naš tednik
LETO XXXX. Štev. 24 Cena 8,- šil. (200 din) petek, 17. junija 1988
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
KAJ JE NOVI DIALOG?
Javne diskusijske in informacijske prireditve z državnim poslancem KARLOM SMOLLETOM:
•	PLIBERK — Posojilnica — ponedeljek, 27. junija, 20.00
•	ŽELEZNA KAPLA — Hotel OBIR - torek, 28. junija, 20.00
•	RADIŠE — Kulturni dom — sreda, 29. junija, 20.00
•	DOBRLA VAS — Kulturni dom — četrtek, 30. junija, 20.00
•	BILČOVS - gostilna MIKLAVŽ - petek, 31. julija, 20.00
•	LOČE — gostilna PUŠNIK — sobota, 2. julija, 20.00
Za vse osebne razgovore je Karel Smolie na razpolago vsak prvi ponedeljek v mesecu od 9.00 od 12.00 v prostorih Kluba slovenskih občinskih odbornikov, Viktringer Ring 26, Celovec, tel.: 0463/511 553.
NSKS in ZSO naj čim-
prei ustanovita šolsko komisijo!
„Veliko je bilo nepotrebnega prerekanja v zadnjih dneh, v zadnjih tednih, veliko neresnic in polresnic je bilo prisotnih med našim ljudstvom, da, tudi veliko obrekovanja. Zavedajmo se, da bomo tudi v tem dialogu močnejši, če bomo enotni. Zato kličem tistim zastopnikom v ZSO, ki se s to našo novo politiko še ne strinjajo, da se vsedejo z nami, da se ponovno udeležijo razgovorov na zvezni in deželni ravni, da se vključijo v sosvet. Predlagam, da ustanovita NSKS in ZSO komisijo, ki bo natančno spremlja-la v naslednjih 3 letih šolsko reformo, ki bo v tej
dobi tudi jasno nakazala pomanjkljivosti in po 3 letih tudi predlagala tiste spremembe, ki so potrebne za ohranitev dvojezične šole na Koroškem.“ Tako predsednik NSKS dr. Matevž Grilc v svojem slavnostnem govoru na spominski proslavi ob 100-letnici smrti Andreja Einspielerja v Svečah. Tudi predsedstvo KEL je na svoji ponedeljkovi seji sprejelo sklep, da naj bi Koordinacijski odbor NSKS in ZSO čimprej sestavil tako komisijo.
Grilčev govor objavljamo na straneh 2/3, o Einspielerjevi proslavi pa poročamo na strani 9.
ž leve: nagrajenca dr. V. Inzko in dr. E. Waldstein ter predsednik NSKS dr. M. G rile in predsednik KKZ dr. J. Zerzer
Stališče nemško-slovenskega koordinacijskega odbora
Nova ureditev manjšinskega šolstva na Koroškem, ki jo je sklenil parlament, ne sme biti ovira za dialog med nemško in slovensko govorečimi Korošci. Nemško-slovenski koordinacijski odbor škofije Krka-Celovec vidi v doseženem možnost za nadaljevanje plodnega dialoga med narodnima skupinama, ki je po koroški škofijski sinodi v vprašanjih sožitja dobil konkretne oblike. V izjavi, objavljeni v četrtek, 9. junija, pa cerkveni gremij hkrati obžaluje, da pri ustanavljanju novih razredov ni bilo mogoče preprečiti ločitve po učnojezikov-nih kriterijih.
Nemško-slovenski koordinacijski odbor upa, da nova ureditev na področju manjšinske šole lahko tudi vodi k dejanskemu izboljšanju pouka v slovenskem jeziku in k boljšemu razumevanju med narodnima skupinama. Triletni preizkusni rok je treba razumeti v tem smislu; ob koncu naj bi ta preizkusni rok vodil do take ureditve manjšinskega šolstva, da bo zadovoljila vse, ki so za razumevanje v deželi, je rečeno v izjavi Nemško-slovenske-ga koordinacijskega odbora.
Cerkveni gremij tudi pozdravlja prizadevanje parlamentarnih strank in zlasti koroškega Slovenca, državnozborskega poslanca Karla Smolleta, za sporazumno rešitev v vprašanju nove ureditve manjšinskega šolstva na Koroškem, na tistih področjih, na katerih je na podlagi parlamentu predložene pobude še bilo mogoče doseči izboljšave.
KOMENTAR
Že od kanclerja Klausa preko Kretskega in Sinowatza do današnjega zveznega kanclerja Vranitzkega sem imel možnost v pogovorih, v okviru raznih komisij, odborov in pododborov zastopati naše interese, tolmačiti naše težnje in dokazovati naše potrebe. Drugo leto bo minilo 30 let mojega političnega dela, odkar sem bil kot srednješolec izvoljen v predsedstvo Narodnega sveta. V osrednjo politiko sem se prvič močno vključil leta 1965, ko smo z rajnim in nepozabnim Kumrom-Črčejem nastopili pri dežeinozborskih volitvah. Bilo je le malo političnih odločitev, ki jih od tedaj naprej nisem sooblikoval.
Vodilo politike je zame vedno bilo: do-
jeli ves kup drugih nerešenih, vendar bistvenih in lažje rešljivih vprašanj. Kajti trgovska akademija — poleg gimnazije druga višja šola — bi lahko že stala. Naša kulturna dejavnost bi mogla delovati na bistveno boljših finančnih osnovah, koncept za gospodarski razvoj dvojezičnega ozemlja čaka na končno izdelavo in uresničitev. Glasbena šola hira, ker nimamo zadosti gmotnih sredstev, ki pa jih je treba na Dunaju deloma samo dvigniti, če gremo v sosvet. Še pred sklepanjem o šolstvu sem tudi ZSO obvestil, da bi šolsko vprašanje lahko temeljito razpravljali v sosvetu — če bi pravočasno obe osrednji organizaciji vanj poslali svoje zastopnike. Resna ponudba s strani parlamenta v to smer je zapisana v protokolu prezidija parlamenta. Ponudbe ena organizacija pač ni sprejela.
Vedno govorimo o tem, kako važno je ali bi bilo, da spremenimo ozračje, manjšini neprijazno atmosfero na Koroškem. Že po teh nekaj dneh, ko je bil zakon sklenjen, se odpira tudi na strani večine bistveno večja pripravljenost za dialog. Kličejo me nepoznani ljudje, na cesti me ustavljajo in mi poreko, da upajo z menoj, da bo zdaj končno mogoče voditi notranji koroški pogovor. Tudi nemško stran, da se tako izrazim, obremenjuje molk ali sov-
Odločili smo se za novi dialog
seči moramo, da postane narodna skupnost vedno bolj sposobna vzeti svojo usodo v svoje lastne roke, da se emancipira, da je močna za samostojni dialog. Zato torej brez samostojnih, tudi volilno-političnih nastopov ne gre.
Drugi cilj naše politike je bil in bo moral ostati, da večinski narod in njegove politične predstavnike prisilimo do političnega dialoga z nami, da nam uspe, jim dopovedati, da so soodgovorni za našo usodo.
V tej politični luči je treba videti moje glasovanje za manjšinski šolski zakon. Razumem, da na prvi pogled ni logike v tem, če na eni strani oceniš manjšinsko-šolski zakon kot slab zakon, na drugi strani pa zanj glasuješ. Ne glede na pravilno pogajalsko pot — spreminjaj zakonski predlog, da, celo s ponudbo lastnega pristanka k zakonu — sem se moral odločiti, da prevzamem soodgovornost za ta zakon. Vedel sem, da bo postal veljaven — tudi za nas, ker bo verjetno skozi desetletja osnova za izobrazbo naših najmlajših. Vendar smo si s soglasovanjem priborili politični mandat, da lahko soodločamo pri izvajanju in konkretizaciji zakona, ko bo šlo za prenašanje zakonskih določil v šolsko stvarnost.
Diskusija o šolstvu je požirala že vse naše sile in smo hote ali nehote zanemar-
raštvo med obema narodoma v deželi. To ne pomeni, da mislim, da so se vsi koroški Saulusi že spremenili v prijazne Pavie-je. Vendar menim, da se bo žito kaj kmalu ločilo od plevela. Tisti, ki so samo špeku-lantsko skočili na vlak novega dialoga, bodo v kratkem odskočili, ker novi dialog more pomeniti le zavarovanje in izgradnjo manjšinskih pravic po potrebi manjšine in reševanje vseh bodočih vprašanj v dogovoru — v konsenzu z manjšino; to vsebuje tudi moje pismo, naslovljeno na Vranitzkega, Mocka, Haiderja, VJagner-ja in Scheucherja, na katero sem dobil že pozitiven odgovor od kanclerja in vice-kanclerja.
Smo v trenutku velikega preobrata; je pač tako, če dovolite prispodobo: ko želim obrniti vrsto vojakov, se pač tisti na sredi zasuka samo na mestu, tisti na skrajnem krilu pa imajo seveda najdaljšo pot, da se vrsta spet uravna. Naloga narodnega predstavnika pa je v tem, da se na eni strani čuti močno povezanega z vsakim članom naroda, hrati pa mora imeti vizije in le-te uresničevati in se jim približevati z vsakodnevnim delom.
Delo, gibanje, iniciativnost, idealizem, pripravljenost za žrtve pa bodo tudi v bodoče osnova naših uspehov. Bodimo zreli in samozavestni, zavedajoč se svojih moči za novi dialog.
„Slovenci, ostanite pa tudi zvest besedi materini, slovenskemu jeziku ostanite Slovenci — zvesti do smrti naj nas nasprotniki psujejo, naj nas ometavajo z blatom ali napadajo s kamenjem — vse zastonj, mi smo M ostanemo Slovenci!“
Te besede je izgovoril Andrej Ein-spieler eno leto pred smrtjo v govoru na zlati maši v Svečah, besede, K' so hkrati tudi bistvo njegovega žiV' Ijenja, življenja Andreja Einspielerja, ki se ga danes spominjamo na tej proslavi ob stoletnici njegove smrti. Spominjamo se danes moža, ki je i pravem pomenu besede živel za narod in vero, ki je bil, kakor ga je označil dr. Fran Kotnik, „oče koroškiH Slovencev“. Živel je v zgodovinsko zelo razburkanem času po letu 1848 in v času začetkov avstro-ogrske monarhije, v času močne in načrtne germanizacijske politike nad slovenskim ljudstvom. Bil je politik, publicist, duhovnik in prosvetaš. Zavzemal se je za enakopravnost slovens-
spleler je bil neupogljiv značaj, ven-tjar pri vsem tem tudi politični realst. Ko je leta 1865 prevzel vlado na Dunaju grot Belcredi, ki je imel najboljšo voljo, da bi zamotane notranjepolitične probleme monarhije, ki jih hi bilo malo, hitro in učinkovito rešil, ie Einspieler podpiral to politiko v upanju na „ravnopravnost vseh dežel in občin“ kakor je zapisal v svojem časopisu „Slovenec“ leta 1865. Nje-9ovo upanje se ni uresničilo in nekajkrat je moral v življenju spremenili svoje politične ideje. Čeprav je bil čredno trdnega značaja in volje, so 9a politične razmere v to prisilile. v To so jasne paralele tudi k političnemu življenju koroških Slovencev čanes. Tudi mi danes spreminjamo našo politiko do dunajskih in koroških oblasti, politiko konfrontacije, ki smo jo zagovarjali pod silo razmer bomala 70 let. Tisti, ki smo se zapili politiki pogovora, politiki dialoga, Politiki konsenza, se zavedamo težke odločitve, se zavedamo tveganja, za-
panju, da bo „novi dialog", ki ga je kreiral naš državni poslanec Karel Smolle, privedel do konkretnih pozitivnih rezultatov. Parlamentarna debata preteklo sredo pa je dokazala, da ostale stranke v Avstriji sprejemajo ta novi dialog in sprejemajo tudi stališče našega državnega poslanca, da naj se rešujejo vsa odprta vprašanja v bodočnosti v dogovoru s slovensko narodno skupnostjo.
Zato, in samo zato, je naš državni poslanec pristal na novi šolski zakon, ki ni naš zakon, ki ni dober zakon, vendar pa odstopa v bistvenih točkah od koroškega pedagoškega modela. Z zakonom nismo zadovoljni, vendar se moramo zavedati, da bi bil ta zakon brez naše pripravljenosti do dialoga do zadnjega v mnogočem slabši in ne bi vseboval nobenih sprememb. Po zaslugi našega državnega poslanca pa velja za zakon triletna poskusna doba, v katero bo ne-
Slavnostni govor krilca ob 100-letnici smrti prof. Andreja Einspielerja
... neoogljiv značaj, vendar pri vsentem tudi politični realist“
kega jezika, za enakopravnost slovenskega ljudstva na vseh področjih' Posebno se je posvetil izobraževanji slovenskega ljudstva, saj je zapisah „Narod izobražen je tudi srečen ih slaven. “
Zavzemal se je zato za slovenščino na nedeljskih ljudskih šolah, za slovenski uradni jezik, niso mu bili tuji tudi socialni in gospodarski problemi našega ljudstva. Ena izmed pomemb' nih notranjih karakteristik Andreja Einspielerja je, da nikoli ni bil zadovoljen z doseženim. Nenehno se 'f gnal za novimi spoznanji. Dr. Josip Vošnjak je zapisal o Einspielerju: „Nisem ga poznal med Slovenci moža tako energičnega, s tako železno voljo in tako neumorno delavnostjo, kakršen je bil Andrej Einspielen (...) Gibčen v kretanju, zgovoren v družbi, vesel, zmerom upajoč v boljšo prihodnost, ni se dal upognit1 nobeni sili, in kar je enkrat spoznal za pravo in dobro, pri tem je ostal, najje bilo to drugim všeč ali ne.“
Ze ta kratek uvod dokazuje, da s® danes spominjamo dejansko velikefl3 koroškega Slovenca, ki nam mora bi' ti v marsičem zgled — tudi v današnjem narodnopolitičnem in kulturnem življenju. Zato je popolnoma jasno, da se ob spominu na tega moža dotaknem tudi naših aktualnih pm' blemov, ki so v marsičem podobni ti; stim, s katerimi se je ubadal Andrei Einspieler pred več ko sto leti. Eim
jredamo pa se tudi šanse danega poučnega trenutka. V prvi in drugi republiki, da ne govorimo o dobi naci-'ašizma, smo imeli koroški Slovenci občutek — in to utemeljen —, da je načrt avstrijske politike germanizacija slovenskega ljudstva na Koroškem. Vendar prodira danes v Avstriji spo-Znanje, da smo koroški Slovenci trdo-živ narod, ki se ni in se ne bo sprijaznil s tako asimilacijsko politiko- Imamo zato vtis, da sta tudi avstrijska in koroška oblast to spoz-Halj in da nekateri, danes odločilni Poiitiki, resno razmišljajo o spremembi odnosov do slovenske narod-oe skupnosti na Koroškem. Avstrijska vlada se po mojem mnenju danes zaveda, da je mogoče rešiti koroško vprašanje le v sodelovanju s prizade-umi koroškimi Slovenci, da je možno rešiti to vprašanje le v smeri enako-Pravnosti obeh narodov v deželi. Dokaz za to novo politiko je pripravljenost avstrijske vlade, da ustanovi za koroške Slovence trgovsko akademi-1°. Pa začenja s televizijskimi oddaja-1 v slovenščini, da je pripravljena oalizirati dogovor med koroškimi iovenci o podpori, tudi finančni, ulturnemu delovanju in otroškim rtoom. Kdor sprejema take ukrepe v Pnb neke manjšine, ne more želeti nlene smrti.
Zato se je Narodni svet koroških ovencev odločil za vstop v tako menovane sosvete v upanju in zau-
odvisna komisija spremljala realizacijo tega zakona in po kateri se bo parlament ponovno ukvarjal s tem šolskim zakonom. Vztrajnost in veliki angažma našega poslanca sta obrodila sadove, četudi ne takih, kakor bi si jih želeli, vendar tiste, ki so v dani politični situaciji možni. Našemu državnemu poslancu velja za njegovo trdnost zahvala in tudi naše zaupanje.
Potrebo po sodelovanju z nemško govorečimi v deželi in državi je spoznal že pred več ko sto leti prav Andrej Einspieler, ki je začel izdajati časopis v nemščini z imenom „Stimmen aus Innerösterreich“. Zavedal se je potrebe po informaciji nemško govorečega ljudstva, zavedal se je potrebne podpore dobromislečih Avstrijcev v boju slovenskega naroda za enakopravnost. Če torej danes podeljujemo prvo Einspielerjevo nagrado prav predsednikoma nemško-slovenskega koordinacijskega odbora v naši škofiji, potem je to globoko v smislu moža, ki se ga danes spominjamo. To pa je tudi globoko v smislu nas koroških Slovencev, ki se zavedamo, da bomo kot narod preživeli le, če bomo našli čimveč prijateljev med nemško govorečo večino — ki bodo spoznali, da so manjšinske pravice človekove pravice, da je merilo demokracije prav to, kako postopa večina z manjšinami. (...)
To je potrdil pred nekaj dnevi tudi
jugoslovanski zunanji minister Lončar, ko se je nahajal na Koroškem. Kljub temu je vprašanje koroških Slovencev pri vseh pogovorih, ki se vršijo med tema državama, prisotno, in pričakujemo, da bo tekla v naslednjih mesecih in letih beseda prav o popolni realizaciji člena 7 avstrijske državne pogodbe. Pričakujemo od sopodpisnice avstrijske državne pogodbe jasna stališča k problematiki slovenskega ljudstva na Koroškem, v upanju, da bo reševanje problemov napredovalo v obojestranskem dialogu in prijateljskem vzdušju.
Politika dialoga pa nikakor ne pomeni in ne more pomeniti, da koroški Slovenci ne bomo vedno in jasno nakazovali diskriminacij našega ljudstva, da ne bomo jasno postavljali naših zahtev, da se ne bomo bojevali za enakopravnost slovenskega ljudstva. Zato z vso ogorčenostjo obsojamo nastop parlamentarne policije pri zadnjem zasedanju parlamenta proti koroškim Slovencem in njihovim simpatizantom, ker tako nastopanje ne odgovarja začetemu dialogu ter ne more poglabljati zaupanja do avstrijskih demokratičnih ustanov. Solidarni smo zato z demonstranti, ki so šli na Dunaj brez dvoma v skrbi za slovenski narod. Gospe Mariji Wakou-nig, ki leži še v bolnici na Dunaju, pa želimo, da se čimprej vrne čila in zdrava med nas na Koroško.
Dragi rojaki, za samozavesten dia-
log z večino, za samozavesten dialog z vladajočimi v Avstriji ni alternative. Tudi demostrativni akti, ki so potrebni, lahko služijo le ustvarjanju boljše pogovorne baze in nikakor niso in ne morejo biti v stanju spraviti avstrijsko vlado na kolena. Dokazujejo pa, da slovenski narod podpira zahteve, ki jih formulira vodstvo, in ne samo slovenski narod, ampak vedno večji je del tudi nemško govorečih Avstrijcev. Koroški Slovenci pa se moramo zavedati, da smo enakovredni člani avstrijske družbe, da obvladamo od mladih let dva jezika in smo s tem bolj usposobljeni za nov razvoj v regiji Alpe-Jadran in v evropskem prostoru nasploh. Zato končno izrinimo našo mentaliteto mučeništva, tarnanja, ampak samozavestno poglejmo v bodočnost, govorimo z našimi otroki materin jezik, pošiljamo jih v dvojezične otroške vrtce, zahtevajmo dvojezično vzgojo tudi v javnih otroških vrtcih, prijavljajmo jih k slovenščini v šolah, izobrazimo jih tudi v našem materinem jeziku in potem bomo koroški Slovenci brez dvoma postali — in mislim, da smo že postali — enakovredni člani koroške in avstrijske družbe. Razvoj v predelu Alpe-Jadran, razvoj v Evropi kaže, da je znanje jezikov bodočnost, da postajajo manjšine faktor, važen faktor v medsebojnih odnosih, ne most, po katerem drugi hodijo, ampak dejansko most, ki povezuje.
Predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser in tajnik dr. Marjan Sturm sta prejšnji teden (9. junija) priredila na Dunaju tiskovno konferenco, kjer sta naznanila, da bo ZSO še poleti osporavala novi šolski zakon pri ustavnem sodišču. Zakon zaradi svojega ločitvenega značaja da nasprotuje členu 7 avstrijske državne po-
godbe, ker naprej pospešuje asimilacijo in germanizacijo koroških Slovencev.
V zadevi sosveta pa je, kakor poroča „Die Presse“, dr. Sturm poudaril, da ZSO ne bo nominirala zastopnika, dokler ni sklepa o ustanovitvi slovenske trgovske akademije v Celovcu.
Seveda nikoli ena organizacija drugi ne more nare-£ £ kovati stališč in gledanj politike. Če pa so bili med obema organizacijama sklenjeni dogovori, potem naj bi se jih seveda tudi držali. Žal se to ni zgodilo, in to je tista boleča točka, ki je tudi mene prizadela. Tudi v politiki smo po novem tako daleč, da ni več važno, kaj kdo reče ali dela, temveč kdo kaj reče ali dela. Državni poslanec Smolle je tvegal nekaj, kar bi bilo verjetno tudi v očeh njegovih pristašev huda pregreha, če bi to kdo drug storil (...). Doživeli smo mazaške akcije, doživeli smo plakatno akcijo, doživljamo, da nekateri spet delijo ocene, kdo je boljši, kdo slabši Slovenec. Tako imenovani kompromisar-ji in prilagodljivci naj bi bili Wagnerjevi podrepniki, ali pa že kar heimatdienstovski služabniki. Ali bomo sedaj res samo užaljeno prostestirali, oponirali, ovirali? Ali bom delali neko ohromelo politiko iz varnega zaklona, kjer se nam nič ne more zgoditi. Mislim, da tako ne bomo bogve kaj premaknili. Mislim, da je treba, da izkoristimo vsako priložnost za to, da kaj dosežemo, tudi če v trenutku ni veliko.
Sosvet: trenutek za vstop v sovet je resda vse prej ko ugoden. Toda izkoristiti bi morali tudi to priložnost za sodelovanje pri urejevanju stvari, ki nas prizadenejo. Zato sem za vstop. Tam bi se morda tudi našli spet z onimi Slovenci, poudarjam Slovenci, ki so se že opredelili. (...) Dolžni smo, da izkoristimo vse instrumentarije in demokratične ustanove, ki jih nudi republika Avstrija. In v njih zastopamo interese slovenske narodne skupnosti v ce-loti, in če je treba, tudi želje in potrebe posameznikov.
Tomaž Ogris, predsednik SPZ, na občnem zboru ZSO (29. 5. 1988)

akademskega kluba
Wagner: naj se ustanovi sosvet
Sinowatz je povabil državnega poslanca Karla Smolleta, da naj bi z njim preživel ves dan na Gradiščanskem, kjer bi videl, kako dobro se godi Hrvatom. V Šti-nacu da lahko uporabljajo kulturni center.
Tako mišljenje je očitno ostanek stare asimilacijske in ignorantske manjšinske politike. Bolje bi bilo, če bi Sinowatz skupno s Smolletom obiskal Gradiščansko — da bi Smolle, ki je odličen poznavalec situacije gradiščanskih Hrvatov, lahko pokazal Sino-watzu, kakšen je dejanski položaj hrvaškega jezika na Gradiščanskem.
V svoji zadnji radijski oddaji je deželni glavar Wagner mdr. dejal: „Jene Slowenenorganisation, die die Beschickung des Beirates beschlossen hat, wird gemeinsam mit den Parteien die Gründung dieses Beirates im Sinne des Gesetzes vorzunehmen haben. Es ist zu erwarten, daß aus dem Beirat heraus einige minderheitenfördernde Vorschläge fließen werden, die seit Jahren diskutiert wurden und die auch weitgehend unwidersprochen geblieben sind. Wir alle sind als Bewohner eines Grenzlandes dazu verhalten, diese Chance, die sich mit diesem Verhandlungsergebnis verbunden ergibt, zu nützen.
Kakšen je in liapomeni za nas novi šolski zakon?
NAŠ TEDNIK: 18. novembra 1987 je bil sklenjen tristrankar-ski pakt, katerega osnova je bil pedagoški model koroških strank. 8. junija 1988 je bil sklenjen novi šolski zakon, za katerega je glasoval tudi naš državni poslanec Karel Smolle. Bi našim bralkam in bralcem razložil glavno vsebino zakona in v čem so osnovne razlike med sklepom treh strank lani in novim šolskim zakonom?
MARJAN PIPP: Novi šolski zakon izhaja iz osnovne zamisli 3-stran-karskega sporazuma, se pravi ločenega pouka na prvih treh šolskih stopnjah. Ta princip je dosledno izpeljan za primer 9 in več prijav na eni šolski stopnji. Kjer pa bo prijavljenih manj ko 9 otrok, bodo ostali prijavljeni in neprijavljeni tudi v bodoče v skupnem razredu. Za 14 tedenskih ur oz. polovico učnega časa pa bo prišel v razred tako imenovani asistenčni učitelj. V kakšnem smislu bo ta asistenčni učitelj vršil svoje obveznost, pa bo v prvi vrsti odvisno od ravnatelja in razrednega učitelja. Nikjer namreč ni določeno, da naj bi
Pogovarjal se je JANKO KULMESCH
bil asistenčni učitelj pristojen izključno za neprijavljene otroke, kar bi pomenilo skupinsko ločevanje v skupnem razredu. Po zakonu je vsekakor dana možnost ustanavljanja skupin po najrazličnejših kriterijih. Zato so dosežki našega državnega poslanca pri zasedbi ravnateljskih mest izrednega pomena. V bodoče bodo ravnatelji imenovani po „objektivnih kriterijih“. Te kriterije pa bo izdelalo ministrstvo za pouk po predlogih novoustanovljene komisije za manjšinskošolska vprašanja. Nadaljnji bistveni dosežki našega državnega poslanca so vsekakor določila poročila šolskega odbora, po katerih predstavlja učiteljski izpit iz slovenščine oz. jezikovni tečaj dodaten kriterij za strokovno sposobnost učitelja („fachliche Eignung“). Ta sprejeta ureditev se mi zdi zelo smiselna, ker vsebuje zagotovilo, da asistenčni učitelj, ki je absolviral samo jezikovni tečaj, v nobenem primeru ne bo mogel izpodriniti razrednega učitelja s polno kvalifikacijo. Prav to pa je bil namen treh strank na Koroškem. Le ob robu bi še omenil dodatne ugodnosti za asistenčne učitelje s polno kvalifikacijo oz. jezikovnih tečajam. To so: znižanje učne obveznosti za 1 oz. 2 uri ter doklada. Mislim, da
imajo tudi takšne ureditve svoj uči' nek.
NAŠ TEDNIK: Zakaj in kako je bilo možo doseči te spremeni' be? Bi nam orisal genezo nove' ga šolskega zakona?
MARJAN PIPP: S sklepom treh strank 18. novembra lani se je polo' žaj na politični ravni popolnoma spremenil. V tem trenutku je bila da; na zadnja možnost, da se koroški Slovenci poslovimo od zelene mize ih povzročimo v šolskem vprašanju p°' polno eskalacijo. Mladinske organi' zacije in študentski klubi so močno delovali v to smer. Tudi osebno sem bil zagovornik te politične linije. Vem dar sta se obe osrednji organizaciji, tako NSKS kakor tudi ZSO, z obis' kom pri zveznemu kanclerju in mini' strih Löschnaku, Neisserju in HawliceK nekaj dni po 3-strankarskem spora-zumu vrnili k pogovorni mizi. Nadalj® so se vršili pogovori s šefi klubov SPÖ in ÖVP ter zastopniki obet osrednjih organizacij. S tem je h11 vzet tudi demonstraciji decemt^ lanskega leta na Dunaju vsak uči' nek. Če pa hočeš v politiki kaj dose' čl in ostati verodostojen, moraš do' sledno zasledovati pot, za katero š se odločil — in osrednji organizacij sta se z omenjenimi pogovori odloÖ1 za pogajanja. In prav v tem oziru P°' sebno cenim dosledno delo naše9a državnega poslanca, ki je v pari3' mentarnem šolskem pododboru pr®'
močno soudeležen pri razpra'" ^ '
mciiidiiiGin Guljeni puuuuuu.u r Ne zapravljajmo si
prečil skrite namene koroških strank možnosti odkritega dia
Miihn\/P nampnp na rawni lir.itßlP #_ _
I°ga z nepremišljenim bojkotom komisije pri ministrstvu ter z nadaljnjim bojkotom sosveta.
Njihove namene na ravni učitelj®1: sem že omenil. Predočimo si pa tu® najnovejše podatke za nasledn)6 šolsko leto. Na podlagi novega zakc na bo v naslednjem šolskem leJj ustanovljenih 52 novih razredov. c bi ostalo pri ločitvenem številu 7, Đ od teh 52 razredov bilo nad 30 en° jezičnih. Po doseženi ureditvi —	//
čitveno število 9 — po bo 6 enojezj®	■■
nih in 48 dvojezičnih razredov./; samo kot primer. Sam sem bil ptis°
ten pri vseh_ parlamentarnih pogJ cijskega centra na Dunaju smo že njih in vključen v priprave in v zelo zg0(jaj _ precien je komisija pri koliko dela je bilo potrebno za Ministrstvu za pouk predložila vme-go teh sprememb. V parlamenta , sn0 poroči,0 _ 0p0zarja|i na grozečj pogajanja smo vnesli nešteto n razvoj. Zato smo se takoj lotili izdela-predlogov, nekaj jih je uspelo v ve zakonskih osnutkov. Izdelali smo gotrajnih pogajanjih uresničiti. La aii 8 osnutkov z vsemi možnimi pa trdim, da s samim odklanjan® variantami sodelovanje ZSO je bilo v predloga treh strank ne bi uspe tem stadiju skrajno pičlo. Šele po nobeni točki, temveč samo z dos 8. novembru se le tudi ZSO zdrami-
" samo z d° novembru se je tudi ZSO zdrami-nim delom. Tega se bo morala v a in spoznala resnost položaja. Tako doče zavedati tudi ZSO, če hoče smo se zedinili na enega izmed teh lovati v prid slovenski narodni s Osnutkov, katerega je Smolle zaradi nost/	_	0rrnalnih zaprek vložil kot peticijo v
NAŠ TEDNIK: Sta bila v ta Pr ^ /lamentu. Vendar vložena peticija ces vključena tudi NSKS in ZSV' Po is. novembru zdaleč ni imela več MARJAN PIPP: V okviru infor 'skega učinka in tiskih izgledov na
uspeh, kakor bi jih imela pred 3-strankarskim sporazumom. 0 nadaljnjem poteku razprav v parlamentarnem pododboru sta bili vedno seznanjeni obe osrednji organizaciji. Vendar je ZSO parlamentarno obravnavo novega zakona le mačehovsko zasledovala. 0 tem priča tudi, da ni poslala svojega strokovnjaka v pododbor.
NAŠ TEDNIK: Če se vrnemo k pododboru: ko je začel delovati pododbor, je v slovenskih vrstah nasplošno prevladovalo mnenje, da je v šolskem vprašanju vlak že odpeljal in da ga tudi pododbor ne bo mogel v nobenem oziru ustaviti. Kakor se je pozneje izkazalo, to ni bilo tako. Kje so bili za to vzroki? Koliko je k temu doprineslo sodelovanje naših strokovnjakov dr. Vospernika in dr. Inzka v šolskem pododboru?
MARJAN PIPP: Po prvem zasedanju pododbora so bili izgledi na morebitne spremembe v prid slovenski manjšini zelo pičli. Zavedati se je namreč treba tudi dejstva, da koroški Slovenci še nikoli v 2. republiki nismo zmajali političnega sklepa treh koroških strank v manjšinskem vprašanju. Tega pa smo — in to je moje trdno prepričanje - v veliki meri krivi tudi sami, ker se v pravem trenutku nismo znali prikopati do potrebnih odločitev in nositi zanje tudi odgovornost. Važnejši nam je bil načelni protest, ki pa je v najkrajšem času zamrl. In tako smo bili v sedanji diskusiji v nesrečnem položaju, da smo morali zagovarjati šolsko ureditev, katero smo skozi 3 desetletja odklanjali. To so torej rezultati načelnega protesta. Prav gotovo pa sta dr. Vospernik in dr. Inzko — in to sem poudaril že na zborovanju pred dvema tednoma — bistveno doprinesla k temu, da se je v pododboru sploh še na novo vnela razprava. Tehtna izvajanja in dosledna argumentacija obeh je bila nepreslišna tudi za šolnike političnih strank.
NAŠ TEDNIK: V zvezi s šolskim vprašanjem je bil večkrat poudarjen pomen sosveta. Karel Smolle je tik pred občnim zborom ZSO pisal Zvezi slovenskih organizacij pismo, v katerem je ponovno opozoril na pomen sosveta za reševanje šolskega vprašanja. V čem bi bil torej res pomen sosveta?
MARJAN PIPP: Prezidij parlamenta — trije predsedniki ter šefi vseh klubov — ie soglasno sklenil,
da mora sosvet, v slučaju da bo pravočasno konstituiran, pred sklepanjem v parlamentu zavzeti stališče. ZSO se je, kakor vemo, odločila proti vstopu v sosvet. Čeprav ima sosvet po zakonu samo posvetovalno funkcijo, je treba upoštevati predvsem politično tezo, ki bi jo imel sosvet po dvanajstih letih odklanjanja po osrednjih organizacijah. Upam si trditi, da bi bil učinek dosti močnejši kakor vsi protesti pri mednarodnih ustanovah skupaj. Če niti Jugoslavija ni pripravljena vložiti protesta, kaj šele druge države in mednarodne ustanove.
NAŠ TEDNIK: Kaj pomeni novi zakon za naše rojake ter predvsem tudi za naše učitelje v praksi? Kakšno naj bi bilo naše nadaljnje postopanje?
MARJAN PIPP: V zadnji številki Slovenskega vestnika sem zasledil trditev, da bo ustanovitev novih enojezičnih razredov možna tudi že pri sedmih prijavah. To ni tako. Zagotovilo za to, da je vodenje enojezičnih razredov možno šele pri 9-ih prijavah, nudi člen 11, v katerem je izrecno določeno, da šolska oblast za razliko od § 16 točka 3 lahko potrdi samo višje, v nobenem primeru pa nižje delitveno število. Za naše učitelje pomeni zakon, da se morajo soočiti z drugim učiteljem v razredu. Svaril pa bi vse učitelje in tudi starše, da bi svoje nezadovoljstvo nad novo ureditvijo iznašali nad novimi mladimi učitelji. S takšnim ravnanjem bi porinili mlade učitelje v vlogo eksponentov KHD in FPÖ. Za vse pomanjkljivosti in pritožbe na račun nove ureditve bo pristojna izključno že omenjena komisija pri ministrstvu za pouk. Zato bomo morali vsi - starši, učitelji, krajevna društva in osrednje organizacije — zelo pozorno zasledovati novo ureditev in tudi primerno ukrepati proti pomanjkljivostim.
NAŠ TEDNIK: Bo sestav posebne komisije pri ministrstvu tudi takšen, da bo lahko v naslednjih treh letih objektivno in stvarno spremljala uresničitev zakona v manjšini prijaznem smislu?
MARJAN PIPP: Predvideni sestav komisije je zame zadovoljiv. Pozivam ZSO, da te komisije ne bojkotira in ne ponovi napake, ki jo je storila že z bojkotom parlamentarnega pododbora. Opozarjam na zagotovilo Vra-nitzkega, ki je preko poslanca Mat-zenauerja sporočil parlamentu, da potrjuje za svojo stranko pismo naše-oa državnega goslanca, ki ie bilo ob-
im gemiscruspracmgen ueuiti ueieu*
javljeno tudi v zadnji številki NT. Pozivam vse, da sprejmemo ponudbo Vranitzkega, ki zagotavlja reševanje manjšinskih problemov v prihodnje samo še v soglasju s prizadeto manjšino. Tudi v parlamentarni debati 8. junija je prišlo do zanimivih pobud s strani večinskih strank. Ne zapravljajmo si možnosti odkritega dialoga z nepremišljenim bojkotom komisije pri ministrstvu ter z nadaljnjim bojkotom sosveta.
NAŠ TEDNIK: In če se zakon ne bo mogel uveljaviti — kaj potem?
MARJAN PIPP: Tri leta imamo časa, da se na to možno situacijo temeljito pripravimo. Mnenja sem, da so vse naše parole in tudi naši pomisleki avstrijski javnosti znani. Za primer, da se sprejeta ureditev ne uveljavi, pa ne bo treba iskati novih argumentov, temveč nove rešitve. Od 8-ih zakonskih predlogov, ki smo jih izdelali na Dunaju, smo enega vložili kot peticijo v parlamentu. Na izbiro jih imamo torej še vedno 7. S skupnim trudom bi brez dvoma uspela še izdelava nadaljnjih predlogov. Hočem reči, da bo samo s konstruktivnim delom možno najti in iztržiti tudi zadovoljive rešitve.

OLSKO VPRAŠANJE
OBJAVLJAMO IZVLEČKE IZ GOVOROV PARLAMENTIH POSLANCEV ZELENIH ANDREASA WABLA IN DR. PETRA PILZA:
„Ich habe Smolle in de&usschußverhandlungen bewundert
Meine Damen und Herren! Dieser Initiativantrag, der hier vom Bundeskanzler a. D. Sinowatz als großartige Vorraussetzung für diese Lösung dargestellt wurde, hat eindeutig die Handschrift der Minderheitenfeindlichkeit getragen und war vom Ungeist der Trennung und der Angst und dem eigenen Unvermögen, mit dem Fremden umzugehen, getragen.
Der Herr Abgeordnete Sinowatz hat gesagt, Jahrzehnte habe er sich mit der Volksgruppe befaßt. Das kann schon sein, das spreche ich ihm auch nicht ab. Aber was ist bitte in der Zeit geschehen? Wenn ich daran denke, daß die SPD doch bereits fast zwei Jahrzehnte in diesem Land den Bundeskanzler stellt, die Mehrheit stellt, daß die SPD in Kärnten den Landeshauptmann stellt, so heißt das, sie hat die Möglichkeit gehabt, ihren Grundsätzen voll zu entsprechen.
Meine Damen und Herren! Es kann der Mehrheit passieren, Kehren wir noch einmal zu dem daß ejn Angehöriger dieser Geist, der diesem Initiativantrag Mehrheit zu seiner deutschen innewohnt, zurück, der so zer- Muttersprache auch noch Slowe-störerisch an diesem Gesetz ist. |iisch kann, das wäre das ganze Ich erlebe jetzt, gerade in det dngK^ ^gg ,jer Mehrheit pas-grünen Fraktion, aber nicht nur%en könnte. Aber der Minderin der grünen Fraktion, sondern neit passiert folgendes, wenn sie natürlich auch unter den Slowe- ^achgith; Die Minderheit verliert nen, wie schmerzhaft es ist, ainen Teil ihrer Substanz, und wenn davon gesprochen wird, ihrer Identität. Ich muß sagen, daß man halt einen Kompromiß'ch	^gg Abgeordneten
schließen und jeder halt ein biß' 'rnoiie in diesen Ausschußver-chen nachgeben soll.	^ndlungen bewundert; Smolle hat
Meine Damen und Herren- Ersucht, in diesen Ausschüßen Jörg Haider hat gesagt: Es gibt lus einem Gesetz etwas Positives hier nur einen Gewinner, daß tu machen. Ich sage Ihnen, es sind die Eltern und die Kinder, ist ein Gesetz, wo die Metaphor Er hat das sehr großartig dema- des Dolches paßt. Man hat der gogisch verkündet.	Minderheit einen Dolch in die
Meine Damen und Herren! Bei Brust gestoßen und dann gesagt, einem Kompromiß zwischen letzt zieh ich ein Stückchen Mehrheit und Minderheit gibt es raus, geht's ihnen schon besser nur einen Verlierer, und das ist Herr Smolle? Geht’s den Slowe-die Minderheit. Denn, was kann den schon besser? Ziehe ich denn der Mehrheit Fürchterliches doeg gjg Stückchen heraus passieren, wenn sie nachgibt? 9eht’s ihnen jetzt noch ein bis-
serl besser, haben’s vielleicht noch immer Fieber? Das war die Ausgangssituation! Ich bin da drinnen gesessen und habe Sätze gehört wie: Herr Kollege Smolle, wenn Sie hier nicht mitgehen, dann beschließen wir das Gesetzt in der Ausgangssituation des Drei-Parteien-Pakts!
Das waren Drohungen, die waren massiv im Raum. Die wurden ausgesprochen.
Meine Damen und Herren! Die Grünen haben hier nur zwei Möglichkeiten: auszuwählen aus einem sehr großen Fehler und aus einem etwas weniger großen Fehler. Smolle hat in diesen Verhandlungen verzweifelt versucht, Verbesserungen zu erreichen. Es sind noch grundsätzliche Widersprüche in diesem Gesezt. Es sind noch grundsätzliche Ungeister in diesem Gesetz. Smolle hat versucht, hier und jetzt in diesem Haus Stück für Stück an
Verbesserungen zu erkämpfen und Stück für Stück an diesem zerstörerischen Werk zu reparieren. Und ich sage es noch einmal: Es hat einige Abgeordnete gegeben, die ihm geholfen haben, aber wenn all jene, die dauernd die Demokratie hochhal-ten, wenn all jene, die ihre Grundsätze hochhalten, hier Druck gemacht hätten, hier politisch ganz klar argumentiert hätten, wenn sie ihre Parteibücher zurückgelegt hätten, dann würde die Situation der Volksgruppe anders aussehen und nicht so, (Beifall bei den Grünen) daß jedes Jahr um ein paar Volksgruppenmitglieder weniger sind.
Ich sage noch einmal, meine Damen und Herren; ein großer Fehler ist hier passiert und der Fehler wurde gemildert. Es liegt natürlich auch eine Chance drinnen in der Zukunft zu zeigen, ob hier wirklich einige Abgeordnete
nicht nur schöne Reden gehalten haben, sondern ob sie das wirklich ernst meinen, was in unseren Gesetzen drinnensteht. Ich werde ja sehen, was dann in Zukunft geschieht, ob es dann eine zweisprachige Handelsakademie gibt. Wir werden ja sehen, ob es einen Kindergarten gibt, wir werden ja sehen, wie dann die Ausbildung tatsächlich aussieht und wir werden ja sehen, wie in Zukunft das Klima in Kärnten aussehen wird.
Damit schließe ich meine Rede und hoffe, daß Abgeordneter Smolle mit seinen Vertretern der Volksgruppe und mit jenen, die ihm zustimmen, zumindest ein wenig Erfolg gehabt hat bei seinem verzweifelten Versuch, hier das Schlimmste abzuwenden.
Državni poslanec Andreas Wahl
„Diese Zusage von Vranitzky wirdnöglicherweise in Zuku für die Vertreter der Slowenen nocfcehr wichtig werden!“
Meine Damen und Herren! Es ist wahrscheinlich relativ sinnlos, wenn ich der Mehrheit dieses Parlaments erkläre, was in der Minderheitenfrage passiert. Sie haben die Minderheit für sich längst abgeschrieben, und Karel Smolle hat wirklich völlig auf sich allein gestellt in diesem Unterausschuß versucht, zu verteidigen, was nach seiner Meinung noch verteidigbar war, und er hat vereinzelt und allein, ohne wirkliche Unterstützung der anderen Parteien, für die Slowenen, für seine Volksgruppe, kämpfen müssen.
Es hat keine politischen Allianzen gegeben. Es hat keinen Aufschrei eben aus der SPÖ gegeben: Helft, unterstützt die Minderheiten, unterstützt öffentlich Karel Smolle in seinem Kampf, die Minderheiten halbwegs zu schützen, den Einbruch der Minderheitenrechte noch so zu gestalten, daß die Existenz der
Minderheit nicht gefährdet ist! Kein Aufschrei ist durch die SPÖ gegangen. Niemand außerhalb des grünen Bereichs und außer den kritischen und demokratischen Leuten, die auf seiten der Slowenen und überhaupt der Minderheiten stehen, hat öffentlich gesagt, daß man Karel Smolle in seinem völlig vereinzelten Kampf in diesem Unterausschuß unterstützen muß. Es ist eine moralische Frage, die weit über politische Fragen hinausgeht, den einzigen Minderheitenvertreter in diesem Parlament nicht allein zu lassen. Aber von den drei Parteien, von der überwiegenden Mehrheit dieses Parlaments, auch von jenen, die früher als linke Sozialdemokraten noch im Solidaritätskomitee für die Rechte der Minderheiten in Österreich engagiert mitgearbeitet haben, ist Karel Smolle, ist die Minderheit in Südkärnten in einem für mich unfaßbaren Aus-
maß im Stich gelassen worden.
Das wollte ich einleitend feststellen, und ich möchte daher auch meine ganze Solidarität mit dem Kampf von Karel Smolle in diesem Unterausschuß und auch außerhalb dieses Ausschusses ausdrücken. Trotzdem möchte ich micht jetzt hier vom Rednerpult aus direkt an Karel Smolle wenden und ein paar meiner schwerwiegenden Bedenken gegen diesen Kompromiß in aller Öffentlichkeit, denn das ist ja eine öffentliche Diskussion, die wir auch weiter führen müssen und weiter gemeinsam führen müssen, darlegen.
Ich glaube, daß man gerade in der jetzigen Situation in Österreich, die durch steigende Ausländerfeindlichkeit, steigende Fremdenfeindlichkeit, steigender Antisemitismus und steigende Minderheitenfeindlichkeit geprägt ist, diesen Tendenzen nicht den Weg ebnen soll, indem man ei-
nem Apartheidmodell, e'rl^einsam einen Vorschlag erar-Trennungsmodell wenn auch Jeiteti es mö en a||e parteiob.
ter den größten Bedenken änner der anderen Parlamentswenn auch mit begleitenden ^Parteien eine schriftliche Erklä-mißverständlichen Erklärungjung abgeben, daß das der letz-der Gegnerschaft gegen dje Angriff auf die Rechte der s|o_
Apartheid die Zustimmung gj jnischen Minderheit in Kärnten
Es könnte nämlich eines P t, daß ^ jetZ| kgjng Angriffe
siert sein - ich kann das ^ehr erfolgen, daß die Rechte nicht abschließend beurteilen	er Minderheit ab jetzt in vollem
daß die Slowenen möglicher	rnfang	respektiert werden und
se ihr wichtigstes Faustp	aß ejn	Konsensprinzip einge-
nämlich irgendwann einmal «hrt wirdi ein Konsensprinzip, leicht doch der staatlichen N Jas besagt| dje parteiobmanner derheitenpolitik zuzustimmen, % drei Parlamentsparteien ver-viel zuwenig Gegenleistung J Pflichten sich, keine Änderungen der Hand gegeben haben. , Fragen, die Minderheiten be-ist eine große Befürchtung,	affen,	ohne die Zustimmung
ich hege, und ich weiß, daß r Minderheitenvertreter durch-rel Smolle und ich in dieser HJUführen (Beifa|| bei den Grü-ge nicht einer Meinung sind- 'ien.)
Trotzdem kann man etwas Karl Smolle hat eine einzige sitives anmerken. Es hat hJJtWort erhalten, eine Antwort, etwas gegeben, was untergep je ,ch f(jr sehr bgdeLJtsam ha|te gen ist und was ich persön >	_ die Antwort von Bun.
als ein sehr erfreuliches Ze'cr'7skanzlgr Vranitzky. Und die werte. Smolle und ich haben 9^tw0rt von Bundeskanzler Vra-
nitzky war durch die Bank und zu 100 Prozent positiv. Diese Zusage von Vranitzky — und ich möchte das jetzt einfach gerne in aller Öffentlichkeit festhalten — wird möglicherweise in Zukunft für uns und speziell für die Vertreter der Kärntner Minderheit noch sehr, sehr wichtig werden.
Meine Damen und Herren! Noch etwas Positives hat diese Debatte für mich gebracht. Ich glaube, als ziemlich erste Partei in diesem Parlament haben wir Grünen heute unter Beweis gestellt, daß es uns mit dem freien Mandat der Abgeordneten außerordentlich ernst ist. So wie ich die anständigen Motive von Karel Smolle, die ihn trotz allen Bauchwehs zu seinem Kompromiß geführt haben, respektiere, weiß ich, daß Karel Smolle meine Motive, gegen diese Einigung zu stimmen, in vollem Umfang respektiert. Das ist Befreiung von Klubzwang!
Državni poslanec dr. Peter Pilz
Dvojezični učitelji vidijo precej težav
Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvet- poslanca Karla Smolleta in univ. ass. dr. Mirka Wa-na zveza sta pretekli ponedeljek vabili dvojezične kouniga o trenutni šolski situaciji. Dr. Franc Serei-učitelje, otroške vrtnarice in vzgojitelje dijaških do- nig pa je razložil nekatere važne pravne aspekte mov na srečanje v katoliški dom prosvete v Tinje, dvojezičnega šolstva, s katerimi bodo s pritožbo Vabilu se je odzvalo nad 60 pedagogov, ki so z ve- na ustavno sodišče skušali izboljšati dvojezično likim zanimanjem sledili izvajanjam državnega šolstvo.
•	Dr. Sereinig je dejal, da so v pripravi postopki na ustavno sodišče v
;treh važnih točkah.
. • Državna pogodba zagotavlja slo-.venski narodni skupnosti elementarni fpouk. Zato bodo pred ustavnim sodiščem osporavali pouk slovenščine i'v 4. razredu ljudske šole, ki bi moral biti pravzaprav enak pouku v prvih treh stopnjah.
•	Pouk slovenščine naj bi bil povsod možen kjer živi slovenska narodna skupnost. Ob konkretnem primeru mesta Celovec bodo skušali to doseči.
•	Pred ustavnim sodiščem bodo sku-
Dolga je bila debata o manjšinskem šolstvu prejšnji teden v parlamentu. Tisoč strani je debel protokol o tej debati. Mnogo se je govorilo o kulturni pestrosti, ki da jo povzročajo avstrijske manjšine, in govorilo se je o historičnem kompromisu v šolskem vprašanju. Predstavniki vseh strank so nenadoma govorili, kakor da bi bili največji zagovorniki avstrijskih manjšin. Prazne besede, katerim smo že prevečkrat verjeli, bodo rekli nekateri. Drugi bodo v tej debati našli upanje na novo in boljšo avstrijsko manjšinsko politiko.
Debato kot tako je težko oceniti. Gotovo pa je zrcalo za odnos avstrijskih poslancev do svojih manjšin.
In še nekaj je debata ponovno dokazala: mnogo poslancev noče več slediti argumentaciji koroških kolegov. Medtem, ko so koroški poslanci krčevito zagovarjali pravico staršev in opozarjali na „nevarnost, ki preti nemško govoreči večini od slovenske narodne skupnosti“, so se poslanci iz drugih zveznih dežel lotili perspektiv avstrijske manjšinske politike. Dosedanji avstrijski manjšinski politiki nikakor niso izstavili dobrega spričevala.
*
Sledeči citati pričajo o nakazanem disputu med koroškimi in ostalimi odborniki.
Anton Leikam — SPÖ Koroška: „Die Eltern deutschspre-chender Kinder, die hier eine Benachteiligung gesehen haben, haben sich mit Recht aufgeregt, und das ist wirklich verständlich.“ Kakor je znano,
šali tudi osporavati doslejšnji prijavni princip.
Dvojezični učitelji so v diskusiji izrazili svoje nezadovoljstvo predvsem nad rešitvijo asistenčnega oz. dodatnega učitelja. Večinoma so učitelji zastopali mnenje, da bodo z dodatnim učiteljem zelo težko_ skupno poučevali, neki učitelj iz Šentjakoba je celo menil, da zanj paralelni pouk v enem razredu sploh ni možen. Čeprav so učitelji vabljeni še pred začetkom novega šolskega leta na tečaje in informativne sestanke, so bili vsi zelo skeptični, da bo možno izvesti novi šolski model. Možna posledi-
ca nove ureditve bo, tako nekateri u-čitelji, da bodo dvojezični učitelji iz pedagoških razlogov raje šli v svoj lastni prostor, kar pa bi pomenilo ločevanje.
Državni poslanec Karl Smolle pa je posebno opozoril učitelje na komisijo, ki bo_ nadzorovala novo šolsko ureditev. Šele s pogajanji, tako Smolle, je uspelo doseči in sestaviti to komisijo, na katero bodo zdaj učitelji in starši lahko naslovili morebitne pritožbe. Prav tako s pogajanji je Smolletu na Dunaju uspelo popraviti in korigirati „pedagoški" model. Da pa je bilo to sploh možno, tako Smolle, je moral
PIŠE RIHARD GRILC
na deželni šolski svet ni prispela niti ena pritožba. Kjer primanjkuje argumentov, ne primanjkuje laži.
Alois Huber — FPÖ Koroška: „Es ist aber völlig richtig, beim Zwei tleh rer die Slowenischkenntnisse nicht zur Pflicht werden zu lassen. Mit dieser Pflicht würde man im gesamten Südkärntner Raum mit einem Slowenenanteil von maximal 7% ein absolutes Monopol für die slowenischsprechenden Lehrer schaffen. Das ist und wäre eine Zumutung gegenüber der Mehrheitsbevölkerung von 92% der Gesamtbevölkerung.“ Svobodnjaki govorijo spet o etničnem proporcu.
Dipl. Ing. Hans Gasser — ÖVP Koroška: „Die Versuche 1918, 1919 und auch 1945 Teile unseres Heimatlandes dem Nachbarstaat Jugoslawien gewaltsam einzuverleiben, die schrecklichen Ereignisse des NS-Regimes, aber insbesondere die grauenhafte slowenische Partisanentätigkeit in
den Jahren 1944, 1945, durch die unzählige unschuldige hei-mattreue Kärntner, insbesondere windische Bergbauernfamilien verschleppt und ermordet wurden, sind leider noch nicht vergessen und haben eine gewisse Urangst hervorgerufen.“ Čuda, da je poslanec Gasser nacistično strahovlado sploh omenil.
Dr. Feliks Ermacora — ÖVP: „Die österreichische Minderheitenpolitik war seit 1920 nie eine offene Minderheitenpolitik. Die Förderung der Volksgruppen entspricht keineswegs dem Geist der propagierten Volksgruppenpolitik in Österreich.“
Dr. Andreas Kohl — ÖVP Tirolska: „Das neue Schulrecht ist sicherlich vom defensiven Minderheitenschutzgedanken geprägt. Von einem solidarischen Minderheitenschutz, von einer gleichberechtigten Anerkennung dieser Kultur ist nicht viel zu spüren. (...) Es wären Vorschläge zu prüfen, die die Rektorenkonferenz in einer umfangreichen und leider viel
dati v parlamentu svoje privoljenje k novemu modelu, rešitve med da ali ne ni bilo.
Mnenju dr. Wakouniga, da nova šolska ureditev za slovensko narodno skupnost ni zadovoljiva, se je priključil tudi dv. sv. dr. Valentin Inz-ko, ki pa je poudaril, da je Karl Smolle kot parlamentarec opravil zelo važno delo in da je v določenih točkah dosegel važne napredke. Dr. Inzko je pred zbranimi učitelji prosil ZSO, da pošlje svoje zastopnike v novo komisijo, v kateri imajo Slovenci tudi sami možnost nadzorovati izvedbo nove šolske ureditve.
Si-Ku.
zu wenig beachteten Untersuchung dargelegt hat. Das wäre das Problem der Kindergärten und der Berufsschulen für Minderheitenangehörige. Das wäre die Überprüfung der Lehrpläne im Hinblick auf den Schutz der Minderheiten in mehreren Bundesländern in diesem Lande.
Das wäre auch die großzügige Durchführung der Gleichberechtigung der Minderheitensprache im Bereich der Amtssprache und vor allem der topografischen Bezeichnungen. Das wäre auch eine kulturelle Berücksichtigung beim ORF, in der Erwachsenenbildung, in der öffentlichen Selbstverwaltung. Hier haben wir überall sehr große Lücken. Es wären aber auch im Bereich der Verfassungsrealität einige Dinge zu überlegen. Minderheitenschutzbestimmungen fehlen mir in den Landesverfassungen von Burgenland und von Kärnten. In den Landtagswahlordnungen, in den Gemeindewahlordnungen sollen eigene Minderheitenabgeordnete nach deutschen Modellen, nach dänischen Modellen vorgesehen werden, die mit einer geringeren Wahlzahl gewählt werden, damit auf alle Fälle die Minderheit vertreten ist.
*
Če bodo besedam poslancev iz drugih zveznih dežel sledila tudi dejanja, bo moral koroški poslanec dipl. inž. Gasser svojo pesem, ki jo citira v parlamentu,	sledeče	spremeniti:
„Hört's liabes	Parlament,
Schotzale klan's, zw a Sprachen turst reden und Herzen host nit nur ans.“
Prireditev je olepšal tudi MoPZ „Kočna“ (vodi prof. Peinig)
Minulo nedeljo, 12. junija 1988, sta osrednji odbor KKZ in predsedstvo NSKS podelila pomembnemu politiku, kulturniku in publicistu prof. Andreju Einspielerju v čast in spomin, dvema pomembnima Korošcema — dr. Ernstu Waldsteinu in dv. sv. dr. Valentinu Inzku 1. Einspielerjevo nagrado.
Einspielerjeva nagrada, katero KKZ ne namerava podeljevati vsako leto, ampak le takrat, ko se bo
Predsednik „Kočne“ in KKZ dr. Zerzer je odkril spominsko ploščo
pri Pregleju
ponujal kak izredno zaslužen kandidat, je namenjena takim članom večinskega naroda, ki se v duhu Andreja Einspielerja trudijo za boljše razumevanje med obema narodoma na Koroškem.
Dr. Inzkp in dr. Waldstein prejela 1. Einspielerievo nagrado
Že v svoji slavnostni pridigi je Pri sv. maši v Svečah mag. Ivan Olip orisal lik Andreja Einspielerja, katerega se letos spominjamo °b 100-letnici njegove smrti. Po citatu A. M. Slomška „Vera vam bodi luč, materin jezik pa ključ do zveličavne narodove omike“ je Olip orisal dve temeljni vrednoti v življenju Andreja Einspielerja. Predvsem mladina se naj bi zgledovala ob omenjenih vrednotah, za katere sta živela Einspieler in Slomšek, kajti mladina je bodočnost vsakega naroda, tako Olip.
Za glasbeni okvir Einspielerjeve Proslave so poskrbeli moški pevski zbor „Kočna“ iz Sveč (vodi dr. Anton Feinig), godba na pihala iz Šmihela (vodi Julijan Burdzi) in mešani pevski zbor „Hrast“ iz Doberdoba (vodi Hilarij Lavrenčič).
Pozdravne besede v imenu Krščanske kulturne zveze je spregovoril številnim navzočim in vrsti častnih gostov dr. Janko Zerzer, k' je utemeljil podlitev Einspielerjeve nagrade. „Da smo letos, ob 100-letnici smrti Andreja Einspie-jsrja izbrali dva kandidata, od kadrih je eden Slovenec, ima svoje Posebne razloge. Že pred več ko 120 leti je namreč povezovalo slo-yenskega politika Andreja Einspielerja izredno duhovno sorodstvo z nemško-koroškim duhovnikom, pesnikom, pisateljem !n žurnalistom Vinzenzom Rizzi-iem. Einspielerjevo stališče je bilo 'enaki meri jasno kakor odločno. Koroška naj bi bila priznana kot hsrnško-slovenska, torej je treba
to dejstvo tudi uresničevati na vseh področjih: v šoli, v uradih, pri volilni ureditvi, v deželni upravi. Vsem v deželi delujočim silam naj bo dana možnost za neoviran razvoj. Rešitev ne more biti v zatiranju in zanikanju različnosti, temveč v spravi k neki nadrejeni enotnosti, ki povezuje enakopravnega Slovenca z enakopravnim Nemcem. To vez pa ustvarja medsebojno priznanje in spoštovanje, odkrito bratstvo in ljubezen, polna enakopravnost in pomiritev.
In Rizzi pravi, da zatiranje slovenskega dela koroškega prebivalstva ni le nesmiselno, temveč celo nevarno, saj ogroža obstoj Koroške. Tako zatiranje se dogaja, če je ljudstvu zabranjena izobrazba v materinščini. Kdor išče mir na napačnih osnovah, pa bo žel sovraštvo.
Kako je mogoče premostiti sovraštvo in iskati pot sprave, nam je pokazala v našem času koroška škofijska sinoda, v kateri sta za odnose med večinskim in manjšinskim narodom izdelala osnove prav današnja nagrajenca,“ tako dr. Zerzer.
Prvi dokument, ki vsebuje posamezna določila glede upoštevanja slovenskega in nemškega jezika v Cerkvi na južnem Koroškem sta izdelala dr. Waldstein in dr. Inzko. S tem je nastal škofijski zakon in vseavstrijska sinoda je sprejela ta predlog o sožitju obeh narodnih skupin na Koroškem. Dosledna prizadevanja Slovensko-nemškega koordinacijskega odbora krške
škofije, katerega vodita dr. Waldstein in dr. Inzko, so dosegla na cerkvenem področju take uspehe, da bi položaj v Cerkvi lahko bil zgled za druga področja.
Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je v svojem slavnostnem govoru, katerega objavljamo na str. 2 v celoti, med drugim poudaril, da se je NSKS odločil za novo politiko, v upanju za nov dialog in je to krepko utemeljil.
Slavljencema dr. Waldsteinu in dr. Inzku sta podelila 1. Einspielerjevo nagrado predsednik KKZ dr. Janko Zerzer in predsednik NSKS dr. Matevž Grilc. Z nagrado ni povezana nobena materialna dotacija, temveč ima simboličen značaj. Kot znak priznanja je dr. Zerzer izročil nagrajencema poleg listine umetniško oblikovan bronast reliefni portret Andreja Einspielerja, ki ga je prav za ta namen že pred nekaj leti ustvaril domači kipar France Gorše.
Za dobljeno Einspielerjevo nagrado sta nagrajenca izrekla iskreno zahvalo KKZ in NSKS. „Vesel sem in srečen, da lahko služim obema narodoma v smislu boljšega sožitja in se bom trudil tudi v bodoče za harmonično sožitje obeh narodnih skupin na Koroškem,“ tako dr. Waldstein, ki se je ob tej priložnosti zahvalil dr. Inzku za odkrito sodelovanje.
Prav tako je pojmoval dv. sv. dr. Inzko Einspielerjevo nagrado kot znak priznanja KKZ in NSKS za trud za boljše sožitje. Tudi on se je zahvalil svojemu sodelavcu dr.
Waldsteinu za najboljše sodelovanje in za številne pobudne nasvete.
Po podelitvi nagrade so številni gostje izkoristili priložnost za pozdravni govor.
Tako je državni poslanec Karel Smolle orisal Andreja Einspielerja kot človeka, ki je bil velik narodnjak in je znal tudi v najbolj kočljivih vprašanjih najti pravi odgovor. „Lahko bi rekli, da je bil Einspieler lik perestrojke, ker je bil pripravljen z novimi idejami začrtati nov čas. Prav taki problemi se nam stavljajo tudi danes, ko gre za vprašanje šolstva. Mislim, da je prav, da smo se odločili za novo politiko, ker tako lahko damo narodu sosedu roko in stopimo z njim v dialog,“ tako Smolle, po katerem mnenju bo dialog tako krepak, kolikor bomo sami vanj doprinesli.
Nadalje so spregovorili pozdravne besede še predstavnik Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici Peric Mauricio, zastopnik Mohorjeve družbe v Celju p. Hieronim Žveglič, Marko Tavčar za Mohorjevo družbo v Gorici, bistriški župan Baurecht, predsednik SPZ Tomaž Ogris in kanonik dr. Ivan Merlak za nadškofa dr. Alojzija Šuštarja.
V okviru slovesnosti ob 100-letnici smrti Andreja Einspielerja je bilo zaključno odkritje spominske plošče na Domu šestih duhovnikov Einspielerjev.
Heidi Stingler
Rož, Podjuna, Zilja
STRAN
10
Praznovali smo 200-let-nico župnije Loga vas
Cesar Jožef II. (1780—1790) je v sklopu svojih številnih reform tudi izdal povelje, naj noben vernik ne bi potreboval do nedeljske maše več kakor uro hoda. Tako je leta 1797 nastala tudi župnija Loga vas, ki je bila poprej podružnica Dvora; je torej ena izmed številnih „jožefinskih župnij“.
Iz leta 1787 je tudi ohranjena listina, iz katere je razvidno, da je imela „kuracija“ (podružnica) Loga vas že deseto leto svojega lastnega dušnega pastirja. Prvi župnik novoustanovljene župnije je bil Jakob Ostermann (1787— 1797). Celih 23 let, od 1899 pa do 1922,Je pastiroval v Logi vasi dekan Štefan Singer, znani cerkveni in kulturni zgodovinar. Zaradi svoje pokončnosti in dušnopastirske zavzetosti pa zaradi svoje narodne trdnosti je moral pretrpeti veliko gorja, tako med prvo svetovno vojsko kakor tudi v plebiscitni in poplebiscitni dobi; nacisti so ga vrgli v kaceta Oranienburg pri Berlinu in Dachau. Singer je umrl 24. februarja 1945 kot izgnanec v Föl-lingu pri Maria Trost blizu Gradca. Njegove zemeljske ostanke so pokopali 21. novembra 1945 v rodni Kapli ob Dravi. Od 1. avgusta 1969 je župnik v Logi vasi Martin Hotimitz, dekan rožeške dekanije.
V Logi vasi in okolici so našli vrsto arheoloških znamenitosti od prazgodovinske dobe pa do slovenske naselitve; tako so leta 1934 kopali vodovod in odkrili v globini 60 cm staroslovansko grobišče.
Romansko cerkev v Logi vasi je verjetno del sezidati krški škof Roman I. (1131 — 1167); cerkev je posvečena Mariji kraljici rožnega venca. Znana je tudi po zvonu, ki ga je ulil leta 1687 Matthias Landsmann v Celovcu; isti mojster je ulil znani gosposvetski zvon. Zvon je bii pravzaprav namenjen Svetim Višarjam, po nekem čudnem naključju pa je obvisel v Logi vasi. V letih 1809—1814 je Loga vas pripadala ljubljanski škofiji, ker je zahodni del Koroške bil priključen Napoleonovim ilirskim provincam.
Pod župnijo Loga vas spada tudi podružnica Žoprače. Cerkvico so sezidali leta 1482 v gotskem slogu. Leta 1870 je pogorela. V farni kroniki piše med drugim: „Njih Veličanstvo cesar Franc Jožef I. so na prošnjo darovali za cerkev in zvona 300 goldinarjev. Vse drugo so obravnali dva botra in farmani.“ (1. 2. 1873).
5. junija 1988 so obhajali v Logi vasi župnijski praznik. Kljub izredno slabemu vremenu je to prisrčno slavje lepo uspelo.
Že teden prej so imeli v župniji vrsto predavanj o krajevni zgodovini, o sveti Hemi in razvoju krške škofije in misijonih ter koncert okoliških cerkvenih zborov ter seveda domačega, ki ga že leta vodi z veliko požrtvovalnostjo Stanko Tschernitz. Za to delo prisrčen Bog plačaj. Pri tem koncertu je sodeloval tudi domači otroški zbor. V župnišču pa so pripravili razstavo o dogajanju v župniji. Slike zbujajo zanimive in otožne spomine na čas, ko se Loga vas z okolico vred še ni tako dušila pod bremenom turizma.
Slovesno mašo v nedeljo, 5. junija, je obhajal generalni vikar K. H. Franki. Slavnosti se je udeležil tudi vrbski župan Valentin Pe-tritsch. Pozneje se je pridružil še Ciril Demšar, župnik na Dvoru, ki je prav ta dan obhajal zlato mašo.
Ob 200-letnici so izdali tudi slavnostno brošuro. Župnik Martin Hotimitz piše v svojem pozdravu med drugim: „Je še bodočnost za ta svet kljub vsemu pesimizmu. Je še veselje na tem svetu kljub vsej bedi in strahu. Sta še domačnost in človeška toplota na tem svetu navzlic vsemu odtujevanju in čustveni mrzloti. Sta še vera in upanje na tem svetu kljub vsej brezbrižnosti. Torej, veselo obhajajmo 200-letnico obstoja naše fare!“
ČESTITAMO
Sonji in Tonetu Wakouni-gu iz Mlinč se je rodil sinček Niko. Iskreno čestitamo.
*
Brigitti in Marku Somme-reggerju se je rodila hčerkica Miriam. Naše iskrene čestitke.
*
Prejšnjo soboto sta si obljubila večno zvestobo
Monika Hribar, pd. Furjano-va, in Flori Smrtnik, pd. Bi-stričnikov z Obirskega. Mladoporočencema iskreno čestitamo in jima želimo obilo sreče na njuni življenjški poti.
★
V Železni Kapli je obhajala 80. rojstni dan Johana Mihelič. K temu osebnemu prazniku iskreno čestitamo ter ji kličemo še na mnoga zdrava in srečna leta.
SAP Vojvodina se je predstavila v Celovcu
V ponedeljek, 13. junija, je bila v prostorih trgovske zbornice v Celovcu odprta velika in zelo informativna razstava o Vojvodini in njenem gospodarstvu.
Predsednik koroške trgovske zbornice Baurecht je poudaril pomen sodelovanja med Koroško in Vojvodino in omenil, da je to sodelovanje zelo tesno in plodno.
Boško Petrov, župan vojvodinskega glavnega mesta Novi Sad, in predsednik vojvodinske trgovske zbornice Milorad Fel-bab pa sta poudarila, da je Avstrija tista država v okviru EFTE, s katero ima Jugoslavija najplodnejše in tudi najbolj izrazito sodelovanje. Sploh pa
so vsi govorniki, tudi celovški župan Guggenberger, posebej omenili važnost sodelovanja med Koroško in Vojvodino in menili, da je treba manj govoriti in več pokazati, kar je tudi indirektno geslo te razstave.
Vojvodina se na tej razstavi dejansko predstavlja kot pokrajina, ki ima zelo pestro in visoko kvalitetno gospodarstvo ter lahko vnese mnogo impulzov tudi v koroško gospodarsko življenje. Zanimanje za razstavo, za katero ima prav jugoslovanski generalni konzul Borut Miklavčič precejšnje zasluge, je veliko. Otvoritve so se udeležili tudi predstavniki Zveze slovenskih zadrug.
-wafra-
Z desne: generalni konzul Borut Miklavčič, predsednik Zadružne zveze Mihi Antonič in konzul Franc Mikša.
Krka: papežev križ stoji
25. junij, dan papeževega obiska na Krki, je vse bliže in priprave nanj so v polnem zamahu. V soboto, 11. junija, je bila na Krki blagoslovitev velikega križa, papeževega križa, ki bo kot edini vidni spomin na papežev obisk ostal na polju, kjer bo slovesna papeževa maša. Križ je konstrukcija iz lesa in aluminija in ima na kovina-sti prečnici spredaj črki alfa in omega, zadaj pa le letnico 1988.
Pionirji avstrijske zvezne
vojske so postavili podest, na katerem bo papež bral mašo, stoji pa že tudi baldahin nad podestom.
V okviru Heminega jubilejnega leta so renovirali krško stolnico, med drugim tudi stolp. Popravila je izvedlo znano vzhodnotirolsko podjetje May-erl, v soboto pa so s helikopterjem prepeljali, „prinesli“ na stolp obe jabolki. To Spektakularno akcijo je spremljala velika množica gledalcev.
-wafra-
V ospredju papežev križ (med blagoslovitvjo), desno podest z baldahinom, levo krška stolnica
STRAN
Rož, Podjuna, Zilja
Slovenji Plajberk: družaben popoldan z otroki
V Užekarjevem stogu je v nedeljo, 11. junija, popoldne bilo vse živo: starši in otroci Slo-venjega Plajberka so skupno priredili družaben popoldan, ki so ga naslovili „Mi otroci — Wir Kinder“.
Na sporedu so bile razne igrice, nastopi otrok in staršev ter veliko veliko zabave in razposajenosti. Gost popoldneva pa je bila tjlasbeno-dramska skupina iz Žirovnice, ki je s svojim petjem pesmi narodov navdušila mlade in odrasle Plajberžane. Žirovničani so pustili poslušalcem uganiti, od kod so posamezne pesmi; da pa stvar ne bi bila pretežka, so pri vsaki pesmi pokazali tudi znamenitost dotične dežele.
Popoldan pri Užekarju je res bil otroški praznik, ki mu je očarljivo okolje — starodaven in spoštljiv stog — dalo še poseben pečat. Vsi navzoči so se odlično imeli, čemur se tudi ni čuditi, saj so k temu sami največ prispevali in tako hkrati okrepili vaško skupnost. Pomemben delež pri tem pa gre učitelju Kristijanu Zeichnu, ki je k sodelovanju pritegnil tudi otroke, ki obiskujejo glavno šolo ali pa gimnazijo, in pa Kristi Lausegger: oba sta imela na skrbi tudi priprave za igrice in nastope. Praznika pri Užekarju se je udeležil tudi občinski odbornik Volilne skupnosti Borovlje mag. Peter
Waldhauser.
-k-
Nekaj da preobleka, nekaj plejbek, ostalo pa navdušenje nastopajočih in že je tu odlična točka sporeda
Ali je Užekarjev stog že videl tako odlične igralce?
ČESTITAMO
V	Podkraju pri Libučah je v nedeljo, 12. junija, obhajala svojo 87-letnico Julijana Grilc, mati predsednika NSKS. Želimo ji obilo božjega blagoslova ter predvsem zdravja.
*
V	Špitalu ob Dravi praznuje svojo 75-letnico dolgoletni naročnik Našega tednika Lojze Dolinar. Iskrenim čestitkam in naj-
boljšim željam vseh sorodnikov in znancev se pridružuje tudi naše uredništvo. *
V Šentjurju pri Pliberku praznuje Anton Grilc svoj 88. rojstni dan. Iskreno čestitamo za ta visoki življenjski praznik in mu kličemo še na mnoga zdrava, srečna in blagoslovljena leta.-
Nove telefonske številke uredništva Našega tednika:	(04 63)	51 25 28 /
24, 25, 26
Šentjanž v Rožu: Umrl ie Anton Pšaider
Dobra dva meseca sta minila, odkar smo na šentjanškem pokopališču predali materi zemlji truplo Mihija Basteja, ki je zapustil ta svet za posledicami zahrbtne bolezni v 70. letu starosti. Dne 8. junija v opoldanskih urah se je spet oglasil mrtvaški zvonček iz lin naše farne cerkve in naznanil drugi smrtni primer, ki nas je ganil v srce. Poslovil se je od tega sveta za vedno naš dober in priljubljen faran Toni Pšajder iz Šentjanža.
Težki in neozdravljivi bolezni je kljuboval dolgo let. Letos in lansko leto se je moral pogostokrat zateči v celovško bolnico, a vsa zdravniška pomoč ni bila več kos njegovi bolezni; nad njegovim izčrpanim truplom je zmagala smrt, napočil je dan večnega miru in pokoja.
Toniju Pšajderju je tekla zibelka na spodnjem Štajerskem in sicer v Kapli na Kozjaku. Ko je bil star 13 let, mu je umrla mati, zelo mlad je moral služiti pri tujih ljudeh, ker doma ni bilo kruha za vse. Ko je priplula vojna vihra, je bil vpoklican k vojakom, leta 1941 je bil ujet in prišel v taborišče v Nemčijo. Tam si je tudi nakopal
—	kakor nam je večkrat povedal
—	kal te težke bolezni. Srečno je preživel to usodo in se še v vojnem času vrnil in naselil na Koroškem. Tu je spoznal svojo izvoljenko in bodočo ženo Marijo Ko-ban, pd. Kuhelnovo Micijo na Šentjanških Rutah. Leta 1951 sta se poročila, oba pridnih rok sta si po treh letih skupnega življenja kupila zemljišče v Šentjanžu, tam sta si pozidala v zelo težkih življenjskih razmerah lasten in prijeten dom.
Po poklicu je bil rajni Toni gozdni delavec, več let pa je delal tudi na Jaričevi žagi v Borovljah.
Čez vse ga je veselilo delo v gozdu. Ko je zaradi bolezni moral v predčasni pokoj, je še rad zahajal v gozd in delal drva za sebe ali za druge. Ko je že slutil, da se na-
giba njegovo življenje proti koncu, je bila njegova želja tudi še ta, da se mu položi na krsto šopek vejic iz raznih dreves, da bi ga spremljale na njegovo večno bivališče.
Svojih narodnih in verskih načel, ki so mu jih dali njegovi starši na življenjsko pot, se je rajni Toni držal do zadnjega. Ko smo leta 1977 začeli s popravo naše farne cerkve, župnišča in pokopališča, se je Toni rade volje postavil v vrsto tistih, ki so brezplačno pomagali izvrševati to težko delo, čeravno že bolan, je vzdržal do konca.
Dne 10. junija smo ob lepi udeležbi žalnih gostov pospremili v 74. letu starosti umrlega na šent-janško pokopališče. Gospod župnik Franc Hudi, ki je vodil pogrebne obrede, se je med mašo v lepih besedah poslovil od rajnega. Domači cerkveni pevski zbor pod vodstvom Martine Lausegger pa je olepšal pogreb z žalostinkami, npr. ob odprtem grobu s prav lepo zapeto: Zabučale gore, zašumeli lesi... V pesmi je rajnemu v slovo žena spremenila besedilo, Martina Lausegger pa jo je harmonizi-rala.
Mi vsi pa se poslavljamo od rajnega Tonija z besedami: Na domu ljubem si osivel, moči najboljše pustil tod. Sedaj si to, oh to doživel, da šel za vedno si od tod. Žalujoči ženi kakor tudi sinu Hanziju z družino izrekamo naše iskreno sožalje.	mi.
Dunajski lutkarji v Šentlipšu in na Radišah
Te dni je Lutkovna skupina dunajskih študentov spet nastopala z igro Mali princ na južnem Koroškem. V Šentlipšu in na Radišah so predstavili to znano pravljico, ki je v prvi vrsti namenjena mladini in odrasli publiki. Poetični tekst v kontrastu do amorfnih, grobih lutk sprožil pri marsikaterem gledalcu razmišljanje o smislu oziroma nesmislu življenjskih
ciljev, katere ljudje v tej družbi zasledujemo.
Lutkovna skupina dunajskih študentov se je pred leti lotila z eksperimentom „lutkovne igre za odrasle“. Čeprav predsodka, da so lutke zgolj za otroke, še ni bilo možno popolnoma zavreči, pričajo številne pozitivne reakcije o prvih uspehih tega zanimivega eksperimenta.
800 podivjanih motociklistov bo zasedlo Škocijan
Komaj je Maria na Otoku ob Vrbskem jezeru preživela norijo GTI, se je spet našla občina na Koroškem, ki hoče aktivno podpirati še hujšo ponorelost: od 23. do 26. junija bo škocijanska občina gostitelj 800 podivjanih motociklistov.
Kakor smo zvedeli pri turistični zvezi Škocijan, ki nastopa kot prireditelj, se za nedolžnim imenom srečanja „GOLD — WING“ skriva naslednja blaznost: tri dni se bodo pri Breznikovem campu ob Zablaškem jezeru zbirali motociklisti iz vse Evrope, povzročali s svojimi težkimi mašinami (vrednost okoli pol milijona šilingov) neznanski hrup, uničevali okolje in motili mir. Ozadja tega čudaškega srečanja so tipična: okrajni glavar dr. Scheiber je odločen nasprotnik tega srečanja in bi ga lahko prepovedal, njegov namestnik je škocijanski župan dr. Holzer, ki je našemu listu dobesedno dejal: „To je ja propaganda za našo občino, prireditelj pa je turistična zveza, bodo že vedeli, kaj delajo.“
Direktor turistične zveze je dr.
Matej razstavi sodelujejo številni projekti s Koroške, med njimi tudi, in to je še posebej razveseljivo, samostojna delavnica za dvojezično komunikacijo KoKo, ki jo vodi dr. Franc Merkač, ter skupina Kulturkontakt, v okviru katere deluje tudi založba Wieser. Gole številke same že potrjujejo besede vodje deželnega delovnega urada: nad 1500 ljudem nudijo ti eksperimentalni projekti delo in kruh. Pomembno je tudi, da je odnos uradne Koroške do teh projektov pozitiven. V teku časa so se izluščile tri oblike projektov: lokalni, socialni in samoupravni.
Posebej za to razstavo in kot dragoceno informacijo o projektih je izšla brošura „Neue Wege — Koroške iniciative zaposlovanja“,
Exner, ki pa je na začetku turistične sezone na dopustu, tako uradna verzija. Zvedeli pa smo, da je začasno zapustil urad, ker že sedaj turistični obrati protestirajo proti pričakovanemu hrupu predvsem v področju, ki je pod naravno zaščito.
Najbolj prizadeto bp območje Zablaško jezero — Šentprimož. Zato lahko predvsem privatniki računajo s tem, da bodo številni gostje odpovedali svoje sobe zaradi neznosnega hrupa. Zato privatnikom svetujemo, da čimprej dokumentirajo izpade nočitev in se z regresnimi tožbami obrnejo na turistično zvezo.
Pa še to: pobudnik srečanja prihaja iz Labotske doline. Je že vedel, zakaj prireditve ni organiziral v domačem okolišu!
Borut Sommeregger
izdal jo je Inštitut za spremljanje delovnega trga. V brošuri so navedeni projekti do januarja 1988.
Razstava Eksperimentalni zaposlitveni projekti je v prostorih delavske zbornice na avtobusnem kolodvoru v Celovcu.
-wafra-
• Velinja vas pri Bilčovsu
Preteklo soboto sta si Marija Krušic, nameščenka Mohorjeve knjigarne, in znani bilčovški kleparski mojster Robert Hedenik obljubila večno zvestobo. Številnim čestitkam domačih se uredništvo Našega tednika rade volje pridružuje.
1.	Bogataj Mirko iz Celovca — strokovni učitelj, vodja slovenskega oddelka avstrijskega radia
2.	Böhm Karel iz Celovca
—	upravnik pri Mohorjevi družbi v Celovcu
3.	Greiner Hubert iz Globasnice — dr. med., zdravnik na Dunaju
4.	Isop Mirko iz Gorinčič pri Šentjakobu v Rožu
—	mag. theol., župnik v Škocijanu in veroučni profesor
5.	Kattnig Franc iz Spodnjih Gorič pri Rožeku
—	dipl. inž. (strojna tehnika), vodja Mohorjeve založbe v Celovcu
6.	Lausegger Valentin iz
Slovenjega Plajberka
—	finančni asistent v Gradcu
Prvi maturantje Slovenske gimnazije
Kje so in kaj delajo?
7.	Leimisch Hilde iz Sel
—	šolska ravnateljica v Borovljah
8.	Male Anica, por. Mai-ritsch, iz Sel — šolska ravnateljica na Krča-njah
9.	Malle Anton iz Slovenjega Plajberka — mag. phil., prof. na Slovenski gimnaziji v Celovcu
10.	Olip Anica, por. Wurm,
z Obirskega — gospodinja v Železni Kapli
11.	Orasche Milica, por. Hrobath, iz Sel — učiteljica v Šentlenartu pri sedmih studencih
12.	Partl Marija, por. Popič,
z Mač pri Svečah — gospodinja v Gradcu
13.	Partl Martin iz Psinje vasi pri Šentjanžu v Rožu — podpolkovnik v Celovcu
14.	Praper Mojca, por. Bog-danowicz, gospodinja v Salzburgu
15.	Smolle Karel iz Škocija-na — državni poslanec, prevajalec in tolmač na Dunaju
16.	Travnik Breda, por. Rauter, iz Borovelj — dipl. tolmačinja na Dunaju
17.	Užnik Erik iz Sel — šolski ravnatelj v Bilčovsu
Eksperimentalni zaposlitveni projekti
„Če ne bomo znali poiskati, podpreti in izkoristiti eksperimentalnih oblik zaposlitve in dela, potem bomo tako rekoč pomagali zacementirati brezposelnost za veliko soljudi in jih bomo tako izključili iz delovnega procesa ter zaposlitve, “je dejal v ponedeljek, 13. junija 1988, mag. Sibitz, vodja koroškega delovnega urada, na začetku predstavitve projektov eksperimentalne zaposlitve.
Prva sebma matura
Slovenke gimnaziiei
Preteklo nedeljo so peljali maturanti prvega letnika Zvezne^hazije za Slovence polni pričakovanji radovednosti v Škocijan, kamor jih je sošolec župnik Mirko Isop. Treba je0 praznovati 25-letnico mature! Saj jedilo od leta 1963, ko je naš narod prosi' prve absolvente Slovenske gimnazije, že 25 let!
vzgojitelja Janeza Rovana, ki nas je zapustil letos vigredi.
„Če študent pa lačen je... “ Slavnostno kosilo je bilo pripravljeno pri Krajncu v Podgradu ob Klopinjskem jezeru. Tam so sošolci obujali spomine, listali po albumih, pripovedovali iz svojega življenja in poročali iz popotne torbe. Vsekakor razveseljivo in očarljivo! Potem pa se je pridružil druščini naš poslanec Karli Smolle — in razgovor se je obrnil tudi na
Veselo razpoloženje tudi po 25 letih
narodno-politično plat, kjer je bilo čutiti tisto enotnost in složnost, ki je vladala tudi že v gimnaziji. Poslanec se je kar s težavo obranil navala vprašanj, opomb, nasvetov in priznanj. Pa tudi govorov ni manjkalo: bolj slavnostnih, pa tudi gimnazijskih.
Ko smo pisali v tednu od 20. do 25. majnika pismene maturitetne naloge — pet po številu jih je bilo — na nemških šolah pišejo štiri — še nismo vedeli, kdo bo te naloge pregledal in odobril, kdo bo predsedoval naši prvi ustni maturi, ki je bila določena za 17. in 18. junija 1963.
V	petek, 24. majnika, nam je bilo po telefonu iz deželnega šolskega sveta sporočeno, da je prosvetni minister g. dr. Drimmel določil za predsednika naše prve mature ravnatelja višje realke na vojaški akademiji v Wiener Neustadt, gospoda Alberta Schrei-nerja. Ko sem to naši mladini sporočil, je nastal nekak preplah, ker so vsi imeli vtis, da bomo pri maturi pod vojaško komando. Dne 29. majnika sem odposlal po predpisu vseh osemdeset pismenih nalog iz slovenščine, nemščine, latinščine, grščine oziroma angleščine in matematike priporočeno in ekspresno v Wiener Neustadt v veliki skrbi, kaj tedaj, če slučajno pri kaki prometni nesreči ta pošiljka pade sv. Florijanu v roke. Vse je šlo po sreči. Zastopnik prosvetnega ministrstva g. direktor Schreiner je naloge dobil, jih zelo vestno prebral in pregledal, vsako nalogo opremil z opazko in vrnil, tako da smo v sredo, 5. junija, vse dijake obvestili o rezultatih pismenih nalog. Ze ta prvi rezultat je bil zelo zadovoljiv, saj so bile od osemdesetih pismenih nalog samo tri nezadostne.
Ko sem v imenu vse šole 17. junija ob sedmi uri zjutraj v pevski sobi ob zeleni maturitetni mizi zastopniku ministrstva in predsedniku izpitne komisije g. ravnatelju Schreinerju predstavil profesorski zbor, sem posebno naglasil, da smo 6 let pridno in vestno delali, da naj bo sicer strog sodnik, toda s srcem.
S ponosom smem po končanih izpitih ugotoviti, da je bil predsednik ravnatelj Schreiner z vsem svojim znanjem zelo kritičen spremljevalec vsakega posameznega izpita, pa naj je bil to veronauk ali je bila to angleščina, najsi je bila glagolska oblika v grščini ali latinščini, najsi je bil to dvotaktni ali štiritaktni motor, najsi je bilo zobovje ali ostalo okostje človeškega telesa, najsi je bilo to življenje ali opasnost raznih žuželk, naj so to bili bacili ali bakterije, najsi je bil to Lermontov ali Goethe in Schiller, najsi je bil to Grillparzer ali Rilke.
Naša mladina je vzdržala to preizkušnjo. Še več. Niso samo vzdržali, postavili so tudi svojega moža. Saj je bilo pri maturitetnem izpitu zanimivo videti fante in dekleta, ki v študijski dobi niso kazali nadpovprečja, ki pa so ob zeleni mizi z izredno samozavestjo izpričali svoje znanje.
V	celoti smemo ugotoviti, da je bilo v osmem razredu v šolskem letu 17 fantov in deklet. Od teh je bilo po sklepu konference z dne 17. majnika 16 pripuščenih k pismenim in ustnim maturitetnim izpitom. Od teh je te prve življenjske preizkušnje prestalo šest s prav dobrim uspehom, vsi ostali pa so zrelostne izpite opravili z uspehom.
Ko gledam ta veliki uspeh prve mature na slovenski gimnaziji v Celovcu, imam samo eno željo, da ta uspeh ne bi ostal omejen na prvo maturo, marveč bil vzpodbuda za vse sledeče razrede. Tak cilj pa je dosegljiv samo s pridnim delom. To pa naj bo vsem naslednjim maturantom že danes povedano.
Ko smo 18. junija opoldne končali z izpiti, je predsednik direktor Schreiner izrecno naglasil, da je dobil o vsej šoli izredno ugoden vtis, da je znanje dijakov vsestransko in temeljito, da je predvsem tudi znanje nemščine in poznanje literature na višku in se čudil tudi znanju angleščine, čeprav se ta poučuje šele od petega razreda. „Če ste vse to dosegli pri popoldanskem pouku, je to dokaz, da se na šoli vrši resno delo,a je dejal dobesedno.
Proti večeru istega dne so maturanti povabili k zahvalni službi božji v kapeli provincialne hiše šolskih sester v Celovcu. G. prelat Bliiml je daroval 12. septembra 1957 prvo sv. mašo za ta tedaj ustanovljeni zavod in je opravil po prvi maturi tudi zahvalno daritev.
Nato so se zbrali maturanti, njihovi starši in ves profesorski zbor gimnazije v gostilni pri Čope ju v Šmartnu pri Celovcu, da se skupno veselijo tega dogodka. Ta maturitetna proslava je bila zares lep družinski praznik vse sole, ki se ga je udeležil tudi predsednik maturitetne komisije g. direktor Schreiner.
G. ministru dr. Drimmlu je bila po končani maturi odposlana naslednja brzojavka:
Herrn Bundesminister für Unterricht Dr. Heinrich Drimmel Minoritenplatz 5, Wien I.
Nach Beendigung der 1. Reifeprüfung am Bundesrealgymnasium und -Gymnasium für Slowenen in Klagenfurt danken die Maturanten, ihre Eltern, der Lehrkörper und die Direktion für diese von Ihnen, sehr geehrter Herr Minister, im Jahre 1957 errichtete österreichische Bundes-Mittelschule.
Vorsitzender der Prüfungskommission Dr. Albert Schreiner
Kako so kaj sošolke in sošolci preživeli to četrtletje po odhodu z gimnazije? So se kaj postarali ali morda pomladili? Kako jim je pri srcu poklic, morda družina ali tudi narod? Vprašanja, ki so se porajala med potjo v Škocijan, kamor so se napotili sošolci iz vseh vetrov.
Pa tudi profesorji niso ostali doma! Prof. Ančka Petek, prof-Jožko Hutter, prof. Milan Küpper, prof. Stanko Čegovnik, prof. Janez Oswald in nenazadnje razrednik — prof. Pavle Zablatnik.
Ta se je približal zbranim z mo-
Škocijanski župnik mag. Mirko Isop pri pogovoru s sošolcem — vodjem slovenskega oddelka ORF Mirkom Bogatajem
žalim korakom, drugi bolj plaho in nesigurno. Končno pa smo ugotovili, da manjkata le ena sošolka in en profesor — lahko bi rekli: odlična udeležba!
Organizator Mirko Isop je daroval ob somaševanju profesorjev Pavleta Zablatnika in Stanka Če-9ovnika sv. mašo za rajne profesorje: za ravnatelja Joška Ti-schlerja, za profesorja Janeza Polanca, za profesorja Franceta Cigana in za profesorja Marjana Rusa. Spomnil pa se je tudi rajnega
Vsekakor smo se razšli polni navdušenja nad sošolkami in sošolci in si segli v roke: nasvidenje prihodnjo vigred na skupnem izletu! Organizatorju Mirku velja vse priznanje in zahvala!	keč
STRAN ^ ^ petek,
17. junija 1988
17. junija 1988
Kultura
Vabimo na
Jubilejni koncert
35 let ansambla Slavka in Vilka
AVSENIK
v nedeljo, 26. junija 1988, ob 26.30 v dvorišču samostana v DOBRLI VASI
Ob slabem vremenu bo prireditev v šotoru pri cerkvi v Lovankah!
V
V sklopu jubilejne turneje bo to NI Ki-------------
PREDPRODAJA VSTOPNIC: pri Posojilnici/Bank PODJUNA v Dobrli vasi, Škocijanu, Velikovcu, Sinči vasi in Št. Pi ~
Einladung zum
Jubiläumskonzert
35 Jahre Ensemble
AVSENIK
und seine Original Oberkrainer
am Sonntag, dem 26. Juni 1988, um 20.30 im STIFTSHOr in EBERNDORF
Bei Schlechtwetter findet die Veranstaltung im Festzelt in Gablern statt!
Im Rahmen der Jubiläumstournee wird es der EINZIGE AUFTRITT in Kärnten.
KARTENVORVERKAUF: Eintrittskarten sind in der Bank/Posojilnica PODJUNA in Eberndorf, St. Kanzian, ^ Völkermarkt, Kühnsdorf und St. Primus erhältlich!
O BANK/POSOJILNICA PODJUNA
—^ PODPIRA DOMAČO KULTURO
Iščemo 10 do 12 servirk, ki so pripravljene delati na bazi provizije. Interesentke naj se javijo najkasneje do 1. julija 1988. Nadaljnje informacije po tel.: 0463/ 51 25 28-21.
Na Koroškem pri Dravo gradu prodam novejšo hišo lepo v ravnini, takoj vselji va, možnost za večjo dru žino, zemljišča 1200 m2
lahko tudi več zemljišča s sadovnjakom.
Cena po dogovoru, tel.: 03/062/83 83 05 3.
Prodajamo okna in balkonska vrata s termoizolacijskim steklom in gibljivimi polkni po ugodni ceni. Na primer: 100 x 120 cm samo šil. 1800,— KRIVOGRAD tel.: 0 42 35 / 25 37
Sobota, 11., in nedelja, 12. junija, sta bila za Strokovno šolo v Šentrupertu dneva veselja in praznovanja: letošnji letnik gojenk, šolske sestre in pa učiteljski zbor šole so vabili oba dneva na zaključno razstavo v prostorih šole in zavoda. Letošnja zaključna prireditev je bila tudi dejansko informacijska prelomnica v zgodovini šole: prvič, odkar šola obstaja, so dekleta uredile in izdale šolski list, ki so ga imenovale KiS-KuS.
PRVIČ LASTEN ŠOLSKI LIST
Župnik Polti Gotthardt
Bogata berasolska leta
ZAKLJUČNA PRIREDITEV V ŠENTUPERTU
Razstava v Šentrupertu je žela veliko zanimanja.
List, dvojezičen, je bogat vir podatkov o dogodkih v šoli, o letošnjih gojenkah, pa tudi kulturno-izobraževalna plat lista je kvalitetna. Obiskovalci razstave so po listu segali ko po toplih žemljah. Gojenkam res čestitke za list.
Kakor vsako leto je tudi letos bila razstava kuhinjskih in šiviljsko-ročnodelskih predmetov prava paša za oči. Poslastice kakor torte, peciva in ostalo so obiskovalci mögli kupiti; samo za oči, a ne na prodaj pa so bili ročno-
delski izdelki deklet. Omembe vredno, da so nastali izključno v prostem času.
Kulturni spored je obsegal petje dekliškega zbora (vodi s. Dominika Roblek), nagovor župnika Folti-
Zbor šentrupertskih gojenk, ki ga vodi sestra Dominika Roblek
Sestri Metodija Arneitz in sestra Regina Tolmajer, dve neutrudni šolski sestri, v pogovoru s škofijskim kanclerjem M. Krištofom
ja Gotthardta, igro/misterij „Srečna črnogorska pastirica“ Mirka
Mahniča v režiji Petra Stickerja in izrazni ples na simboliko „Ave
41-letnico poroke sta praznovala zakonca Till kar v Šentrupertu
Marija“ po Charlesu Gounodu. Razstava je bila skozi odprta
dva dni in naval nanjo je bil dobesedno velikanski. Nič manjši pa ni bil obisk treh predstav v dvorani. Pri tem velja predvsem pohvaliti dekleta, ki so svoje vloge v igri zaigrale z ustrezno vnetostjo in s pogumom za nastop. Velja pa ugotovitev, da se je pri tej igri pokazala kriza in problematičnost izbire take igre. Med osebami, ki so obiskale razstavo ter kulturni spored, so bili predsednik NSKS dr. Matevž Grilc s soprogo in član predsedstva dipl. trg. Janko U-rank, strokovna nadzornica Anneliese Schmidt, velikovški župan Miklau in podžupana Wallner in Blažič, škofijski kancler Mihi Krištof ter iz Škofje Loke cel omnibus kmetic.
Strokovna šola v Šentrupertu se je spet postavila in predstavila kot izobraževalna ustanova, ki je v službi izobrazbe človeka in krepitve njegove osebnosti.
Franc Wakounig
Rožek: Slike smrti in življenja
Na eni strani figure, podobne egipčanskim mrtvaškim motivom in temne upodobitve hribov kot temna slutnja smrti, na drugi pa barvitost in močna primes erotičnosti, vmes pa figura stalnica, ki ponazarja človeka — v tem se razteza lok motivov in izpovedi Huga Wulza, ki od sobote, 11. junija, naprej razstavlja v galeriji Rožek.
V Trstu in Saalbachu živeči Be-Ijačan v svojih delih razvija zelo tankočuten in pronicljiv odnos do osebnih usodnih izkustev in zarez, kakor je to srčni infarkt. Pred infarktom nastale slike so temne, polne smrtne slutnje oz. nevarnosti, ki elementarno ogroža življe-
nje. Postinfarktne slike so vse bolj barvite, čim večja je časovna razdalja do tiste zareze.
Wulz v Rožeku razstavlja tudi črno-bele slike, ki so morda najboljši dokaz, da umetnik ubira novo pot v svojem ustvarjanju.
-wafra-
Trenutno razstavlja v rožeški galeriji Beljačan Hugo Wulz.
Sele: Zanimiva razstava o kmečki hiši v Selah
V nedeljo, 26. junija, po maši (11.15) bo v novih prostorih občinske hiše odprta stalna razstava „KMEČKA HIŠA V SELAH“. Na tej razstavi bo prvič predstavljena celovito in zelo na široko domača selska arhitektura. Z velikoformatnimi slikami, risbami in spremnim besedilom na 12 panojih bo razstava nudila informacije o pokrajini, domačiji v Selah, gradnji stavb, o prostorih hiše in njeni opremi, o gospodarskih stavbah, o križih, detajlih in okraskih na hišah ter o novi arhitekturi na vasi.
Razstava je dodaten sad velikopotezne študije o kmečki hiši v Karavankah in o kateri bo pod istim naslovom izšla pri založbi
Drava in v sodelovanju tudi s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti obširna študija.
Med tiste, ki so začeli načrtno
popisovati domačo arhitekturo prav v Selah, je arhitekt Gregor Mak. Svoje dragocene izkušnje pa sta v projekt vnesla še prof. Tone Cevc in arh. Ignac Primožič od Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Nas pri Našem tedniku pa še posebej veseli, da smo s posebno reportažo „Kulturna dediščina: ob primeru arhitekture v naših vaseh“ (NT, 12. januar 1984), za katero smo izbrali prav Krištanovo domačijo v Selah, bili med orači ledine normaliziranja odnosa do domače, lastne arhitekturne in kulturne dediščine. Važno in hvalevredno pa je, da je občina Sele to razstavo podprla in ji dala prostore na razpolago.	-wafra-
• Podlibič
Mariji in Helmutu Blažeju (H. BI. šteje med znane podjunske umetnike) se je rodil sin, ki ga bosta krstila na ime Rafael. Naše iskrene čestitke! Mlademu Rafaelu pa želimo, da bi se razvil v dobrega Šmihelčana.
Handkejeva „Wiederholung“ v slovenščini
Predvidoma še junija bo založba Wieser izdala Handkejev roman „Wiederholung“ v slovenščini. Prevedla sta ga Silvija Borovnik in Claus Detlef Olof, opremo pa je oskrbel Matjaž Vipotnik. Slovenski naslov bo „Ponovitev“.
Diskusija v Šentjakobu
Kakor smo pričakovali, je bilo v ospredju celotne diskusije na geslo „Kako živimo v občini“ vprašanje dvojezičnosti v občini. Kljub temu, da je diskusijski vodja Lojz Sticker večkrat opozoril številne navzoče, da bi bilo morda potrebno diskutirati še o drugih vprašanjih, je povsem zanimiva diskusi-ja tekla skoraj brezizjemno
„Kako živimo v občini?“
PODIJSKA DISKUSIJA V ŠENTJAKOBU
o vprašanjih dvojezičnosti v občini. Lahko bi to vrednotili v splošnem kot dober znak za občino, da so ljudje v celoti zadovoljni s tamkajšnjimi življenjskimi razmerami, le da je vprašanje dvojezičnosti v občini nekaj, kar dejansko razburja duhove in pušča odprte številne želje dvojezičnih občanov._______
K zanimivi diskusiji, katero je riredila Katoliška prosveta v entjakobu, so bili vabljeni kot podijski diskutanti župan Johann GreBI, župnik Pepej Marketz, ljudskošolska učiteljica Gerlinde Hafner in mladi domačin Hanzi Sticker.
V uvodnih besedah je župan GreBI poudaril, da je bil povabljen k diskusiji kot privatnik, kot aktiven kristjan, ne pa kot župan občine. „Za dobro sožitje v občini ni programa, odprta vprašanja je treba rešiti po humanitarnih načelih,“ tako GreBI, ki je pozval navzoče, naj oni povedo, kar jim leži na srcu, da bo na ta vprašanja odgovarjal.
Nekoliko bolj jasno se je izrazil župnik Pepej Marketz, ki je ugotovil, da je blagostanje občanov zadovoljivo in da je v Šentjakobu še precej vaške skupnosti, ter da eksistirajo v občini in v fari številna društva, ki povezujejo ljudi. Opaziti pa je tudi mnogo sovraštva, predvsem med narodnostnima skupinama. „Mnogokrat očitavajo nekateri občani Cerkvi in njenim zastopnikom, da so politični. Prepričan pa sem, da morajo kristjani izraziti svoje mnenje k političnim, duhovnim in kulturnim vprašanjem in tendencam. Tako gledano mora biti Cerkev v pozitivnem smislu politična, namreč, da zavzame svoje stališče k določenim vprašanjem,“ tako Marketz.
Za ljudskošolsko učiteljico Hafner dvojezičnost v Cerkvi ni ovira, da se zaradi svoje enojezičnosti ne bi aktivno vključila v to skupnost. Poleg tega je dejala, da imajo politične stranke v Šentjakobu (kakor tudi drugod) največje probleme, če gre za integracijo žensk.
Hanzi Sticker, kot mlad kmet in aktiven kulturni delavec ter kristjan, je bil mnenja, da občina vse premalo nudi mladim občanom za smiselno uporabo prostega časa, ter da ni društva v občini, v katero bi se lahko vključila mladina, ne glede na narodno pripadnost.
Zanj je tudi nerazumljivo, da občina ni v stanju, da bi izdala skupen, dvojezični občinski list. Še bolj pa ga razburja misel na bin-koštno kolesarsko akcijo, ko so se prav nastavljenci šentjakobske občine obnašali tako nesramno, da je morala mladina poklicati na pomoč policijo. „Ne čutim se kot enakovreden občan, ker občina tudi ni zmožna, da bi božična voščila obesila na drevo v dveh deželnih jezikih, namreč tudi za Slovence v Šentjakobu,“ tako Hanzi Sticker.
Naštevanje takih dejstev, ki ne upoštevajo slovenščine v občini, ni hotelo biti konec. Tako so diskutanti še nadalje očitavali županu GreBlu, da končno za turiste
prireja kulturen večer, h kateremu pa so za sodelovanje povabljena le nemško govoreča društva, domače društvo „Rož“, ki je po kvaliteti izredno dobra, pa občina vedno izključuje. Nezadovoljiva je tudi finančna podpora za slovenska društva s strani občine.
Na konkretno vprašanje, kaj GreBI sam doprinese za boljše razumevanje med narodi, če se že v občini izreče proti dvojezičnim božičnim voščilom, je župan dejal, da se z vsakim občanom pogovarja v nemščini ali v slovenščini, kakor kdo želi, ter da so se tudi njegovi otroci učili slovenski jezik. Jasen izraz torej za to, da GreBI privatno sicer upošteva slovenščino, ne pa v javnosti.
JUBILEJNI KONCERT OB DESETLENICI GLASBENE ŠOLE
ČAS: NEDELJA, 19. junija 1988, ob 15. uri KRAJ: VELIKI JAVNI STUDIO AVSTRIJSKEGA RADIA
Diskusije se je udeležilo mnogo domačinov.
Sodelujejo: sedanji in nekdanji učenci Glasbene šole, ki študirajo na Deželnem konzervatoriju v Celovcu
ter na visokih šolah za glasbo v Gradcu in Solnogradu
Oglasi
Domačinka Micka Miškulnik je bila mnenja, da je prav občinski list za 100-letnico občine pravi odsev tega, kako živijo v Šentjakobu občani. „Občinski list bi moral biti popolnoma dvojezičen. Prav tako nezadovoljiva je tudi situacija pri upoštevanju slovenščine na občinskem uradu. Vsak formular, katerega hočeš imeti slovenskega, moraš vsakič posebej zaprositi. Tudi društvo upokojencev je nezadovoljno, kajti že lani septembra je občino zaprosilo za finančno podporo, pa do danes ni dobilo niti odgovora,“ tako Micka Miškulnik.
Da je treba iskati med narodnima skupinama diaiogj to je tudi izrazil Toni Sticker. „Zal pa smo korake za dialog delali vedno le slovensko govoreči v občini. Tako je ,Rož‘ že pred leti povabil k sodelovanju na kulturni večer tudi nemški pevski zbor. ,Rož‘ takega povabila še ni dobil. Sploh vabita na dvojezične prireditve v občini le slovensko društvo in farovž. Kamen spotike pa je tudi poziv v občinskem listu za 100-letnico občine: tam je namreč zapisano, naj združuje domačine spomenik v Šentjakobu, ki je posvečen med drugim Kaibitschu in ljudem, ki so bili odgovorni za izseljevanje slovenskih družin v Šentjakobu.
Prav tako bi gospod župan lahko pokazal korajžo in bi lahko glasovali za dvojezične napise v šoli, kar pa žal niste storili,“ tako Toni Sticker v živahni diskusiji.
Ivko Perm pa je dejal, da je slovenščina v občini sicer popolnoma integrirana v privatnih prosto-rih, sovraštvo pa se začne tam, kjer naj bi se slovenski jezik uve-ijavil v javnosti.
Frakcijski vodja SPÖ Reichmane je kot vzrok za neupoštevanje slovenščine v javnosti navedel skromen argument, da pač občinski predstavniki želijo v občini mir, čeprav gre to na račun slovensko govorečih oziroma dvojezičnih občanov. Ravnatelj Millonig je ob zaključku diskusije ugotovil, da je šentjakobski župan pač »stara politična lisica“, ki ima srečo, da se lahko s svojim mnenjem zakrije za občinski odbor in pa za zakone.
»Pravi demokrat pa se izrazi šele s tem, da upošteva želje in pozebe manjšine, pa četudi zakon *ega ne predvideva nujno,“ tako Millonig županu GreBlu.
Skratka: diskusija je bila pov-Sem zanimiva, živahna in informativna. Razveseljivo pa je, da je Katoliški prosveti sploh uspelo dobiti diskutante v takem sestavu. Od-itrita diskusija seveda ne bo mo-9la rešiti številnih odprtih vpra-t>anj, bila pa je jasen izraz za to, da se slovensko govoreči občani ho čutijo enakovredne in da se bo toga morala zavedati tudi občina m morda tudi doprinesti svoj del £ temu, da se bodo Slovenci v Šentjakobu dobro počutili.
Heidi Stingler
fOlET
&1Š /
Praznik NT
v soboto, 9. in nedeljo, 10. julija 88 v šotoru pred kulturnim domom
V ŠENTJAKOBU V ROŽU
k
V SOBOTO, 9. JULIJA 1988, OB 21.00 URI
ples s svetovno znanim ansamblom
ALPSKI KVINTET
Pojeta Ivanka KRAŠEVEC in Oto PESTNER
v nedeljo, 10. julija 1988,14.00
Kulturni spored, kabaret in
nagradno žrebanje
Nato Vas bodo zabavali ansambel
LOJZETA SLAKA
in FANTJE S PRAPROTNA
ŽE VESTE?
Samo malo časa bo še
Mohorjeva
oblikovala in tiskala za naše potrebe na starih strojih.
V kratkem bo stala v poslopju Mohorjeve najmodernejša slovenska tiskarna v Celovcu.
PRODAJAM po ugodni ceni
gašeno apno za beljenje
JOŽE BLAŽEJ Letina 8 9143 Šmihel
3?
0 42 35/25 48
Izvrstni lahki recept za osveščene o kalorijah
IZVRSTNE
PURANOVE
SPECIALITETE
FEINE'CS/PUTENSPEZIALITÄTEN
Pečene puranove prsi
Potrebujete: 1 puranove prsi v celem (ca. 800 g do 1 kg), sol, nekaj masla ali margarine. Priloga: zelenjava in sadje. Priprava: Puranove prsi posolite in jih polijte z raztopljeno margarino ali maslom. Pecite prsi zlato-rjavo v zagreti peči (meso lahko pečete tudi v foliji). Medtem začnite s pripravljanjem zelenjave in sadja. Med pečenjem meso zalivajte; čas pečenja je 50 minut. Zelenjavo parite v maslu, soli, popru in bouilonu. Sesekano sadje segrejte v maslu. Meso narežite in pripravite z zelenjavo in sadjem, vedno samo na eni strani.
KÄRNTNER LAND-EI
Handelsgesellschaft m. b. H./Trgovska družba z o. j.
A-9020 Klagenfurt/Celovec, Siebenhügelstr.75, s 0463/23406 FILIALA: St.-Veiter-Str. 42 (nasproti LKH), s 0463/514877
K pečenim puranovim prsim vam priporočamo gradiščansko belo vino.
1 porcija vsebuje: 267 kcal = 1120 kJ (brez sadja in zelenjave)
STRAN u q petek,
l\7 17. junija 1988
Domače vesti
Domače vesti
Naše „Društvo upokojencev Šentjakob v Rožu“ se je na Vnebohod odpravilo na izlet po lepi Gorenjski. Vreme nam je bilo naklonjeno — sonce je sijalo, kar je seveda vplivalo tudi na razpoloženje udeležencev.
Najprej smo si ogledali Brezje in tam prisostvovali sv. maši. Po maši smo šli v Radovljico, kjer je bilo že rezervirano kosilo. Po kosilu smo se odpeljali na Bied, kjer smo si ogledali znamenito turistično središče Gorenjske. Imeli smo s seboj tudi harmonikarja — Paviča iz Bruj, ki nas je zabaval, tako da smo se še zavrteli. Po enournem počitku na Bledu smo se odpeljali na Jesenice, kjer so se udeleženci spustili v trgovine in si nakupili, kar so si želeli. Nadaljevali smo pot v Kranjsko goro, kjer smo se ustavili v znanem gostišču „Vesna“. Tam smo se okrepčali in nadaljevali pot preko Korenskega sedla spet v naš Šentjakob.
Grafenauerja gospo Lojzo Jank v Dulah. Navdušeni so bili nad lepo ziljanščino, katero gospa Lojza Jank govori — povedala jim je tudi nekaj o življenju Slovencev na obrobnem delu slovenskega življa v Ziljski dolini.
Ustavili so se tudi v znamenitem kraju Zahomc, kjer se izvaja „štehvanje“ še po stari slovenski šegi in kjer je tudi domovina smučarskih orlov. Niko Kriegl se je z izletniki pogovarjal in jim prav tako razložil položaj Slovencev v tem delu Ziljske doline. Z zanimanjem so sledili njegovim izvajanjem in se čudili, da je gospod Kriegl pri svojih letih še tako duševno čil.
Poslovili so se od Zilje in krenili na visoke Kostanje, kjer jih je tam že pričakoval predsednik društva „Drabosnjak“ Janez Lesjak. Ogledali so si Drabosnjakov muzej. Janez Lesjak jim je razložil življenje
kem in pred spomenikom so položili venec v čast tem žrtvam. Tudi Sele so bile še na programu tega drugega dneva, kjer so si ogledali novo cerkev ter pokopališče ter ugotovili, da so tam napisi na nagrobnih spomenikih skoraj samo slovenski. Poklonili so se tudi selskim žrtvam.
Zadnji dan, 3. 6. 1988, so se izletniki odpravili v Gospo Sveto in si tam ogledali znamenito cerkev. Zelo so bili začudeni, da tam ni bilo nobene slovenske zgodovinske brošure — bile so tam samo nemške. Iz knjige, v katero se udeleženci oziroma romarji vpišejo, je bilo namreč razvidno, da je ogromno romarjev tudi slovenskih, zato jim ni bilo razumljivo, zakaj krška škofija ne skrbi, da bi bile tam tudi brošure v slovenščini.
Ustavili so se še pred vojvodskim prestolom na Gospo-
DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠENTJAKOB V ROŽU:
Izlet na Gorenjsko ter gostovanje primorskih rojakov
Udeleženci so se na izletu dobro počutili in so že kar spraševali, kdaj nameravamo spet odriniti. Počutili so se dobro, ker so bili svoji med svojimi in jim ni bilo treba govoriti samo nemško — kakor je to v drugih takih nemških društvih navada, kjer so se jim, če so govorili slovensko, celo posmehovali.
Veselilo nas je, da se je tega izleta udeležil tudi zastopnik Socialno gospodarske skupnosti v naši občini, občinski odbornik Franci Janežič s soprogo. Nadalje velja zahvala avtobusnemu podjetju Ogradnig iz Vrbe in šoferju, ki nas je kljub strašni prometni situaciji, ki je vladala ta dan, pripeljal srečno spet domov.
Od srede, 1. junija, do petka, 3., so nas obiskali naši prijatelji od „Društva slovenskih upokojencev iz Gorice“ ter „Društva slovenskih upokojencev iz Trsta“. Prišli so, da jim pokažemo našo lepo Koroško. Nastanili so se v gostiščih pri „Primku“ in „Antoniču“ na Reki. Tajnica „Društva upokojencev Šentjakob v Rožu“ jih je spremljala na poti po Koroški.
Prvi dan so si ogledali Ziljsko dolino, posetili grob deželnega in državnega poslanca Franca Grafenauerja na Brdu pri Šmohorju ter se pogovarjali z vnukinjo državnega poslanca
in delo tega znamenitega moža. Izletniki so bili zelo navdušeni tudi nad lepo lego Kostanj — od koder so lahko videli še Triglav.
Drugi dan izleta jih je popeljal najprej na Otok ob Vrbskem jezeru, kjer je bilo ravno pranganje. Zanimalo je izletnike predvsem pokopališče. Tam so ugotovili, da so izginili vsi slovenski napisi z nagrobnih spomenikov ter bili na-doknadeni z nemškimi tablami — in sicer šele v zadnjem obdobju. Ker so si vse te nagrobne table podobne — je to najbrž delo tamošnje občine, da bi s tem izbrisala vsako sled slovenščine.
Nadaljevali so pot v Šentrupert pri Velikovcu, kjer so obiskali grob bivšega deželnega poslanca dr. Franca Petka. Položili so tudi pred spomenikom padlim proti fašizmu venec in se tem junakom oddolžili s pesmijo.
V Globasnici so si ogledali muzej izkopanin. Direktor muzeja Jan Havel jim je v krasni slovenščini razložil muzej. Ogledali so si tudi spomenik ljudskega pesnika Franca Ledra-Lesičjaka.
Odpeljali so se nato v Rikar-jo vas, kjer je bilo pri Mohoriču kosilo. Po kosilu so nadaljevali pot skozi Železno Kaplo k znani Peršmanovi kmetiji, kjer so si ogledali muzej odpora proti fašističnemu nasilju na Koroš-
svetskem polju, — kjer je gospod prof. Dobrila iz Trsta kratko nakazal zgodovino ustoličenj vojvod. Od tam je izletnike vodila pot na Krnski grad oziroma k cerkvi, ker o gradu ni več sledu. Ustavili so se še v Celovcu in si na kratko ogledali mesto. Nadaljevali so pot preko Hodiš ter Škofič v Šentjakob. Povzpeli so se na hribček k cerkvi sv. Jakoba, se tam ustavili pred spominskimi ploščami dr. Antona Janežiča, Franca Treiberja, znanega po pesmi „Nmav čriz jizaro“, in še ostalih. Položili so tudi venec na grob padlim oziroma zverinsko umorjenim žrtvam pod Arihovo pečjo. Oddolžili so se jim z enominutnim molkom ter s pesmijo „Lipa zelenela je“.
Na žalost so ti trije dnevi prehitro minili — postali smo si v tem času pravi prijatelji in se med seboj bolje spoznali, ker nas tarejo iste težave in skrbi za ohranitev svojega materinega jezika. „Društvo upokojencev Šentjakob v Rožu“ je za ta izled pripravilo kratek oris iz zgodovine Slovencev na Koroškem, katerega je razmnoženo predalo tudi izletnikom.
Društvo upokojencev Šentjakob v Rožu želi „Društvu slovenskih upokojencev v Gorici“ in „Društvu slovenskih upokojencev v Trstu“ mnogo uspeha pri njihovem delovanju in vam kličemo: „Pridite še — ste vedno dobrodošli!“
STRAN ^ q petek,
I O 17. junija 1988
Harmanndorf — Pliberk: Dobra ideja se nadaljuje
Če bi pred leti vprašal kakega Pliberčana, če pozna občino Har-mannsdorf, bi začudeno zamajal z glavo. Medtem pa sta Harmanns-dorf v Nižji Avstriji (okraj Korneuburg) in Pliberk, predvsem pa glavni šoli obeh občin, navezala že zelo tesne prijateljske stike. Lansko leto so šolarji iz Pliberka obiskali prijatelje v Harmannsdorfu (NT, štev. 26/87), letos pa so učenci glavne šole „Josef Robi“ iz Har-mannsdorfa vrnili ta prijateljski obisk.
„Miteinander — Skupno“ se je imenoval projekt, ki so ga lansko leto izvedli na glavni šoli v Harmannsdorfu. V okviru tega projekta so skušali spoznati vse v Av-
striji živeče narodnostne skupnosti.
Kakor nam je povedala pobudnica tega projekta Heidi Schmidt, so zaradi boljšega uspeha projekta želeli navezati tudi prijateljske stike s kako glavno šolo na južnem Koroškem. V Pliberku so se takoj navdušili za to idejo in kmalu so imeli pismonošarji v imenovanih občinah veliko dela, ko so prenašali pisma, ki so jih pisali učenci obeh šol. Prvi višek tega partnerstva med šolama v Pliberku in Harmannsdorfu je bil lanskoletni obisk 14 k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok v Harmannsdorfu. Letos pa je ta obisk vrnil 4. razred iz Harmannsdorfa.
Za štiri dni so se mudili gostje v Pliberku in spoznavali življenje, kulturo in slovensko govorico svojih prijateljev. Učitelji in učiteljice, starši in otroci iz Pliberka, še posebej pa nadučitelj Mirko Kert, so pripravili za obiskovalce pester program obiska. Tako so si mladi iz Nižje Avstrije ogledali vasi Non-čo vas in Vogrče ter humško cerkev, pliberški grof Thurn-Valsassi-na jim je razkazal grad s svojo bogato biblioteko. Obiskali so tudi Bergovo galerijo in se dan navrh z vlečnico odpeljali na izlet na Peco.
Kakor nam je povedal učitelj Kert, ga je posebno presenetila velika pripravljenost vseh Pliberča-nov, od občine pa do posameznih obrtnikov in trgovcev, da soprispe-vajo k uspešnemu poteku obiska.
Heidi Schmidt, učiteljica iz Harmannsdorfa, pa je izrazila željo, da bi se ta projekt ne zaključil s to vrnitvijo obiska, — temveč, da bi učenci in učitelji, to kar so spoznali, tudi vnesli v svoje bodoče življenje.
V torek so se učenci iz Harmannsdorfa po skupni prireditvi v glavni šoli spet vrnili domov.
Slika zgoraj: učenci so se skupno postavili pred kamero našega fotografa. Spodaj: nadučitelj Mirko Kert je bil eden od pobudnikov ter glavnih organizatorjev pomembnega srečanja.
_____z —-—__________________________
10-letnicöPodjunskega ribiškega kluba
29. maja 1978 so slovenski podjunski ribiči ustanovili svoj klub — s ciljem, da bi združili vse slovensko govoreče ribiče v Podjuni. 28. majnika 1988 pa so pri Wutteju v Vesel ah imeli svoj jubilejni občni zbor.
Podjunski ribiči na društvenem izletu na Gorenjskem
Podjunski ribiški klub — o njem smo v Našem tedniku že pred nekaj meseci objavili večjo reportažo — skrbi predvsem tudi za dobre stike in sodelovanje z Ribiško družino na Rebrci, Ribiško zvezo Slovenije, Zavodom za ribištvo Slovenije ter raznimi ribiškimi družinami onstran Karavank. Tako imajo člani Podjunskega ribiškega kluba mdr. možnost za ribolov v čistih slovenskih vodah. Vrhu tega prirejajo podjunski ribiči številna tekmovanja in druge zabavne prireditve.
Na občnem zboru so izvolili tudi nov odbor. Za predsednika je bil izvoljen Milan Wutte, njegova namestnika sta dipl. inž. Franc Koncilija in Bernard Olip. Nadalje so bili izvoljeni Jože Krasnik (tajnik), Andrej Mitsche (namestnik tajnika), Jože Mochar (blagajnik), Franc Polcer ml. (namestnik), Franc Pegrin in Hanzej Hrowath (preglednika).
Na koncu občnega zbora je član kluba Sep Penzenstadler imel dia predavanje o doživetjih ob vodi.
V četrtek, 12. maja 1988, smo se člani podjunskega ribiškega kluba z družinami peljali čez južno državno mejo na Go-
renjsko. Prva postaja našega Enodnevnega izleta je bila Ti-*°va rezidenca — grad Brdo Prt Kranju. Tam smo si ogleda-' Park ter hotel. Notranjosti re-2idence same si nismo mogli °9ledati, ker so imeli tam neka restavracijska dela. Pot nas je
vodila dalje mimo letališča Brnik ter Cerklje v ribogojnico Ljubljanske ribiške zveze — Povodje. Tam so nas toplo sprejeli:	predsednik Ribiške
zveze Slovenije Jože Hartman, predsednik Ribiške zveze Ljubljana Ahčan, sekretar RZS
Hladnik, predstavnica zavoda za ribištvo, urednik „ribiča“ Urbas in drugi.
Ogledali smo si ribogojnico ter ob strokovnem vodstvu spoznali delo in probleme, s katerimi se pri delu z raznovrstnimi poizkusi križanja postrvi ter vzreje sulcev srečujejo. Povedati je še treba, da je ta ribogojnica ena vodilnih, kar se tiče sulcev v srednji Evropi. Pri nas na Koroškem živi ta riba v zgornji Dravi ter Zilji. Svetovni rekord je bil ulovljen prav pri nas na Koroškem. Ta riba je velik ropar. Požre ogromno število majhnih rib in se lovi najbolje v zimskih mesecih, če dežuje ali sneži.
Po ogledu bazenov so nas povabili na ribjo zakusko. Vsak je dobil „selhano“ postrv. Da so bile te postrvi izvrstne, kaže že to, da se mi ob pisanju teh vrstic sline cedijo. Razveseljivo je bilo videti našo mladino, kako je letala od bazena do bazena, in sem mnenja, da je treba že otrokom pokazati ribogojnice, živalske vrtove itd. S tem jih lahko na kraju samem opozoriš na to, kaj je, če se onesnaži okolje, če se poslabša kvaliteta vode. Tedaj so tudi ribe, ki v tej vodi žive, slabše kvalitete, bolne in poginejo. Posledice onesnažitve nam v vodi najprej nakažejo ribe, v
suhi naravi pa izumirajo ptice ter druge živali. Da pa vse to najbolj škoduje nam vsem, pa ni treba posebej omenjati.
V	začetni opoldanski uri smo nadaljevali pot v zahodno smer proti Radovljici, tam smo imeli naročeno kosilo. Pravzaprav se nam ni mudilo, ker je bilo že štiri. Po kosilu pa nas je Stane (šofer Sienčnikovega avtobusa) odpeljal mimo Bleda v Bohinj. Ob pogledu na Triglav in Vogel ter ob kratkem sprehodu ob Bohinjskem jezeru smo se malo „spulkali“ in nato popili nekaj pirov, kufejev in špricerjev v gostišču Rožič.
Zvečer smo se spustili po dolini Kokre proti domu.
Zvabilo nas je še v hotel na Jezerskem in tam so nekateri kljub izpadu elektrike malo povečerjali, drugi pa pri šanku zapeli ter zapili še tašlije dinarje.
Ob petju Alberta, Micke, Fridlna ter Polcerjevih puebov smo se hitro pripeljali čez Jezersko sedlo v našo lepo Podjuno.
V	upanju, da se bomo vsi
čimprej srečali ob vodi in na našem tradicionalnem ribiškem plesu konec junija na Ve-selah pri Milanu, smo se razpeljali vsak v svojo smer. DOBER PRIJEM!	Krabe

Prireditve/Radio/Pismi bralcev
□ PISMA BRALCEV □
Zakaj neseriozno poročanje?
Kot eden tistih, ki so 10 let doživljali in soustvarjali enotno stališče in postopanje ZSO in NSKS v šolskem vprašanju, sem globoko razočaran nad pisanjem NT (3. 6. 1988) o posvetu 30. maja 1988.
Že sam naslov „Naši ljudje so izrazili zaupanje..." je neresničen, ker je najmanj polovica dis-kutantov govorila zelo zaskrbljujoče o postopanju poslanca Smolle-ta ali pa se izrazila proti takemu postopanju.
Poleg tega je predsednik NSKS ob zaključku izrecno poudaril, da smo bili povabljeni k informativnemu posvetu in se o ničemer ne bo sklepalo. In res smo šli s posveta brez kakršnegakoli sklepa.
Jaz imam več funkcij. Zato sem ob začetku svojega 15-minutnega diskusijskega prispevka poudaril, da sem tu kot zastopnik SPD „Trta“ Žitara vas, ki pa ima še druge funkcije.
Govoril sem o svojih izkušnjah pri pogajanjih, o delu med 1983 in 1988, o šolskem vsakdanjiku in potrebi po izboljšanju dvojezičnega pouka, odklonil ločitev po jezikovnih kriterijih, da ne razumem Smolletovega postopanja, da ne sme glasovati v parlamentu za novi zakon.
In glej — ker je verjetno urednik Kulmesch rabil za ustvarjanje „javnega mnenja“ (reci: še večje zmešnjave na terenu) da bolj užge mojo ZSO-funkcijo, je iz mojega prispevka vzel par stavkov in jih vgradil v tekst, kot je to rabil za „svoje“ poročilo.
Zakaj v poročilu nič ni o tem? In da diskutanti niso mogli razumeti, zakaj je NT poročal o „papirju pododbora“, ko pa je bil ta papir le Smolletova želja in v resnici popolnoma brez vsake vrednosti ... nikjer besede.
Zaključil bi z mislijo:
Ne „igrajmo se“ ZSO proti NSKS!
Raje se zamislimo!
Premišljujmo o tem, kdo je imel v letih 1983 do 1988 zares boljše ideje in pravilnejše postopanje in o tem, kako bomo našli spet pot do skupnih akcij.
Franc Kukoviča, ravnatelj
Sehr geehrter Herr Smolle!
Die Anspannungen und Pressionen, denen Sie dieser Tage ausgesetzt sind, kann ich mir vorstellen. Ich will die Verhandlungspositionen nicht bewerten; aber ich glaube, daß Sie einen neuen Weg zu gehen versuchen, denn die Erreichung eines Kompromisses wäre tatsächlich eine Novität, welche eingefahrene Kontrapositionen im Lande Kärnten anzuweichen imstande wäre.
Zu welchem Ergebnis immer dieser Weg führen mag, ich halte Ihnen alle Daumen!
Michael Örtl, Fischnalerstr. 14, 6020 Innsbruck
Petek, 17. 6. 1988
Koroški liki (R. Vospernik); jezikovni pogovori (J. Messner).
Sobota, 18. 6. 1988
Duhovni nagovor (mag. Stanko Olip, žpk. v Stefanu pri Maloščah).
—	Voščila (M. Hartmann).
Nedelja, 19. 6. 1988
10 let Glasbene šole na Koroškem
—	Jubilejni koncert (časovno premaknjen posnetek prireditve v teatru ORF).
Pon., 20. 6. 1988
77 let za čebele — Anton Vejnik, 90, pd. Grubelnik s Kort ima še zdrav rod v čebelnjaku.
Torek, 21. 6. 1988
Halo, prijatelji! Partnerski magazin.
Sreda, 22. 6. 1988
Narodno-zabavna glasba. Večerna 21—22.00: Utrinki iz zgodovine slov. časnikarstva (I. Virnik). Melodije ob tihi večerni uri.
V petek, 10. junija, se je v ZRN pričelo evropsko prvenstvo v nogometu z osmimi trenutno najboljšimi evropskimi reprezentancami. Prav iz tega razloga se je končalo nogometno prvenstvo v vseh koroških razredih letos že nekoliko prej. V koroški ligi je bilo na sporedu zadnje koto preteklo soboto, v nižjih razredih pa bo konec tega tedna. Kako so se odrezali slovenski žogobrci, bomo analizirali v oddaji v torek, 21. junija. Uspehi in tragedije — ob koncu nogometnih prvenstev je naslov oddaje, ki jo pripravlja Marjan Velik.
Ob zaključku šolskega leta vabijo učenci Glasbene šole na Koroškem na številne zaključne koncerte na južnem Koroškem. Z javnimi nastopi omogočajo vpogled v razvito dejavnost šole, ki prav letos praznuje 10-letnico obstoja. Jubilejni koncert bo v nedeljo, 19. junija, v celovškem teatru ORF, glasbena revija mladih koroških glasbenikov se bo pričela ob 15.00 uri. Časovno premaknjen posnetek prireditve boste lahko poslušali ob 18.10 v slovenskem radijskem sporedu.
PRIREDITVE
•	Šmihel
POSLEDNJI MOŽ (veseloigra v treh dejanjih)
Čas: sobota, 18. junija 1988, ob 20.00 uri
Kraj: farna dvorana v Šmihelu Prireditelj: Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu
•	Šentlipš
POSLEDNJI MOŽ (veseloigra v treh dejanjih)
Čas: nedelja, 19. junija 1988, ob 9.30 (po sv. maši) _
Kraj: farna dvorana v Šentlipšu Prireditelj:	farna mladina v
Šentlipšu
Gostuje: farna mladina iz Vo-grč
•	Bilčovs
PEPELKA MALO DRUGAČE remiera lutkovne igre
as: nedelja, 19. junija 1988, ob 10.30 (po drugi maši)
Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Bilka“ in „lutke mladje“
Besedilo: Lewy Olfson, Marijan Belina in lutke mladje Glasba: Janko Zwitter Režija: Pavli Zablatnik
•	Rebrca
Krščanska kulturna zveza in Katoliška otroška mladina vabita na IZOBRAŽEVALNI TEČAJ za vzgojiteljice v otroških vrtcih in za vodje otroških sku-in.
as: od ponedeljka, 11. julija 1988, do sobote, 16. julija 1988 Kraj: Mladinski center na Rebrci
Predavatelj: Ana Mlakar, Tone Pavček, Marinka Svetina, Breda Varl, Tine Varl, Franci Končan in Olga Ilič
•	Železna Kapla
TRADICIONALNO SREČANJE BORCEV IN ANTIFAŠISTOV
Čas: nedelja, 26. junij 1988, ob '14.00 uri
Kraj: pri Peršmanu na Podpeci pri Železni Kapli Prireditelj: Zveza Koroških partizanov
•	Rožek
Razstava del HUGA WULZA Razstava bo odprta do 3. julija 1988
Kraj: Galerija Rožek Odprto ob petkih, sobotah in nedeljah od 15.00 do 18.00 ure
Nagradno tekmovanje za mesec junij
PODARI JO TRGOVINA
A. BLAŽEJ
ŠENTPRIMOŽ
10 knjižnih nagrad—Mohorjeva knjigama Celovec
Če ste uganili, kaj slika predstavlja, pošljite pravilni odgovor na uredništvo Našega tednika.
Naslov: Viktringer Ring 26, 9020 Celovec
1. NAGRADA
KOLO
v vrednosti 2000,— šil.
STRAN
21
Pri red itve/Razno
Klub prijateljev lova v Celovcu in SRD „Edinost“ v Pliberku
vabita na
SREČANJE LOVSKIH PEVSKIH ZBOROV in ROGISTOV iz Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške PESEM NAS ZDRUŽUJE
Nedelja, 26. junija 1988, ob 14.30 uri na gradu v Pliberku
Ob slabem vremenu bo prireditev v glavni šoli v Pliberku
Pozdravne besede:
dr. Ariprand Thurn-Vaisassina, predsednik Kluba Mirko Kumer Sodelujejo: MoPZ „Foltej Hartman“, skupina južnokoroških rogi-stov iz Železne Kaple, Lovski oktet „Studenec“, društvo pevcev in rogistov SKZ LD Celje — sekcija savinjskih rogistov, lovski zbor Železna Kapla, skupina rogistov iz Trga, društvo pevcev in rogistov SKD LD Celje — MoPZ SKZ Celje, pevsko društvo „Simon Jenko“ — Medvode, lovski oktet „Peca“ — Mežica, društvo pevcev in rogistov SKZ LD Celje — sekcija celjskih rogistov, lovski pevski zbor slovenskega lovskega društva „Doberdob“ iz Furlanije-Julijske krajine. Skupna pesem: skupina južnokoroških rogistov iz Železne Kaple, skupina rogistov iz Trga.
STROKOVNA ŠOLA ZA GOSPODARSKO-ŽENSKE POKLICE ZAVODA ŠOLSKIH SESTER PRI ŠENTJAKOBU V ROŽU Vabilo na
ZAKLJUČNO PRIREDITEV
DAN: Petek, 17. junija 1988, ob 20.00 Sobota, 18. [unija 1988, ob 14.30 KRAJ: Šolska dvorana
PROGRAM: Nastop šolskega pevskega zbora, pozdav, modna revija, komedija Tirsa de Molina:
„DON GIL V ZELENIH HLAČAH" v režiji Petra Stickra
1000 let krščanstva v Rusiji —
ROMARSKO IN IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V RUSIJO od petka, 26. 8-, do petka, 2. 9. 1988 KIJEV, LENINGRAD, MOSKVA IN ZAGORSK
Cena: šil. 9460,—
V ceno je vključen prevoz na omenjeni relaciji (letalo), vsi prevozi z letališča in nanj v SZ, izlet v Zagorsk, ves čas bivanja polni penzion v hotelih 1, kat., vstopnine in ogledi po programu (avtobus in lokalni vodnik, organizacija in vodstvo).
SPREMLJEVALEC SKUPINE: Jože Kopeinig
Prijave: najkasneje do 30. julija 1988. Število udeležencev je omejeno! Prijavljena prejmejo še natančnejša navodila in informacije!
ROMARSKO IN IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE NA POLJSKO od ponedeljka, 11. 7., do sobote, 16. 7. 1988 Spremljevalec: Msgr. dr. Andrej Kajžnik Cena: šil. 4475,—
Za dvakratno tranzitno vizo skozi Češko šil. 180,—. Potrebni sta dve fotografiji
Prijave: na Katoliški dom prosvete SODALITAS, 9121 Tinje 119, tel.: 0 42 39/26 42, ali: na turistično agencijo CARTRANS, Pau-litschgasse 7, 9020 Celovec, tel.: 0463/51 26 80.
• Dobrla vas
KONCERT
Čas: sobota, 18. junija 1988, ob 20.00 uri
Kraj: kulturni dom v Dobrli vasi Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Srce“
Nastopa: Mešani pevski zbor „Srce“ iz Dobrle vasi
•	Celovec
English študent theatre MIDSUMMER NIGHT’S DREAM OF A CURTAIN RAISER
musical v dveh dejanjih (predstava v angleščini)
Čas: četrtek, 23. junij 1988, ob 11. uri
Kraj: Modestov dom
Čas: četrtek, 23. junij 1988, ob 11. uri
Kraj: Mladinski dom SŠD Nastopa:	gledališki krožek
Mladinskega kulturnega društva srednje šole TNPU Ravne na Koroškem
Prireditelj: Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu
•	Dunaj
ZADRUŽNIŠTVO — AVTOHTONA GOSPODARSKA ORGANIZACIJA KOROŠKIH SLOVENCEV
Govori: dipl. trg. Joža Nabernik Čas: petek, 17. junija 1988, ob 19. uri
Kraj: Gostilna Weidinger, Danhausergasse 3, 1040 Dunaj Prireditelj: Dunajski krožek
•	Ljubljana
Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na operno predstavo v Cankarjevem Domu v Ljubljani
Modest Musorgski BORIS GODUNOV v petek, 1. julija 1988 Odhod iz Dobrle vasi: 13.30 (Sienčnik); iz Celovca: 14.00 (Mohorjeva); iz Kožentavre: 14.20 (Mlečnik)
Začetek predstave je ob 18.
uri.
Cena za prevoz in vstopnino
šil. 220,—
Prijave sprejemata do 27. 6.
1988
Krščanska kulturna zveza, Vik-tringer Ring 26, 9020 Celovec, tel. štev. 04 63/51 62 43,
• Tinje
v ponedeljek, 20. junija, ob 20. uri
»BITI MED LJUDMI“, nem. Bobert Gratzer bere iz svojih del
v torek, 21. junija, ob 20. uri Predavanje: SLOVENSKA NARODNA SKUPINA NA KOROŠKEM, nem.
Zgodovina — kultura — aktualna situacija Predavatelj: dr. Franc Merkač, Celovec
• Sele
KMEČKA HIŠA V SELAH Otvoritev stalne razstave Odprtje: nedelja, 26. junij 1988, ob 11.15 (po sv. maši)
Kraj: v novih prostorih občine Sele
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in iz-dajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“.
Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (04 63) 51 25 28.
Zadruga
Pliberk
se Vam
iskreno priporoča.
Hvala za obisk.
Slovenska študijska knjižnica brezplačno izposoja knjige. Svoje prostore ima v Mladinskem domu Mikschalle 4, 9020 Celovec. Knjižnica posluje v ponedeljek in torek od 10. do 18. ure, v sredo, četrtek in petek pa od 8. do 16. ure.
MEDICINA
Accetto Bojan
Starost in staranje: osnove medicinske gerontologije. — Ljubljana: Cankarjeva založba, 1987. — 114 str.
Kako deluje?
človek in njegove bolezni. — Lj.: Tehniška založba Slovenije, 1988. — 599 str.: barvne ilustr.
Lake Tony
Kako premagaš živčnost: knjiga nam pomaga, da vidimo svoje probleme v pravi luči. Razlaga, zakaj pretirano reagiramo, kdo je kriv za to, kdo je odgovoren, in nam daje praktične nasvete ... — Lj.: Mladinska knjiga, 1987. — 81 str. — (Družinska psihološka zbirka).
Pokorn Dražigost
Naš vsakdanji kruh: kaj jemo in kaj bi morali jesti. — V Lj.: Cankarjeva založba, 1985.
—	149 str.: ilustr.
Pokorn Dražigost
Vitki živijo dlje: kako pravilno jemo in hujšamo. — 2. izd.
—	Lj.:	Cankarjeva založba,
1987. — 162 str.: ilustr.
Pokorn Dražigost
Z zdravo prehrano v pozna leta: prehranska načela. — V Lj.: Prešernova družba, 1987.
—	224 str., pril.: ilustr.
Rugelj Janez
Zmagovita pot: „Šele takrat, ko se človek zave dejstva in ga tudi sprejme, da je v vsem odvisen od svoje lastne moči in odločitve, in ko doseže strpno, neomahljivo ubranost s samim seboj, lahko osrečuje druge in živi uglašeno s svojo okolico.“
—	Lj.: DZS, 1985. — 410 str.
Russell Peter
Knjiga o možganih: spoznajte svoj razum in se ga naučite uporabljati. — Lj.: DZS, 1987.
—	203 str.
Sladkorna bolezen:
priročnik za bolnike. — Lj.: ZCZnG, 1987. — 264 str.
Wolff H. P.
Visok krvni tlak: kako znižamo visok krvni tlak in preprečimo njegove posledice. — Lj.: CZ, 1984. — 110 str.
VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA!

Sport
Zdaj igrajo mladi talenti
ASK — ASKÖ Šmihel 1:0 (1:0)
Šmihel: Leitgeb 5, W. Kräusler 5, Buchwald 0 (20. Puckel 3), H. Berchtold 3, Am-brosch 3, E. Berchtold 2, Kaiser 2, Gros 2, Motschilnik 3, Drobesch 2, W. Berchtold 3;
Igrišče ASK, 200 gledalcev Sodnik: Clermont (dober)
Strelec: Stossier (20.)
Z zelo mladim moštvom so Šmihelčani tesno zgubili v Celovcu. Trener Egon Pajenk že misli na novo sezono in zato pospešuje mlade talente, ki so že nekajkrat dokazali, da bodo v bodoče postali standardni igralci. Eden izmed njih je mladi 17-letni Ambrosch, ki je igral v I. moštvu že zadnjih 10 tekem in to že s precejšnjim uspehom.
V soboto igra Šmihel doma proti Frantschachu svojo zadnjo letošnjo tekmo, nato pa se bodo v Šmihelu že kmalu pričele priprave na novo sezono.
Lojze Kužnik
Podliga-vzhod
17-letni Ambrosch je v zadnjih desetih tekmah dokazal, da šteje nedvomno med perspektivne talente.
1. Wietersdorf	25	17	4	4	48:19	38
2. Dobrla vas	25	13	7	5	41:23	33
3. Treibach	25	13	5	7	59:40	31
4. Mostič	25	12	7	6	41:32	31
5. Šentandraž	25	10	10	5	36:26	30
6. ASK/EDV	25	10	9	6	42:36	29
7. St. Leonhard	25	10	9	6	35:32	29
8. Klopinj	25	7	13	5 25:24		27
9. Ruda	25	6	11	8	33:35	23
10.-Šmihel	25	6	8	11	28:46	20
11. ASV	25	5	9	11	23:33	19
12. Šentvid	25	6	6	13	38:44	18
13. KAC	25	2	7	16	19:46	11
14. Frantschach	25	2	7	16	20:52	11
Podliga-zahod
Naslednji teden pogovori s Thullerjem
Bilčovs — Dellach 1:6 (1:1)
Bilčovs: Schaunig 3, Maierhofer 2 (61. Quantschnig 0), Parti 3, Stojilkovsy 3, Schellander 3, Hobel 3, Ogris 3, W. Kuess 3, Pesjak 3, Krainer 3 (68. F.
Naslednji teden se bodo Bil-čovščani pogajali s trenerjem Thullerjem.
Quantschnig 0), J. Kuess 3, Pesjak 3; Bilčovs, 300 gledalcev Sodnik: Fischer (dober)
Strelci: Pesjak (17.) oz. Goritschnig (14), Gritschacher (51. in 85.), Fina (60.), Print-schler (61.) in Baumgartner (72.).
Bilčovščani so hoteli na vsak način pomagati Borovljam, kar pa na žalost ni uspelo. V I. polčasu so bili Bilčovščani enakovredni, po drugem zadetku gostov pa so odprli in tako dobili gol za golom. Kljub temu pa domačini niso igrali slabo, rezultat ne ustreza popolnoma poteku igre.
Po zadnji tekmi proti Lendorfu se bodo bilčovski funkcionarji pogajali z doslejš-njim trenerjem Thullerjem. V primeru, da bi se z doslejšnjim trenerjem ne mogli zediniti, si v Bilčovsu menda želijo
igralca-trenerja, niso znana.	konkretna imena pa				še
1. Dellach	25	13	10	2 49:20	36
2. Borovlje	25	15	6	4 48:24	36
3. Radenthein	25	12	5	8 49:36	29
4. Lienz	25	11	7	7 37:39	29
5. Šentjakob	25	10	7	8 34:33	27
6. Weißenstein	25	8	10	7 35:24	26
7. Rožek	25	10	6	9 37:36	26
8. Lendorf	25	9	5	11 37:36	23
9. Trebinj	25	8	7	10 30:39	23
10. Baško jezero	25	8	6	11 31:32	22
11. Bilčovs	25	7	7	11 34:45	21
12. Brnca	25	5	10	10 28:35	20
13. Obermillstatt	25	3	10	12 29:47	16
14. Tristach	25	5	6	14 25:57	16
Globašani se lahko sami rešijo
Globasnica — Grebinj 2:1 (1:1)
Gole: Blažej in Thonhofer
Z zmago v Podkrnosu (Gur-nitz) se Globašani lahko v zadnji tekmi sami rešijo nevarnosti izpada. V vigrednem delu prvenstva je Globasnica napravila že 16 točk, kar gotovo nihče ni pričakoval. Moštvo okoli trenerja Štekla si je z odlično vigredno sezono nedvomno zaslužilo obstoj v 1. razredu. Ker je Podkrnos preteklo sredo igral proti Velikovcu 1:1, in se je s tem rešil vsake ne-
varnosti, bo naloga za Globa-šane vsaj nekoliko lažja.
1. razred D
1.	Žitara vas
2.	Žrelec
3.	Velikovec
4.	Sele
5.	Galicija
6.	Grebinj
7.	Gurnitz
8.	Sinča vas
9.	Šentpavel
10.	Železna Kapla
11.	Metlova
12.	Globasnica
13.	Reichenfels
14.	Šteben
25	15	7	3	39:14	37
25	14	8	3	62:18	36
25	16	4	5	47:28	36
25	11	8	6	32:33	30
25	9	6	10	25:26	24
25	8	7	10	35:34	23
25	6	11	8	25:33	23
25	9	4	12	32:33	22
25	9	4	12	41:48	22
25	9	3	13	32:41	21
25	8	5	12	27:40	21
25	7	6	12	37:43	20
25	9	2	14	36:49	20
25	4	7	14	27:57	15
Sezona SAK v ogledalu
Zmota sezone
Po slabi jesenski sezoni Pihor-nerju pri SAK niso več zaupali, zato so ga tudi oddali. Pri svojem novem klubu WAC je Mario spet odlično zaigral in z osmimi goli znatno pomagal moštvu do 1. mesta. Richard Burger, ki je Pihor-nerja nadomestil pri SAK, pa ni mogel prepričati navijačev. Po dolgotrajni poškodbi je igral le poprečno.
«^„Grešnik“ leta
Kar 8 rumenih kartonov je letos dobil Kristijan Wölbl in je s tem bil največji „grešnik“ moštva. Niti branilci niso dobili toliko kartonov, Franc Sadjak mu sledi s petimi, Lojze Sadjak je dobil le dva. Zanimivo je, da je dobil Wölbl vse kartone zaradi kritiziranja.
Lestvica „grešnikov“: Wölbl 8; Franc Sadjak 6; Kreutz, Burger 4; Čertov, Hanser, Velik 3; Stern, Lojze Sadjak 2.
Selani igrajo zdaj za Globasnico in Železno Kaplo
Velikovec — DSG Sele 7:1 (4:0)
Sele: Užnik 2, Zdr. Oraže 1, N. Hribernik 1, K. Hribernik 3, Pristovnik 2, Urban 2, Wieser 2, Fera 3, Gregorič 2, Hobel 2, Travnik 2, (46. A. Oraže 2);
Velikovec, 200 gledalcev Sodnik: Hambaumer (dober)
Strelci: Saliternig (4), Modre (2), Schumer oz. Gregorič
Najslabša predstava nogometašev izpod Košute v tej sezoni. Prež libera Jakopiča so bili Selani v obrambi popolnoma zgubljeni, Norbert Hribernik in Zdravko Oraže pa očitno tekme nista jemala več zelo resno, saj so se pri njima napake kar vrstile. Vratar Siegfried Užnik pa visokega poraza vsekakor ni bil kriv, saj se je zelo trudil.
V zadnji tekmi doma proti Rei-chenfelsu pa imajo Selani zdaj možnost, da z zmago pomagajo Globašanom in tudi Železni Kapli, noben se namreč še ni rešil izpada. Po debaklu v Velikovcu pa je gotovo veliko vprašanje, koliko volje in veselja imajo še nekateri selski igralci.

Dalanovič branil enajstmetrovko
SAK — SV Šentvid 2:0 (1:0)
SAK: Dalanovič 5, Stern 3, A. Sadjak 4, ^ Sadjak 4 (80. F. Wieser 0), Kreutz 4, Wölbl ^ Velik 3, Kert 4, Blajs 5, Burger 2, Hanser (46. Pasterk 3);
Annabichl, 150 gledalcev
Sodnik: Wulz (slab — čeprav je bila
mirna, ni imel pregleda)
Strelca: A. Sadjak (38.) in Blajs (89.)
V zadnji prvenstveni tekmi 5 obe moštvi nista mnogo trudil(’ temu primeren je bil tudi pote^ igre. V prvem polčasu je irh® Šentvid boljše možnosti za zad®^ tek, zapravil je celo enajstmetrov ko, ki jo je odlično branil Dalan®' vič. Šele po golu Lojzeta Sadjak je SAK zaigral boljše, toda Pr® golom so bili SAK-ovci prem®1 zbrani in so zapravljali odličf, možnosti. Med njaboljšimi igralc. Slovenskega atletskega kluba s. bili mladi igralci, predvsem Ton® Blajs je ponovno dokazal svoj *n lent. Z izredno lepim golom se I mladi igralec priporočil tre ned Jagodiču za naslednjo sezono.
Po 18 letih je končal kariero
Od prve tekme naprej je Janko Woschitz igral za SAK, po 18 letih se je letos poslovil iz I. moštva. Še letos je igral vrsto važnih tekem in predvsem s svojo izkušenostjo mnogo pomagal moštvu. Woschitz pa bo ostal moštvu ohranjen kot trener naraščaja.
Največje
presenečenje
Sele v zadnjih 4 tekmah je prišel v moštvo mladi Tonči Blajs in 'akoj prepričal trenerja in gledalce, da je talent, ki je velika okrepitev za moštvo. 18-letni nogometaš je postal na mah standardni igralec.
SAK zaključil sezono z 996 zadetki
SAK je zaključil letošnjo sezono z 996 zadetki. Jeseni bodo igralci SAK torej že v prvih tekmah dali 1000. gol v zgodovini SAK. Kakor smo že poročali, bosta Naš tednik in SAK posebno počastila strelca tega jubilejnega gola.
Zamujeni jubilej
Najbolj konstanten
Že vsa leta igra 25-letni Miha Kreutz konstantno dobro, kar je dokazal tudi letos. Skoraj vse tek-[he je po vrsti igral enako dobro 'n štel vedno med najboljše. Manjkal je moštvu le eno tekmo, in to zaradi 4. rumenega kartona.
Šele po končanem prvenstvu smo ugotovili, da je Lojze Jagodič praznoval letos svoj 100. prvenstveni jubilej pri SAK. S končanim prvenstvom je Jagodič že 104-krat bil v prvenstvu trener SAK. Jagodičeva bilanca: 56 zmag / 24 remijev / 24 porazov — razlika golov: 160:94.
Šport
WAC zgubil
Prvak koroške lige WAC je prvo kvalifikacijsko tekmo v gosteh proti Riedu zgubil z 0:2. WAC mora zdaj na vsak način dobiti tekmi proti Hartbergu in tudi povratno tekmo proti Riedu, če se hoče še kvalificirati za II. ligo.
Športna agentura ALBIN WALDHAUSER Siebenhügelstraße 75 Tel.: 0463/25 448
□rese v najnovejšem designu T ro-sport/Adidas/Berri
Turnir v karateju
Slovenski športni klub Obir v Železni Kapli prireja v nedeljo, 19. junija, 3. mednarodni turnir v karateju za „pokal Železne Kaple“. Tekmovali bodo po sistemu WUKO, začetek turnirja pa bo ob 14. uri v glavni šoli v Železni Kapli.
Visoka zmaga Olimpije
V	32. kolu II. ZNL je Integral Olimpija Ljubljana v gosteh pri Šparti zmagala visoko 4:0. Gole za Ljubljančane so dali Uba-vič (2), Vrabac in Komočar. Dve tekmi pred koncem prvenstva je Olimpija na 12. mestu.
V	slovenski nogometni ligi je prvak NK Koper zmagal tudi v zadnjem kolu proti Elkroju 3:1 in je s štirimi točkami prednosti pred NK Maribor zaključil prvnestvo.
Zaključek v slovenski nogometni ligi: 1. Koper (42), 2. Maribor (38), 3. Ljubljana (34), 4. Rudar/Tr. 31, 5. Domžale (27), 6. Slovan (26), 7. Vozila (26), 8. Rudar/TV. (26), 9. Mura (26), 10. Kladivar (24), 11. Izola (19), 12. Elkroj (18), 13. Triglav (14), 14. Steklar (13);
SAK išče mlade nogometaše!
Slovenski atletski klub išče za naslednjo sezono mlade nogometaše od 6. leta naprej. Izkušeni nogometaš SAK in učitelj Janko Woschitz bo v naslednji sezoni treniral pionirsko moštvo (Mini-knaben ali Super-Miniknaben) in išče fante, ki se zanimajo za nogomet.
Iz moštev naraščaja SAK so vsa leta prihajali odlični nogometaši, od Velika, Polanška, Kreutza do Sadjaka. Tudi v tej sezoni so mladi talenti Blajs, Kert, Pasterk in drugi našli pot v I. moštvo, kar je seveda velika zasluga dela z naraščajem. Trenutno trenira juniorje in šolarje odlični strokovnjak Mladen Jovičevič, ki je eden najboljših na tem področju.
Vsak, ki hoče postati nogometaš, ima torej pri SAK najboljše možnosti, da vadi od vsega začetka z najboljšimi trenerji.
Če se zanimate, se lahko telefonsko javite pri Albinu Wald-hauserju, tel.: 0463/23 4 06 ali na uredništvo Našega tednika, telefon 0463/51 25 28/26.
KOROŠKA LIGA
1. WAC	26	15	8	3	64:27	38
2. Lienz	26	15	7	4	64:20	37
3. Breže	26	14	6	6	45:22	34
4. Trg	26	13	7	6	51:32	33
5. Pliberk	26	10	9	7	44:32	29
6. SAK	26	12	5	9	37:28	29
7. Matrei	26	10	8	8	41:36	28
8. Wolfsb.	26	12	2	12	31:45	26
9. Mölltal	26	9	5	12	22:33	23
10. Magdalen26		6	9	11	24:41	21
11. Šentvid	26	6	9	11	19:44	21
12. Šmohor	26	7	5	14	33:53	19
13. VSV	26	6	5	15	32:46	17
14. Irschen	26	2	5	19	16:64	9
Gut aufgehoben
Stanko VERHNJAK
Gnu« Hgdgebeltjge Vefskhening
9443 St. Michael/Šmihel, Hof/Dvor 23. Tel. (04235) 3260
Tako je igral naraščaj SAK: SAK — Šentvid rez. 3:0
(gostje niso nastopili)
VAS — SAK jun. 3:1
Gol za SAK: Eberwein
SAK — Podkrnos šol. 17:1
Mario Buchwald 5, Marko Buchwald 3, Jagodič 3, Tratar 2, Kocilija 2, Hren, Pandel
Letak, ki ga je Iniciativa staršev namenila parlamentarcem
ELTERNINITIATIVE FÜR DEN GEMEINSAMEN ZWEISPRACHIGEN UNTERRICHT GEGEN JEGLICHE TRENNUNG
INICIATIVA STARŠEV ZA SKUPEN DVOJEZIČEN POUK - PROTI VSAKI LOČITVI
An die Abgeordneten zum österreichischen Nationalrat!
Dem Nationalrat wird heute ein Gesetzesvorschlag zur Neuregelung des zweisprachigen Schulwesens in Kärnten zur Beschlußfassung vorgelegt, der ein schwerer Schlag gegen die Demokratie und alle jene Menschen ist, die sich für den gemeinsamen Unterricht der Kinder und für ein tolerantes, kulturell offenes Klima der Gleichberechtigung und der gegenseitigen Wertschätzung in Kärnten ein-setzen.
Wir Eltern der betroffenen Kinder können nicht verstehen, daß die österreichische Bundesregierung unter dem Deckmantel "Demokratie" die Beschließung eines Gesetzes zulassen will, das unsere Kinder auf so eine unmenschliche Art trennen soll.. Damit werden Miß-! trauen, Geringschätzung und letztendlich auch Haß gegenüber dem/ der Anderssprechenden und Andersdenkenden verstärkt.
Dieses Gesetz hat nicht zum Ziel, den zweisprachigen Unterricht zu fördern und Feindbilder abbauen zu helfen. Dieses Gesetz entspricht den Forderungen des Kärntner Heimatdienstes und denen der FPÖ nach Trennung der Kinder nach sprachlichen Kriterien und unterstützt deren oft genug erklärte Politik zur Schaffung eines "rein deutschen Charakters des Kärntnerlandes". In diesem Zusammenhang weisen wir noch einmal auf die Aussage Jörg Haiders hin, für den dieses*Land nur dann frei sein wird, wenn es es deutsches Land sein wird.
Zu viel von dieser Gemeinsamkeit ist durch diese deutschnationale Propaganda bereits zerstört worden.
Mit der Annahme dieses Gesetzes würde die slowenische Volksgruppe noch mehr in die - keineswegs natürliche - Assimilation getrieben. Viele Eltern werden ihre Kinder nicht mehr zu einem Unterricht anmelden wollen, in dem die Kinder nach unterrichtssprachlichen Kriterien und somit auch nach nationaler Zugehörigkeit getrennt werden und in dem die Zweitlehrer in den zweisprachigen Klassen die slowenische Sprache nicht können müssen.
Das ist Apartheid!
Der österreichische Nationalrat macht sich im Falle der Annahme dieses Gesetzes zum Erfüllungsgehilfen der deutschnationalen Kräfte, und die österreichische Bundesregierung legitimiert damit undemokratisches Verhalten und rechtsextremistische Politik.
Aber wir Eltern wehren uns!
Wir setzen uns zur Wehr gegen undemokratische Entscheidungen gegen den Willen der Mehrheit der Betroffenen.
Und wir werden uns im Bewußtsein der Verantwortung gegenüber unseren Kindern und unserem Land mit allen Mitteln gegen die weitere Zerstörung der gemeinsamen Schule, die wesentlich für die_kultureile Snd gesellschaftliche Erhaltung und,Entfaltung der slowenischen Volksgruppe ist.
zur Wehr setzen.
Wir appellieren eindringlich.an alle Abgeordneten:
Bedenken Sie die verhängnisvollen Auswirkungen des vorgeschlagenen Gesetzesantrags, vor denen namhafte Pädagogen und wissenschaftliche Institutionen im In- und Ausland besorgt gewarnt haben.
Entscheiden und handeln Sie verantwortungsvoll gegenüber Kindern und Eltern im zweisprachigen Gebiet und gegenüber demokratischem und gleichberechtigtem Zusammenleben von Volksgruppen.
Wir fordern alle Abgeordneten des österreichischen Nationalrates, auch den Kärntner Slowenen Karel Smolle, auf:
GEBEN SIE DEM GESETZESANTRAG KEINE ZUSTIMMUNG!
Wien/Dunaj - Klagenfurt/Celovec, 3.6.1988
Komu služi provokacija policajev?
Demonstracija Iniciative staršev med parlamentarno debato o dvojezičnem šolstvu (o njej smo že poročali v zadnji številki Našega tednika) je bila izraz upravičene zaskrbljenosti naših mater in očetov, kakšna bo bodočnost naše šole in naših otrok. Še posebno smo ogorčeni nad ravnanjem parlamentarnih policajev in redarjev z gospo Marijo Wakounig, ženo prof. Jožeta Wakouniga.
To upravičeno ogorčenje in zaskrbljenost so med drugimi izrazili poleg KEL tudi državni poslanec Karel Smolle in predsednik NSKS dr. Matevž Grilc: Grilc na Einspielerjevi proslavi v Svečah, Smolle pa že takoj po demonstraciji staršev oz. v svojemu parlamentarnemu govoru, ko je ostro obsodil nastopanje parlamentarne policije. Hkrati je prebral letak Iniciative in tako seznanil z zahtevami
naših staršev ves parlament in širšo javnost.
Brutalno postopanje policije in primitivno obnašanje nekaterih poslancev, ki so zmerjali naše starše — komu to koristi?
Gotovo ne tistim, ki se trudijo — in žrtvujejo — za uresničevanje skupne Koroške, Koroške dveh enakopravnih narodov. Pač pa prej tistim, katerih dejanski cilj je slej ko prej totalna asimilacija Slovencev.
Zato se tudi ne bomo dali provocirati. Niti ne od primitivnega verbalizma nekaterih poslancev niti ne od agresivnih policajev.
Naš odgovor na take provokacije je lahko samo ta: dosledno hoditi naprej pot jasnega nakazovanja diskriminacij ter postavljanja naših zahtev, hkrati pa se zavedati, da je možno najti rešitve le skupno z večinskim narodom.
-Kuj-
LETOS PRAZNUJEMO
40-LETNICO IZHAJANJA „NT
Že sedaj Vas prisrčno vabimo na PRAZNIK NAŠEGA TEDNIKA.
Srečamo se 9. in 10. julija ’88
v ŠENTJAKOBU v Rožu