Priprave za jesensko setev
Lctošnjc priprave za jesenako seiev so mnogo obgežnejše kakor prejšnja ieta Lu, kar je posebno važno, te priprave opravjjajo proizvajalsike orgaoizacije samo.
Prejšnja leta so se ti posli omejevali ua uvoz iraitoriev to rezervnih cklov, uraetnih gnojil, priipravo scmeji itd. Stalno smo bili pjod problemom, a)i boino s.ploh izvršili jeseusko setev, zt=lo malo pa smo mogli npoštevati kakovost in pra\o-časnost agroteihuičniii ukrepOT. (jlede pridelovanja pšenice so vladala pretežno zastarola pojmovanja. Večmoma je prevla-dovalo prepričanje, da je pšeaica >ekst«nzivna kultura< in da se zadovoljuje s plitvo obdelavo dn z dajaojem manjMh ko-ličin gnojil.
Letošnji 7nmwični poskusi z domačimi in tujimi sortami pšcnicc s<> prispevaJi k razčiščenju naših pojmovani o mož-nostib dose^e visokih donosov. Poskusi so ja.sno pokazali, da jo mogoče tudi v naših podnebnih razmerah cfoseči s setvijo tistreznib vrst in izvajanjem sodobn« agrotehnike, zelo visoke d-onose od 5 do 7 tisoč kg na heklar.
Lani smo začeli prvič obširneje prouoevati gK>stoto pše-ničnih posevkov in ugotovili, da so v večini primeror preredki, a iprt-delek zrna v enem klasu majhen. Visoke donose smo d-ose-gli samo tedaj, ko smo uspeli na enem kvadratncm metru pridelati optimaln« število kiasov in ko je povprefna težina zrna v klasu znašala pribli/.no cn gram, a to jc možno le, čc sc lotimo pridelovanja pametao in če se od priprave zemljc za sefcv pa do žetvc stalno in vztrajno borimo za vtčji priJelek.
Nekaj tisoč naših najboljših proizrajaicev je razpravljalo na sestankih v Novom Sadti. Zagrcbu, Skoplju, Kruševcu in Osijeku o probiemjl) agrotehnike, jjnojenja in priprav 2a jescnsko setev pšenice. Pri.šli so do sklepa, da je mogoče vi-soke donose pšenice doseči le, če za setev uporabimo ustrczno sorto, če orjemo globlje kakor doslej, te setev opravimo pra-vočasno in pri tem uporabimo zadostne količine gnojil in končno če posevek nc^ujemo od setve do žctvp.
Prodiranj^e naprednejših pojmovanj o obdclavi — to je tisto novo in kakovostno, kar vej« skozi letošnje pripravc za jeiensko setev in kar dajc upravičene upe, da smo žc sto-pili na  pravo.  sodobno  pot  za  dosejro visokih   donosov.
Vremcnskc razmere so uprodjie za predsetveno oranje. kor so tla v večjetu delu državc dovolj vlažna. Izkoristiti je trcba vsak ugoden dan in <akoj začeti oraii tcr priprarljati zem-Ijiščc  za setev.
Semena je dovolj v vseh krajih države. Razen tega uva-žaino iz Italije 6.500 lon semen italijanskih sort. ki dajejo visok pridclek, tako cla bomo Leto< skupaj s acmcnom. ki smo fra sami pridclali, zasfjali z itaiijanskimi sortami približn« 40.000 hektarov.
Ceprav vstopamo v jcseasko setev z vclikim in ijPrav'-Cciiim oprtimizmom, jo vendar treba opozoriti tudi na nekatere problcmc.
Letos imarao več kakor 50.000 ton kakovostnega semena pšenice domačih sort,' vendar pa La, /al, ne upoštcvamo dovolj. Proizvajalci po njem le bolj malo povprašuje.jo. Zato ga ne pripravijamo za sctev in tako je nevarnost, da bo prodano kot morkantilno blago. Bilo bi potrebno okrepiti propagando za njefrovo pripravo in prodajo (to se ne nana.ša na semc itali-janskih sort. ki je že popolnoma razprodano in po katcrem je voliko povpraševanje).
Pridelek kornze, posebno hibridne. bo letos zelo velik. verjetno pa bo dozorevanjc koruze zakasnelo glede aa za-kasnitev  v prvem  razdobju   — v maju.
Ker je tudi pridel&k sladkorne pese zelo dober. bi jo mo-rale sladkorne tovarne pospešeno prevzemnti. že v scp-tembrn. da bi delovno sHo in prevozna sredstva osvobmfili za spravilo in izvoz koruze konec septembra. Samo z dobro delovno orpa-nizacijo in v ujrodnih vremenskih razmerali bo moproče do-scči. da bodo jesenski pridelki. ki jih bo letos vee kakor prejšnja  leta,  pravočasno pospravljeni.
Letos imamo na razpolag« tudi znafno večje količinc umetnih gnojil za jesensko selcv. Iz uvoza jili bomo dobili približno 300.000 ton, a \z domače proizvodnjp 180.000 ton. Doslej sttio jih uvozili približno 120.000 ton, vendar bi bilo treba uvoz pospešiti.
Razen vsch teh ukrepoT. ki se vendarle bolj ali manj omejujeio, da tako rečemo, na pravo^asno zagxxtovitev mate-rialnih in tehnicnih sredstev. ki so potrcbna za sodobni teh-nološki proces kmetijstva, .je nujno vsestransko analizirati rezultate. ki smo jih cfosegli s kooipernc».jo. na zvcznom in lokalnih fpkmovanjili itd. ier se prav<xv;asno lotiti sklepanja pojrodb 7. indiridnaluimi proizvajalci. na katp.rih majhnih posesfvih si I)rez ustrezne vlofre zadruge ni mogočp zatntsliti naprednejse in sodobae kmetijske proizvodnje.
Inž. A. Golušić