13. t.m. do vključno sobote 19. t.m. Vpisovanje ekip, ki morajo biti štiričlanske, traja do nedelje 13. t.m. pri tajnici Krasa Tamari Blažinovi. Prijave pa lahko po potrebi sprejmejo tudi odborniki društva.
—fes—
$ ki se moralo udeležiti tu-
-uljjski krajini, ki je po ei4pne j^u sPet prevzela obliko t3adeliJ~rke- Tekmovanje je letos «h j™1? na štiri etape, od kate-i6 biia T včerajšnja najlažja, saj Wga	°d Trsta do Spdlim-
^	položna. Med pre-
athaterii Hlipajočimi italijanskimi stšvnik pJe omagal deželni pred-I11*	ki se je z drugi-
L^iču ' k°y3jriši podal v beg že ®žal (U ,*n Je svojo prednost ob-je n konca. Med to deveterico zafKi ^mo mesto uvrstil z laž-nsiia Jjmkom še Novelli iz Va-5*	ko so ostala me
skajle paula tekmovalcem iz To-
Jalovo Predstavništvo, kot v Avstrijci in Madžari, V° sodpflOoj^m trenutku je njiho-Hl^tS|.i?Vanje odpadlo zaradi bi-t P° Fu 10vb‘.\ češ da bi bila dir-Hij Pr*aniji vpisana v medna-i ^sSTtersk* koledar.
1 Ci?1 RED NA CILJU: je 140*1 ^Fdcas Valvasone), ki ll4’jg” dolgo progo prevozil v i	, s poprečno hitrostjo
'	na	uro.
j' C<ta’oni (CaPP Branži)
'	(La Fauna)
Tassih	Juventina)
taosta , ^ittorio Veneto) 4”
anka, itd.
BlLg,	* * *
S je	’	10. —	Španec	Juan	Zu-
T°*esar«?L-irnagal v štirinajsti etapi Seif®	dirke	po	Španiji,	od
j9 skuDni° Bdbaa, dolgi 182 km. f 8 jec pji^vmi vodi še vedno ei>> Po.„ ddy Merckx pred Špan-esarodonno.
;S%T
v burS^r’knevne kolesarske dir-
H
_QUENTIN
10. - V tre-
vec Vv!?Uerilueju je zmagal Bel-eeck, ki se je uvrstil
Prvo
mesto skupne lestvice.
kfu$
h\\r
* * *
5Ji«zmaR’ 1°-----Italijan Giulia-
/'6 dirkp v drugi etapi kolesar-vij01** Gn:S? ^nmandiji, pred Fran-v[T?*P. lJ?|ardom in Belgijcem Da-*** tia ,>n Polidori še vedno skuPni lestvici.
— Sovjetski kolesar v i^rskp6, ztnagal v prvi elapi fe *arša,, k°lesarske dirke Praga
fiaiSlaeal ~~ Berlin. Potem' ko 4fk***ičWa -v sprintu Čehoslovaka Ka *n Prchala.
SVOJO AKTIVNOST
h r*enci trima Zgoniku
^>ftilega0\.Za1dnii ^jl Je °db°r
Vji %je .ar°zka Kras, upoštevate! Svoiih -,zabteve velikega šte-sklep c*anov, soglasno spre-lili,v iho	ustanovi novo sa-
KjS, da kG1]0 - «Trim odsek*, sl^’’ kako ip lreba Posebej Pouda-V °a vidji,;6 koristno z rekreacij-vSl.!l6katej,j(a gojenje trima, ki je
S etpn. raz4rhžavab. doseSel neki Privr-s«, ,an ln šteje na mih-tjJ° p„,nc'ev' predvsem ljudi,
s*1 «£“?>v “ K'>“v
v' i, **':	rr
tNar avajo stezo. k- bo f uelovanio
‘tt
lri Jo n,	nazvejano. ta-
- al » <.n„i°d?ek sistematično uk-
moral izdelati
^ bo ^ D? b°lj nazvejano. Ta-liti* s	sistematično uk-
te ^a |releol°škimi raziskavanji
Ledina tp«asu res ne primanjku-Pa-a je le v izbiri)- p°-
tev* ko šp ttl°Famo vključiti v to l.°SU. obcasno planinsko de-
b'VaSnovatia i
%'K.akciio m razpisana je že 'klin °dseks> n°',e .sekcije. Krasov 0fie ’ 20. t Pr*reja namreč v ne-
^°i\ioC*iski rnn^k*dpni Planinsko -Nnke ob^ 1)0 Področju
ko PoSkUsn ’ Ker je to prvi to-Pa »doležiij i’ ^ b°do pohoda lah-j® že ! C!ani SK Kras. Ker r0ahiada v azsiril glas o pohodu dobil6, je v ,6 j kr°gib veliko zani-Itltn .brecei adui>b dneh Kras pri-lr**eli Jr,^10v.’b članov, ki bodo ayico do sodelovanja.
Brežani so se poslovili od letošnjega prvenstva 2. amaterske lige z zmago na domačem igrišču v tekmi proti enajsterici proseškega Libertasa
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH PRVENSTEV
Primorje na drugem mestu iestvice
Med naraščajniki je enajsterica Brega trenutno tretja
MLADINCI
A skupina
Primorje je tudi v povratnem srečanju premagalo Campanelle. S tem je napravilo korak naprej na poti za uvrstitev v finalni del prvenstva; sedaj zaostaja namreč le dve točki za vodečimi Giarizzolami in ima enako število točk kot Don Bosco. Tržačani pa so odigrali tudi tekmo več kot naši nogometaši. Možnosti Proseča-nov so zato res velike.
Izmed nedeljskih rezultatov preseneča remi Libertasa od Sv. Sergija s Costalungo, medtem ko se je moral Don Bosco močno potruditi, da je strl odpor Rosandre.
V nedeljo čaka Primorje izredno naporna preizkušnja: srečalo se bo namreč z Don Boscom, ki je neposredni tekmec Prosečanov za vstop v finale. Zmaga bi pomenila za «rdeče - rumene* skoraj stoodstotni
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiHHUinninKiiiuiiiHiHHiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiimtHuniiniiiiHiiiiniiiiiiiiHiHmiiiiiiiHiiiiiHiiHHiiirmiriHiiiiuiimMiiMiiimHMdiiiiimiiiiiiiiHmuiiiiHiiNiimiiiiiiiiiiiii
nastop v finalu. Z remijem bi imeli še vedno enako število točk kot Tržačani, vendar tekmo manj. V primeru poraza naše enajsterice pa bi bila odločilna za vstop v finale razlika v golih. Prosečani se brez dvoma zavedajo važnosti nedeljske tekme, zato smo prepričam, da bodo dali vse od sebe in dosegli pozitiven rezultat.
IZIDI: Primorje — Campanelle 2:0, Rosandra — Don Bosco 0:1, Costalun-ga — Libertas Sv. Sergij 1:1, Giariz-zole so počivale.
LESTVICA: Giarizzole 12, Primorje in Don Bosco 10, Costalunga 7, Libertas Sv. Sergij 6, Campanelle 5, Rosandra 4.
PRIHODNJE KOLO: Giarizzole — Costalunga, Libertas Sv. Sergij — Rosandra, Don Bosco — Primorje. Campanelle bodo počivale.
B skupina
iiiliilllilliliiliiililliiiiiiriiiilliliiliiiiiiiiiiiiiiiiinuiillil
ODBOJKA
V 1. SLOVENSKI LIGI
Kolo pred koncem OK Izola že prvak
Tako bo prihodnje leto nastopala v 2. zvezni ligi še ena primorska šesterka
Odbojkarji Izole so si kolo pred venstvo, katerega se bo udeležilo
koncem tekmovanja v 1. SOL že zagotovili naslov slovenskih prvakov za leto 1973. Prvi favoriti so vse prvenstvo igrali zelo dobro in brez spodrsljajev. Ko sta preostala kandidata za naslov, Branik in Gabrje, zašla v krizo je bila I-zolčanom pot do prvega mesta na stežaj odprta. Primorski šport je tako dobil še enega zveznega ligaša, saj se bodo to jesen Izolčani pridružili Salonitu v 2. zvezni ligi.
Tekmo s Trebnjem proti poprečnemu domačinu so Izolčani dobili gladko in suvereno. Zgubljeni tretji set je bil le plod trenutnega predaha, ki so ga požrtvovalni domačini znali izkoristiti.
Bovec je v Kanalu doživel hud poraz z drugouvrščenim Bledom, ki je pravo odkritje let,a. Mlado in ambiciozno moštvo Bleda si je s to zmago že zagotovilo drugo mesto in je resno opozorilo nase. Poraz Bovca je bil pričakovan toda vsi so bili prepričani, da bo to bolj enakovreden boj in da bo na tekmi dosežen tesnejši izid.
V nedeljo bo na sporedu zadnje kolo v katerem bodo v Izoli priče primorskemu derbiju med novim slovenskim prvakom in Bovcem, ki bo ob koncu prvenstva obstal na petem mestu. Tekma o ničemer ne odloča, zato je gotovo, da bosta moštvi zaključili uspešno sezono z lepo in sproščeno igro, ki naj bi zadovoljila vse.
Rezultati primorskih moštev: Trebnje — Izola	1:3
(1:15, 4:15, 15:10, 4:15)
Bovec — Bled	0:3
(9:15, 11:15, 12:15)
LESTVICA:
1.	IZOLA	28
2.	Bled	24
3.	Branik	20
4.	Gabrje	18
5.	Bovec	12
6.	Trebnje	12
7.	Mežica	10
8.	Novo mesto	10
9.	Plamen	2
Emil Hvalica
BALTIMORA, 10.	- Sovjetska
košarkarska reprezentanca je sinoči v šestem in zadnjem srečanju premagala peterko ZDA z 72:65. V tej seriji srečanj so Sovjeti zmagali le dvakrat, medtem ko so morali kar štirikrat premagani z igrišča.
* * *
RIM, 10. — Italijanska košarkarska federacija bo od 31. julija do 8. avgusta organizirala evropsko žensko mladinsko košarkarsko pr-
32 držav: SZ, Bolgarija, Zah. Nem-zija, Španija, Madžarska, Francija, Nizozemska, Poljska, Izrael, Romunija, Italija in Jugoslavija.
POKAL UEFA
Zmaga Liverpoola
LIVERPOOL, 10. — V prvem finalnem srečanju tekmovanja za nogometni pokal UEFA je Liverpool premagal ekipo Borussia Moen-chengladbach s 3:0 (2:0).
Tekmo bi morali odigrati že včeraj, vendar so jo zaradi hudega naliva prekinili v 27. min. igre pri stanju 0:0.
ODBOJKA
TEDENSKI PREGLED
IZREDEN USPEH NAŠIH ODBOJKARIC V MLADINSKIH IGRAH NA TRŽAŠKEM
V finalni občinski turnir so se uvrstile samo slovenske ekipe
Prvenstva' v nižjih ligah nam prinašajo presenetljivo dobre uspehe. V vseh kategorijah, kjer tekmujejo naše ekipe so na prvem mestu, kar je nedvomno uspeh kakršnega v preteklosti nismo še nikoli dosegli. Ta uspeh ni slučajen ampak potrjuje, da je kriza naše odbojke mimo in se nam tako' obetajo lepši časi, toda samo pod pogojem, če bomo ta mladostni val znali tudi v prihodnosti še naprej dobro voditi.
1. divizija člani
Zmagovita pot odbojkarjev Sloge se nadaljuje že dvanajst zavrtlja-jev. Skromna ekipa ASFJR iz Čedada jim ni še zdaleč enakovreden nasprotnik. Domači igralci so
HniiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinnaiiujmiiinHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiitiiiii
KOŠARKA
KVALIFIKACIJE ZA A LIGO
Prvi par točk za goriški Spliigen
Splugen — Ivlas	72:66
SPLOGEN: Devetag F. (2), Furlan (9), Iannello (3), Spezzamonte (13), Soro (11), Inalo (4), (11), Pieris (11), Flebus (11), Ardessi (2), Devetag U. (6).
IVLAS: Antonelli (16), Quaglia, Plotegher (10), Vigna (6), Mala-chin (5), Betuol (15), Fregulia (8), Nitri, Albanese (6), Scaglia.
Od vsega začetka tekme so številni navijači, ki so prihiteli v telovadnico UGG, imeli občutek, da bo srečanje napeto do zadnjega: in res se je tako zgodilo. Ivlas ni v prvem delu igre podlegel «forcin-gu» domačinov, nasprotno, prešel je v vodstvo in pokazal, da hoče še vedno ostati v teku za vstop v vio.o ligo.
Drugi polčas se je začel v premoči Goričanov, ki so hoteli na vsak način prehiteti goste. To jim je uspelo šele v zadnjih treh minutah igre, ko so vodili s 6 točkami, katere so tudi obdržali do konca tekme. S to zmago, so Goričani dosegli par točk. Sedaj čaka «belo-modre» težka preizkušnja, ko bodo morali igrati na lastnem igrišču proti Brini in Saporiju. Če jim bo uspelo premagati obe ekipi, se bodo uvrstili na eno izmed prvih dveh mest.
Rezultati tretjega finalnega kola za vstop v A ligo:
Spliigen — Ivlas	72:66
Brina — Sapori	61:51
Lestvica: Brina 6 točk, Ivlas, Sapori in Splugen po 2 točki.
P. R.
AVTOMOBILIZEM
Smrtna nesreča na pripravah-za «Targo Florio»
PALERMO, 10. — Med včerajšnjimi pripravami za nedeljski nastop na avtomobilski dirki «Tar-ga Florio» se je hudo ponesrečil angleški pilot Charles Blyth, ki je danes popoldne umrl v centru za oživljanje v palermski bolnišnici. Blyth je preizkušal svoje vozilo lancia fulvia 1600 HF, ko je ta nenadoma trčila v nasproti vozeči avtomobil in zdrvela s ceste. Čeprav so Blythu in njegovemu sovozaču Bertonu takoj pomagali, ga zdravniki niso mogli več rešiti, saj je nesrečni pilot vso noč prebil v nezavesti.
NOGOMET
V nedeljo zjutraj bodo na podgorskem igrišču ob 10. uri goriški železničarji odigrali povratno prijateljsko tekmo v nogometu s sosednjimi železničarji iz Nove Gorice. V prvi tekmi, ki so jo odigrali 15. aprila letos v Novi Gorici, sta ekipi remizirali 1:1.
JUDO
MADRID, 10. — V Madridu se je pričelo evropsko prvenstvo v judu, na katerem nastopa rekordno število tekmovalcev, saj je prisotnih preko tristo judoistov iz 27 držav.
Danes sta se odvijala prvo in drugo kolo tekmovanja v kategoriji do 80 kg, kjer je Jugoslovan Rasovič premagal italijanskega predstavnika Dellierba
jo odpravili kar po hitrem postopku.
Dve točki je osvojila tudi 01ym-pia iz Gorice in sobotna zmaga je bila deveta v tem prvenstvu. Goričani so trenutno po nepopolnih kolih na tretjem mestu lestvice in morajo odigrati še dve preloženi tekmi. Prav tako mora tudi Sloga še petkrat na igrišče čeprav manjkajo do konca še štiri kola.
IZIDI 14. KOLA: Sloga - ASF JR 3:0; Pozzo — 01ympia 0:3; Torriana — PAV Dormisch 3:0; Are Linea — Libertas Turjak 3:1.
LESTVICA: Sloga 24, Are Linea 20, Olvmpia Gorica in Ginnastica Pordenon 18, Aurora 16, Libertas Turjak 10, Torriana 8, Pozzo in ASFJR 6, PAV Dormisch brez točk.
PRIHODNJE 15 KOLO: Libertas Turjak — Aurora: Ginnastica Pordenon — Torriana, PAV Dormisch Pozzo; 01ympia — Sloga; ASFJR — Are Linea.
2. divizija članice ...............
V skupini A nista bili odigrani dve tekmi, ki pa praktično ne vplivata na končni vrstni red. Bor in prva postava Brega sta prvi oziroma druga na končni lestvici in imata pravico do nastopa v zaključnem turnirju. Zastopnice Bora so končale prvi del prvenstva z optimalnim številom točk, saj niso zgubile niti ene tekme. Bre-žanke so potegnile krajši konec samo s Tržačankami. Dobro so se odrezale tudi mlade odbojkarice Sokola, ki so skončale na več kot dobrem tretjem mestu. Bridko je razočaral Inter, ki je bil eden od favorita' za končno zmago. Povsem praznih rok je ostal Farit B.
Nekateri izidi:	Sokol — Inter
3:0, Farit B — Bor 0:3. Breg A
—	Sokol 3:0.
Lestvica: Bor 16, Breg A 10, Sokol 6, Inter 4, Farit brez točk.
SKUPINA B
Odbojkarice druge ekipe Brega so v tej skupini slavile še bolj prepričljivo zmago. V osmih nastopih niso zgubile niti enega seta, kar dokazuje, da niso imele enakovrednih nasprotnic. Le škoda, da je Kontovel nesrečno zgubil tekmo in to doma s Farit A, kar ga je stalo izločitev iz sklepnega turnirja. Kljub trem zadnjim zmagam pa Kontovelke zamujenega niso mogle nadoknaditi in je tako finalist šesterka UGSS. Če bi bil Kontovelu uspel ta veliki met, bi Pomenil pravo zmagoslavje za naše ekipe, saj bi se nič maj kot štiri borile v pokrajinskem zaključnem turnirju.
Izidi zadnjih dveh kol: Breg B
—	UGSS 3:0, Kontovel — Sloga
3:1, Farit A — Kontovel 2:3, Sloga — Breg B 0:3.
Končna lestvica:	Breg B 16,
UGSS 10, Kontovel 8, Farit A 4, Sloga 2.
2. divizija člani
V	tej ligi je bilo sinoči deveto kolo, oziroma drugo povratno. Ker je bilo preloženih kar pet tekem je lestvica precej pomanjkljiva. Zaenkrat je samo še Bor neprema-gpi. Naša druga dva zastopnika nista take uspešna. Brežani so o-svojili dva para točk, mladi Kraševci pa so kljub napredku še vedno praznih rok.
Nekateri izidi: Inter A — S. Gia-como 3:0, Kras — Bor 0:3, D Car-so — Bor 0:3, S. Giacomo -- Kras 3:1.
Lestvica: Bor 12, S. Giacomo 10, U Carso 8, Inter B 6, Breg 4, Inter A 2, Kras 0.
Prihodnje 10. kolo: Bor — Breg, II Carso — S. Giacomo, Kras — Inter A.
Mladinske igre
Občinski del izločilnih mladinskih iger je prinesel - našim -naj--mlajšim odbojkaricam izjemen u-speh. V sklepni občinski turnir so se uvrstile samo slovenske ekipe in sicer: Bor A, Sloga in Kontovel. Vse tri naše ekipe so bile v svojih skupinah premočne zmagovalke, saj niso niti enk-at poražene zapustile športne arene. V skupini A je Kontovel prepustil najhujšemu nasprotniku Časa del Fanciullo le set. V tej skupini je prijetno presenetil Bor B. Najmlajše igralke združenja so ognjeni krst prestale več kot uspešno z dvema zmagama, kar je za izredno mlade Tržačanke nedvomno velik uspeh.
Končna lestvica skupine A: Kontovel 8 točk, Časa del Fanciullo 6, Bor B 4, Farit 2, Inter brez točk.
V	skupini B prva postava Bora v treh uvodnih nastopih ni imela težkega dela. šesterke S. Giacoma, šole Dante in druga postava OMA so bile pozažene s prepričljivim 2:0. Ker je ekipa S. Giacoma predala tekmo šoli Dante brez borbe imajo vse tri ekipe po dve točki.
Končna lestvica skupine B: Bor A 6, Dante, OMA B in S. Giacomo 2.
Tudi naš tretji zastopnik. Sloga, je povsem zadovoljil. V treh nastopih so izbojevale slogašice prav toliko zmag. Nekoliko bolj zahteven nastop je bil samo prvi, v srečanju s prvo ekipo OMA. Ostala dva nasprotnika pa sta bila daleč slabša.
Končna lestvica skupine C: Sloga 6, OMA A 4, Stella Azzurra 2, UGSS brez točk.
G. F.
Union je v nedeljo počival. Osrednja točka drugega kola povratnega dela prvenstva je bil spopad med S. Giovannijem in Libertasom od Sv. Marka, ki je odločal o drugem mestu na lestvici. Po napeti tekmi je pripadala zmaga Svetoivančanom, ki imajo s tem praktično odprto pot v finale. Vodeči Cremcaffe je slavi) tudi tokrat visoko zmago, saj je nasul v vrata Demacorija kar pet golov. Z istim izidom je presenetljivi Libertas od Rocola odpravil Mugge-sano.
V	prihodnjem kolu bo Union gostil močno enajsterico S. Giovannija. Podlonjerci nimajo na papirju nobene možnosti za zmago. Po zadnjih dobrih rezultatih pa bi lahko pripravili presenečenje, ki bi bilo le prestižnega značaja, ker nimajo več možnosti za uvrstitev na višja mesta lestvice. V ostalih dveh srečanjih se bodo pomerili Libertas Sv. Marko in Cremcaffe ter Demacori in Mug-gesana.
IZIDI: Muggesana — Libertas Ro-col 0:5, Cremcaffe — Demacori 5:0, Lilbertas Sv. Marko — S. Giovanni 0:2. Union je počival.
LESTVICA: Cremcaffe 14, S. Giovanni 11, Libertas Rocol 8, Libertas Sv. Marko 7, Muggesana 6, Union in Demacori 4.
PRIHODNJE KOLO: Union - S. Giovanni. Libertas Sv. Marko — Cremcaffe, Demacori — Muggesana. Libertas Rocol bo počival.
NARAŠČAJNIKI
A skupina
Tekma med Edero in Bregom, Id je odločala o prvem mestu, se je končala neodločeno. Ta rezultat brez dvoma bolj koristi Tržačanom, ki so tako ohranili prvo mesto. Povedati pa moramo, da so zaigrali naši nogometaši lepo in so vodili še nekaj mi-nut pred koncem. Ederi pa se je posrečilo remizirati. V ostalih srečanjih sta Muggesana in Ponziana le s težavo odpravili Cremcaffe, oz. Demacori.
Po nedeljskem remiju stanje Brežanov ni prav rožnato: za Edero zaostajajo za tri točke, eno pa za Mug-gesano. Edera je odigrala tekmo več. Za določitev finalista te skupine bo morda odločilna prav nedeljska tekma med Edero in Muggesano. «Pla-vim» bi najbolje koristil remi; s tem bi imele vse tri enajsterice enako število točk in za vstop v finalni turnir bi odločala razlika v golih.
Breg bo gostoval pri Ponziani. Dolinski fantje morajo na vsak način zmagati ter obdržati stik z vodečimi.
IZIDI (29. 4.) Edera — Demacori 2:0, (6. 5.) Muggesana — Cremcaffe 1:0, Breg — Edera 2:2, Demacori — Ponziana 0:1. Stock je počival..... . ...
LESTVICA: Edera 16, Muggesana 14, Breg 13, Ponziana 11, Cremcaffe 7, Stock 3, Demacori 2.
PRIHODNJE KOLO: Stock - Demacori, Ponziana — Breg, Edera — Muggesana. Cremcaffe bo počival.
B skupina
Gaja je v nedeljo remizirala z ekipo Inter SS brez golov. S tem je ohranila predzadnje mesto na lestvici. Remi Gaje je edini nepričakovani* rezultat razburljivega nedeljskega kola. Vodeči enajsterici Auri-sina in CGS sta morala zapustiti i-grišče poraženi, še bolj pa preseneča prva zmaga Olimpie z Grete nad Roianesejem
Na lestvici je prišlo tako do sprememb. Na prvem mestu je sedaj Opi-cina Supercaffe. za vstop v finale pa se lahko bori kar pet izmed osmih nastopajočih moštev.
V	nedeljo bo igrala Gaja proti Aurisini. V prvi tekmi so «zeleno-rumeni* prikazali lep nogomet in zasluženo zmagali. Upajmo, da se bodo tudi tokrat tako potrudili in popravili svoj položaj na lestvici.
IZIDI (1. 5.) Olimpia Greta — Aurisina 0:3; (6. 5.) Roianese — Olimpia Greta 2:4, Opicina Supercaffe — Libertas TS 2:1, Gaja — Inter SS 0:0, Aurisina — CGS 4:2.
LESTVICA: Opicina Supercaffe 15, Libertas TS in CGS 14, Aurisina 13, Roianese 12. Inter SS 9. Gaja 8, O-limpia Greta 3.
PRIHODNJE KOLO: Aurisina -Gaja. Inter SS Opicina — Supercaffe, Libertas TS — Roianese. CGS — Olimpia Greta.
C skupina
Vesna je premagala Rosandro z 2:0. To je tudi edini nedeljski rezultat, kajti nogometna zveza ni spo-
ročila izida tekme Esperia Sv. Alojžij — Giarizzole, Triestina in Costalunga pa sta počivali.
Tudi drugo nedeljo bodo odigrali samo dve srečanji. Giarizzole in Vesna bosta počivali. Križani igrajo tako praktično vsaki drugi teden zaradi nesoglasja, ki je nastalo potem, ko je Fortitudo zbrisal svojo ekipo od nadaljnjega tekmovanja.
IZID: Vesna — Rosandra 2:0. Triestina in Costalunga sta počivali.
LESTVICA: Giarizzole 14, Triestina 12, Rosandra 8, Vesna 6, Costalunga 3, Esperia Sv. Alojzij.
PRIHODNJE KOLO: Costalunga -Triestina, Rosandra — Esperia Sv. Alojzij.
ZAČETNIKI
Kljub porazu z 1:0 proti drugouvrščeni Triestini je začetniška ekipa Brega pripravila v nedeljo prijetno presenečenje. »Plavi* so nastopili v sedmih in so kljub temu dalj časa odbijali vse nasprotnikove napade.
Prihodnji nasprotnik Brežanov bo Fonziana. Če bodo zaigrali dolinski nogometaši tako, kot so proti Triestini, bodo prav gotovo dosegli pozitiven rezultat.
IZIDI: Opicina Supercaffe — Ub. Rocol 0:0, Zaule — Giarizzole 3:0, Ponziana — Muggesana 1:0, Triestina — Breg 1:0, Tergeste — Rosandra 0:2, Libertas TS — Esperia Pio XII 4:0, S. Giovanni — Fortitudo 2:0.
LESTVICA: S. Giovanni 36, Triestina 35, Zaule 28, Giarizzole 26, Ponziana 22, Opicina Supercaffe 20, Libertas TS 15, Rosandra 14, Breg in Libertas Rocol 13, Esperia Pio XII 12, Fortitudo 11, Tergeste 10, Muggesana 9.
M. K.
VODNO SMUČANJE
MILAN, 10. - V soboto se bo po Ticinu in po morju od Pavie do Benetk odvijalo najdaljše tekmovanje v vodnem smučanju, ki bo na sporedu že tretjič. Proga bo merila 416 km. Še pred par dnevi ni bilo gotovo, če se bo svojevrstno tekmovanje lahko odvijalo zaradi pomanjkanja vode v Ticinu.
NOGOMET
EMPOLI, 10. — Italijanska polprofesionalna nogometna reprezentanca je v prijateljskem srečanju izenačila proti Franciji z 1:1.
MLADINSKE IGRE
Tudi v okviru Bora notranji turnir
«Plavi» — «Beli» 54 : 46
«PLAVI»: Furlan 22, Kocijančič 14, Andrej Pegan 10, Trevisan 4, Simčič 4, Štefan Pegan, Štavar.
«BELI*: Husu, Mesesnel, Maz-zucca 20, Dovgan 10, Bloccari, Gombač, Bachi 4, Tomažič 2, Race 10.
SODNIK: Lakovič Prosti meti: «Plavi* 2:16, «Beli» 2:10.
V okviru notranjega turnirja mladinskih iger v košarki so včeraj odigrali finalno srečanje med izbranima ekipama «Plavih» in »Belih*. Zmagali so «Plavi»t ki so bili z Brunom Furlanom še posebno učinkoviti pri lovljenju odbitih žog. Za ureditev igre pa sta poskrbela mlada Igor Kocijančič in Andrej Pegan. V vrstah »Belih* je učinkovito igral Race, v protinapadih pa je bil nevaren Fulvio Dovgan, pod košem pa Mazzucca.
Srednješolsko prvenstvo
Jutri bo na Kontovelu prvo kolo srednješolskega košarkarskega prvenstva slovenskih nižjih srednjih šol. Na tem prvenstvu bodo sodelovale naslednje šole: Nabrežina, Prosek. Opčine, Sv. Ivan, Rojan, Sv. Jakob in Dolina. Prvenstvo se bo odvijalo v treh kolih.
Jutrišnje kolo (igrišče Kontove-la):	15.30 Nabrežina — Prosek,
16.30 Nabrežina - Opčine, 17.30 Opčine — Prosek
2. kolo (19.5.): Sv. Ivan — Rojan, Sv. Jakob - Dolina.
Finalni del bo v soboto, 26.5., ko bo tudi nagrajevanje.
B. L.
;r,
^Sander
'9 'peter
Partizanski
zdravr.ik «•
^ate8a, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika
l "tr*darh~ ------------------—-----------------
tiratiCe°0lnica 111 bila zadeta. Zaradi bombardiranja nihče Va I**. v- n* bil poškodovan. Bil pa je to znak, da je o-malu zatem im ie homhardiranie orenehalo. so

k>žili'*“1‘a'iu zatem, ko je bombardiranje prenehalo, so na težke, kmečke vozove Kam gremo, nihče ni
;Hio
^ j, ^ClO
iWv°Zot11 de'jal, da se umikamo proti Sodražici. Vozil * t>u!’ ki ’ §a ie vlekel par volov. Ležal sem na mehkem sa Je osebie bolnice dobilo boe ve kje. Vozili smo

- osebje bolnice dobilo bog ve kje. Vozili smo slabih poljskih in gozdnih poteh. Čeprav so voli
•V asi vu labih poljskih in gozdnih poteh. Čeprav so vol: k,v kotarj, !i’ '!e voz kar premetavalo, ko so se kolesa vdi ** n-ir.v,, le> ki jih ie nokrivnle vlaž.no listie. pod njim pf
'Db° *hehko\, iih je pokrivalo vlažno listje, pod njim pa nJ Oba ° b ato- Premetavalo me je na divanu, da sem se ?0K z zohm-na njem- z muko sem se oprijemal robov in k« koru1 od bolečin. Vsak sunek je povzročil premika-V^ečine V steSnenice, ki se še ni zrasla. To je povzročalo taljenje ’ da sem izgubljal zavest.
U j.ž	.^PHjovale novice, da sovražnik rine za nami,
VK^°krcmirk0l0narni Ljubljanskega barja proti Kri-Neka V' F,delo se mi je, da poka in treska na vseh 1 tuf briletJ,- rat. ^ že kazalo, da bo po nas. Večkrat so iz-■ ih 1 avioni. v nizkem letu so nas preleteli, streljali Vse ru>* 1 bombe. Na srečo žrtev nismo imeli, kar je ^ Pravi čudež.
Ji«
Kasno popoldne smo končno prispeli v Sodražico. Rečeno je bilo, da se tam ustavimo in odpočijemo. Od dolge vožnje na nerodnih, kmečkih vozovih, večinoma postlanih s slamo, smo bili vsi izčrpani. Počitek bi nam zelo prav prišel. Toda na nesrečo so ravno ta dan bombardirali Sodražico. Ni bilo misliti, da bi se mogli tu ustaviti. Vsak čas smo lahko pričakovali sovražnika. Bilo je preveč nevarno. Poleg tega nihče ni natančno vedel, do kam je sovražnik že prodrl. Tako je bilo najbolje taikoj nadaljevati pot.
Umikali smo se proti Travni gori. Spet se je začelo trpljenje, ki ga po prihodu na Travno goro še ni bilo konec. Kolona se je počasi pomikala v strm hrib. Cesta je bila polna ljudi, živine, vozov, natrpanih z najrazličnejšimi predmeti, ki so jih ljudje uspeli rešiti pred uničujočim ognjem, ki je zajel Sodražico po bombardiranju. Tu je bilo videti nekaj partizanov, ki so hiteli proti Travmi gori, drugi so se premikali v nasprotno smer nazaj proti Sodražici. Na položaje da gredo, so rekli. Na obrazih vseh je bilo opaziti zaskrbljenost. Bližali so se neznani dogodki. Tako smo se sredi te zmešnjave počasi pomikali v hrib.
Na Travno goro smo prispeli naslednji dan navsezgodaj. Tam smo ostali samo en dan. Zložili so nas z vozov, da si odpočijemo od naporne vožnje in da nas nahranijo. Bilo nas je kakih 15 do 20 težkih ranjencev. Med ranjenci, ki jih nisem poznal, sem se kasneje spomnil Ivana Snoja, Ivana Mulaca takrat še ni bilo med nami. Starejši in bolj izkušeni se nismo izdajali, od kod in kaj smo. Na vprašanje, kje sem bil ranjen, sem odgovarjal, da ob napadu na vlak v Verdu, češ da sem bil eden od internirancev, ki so jih peljali v koncentracijsko taborišče v Italiji. Menil sem, da je tako najbolje, če me po naključju ujamejo.
Ležali smo na lepi jasi za hišo na Travni gori. Počivali smo in opazovali, kaj se dogaja okoli nas. Ljudi je bilo vse polno. Hodili so sem in tja kot brez cilja. Eni so nalagali na vozove
stvari, vpregali živino in se odpravljali naprej globlje v gozd. Drugi so pravkar privlekli iz doline vozove, obložene s stvar-m*. ki so jih rešili pred ognjem. Spregali so živino, da jo napasejo, preden bodo nadaljevali pot tja, kjer so mislili, da bi utegnilo biti najbolj varno. Med vozmi so se podili otroci, iskali so svojce, se klicali, jokali ali pa čepeli pod kakim drevesom in zrli predse. Matere so klicale svoje otroke in jih mi-rtie. naj se ne oddaljujejo od voz, da se ne bi izgubili. Nekateri so si pripravljali hrano na majhnih, na hitrico urejenih ognjiščih. Drugi so sedeli pod košatimi drevesi in zrli pred se, kot da intenzivno razmišljajo, kaj bi bilo najbolje storiti Vsepovsod je vladala zmešnjava.
Se isti dan so nas spet naložili na vozove in nas odpeljali proti Glažuti. Kolona ranjencev se je pomikala skozi gozd. Spremljali so nas nekateri od tistih, ki smo jih rešili iz vla-ka pri Verdu. Med njimi je bil tudi Ernest, ki se je držal bolnice že od Zapotoka.
Na Glažuti smo bili kak dan ali dva. Kako sem se znašel v bolnici na Ogancah, se ne morem več spomniti. Le to vem, da sem ležal v baraki sredi gozda. Ranjenci smo se pogovarjali med seboj le o stvareh, ki so bile splošnega značaja. Ve čina se je skrbno izogibala, da pove kaj več o sebi. Bilo je bolje, da smo drug o drugem vedeli čim manj, če nas sovražnik zajame.
Bili smo zadovoljni, da smo se nazadnje le znašli v bolnici. kjer smo bili kolikor toliko vami. Dobro smo se počutili. Hitro smo pozabili na prestane gorje na transportu iz Zapo-toika do sem. Kmalu smo se začeli tudi šaliti drug z drugim. Razpoloženje je postajalo boljše. Panike med nami ni bilo. Mirno smo poležavali na svojih ležiščih. Težki ranjenci smo ležali ločeno od lažjih, ki so bili gibljivi. Bili smo dobro preskrbljeni. Hrane je bilo dovolj in bila je dobra.
Med nami in osebjem bolnice je vladalo zaupanje in prepričanje, da bomo srečno prestah ofenzivo. Za kraško jamo, ki
je bila namenjena za naše skrivališče, nismo vedeli vse do časa, ko so nas začeli nositi vanjo. To se je zgodilo kaj kmalu po našem prihodu v bolnico, že čez tri ali štiri dni.
Tretji ali četrti dan, ko so nas pripeljali na Ogance, mi je zdravnik dajal mavec na prestreljeno nogo. Bolničarka Mimica mi je dajala narkozo, tako da mi je vlivala neko tekočino na gazo, ki mi jo je držala pred nosom. Dušil sem se od tekočine, ki mi je tekla v usta in nos. Vse skupaj pa ni dosti zaleglo. Zavesti nisem izgubil.
Čutil sem vse, kar je zdravnik delal z menoj Kasneje, ko so me ujeli, se je italijanski zdravnik čudil, kako je bilo mogoče v gozdu in v takih okoliščinah tako postaviti mavčev zavoj. Mislim, da me Italijani tudi zaradi tega niso takoj ustrelili, šele čez kakih 14 dni so mi menjali mavčev zavoj v ljubljanski okupatorski vojni bolnici.
Usodnega dne, ko sem dobil mavčev zavoj, je že pokalo vse okoli bolnice. Bil sem prvi, ki so me odnesli m spustili v kraško jamo. Vse dotlej nisem vedel zanjo. Počutil sem se še bolj varnega. Tu nas gotovo ne bodo odkrili sem si mislil. Položili so me prav na začetek jame, takoj pod vhod tik ob vlažno kamnito steno. Jama je bila temna, čez čas sem se nekoliiko privadil na temo.
Za menoj so znosili še druge ranjence. Koliko nas je bilo vsega skupaj, se točno ne spominjam več: morda 14 ali 15. Med nami ni bil ranjen le Ernest. V jami smo se dobro počutili kljub neprijetnemu hladu in veliki vlagi. Ni bilo paniiro ali morečega vzdušja. Med nami je vladalo zaupanje in počutili smo se vame. Hrane smo imeli dovolj, pitne vode tudi. Cigaret nam ni manjkalo, tudi zdravi', ne. Bolničarka Mimi^ ki je bila skojevka, doma z Viča pri Ljubljani, je vseskozi dtv bro skrbela za nas.
Ko smo bili vsi v jami in je bila odprtina od zunaj skrbno zamaskirana, sta nas objela mir in tišina
(Nadaljevanje <UeM)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 5°1’3fL(}1 «ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon
mm v višini enega stolpca: trgovski 200,	|8si<
400, osmrtnice in sožalja 200 lir.	pri
Oglasi	Za vsak
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja	^
80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se „nar°C|,!jl''$,P.I. oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Itali]* P
Glavni urednik Stanislav Renko
Stran 6
11. maja 1973 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ZTT
ŽIVAHNA SINDIKALNA DEJAVNOST NA PODROČJU DELOVNIH POGODB
Množične manifestacije po Italiji na dan boja za preobrazbo kmetijstva
Težavno reševanje spora na področju prevozniških podjetij Kmetje zahtevajo ukinitev spolovinarstva in kolonstva
RIM, 10. — Danes ob 19.30 se je nadaljeval sestanek na ministrstvu za delo med konfederacijski-mi tajniki CGIL, CISL in UIL (Giovannini, Fantoni in Rufino) za rešitev spora med delodajalci in delavci ter uslužbenci prevozniških podjetij («autoferrotramvieri»). Seji je predsedoval podtajnik za delo Tedeschi.
Pogajanja za ureditev spora ter za podpis nove delovne pogodbe na področju prevozništva trajajo že 36 ur. V trenutku ko to pišemo, se pogajanja še nadaljujejo. Ni izključeno, da se bodo zavlekla pozno v noč, kar bi pomenilo, da bi utegnilo priti do morebitnega sporazuma šele v zgodnjih jutranjih urah jutrišnjega dne. Če se bo to zgodilo, potem ne bo mogoče pravočasno preprečiti splošne stavke uslužbencev tega področja, oziroma bi javna prevozna sred-
stva utegnila začeti svoje delo šele okoli poldne oziroma pozneje. Kot je znano, bi stavka morala trajati 24 ur.
Pozno ponoči so sindikalne organizacije preklicale stavko uslužbencev prevozniškilipodjetij, ki bi morala biti danes.
Po dolgih pogajanjih ao se stranke znašle še vedno na skoraj istih stališčih. Sindikalni predstavniki zahtevajo zvišanje osebja (15 tisoč delovnih enot), večja sindikalna pooblastila v podjetjih ter zvišanje mezd za 12.000 lir. Glede te zadnje zahteve so delodajalci predlagali povišanje za 9.000 lir. Sindikalni predstavniki zavračajo ta predlog, ker je po njihovem mnenju naravnost smešen spričo 16 tisoč lir poviška, ki so ga dosegli kovinarji ter okoli 30.000 lir, ki so ga zabeležili v javnih ustanovah. Sindikalni predstavniki so
IliillllilllliHimiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiliiiiuiuiimiiiiiiiiniimiiiniiiiiiiiuiiiiiiiimmiiiiimmiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii)
IZJAVE ŠTEVILNIH PRIČ GENOVSKIM SODNIKOM
Bozana smo večkrat videli pred vhodom švicarske šole
Izjava Marie Rose Loriga - Napeto vzdušje v sodni dvorani zaradi sporov med branilci in tožilcem
GENOVA, 10. — «Milena Sutter in njene prijateljice so večkrat zahajale v mojo mlekarno. Spominjam se tudi, da sem dvakrat ali trikrat videla tudi Bozana: vselej se je vsedel za mizo, nekaj spil in odšel po desetih minutah. Ravnal je, kot da bi bil namenjen pred švicarsko šolo...s> Ob teh besedah je občinstvo, ki v glavni dvorani genovskega sodišča sledi procesu proti Lorenzu Bozanu, umolknilo. Nepričakovano in nepredvideno pričevanje je spravilo v krizo obrambo in obtoženca.
«Bala sem se, da sem se zmotila in nisem nikoli povedala te okoliščine — je dejala 45-letna Maria Rosa Loriga, lastnica mlekarne v Ulici Peschiera v bližini švicarske šole — ko sem pa videla Bozanove slike na vseh časopisih, nisem več dvomila. Gotova sem, da je bil tisti občasni klient Boza-no, čeprav nima več brade in ima krajše iase».
«Res izreden spomin — je ironično pribil Bozanov odvetnik Roma-nelli — kako pa se dve leti po ugrabitvi Milene Sutter nenadoma spomnite na to okoliščino? Ko vas je novembra 1971 zasbsal preiskovalni sodnik, je tisk že objavil številne obtoženčeve slike, a niste nikoli izjavili, da je Bozano zahajal v vašo mlekarno*.
Obramba je skušala na vsak način spraviti to pričo v zagato, saj je nova okoliščina zelo pomembna. Mladenič namreč vztrajno trdi, da se je ustavil v Ulici Peschiera le enkrat, ker se mu je pokvaril avtomobil. Lorigova pa ni odnehala in je potrdila svojo izjavo.
Tudi danes je prišlo ob začetku razprave do precejšnje zmede. Številno občinstvo je brezglavo rinilo v dvorano in orožniki so imeli polne roke dela, da so brzdali nedisciplinirane ljudi.
Prvi je pričal Vittorio Noli. soprog kuharice 6utterjevih, ki je izjavil, da je večkrat videl Bozanov «spider» v bližini vile Sutterje-vih, dodal pa je, da ni nikoli opazil obtoženca.
Milenini sošolci so nato govorili o dekletovih prijateljih in «kava-lirjih». Poleg podatkov o nravi nesrečne deklice in njenih «simpa-tij», ki so bolj postranskega pomena za proces, je prišla na dan tudi afera z mamili. «Bilo je v začetku pomladi leta 1971 —- je povedala Franca Beltrame — ko je skupina fantov pokukala čez zid švicarske šole in navezala pogovor z nami, ki smo bile na vrtu. Eden od teh, neki Franco, me je vprašal za Milenino telefonsko številko. Nato sem se oddaljila. Prijateljice so mi pozneje povedale, da so jim fantje ponudili cigarete z marijuano, «Smoking grass, smoking | grass» so jih prepričevali*.
Pomembno je bilo tudi pričevanje tiskarja Renza Civininija, ki je Bozanu tiskal revijo «Marcatalogo» (publikacija s cenami vseh čolnov na italijanskem tržišču) Tiskar je povedal, da je bil obtoženec njegov dolžnik in da mu je skušal prodati čoln, da bi vsaj delno poravnal svoj dolg. «Ni res — je vzkipel Bozano — nisem nikoli imel pravega čolna, pac pa samo gumijastega. To dokazuje, da izjave pr:če niso verodostojne*.
Pred sodiščem so se nato zvrstile še druge priče, ki so povedale, da so večkrat opazile Bozana pred švicarsko šolo. Med temi je bil tudi Carlo Jannettzky, ki je poudaril, da je enkrat celo prižgal obtožencu cigareto.
Ozračje v sodni dvorani je bilo danes zelo napeto zaradi večkratnih sporov med branilci in tožilcem. Vzrok te napetosti je taktika Bozanovih odvetnikov, ki vztrajno
«vrtata» obremenilne oriče, da bi dokazala, da njihove izjave niso verodostojne.
Fašistična provokacija
MILAN, 10. — Fašistična organizacija «1 Giustizieri dltalia* je danes poslala eksplozivno pismo na milanski sedež oartizanskega združenja ANPI. Na srečo se je uradnik združenja pravočasno zavedel nevarnosti in je poklical policijo. Razstreljevala so odprli pismo, v kateri je bilo nekaj smodnika, detonator in listek z grožnjami podpisan «1 Giustizieri dltalia*.
TATVINA
Palermski orožniki so predvčerajšnjim aretirali 30-letnega Giuseppa Pipitoneja in 17-let-nega C. G., ker sta skušala ukrasti prometni znak, ki j? označeval cestni blok karabinjerjev.
Tatiča sta se približala prometnemu znaku, ki so ga o-rožniki postavili 50 metrov pred blokom. Nekaj časa sta motovilila okrog okroglega znaka, na katerem je pisalo «Alt-polizia», nato pa sta ga bliskovito izmaknila in skušala zbežati. Agenti pa so ju pravočasno opazili, ju aretirali in odvedli v zapor.
PROCES
Svojevrsten dogodek na milanskem prizivnem sodišču: 50-letni tat in goljuf Mario Scaburri se ni javil v sodni dvorani, ker ni imel pasu. Scaburri je zaprt v San Vittore in, kot predpisuje pravilnik, so mu pazniki zaplenili pas. Ker je močno shujšal bi si bil moral držati hlače z rokami, da se ne bi kar na lepem znašel v spodnjih hlačah. «Shujšal sem — je pisal predsedniku sodišča — in moje človeško dostojanstvo mi ne dopušča, da bi z rokami držal hlače*. Sodniki so upoštevali njegovo opravičilo in so mu sodili v njegovi odsotnosti ter mu za pet mesecev zmanjšali kazen.
še povedali, da so podjetja zahtevala blokado pogajanj za eno leto.
Okoli 20. ure je minister za delo Coppo zapustil ministrstvo ter odšel v palačo Chigi, kjer se je udeležil predhodnega sestanka v zvezi z jutrišnjim srečanjem s šolskimi sindikati. Coppo je izjavil, da se bo pozno zvečer vrnil na ministrstvo, da bi nadaljeval pogajanja s sindikalnimi predstavniki prevozniških podjetij.
Davi se je začel po vsej Italiji vsedržavni dan boja za razvoj podeželja in zaposlenosti. Manifestacijo je napovedala federacija CGIL-CISL-UIL v sporazumu s sindikati tega področja.
Danes so po vsej Italiji stavkali kmetje, spolovinarji ter kmečki delavci. Vsem je federacija CGIL-CISL-UIL naslovila poziv, ki zadeva tudi tovarne in urade. V pozivu se posebno poudarja izredno važnost v tem trenutku zahteve po novi kmetijski politiki v okviru EGS, da bi se preprečilo zvišanje cen ter protekcionistične ukrepe. Sindikati zahtevajo nadalje reformo najemnine kmetijskih zemljišč ter ukinitev odnosov spolovinarstva in kolonstva. Zahteva se nadalje politika javnega posega za preobraz in industrializacijo kmetijstva ter južnih pokrajin v državi.
V	zvezi z današnjim dnevom boja na področju kmetijstva so številni delavci najrazličnejših kategorij (železničarji, gradbinci, delavci v kemični industriji, tekstilni in kovinarski delavci, uslužbenci pri prevozih, državni uslužbenci in drugi priredili enotne manifestacije in zborovanja na delovnih mestih, na katerih so kon-federacijski tajniki ter predstavniki raznih federacij govorili o pomenu dneva boja.
Posebno živahno je bilo borbeno razpoloženje v Milanu, kjer je prišlo do zborovanja v podjetju Bicocca ter v podjetjih Pirelli. Tu je stavka trajala od 8.30 do 10. ure. Druge manifestacije so bile v Lodiju ter Abiategrassu. Pomembna so bila tudi zborovanja v raznih tovarnah, ki pripravljajo prehrambne izdelke.: M.ot.ta, Alemagna, Nestle, Galba-ni, Polenghi in druge.
Izredno pomembna so bila tudi zborovanja v Emiliji, kjer so govorniki poudarili posebno potrebo po likvidaciji spolovinarstva in kolonstva. Povsod so zahtevali, naj oblasti poskrbijo za specializacijo kmečke delovne sile ter naj omogočijo, da ta sila ostane na zemlji, ki jo obdeluje.
Cilji, ki so si jih zadale sindikalne organizacije jasno pričajo o globokem socialnem preobratu v italijanski družbi, in v tem primeru posebno na podeželju. Gre za zahteve, ki močno prizadenejo določene lastninske interese ter nakazujejo v kakšni meri se bo razvijalo italijansko kmetijstvo v prihodnjih letih. Gre pa prav gotovo za revolucionarno preobrazbo, ki jo bodo morale konservativne sile italijanske družbe prej ali slej sprejeti, če bo skupnost hotela obdržati kmetijstvo na zadovoljivi ravni rantabiinosti in nadaljnjega razmaha.
Iz Milana pa sporočajo medtem, da so se danes zaključila dela osrednjega odbora FIOM - CGIL. Včeraj sta spregovorila tudi vsedržavni tajnik FIM -CISL Antoniazzi ter tajnik UIL Gal-busera.
V	kraju Cavi di Lavagna se je zaključil peti vsedržavni kongres FILM -CISL (pomorščaki). V dokumentu, ki so ga sprejeli na kongresu, se zahteva, naj vlada poskrbi za razvoj državnega brodarstva, ki bi moralo odigrati vodilno vlogo v vsej italijanski trgovinski mornarici.
Jutri zjutraj ob 10. uri se bodo nadaljevala pogajanja med deželnimi upravami bolnišnic ter stanovskimi združenji zdravnikov v bolnišnicah za obnovo delovne pogodbe. Pogajanja zadevajo 30 tisoč zdravnikov.
Filmska igralka Jane Fonda je pred nekaj dnevi priredila v Los Angeles:: tiskovno konferenco Gornja L. Davesa, ki je govoril o ameriški intervenciji v Vietnamu. Davesa so partizani ujeli marca 1968 pri Hueju in ga osvobodili marca letos. Med drugim je dejal, da so par tizani z njim ravnali zelo dobro
PO ODSTOPU NOTRANJEGA MINISTRA
V Grčiji možna
preosnova vlad®
Grški škofje izvolili člane svete sinode - Aretacije
studen*0''
ATENE, 10. — Iz vladnih krogov se je uradno zvedelo, da je edini minister, ki je od leta 1967, se pravi od dne ko je prišlo v Grčiji do državnega udara, opravljal neprekinjeno neko vladino funkcijo, notranji minister Adlamantios An-droutsopulos, odstopil s svojega položaj«, zaradi zdravstvenih razlogov. Leta 1967 je Androutsopulos postal finančni minister, leta 1971 pa je postal notranji minister. V dobro obveščenih krogih menijo, da bi utegnil njegov odstop krčiti pot za precej korenito spremembo celotne grške vlade.
Vest o odstopu ministra Androu-tsopulosa je sporočil najprej poluradni časopis «Eleftheros Kosmos*, ki je pisal, dia je menda notranji minister odstopil, ker ga vlada ni imenovala za guvernerja grške narodne banke.
Medtem se je zvedelo, da so visoki cerkveni dostojanstveniki grške pravoslavne cerkve danes izvo-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii
PO KRVAVEM SPOPADU V RIMSKI ČETRTI TUSCULANO
ZA ZAPAHI FAŠISTIČNI SKRAJNEŽ KI JE RANIL MLADA RIMLJANA
Ko sta ga mladeniča vprašala, kaj je FUAN in zakaj lepi lepake te organizacije, je fašist izvlekel samokres in začel streljati proti njima - Misovski poslanec Franco Maria Servello je bil obtožen reorganizacije fašistične stranke
RIM, 10. — Rimski orožniki so danes zjutraj aretirali desničarskega skrajneža Francesca Di Muc-cio, ki je sinoči s strelom iz samokresa ranil 24-letnega Francesca Niedduja in 20-letnega Roberta Lan-cionija. Skupaj z njim so aretira li še štiri pajdaše, ki so mn pomagali zbežati. Namestnik rimskega državnega pravdnika dr Del Vecchio, ki vodi preiskavo, je obtožil Di Muccia poskusa umora, ostale štiri fašiste pa sodelovanja in pri poskusu umora. Vsi so zaprti v zaporu v Rebibbii.
Po izjavah nekaterih očividcev so orožniki obnovili potek dogodkov. Okrog 22. ure se je pet mladeničev pripeljalo pred neki bar v Ulici Appia v četrti Tusculano. Izstopili so in so začeli lepiti letake fašistične organizacije uni verzitetnih študentov Fuan. Skupina ljudi, ki je tedaj zapuščala bar, se je približala fašistom in jih vprašala, kaj je Fuan in če imajo auvoljenje lepiti letake. «Kaj pa vas to briga*, jim je zabrusil e-den cd skrajnežev. Vnela se je ostra diskusija. Di Muccio je tedaj izvlekel iz žepa samokres in ustrelil v zrak ter zbežal. Nieddu, Lancioni in drugi so ga začeli zasledovati. Bežeči fašist se je potaknil in je padel. Napeirl je samokres proti zasledovalcem in je dvakrat sprožil ter zadel Niedda v trebuh in Lanicionija v prsi. Ostali štirje fašisti, ki so jih identificirali za Clementa Ponza Giancarla Emiliana, Domenica Bosca in mladoletnika C. A., so se medtem že skobacali v svoj avto. Spotoma so pobrali še Di Muccia in jo urno pobrisali.
Mimoidoči avtomobilist, Angelo Costanzo, je priskočil na pomoč ranjenima mladeničema in ju spravil v svoj avto. Nekaj časa je sledil fašistom nato pa je opustil zasledovanje in odpeljal ranjenca v bolnišnico, kjer so ju zdravniki sprejeli s pridržano prognozo. O-perirali so ju takoj po njunem prihodu v bolnišnico in danes se je njuno zdravstveno stanje nekoliko izboljšalo.
Verzija fašistov je seveda nekoliko drugačna, saj trdijo, da so jih Nieddu, Lancioni in ostali provocirali. Po njihovem naj bi se spor vnel, ko so že nalepili letake. Iz bara naj bi stopil neznanec in začel trgati letake, kar so mu hoteli desničarski skrajneži seveda preprečiti.
«Sem italijanska državljanka in mati in takih žensk kot sem jaz je danes malo več. Če je moj sin streljal, je to storil, da bi branil čast italijanske zastave*. Samo to je izjava časnikarjem mati Francesca Di Muccia, ki je po poklicu gospodinja in živi s tremi sinovi v majhnem stanovanju v čerrti Tusculaano. Di Muccio je bil pred kratkim zaposlen v podjetju, ki popravlja avtoceste. Ko je pustil delo. se je vpisal v zasebno šolo v Frascatiju.
Danes je dopotoval v Rim namestnik milanskega državnega oravd-nika dr. Guido Viola, ki vodi preiskavo o umoru policijskega agenta Antonia Marina. Sodnik je zaslišal 19-letnega trgovskega potnika Maria Alpignanija, ki je bil na dan krvavih incidentov v Milanu. Govorilo se je, da je Alpignani videl v obraz fašistične pretepače, ki so vrgli bombe proti agentom. Po nepotrjenih vesteh iz rimskih sodnih krogov pa kaže, da mladeničevo pričevanje ne bo veliko pripomoglo k odkritju krivcev. Dr. Viola je kljub temu testa vil zapisnik in se nato vrnil v Milan.
V Milanu se je medtem izvedelo, da je danes telefoniral odvetniku Franzu Sarnu, ki brani Vittoria Lo-ia in mu povedal, da je videl, da Loi ni vrgel nobene bombe. Takoj nato je neznanec, prekinil telefon, ski pogovor.
Po vesteh iz dobro obveščenih krogov kaže, da je milanski generalni pravdnik dr. Paulesu začel sodni postopek proti misovskemu poslancu in komisarju milanske federacije MSI Francu Marii Servel-lu. Obtožen je, reorganizacije razpuščene fašistične stranke.
Govori se, da je generalni pravdnik poslal Servellu prve dni apri-
la sodno sporočilo, s katerim ga je obvestil, da je začel preiskavo proti njemu. Preiskovalni sodnik dr. Corbetta je že dobil dokazno gradivo in je zahteval od parlamenta dovoljenje za sodni postopek proti misovskcrniC'parlamentarcu. Kaže, da je treba vzrok tega postopka iskati v dogodkih leta 1971 in da ni povezan z milanskimi incidenti, v katerih je bil ubit po iicijski agent Antonio Marino.
Vest je danes posredno potrdil predsednik poslanske zbornice Per-tini, ki je obvestil skupščino, da so sodni organi zahtevali dovoljenje za sodn; postopek proti mi-sovskima poslancema Servellu in Petroniu. Oba sta obtožena reorganizacije fašistične stranke v Italiji. Pertini je nadalje sporočil, da so sodniki zahtevali dovoljenje za sodni postopek proti komunistični-
ma poslancema Gianniniju (zaradi nedovoljenega zborovanja) in Tri-podiju (zaradi obrekovanja), socialistu Orlandiju (zaradi spodbujanja k zločinskim dejanjem), demokristjanu Grassi - Bertolazzi (zaradi kršitve določil delavskega statuta) in misovcu Covelliju (zaradi nenamernega umora).
Odvetnika Marina Clava in A-chilleja Lolla, pripadnikov levičarske izvenparlamentame skupine »Potere operaio*, ki sta bila aretirana v zvezi z atentatom v Pri-mavalle, sta danes vložila priziv na kasacijsko sodišče proti zapornemu nalogu, ki ga je izdal preiskovalni sodnik dr. Amato proti njunima klientoma. Vzroki ukrepa so trije: generičnost utemeljitve u-krepa, šibke indicije in dejstvo, da sodnik ni navedel kje je dobil dokazno gradivo.
, gino^
lili deset članov nove svf^ začasi10 S to izvolitvijo se je ys J zaključila huda kriza, ki	v
sla grško pravoslavno vseh teh zadnjih časih. „ spora Kriza je izbruhnila zar ffl piirtj' med carigrajskim patrih™ gjtofi-trijem in ostalimi grsri (jo spv Leta 1528 je prišlo namreč ^
razuma med carigrajsKini ripfija; hom ter drugimi grškim?. v sv6*1 mi, po katerem naj bi o severnf sinodi predstavniki pet® -jpadaj0 grških škofij, ki pravno ™ raVno carigrajskemu patriarhu, -jj, \<r pa grškim škofom. Na za ^ litvah ni bil izvoljen„..n Grš)d ir stavnik severnih škofij- L \o-žavni svet je zato razve J litve.	. ,onp, n
Kot smo dejali, je	^
več kot 60 škofov	„1irni f
članov svete sinode. ?(>nih ^ pet visokih starejših cer • stcjanstvenikov iz sevei™ ■ je V sporu, ki je bil nas p-jark torej zmagal	Jer<r
podlegel pa je grški P11®" nimos.	,a je
Medtem se je zvedelo, ,-ra]a v
ar . uni-
■kob go
verzitetnih študentov. Are^w,v na
ška vojaška policija a zadinjih treh tednih oko verzitetnih študentov. Al posledica študentovskih n . jleka
dneh-,
organizacij^ Jjaaj ne
vseučiliščih v zadnjih	p°?
študentovska	^ ,
zvala vse atenske štude >	. g0ii-
hodijo na predavanja v	.	j^e-
darnosti z aretiranimi k	ro-
tirani študenti so v ,z lL v jaške policije v Atena reju, kjer jih zaslišujejo-
Dr. D’Ambrosio *as|isal Giovannija Venturo
MONZA, 10. -
valni sodnik dr. Gerard L0lu
Venturo. Sodnik j® 40 0^1%
lisko-
kmečki banki na Milanu, je danes pet Ciiov^rti
založnika <£. vede«
fašističnega

kaj J? „nan°
za
zna*
lo ga je tudi, z napisom: «Danes Fredpvo stanovanje-Rautiju*. Ne ve se, , [u nik odgovoril kot , °bt01nm kako se je branil P Giancar &_ da je bil v stiku	žanjziral
Rognonijem, ki J®	___ Rim-
tentat na brzec Tu ^	^
CANNES, 10. ' ^^ni^fi^ Cannesu začel med a A prejsnJ^
festival. Z let, ni bilo
razliko
od P*
iet, m ono na
sti nobenega »zvezdnik
Hill"11
-ečaiio-
■m....
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH»iiiiTiiiiimfiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiM,i|llllllllii
PO PRIZIVU GIUL1ANE FATTUCCI
Prvakinja Maria L. Migliar^ opravila «popravni izpi^
Miparijeva je nadkrilila tekmico in osvojila pet in pol milij°na
MILAN, 10. — Maria Luisa Mi-gliari je opravila tudi «popravni izpit* in je ohranila naslov prvakinje popularne televizijske oddaje «Rischiatutto». Kot je znano je u-prava RAI razveljavila prejšnjo oddajo zaradi napačnega odgovora prvakinje na zadnje «tveganje» v koloni «Športnice». Migliarijeva je trdila, da je Silvana Lazzarino trikrat osvojila naslov italijanske teniške prvakinje v dvojicah skupaj z Leo Pericoli kot piše «Enciclo-pedia dello šport*, medtem ko je Lazzarinijeva v resnici osvojila dvakrat naslov skupaj s Pericolijevo in enkrat z Bellottijevo- Druga tekmovalka, Giuliana Fattučci je zato
..............mu.mu...................................11...
OBRAVNAVA PRED PRVO SEKCIJO PARIŠKEGA SODIŠČA
Ali je Mussolini res ukazal umoriti Pija XI.?
Na zatožni klopi msgr. Roche in «Paris Match» - Razsodba čez dva tedna
PARIZ, 10. — Predsednik prve sekcije pariškega sodišča si je vzel dva tedna časa, da bi skrbno premislil, kaj naj napiše v razsodbi, ki zadeva tožbo Mussolinijevega sina Romana proti msgr. Georgesu Roehu ter pariškemu listu «Paris Match*. Kot je znano, je Romano Mussolini tožil generalnega predstojnika «Opus Coenaculi* ter pariški list, ker sta razširila vest, da je Benito Mussolini ukazal umoriti papeža Pija XI.
Vsa ta afera se je začela potem, ko je 21. februarja lani umrl dekan svetega kolegija kardinal Tisse-rant. Visokemu cerkvenemu dostojanstveniku se ni posrečilo, da bi uredil svoje spomine, pač pa je naročil msgr. Rochu. da nregleda njegove arhive in osebne zapiske ter pripravi javno dokumentacijo.
Prav nekaj vesti, ki so baje imele določeno osnovo v tajnih dokumentih pokojnega dekana svetega kolegija, je omogočilo «Paris Matchu*, da je objavil članek, ki je vzbudil veliko senzacijo po vsem svetu. V članku je rečeno med drugim, da je Mussolini ukazal umoriti Pija XI., ko je zvedel, da papež namerava javno obsoditi fašizem v govoru, ki bi ga imel 11. februarja 1937 ob osmi obletnici lateranskih sporazumov. Ta govor naj bi bil papež Pij XI. pripravil v sodelovanju s kardinalom Tisserantom.
V pariškem listu se trdi nadalje, da je bila naloga umoriti papeža poverjena' dr. Petacciju, očetu Mussolinijeve ljubice, ki1 je bil zadnji zdravnik, ki je videl papeža še živega. Dr. Petacci naj bi in.iic’ral papežu strup pod pretvezo, da gre
za pomirjevalno sredstvo.
Članek pariškega lista je sprožil sodnijski postopek pri katerem je zainteresiran Mussolinijev sin Romano. Koliko resnice je pri pisanju pariškega lista, se še ni moglo zvedeti. Pravijo, da bi bilo mogoče pojasniti tiste dogodke samo če bi objavili popolen lastnoročni rokopis papeža Pija XI., ki ga hranijo v vatikanskih arhivih.
Kot je znano, je uradno besedilo govora, ki ga papež Pij XI. ni nikoli imel, ker je prej umrl, ostalo tajno do 6. fenruarja 1959, ko je papež Janez XXIII. sklenil, da ga objavi. Uradno je bilo objavljeno v pismu italijanskim škofom Sam papež Janez XXIII je poskrbel za komentar govora. Prav ta komentar pa je sprožil številna tolmačenja, ki so potem služila po-
sebno zagovornikom teze zločinske zarote na škodo papeža Pija XI. Janez XXIII., je namreč napisal, da je Pij XI. nameraval dodati že znanemu besedilu «nekaj bolj pomembnega o neki zelo važni vesoljni zadevi*.
Mnogi so se pot emseveda spraševali, če se ta «važna vesoljna zadeva* ni nanašala morda prav na obsodbo fašizma.
Okoli teh deloma potrjenih zgodovinskih dogodkov, deloma pa zavitih v skoraj popolno temo, so se razpletla številna telmačenja in polemike. Odvetnik Jean Maggiani, ki brani koristi Romana Mussolinija, je zjavil, da so avtorji članka v «Paris Matchu* skušali vplivati na javno mnenje z domnevami, ki so pojx.lnoma neosnovane. Mussolinijev sin je zahteva) 100
tisoč frankov odškodnine zaradi objave članka v pariškem listu. Na vsak način odvetnik Maggiani zah teva kazen samo za «Paris Mateli*, ker nič ne dokazuje, da je msgr. Roche kriv za objavo, ker ne obstaja noben dokaz, da je izročil kak dokument, ali pa podpisa! kak članek. Podobno tezo zagovarja tud: odvetnik Croquez, ki zagovarja msgr. Rocha. E’ravi tud', da je zgodovinsko dokazano da je dr. Petacci dal papežu Piju XI. injek-c ic pred njegovo smrtjo. Odvetnik Badinter, ki -< ogovarja «Paris Match», pa trdi, da objavljeni članek prav nič ne škoduje ugledu Romana Mussolinija. «Duce — je rekel odvetnik — je zagrešil veliko število zločinov; če jih spet prikličemo v spomm. to ne pomeni žalitev za njegove potomce*.
ženski naj P8?1^ zaleg1^
vložila priziv in uprava televizijske ] opozoril ženski n j njč za & ^ slnžhp ip sklpnilfl nnnnvit.J nHHaio. 1 ta pano. Vse tO P ffiiccij^^ „ i6
asrs3*>.
dalce: gost Noschese, ki
službe je sklenila ponoviti oddajo, ta pano. Argumenti na panoju so bili isti ' (italijanski romani, zvezdniki, modema arhitektura, športnice, pregovori in letalstvo) in tudi tekmovalci so bili isti: Migliarijeva, Fat-tuccijeva in profesor Cusimano.
Največ sreče je imela Migliarijeva, ki je tokrat osvojila 5 milijonov in 520 tisoč lir (milijon in 20 tisoč lir več kot zadnjič), Fattuc-cijeva pa je izgubila točno en milijon (osvojila je 660 tisoč lir).
Tudi tokrat sta ženski že od vsega začetka izrinili iz tekmovanja profesorja Cusimana: medtem ko sta ženski odgovorili pravilno na vseh deset preliminarnih vprašanj, je Cusimano kot zadnjič dal le tri pravilne odgovore: res svojevrsten negativni rekord. Kvizi res niso zanj: če je prejšnji teden spravil v smeh občinstvo s svojimi pikrimi pripombami, je bil danes samo patetičen. Ob koncu prvega dela igre je imel v malhi le 10 tisoč lir in še te je izgubil z napačnim odgovorom na podvo-jilno vprašanje. Kot zadnjič se je moral zadovoljiti s spominskim žetonom.
Mea Migliarijevo in Fattuccijevo pa se je vnel oster dvoboj, v katerem je izvedenka za balet podlegla gastronomski strokovnjakinji.
Prvakinja je našla štiri «tveganja», s katerimi je osvojila milijon in 750 tisoč lir, dva superjollyja (400 tisoč lir) in dva jollyja (200 tisoč lir), Fattuccijeva pa je dobila dva jollyja (200 tisoč lir) in dve »tveganji*: na prvo je pravilno odgovorila in osvojila skoraj pol milijona, polomila pa ga je pri drugem in izgubila milijon lir. To tveganje, ki je pogubilo Fattuccijevo, je bilo zelo «osovraženo» obem tekmovalkam. Skrito je bilo za vprašanjem 40 tisoč lir v koloni arhitekture, edinim vprašanjem, ki ga tekmovalki še nista izbrali. O-čitno je bilo, da gre za «tvega nje» in Mike Bongiorno je večkrat
.......... .. f-S.
sprejela F«"cgS IC*««*-odgovorila. Ob k ledeC: “rtojr,
igre je bil .P?loza;lin 760 tis0*.
Cusi'
rijeva 2 mmju>	jjr
Fattuccijeva 3Ju mano 10 tisoč hr.
Med kratkim presen^'^0 Bongiorno pnjebw P ^ Augh . riaifP- sost oddaje J —gh P
jjike
P^eneS,gle-
je izzyal
nekaterih osebnosti. j^inStvom- £al
»sr*
zanjo kmOJ100Ctisoč^ojiina vpj
- Na -^je^^1 CUS "
sanja. pm jeav.u še
.- brez V"
sz*
10 tisoč m,	0 oa%"-~
sebnih težav oralno	P
V treh tednih je M jn pol J gliari osvojila P^ca sedanj«^ te. lijona lir. Do	le ^^igki'
klusa oddaj manjkajo strokovnja^
klusa oddaj	- stroKo^ ni.
' dsto
n ja upa, ti do konca
T “V u dalo pravico naa ' tele'8' kar bi ji	nastop na „1*1*110-
di oktobra. Njen n P°p^ta'
*iji p je PX 1 delo niso
sti in ponudbe za Kerner na le: povabili so tronomskegapoIfl
ško ob pnbki g	estom apeIj
bratenja med tem	v
Rizzutom, P°va^nomsko ^fpo-na deželno gas Ligure J> Jeraz-župan vasi Calicii	ker Je ke
delil spominsko ‘“‘“'Listne M® pa
širila sloves sv°J® ki zaloz®!5 J? vasice, neki m1 ,ovaI1je Pfj • ne. :0 je prosil za scxi ske zgod°^n0
»"j- nrrs«*'
Migliarijeva se m	aV jo Kri
poifudJso •»Sgjf* 1?
tovanje v Ture J cea0 na= hoče braniti za « kndcaj of-V prvakinje, bo se za. lte. ki *
Zg". BS--