688
Podravski: Trnjev venec.
»Premalo, dragi Marko! Znaj, da je Ljubljančan Hubmaver poveljnik jedne Čete vstašev v Hercegovini. Že tjekaj doli je šlo ž njim več naših mladeničev. A sedaj, ko je vstaja razširjena tudi v Bosni, pozvan-je Hubmaver kot poveljnik v Bosno, kamor dospe v kratkih dnevih skozi Zagreb. Ž njim pojde sedaj še dokaj več bojevitih Slovencev in tudi jaz sem se odločil, da pojdem ž  njimi."
„Tir" začudi se Marko. „0 tebi bi ne bil pričakoval tega."
„Jaz pojdem, jaz!" ponovi Janko ter bistro pogleda tovariša. „Prišel pa sem še semkaj po tebe, ker želim, da mi boš — spremljevalec."
Jaz torej pojdem, naj se zgodi kar hoče, vendar brez tebe ne bi šel rad."
»Kdaj meniš oditi r"
„Takoj danes. Ti odideš jutri zarana iz doma in jaz te počakam na železnici. Torej le pogumno na. delo S"
Marko odmaja. „Lahko ti je tako govoriti, ker si že sam svoj ter lahko delaš, kar te je volja. Toda z menoj je drugače. Jaz bi moral zapustiti slabotno mater, dom brez gospodarja, pa Ljudmilo, svojo nevesto. Kako si naj drznem
Videzno težko je izrekel poslednjo besedo. Oči, ki jih je imel uprte v tovariša, obrnil je v tla.
„Jaz?" vpraša Marko ter osupel pogleda tovariša. „Za Boga, Janko, pomisli vendar, kaj govoriš I"
To čudenje ni posebno iznenadilo Janka. Bilo je videti,  da je že pričakoval kaj   takega.
„Vse sem že premislil", odvrne Janko čez nekaj Časa, „a tudi to, kako tebi to reči. Toda nič se ne boj! Dolgo itak ne ostaneva tam doli, iti pa morava na vsak način. Saj ostane velepomenljivo v zgodovini, ako se četa Slovencev proslavi s svojim vodjem pri tem junaškem, plemenitem činu za vse poznejše čase.
storiti kaj takega, kako jima razkrijem svoj namen?"
„Prav nič jima ni treba tega praviti", veli Janko. „Ko zvesta, da sva se proslavila doli v Turčiji, bodeta še bolj ponosni na naju. Zatrdim te, da te bo sestra Ljudmila potem imela še dokaj rajša."
„Cul sem, da so Turki proti kristijanom in vstašem grozno neusmiljeni, torej ..."
„Prav govoriš", odvrne Janko z glasom, ki je že kazal nevoljo, »neusmiljeni pa so, neusmi-
Valaški godci na češki narodopisni razstavi.